fteu. 62.
O Ljubljani, g soboto, dne 14. marca 1908.
Leto xxxui.
Velja po poŠti:
ta celo leto naprej	K 26*—
u pol leta „	H 13-—
ta četrt leta „	„ 6-50
sa en mesec „	,, 2-20
V upravniStvu:
;a celo leto naprej	K 22 40
za pol leta „	„	1120
ia četrt leta „	„	5 60
ia en mesec „	„	vgo
Za poSllj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
Uredništvo Je v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod Čez
__dvorISče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniikega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Inserati:
Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne.
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
-----Vsprejema naročnino, inserate In
reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188.
Današnja številka obsega 14 strani.
Skupna armado.
(Govor poslanca Žitnika v pror. odseku.)
V proračunskem odseku je poslanec žitnik v razpravi o dež. hrambi govoril sledeče: Nisem mislil govoriti pri tem poglavju, ker je že moj ožji tovariš dr. Korošec takoj kot drugi govornik vrlo dobro tolmačil glavne naše želje in zahteve kot kmečki in narodni poslanec. Da sem se sploh oglasil za besedo,, dal mi je povod oni del govora visoko čislanega gospoda poročevalca grofa Kolovrata, v katerem pravi: »Avstrijska deželna bramba nam je zagotovilo, da imamo že temelj novi avstrijski armadi, ako nam leta 1917 prinese drugo državnopravno razmerje do Ogrske.« Seveda govori g. poročevalec pogojno o taki izpremembi, toda navzlic : temu je ta izjava iz ust tako odličnega moža napravila vsaj name jako neprijeten vtis. Javno in odkrito izpovem, da moji naravi bolje ugaja ozračje opozicije, nego | v taboru katerekoli vlade. Toda navzlic temu moram kot avstrijski in jugoslovanski rodoljub z vso odločnostjo pobijati misel, ki je izražena v besedah g. referenta, misel namreč, da moramo namesto po besedah vojnega ministra »odrvenele« skupne armade dobiti »cesarsko avstrijsko armado«, za katero bodi podlaga naša deželna bramba.
Ta misel, gospodje, je danes vsaj še prezgodaj in, naravnost naglašam, le izro-dek bolne domišljije, ne g. referenta, ampak razburjenega javnega mnenja. Ni sedaj prava prilika, da bi obširneje utemeljeval svojo trditev. Rečem le kratko: Cemu slikate že danes na steno vraga, ki naj — čemur pa jaz ne verjamem — leta 1917. požre skupno armado in druge pragmatične skupnosti! V naših rokah je, da damo razvoju razmer drugo, ugodnejšo smer.
Pač pa je značilno za avstrijske razmere, to priznam, da so pri nas ljudje, ki pretakajo solze, ker se je letos prvič avstrijska delegacija resno uprla požrešni in ciganski politiki raznih Košutovcev. Da, v središču države vidimo in slišimo gotove kroge, ki kakor za plačilo oskrbujejo madiarske posle, ker priporočajo merodaj-nim krogom še večjo prijenliivost inadjar-skemu molohu. Zato pa tudi ni čudno, da
LISTEK.
Zaplenjene dogodblce na Ruskem.
i.
Miši snedle.
V N . . . ski vojaški intendanturi je bilo zapisano 24.000 rezervnih kožuhov, število ne malo ... V dobi vojske je ministrstvo ukazalo, da naj intendantura spravi rezervne kožuhe na bojišče.
Ali v intendanturi so bili v veliki zadregi; povoda za to so imeli dovolj! — Res, zapisano je bilo 24.000 kožuhov, a v resnici jih je bilo samo 800, vsi drugi niso se pravzaprav niti kupili, ker uradniki so imeli v navadi, vse denarne primanjkljaje zapisati v račune »za kožuhe«.
In uradniki intendanture so sklenili kupiti 12.000 kožuhov iz svojega žepa in o ostalih napisati, da so jih »miši snedle«.
Ko so o tem dogodku poročali Gosu-darju, napisal je na poročilo:
»Vsem mišim odvzeti službe, ki jih opravljajo I«
II.
Iz navade.
Na dan umora velikega kneza Sergeja Aleksandroviča je priletel prestrašeni ad-
je celo sicer zmerni ogrski minister An-drassy dne 25. svečana t. I. izjavil v ogrski zbornici, da ogrska vlada ne dovoli večjega števila vojaških novincev brez novih narodnih koncesij.
Duhovi so v resnici pri nas vsled ved-nih bojev za armado, še bolj pa vsled dosledne prijenljivosti nasproti madjarskim pretiranim zahtevam žc tako poparjeni in utrujeni, da si želč miru. Toda ne prikri-vajmo si, da je ta želja po miru z ozirom na pretečo odločitev leta 1917. za nas jako nevarna. So ljudje, ki nam hočejo prikriti nevarne posledice te državne krize. Varati hočejo javno mnenje s tolažbo dvomljive vrednosti, češ: Cemu bi bili bolj cesarski, nego je cesar sam. Ako cesar sam žrtvuje dragocenosti iz pragmatične skupnosti svoje države, je to stvar dinastije, ne pa državljanov, oziroma narodov. Tako pa misli, govori in piše le tisti peresni junak, ki živi po načelu: Ubi bene, ibi patria. Jaz za svojo osebo nikdar ne pritrdim takemu dokazovanju. Gospodje, če kje na svetu, so pri nas koristi dinastije v najtesnejši zvezi s koristmi prebivalstva. Zato tako premirje z Madjari na kratke obroke ni piškovega oreha vredno. In vendar so merodajni krogi samo zaradi ljubega miru žrtvovali Madjarom koncesijo za koncesijo na škodo državi in armadi, onim Madjarom, ki so si opomogli ravno v ožji zvezi z Avstrijo v gospodarskem in političnem oziru, ki so nam vzrastli že čez glavo. Ravno avstrijska potrpežljivost pa je dala pogum Madjarom, da sedaj zahtevajo od krone tudi samostojno, rnadjar-sko armado.
In dobro vemo, da je bila nagodba iz leta 1867. prvi korak do ogrske samostojnosti. Vemo pa tudi, da bi razdeljena, to je samostojna madjarska armada, nc zrušila le dualizma — kar bi sicer ne bila nesreča — ampak povzročila tudi tako državno krizo, kakoršne si ne more naslikati najbujnejša domišljija. Opozorim samo na nerešeno hrvatsko vprašanje. Recimo, da Madjari dobe svojo armado, potem je nemogoč vsak odpor hrvatskega naroda proti madjarskemu nasilstvu, v nevarnosti je narodni obstanek vseh nemad-jarskih narodov. V tem slučaju bi bila Av-striii pretrgana na suhem vsaka zveza z Balkanom. Do tega sicer ne pride, ker madjarska drevesa še ne rastejo v nebesa. Zato pa tudi ne razumem, zakaj bi že danes zlezli pod klop pred madjarskimi
jutant v kabinet, kjer se je car pečal s pregledovanjem dopisnic.
»Vaše Veličanstvo, Vaše Veličanstvo! --«
»Kaj se je zgodilo?« vprašal je car nevoljno, »ali je morda nastal ogenj v dvorcu?«
»Nezaslišan dogodek. Vaše Veličanstvo!«
In je izročil vladarju — ravnodušno brzojavko, obsegajočo poročilo o smrti dragega strica.
Imperator jo je prečital, vzel svinčnik in v naglici je na brzojavko napisal nekoliko besedi. Potem je vrnil brzojavko adjutantu. Ta prečitavši napisane besede malo da ni okamenel od presenečenja; zakaj na brzojavki je bilo z velikimi, raztegnjenimi črkami zapisano:
»Prečrtal z zadovoljstvom —«
»Vaše Veličanstvo! Oprostite, za božjo voljo — če tudi znabiti Vaš stric--
ali enaka opomba, ako bi prišla v javnost, utegnila bi vzbuditi--neumestno začudenje.«
»Kaj? Kaj? Kaj sem napisal?« vprašal je prestrašeno car.
Ko je znova prečital, kar je zapisal, zardel je zelo.
»Le tako iz navade . . .« jc zanirmral zmedeno Nika-Miluša, raztrgavajoč brzojavko.
polbogovi. Našit dolžnost je, da zabranimo razdelitev armade. Le skupna armada z enotnim duhom, enotno disciplino in vodstvom more biti najmočnejša obramba proti vnanjim in domačim sovražnikom.
Če se že mora zgoditi, potem naj se presojajo vsa vprašanja z dvojnega stališča. nikdar pa ne zadeve naše armade. Ako pa hočete, da ne razpade naša država in da njeni posamezni deli ne postanejo žrtve tuje poželjivosti, potem skrbite, da ne razpade na kosce naša armada. Taka razdeljena armada bi ne bila le brez moči proti sovražniku, ampak za nas najhujša kazen in nesreča. Vsaka nadaljna narodna koncesija Madjarom z izgovorom, da jc potrebna tudi vojaška pogodba in sprava z Madjari, ima edino ta namen, da Avstrija še deset let pomaga ustanavljati samostojno rnadjarsko armado. To pa ni in ne more biti naš namen.
Ako pa ste prepričani, da gotovo že leta 1917. dobimo personalno unijo, potem res ne vem, zakaj bi sploh še dovolili avstrijski prispevek za skupno armado. Aut-aut! Ako res hočejo merodajni krogi v doglednem času dovoliti samostojno armado, potem niti vinarja več za skupno armado! To je edini logični zaključek iz premis. g. poročevalca. Toda, gospodje, rekel sem žc, da ni treba slikati strahov na steno. Po mojem prepričanju je 70 % gotovosti, da bode tudi še leta 1917. mogoč z Madjari »modus vivendi«, ki je ravno za Madjare največje koristi.
Ciovornik nato navaja še razne želje in zahteve glede na olajšave vojaške dolžnosti. Tako naj bi vojna uprava blagohotne je tolmačila znana dva paragrafa 34. in 60. brambenega zakona. Ako ima n. pr. reven družinski oče dva sina, katerih eden pa je Bog vč kje v Ameriki, izključeno jc, da bi sina doma oprostil vojaške službe. Ravnotako tolmačijo oblasti »družinske razmere« v smislu S 60. po različnih merah. Večkrat ali navadno .ie orožnik, od katerega je odvisna sreča ali nesreča družinskega očeta.
Kar se pa tiče dveletne vojaške službe, smo ravnokar slišali od g. ministra, da je ta zahteva dvorezen meč. Za posameznega vojaka bode res velika olajšava, ako bode služil le dve leti. Ako pa pomislimo, da bode vojna uprava zahtevala takoj, ko dovoli dveletno službo 30.000 do 50.000 vojaških novincev več in da se bodo vsled tega pomnožili tudi stroški, potem mora-
III.
Iskrena zahvala.
Po razglašenju manifesta z dne 17. oktobra je Nikolaj II. dobil brzojavko od plemstva iz Kijeva, katero izražujoč Njegovemu Veličanstvu, samodržavnemu Go-sudarju svoje zvesto, udanostno čuvstvo, ga je prosilo hkrati ponižno ščititi starodavni red Rusije, samodržavje, pravoslav-je in narodnost, da naj nikakor ne dovoli razvoj predrznih načrtov in sanjarij sovražnikov carja in domovine, zahtevajočih konstitucijo.
Gosudar je dobrohotno napisal na brzojavko: »Iskrena hvala.«
Za pol ure mu je bila izročena brzojavka od plemstva iz Černigova, ki je znano po svoji svobodomiselnosti. Černigov-sko plemstvo se je zahvalilo carju za prizadevanje voditi svoj narod po novem poti k svobodi, resnici in znanju, obenem pa ga je prosilo, da naj razbije okove, v katere so Rusijo vklenili njeni sovražniki, služabniki tetne. Samo izvrstna konstitu-cija — trdilo je plemstvo v brzojavki — more rešiti domovino, razburkano vsled zlorabe samovladne birokracije.
Gosudar prečitavši brzojavko, je zopet napisal:
»Iskrena hvala!«
nio še o pravem času opozoriti prebivalstvo na to posledico, da ne bode preveč razočarano. Ravnotako se pridružim zahtevam glede na zavarovanje vojakov zoper nezgode, da se odpravite zadnji dve orožni vaji v 11. in 12. službenem letu in da dobe revne družine, katerih očetje morajo k orožnim vajam, takoj primerno podporo. To podporo, oziroma potrebo, pa naj ne določajo orožniki, ampak občinski uradi v dogovoru z župnimi uradi. Ker že govorim o orožnikih, pravi govornik, rad priznam, da je njihova služba jako mučna in težavna. Popolnoma pa tudi jaz pritrjujem mnogim predgovornikom, da politična oblastva uporabljajo orožnike tudi za posel, za katere ali niso vsposobljeni ali pa ne dovolj nepristranski. Skoraj vse informacije, celo o političnem prepričanju, gmotnih in drugih razmerah posameznih oseb zahtevajo okr. glavarstva od orožnikov. Ti seveda store, kar se jim ukaže, zato pa so politična oblastva odgovorna, ako poročila večkrat niso objektivna.
Govorilo se je tudi mnogo o jezikovnem vprašanju v armadi. Istina je, da se šc mnogo premalo goji znanje polkovnega jezika. To bi lahko dokazal iz svoje izkušnje. In od tedaj se morda razmere niso dosti izpremenile. Častnik ali podčastnik. ki ni zmožen jezika svojega moštva, je gluhonemec, ki si v nevarnosti ne more pomagati.
H koncu omenim še dve stvari. Prvič je dejstvo, da je vojna uprava v smislu zakona z dne 25. grudna 1893. lani v deželni hrambi pridržala tretje leto v službi 2100 mož in letos menda celo 4600 mož. Ker je odvisno le od slučaja, kdo ostane v službi še tretje leto, je to v istini za do-tične krivično breme. To pa moremo le tedaj zravnati, ako dovolimo več novincev za deželno hrambo.
Dalje, pravi govornik, sem slišal, da bode 27. brambovski polk premeščen iz Ljubljane. (Minister podmaršal Georgi namigne. da se to ne zgodi.) Ko pa bi se le zgodilo, potem naj vojna uprava drug vojaški oddelek pošlje v Ljubljano. Vojna uprava pa naj se ozira tudi na prošnjo trga Postojna, ki prosi za vojaško posadko. Tukaj, oziroma v bližini se križajo državne ceste v Gorico, Trst in Reko. V Postojni bode, kakor upamo, bodoča državna železnica križala južno progo. Postojna je središče jako obsežnega vojaškega vežbališča itd. Zato ima trg Po-
IV.
Port Artur.
Ko so Nikolaju II. naznanili padec Port Arturja, razjokal se je ter rekel:
i M i smo vsaj dokazali, da ruski človek jc potrpežljiv in more tudi nekoliko mesecev živeti v kleteh, ako to zahteva služba carja in domovina.«
V.
Trepov — zdravnik.
Njegovo Veličanstvo ni pravzaprav hudoben ali naiven človek,samo grozni dnevni dogodki, menjajoči se z neverjetno naglico, pripravijo ga ob energijo in izpre-minjajo njegove čine v zmote. To zlorabijo dvorni ljubljenci, da bi delali zlo; in to, kar se je že zgodilo, kakor znano, se ne da popraviti!
Nekoč je Trepov poročal Gosudarju, da so v Moskvi iznova izbruhnile demonstracije, ki jih je bilo treba potlačiti z orožjem; ranjenih je bilo 100 oseb, ubitih blizu sedemnajst.
»In kaj pa, ali ni bilo mogoče potlačiti demonstracije, ne da bi se bilo rabilo orožja?« vprašal je nevoljno Gosudar. »To je groza, zmirom le streljate in streljate!«
»Vaše Veličanstvo, to je moj sistem,« odgovoril je samozavestno Trepov. »Treba, da se teror tudi terorizira.«
»Vi ste kakor zdravniki iz XVIII. stoletja, ki so tudi smatrali za edino izdatno
stojna vsaj toliko pravice do vojaške posadke, kakor n. pr. Sežana, kamor hočejo iz Trsta premestiti bataljon s štabom 97, pešpolka. Prosim torej g. ministra, da ne pozabi Postojne pri dislokaciji vojaških posadk.
K dvajsetletnici Rnlffeisenove smrti.
Na dunajskem Schottenringu se blesti in šopiri mogočna borzna stavba; namenoma se je Hansen, ki jo je gradil, oziral kot v vodilni motiv na trdnjavo, ki jo je tudi on sezidal, na dunajski arzenal. Gospodarsko trdnjavo je hotel simbolizirati, naslanjaje se na slog arzenala.
Baš dunajski borzi nasproti pa stoji enostavna tiajemniška hiša; nad vratmi ima napis »Raiffeisen-Hof«. Kakor je to poslopje neznatno nasproti svojemu sosedu, tako mirno in priprosto je znal mož, po katerem je imenovano, drznemu in bahatemu gospodstvu denarja zaukazati: Pred kmetom stoj!
Skoro cel vek je bil bojni klic mednarodnega kapitala: Kmet mora propasti! In ravno Raiffeisen je znal temu klicu kljubovati ter ustanoviti organizacije, ki so za-mogle kmečki stan rešiti in v mnogih ozi-rih celo okrepiti.
Raiffeisen je bil leta 1818 rojen v Hammu ob Reki Sieg. Sprva je bil gospodarski uradnik na nekem veleposestvu; pozneje je prevzel majhno kmetijo in postal leta 1845 župan v Weyerbuselm, potem v Flammerfeldu in Heddersdorfu (leta 1852), kjer je živel do svoje smrti.
Raiffeisen je kot župan v Wester-landu spoznal bedo kmečkega prebivalstva, bedo, ki jo je povzročalo vsakovrstno oderuštvo. Sklenil je torej, posvetiti vse svoje delovanje in znanje edinemu cilju, da onemogoči žalostne razmere, ki so jih bili ustvarili z denarjem oderuhi z živino, žitom in blagom. Uvidel je, da bi se dalo revnemu kmetu pomagati z denarjem premožnih kmetovalcev, ter je učil kmečko ljudstvo, da bi bilo le delo ljubezni do bližnjega, ako bi boljši posestnik svoj denar, ki ga ima na razpolago, zaupali blagajni, ki bi jo upravljali njegovi najbližji sosedi ter tako pomagalo potrebnim revnejšim kmetom-bratom s posojili proti nizkim obrestim in jih reševalo iz krempljev oderuhov. Ti nauki so pali na rodovitna tla, in leta 1849 je nastala prva posojilnica Raiffeisenovka v zapadni Nemčiji, od koder se je ta ustanova kmalu razprostrla po celem Nemškem, po Italiji, Holandski, Severni Ameriki, Francoski in Švici.
Tudi v Avstriji je Raiffeisenovka uvedena od leta 1887. Kmečka beda in že tedaj mogočno krščansko-socialno gibanje ste v to primorale deželo nižjeavstrijsko, dasi so liberalci branili in nasprotovali. Celo na Ogrskem, kjer je gospodarstvo docela ječalo v liberalnih verigah, so se Raiffeisenovke že ukoreninile.
Na Nemškem je bilo 1904. leta 3130 poljedelskih proizvajalnih zadrug, 776 obratnih zadrug za poljedelsko obrt, 377 poljedelskih skladiščnih zadrug, 566 zavarovalnih in 550 stavbnih zadrug.
Po Raiffeisenovi zamisli naj bi delovale posamezne zadruge le v ozkih mejah, morda v okrožju župnije. Posamezna društva si je bil začrtal z neomejeno zavezo, kar je bilo mogoče pač le zbog oz-
kih mej, v katerih drug drugemu vidi ta-korekoč v žep, in to se je tudi sponeslo. Poleg teh, prostoroma ozko omejenih bla-gajnic pa so nastajale različne druge zadruge, ki zamorejo objemati že večje delokroge: nakupovalne in prodajalne zadruge, kletarske, mlinarske, da, tudi zavarovalne zadruge, ki so vse zabranjevale izkoriščanje kmečkega stanu.
Tudi nižjeavstrijskega kmeta so bile kmalu po odpravi zakona proti oderuštvu (1869) razne pijavke gmotno izsesale; oderuštvo je »po novi postavi« tudi na kmetih tako bujno cvetelo, da je prišla neka kmetija na boben, ker je gospodar bil kupil na upanje enega konja, druga kmetija pa zaradi rute za na glavo, ki so jo bili dobili pri nekem krvopiji na kredit. Nasprotniki so, kakor že omenjeno, prisilili deželno upravo, ki je bila še liberalna, da je oderuštvo zatirala ne le s postavami, marveč tudi prohibitivno s posojilnicami Raiffejsenovega sestava. In tako je, vsled podpore krščansko-socialnc stranke tekom desetletnega vladanja, leta 1905 na Nižjem Avstrijskem delovalo že 525 hranilnih in posojilnih društev po Raiffeiseno-vem sistemu s 55.432 članovi in s skupno glavnico skoraj .52 milijonov hranilnih vlog. Uračunši razne kmečke zadruge, šteje dandanes kmečka organizacija na Nižjem Avstrijskem nad 80 tisoč kmetovalcev z upravno glavnico 101 milijon kron. Poleg posojilnih društev vrši dandanes deželni odbor nadzorstvo nad sledečimi zadrugami, in sicer: nad 22 za obratovanje velezalog, 9 za vinarstvo, 115 za mlekarstvo, 2 za mlinarstvo, 3 za skupno nakupovanje, 9 za razne namene, skupaj nad 160 zadrugami.
Koliko kmečkih eksistenc so posojilna društva rešila, koliko kmetom so zadruge /.boljšale in okrepile življenjske pogoje! Težkih bojev in velikanskega dela so imeli prestati deželni odbor, uradništvo in ljudski prijatelji, da so dvignili zadruge iz prvih težkoč.
Cele predele nižjeavstrijske se je zopet oživilo in okrepilo, in druge dežele se sedaj v Nižjo Avstrijo ozirajo kot v vzor in vrše po njenem vzgledu organizacijo, tudi z vidnimi uspehi. Najlepši dokaz, da je kmečki stan vsled Raiffeisenovk postal močnejši, podajajo nam davčne knjižice. Kjer take blagajne obstoje, tam se vidno dviga davčna moč kmetijstva, in tako ima tudi država dobiček od organizacije, katere razvoju ni bila posebno naklonjena.
Dne 11. marca je bilo dvajset let, kar je za vedno zaprl oči rešitelj kmetov Raiffeisen. Bil je preprost kmečki župan, toda njegovo delovanje ga je povzdignilo v vrsto narodnih junakov. Mirnim potom je dosegel uspehe, ki slone na mnogo trdnejšem temelju, nego mnogokrat zelo dvomljive gospodarske koristi, pridobljene z ognjem in mečem. Raiffeisenovo delovanje obsega že danes ves svet; on je oče nove internacionale, ki jo. ker je mirnega značaja, imenujemo »veliko«.
V spomin obletnice smrti tega genija naj bi odposlanstva hvaležnih kmetov leto za letom v Raiffeisenovem domu na Dunaju ovenčala njegov doprsni kip, ki se tam nahaja. Kakor vsak prijatelj ljudstva, ki nastopi proti roparski kliki, tako je bil tudi Raiffeisen mnogo obsovražen. Vkljub vsem oviram se mu je posrečilo, da je s Porenščine izvršil reševanje kmetskega stanu, in užival je milost božjo, da se mu je
izpolnila zadnja želja še za življenja. Ko sta ga v poletju leta 1886 obiskala dva nižjeavstrijska deželna uradnika, ki sta imela proučiti njegovo delo, rekel jima je ob slovesu: »Starec sem in stojim ob robu groba; veselilo bi me pa, če bi še mogel doživeti, da moj sestav tudi v Avstriji prodre in se udomači.«
In to je še doživel na svojem delu, ki je pravo delo krščanskega usmiljenja. Leta 1887 je sklenil nižjeavstrijski deželni zbor, po prizadevanju protiliberalne manjšine v istem, da se ima uvedbo Raiffeise-novega sistema podpirati in pospeševati. Še koncem istega leta se je ustanovilo prve Raiffeisenovke, in 11. marca 1888 je blagi 701etni starec za vselej zaspal. Njegovo delo pa dalje živi, raste, cvete in uspeva v pravi ljudski blagor!
Po uolltvah na Gortikem.
O tem piše »Primorski list": Volivni boj je končan I Takega volivnega boja menda še ni videla goriška dežela. Vse kar leze in gre se je združilo proti S. L. S. Liberalna agrarna stranka je delala z lažjo, s silo, slepar-stvom, denarjem in pijačo. Soc. demokratje so dvignili svojega zadnjega moža ter so za liberalne kandidate šli v boj z večjim navdušenjem ko za svoje. Saj se je šlo zoper krščansko misel in saj so bili od liberalcev bogato plačani za to. Mirno lahko trdimo, da je nad 1000 socialnih demokratov glasovalo za liberalce. Čudna družba! Najhujši nasprotniki kapitalizma, socialni demokratje. so šli volit može kapitala. S svojimi 1000 glasovi so odločili boj. Žalostno je sicer, da se dajo ubogi socialistiškl delavci izkoriščati v namene protiljudskih liberalcev. Toda to je njihova stvar! Mi pa na podlagi številk vemo, da večina kmečkega slovenskega ljudstva v deželi je v taboru Slovenske Ljudske Stranke. Tista večina, ki jo imajo nasprotniki, so jim dali ubogi zapeljani socialistiški delavci.
Zato nas izid tega boja ne sme potreti. Če se je liberalna takozvana „kmečka" stranka, ki pa ne zasluži tega imena, zvezala s protikmečkimi socialisti, je jasno za vsakega kmeta, kaj mu je iskati ondi.
Jasno in odločno so govorili socialni demokratje v državnem zboru, da je kmet oderuh, ker zahteva, da bi njegovi pridelki imeli primerno ceno. Tu pa pridejo liberalci, ki se izdajajo za kmetove prijatelje, ter se zvežejo s kmetovimi najhujšimi sovražniki.
Vsak zaveden kmet bo vedel sedaj, katera stranka je prava kmečka stranka. Zato naj nas ne potre izid v splošni skupini ; ker pokazalo se je tu, kje je doma ljubezen do ljudstva. In to je dobro.
Izobraževati hočejo ljudstvo ti agrarci. Lepo ! Toda sedaj ob volitvah so povsodi bile odprte pipe, kjer so pili liberalni volivci ter iz sodov zajemali svoje politično prepričanje. Tega naša stranka ni delala in tudi ne bo. Naše delo naj stremi za tem, da se ljudstvo res izobrazi, ln potem ne bo več dostopno politiki volivnega vina. Stranka, ki dela s takimi sredstvi, se ne bo obdržala.
Včeraj v kmečki skupini pa je zmagala S. L. S. In to je veselo znamenje za moč idej, ki jih širi naša stranka. Vkljub nesrečam v splošni skupini, vkljub divjanju liberalcev so naši šli na volišče in zmagali. Nasprotniki — in priznajmo — tudi mi srno mislili, da bodo naši volivci ostali doma;
(
a ničesar jih ni oplašilo. Zato čast jn slava jim I
Sklepamo I
Izid volitev je pokazal sledeče: Prvič; Večina kmečkega ljudstva v deželi je naša. Drugič: Agrarna komedija niti v goriški okolici ni imela uspeha Le v sežanskem okraju se drži še krčevito protlljudski liberalizem. Tretjič: Zmago so odločili proti-kmečki socialisti. Četrtič; Agrarci in liberalci so stranka pijančevanja in ljudskega poneumnjevanja.
To so znaki volivnega boja. In ti znaki pomenijo veselo bodočnost Slovenske Ljudske Stranke.
■
0 liberalni Irdnlavi, ki se le potresu
(Iz Gorenjega Logatca.)
V torek, 10. t. m., smo imeli pri nas
občinske volitve. Liberalcem ni šlo vse tako gladko, kakor druga leta, ko so volili kar po svoje, kakor se jim je zdelo. Liberalna občinska trdnjava se je letos krepko potresla in to že ob prvem naskoku od naše strani. Nikdar se še ni namreč S. L. S. udeležila občinskih volitev. Čemu tudi? Večine v odboru itak ne more dobiti. V prvem razredu volijo skoro sami uradniki — in teh ni malo — in učiteljstvo; v drugem krčmarji in trgovci, v tretjem razredu se nam doslej ni zdelo vredno vmešavati se. »Naj gospodarijo po svoje, kakor vedo in znajo!« smo rekli. Letos pa smo jim malo ponagajali in smo se v tretjem razredu volitev udeležili tudi mi. Šele zadnja dva dni, ko so bile po dolgem času vendar enkrat volitve razglašene, smo se odločili za udeležitev. Liberalci so bili vsi iz sebe, da si jih upamo motiti v njihovi komodnosti. Na zmago smo le malo upali, ker smo vedeli, da imajo liberalci v rokah ves aparat, da bodo napeli vse svoje skrhane sile; naša udeležba naj bi bila torej le krepka demonstracija, da nismo zadovoljni z liberalnim režimom. Dregnili smo v sršenovo gnezdo in završalo je. Prišli so liberalni mogotci, ki imajo parcele v naši občini, od vseh strani pomagat. Pa kaj se je zgodilo? Toliko da nismo prodrli; ko bi bilo šlo vse v redu. bi tudi bili. S svojo listo smo ostali— seveda protipostavno — samo za 1 do 3 glasove v manjšin i. Liberalci so zmagali po svoje: s terorizmom, preslep-ljevanjem in pooblastili, ki so jih nalovili vsepovsod cele šope. Volitev se je vršila tako, da se Bog usmili! V komisiji samo eden od naše strani, in še ta »po milosti«, kakor se je pred vsemi volivci izrazil »milostni« voditelj komisije bivši župan gospod Lenassi. Kako se je čudno slišalo, ko so glasovali: »Ali je pooblastilo veljavno?« Kadar je bilo pooblastilo naše, je bilo že v naprej neveljavno, kadar nasprotno, čez mero veljavno. Komisija je sklenila tako. Od glavarstva ni bilo v komisiji nikogar. Poskrbeli bomo, da bo voli te v ovrže na in smo že v 1 o -ž i 1 i r e k u r z. Drugače tudi biti ne more. Znani so nam naravnost kričeči slučaji. Imeniten je ta-le: Eden naših kandidatov je dobil enako število glasov z liberalnim. Zreb naj bi odločil. Klicat so šli našega. Ko pride, da bi žrebal, mu »milostna komisija« pove, da je že prepozno in da je žreb zadel liberalca. — Drugi: Kolikor nam je znano, Mihov Mihče niti volivec ni, ker ne plačuje nikakega davka. A čuj-te! Mihov Mihče je sedel v komisiji, volil
sredstvo zoper vsako bolezen »puščanje
krvi« — rekel je Gosudar.
VI.
Raison.
Sem že sit teh Židov z njihovim židovskim vprašanjem. Dam jim konstitu-cijo, naj delajo potem kar hočejo...« rekel je nekoč Nikolaj 11.
»Vaše Veličanstvo,« odgovoril mu je na to eden izmed ministrov, »potem bo-demo prisiljeni potrojiti davek in plačo policiji ____«
»Hm____hm____to je res,« reče zamišljeno Gosudar. »Ali ne bodemo potem podobni lakomnemu kmetu, ki je zaklal kuro, ki mu je nesla zlata jajca?«
VII.
Nikolaj II. in židje.
Nekoč se je Nikolaj II., ko se je že dolgočasil v svojem vjetju v Carskem Selu, oblekel v drugo uniformo ter se je sprehajal v okolici Sela brez svojega navadnega spremstva. Dolgo se jc tako izprehajal in končno se mu je zahotelo kaditi, ali žal, ni imel ognja. »Naprosim najbiižnjega, ki ga srečam,« si je mislil Gosudar.
V tem ga sreča star žid. »Ta me gotovo ne pozna, zato ga moram mirno poprositi za vžigalico.« Ali Gosudar se je motil. Zid ga je spoznal in ponujajoč mu vžigalico, je žalostno vprašal:
- Vaše Veličanstvo, Vaše Veličanstvo, kedaj le bodeva oba, Vi in jaz, mogla zadovoljno živeti v Peterburgu?!«
Pismo MUm Pcpsta.
(iespud redehter!
Tku, zdej sa pr nas deželna-zborske vulitve pr kraj in Tr-steniaku Tonče je spet uz-dravu, kokr sam pu-roča u „S!uveti-skmo Na-rude«. Ta
srumak useli zinili, kedr sa
kasne vulitve, samo nuge ma tekat zdrave in urne ket jelen, de lohka več hiš ubre-de in vuliuce pretantava.
Vulitve sa pousod dobr vn spadle, pusebn za leberalne agitaturje, ke še zdej
lohka hodja u Šiška za rešitu leberalne stranke zaslužene peške zapraulat. Tud iblansk fjakari sa cefridn in sa že puslal ena soja deputacija h dohtor Nuvake ket puslance trgouske in ubrtne zbornce prost, de nej dela na use kriple na tu, de b se vulitve vršile saj enkat usak mesc, kokr žvinsk sejmi, zatu če maja mesari pravica pugervat usak mesc žvinsk sejni, zakaj b pa fjakari, ke sa tud daukuplačvauci, na mel pravica pugervat usak mesc vulitve, de b u teh žalastneh časeh, ke že na use plati železnee vozja, kej zasležil. Dohtar Nuvak jm jc sevede sluvesn ublubu, de u napeu use soje muči, de u iblanskem fja-karjem ustregu in de u clu zatu se zauzeu, de b ble vulitve usak teden pu enkat. sam če uja negau tuvariši, pusebn dohtar Tril-lar in dohtar Taučar za tu, kc jh vulitve useli tulk kuštaja. de jh začne glava bolt, če na tu pumislja. On pa lepu pu cen skiis pride in mu ni treba taužentu ofrat, kc ga trgouska in ubrtniška zbornca kar pud ruko za puslanca zvol, sam če se ubveže, de u pr leberaln musk iz ajfram sudelvou. kedr u treba.
Puvrli usega tega je dohtar Nuvak iblanskem fjakarjem tud še ublubu. de u use žile napeu, de u iz tem u deželnem zbore skus prederu, de se u mogu usak vuliuc na vuliše iz fjakarjem prpelat in kdur u h nogam pršou, na u negava štima nč giltala.
Deputacija iblanskh fjakarju je hedu cefridna zapestila dohtar Nuvaka in Korl se ga je ud samga vesela tist dan tku na-lezu, de je soj kubilc na rep kumat na-teknou in se s tku narobe uprežena ku-bilca na štant prpelu.
Tok vulitve sa zdej u kraj in puslan-cu ma usaka stranka tulk, kulker jh nuca za ena sila, sam suejaldemukrati sa čist skus padi in sa mogl soje štime leberalce Ginglgangelne za ena bagatela predat. Mlinar ie scer zajne dobr rnlou pu shodeh, ampak iz negave moke use glih ni blu nč kruha in ga mende tud nekol na bo, kokr usi cahni kažeja. Kašn inštrement u zdej Ginglgangl v deželnem zbore pr leberaln band spil ii. se še na ve; tulk nej pa le gle-daja leberalci, de mu na uja dal kašne trumpete al pa klareneta za plozat. ke Ginglgangl je švoh u prseh in b se znou limal sfrderbat. Lajarkostn bi biu glih praušn zajnga, in scer kašn tak, de b lohka najnga dve viže špilu: ena leberalna, ena pa suejaldemukratuska. De pa bo spet muska u deželnem zbore, tu je pa prou gvišn in u »Sluvenskmo Narude« že ub-lebujeja leberalci, de uja špilal, de u kej, ke druzga dobrga na uja mogl za soje vuliticc strit. Dclaja nej pa, tku si misija, klerekalen puslanci, ke sa za tu zvo-len in če na uja mel leberaln vuliuci nč ud tega, nej uja pa tud klerekaln puslanci tega uržah. Leberalci sa cefridn, de sa
I. pnloga ^Slovenca" 'M®** 62. dnč 14. marca 1908.
je — kajpada veljavno — zase in s pooblastilom za neko žensko; in strmite: Bil j tudi sam izvoljen v odbor v drugem razredu. — Da molčimo .o pooblastilih, kjer so se vršile največje nepostavnosti! Ljudstvo je silovito razburjeno in slišijo se klici: »Zdaj smo spoznali, kakšni prijatelji kmeta so. Kar je pa kmetov, so si pa vsi žlalrta!« Res. Kmetom so zaprli vrata v občinski zastop, odprli jih pa liberalnim uradnikom, in jih sprejeli v odbor nič manj kakor sedem, med njimi žlahtnega viteza penzijonista Vončina. Imenitno za kmečko občino!
In zdaj trobijo .liberalci v svet o sijajni zmagi! Svobodno jim; dolgo ne bodo uživali tega veselja. Če je na svetu le še kaplja pravice, volitve morajo biti razveljavljene. Mi se prav nič ne kesamo, da smo liberalcem stopili malo na rep in vrgli bombo v staro liberalno trdnjavo občinsko. Liberalci dobro vedo, pri čem so, mi pa tudi. Po pravici je razjarjen zaklical gospod Lenassi, ko je pridivjal od skruti-nija ves rdeč ko velikonočni piruh: »Pri-mojduši, ali sem res kot župan tako malo veljal?!« Eden naših mož ga je skušal potolažiti, pa se ni dal, kajti zopet je za-rnigal z jezikom: »Primojduši, da ne maram biti več!« Nas to jako malo briga, če noče biti Lenassi več župan. Bilježimo le, da se zna prav krepko pridušati, in ga prosimo, naj le ostane pri svojih besedah. Najboljše bi bilo, da zajaha županskega ši-meljna penzijonist gospod Vončina. Ta bo liberalni Izrael odrešil!
Po uolituoh u ŠKofji Loki.
(Dopis iz Škofje Loke.)
Deželnozborske volitve so že zdavnaj minule, valovi razburjenja se pa še niso polegli, da po volitvah je v našem, sicer tako mirnem mestecu, razburjenje med meščani skoraj večje, kakor pred volitvami.
Velik pomen so imele zadnje volitve 7.0 Loko po tem, ker se je prvič iz srede meščanstva osrčil mož, ki si je upal na lastno roko kandidirati nasproti liberalnemu kandidatu.
Meščanstvo pa, žc do grla sito liberalnih fraz in brezplodnosti lib. stranke, se jc z velikim navdušenjem oklenilo kandidata in mu dajalo pogum, naj ne odstopi, ampak naj vstraja. Treba je pa tudi bilo srčnosti. Ko so liberalci jeli sumiti, da utegne gosp. Josip Hafner kandidirati kot samostojni kandidat, so ga hoteli vpreči v liberalne oje in ga povabili na liberalni zaupni shod v Ljubljano. Ker se Hafner ni odzval, so se začele zahrbtne intrige. Hoteli so ga očrniti pri duhovščini in pritiskali z vsemi silami na tasta, naj ga odvrne od kandidature, češ »vse bo zdaj uničeno, trgovina in gostilna in kot posebno strašilo, še žugali: v »Narodu« ga bomo raztrgali, da bo vse zijalo.« Tudi to ni izdalo in zato, so spustili večer pred volivnim dnevom v »Narodu« bombo, napolnjeno z obrekovanjem in z zavijanjem na podel način, ki je mogoč le pri liberalcih, so mu hoteli okrasti zadnji trenutek, ko se ni mogel več braniti, čast in poštenje. Segli so po sodnijskih aktih celih 20 let nazaj, da bi izbrskali kako stvar, s katero bi mogli izvršiti svoj tolovajski napad. Sicer so liberalci sami izražali g. Hafnerju svojo nejevoljo nad »Narodovim« nesramnim napadom in se zgražali nad njim, a kaj: Liberalcu ni verjeti, v obraz se ti laska, za hrbtom se pa v pest smeja in gre z »Narodom« v žepu liberalca volit.
Podel nastop liberalne klike pri teh volitvah bo največ škodoval nji sami. Si-
zvolen in de za soja muska bulš plača ulečeja ket društven godci, ke res neki znaja. Dohtar Taučari u pa tud spet tisteh šest taužent krone prou pršlu, ke jh u uleku kot deželn udbornk.
En caj se 11 še tu ulekl naprej, douh pa mende na u šlu več, ke je že zdej mars-kašnmo leberalnmo vuliuce žou, de je le-beralce volu. Mislem, de pr prhodneh vu-titvah na uja dubl leberalci druge štime, ket sam še ud Nemcu in nemškutarju; še sam Krajnsk kušar se jm u izneveru, če se u u Krajn med tem cajtam kej pufrtičl. Iz ena beseda: leberalcem gre use čez dali bi šif. Nhna zdejšna s j a j n a zmaga se m glih tku zdi, kokr tist dijamanti, ke jh ub sejmeh judi na štanteh predajaja. Olih tekat mal zablešči, pol jc pa fuč in Bolču Pepe ja na sojeh vuzeh za smeti kam na gmajna udpele. »Sluvensk Narud« je sam precej žalasten leberalne sjajne zmage, zatu pa vab zdej lebcralce u ta »Narodn dom« na pijača, de tku u sojmo duzlne mal na soja sjajnast puzabja. »Sluvensk Narud« jc že sam nad saba in nad
cer tako mirni meščanje, ki so do zdaj vse neumnosti svojih liberalnih jerobov s tako potrpežljivostjo prenašali, so spregledali, kako grd je liberalizem, spoznali so, da je tem jerobom liberalna zagrizenost več kot blagor in prospeh našega meščanstva.
Uvideli so pa tudi, da je rešitev le v tem, da se meščani popolnoma oproste vsake zveze z liberalnimi krogi, se združijo med seboj in samostojno nastopijo za napredek našega mesta. Le tako postanejo sami gospodarji v lastni hiši.
O volitvi sami le toliko. Glavno shajališče liberalcev je bilo pri Urmaherju v Zg. Karlovcu, kjer so tudi zalili svojo zmago. To tudi naši možje s hribov sedaj iz »Slovenca« izvedo! Izvoljeni Pire se je za svojo zmago zahvalil županu Lenčku. Agitirali so liberalci po noči. Glasovnic so imeli, kolikor so hoteli, torej jim je bilo okrajno glavarstvo vse drugače naklonjeno, kakor nam, kjer je moral naš volivec telegrafično potom deželne vlade prisiliti okrajno glavarstvo, da mu je dalo drugo legitimacijo!
Mi smo dobili 76 glasov, med njimi 61 meščanskih, liberalci pa 46, med njimi le 19 meščanskih. Druge glasove so dali liberalcem uradniki in penzionisti.
Na kateri strani je Loka? Kaj ne, žalosten pogled v prihodnjost! Z liberalci je šlo 6 trgovcev, 6 gostilničarjev, 2 učitelja in 2 zdravnika.
Mi smo z izidom zadovoljni. Dosegli smo dvoje: nastopila je tako potrebna ločitev in spoznali smo se. Meščani so se zavedli svoje moči in v tej zavesti bodo delali naprej do konečne zmage.
Iz Tržiča.
Glasu iz Tržiča v »Narodu« z dne 2. marca 1908 tale odmev. Nekaterim ljudem še zdaj ne gre v glavo, zakaj se je pri zadnji volitvi šlo. Župnik tržiški pripada S. L. S. in zato jc kot pristaš te stranke glasoval za kandidata, katerega je vodstvo te stranke priporočalo. To je župnik povedal tudi na shodu Slovencev pri Pr-netu in sicer tako jasno, da ga je lahko vsak razumel. Povedal je, da kot duhovnik ne more iti z liberalci, da ne zgubi zaupanja vernega ljudstva, kot narodnjak bi pa tudi ne volil samostojnega kandidata, ko bi ne bil prepričan o njegovem ro-doljubju in poštenem značaju. Ali naj tisti ljudje, ki ne morejo voliti liberalca, doma za pečjo ostanejo? Kje je prostost vesti? Z Nemci nisem prišel v nobeno dotiko, naj manj pa s tistimi, ki vpijejo Los von Rom. Saj ne hodim v nemško družbo. Tudi me ni mogel nihče nerad gledati v svojih vrstah, ker sem šel čisto sam k volitvi šele proti koncu, komisar mi je zapisal na izkaznico št. 98. Da je Gassner radodaren in mu za par tisočakov nič ni, kadar se gre za dobro stvar, bi pa ne bilo treba pri vratih v malo sobico posluškati, to ve ves Tržič; da bi pa Gassner za volitve kaj dal, pa ni nihče govoril. Ravno tako dvomim, da bi dopisun vedel, kaj si pišeta Gassner in Susteršič.
Kar pa mojo agitacijo zadeva, povem, da sem bil menda v osmih hišah pri bolj liberalnih posestnikih. Nisem pa agitiral toliko za Detelo, temuč sem vabil bolj na shod Krekov in povsod pristavil, da če pridejo na shod, s tem nobene obveznosti glede volitve ne prevzamejo. Hodil sem po dnevu, da me jc vsak lahko videl, zlasti pa vaši agitatorji; od št. 3 do 181 sem se sešel s petimi agitatorji, ki so kakor nalašč kazali, kam pripelje liberalizem že mlade dijake?
leberalcem scagu, zatu se je pa že mal bi na klerekalna plat vrgu in začeu namest škofa fajmeštre pu Krajnskem inštalirat. Una sebota je tou 11 Sor gespuda fajmeštra Berceta inštalirat, pa gespud Berce se mu kuja in neče jt več nazaj u Sora, ampak rajš na Grad pu sojm kumendera. Pusebn zdej ga nč na mika^Grad zapestet, udkar mu je sam gespud Štefe ublubu, de mu u hodu na Grad u kapelca svetga Jurja na kor pet.
Pučas se u »Sluvenskmo Narude« use skujal, sam Bolču Pepe se ga u še zve-stu držu, zatu ke se trošta, de u pr lebc-ralneh smeteh še enkat neki zaslužka in s ga že na ta rajtenga pr leberalneh kunštarijah u ta »Narodnmo dome« ket gu-vomk kar pu tri glaže špoga, ke morja bt druh guvorki še iz enmo glažam ce-fridn. Zatu pa Buli žiu Bolčuga Pepeta saj še tulk cajta, de u leberalna stranka za na gmajna udpelat in de ji na 11 treba za tu še druzga furmana ukul iskat.
Boltatu Pepe iz Kudeluga.
Razmere u Senožečah.
(Dopis Iz Senožeč.)
Bratci okolu znanega hotela so zelo zadovoljni, da so se znebili njim neljubega prijatelja, č. g. kaplana Kleindiensta, sedaj župnika v Begunjah na Gorenjskem. Tako spoznamo iz »Slov. Naroda« od pretečene sobote, v kojem so dobri naši znanci izlili svojo jezico nad omenjenim gospodom. Pa to je že prav, ker vsi zavedni ljudje vedo, da kar »Slovenski Narod« graja, je vse dobro, kar pa hvali, je slabo. Pa gospoda liberalna naj bo le potolažena, saj dobimo drugega g. kaplana, koji ne bo nič manj energičen, ki bo hodil edino le po potih svojih prednikov, ne da bi dobil zato koncesijo od našega vernega župana, ki bi najraje vrgel iz kaplanije naše »Kat. slov. izobraževalno društvo«, ki napreduje in šteje veliko članov, ki so vsi vneti za dobro čtivo. Naš župan bi pa najraje videl, da bi ljudje čitali »Svobodno misel« in enake časopise.
Še hujši sovražnik našega društva je pa neki Gec pa njegova žena Mica. Ta mož hodi vedno okolu Garzarolija, naj društvo iz kaplanije ven spravi, mi se pa sinejemo, ker vemo, kdo ukazuje čez kaplanijo, le Gec in Garzaroli nič. Gecovim pa dobrohotno svetujemo, naj mirujejo!
Sicer pa vedite, da nas »Narodovi« dopisi iz Senožeč prav nič ne razburijo, k večjem nam izsilijo na ustnicah kak pomilovalen nasmeh. Onemu revežu, ki se v potu svojega obraza trudi, da bi kaj duhovitega za »Narod« napisal, pa iz vsega napora pridejo na dan Ie otrobi, pomešani z rezanico.
Gospoda liberalna je pričela zopet nekaj po »Narodu« brskati. Mi smo potrpežljivi: vendar je mogoče prav lahko, da nas spravite iz rezerve, potem bomo ožigosali vse, kar je ožigosanja potrebno, ne da bi se ozirali na osebe ali na stan.
l Vrhnike.
Županovo volitev, katero je sklical na dan 12. t. m. najstarejši odbornik g. Mayer, so nasprotniki zopet z nenavzočnostjo ob-struirali. Pač pa so na volišče kot parla-menterja poslali g. notarja Komotarja in adjutanta, graščaka Galleta. Glavno besedo je imel, kakor že po navadi, veleučeni g.\notar. Pred vsem je zahteval, da moramo, če hočemo, da se njegova stranka udeleži volitve, izpolniti sledeče pogoje: 1. odpustiti vso dosedanjo globo; 2. umakniti rekurz, katerega smo vložili na upravno sodišče glede prvih občinskih volitev in 3. prepustiti manjšini vsaj tri svetovalce. Ker želimo, da bi se v občini vendar pričelo v blagor ljudstva redno delovati, posebno, da bi se dovolilo za dovozno cesto h kolodvoru nad Vrdorn naknadni prispevek, kakor tudi, da bi že vendar enkrat pojenjali sedanji že več let trajajoči prepiri, dovolili smo manjšini tri svetovalce, pa vse zaman, notar je ostal pri svoji celotni zahtevi. Radovedni smo, kako bi nasprotniki ravnali z nami, če bi bili mi v manjšini. No, kakor jih poznamo, bili bi popolnoma trdosrčni, še drobtin nam ne bi privoščili od svoje mize, kakor jih tudi ni privoščil bogatin ubogemu Lazarju. Posledica je bila, da smo na predlog g. Ver-biča vsakemu izmed nenavzočih odbornikov naložili zopet 40 kron globe. Do sedaj ima že vsak nasprotnik plačati 160 K in upamo, da se bode ta svota v kratkem času še precej pomnožila, kajti občinska blagajna je zelo prazna in bodemo že skrbeli, da jo z globami nekoliko napolnimo. Sicer nas nasprotniki strašijo s tem, da bodo pri deželni vladi vplivali na to, da se mora tudi novi občinski odbor razpustiti. Tega strahu se popolnoma nič ne bojimo. Zmaga bi bila tudi v bodoče naša in sicer na celi črti. Celo v prvem razredu bi imeli kakor sedaj »šance« kažejo, najmanj tri glasove večine. G. notar se je na dan volitve proti nekemu našemu odborniku ba-hal rekoč: »Ich bin nicht so dumm wie sie meinen, sondern ich bin ein sehr geseheiter Kerl.« Kako je naš g. notar geseheit, pokazali so jasno rekurzi, katere je sestavljal proti občinskim volitvam — kajti z vsakim je pogorel. Študiral je nekoliko premalo občinski zakon in njega odločbe. Čez 14 dni se zopet vidimo na volišču in svetujemo nasprotnikom, da mesto g. notarja odpošljejo kakega drugega parlamenterja na volišče, ker mogoče kak drugi, če tudi ne bode tako kunšten kakor je g. notar. — imel bode vseeno več uspeha.
idrijske novice.
i Resnica o volitvi in položaju v Idriji.
»Slovenski Narod« zopet neresnico trdi. Jezi ga dejstvo, da liberalna glorija vedno bolj pada in je moral njih kandidat Gangl
zatajiti ves liberalen program, da so ga šli-demokrati volit. Dr. Tavčar je na sestanku trdil, da so meščanska stranka, Gangl pa je govoril o delavcih in socializmu; »Narod« ga je proglasil naprednim kandidatom, v Idriji je pa pri Štefanu vina podpisal demokraški program, če imajo sploh ti ljudje kaj programa, kajti njih največje delo je zabavljanje Čez cerkev, širjenje tendencijoznih pamfletov itd. Naši možje so isti ostali kakor pred 6 leti, pristopilo jih je pa še dosti drugih in sicer iz prepričanja, brez pritiska ali prigovarjanja. Tudi pred 6. leti bi bili zmagali brez demokra-ških glasov, zato je neresnična trditev, da se je rovalo proti socijalceni. Hvalil jih seveda ni uihče, kajti Kristan je od nedelje do nedelje otepal okoli sebe, zabavljal čez vse, samo čez sebe in dr. Adlcrja ne, vedel je pač zakaj! Tako ponižala se pa S. L. S. tudi ne bo, kakor so se liberalci, ki so poslušali Kristanove levite, potem se pa ž njim pobratili. Pred 6. leti ni naša stranka iskaia demokratov, temveč oni nje, kakor tudi letos ni prišel dr. Krek v Idrijo nikogar spreobračat, pač pa pojasniti položaj volivcem, kar smo tudi mi v »Slovencu« s številkami in ne samo z besedo storili. — Ves »Narodov« članek je dolga klobasa protislovij in zavijanj, ker liberalci še nikdar niso igrali tako žalostne vloge kakor letos; a še hujše bo prišlo. Odklenkalo bo vam in vašim »sodrugoin«, kedar pride ljudstvo do besede, in tedaj tudi pri volitvah v Idriji ne bo več odločevalo tistih pet liberalnih družin z uradništvom in Kristanom vred. Kakor »Slov. Narod«, jadi-kuje tudi »Rudeči Prapor«. Zdi se, da je oba članka spisal eden in isti človek; mi ne rečemo drugega, kakor preberite vsaki dan na tešče tisti uvodnik, ki ga je napisala »Naša Moč«. Dopisnik v »Rud. Pra-porju« se ziba sem in tje, kakor človek, ki drži v roki na pol pečen kruh in ne ve, ali bi ga použil ali položil nazaj na mizo. Gangla prištevate mej svoje, mej tem ko ga »Narod« reklamira zase, v resnici je pa le zastopnik liberalnega učiteljstva na Kranjskem. Kdor nam ne veruje, naj bere obile brzojave od liberalnega učiteljstva, ki jih pošilja svojemu »prvoboritelju«. Gangl je socialnim demokratom vse obljubil, samo da so ga volili. Sploh nam ni treba dalje govoriti: v našem taboru je Idrija, kdor tega ne ve, naj pa ljudi pogleda, zato bom opa tudi v prihodnje imeli po dekanu Arko svoje zastopnike pri S. L. S., ker nam tega ne predpisuje le njih številna premoč v dež. zboru, temveč tudi njih vnema za naše težnje. Gangl naj zastopa Kristana in tistih par liberalcev, ki so v Idriji od danes do jutri, delavstva ne bo zastopal, ker o njem nima nobenega pojma. Sploh pa bo glorije kmalu konec in konec časti, kateri mož ni kos, kakor se bliža koncu Kristanova slava v Idriji, zakaj, ve 011 najbolje; prišel pa bo čas, ko bodo tudi njegovi »sodrugi« spoznali resno delovanje njegovo, kakor njegovega po-bratima pri Štefanu vina.
i Občinska seja je bila pretečeni ponedeljek, 9. marca.
i Ugovor vloži županstvo na upravno sodišče proti razsodbi deželnega odbora, da bi se zidala javna čitalnica na občinske stroške. Liberalci, katerim prištevamo tudi Kristana, jo hočejo na vsak način imeti, četudi dobro vedo, da ni prav nič denarja. Daleč je zašel Kristan s svojimi sodrugi.
i Nov dolg. Občinski odbor je sklenil najeti novo posojilo, 60.000 K za enkrat. Občinski dolgovi so znašali koncem leta 367.388 K 65 vin., sedaj bodo pa torej nad 400.000 K. kar so pisali naši listi. Pa hočejo še zidati čitalnico in si izmišljujejo druge stvari. Ako se to zgodi, kar hočejo liberalci, pridemo v kratkem na dolg pol milijona.
i Računi za leto 1908 so tiskani, odobreni še niso. Brez skrbi pa je lahko županstvo glede odobrenja, saj jih je Kristan ^pohvalil, dasi je razvidno iz njih, da smo zopet zlezli v dolg in pasivnih zaostankov je bilo 18.000 K. Pa Kristan hvali!
Sličice Iz Krajev Kler vlada Jklhavha".
Bivši pruski komisar Stephany objavlja v francoskih listih svoja odkritja o razmerah v Alzaciji in Lorenščini. Glede nemških častnikov in vojaštva, da je mišljenje prostakov takšno, da se utegne pripetiti, da bi vojaki streljali na svoje poveljnike, kakor se je to že zgodilo leta 1870. To razpoloženje je na višjem mestu znano, in v slučaju mobilizacije bodo premestili vse častnike. Nemška vojska živi v hudi zmoti, da sme počivati na starih lavorikah in niti ne opaža, kako se vršijo v nasprotni armadi od dne do dne važne preosnove 111 spremembe na boljše. Da-
našnja francoska armada ni več tista, ki je bila leta 1870. Francoski častnik ne igra vloge poluboga, ki hoče gospodariti nad svojimi podložniki; njega veže s pripro-stimi vojaki dobrohotnost in kolegijalnost. Izza svoje službe v nekem alzaško-loren-škern polku navaja Stephany celo vrsto slučajev, ko so častniki na najgrši način zlostavljali moštvo. Vojaki so morali za kazen jesti — lastne odpadke in lizati plju-valnike! Potem opisuje, kakšni kvartači in igralci sploh so pruski častniki in koliko grešijo zakonski zvestobi. O civilnih uradnikih ne sodi milejše: igra, vino, korupcija so še njihovi najmanjši grehi. Predsednik višjega sodišča v Metzu da je prav satir, ki obiskuje zloglasne hiše v spremstvu svojega sina! Neki Thil, policijski komisar v Metzu, je bil poklican na kolodvor, da bi konstatiral smrt neke Francozinje, ki je bila umrla med vožnjo po železnici. Prišel in je pri tej priliki oropal pokojnici 30 tisoč frankov. Pozneje so ga obsodili v vozo (prisilno delo). Bivšemu policijskemu ravnatelju v Miililhausenu očita zlorabo uradne oblasti, ker da je dal zapreti v norišnico nekega soproga, ki mu je bila žena nezvesta; dotičnik pa je bil tako srečen, da je zamogel zbežati v Švico. Mesto Miihlhausen da je ohranilo v celi Al-zaciji iu Lorenski najčistejše francosko lice, francoski jezik, običaje in rodoljubje. Med meščanstvom in vojaštvom ni nobenega stika. Niti ne pozdravljajo se drug drugega. Ko je leta 1890 nameraval cesar Viljem obiskati to mesto, je policijski nadzornik napel vse strune, da bi obisk izostal. Dal si je podpisati od mestnega poglavarja poročilo, da miihlhausenski častniki, ki so bili nedavno še navdušeni Francozi, ne zaslužijo take časti; poleg tega, da bi se cesarju pri obisku lahko pripetila tudi kaka — nesreča. Večina teh obrtnikov je zabeležena v črni knjigi policije; v slučaju vojne bi jih zaprli v trdnjavo. Vlada jih ima na sumu, da so v zvezi s francosko armado. Končno pripoveduje Stephany, s kako smešnimi sredstvi so poskušali Prusi germanizirati. Po letu 1870 uradniki niso smeli nositi brade ostrižene na francoski način, in hlače francoskega kroja se je smatralo za — pohuj-šljive. Ce tudi morda pruski dezerter, ki ga pač zaman vabijo nemške oblasti, da se jim dne 25. aprila skesano predstavi, marsikaj pretirava, toliko je gotovo, da mora biti na pruskem telesu precej gnilobe, ker je na vseh koncih in krajih toliko — vonja.
RomanJe u Ricmanje.
Z Bleda začetkom marca. Marsikaj se je sicer tekom preteklega meseca govorilo o romanju naprednih Blejcev v napredno Ricmanje, a gotovih dejstev ni bilo izvedeti. Šele tržaška »Edinost« nam je pojasnila ta velezanimivi dogodek. Zato upamo vstreči tudi čitateljem »Slovenca«, ako ga nekoliko prerešetamo. Pred vsem nam »Edinost« zatrjuje, da so Blejci v Ric-manjih, kakor se pravim romarjem spodobi, le samo spokorne solze točili in nič plesali. Zlasti g. Peternelj je bil tako ganjen, da mu je jok in stok sapo zapiral, da je g. Berdonu za sijajni sprejem mogel govoriti samo par besedi. Bolj korajžen, kakor vedno, dasi tudi do solz ganjen, pa je bil postajni vodja belanski, g. Hočevar, kateri je v svojem viharnem življenju srečno dospel do visokega dostojanstva železniškega poduradnika. S tem dostojanstvom g. Hočevar očevidno ni zadovoljen, kajti v Ricmanjih je svečano zatrjeval, kako so zatirani Kranjci, ker so možje nadarjeni in svobodomiselni kot on ne morejo povspeti višje nego do železniškega poduradnika. A v Ricmanjih mož ni bil samo vodja male belanske postaje, tu je bil tudi romarski vodja blejskih naprednjakov in naprednjakinj. Kolika čast za g. Hočevarja, a kako slabo znamenje za Blejce, da so si morali svojega vodjo celo z Boh. Bele najeti. Ali je g. Peternelj res popolnoma onemogel, odkar so mu Blejci spodnesli županski stolec? — Kako so romali iz Trsta v Ricmanje, o tem »Edinost« molči. Kdo jim je pot kazal, ne vemo, ako ni bila to orjaška, postava gospoda Hočevarja. Dejstvo pa ie, da je bil g. Hočevar prvi govornik v Ricmanjih, dejstvo je tudi, da je sedaj po Bledu splošna govorica, da so Ricmanjci za g. Hočevarja tako navdušeni, da hočejo to nežno-rudečo rožico po vsej sili utrgati iz blejskega kota, ter jo kot podpore svojemu vrlemu g. Berdonu presaditi na vinorodna kraška tla. In res! Blejci pa, kakor se sliši in prav za gotovo vemo, ne bodo solza točili, kadar bo g. Hočevar kot kaplan g. Berdona vmeščen. Spoznali so namreč, če tudi le pozno, da so bili vzneseni govori g. Hočevarja le prehud poper. »Edinost« jim je oči odprla. G. Hočevar je govoril: »Glejte Blejci: Oglejte si te junake! Poslušajte jih kako pojejo! Malo jih je, a ti so celi možje.
Imajo izvrsten pevski zbor, imajo godbo, imajo tamburaški zbor itd. In kaj imate vi, vi ponosni Blejci? Tužna nam majka!« G. Peternelj! vprašamo Vas, kako Vam je bilo pri srcu, kam ste gledali, ko Vas, je g. Hočevar, kateri Bled samo še dobro leto dni gleda izza kozarca Vašega hotela, tako očitno obsodil, ko je vsaj indirektno izjavil, da vse Vaše mnogoletno delovanje kot blejski župan niti počenega groša vredno ni. Ce Vas pri taki obsodbi ni rdečica polila, Vam pa povemo, nas je sram. Mi si odločno prepovemo, da bi kdo o Bledu tako govoril, kot Vaš prijatelj Hočevar. Kak poklon bi naredili Vašemu nasledniku g. Rusu, ko bi Vam tako v brk zabrusil kot Hočevar? — In te napredne romarice! Ko je Hočevar slavil in v zvezde koval riemanjske čednostne žene, katere same morejo človeštvo dovesti do višje kulture, ali Vam ni vest očitala: Joj nam! Kakšne smo vendarle, da je Bled še vedno tako nazadnjaški ? Ali smo res same Indijanke, da z blejsko kulturo ne gre naprej? Ce nismo čednostne in krepostne, kaj pa smo ? Mi Vas zagotavljamo, da bi bila celo »Hrastnikova Špeva« g. Hočevarja takoj na Krasu izvagonirala, ko bi bil v pričo nje tako poniževal blejske žene in dekleta. — Tako vidite sedaj, da je Bled vsled ric-manjskega romanja in vsled prevelike navdušenosti g. Hočevarja — diskreditiran. Kateri izmed tržaških naprednih Slovencev bo še hotel priti na Bled in na Kranjsko, kjer je stranka zoper stranko, v družbi mož zoper moža, v družini mož zoper ženo, žena zoper moža, otroci zoper stari-še, kjer je — celo bratomorstvo doma? Tako je govoril g. Hočevar! Na zadnji ples v blejskem domu smo vabili tržaške Slovence in Ljubljančane in Kranjce in Radoljčanje, a našemu vabilu se niso odzvali. Bili smo lepo sami med seboj. Kdo bo hodil v tako preklicano družbo? Glejte žalosten sad Hočevarjevih ognjevitih go-voranc! — Po kaj ste šli Berdona gledat in zakaj ste si izbrali tako narodnega romarskega vodjo? Kaj ?! — ?
Znanost in umetnost.
Vse v tej rubriki naznanjene knjige se dobe v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
* Theologische Zeitfragen. Von Chri-stian Pesch S. J. Vierte Folge: Glaube, Dogma und geschichtliche Tatsachen. E i n e U n t e r s u c h u n g ii b e r d e n M o d e r n i s m u s. Freiburg 1908. Cena 4 K 8 vin.
Marsikdo si je te dni želel temeljitega dela, da vč presoditi, kaj je takozvani modernizem, obsojen od Pija X. v okrožnici »Pascendi« in v čem so zmotna njegova načela. Kajti okrožnica je težko umljiva za tistega, ki ni točno poučen o težnjah modernistov in podlagi, ki opirajo nanje svoje bogoslovne blodnje. Ni torej dvoma, da je pričujoča razprava enega izmed najboljših sodobnih bogoslovcev Chr. Pescha o modernizmu, ki je sicer bila dogotovlje-na že pred objavo papeževe okrožnice, izšla kakor nalašč v pravem času. Ker se valovi modernizma še sedaj niso pomirili in je ravnokar na dnevnem redu afera Schnitzer na monakovskem vseučilišču, bodo tudi katoliški laiki po Peschovi razpravi segli z velikim zanimanjem. Pa je vprašanje, kakor ga sloviti bogoslovec obravnava, res zanimivo. Po vrsti razkraja pisatelj nazore voditeljev-moderni-stov, Loisy-ja, Wilfrida Ward, Jurija Tyrell, Laberthonniera in Morica Blondel. Knjiga Peschova je zato tembolj prikupna, ker zavrača nasprotne trditve objektivno in vseskozi neosebno, kar je od nekdaj na Peschu hvalevredno. Saj je on tisti, ki je
zavrnil tudi Schellove zmote po načelu »Fortiter in re, suaviter in modo«, kar se ne da reči o vseh, ki so zadnji čas o tem vprašanju pisali bodisi pro bodisi contra. Kdor hoče vedeti, kaj je modernizem in v, čem obstoje njegove zmote o bistvu in značaju vere, pomenu in razvoju dogem ter o razodetj u in cerkvi, naj seže po tej knjigi.	T.
Na razpolago so tudi preje izdani trije zvezki »Theologische Zeitfragen« »Pesch« v »Katoliški Bukvami«. Cena vseh treh zvezkov 6 K 72 vin.
* G. pasar Ivan Kregar je razstavil pretečeni četrtek v oknu Kat. Bukvarne krasno monštranco, namenjeno za uršulin-sko cerkev v Škofji Loki. — Ovalna noga je precej visoka, močna, da dela protitežje mogočnemu zgornjemu delu. Krasijo jo lepo razvrščeni renesanski ornamenti, različno formirani akantovi listi, ki se ovijajo krog štirih, posebno skrbno izvršenih ovalnih emajlov. Upodobljeni so Brezmadežna, sv. Katarina, sv. Neža, sv. Anton Pad. — Deblo je nekoliko modernizirano, okrašeno s stiliziranimi rožami, jabolko pa z akantovim listom. Na vrhu debla je pritrjena konzola, ki na njej stoji velik kerub z razprostrtima rokama, kakor bi hotel klicati: Venite adoremus — pridite, molimo! Modeliran je, (zlasti haljasta obleka) moderno, pravzaprav bi morali reči v bajron-skem slogu, čigar resna, mirnoslovesna sti-lizacija z ostrimi konturami je posebno primerna za nekatere izdelke cerkvene umetnosti (vezenine, sohice, emajli itd.) — Za kerubom se dviga takozvani svit, sestavljen iz trodelnih žarkov. Prostor med dvema takima žarkoma izpopolnjuje šopek, spleten iz lepo stilizirane vinske trte in pšeničnih klasov. Zdi se, kot da ta šopek malo gotizira, vsaj zelo strog je v obliki. Nekaj novega, doslej nenavadnega je to, da je svit zadaj zadelan, da je ozadje popolnoma ravno, ne pa — kakor doslej pri ci-zeliranih monštrancah — vse razkopano, da je bilo zadnjo stran kar težko pogledati. Tu je pa zadaj na svit privarjena lmm debela srebrna ploščica, in da zadnja stran ni premrtva, je — kakor svit sam — prodrta in poleg tega še deloma svetlo, deloma motno pozlačena in v teh motnih poljih preprosto, pa živahno gravirana. Tako tudi zadnja stran popolnoma zadovolji umetniški čut. Srednji venec pred sijem — naravne srebrne barve, le deloma svetlo izlikan — je silno nalahno, elegantno spleten iz akantovih listov, praznine izpopol-nujejo cvetlični šopki in školjkice, vrhnja dva lista se opletata okrog bogato z dragimi kameni posutega križa. Sredino križa tvori krizolit. obdan od osmerih rubin-čkov najfinejše vrste (Rubinspinell). rame križeve so posute s sibirskimi ametisti. — Sprednji del. ki obdaja Najsvetejše, tvorita dva obroča, notranji okrašen z jajčnikom (Eierstab), zunanji tvori venec, spleten iz lavorovih listov, na štirih mestih križem prevezan s trakom. Obročka loči jarek fHohlkehle), ki se iz njega lesketa 12 dragih kamenov: 3 lepi sibirski ametisti, 3 rubini, 3 krizoliti, 3 hiacinti, vsi pravi, nič ponarejenega; vmes so v pozlačeno dno gravirani renesanski ornamenti. Notranja in zunanja stran sprednjega dela prehaja v filigransko delo. — Lunula (18-karatno zlato) ima spredaj v sredini posebno lep in čist krizolit, obdaja ga devet finih rubinov (Spinell), iz te skupine pa rasto na obe strani po krajčkih vejice, ki nosijo mesto cvetov, razne dragocene kamenčke: na eno plat brušene diamante (Rauten). rubine, safire, ametiste, krizolite, tako da samo lunula reprezentira malo premoženje. G. Kregarju, pa tudi čč. gg. uršulin-kam, moremo le častitati k tako krasnemu delu. Saj je vse, kar je na monštranci, pravo, pristno blago: vsa je srebrna, dragi kameni vsi pravi, nič ponarejenega, pa tudi
vlitega nič: vse fino ročno delo, minucio-zno cizelirano (iztolčeno). Izborno delo hvali vrlega mojstra.
*	Rfhar renatus. 21 pesmi našemu Gospodu. Prvi zvezek. Za mešani zbor uredil Fr. Kimovec. Cena partituri tri krone, posameznim glasovom a 40 h. V Ljubljani, 1908. Tisk »Katoliške Tiskarne«. Riharjeve skladbe tako prirediti, da ostanejo še Riharjeve, a da ustrezajo ob enem dandanašnjim cerkvenoglasbenim zahtevam, ni lahka reč. Kdor se loti tega dela, jadra — rekel bi — med dvema pečinama, katerima se do cela ne more izogniti. Ali bo namreč zadel ob prvo pečino, da bo izmed Riharje-vih skladeb premalo izbiral in pilil, vsled česar bo prireditev za službo božjo nerabna; ali pa bo zadel ob drugo pečino, da bo Riharja preveč predelaval in popravljal, in v tem slučaju bi »Rihar renatus« ne bil več pristni, stari Rihar. G. Kimovec si je prizadeval, izogniti se kolikor moč tema dvema pečinama. Prvi se je izognil na ta način, da je temed Riharjevih skladb izbral samo boljše. Kar jih je objavljenih v tej zbirki, so vse dostojne za službo božjo; k večjemu o par pesmicah utegnejo strogi cecilijanci biti drugačnega mnenja. Težje je bilo izogniti se drugi pečini. Tu je bilo treba marsikaj prenarediti in opiliti, kar pa je Riharjeviin skladbam le v korist. Ako bi Rihar živel dandanes, bi brez dvoma sam vzel še ostrejšo pilo v roke. Harmoniza-cija je v tej izdaji prav dobra. V 20. številki bi bilo želeti nekoliko naravnejšo mo-dulacijo; toda Rihar jo je na istem mestu izpeljal ravno tako drzno, kar sicer ni bila njegova navada. Reči moram, da je zbirka prav dobro porabna; gotovo jo bodo naši organisti z veseljem pozdravili. Obsega pa tri pesmi za razne prilike, 4 postne, 2 božični, 2 velikon., 1 za Vnebohod, 8 za sv. Rešnje Telo, 1 na čast presv. Trojici. Izmed onih na čast sv. R. T. jih je 7 tudi z latinskim besedilom: zelo praktično pa je, da je poleg latinskega podstavljeno tudi slovensko besedilo. Besedilo samo je potrjeno od kn.-šk. ordinarijata. Tisk in zunanja obliak sta prav lični. Ker je čisti dobiček te zbirke namenjen za bleške orgije, si jo bodo naši organisti tem raje omislili. Fr. F-č.
*	V proslavo Shakespearovo. V Londonu se je ustanovil odbor za proslavo Shakespearovo, ki je sklenil, da se nabere v to svrho 200.000 sterlingov. Polovico te vsoto bi se porabilo za spomenik, ki bi ga postavili velikanu pesniku v Londonu, z drugo polovico pa bi se razširjevalo šek-spirsko književnost med vsemi narodi. Odbor upa, da se bo tudi v inozemstvu nabralo precej prispevkov.
*	Nova hrvaška drama. Prihodnjo soboto uprizorijo v zagrebškem narodnem gledališču prvikrat »Okovi života«, drama v treh dejanjih, ki jo je spisal nadarjeni dramatik Kolarič-Kišur. Snov je vzeta iz domačega življenja.
*	Albinijeva opereta »Franjo Trenk«. V narodnem gledališču v Zagrebu priredijo v novembru t. 1. Albipijevo opereto »Franjo Trenk«, ki je dosegla v Lipsiji popoln vspeh. Baletne vloge b,o naštudirai baletni vodja Fritz Karol iz Lipsije. Tam-buranje' je prevzelo zagrebško tambura-ško društvo.
Edison i&m\i - ttisgoui načrti
Edison ie bolezen, ki ga je bila spravila skoro na rob groba, vendar premagal. Urednik pariškega »Matina« je te dni obiskal slavnega rekonvalescenta v New Yorku ter poroča o svojem obisku v imenovanem listu. Edison je sprejel urednika počivaje v naslonjaču. Govoril je počasi, ne da bi se utrudil. »Vidite, sinrt
K strašnemu požaru v Cleveiandu.
Pogled na mesto.
Grozna nesreča v predmestni šoli cle-velandski, v Lake-vie\v v državi Ohio, je zopet enkrat pokazala, kako nezadostne so še vedno varnostne naredbe v javnih poslopjih Zjedinjenih držav. Po požaru v elevelandski šoli, pri katerem je na strašen način končalo mlado življenje okrog 200 cvetočih, nadebudnih bitij, jc ravno-tako manjkalo najpotrebnejših varnostnih
naprav, kakor svoj čas. pri požaru gledališča Iroquois. V obeh slučajih sc jc tudi pokazalo, da nadzorstvo od strani oblast-nij nikakor ni bilo zadostno. — Naša slika predstavlja mesto Clevcland; lakeview-ska šola je na isti posebej zaznamovana s črnim križcem (na desnem kraju). Mesto ima 450 tisoč prebivalcev, leži ob južni obali Erie-skega jezera ter je znano v
Zjedinjenih državah kot mesto vrtov, to pa zaradi izredno lepih mestnih nasadov. Mesto je bilo ustanovljeno leta 1796. in se jc spočetka prav počasi razvijalo. Leta 1830. je imelo šele 1000 ljudi. V Cleveiandu je med drugim sedež družbe »Standard Oil Co.«, o kateri je bilo tudi v našem listu govora.
vendar nima toliko moči, kakor se misli,« je rekel. »Jaz sem že starec, pa vseeno močnejši od nje. Treba je le lioteti in se boriti, pa se jo premaga.« Ko je urednik na to opomnil, da so ga znanstveni poizkusi že v tretje vrgli na bolniško posteljo, nasmehljal se je slavni iznajditelj, rekoč: »Da, to so žrtve znanostim, ki so pa tudi hvaležne, ker me pošljejo vsako leto v bolnišnico. Kajti bolnišnica je edini kraj, kjer se smem odpočiti. Doma ne morem. Skušnjava rnojc delavnice jc prevelika. Tam delam cele dneve in noči pri svoji mizi poizkuse, dokler se od utrujenosti ne zgrudim. Tako mi pa dobra majka znanost včasih naloži kakšno operacijo, vsled katere moram lenuhariti, in pri tem se mi vrnejo moči, veselje do življenja in mir.«
Na vprašanje o njegovih bližnjih načrtih je rekel Edison: »Vidite, dve vprašanji sta, s katerima se v tem hipu bavijo moji možgani, in obe se tičeta avtomobilske veleobrti, ki sedaj prestvarja ves svet. Meni se zdi, da jeklo, ki se iz njega sedaj izdeljujejo posamezni deli avtomobilov, ni zadosti odporna tvarina, ki bi dalo mehanizmu tisto jakost, ki jo potrebuje. Poleg tega pa se nadjam popolnoma gotovo, da se mi posreči pridobiti za avtomobile v vsem obsegu tisto čudovito silo, ki ji pravimo elektrika. Iščem tip baterije, ki bi imela čim manjši obseg in čim manjšo težo, a bi nudila vozu čiru večjo eneržijo in hitrost. V sedmih letih, kar sem posvetil svoje življenje temu delu, sem že dosegel uspehe; dobim pa še večjih, ako me v bodoče ne bodo kirurgiške operacije prevečkrat motile.« Urednik Lauzanne. tako se piše, je bil že teden poprej videl Edisona na postelji, vsega ovitega s trakovi in baudažami, vnetih oči, ki so bile celo rdeče, in obraza bledega kakor vosek. Bati se ie bilo, da Edison, če sploh ostane živ, izgubi popolnoma sluh, in morda tudi govor. Hvala Bogu, da se oboje ni uresničilo.
NAJNOVEJŠA POLITIČNA POROČILA.
(Posebna poročila »Slovencu«.) Prihodnji teden v parlamentu. — Kdaj se snide parlament?
Dunaj. 14. marca. Delegacijsko zasedanje je zaključeno. Sprejetje resolucije Stiirgkh pomenja velik poraz Madžarov, ker se je prisililo skupne ministre izjaviti se odločno za povišanje častniških gaž in proti zapletku tega vprašanje z vojaškimi koncesijami za Mažare. Zdaj se vsa pozornost obrača zopet na proračunski odsek. Budgetni provizorij poteče junija meseca, ni pa upanja, da bi proračunski odsek do tedaj končal svoje ogromno delo. Tudi se govori, da se bo sklicanje parlamenta odložilo in se bo parlament sklical šele zut četkom maja. To pa ni verojetno, ker mora parlament koncem tega meseca rešiti vsaj predlogo o povišanju rekrutnega kontingenta. Najkritičnejše točke so v proračunskem odseku justični in naučni proračun. Pri justičnem nastopijo vse nenetnške stranke, zlasti Cehi in Slovenci, pri nauč-nem pa na eni strani Slovani in Italijani za svoje vseučiliške zahteve proti vladi in Nemcem, na drugi pa krščanski socialci, ki bodo v prvem vprašanju edini s svobodo-miselci, proti svojim zaveznikom zaradi neznosnih razmer na vseučiliščih. Program proračunskega odseka je sledeči: I. Ministrstvo za notranje zadeve: Centralno vodstvo, politična uprava, javna varnost, državno gradbeništvo, vzdrževanje poslopij, nove zgradbe (referent: Morsey).
II. Trgovinsko ministrstvo: Pospeševanje obrti (Hoffmann). Ponedeljek, 16. t. m., zboruje juridični odsek, od torka naprej tiskovni, v sredo pa pododsek za uredbo delavskih razmer otrok.
Krščanski socialci. — Nemški blok. —^ Vseučiliško vprašanje. — Vseučlllški profesor pred državnim pravdništvom.
D u n a j, 14. marca. Krščansko-social-tia stranka se te dni posvetuje o političnem položaju. Gre za dve važni zadevi, 1. za vseučiliško vprašanje in 2. za nemški blok. toda med tema vprašanjema je zazdaj neko nasprotstvo. Vseučilišča v Avstriji so že zdavnej nehala biti torišča vede, ampak so postala strankarske organizacije, na katerih se umetno in z bobnečimi frazami ustvarja nemštvo in brezverstvo v prilog falirani nemški svobodomiselni stranki dičnih gg. Hocka, Ofnerja in Ku-rande. Iz najnovejšega časa ste značilni dve dejstvi: Wahrniundova brošura iu resolucija nemškega »Hochschultag« na Dunaju. Wahrmund je profesor kanoničnega prava v Inomostu. Mož je zagrizen svo-bodomiselček. Nedavno se je predrznil v katoliškem Inomostu v nekem predavanju na najpodlejŠi način sramotiti cerkev in vero. Prepisal je brez kritike stavke iz
Hoensbroecha in iz spisov sicer na starostnem bebstvu bolehajočega Haeckla in jih prodajal kot čisto znanstveno zlato. Toda na Tirolskem je vsled tega nastal tak vihar, da se bo moralo inomoško vseučilišče zapreti, ako se NVahrmund ne odstrani. Po večini katoliško dijaštvo je do skrajnega pripravljeno. Zato je šla de-putacija k Becku in Marchetu, ki sta oba obsojala pamfletno delovanje hujskača Wahrmunda in obljubila energično pomoč. Sicer se z Wahrmundom peča zaradi zasmehovanja vere državni pravdnik. Lep vseučiliški profesor! Kar sc pa resolucije nemških buršev na Dunaju tiče, povdar-jajo ti kronični svobodomiselni alkoholiki, da ne bodo pripustili nobene organizacije katoliških dijakov, ker bi bilo to v škodo »nemotenemu obratu neodvisne svobodne znanosti«. Desno krilo krščansko-socialne stranke — »Vaterlandovci«, energično zahtevajo od strankinega vodstva, da tem razmeram napravi konec. To bo slednje tudi moralo storiti. Zato je težko skleniti nemški blok med krščanskimi socialci in nemškimi svobodorriisleci proti Slovanom v narodnih vprašanjih. Sicer pa so se krščanski socialci in nemški nacionalci odločno izrekli zanj, toda morali bodo ali eni ali drugi odnehati glede na vseučiliško vprašanje, da bo blok mogoč. Zdi se, da bodo odnehali svobodomisleci vsaj v enem oziru in bodo žrtvovali NVahrmunda. Tako vsaj namiguje »Pol. Korr.«
Splošni položaj na Angleškem.
London, 14. marca. Objava pisma Viljema II. lordu T\veedmouthu, prvemu admiralu angleške mornarice, je bila zgolj časnikarska senzacija, ki je imela namen med ljudstvom diskreditirati sedanjo vlado, ker noče nastopiti sovražno proti Nemčiji. Kaže pa ta dogodek, da pomnoževanje mornarice povzroča med Anglijo in Nemčijo usodno napetost. Sicer je letošnji mornariški proračun Anglije primeroma skromen, toda za drugo leto je že napovedano izdatno povišanje. Ravnotako je s kopno armado. Tako n. pr. ostane garnizija na Malti v prejšnjem številu vkljub temu, da je Angleška zvezana s srednjemorskimi državami. — Kar se Balkana tiče, zahteva zdaj Anglija generalnega guvernerja in se kar cedi ljubezni do balkanskih narodov. Sicer pa ima svoj umazani namen: s pomočjo Rusije izpodriniti na Balkanu Avstrijo, ki se je s svojim sanžakskim železniškim načrtom Angleški močno zamerila. — Velikega pomena je uredba gostilni-štva. Vlada hoče s posebnim zakonom zmanjšati število gostiln, da omeji pijanstvo, po 14 letih pa bo vlada lahko vsako gostilniško koncesijo po preteku enega leta odpravila. Ker pa bi s tem trpele veliko škodo tudi pivovarne in žganiarne, v katerih je 240 milijonov kapitala investiranih, se je oštirjem itd. posrečilo vprizoriti veliko protestno gibanje. Ako se bo predloga sploh uzakonila, se bo rok od 14 let podaljšal na 20 do 28 let.
HRVAŠKA.
Časopisje in saborsko zasedanje
Odgovor ministrskega predsednika Wekerla na interpelacijo Hammersbergo-vo je bil, kakor pravi »Pester LIoyd«, resen, usoden preludij otvoritvi hrvaškega sabora. Naglašanje ucrazdružljive »zajed-nice«, obrekovanje, da hrvaške težnje segajo daleč čez okvir hrvaških pravic, na-migavanje na odgoditev sabora, kraljevski komisarijat in suspendiranje madžarski vladi neljubih zakonov, — vse to so morali ves hrvaški in srbski narod občutiti kot izzivanje. »Hrvatsko pravo« je mnenja, da bi bil moral sabor že v prvi seji na to predrznost odgovoriti na nedvoumen način ... In vendar se ni nič podobnega zgodilo v prvi seji. Razun majhne praske, ki jo je provzročil nepoboljšljivi Elegovič s svojim »Abzug srbski narod!« je vladal resen mir, dostojnost in edinost. Edinost v ovaciji kralju, edinost v demonstraciji proti tuji vladi. To nepričakovano okolnost tolmači najbrže prav tržaški »Balkan«, ko piše, da »Cisti nočejo dati banu povoda, da bi sabor odgodil, koalicija pa hoče poleg tega pred vsem, da se sabor do konca konstituira in da tako dobi v roke orožje, s katerim bo zatnogel z večjo močjo protestirati proti Rauehovemu režimu, kakor bi to bilo mogoče z navadno demonstracijo, in sicer ne le v Zagrebu, marveč tudi v Budimpešti, če se v Hrvaški odpravi ustava. Za ta slučaj izbere sabor take delegate, ki bodo hoteli in v resnici prenesli boj v Pešto. Narodnega izdajalca Drohobeczkega in ministra Josipovi-cha ne bo med njimi. Slo bo v skupni parlament štirideset mož. ki v Pesti vržejo NVcckerla, ako bo isti hotel ohraniti v Zagrebu Raucha.« »Srbobran« piše o pret-njah Weckcrlovih v uvodniku tako-le: Prepričani smo, da se g. Weckerle moti.
Narodi niso in nočejo več biti sužnji tiranov. Narodi vedo, da so tirani od danes do jutri, da oni izginejo, narod pa ostane. Ce pa preti Weckerle s palico, ve naše ljudstvo tudi to, da ima vsaka palica dva konca. Sicer pa bodo se znali zastopniki kraljevine Hrvatske v skupnem saboru (v Pcšti) nedvomno na dostojen način oddolžiti NVeckerlu za šalo, da namiguje na odkrit absolutizem na Hrvaškem. — Znamenita je izjava »Agr. Tagblatta« v uvodniku: »Zivio kralj!« Ta klic je bil karakte-ristikon otvoritvene seje. Zopet in zopet je zaoril ta klic po zbornici, in v ljudstvu mu je zagotovljen odkritosrčen odmev. Res je. da je bilo pri tem tudi nekaj demonstrativnega namena. To bi naj bil protest proti obdolžitvi, ki jo je ban Rauch opetovano javno izrekel, da je baje hrvaško-srbska koalicija protidinastična. Pri tem pa je imel ta izraz lojalnosti še drug pomen. Izbrisala naj bi vtis, ki ga je napravila tista tako slabo premišljena in od tako slabih posledic spremljana reška resolucija, v kateri se je bilo Madžarom zagotovilo zavezništvo v boju proti Avstriji. »Agr. Tagblatt« nadaljuje doslovno, in to hočemo kot kronisti pribiti: »Kdor pozna intimne dogodke o sestavi te nesrečne izjave, ve, da se je ista porodila v bolečinah in da so se ji hrvaški politiki do zadnjega trenotka najodločneje upirali. Ni še danes prišla ura, da bi se smelo javno povedati, kako in zakaj je kljub temu prišlo do tega. da so članovi hrvatsko-srbske koalicije to listino podpisali; toliko pa se sme že danes kon-statirati. da je kes nad tem splošen in odkritosrčen. Nihče ne more danes več tajiti, da je bila naivna politika, ko se je Madžarom nudilo zaupanje, ki je izraženo v tej resoluciji. In nihče tudi ne more tajiti, da se je premalo preudarilo, kako bi nasprotniki to resolucijo mogli zlorabljati v usodne patrone. Storil se je pogrešek, ali včeraj so ga menda popravili. Zivio kralj! Tega so se držali naši očetje stoletja in stoletja v veselju in žalosti. In samo s tem geslom v srcu zamore naš narod mirno zreti v bodočnost.«
Starčevičanci in »Stranka prava«.
Več časa že trajajo pogajanja med Starčevičevo stranko iu pa med »Hrvaško stranko prava«, da bi se stranki združili, ki imata itak sličen program. »Stranka prava« je naglašala, da na združenje ni misliti, dokler predseduje Starčevičevi Stranki dr. Frank. Zdaj je pa dr .Frank odstopil. Starčevičeva stranka je izvolila sledeče predsedstvo: predsednik Luka Starčevič, podpredsednika sta dr._ Mile Starčevič in profesor dr. Bosnak. Ce se zdaj stranki združita, bi razpolagali s 46 poslanci. Razšla bi sc pa tudi hrvaško-srbska koalicija.
Današnja seja hrvaškega sabora.
Zanjo se v Zagrebu zelo zanimajo. Ban hoče biti pri seji cel čas z uradniki. Ker ni več kraljev komisar, je mogoče, da nastanejo proti njemu burni prizori. Koalicija sicer naglaša. da hoče vse storiti, da se sabor ne odgodi. Kljub temu pa sodijo, da se sabor odgodi in da ima ban že v ta namen pripravljen kraljev reskript.
AVSTRIJA. Finančni minister Korytowski o saniranju deželnih financ.
Enketo o saniranju deželnih financ je zaključil finančni minister Korytowski z daljšim govorom, v katerem je naglašal sledeče: Svoj namen je enketa popolnoma dosegla. Splošno se je želelo, da se iz-premene deželni proračuni in da se pomnoži ustavna odgovornost finančnih poročevalcev ali pa deželnih odborov. Zadovoljen je, ker dežele splošno ne reflektu-jejo na osebni dohodninski davek. Država in dežela se ne smeta smatrati za nasprotnika. ki sta v boju. Vsi udi morajo sodelovati. Brez upravne reforme se ne morejo sanirati deželne finance. Da so dežele ban-kerotne, je grda beseda. Monopoli se ne morejo razširiti, država upa, da bo izhajala z davčnimi dohodki. Deželne dolžnosti naložiti državi ne kaže. Premisliti se mora, če prevzemi država lokalne železnice, ki ne donašajo dobička. Nemogoče je, da prevzame država 50 odstotkov učiteljskih plač, ker bi za to potrebovali 60 do 70 milijonov kron. Vsega povišanja davka na žganje v višini 40 K ne more nakazati deželam.
Proračunski odsek.
Proračunski odsek nadaljuje 13. t. m. proračun notranjega ministrstva. Poročevalec Morsey naglaša. da se morajo ustanoviti nova glavarstva. Okrajni glavarji, če so tudi pridni, ne poznajo celega okraja. Nato govori o napredku glede na sanitetno službo v Avstriji. Govornik zahteva, da se morajo obligatno staviti koze. Država naj podpira stremljenja proti pelagri, ma-
lariji in jetiki. Nato želi, da naj se osobito po večjih mestih pomnoži število državne policije, osobito na Dunaju, v Trstu in v Pragi. Hoffmann-Wellenhof opozarja na položaj slug pri okrajnih glavarstvih, kakor tudi na položaj pisarniških uradnikov pri političnih oblastih. — Ploj želi. da naj olajšajo administrativno službo in da naj politične oblasti bolj neposredno občujejo s strankami.
Slovansko-romanski blok.
Nemški listi poročajo: Dne 13. t. m. so se udeležili posvetovanj Slovencev in Hrvatov tudi zastopniki Rusinov, Rumu-nov iu Italijanov/Razgovarjali so se o taktiki pri posvetovanju naučnega in justične-ga proračuna. Sklenili so, da nadaljujejo posvetovanja. Zdaj se še ne ve, če se peča proračunski odsek z naučnim ali s pravosodnim proračunom, ko rešijo proračun notranjega ministrstva. Mogoče je, da rešijo še prej nekatere manj važne zadeve. Začetkom prihodnjega tedna se vrše o tem posvetovanja med vlado in med voditelji posameznih strank.
Razburjene nemške svobodomiselne stranke.
Nemške svobodomiselne stranke se jeze na krščanske socialce, ker se boje, da nameravajo krščanski socialci strmoglaviti svobodomiselnim strankam priljubljenega naučnega ministra dr. Marcheta.
Prepir za poljedelsko ministrstvo.
Češki agrarci zahtevajo zase poljedelsko ministrstvo, češ, da imajo pravico nanj, ker so najmočnejša češka stranka. Vlada baje hoče ustreči češkim agrarcem in ponuja krščanskim socialcem ministrstvo notranjih zadev. Agrarci krščansko-socialne stranke z vladnimi načrti niso zadovoljni in naglašajo, da je več krščansko-socialnih agrarcev, kakor čeških, in da zato niso voljni izročiti češkim agrarcem poljedelskega ministrstva.
Vseučiliška mladina za narodno spo-razumljenje.
Na dunajskem vseučilišču se je ustanovilo društvo, v katero vstopajo dijaki vseh narodnosti. Novo društvo se hoče pečati s preiskavo znanstvenih temeljev narodnega sporazumljenja.
Nov učni načrt za srednje šole.
Naučno ministrstvo izdela nov učni načrt za srednje šole. S preosnovo zrelostnih izkušenj se tudi izpremeni način izpraševanja po učiteljiščih. Olajšave na učiteljiščih pa ne bodo tako znatne, kakor po gimnazijih, ker morajo učiteljiščniki po postavi napraviti zrelostno izkušnjo iz vseh predmetov.
OGRSKA.
Povišanje častniških plač.
Na hodnikih ogrske zbornice so 1.3. t. m. živahno razpravljali poslanci Košutove stranke o povišanju častniških plač. Na-glašali so. da jih je sram, ker morajo gledo na častniške plače ustreči volji Avstrije. 1< poslancem stopi minister Andrassy, ki pravi, da se je napravila taktična napaka, ker se ni vprašanje obravnavalo kot finančno, marveč kot narodno vprašanje. Zdaj nam nasprotujeta krona in armada. Člani »Neodvisne stranke«: »Ce bi le imeli kaj pokazati svojim volivcem. Saj se kmalu ne bomo upali več v svoje volivne okraje.« Andrassy: »To je pretirano. »Neodvisna stranka« k večjem izgubi večino, kar bi bila sreča za deželo. V sedanjem položaju bi ne imeli ničesar proti, ako prevzame »Neodvisna stranka« vlado. Glede na povišanje častniških plač bi bilo najbolje, da »Neodvisna stranka« nc prepreči večini povišati častniške plače. Poslanci naglašajo. da bi bilo najbolje, če se reši vojaško vprašanje prej, ko se povišajo častniške plače. Grof Andrassy odgovarja, da zastopa to stališče tudi ogrska vlada. Andrassv pravi, da bi koristilo povišanje častniških plač 12.000 ogrskim častnikom in 2000 honvednim častnikom. V nadaljnjem razgovoru pravi Eber: »Ce požremo povišanje častniških plač, smo uničeni pri prihodnjih volitvah. »Magyar Orszag« izjavlja, da »Neodvisna stranka« ne dovoli povišanja častniških plač.
Ogrsko-hrvaški državni zbor
nadaljuje 13. t. m. razpravo o poslovniko-vi izpremembi. Benedek (»Neodvisna levica«) naglaša, da jc nasprotoval Tiszovi izpremembi poslovnika in nasprotuje tudi sedanjemu načrtu. Ne gre. da se kaže na strah narodnega vprašanja. Potrebno bi bilo, da živimo Mažari z narodi mirno. Hodza se zahvali Benedeku in izjavi, da lc po tej poti je označeno, kako da se doseže mir.
Napredovanje v pravosodni službi.
Zaradi nove sodne organizacije je pomaknjenih v VII. činovni razred 572 sod-
nikov in državnih pravilnikov, 692 nižjih | sodnikov in namestnikov državnih pravd-nikov so pa postali sodniki in državni pravdniki.
OBISK CESARJA VILJEMA NA DUNAJU.
Dopisnik »Agramer Tagblatta« poroča svojemu listu o namenili, združenih z obiskom nemškega cesarja na Dunaju. Nemški cesar Viljem obišče našega vladarja, ko se bo vračal s Krfa, in ostane na Dunaju dva dni. Z nemškim cesarjem pride na Dunaj tudi nemški državni kan-celar knez Biilov . Cesar Viljem hoče v jubilejskern letu manifestirati moč in trdnost zveze med Nemčijo in Avstrijo in nemška diplomacija se je v Rimu mnogo trudila, da bi omogočila skupno manifestacijo vseh trozveznih velesil. Toplo zavzemanje italijanskega zunanjega ministra Tittonija je razletelo le ob odporu kralja Viktorja Emanuela, ki je obisk na Dunaju odločno odklonil . . . Drugi razlog obisku pa je, da hoče Nemčija z Avstrijo nastopiti glede na balkansko politiko. Čudno obnašanje Angleške nasproti avstro-ogr-skim balkanskim načrtom in njene simpatije do Rusije, ki so se zadnji čas pojavile, so nemške dvorne kroge presenetile. Nemški diploinatje želijo, da se sestavi nov načrt za gospodarsko in kulturno po-vzdigo balkanskega polotoka, ker dosedanje reforme nikakor niso zadovoljive. Razpravljati nameravajo ob obisku tudi o Bosni in Hercegovini, katerih aneksijo smatrajo v dunajskih diplomatskih krogih za potrebno. Tudi cesar Franc Jožef želi da se uredi to vprašanje. Upajo, da bo Nemčija pripravljena podpirati ta načrt, za katerega se morajo sevede pridobiti tudi ostale velevlasti.
CESAR FRANC JOŽEF ŠPANSKEMU KRALJU.
Kralj Alfonz je brzojavil našemu cesarju, da je obiskal avstrijsko brodovje v Barceloni. Cesar Franc Jožef je nato odposlal španskemu kralju Alfonzu daljšo brzojavko, v kateri se zahvaljuje Alfonzu za brzo:avko. »Ponosen in srečen sem,« br-zojavlja med drugim naš vladar, »ker ti dopada moja eskadra. Ponavljani, da sem tvoj prijatelj in veseli me, ker je izpadlo tvoje barcelonsko popotovanje v tvojo popolno zadovolinost.«
TRGOVINSKA POGODBA S SRBIJO.
Trgovinska pogodba s Srbijo se uveljavi 1. januarja 1909. Košut je že odpotoval na Dunaj, da jo sopodpiše. Pogodba se pa lahko uveljavi že prej. Nekaj mesa si je izgovorila Ogrska, večina svinjskega in govejega mesa pa pride v dunajsko veliko klavnico.
ANGLEŠKI ODGOVOR NA RUSKO IN ITALIJANSKO NOTO.
London, 1.3. marca. Sir Grey je na noti ruske in italijanske vlade glede na izvedbo železniških načrtov na Balkanu odgovoril, da Anglija teh načrtov ne bo dejansko podpirala, dokler turška vlada ne izvede makedonskega reformnega načrta.
RAZNE POLITIŠKE NOVICE.
Iz Monakovega poročajo, da poostre sprejemne pogoje ruskim dijakom in dijakinjam na južnonemških vseučiliščih. Srbska uradna > Samouprava« objavlja, da je govor italijanskega ministra Tittonija za Srbijo važen, ker je simpatičen balkanskim državam. Diplomatična podpora Italije je važna glede na železnico Donava-Jadransko morje. — O kmečkih nemirih v Rumuniji dohajajo ugodna poročila. Kmetje so se pomirili. — Nekaj članov ameriškega kongresa dolže, da so se dali podkupiti.
Dnevne novice.
4- Mladeniški list. Začetkom aprila začne izhajati po dvakrat na mesec neodvisno, nepolitično glasilo vseh slovenskih dijaških in ljudskih mladeniških organizacij po nizki ceni 10 vin. za številko. Svobodomiselci črez dalje bolj organizujejo zlasti dijaško mladino, izkušajo pa v najnovejšem času pridobiti na svojo stran tudi kmečko, delavsko in meščansko mladino. Uspehi teh in podrobnih prizadevanj, ki se javljajo tudi v nameri, izdajati Iiber. ljudsko glasilo, se bodisi med dijaštvom bodisi med ljudstvom ponekod žc poznajo, zlasti v Primorju. Listi, kakor »Svoboda« in »Omladina« zastrupljajo naše dijaštvo. »Svobodna Misel« pa posebno v primorskih krajih zarnša brezverstvo med preproste sloje. Ali moremo križem rok gledati, kako se na ta način vsemu našemu naraščaju trga vera iz src in se ga tira v umski in nravni propad? Pomnimo, da se nasprotnikom nikoli ne sme posrečiti, združiti mladino v svobodomiselnem taboru, ker bi potem ena noč utegnila podreti, kar se je v dveh desetletjih zgradilo. Zato je
potreba posebnega mladinskega glasila dovolj utemeljena. List se bo pečal 1. z mladinskimi in dijaškimi stanovskimi vprašanji, bo 2. apologetičen v poljudnem smislu, na kar polagoma spričo popolnega pomanjkanja verskoobrainbenih spisov za ljudstvo veliko važnost, bo 3. glasilo naše žc tako trdno vkoreninjene in razširjene telovadske organizacije, bo 4. glasilo naših izobraževalnih društev ter bo prinašal redno vsaj osnutke za predavanja, kar bo zlasti za koroško, goriško in tržaško mlado izobraževalno organizacijo velikega praktičnega in vspodbujevalnega pomena, se bo 5. pečal s polemiko proti nasprotnim, brezverstvo razširjajočim listom. Ni dvoma, da je ta listu začrtana naloga primerna. (ire se zdaj le zato, da se list razširi. Ker so naši somišljeniki v tem oziru zelo obremenjeni, mu je določena tako nizka cena, da jo lahko vsakdo zmaga. Prosimo zato vse voditelje izobraževalnih organizacij, duhovščino, župane, učitelje in vse, ki tu v poštev pridejo, da se na list naroče, med člani izobraževalnih organizacij in med mladino, med katero imajo vpliva, zanj agitirajo ali ga vsaj priporočajo. Člane izobraževavnih organizacij opozarjamo, naj se vsi nanj posamič naroče, dijaki in telovadci naj bodo pa vsem v tem oziru kot naročniki in agitatorji za vzgled! Opozarjamo na list tudi vse izobraženstvo, ker bo, dasi poljuden, pa drugače strokovnja-ško in stvarno pisan, da ga bo vsakdo brez izjeme s pridom čital. List se bo poslal začetkom aprila, ko izide prva številka, na ogled. Zavednost našega ljudstva in iz-obraženstva, ki je v krščanskodemokrati-škem taboru, nam je porok, da se bo novt list in organizacija, ki se bo v kratkem na njem osnovala po vzgledu na Dunaju, v katoliški Nemčiji in Švici, mogočno vkore-ninila in razširila! Naši somišljeniki vsi na krov in na delo, da se še bolj razcvete naše časopisje.
+ Izjava. Proti našemu listu »Slovenec« so bile vložene izza časa, ko je bil odgovorni urednik lista še g. Miliael Moškerc v Ljubljani, pri c. kr. deželnem kot porotnem sodišču v Ljubljani naslednje obtožbe: I. Obtožba g. dr. Franjo Rozine, odvetnika v Mariboru, zastopanega po dr. Karolu Trillerju, odvetniku v Ljubljani, radi dopisov, priobčenih v št. 80 in 81 z dne 9. in 10. aprila i907 pod naslovom: Gregorčičeva siavnost in zanimivosti iz Maribora. — 2. Obtožba g. dr. Iv. Tavčarja, odvetnika in deželnega odbornika v Ljubljani, radi notic priobčenih v »Slovencu« št. 100 z dne 2. maja 1907 pod naslovom: Hribarjev sistem in sinekure. — 3. Obtožba gospodičen: Minke Jebačinove, Minke Vizjakovc Zore Predovičeve, Ivane Ružičkove, Frančiške Benedikove, Vide Obrezove, Line Fakino-ve, Milene Lavrenčičeve, Justine Kavčičeve, Mine, Danice in Vere Rohrman, Marije in Ljudmile Sirnik, Leopolde in Marije Škerl, zastopanih po dr. Ivanu Tavčarju in dr. Franu Novaku, odvetnikoma v Ljubljani, radi spisa v št. 118 lista »Slovenec« z dne 24. maja 1907 v podlistku z naslovom: »Hribar Buffalo Bili«. — 4. Obtožba g. Josipa Gorjupa, posestnika in župana v Mokronogu ter tožba g. Janeza Pelkota. župana v Tržiču, zastopana po g. dr. Karolu Trillerju in g. dr. Franu Novaku, odvetnikoma v Ljubljani, radi dopisa v »Slovencu« Š*. 101 z dne 5. maja 1907 pod naslovom: »Kdo dela za Penca.« — 5. Obtožba g. dr. Karola Blei\veis viteza Trsteni-škega, dr. Demetra viteza BIeiweis, dr. Miljutina Zamika, Jankota viteza Blei-\veisa, zastopani po dr. Ivanu Tavčarju, radi dopisa v št. 100 Slovenca« z dne 2. maja 1907, pod naslovom »Hribarjev sv-stem in sinekure.« — 6. Obtožba g. Pavla Kndlicherja, Jankota Kocjana, Ivana Dražila, Antona Trstenjaka, Karola Wisiaka, Rudolfa Pucha in Alberta Siča, zastopanih po k .dr. Ivanu Tavčarju, radi dopisa v št. 118 »Sovenca« z dne 24. maja 1907 pod naslovom: »Liberalna vzgoja.« — 7. Obtožba Elije Predoviča, zastopanega po k. dr. Ivanu Tavčarju, radi dne 24. maja 1907 v št. 118 b v podlistku prijavljenega dopisa pod naslovom Hribar — Buffalo Bili«. — 8. Obtožba Franca Arkota, posestnika v Postojni, zastopanega po g. dr. Karolu Trillerju, radi notice, priobčene v »Slovencu« v št. 206 z dne 7. sept. 1907 pod za-glavjem »A. Z.« — 9. Obtožba g. Antona Berceta, župnika v pokoju, zastopanega po g. dr. Franu Novaku, radi dopisa, priobče-nega v »Slovencu« v št. 192, z dne 22. avgusta, pod naslovom »Svobodomislec v talarju.« — 10. Obtožba g. Oskarja Deva, c. kr. adjunkta v Škofji Loki, zastopanega po dr. Božidarju Vodušku, radi dopisa, pri-obČenega v štev. 251 »Slovenca« z dne 30. oktobra 1907 in z dne 15. oktobra 1907 št. 238 »Slovenca«. — Vse obtožbe so postale pravomočne. Vsled inkriminiranih spisov so bile gospodične zasebne obtožite-ljice in gospodje zasebni obtožitelji na svoji časti razžaljeni, ker sc jih je z istimi izročalo javnemu zasmehovanju in dolžilo za-ničljivih misli in lastnosti ter so se jim podtikala nepoštena in neznačajna dejanja.
Uredništvo lojalno obžaluje vsa gori popisana žaljenja, kakor so ista natančneje obrazložena v posameznih obtožnicah, vloženih pri c. kr. deželnem sodišču v Ljubljani, kot neosnovana in prosi vse zasebne obtožitelje, da se s tem zadoščenjem zadovoljijo.
-f- Obtožbe proti Mihaelu Moškercu.
Uredništvo »Slovenca« prijavlja gorejšnje zadoščenje zasebnim obtožiteljem; vsi zasebni obtožitelji pa umaknejo z ozirom na dano zadoščenje svoje zasebne obtožbe proti Mihaelu Moškercu, bivšemu odgovornemu uredniku »Slovenca« ter so vse te zadeve popolnoma končane.
+ »Slovenec« je poravnal celo vrsto pravd, ki se vlečejo še izza zadnje držav-nozborske volivne borbe, mirnim potom. Storili smo to iz več nagibov, izmed katerih je eden zlasti odločilen ta, da hočemo osebne borbe in napade, ki so zdaj običajni — nc po naši krivdi! — v slovenskem časopisju, kolikor moči omejiti. Naša javnost, zlasti kranjska dežela, želi, da bi po liberalni gonji započeti osebni boji se omejili in da bi se našlo več umevanja za redno in stvarno delo. Po končanih deželnozbor-skih volitvah naj bi nastopila doba mirnejšega dela, in zato radi pred sklicanjem deželnega zbora spravimo s poti stvari, ki bi netile na novo politično strast. Prav bi bilo, da bi temu našemu žgledu sledili tudi razni drugi listi, kajti sam »Slovenec« tudi ne more mirovati, in če bodo drugi udrihali, bo udaril »Slovenec« nazaj. Samo po neki skupni konvenciji, ki jo mora narekovati časnikarska dostojnost in pravi smisel za splošni blagor, je mogoče, da se omeji borba proti osebam, ki politično delujejo, tako, da ne postane žaljiva. In to mi zahtevamo v prvi vrsti od liberalnega časopisja, ki mora opustiti grdi in nedostojni način pisanja, tako. da bo slovensko časopisje stalo na oni višini, kakor je dostojna kulturnih narodov!
+ Deželni zbor kranjski dela liberalcem velike, pa čisto nepotrebne skrbi. — »Narod« mora nekaj pisati, in ker nič gotovega ne ve, zato si izmišljuje. Izmislil si je najprej to: Da dobe liberalci glavarjevega namestnika, zato so si izmislili, da je S. L. S. z veleposestniki večina, oni so pa manjšina. Glavar bodi iz večine — in milostno in velikodušno^ so dovolili, da bi smel cesar imenovati Šukljeta za deželnega glavarja — namestnik pa iz manjšine, torej liberalec. Danes pa ni nobene večine in nobene manjšine. S. L. S. je popolnoma neodvisna, nima niti najmanjše zveze ali obveze ali zaveze na nobeno stran, niti z liberalci niti z Nemci. Cisto samostojno stopa v deželni zbor in bo čisto samostojno tudi naprej delovala za korist in prospeh slovenskega ljudstva. Samo korist ljudstva in dežele jo bo vodila, in kdor bo šel ž njo, ta bo za tisti slučaj imel ž njo večino. Ce bodo liberalci glasovali s S. L. S., tedaj bodo liberalci v deželnozborski večini, če bodo Nemci glasovali s S. L. S., tedaj bodo Nemci za ta slučaj v večini. Tako je liberalcem za vsak slučaj čisto prosto, da postanejo večina. Saj S. L. S. ne gleda na osebe, ampak samo na stvar. Zato so pa vse kombinacije, ki jih delajo zdaj časnikarji, ki ne vedo kaj bolj pametnega pisati, čisto brez podlage in prazno tratenje časa in papirja, na katero ni vredno odgovarjati.
•f Liberalci in volivna reforma. Dr. Tavčar je napovedal, da pojde v ogenj in smrt za splošno in enako volivno pravico. Dr. Vilfan viha rokale za splošno in enako volilno pravico. Dr. Friller gromi za splošno in enako volilno pravico.Krasen uspeh prizadevanj S. L. S., ki je prva povzdignila svoj gias za splošno in enako volilno pravico in ostala tej ideji tudi zvesta! Ne tako liberalci! Liberalci so bili za splošno in enako volilno pravico, ko so vedeli, da je nc bo; ko so mislili, da vendar bo, so se je prestrašili, ter so izdali parolo, da so meščanska stranka in da morajo zagovarjati privilegije mest in trgov; tedaj je dr. Tavčar gromel proti splošni in enaki volilni pravici. Ko so prišli do prepričanja, da je ne bo zaradi nasprotovanja velepo-sestva, so pa začeli upiti, da so edino le oni za splošno in enako volilno pravico, za katero si že vihajo rokale k stvarnemu boju. Mi se pač lahko smejamo tem ljudem! Kaj bodo pa naredili liberalci tedaj, ko splošna in enaka volilna pravica tudi za deželni zbor res pride? Ta jih bo pomorila in tedaj bodo jokali zoper enako volivno pravico, češ, da oropa mesta njih liberalnega zastopstva! Vsckako bo pa še zanimivo videti, kolikokrat bodo liberalci še skakali iz enega ekstrema v drugega: danes zagovorniki privilegijev, jutri zagovorniki splošne in enake volilne pravice — vedno pa neodkritosrčni in nikdar dosledni! Kdaj pride ta stranka do pameti? S. L. S. bo gotovo rada sodelovala z vsakim, ki bo kaj pametnega in koristnega zastopal. Torej pamet, gospodje liberalci!
-f Razveljavljenje volitev? »Slovenski Narod« piše včeraj, da sc mora razveljaviti izvolitev poslanca Berbuča. Libe-
ralci računajo pri tem na zvezo z Italijani. Liberalci se pa igrajo z ognjem, kajti niso premislili pri tem, da izvolitve dr. Vilfana, Lenarčiča in Pirca uprav upijejo po raz-veljavljenju. Našlo se je že toliko slučajev terorizma in protipostavnosti, zlasti pa so zadnji trenutek pred volitvami tako begali liberalci ljudi z lažmi, da bi bilo res dobro, volitve v mestih ponoviti, ker bi bil izid drugič res drugačen. Beležimo za danes, da je »Narod« bil prvi, ki priporoča razveljavljenje mandatov.
+ Učitelji in istrski deželni zbor. — Predsednik učiteljskega društva za koper-ski okraj, Orbanich, vabi vse ljudskošolske istrske učitelje obeh narodnosti, da pridejo prihodnji ponedeljek demonstrativno v deželno zbornico in tam vprašajo, kaj je z obljubami glede ureditve učiteljskih plač. — Kakor znano, tozadevni zakon, sklenjen v zadnjem zasedanju deželnega zbora, ni dobil sankcije, ker deželni odbor ni poskrbel za pokritje stroškov združenih s povišanjem učiteljskih plač.
+ Ob cesarjevem jubileju podari dunajska »Prva avstrijska hranilnica« v dobrodelne namene 1 milijon kron.
+ »Kmečka hranilnica in posojilnica v Št. Rupertu« se je ustanovila pod komando znanega Zupančiča in Zajca. Mi bi k temu molčali, ker nam nič mari, kam de-vajo liberalci svoj denar ali govorice, ki se širijo ali po neumnosti ali da bi žemrtve liberalce spravili v življenje po zlobnosti. nas silijo k vprašanju: Ali je res grof Bar-bo dal na razpolago 50.000 in ali se sme trositi laž okrog, da bode v »Kmečki posojilnici in hranilnici« naložen tudi revni denar? To ste dve javni vprašanji, po katerih se bomo ravnali primerno odgovorom. Laž je gotovo, da bi sodnija vložila v to popolnoma liberalno početje revni denar. Govoriti hočemo več o priliki. Danes samo, kdo je odgovoren za te laži ? To se dela za »edinost«!?
—	Novo društvo. Dne 8. t. m. se je na Brezijah ustanovilo »Kat. slov. izobraževalno društvo«, ki si je izvolilo sledeči odbor: gg. P. Salezij Vodošek, predsednik. Alojzij Kocijančič, podpredsednik, Janez Triplot, tajnik, Anton Frelih, tajnikov namestnik. superijor P. Avrelij Knafelj, blagajnik, Valentin Finžgar, blagajnikov namestnik, Ivan Bole. knjižničar. — K dru štvu je pristopilo 42 mož in mladeničev, več drugih, ki mislijo pristopiti, je bilo zadržanih. Društvo si je za prvo silo naročilo 11 časopisov; tudi misli takoj ustanoviti tamburaški zbor. Upamo, da bo društvo vsestransko pospeševalo telesni in duševni blagor Brezijanov, in v to svrho mu želimo obilo božjega blagoslova.
—	Ustanovni shod izobraževalnega društva v Cerkljah na Dolenjskem. V nedeljo, 8 t. m., se je vršil pri nas že dolgo zaželjeni ustanovni shod slov. kat. izobraževalnega društva. Da bode novo društvo v fari res začelo krepko življenje je dokaz temu ta, da se je zbralo popoldne po službi božji v stari šoli v Cerkljah nad 200 mož in mladeničev brez vsakega bobnanja, temveč so prišli iz lastne, proste volje. In to najbolj spričuje, da možje in mladeniči čutijo potrebo takega društva Na shod je prihitel radevolje č. g. vikar Smolnikar iz Ljubljane, ki je ljudem s svojim dobrim in jako šaljivim govorom vcepil v srca še večje veselje do društva. Razložil je zbranim poslušalcem jako stvarno, kako vpliva izobraževalno društvo na um in srce posameznika. Bodi gospodu na tem mestu izrečena srčna zahvala za njegov trud! Možje in mladeniči pogum in brez stral i se vpišite v novo društvo. — Takoj v nedeljo se je vpisalo 65 udov, a se še bodo. — Torej nič strahu, čim več bo udov, tem uspešneje bo drutšvo delovalo. — Takoj, ko vlada potrdi pravila —bomo začeli z delom. Zato na noge vsi, posebno mladeniči, in kmalu boste spoznali še bolj kot do sedaj, da društvo v naši fari je bilo silno, silno potrebno. Kaj smo slišali, možje in mladeniči na shodu? »Mož toliko velja, kolikor zna!«
—	Občni zbor »Slovenskega osrednjega čebelarskega društva za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko« bo v četrtek, na praznik sv. Jožefa, ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani »Mestnega doma«. Želeti je najobilnejše udeležbe.
Kmetijsko predavanje. V nedeljo, dne 15. t. m. predava gospod mlekarski konzulent Legvart v Cerkljah pri Kranju o mlekarstvu in živinoreji. Pričetek ob 3. uri popoldne.
—	Društvo »Pravnik« opozarja svoje člane na predavanje, kojc bo imel g. dr. Josip Šilovič. kr. vseučiliški profesor v Zagrebu, v nedeljo, ob 8. uri zvečer v »Mestnem domu« o predmetu: »Uvjetna osuda i tivjetni dopust« in prosi z ozirom na dovolj zanimivo tvarino in slovečo osebo predavatclja-učenjaka polnoštevilne udeležbe.
—	Občinske volitve v Ribnici. Iz Ribnice sc nam piše: Reklamacija glede volivnega imenika za občinske volitve v Rib-
niči je bila na c. kr. okrajno glavarstvo v Kočevju vložena že pred dvema mesecema. Naj nam vendar slavno c. kr. okrajno glavarstvo razloži, odkod ta strahovita zapoznelost! Ali je krivo županstvo? Ali je kriva tista tajna in nevidna sila, ki vodi trhli ribniški liberalizem? Ribniški liberalci vso stvar nalašč zavlačujejo, da bi se volitve vršile ob času, ki bo zanje ugodnejši. Po Veliki noči gredo naši možje po svetu za zaslužkom, in na to čakajo liberalci. Ali se ne zdi, kakor da bi c. kr. okr. glavarstvo podpiralo to tiho liberalno željo? Ne prosimo več, ampak najodločneje zahtevamo, da se reklamacija nemudoma reši! Saj je po dveh mesecih vendar že čas!
—	Po pogrebu nagloma umrl. Po pogrebu generala pl. Holečeka v Kamniku je nekaj veterancev šlo v krčmo Tomaža Berganta. Nakrat se veteranec Jožef Ke-celj, delavec v tovarni smotjfiika, mrtev zgrudi. Zadela ga je srčna kap.
—	Za župana v Litiji je bil v četrtek, 12. t. in. izvoljen z veliko večino glasov g. Franc Slane, veleposestnik v Litiji. Bivši župan Oamjan je dobil en sam glas. Takega poraza dolgoletnega župana litijske občine pač nismo pričakovali. On, ki je mislil, da je intabuliran na županski stolec, je pozabil, kdo ga je zavrstoma volil županom: namreč kmečka stranka. Še malo pred volitvami se je izrazil: »E, kaj če me kmetje ne volijo, saj so gospodje obljubili, da me bodo volili.« Ko smo mi po občinskih volitvah v sobotnem »Slovencu« označili svoje stališče, nam je župan potem v »Narodu« odgovarjal, »da nas ne potrebuje in ne išče stika z nami.« Tisti dopis v »Narodu«, ki nima ne glave ne repa, je skoval Damjanov sin v potu svojega obraza in oče ga je podpisal in je tako odgovoren zanj. Pač bi Damjan krvavo potreboval naših glasov, pa naši odborniki so mu le željo izpolnili, da niso iskali stika z njim. Gospodje pa, na katere se je toliko zanašal, so mu tudi fige pokazali in tako je pogorel z enim samim glasom, ki je bil menda Svetčev. S tem smo opravili z bivšim županom Damjanom. K slovesu mu še kličemo: »Sic transit gloria mundi.« V proslavo izvolitve Slanca županom, je bila zvečer po celem trgu razsvetljava.
—	Slovanski hotel na Dunaju. »Vid. Dennik« poroča, da je v preteklem letu prišlo na Dunaj 23.248 Rusov, 2.789 Srbov, 2.084 Bolgarov in 19 Črnogorcev. Ako se k tem številkam prištejejo še avstrijski Slovani, ki so lani na Dunaj prišli, more se z vso gotovostjo trditi, da vsako leto pride povprečiro na Dunaj najmanj 65.000 slovanskih tujcev. Zato list priporoča, da naj se na Dunaju sezida slovanski hotel, ki se bo gotovo zelo dobro izplačal.
Umrl je rudniški svetnik Jakob Vidic, rojen v Idriji. Pokojnik je po dovršeni gimnaziji študiral pravo in rudniško akademijo. Bil je nekaj časa v poljedelskem ministrstvu. Mikala ga je pa bolj Praga, kjer je služboval zadnja leta. Pred 14 dnevi je zbolel na influenci, nato pa dobil vročinsko bolezen, ki je spravila v grob šele 46-letnega moža. Bil je ves čas zaveden Slovenec, ki jih je ravno pri politični rudniški oblasti malo, po smrti gosp. Vidica je menda samo še eden. Rajni naj počiva v miru, sorodnikom — živi tudi še njegova mati — izrekamo srčno sožalje.
—	Policaji napadli novinarja. O priliki otvoritve hrvaškega sabora je hotel poročevalec zagrebških »Novosti« z legitimacijo v roki skozi kordon policajev v sabor-sko dvorano. Pri tem ga zagrabi nadstra-žar Pavuško, ki ga rani na ušesu. Pomagalo mu je 14 policajev. Uredništvo »Novosti« bo tožilo. Tudi saborski predsednik je obljubil, da bo storil potrebne korake. Ta napad je izzval med občinstvom veliko ogorčenje.
—	Uboj vsled prepira v krčmi. Dne 11. t. m. je porotno sodišče v Rovinju obsodilo 291etnega Antona Deltreppo iz Kan-fanara v pet let težke ječe, poostrene s postom vsakega četrt leta, ker je 22. decembra 1. I. v Kanfanaru zabodel z nožem v srce Antona Bakaca iz Kanfanara, tako, da se je isti na mestu mrtev zgrudil. V krčmi »pri Port Arturju« je bilo mnogo ljudi in Deltreppo je nagajal vsakemu, do kogar je prišel in vihtel nad glavami pivcev z nožem. Bakac, s katerim sta bila prijatelja, ga je miril, vsled česar sta se sprla. Konec prepira je bil uboj. Zanimivo je, da je bil Deltreppo svoj čas od vojaškega sodišča obsojen na smrt, ker je oklofutal nekega poročnika, toda cesar ga je pomilostil v dveletno ječo.
—	Dvoboj. V Kološvaru se je vršil J 2. t. m. dvoboj s sabljami med odvetnikom dr. Edmundom Rosenfeldom in grofom Štefanom Battanom. Poslednji je bil lahko ranjen.
—	Občinske volitve v Pomjanu. Tudi v drugem razredu je zmagala italijanska stranka s 114 glasovi proti 67 slovenskim. V prvem razredu izjavlja sam »Piccolo«, da bo tam hud boj.
—	Pomota. V zadnji sobotni številki je »Slovenec« prinesel pod naslovom »zadnji lunin krajec in liberalna politika na Vrhniki« dopis, v katerem se dolži g. Andrej Orampovčan, trgovec na Vrhniki, da je nedostojno govoril o duhovnikih in klerikalcih v Hočevarjevi gostilni po zadnjih volitvah. Po informaciji se je dognalo, da se je zamenjala neka oseba, ki je pred omenjeno gostilno zagrešila isto dejanje, z osebo g. Grampovčana. Zato tozadevno poročilo lojalno prekfičemo, ker nikomur ne maramo po krivici škodovati. Sicer pa o nepremišljenem govorjenju g. Grampovčana še kako rečemo.
—	Vodovodne cevi za dunajski drugi vodovod se nabavijo pri avstrijskih karte-liranih tvrdkah.
g Za živinorejce! Od 10. do 12. aprila letos, bo na Dunaju priredila tamošnja c. kr. kmetijska družba razstavo pitane živine iz cele Avstrije. Živina, ki se razstavi, je namenjena, da se proda. Na Dunaju je Osrednja zadružna zveza ustanovila tudi živinsko prodajnico (Viehvervver-tungsstelle), ki se nahaja v III. okraju na centralnem živinskem semnjišču Sl. Marx. Živinorejci, ki pripeljejo svojo živino na razstavo, se lahko oglase tam in spravijo svojo živino v denar. V prvih mesecih svojega obstanka je ta živinska prodaj-nica prodala kmeto mže čez 2000 glav goveje živine. Tako se skrbi, da kmet brez prekupcev naravnost proda živino odjemalcu.
Ljubljanske novice.
lj Javno predavanje. Prihodnji torek predava v »Slov. kršč. soc. zvezi« deželni poslanec č. g. dr. Lampe. Začetek točno ob p"1 8. uri zvečer.
lj Učiteijstvo in naprednjaki. »Učiteljski Tovariš« poroča: »V Ljubljani je umrla učiteljica Olga Kobauova. Pogreb je bil 11. t. m., t. j. v sredo popoldne ob treh. Takrat so imele ljubljanske ljudske šole pouk. Vkljub temu se je učiteijstvo želelo udeležiti pogreba svoje koleginje, ker ima o kolegijalnosti in pieteti prave, recimo človeške pojme. Toda učiteijstvo se ni srnelo udeležiti pogreba, ker jc moralo v šolo! Tako je velel višji ukaz! Celo I. in II. razred dekliške šole, kjer je delovala Kobauova, sta morala imeti šolo. Tako je velel višji ukaz! Vse učiteijstvo vsega sveta ve, kako je drugod ob takih slučajih, sedaj tudi ve, kako je v Ljubljani. Dasi nam silijo v pero najostrejše besede, vendar nc pišemo komentara, ki si ga napravi lahko vsak sam. Samo ena beseda naj označi to dejstvo: škandal!« — Klerikalcih vendarle povsod bolje razumejo pieteto.
lj Občinski svet ima redno sejo v torek, dne 17. marca 1908 ob 5. uri popoldne v mestni dvorani. Na dnevnem redu je: Obljuba dveh novo sprejetih meščanov. Poročila: o letošnjih dopolnilnih volitvah v občinski svet; o sklepu občinskega sveta z dne 11. febr. t. 1. glede nemškega do-pisovanja c. kr. sodišč mestnemu magistratu; o prizivu županstva Krope proti odklonitvi stalne podpore Mariji Katraš-nikovi od strani mestne komisije; o prošnji kantinerja v pehotni vojašnici za prispevek mestne občine k vsakoletnim popravam v tamošnji kantini; o prošnji koiV sorcija za vrhniško - idrijsko železnio, da bi mestna občina ljubljanska prevzela predplačiloma troške za napravo splošnih načrtov za progo Ljubljana-Brezovica; o dopisu mestnega magistrata glede naprave cestnega kanala v Knatlovih ulicah do nove Uammerschmidtove stavbe; o prošnji nekega uradnika mestne hranilnice za zvišanje službenih prejemkov; o prošnji nekega bivšega mestnega delavca za pokojnino; o prošnji nekega sluge za bolniško podporo; o prošnji za gostilniške koncesije: Frana Anžiča, Ane Babnikove, Josipa Baloha, Anton Drelier v Trstu, Marije liarčanove, Frančiške Starkove, Ivana Zupančiča, Frana Krapeža za razširjenje gostilniške koncesije, Mihaela Šraja za podelitev starinarske koncesije. Poročevalec v vseh teli prošnjah je občinski svetnik Franchetti.
lj Vojaška vest. Prostovoljci tretjega voj. zbora se odpeljejo jutri na vojaške vaje, katere bodo imeli v Istri od lierpelj do Pulja. Prostovoljce vodi nadporočnik tukajšnjega domobranskega polka gosp. Peče.
lj Nagloma umrl je včeraj v društvenih prostorih tukajšnje kazine hišni posestnik m prokurist tovarne Samassa gospod Lambert Friedrich. Zadela ga je srčna kap.
lj Občni zbor krajfne skupine c. kr. poštnih in brzojavnih uslužbencev v Ljubljani vrši se v nedeljo, dne 15. t. m. ob 4. uri popoldne v društveni sobi. Emonska cesta II, nakar se gosp. tovariši vljudno vabijo. — Odbor.
lj Nevarna tatica prijeta. Mestna policija je aretovala včeraj 271etno, slabogla-
sno, brezposelno šiviljo Marjeto Zalokar-jevo, rodom iz Rodic in pristojno v Jarše v kamniškem okraju. Navedenka ima za mesto prepovedan povratek, je bila zaradi različnih deliktov že devetkrat kaznovana in so jo tudi sedaj oblastva iskala zaradi tatvine. Oddali so jo sodišču.
lj Strokovno društvo ljubljanske predilnice ima redni občni zbor jutri v nedeljo, dne 15. marca ob 9. uri dopoldne v prostorih »Slov. kršč. soc. zveze« v hotelu »Union«.
lj Napačen »vlomilec«. Danes zjutraj je prišla mimo poštne filijalke na Cesarja Jožefa trgu neka ženska in videla v pisarni nekega delavsko oblečenega človeka. Obudil se ji je takoj sum, da mora to biti kak vlomilec in je to sumnjo tudi zaupala drugim, mimoidočim. Kmalu se je nabralo pred filijalko več ljudi, ki so »fleg-matičnega« vlomilca opazovali. Seveda se ta za njih opazovanje ni dosti zmenil in opravljal svoje delo naprej. Med tem je bila obveščena tudi policija, ki je bila takoj na licu mesta, da prime »vlomilca«. Ko so se odprla vrata v pisarno, je policija videla pred seboj nevarnega »vlomilca« v osebi kurilca peči, na kar je seveda odšla in to naznanila zunaj stoječi »radovednosti«. Pozneje je postala stvar predmet raznih burk, a pozornost one ženske je pa z resnega stališča le odobravati.
lj Beda v Ameriki. Avstrijsko - ogrski konzulat v Ne\v Yorku je pred kratkim na lastne stroške poslal v svojo domovino veliko število — baje 900 — Slovakov, med katerimi so bili tudi Jožef Lahky, Ivan Hug.vela iu Adolf Paczelt. Ko so se včeraj pripeljali s parnikom v Trst, niso navedeni trije Slovaki imeli nobenega denarja in kazalo jim ni drugega, kakor vstopiti v v|ak in poskusiti svojo srečo brez voznega listka in se tako prepeljati do doma. Sreča jim pa ni bila mila, kajti sprevodnik je prišel takoj na sled iu so morali v Ljubljani izstopiti. Zagovarjati se bodo morali pred sodiščem zaradi prestopka železniških predpisov. - Ne hodite v Ameriko v tem neugodnem času.
lj Dobrini ljudem. V Ljubljani na Rimski cesti št. 2 leži na smrt bolan marljivi slovenski fotograf g. J. Kotar, ki je splošno znan kot nenavadno spreten mojster. Svoj čas jc bil sotrudnik večine slovenskih ilustriranih listov in poblikacij, fotografiral je razne stvari za umetniške, zgodovinske in starinske zbirke, za deželni muzej, razne stare freske itd. Zdaj je nevarno obolel ter leži doma v največji bedi; njegova bolezen je pahnila v veliko nesrečo tudi njegovo obitelj, ki šteje več nedoraslih otrok in trpi v največjem pomanjkanju! — Želeti je, da se občinstvo, njegovi kolegi, prijatelji in znanci ozirajo na to notico ter zasluženega in ne po svoji krivdi nesrečnega moža in obitelj po svojih močeh podpirajo! Prosi se, da se vsakovrstni darovi pošiljajo njemu ali pa uredništvu tega lista !
Razne stuarl.
Kaznovanje organizatorjev državnih uslužbencev.
Ko je v decembru lanskega leta oso-bje tržaške pošte moralo poseči v varstvo svojih pravic po pasivnem odporu in je potem prišlo do poravnave, bilo je izrecno dogovorjeno, da zaradi tozadevnega gibanja ne bo nikakšnih represalij. Sedaj pa sta finančna in sodna oblast uvedli proti predsedniku in podpredsedniku organizacije državnih slug disciplinarno preiskavo in jih kaznovali. Nadaljnih »masreglovanj« je še pričakovati. Kako se to strinja z dano besedo? Mar za državne sluge ne velja društveni zakon?
Krvavo klanje v Iquique. — Ustreljenih 2500 delavcev.
V	Iquiqueju, Chiie, so se uprli v soli-tarskih rudnikih delavci. Zahtevali so višje plače in nastopili s silo. Proti delavcem so nastopili vojaki, ki so ustrelili 2500 delavcev.
Grozna avtomobilska nesreča.
Opolnoči 13. t. m. je zadel na mostu med Turinom in Milanom neki avtomobi v parno cestno železnico. Avtomobil je padel z mosta. Mrtvih je sedem oseb, met njimi tri ženske, ranjenih je pet oseb, met njimi ena ženska.
Norčev umor.
V	praški norišnici so poslali v bližnji gozd več norcev, da sekajo drva. Norec Mandik je pa norcu Kučeri preklal s sekiro glavo, na to pa zlezel na drevo, s katerega je metal veje na paznike. Ognjegasci so končno prijeli norca.
Požari v Berolinu.
• Berolinski požigalci nadaljujejo zločinske požige. Dasi policija mrzlično deluje, je bilo 13. t. m. zažgano na petih mestih osobito v južnem delu mesta.
Telefonska In brzojavna porolllr.
HRVAŠKI SABOR ODGODEN! RAUCH BO KOMISARIL!
Zagreb, 14. marca. Sejo sabora otvori starostni predsednik Erazrno Barčič. Kar se mu približa banski uradnik in izroči kra-jevi reskript, ki odgodi sabor. Starčevičanci burno protestirajo in hočejo preprečiti branje reskripta. Nastanejo divji prizori, ki trajajo pol ure. Čujejo se ogorčeni burni klici proti Rauchu iu ogrski vladi. V nepopisnem trušču se poslanci posameznih strank med seboj sporečejo in se vrše še osebni napadi. Starčevičanci žvižgajo, tričijo in razbijajo po pultih. Hrušč je to-ik, tla drug drugega ne razume. Konečno se vendarle more vršiti branje reskripta, glasom.katerega se sabor odgodi na nedo-očen čas. Predsednik nato hoče dati čitati protokol, toda Starčevičanec Persič skoči iz sedeža, se zažene k predsedniški trib|^»i. iztrga predsedniku protokol iz roke in ga na drobne kosce raztrga. To je signal za nove burne prizore. Na galerijah se vrši lrupna demonstracija proti banu. Predsednik da spisati nov protokol. V mestu samem se vrše velike demonstracije. Ban bo torej vladal brez sabora kot kraljevi komisar, kakor je napovedal Weckerle, in se je bati nove ere Kheun. Ker je pa sabor od-goden. veljajo dalje mandati hrvaških de-egatov za budimpeštansko zbornico. Supilo je izjavil, tla bodo vsi delegati zopet prišli v Budimpešto in ondi začeli naj-ostrejšo obštrukcijo proti reviziji poslovnika, kar bo najbrž vedlo do razpusta zbornice.
VELIKANSKE DEMONSTRACIJE V BUDIMPEŠTI.
Budimpešta, 14. marca. Včeraj zvečer so se tu vršile velike socialistične demonstracije za splošno volivno pravico. Trajale so do ene ure popolnoči. Iz množice je bilo na policijo oddanih 30 strelov. Množica je metala kamenje. Trije policaji so ranjeni. Aretiranih je petdeset demonstrantov in kaznovanih na globo 51) do 100 K. Po mestu je razbitih nad 100 oken. Tudi v kavarni Ne\vyork se je streljalo, ranjen pa ni nihče.
Budimpešta, 14. marca. Demonstran-tje so napravili veliko škodo. Po mnogih delih mesta je promet ustavljen. Boje se zlasti za prvi majnik velikih neredov, kajti poleg socialistov nameravajo tudi vseu-čilišniki prirediti demonstracije v velikem obsegu. Policija bo ljudstvo posvarila v oglasih. Stvar je posebno zato otežena, ker bodo v nedeljo vsled sejma vse trgovine odprte.
RUSKI VELIKI KNEZ NA DUNAJU.
Dunaj, 14. marca. Ruski veliki knez Mihajlovič je došel sem. Stanuje na dvoru.
PROTI VSEUClLIŠKIM PROFESORJEM - HUJSKAČEM.
lnomost, 14. marca. Po deželi sc danes vrše trije veliki protestni shodi proti inomoškemu vseučiliškemu profesorju VVahrmundu, ki v neki brošuri kakor žga-njar psuje katoliško vero in cerkev.
Dunaj, 14. marca. Baje bodo vsa nemška avstrijska vseučilišča v skupni izjavi zavzela se za »profesorja« Wahrmunda.
Dunaj, 14. marca. Rektor inomoške univerze je danes dospel na Dunaj, da se posvetuje glede tia afero VVahrmund z na-učnim ministrom Marchetom in z nemškimi poslanci. Rektor ie izjavil, da se bo za-zdaj izogibal zavzeti stališče v aferi VVahrmund, ker noče poojstriti položaja in počakati, kako izpadejo protestni shodi po Tirolskem.
ODLOŽENI MANDAT
lnomost, 14. marca. Svobodomiselni poslanec Ehrler je odložil državnozborski mandat.
DEMONSTRACIJE ZA VOLIVNO REFORMO V PRUSIJ1.
Berolin, 14. marca. Socialdemokraško strankino vodstvo je sklenilo 18. t. m. prirediti veliko manifestacijo za splošno volivno pravico za prusko zbornico. Policija je mrzlično na delu. Zveza delodajavcev je sklenila, tla bodo odpuščeni vsi delavci, ki 18. t. m. ne pridejo na delo in bodo sprejeti na delo šele 23. t. m.
Kašljajoče osebe opozarjamo na oglas o Thymomel scillae, t. j. preparat, kate-rega večkrat zdravniki priporočajo
Ljubljenec otrok.
Angleška bolezen, ki ima svoj izvor v pomanjkljivem razvoju, je dandanes mnogo bolj razširjena, zlasti v preoblju-denih mestih.
Otroci so slabotni in sc pri najboljši hrani ne rede.
Najboljše sredstvo za povzdigo rasti pri otrocih smemo z gotovostjo smatrati »Ferromanganin«, preparat, ki se je pri otrocih kakor pri stariših v tisočih slučajih kot neprekosljivo sredstvo izkazalo. Steklenica »Ferromanganina« se dobi za neznatno ceno 3-50 K v vsaki lekarni, go-
tovo pa v lekarnah »Pri angelju«, Ljubljana, Dunajska cesta, in Pri zlatem jelenu«, Marijin trg.
Thalia-vožnje avstrijskega Lloyda.
Avstrijski Lloyd priredi tekom letošnjega leta več zabavnih voženj s svojim dobroznanini parnikom Thalia«. Na četrtem popotovanju, ki se vrši med 26. aprilom in 26. majem, obiščejo izletniki severo-afriško obrežje. Kanarsko otočje in špansko obalo. Oskrba znaša od 700 K višje. Nadalje slede: Popotovanje na sever iz Bremerhavena na škotsko, špicberško in norveško obrežje, med -4. in 30. julijem. Med 3. in 31. avgustom se vrši drugo potovanje na sever, in sicer v pokrajino večnega ledu«. Vožnja z vso oskrbo stane za vsak izlet od 700 K višje. Oba izleta na sever priredi letos avstrijski Lloyd samostojno.
Nadaljno potovanje, od 5. septembra do 1. oktobra, ima v programu vsa znamenita morska kopališča Atlantskega oceana in se vrši iz Bremerhavena preko Algiera v Trst. Stroški za vožnjo in oskrbo so preračunjeni od 250 K višje.
Vsa natančnejša pojasnila daje glavna agentura avstrijskega Lloyda, Dunaj. 1., Karntnerring 6.
ŽITNE CENE.
Budimpešta 14. marca.
Pšenica za april.......11 82
Pšenica za oktober......9 80
Rž za april.........10 60
Koruza za maj........6 69
Oves za april........7'85
Efektiv: 10 nižje.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 3062 m, srednji zračni tlak 736-0 mre
Cm op. tovanjA
13
14
9. iveC.
7. zjutr-2. pop Sredn|a
■Stanje barometre
733 2
3i 2 312
Temperatur«
po Calzijo
Vetrori
šSf •33»
2 0 sl. sev.
0 2 54
sl. jzah. sr jvzh.
obl.
sk. obl. pol obl.
45
včara)Anla temu. H 4'. Dorm 3 1»
Zahvala,
O priliki smrti naše nenadomestljive, nepozabne, iskreno ljubljene soproge, hčere, tete in svakinje gospe
Olge Kobau roj. Gasperin
mestne učiteljice v Ljubljani in soproge c. kr. davčnega oficijala
izrekam tem potom globoko ginjeni najprisrčnejšo zahvalo vsem korpo-racijam, znancem, prijateljem, kolegom, koleginjam in sorodnikom, vsem darovalcem prekrasnih vencev.
Tudi se zahvaljujemo vsem za izraženo sožalje.
Vabilo
na
XII. redni občni zbor
,hranilnice in posojilnice v Starem trgu pri Lotu
registrovane zadruge z neomejeno zavezo"
ki se bo vršil
v nedeljo, dne 29. marca, ob 3. uri popoldne v lastni hiši v Starem trgu it. 67.
H i>ored:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Polaganje računov za leto 1907.
3.	Odobrenje računov.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva.
5.	Prememba pravil.
6.	Razni nasveti.
K obilni udeležbi vabi p. n. ude
odbor.
659 1-1
2 dobra
Velikanska zaloga spomladanskih In letnih oblek za gospode In dečke iz najmojernejsesa : blaga :	: UeliKa konfekcilska trsovina: :: LUKIČ :: Ljubljana - pred škofijo 19 - Ljubljana. Cene brez konkurence. Samo sveže blago.	Velikanska izbera spomladanske In letne konfekclie za dame In de-: klice. : Solldnapastrežba.
		
Vajenca
650 3-1
za večjo kavarno sprejme takoj. Naslov pove uprava.
Spretna šivilja
se sprejn e takoj za stalno delo. Holzap-flova cesta št. 7 pritlično. 646 l-l
Proda se 2000 meterskih stotov 479 4-4
živega apna.
Več pove Ivan Gruden, trgovec z apnom Godič, p. Kamnik.
Prodajalniški lokal
na zelo prometnem kraju v Ljubljani, blizu vojašnice,
se odda za majski termin.
667 Naslov pove upravništvo. 3-1
za štule mleti ter
MLINAR
KOVAČ se sprelme.
Ponudbe starejših in pridnih oseb sprejema Fr. B«anko»ič Blagovica, pošta Lukovioa. 641 2-1
Zajčji blevl
4 po 1 meter v kvadratu, in 3 malo manjši, vseh sedem v enaki visokosti, povsem novi iz močnih desk narejeni, katerih vrata so 85 cm v svetlobi s pocinkano močno žico prav gosto pletena, so za nizko ceno naprodaj.
Poizve se v Spod. SiSki št. 117, nasproti šole ob državni cesti.	773 4—1
Trgovci!
Portal 5 velkih oken in 2 vrata z železnimi rolo in z brušenimi šipami, še skoraj novo, se poceni proda pri R. STERMECKI, Celje. 662 2-1
Nov modni salon.
Cenjenim damam vljudno •• naznanjam, da sem —
Nov modni solon.
otvorila na Mestnem trgu štev. II
(poleg trgovine Iglič)
so Ion z, domske in otročje klobuke
Vsled mnogoletnih izkušenj v tej stroki kakor tudi zato, ker sem si na Dunaju sama ogledala najnovejše dunajske modele, sem v stanu prevzeti vsa v to stroko spadajoča dela in popravila ter jih izvršiti solidno in po
zmernih cenah.
Pričakujoč obilne naklonjenosti se vdano priporoča
F. Kovač,
651 3-1
bivša modistinja tvrdke Vivod-Mozčtič.
Zidarski polir
si išče v mestu ali na deželi primerne službe. Iz-vežban je tudi za izdelavo načrtov. Ponudbe se naj pošiljajo do 5. aprila t. 1. na naslov: „Heraklij" št. 12, Poste restante, Ljubljana. 673 2-1
Zaradi družinskih razmer se proda na Gorenjskem dobro uspevajoča
kovačija
: u lepem in prometnem kraju. :
Rje, se izve v upravništvo tega lista. 642 3-1
SSi fiSiriSi AA AfiiA tiSiriSiriSitiRitiSitiKitiSitiKiriSi v v v v v v v v v v v v v v v v
I Velikonočne pesmi. |
(Riharjevi in drugi napevi.)
Za mešani in moški zbor uredil in založil
fil Josip Sicherl, organist v Ribnici. S | ©	1907. - Cena 1 K■	&
< Ij^j! Naroča se najceneje po nakaznici pri izda-|	jatelju v Ribnici. 498 6-4 ^
U Ameriko in Kanado
najzložnejša, t^š najcenejša in "" najvarnejša
vožnja s
C44 3
Cunard Line
Bližnji odhodi
I* Trsta : AJtonija 18. marca, Slavonija 31. marca,
Panonija 14 marca. Iz Liverpoola : Lusitania 4/4, 25/4, in 16/5.
Mauretanija 21/3, 11/4, 2/5 in 23/5. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odjasek, Ljubljana, Slomškove ul 25, blizu cerkve Srca Jezusovega.
Lepa zračna
661 1
stanovanja
vsake vrste, z 1, 2 ali več sobami od 8 kron mesečno naprej, se takoj ali za pozneje oddajo v novozgrajenih hišah na Predovičevem selu poleg Ljubljane. — Več se izve pri E. Predoviču, Ambrožev trg 7, v Ljubljani.
Sprejmem v službo zanesljivega
Vstop takoj. Ponudbe s pogoji naj se pošljejo pod Val. Scagnetti, Krško.	675 3—1
526 3-2
sprejme takoj Florijan Lavtiiar, čevljarski mojster, Jesenice št. 34, Gorenjsko.
6d4 4—1
Traoulnn
z mešanim blagom - se tako] odda -
obstoječa že več časa in dobro urejena. — Odda se radi selitve zviJane trgovine.—Ueč se izve v uprav. ..Slovenca".
Mkm Obrtno naznanilo.
Da zadostim vsem zahtevam v vsakem oziru, sem svojo že 25 let obstoječo peturnicu temeljito prenovil in postavil vanjo parne peči, opremil svoje podjetje z najmodernejšimi tehničnimi pripomočki, zlasti stroji za gnetenje in mešanje, in najel izborno izurjeno osobje. To mi omogočuje, da morem izdelovati brezhibno, enakomerno, eksvizitno pecivo; ker kurim namesto z drvmi sedaj s premogom, morem tudi največjo množino kruha točno dobaviti v treh urah.
Pekle se bodo vse vrste finega peciva, dalje navadno pecivo in različen kruh, zlasti jako priljubljeni rženi kruh, za spec^alitete pa dunajsko pleteno pogačo, orehov« rožičke, orehove in rozinove štruklje, sladkorne rožičke (brioches) in buhtelne. Vedno so v zalogi različna č«jna peciva iz tvorn. V. Schmidt in graški prepečenec F. Sprenga.
Naročila vseh vrst se sprejemajo v centralni proda-jalnici v Gradišču št. 5 in v podružnicah: v Prešernovih ulicah št. 50, v Kolodvorskih ulicah št. 26, na Krakovskem nasipu št. 4 in v baraki poleg tobačne tovarne.
Z zagotovilom, da se bom vedno trudil, da zadostim v vsakem pogledu vsem zahtevam, prosim obilnega poseta.
Z odličnim spoštovanjem
JEAN SCHREV.
Slovensko tovarna za cement o
ioni
Jmlhelu pri st. Petru na Krasu.
Piše se narn: Poziv glede ustanovitve domače cementne tovarne na Krasu tik železniške proge in le par kilometrov od važnega križišča južne železnice (Št. Petra) je. našel vesel odmev in živahno zanimanje v naših trgovskih, pa tudi drugih podjetnih krogih. Saj pa to tudi ni nič čudnega. Le pomislimo: 1. Samo ljubljanski trgovci potrebujejo na leto mnogo nad 1000 vagonov cementa! In koliko več bi ga še šlo, ako bi ne bil tako strupeno drag vsled kartela. Domača tovarna bo, ako si zagotovi odjemalstvo za stalno, skrbela, da bodo domačini, ki rabijo cement, dobili blago po primerni, pošteni ceni brez ozira na kartel. Seveda bi kartel iskal oškodovati, če moč uničiti konkurenčno podjetje. Slišimo, da neki Lukman opominja in svari na vse mogoče načine, naj se ja ne ustanavlja nova tovarna za cement, — češ, da ne nese! Vrabci pa si po strehah ščebe-tajo, da je cementna družba na Dovjem leta 1906. izplačala svojim delničarjem menda neverjetno dividendo 46 %. »Seveda. vrana vrani oči ne izkljuje«, pravi lep pregovor in »Vsak je sam sebi najbližji«, se glasi drugi. Žalostna resnica pa je, da ima vsa večja podjetja na Kranjskem v rokah tujec, na eni strani »Kranjska stav-binska družba«, na drugi pa »Trboveljska družba« s svojimi milijoni, ki jih iztiska iz kranjske zemlje v obliki premoga in raznih drugih rud, posebno cementa. Ako pustimo te sile ,da se na naši zemlji brez vsake kontrapeze razvijajo naprej, bo v nekaterih desetletjih naša domovina in njeni najboljši zakladi gospodarsko popolnoma v tujčevih krempljih. Že zdaj bi lahko naveli zglede, kako nekatere družbe mečejo drugim podjetnikom, ki hočejo tudi živeti, polena pod noge na vse mogoče načine. Na vse take eventualije je treba tudi pri novi cementni tovarni v Št. Petru biti pripravljenim.
2. Kar pa zadeva surovi materijal sam, je tega pač dovolj za sto let in več. Ne rečemo, da je toliko naravnega port-land-materijala, toliko več pa je apnenika na eni in pripravnega cementnega laporja na drugi strani, ki dasta pravilno mešana snov za najboljši portland. To omenjamo z ozirom na morebitno nepravilno umeva-nje nekega mesta v sobotnem članku (glej III. priloga »Slovenca« št. 56., z dne 7. marca 1908) v drugem (malem) odstavku.
Zatorej iznova kličemo: Domačini, podjetniki, zlasti stavbeni mojstri, ki Vam je kaj na tem, da si zagotovite tako važen materijal kot je cement za vso bodočnost po pošteni in nizki ceni, pobrinite se zdaj, ko je še čas za to zadevo, ki je zadeva časti in narodnega blagostanja slovenskega ljudstva, pa tudi zadeva Vašega lastnega žepa! Vsak izmed Vas je do dobrega prepričan, kako neizmerno važno vlogo da ima že v bližnji bodočnosti zaigrati cement in železo-beton v stavbinski umetnosti. In koliko sto in sto tisočev bo splavalo Vam in Vašim naslednikom v nenasitne nemško-židovske trebuhe, ako ostanete za vedno odvisni v dobavi cementa od enega samega kartela!
Še je čas! Zato na delo vsi, ki hočete dobro sebi in domovini. Na delo: na eni strani s prihranki žuljev in pridnosti preteklih let, na drugi pa z vso razumnostjo in treznim preudarkom, ki ga zahteva tako veliko podjetje, obdano sicer od močnega sovražnika, ki pa umno izpeljano — mora prospevati, ker potreba zanj je velika.
Gospode interesente prosimo, da blagovolijo po možnosti precej, gotovo pa do zadnjega marca stopiti v stik s priprav-ljavnim odborom ali pa naravnost z gospodom Karolom Lenasijem v Šmihelu (St. Peter) na Krasu, Ako bi do začetka aprila ne bilo možno osigurati finančno podjetje, bi bil odbor prisiljen prodati dragocena zemljišča in dosedanje priprave tujcu — in on si bo gratuliral. Prve dni aprila se skliče potem ustanovni shod v Ljubljani. Obveščeni bodo vsi gospodje, ki se bodo zglasili. Opozarjamo tudi na današnji inserat o tej zadevi!
Gospodarstvo-
— Cena goveje živine na Dunaju tekom leta 1907. Kakor že od meseca novembra 1906. leta, tako je tudi do konca meseca maja 1907. leta cena goveje klavne živine stalno padala. Meseca junija pa do konca avgusta so poskočile cene za govejo živino, od srede meseca septembra pa do konca leta padale so cene zopet dosledno. Navadna povprečna cena pitane živine znašala je tekom leta 52 do % K
za meterski stot. izjemna cena za I.a kvaliteto pa do 106 K, srednja vrsta plačevala se je 40 do 72 K, tretja vrsta pa po 36 do 68 K za meterski stot. Povprečno padla je cena za 4 do t) K pri meterskem stotu žive teže. Nasprotno pa so cene pri mesarjih ostale na prejšnji višini, vsled česar se je poraba mesa v širših slojih znatno zmanjšala ali celo popolnoma opustila in promet na dunajskem trgu je padel leta 1907. za celih 10.545 glav goveje živine nasproti letu 1906.
— Promet živine in mesa med avstrijskimi deželami in deželami ogrske krone v letu 1907. Kakor je iz izkazov trgov, ministrstva razvidno, padel je tudi v letu 1907. uvoz ogrske klavne živine in mesa v Avstrijo in sicer za okroglih 10-1 milijonov kron vrednosti. To nazadovanje ogrskega uvoza v naše kraje opazuje se že nekaj let, nasprotno pa raste avstrijski izvoz istotako že nekaj let. — V posameznem naj navedemo sledeče številke. Iz Ogrskega prodalo se je v Avstrijo 241.588 goveje živine (torej 29.175 kosov manj kot v letu 1906.), dalje 390.816 prašičev (tedaj 36.929 kosov manj nego v letu 1906.) in konečno 122.555 ovac (torej 9011 komadov manj kot prejšnjo leto). Ogrskega mesa (svežega in pripravljenega) se je k nam uvozilo 98.947 meterskih stotov, torej zopet za 3.320 meterskih stotov mani kot leta 1906. — Avstrijski uvoz na Ogrsko pa je, kakor že rečeno, splošno napredoval. V posameznem se je prodalo na Ogrsko 20.463 govedi (9183 kosov več nego leta 1906.), 9539 prašičev (7677 kosov več kot leta 1906.) in 2892 ovac (1032 kosov več nego leto popreje). Tudi izvoz mesa jc poskočil za 2023 meterskih stotov in je znašal skupno 38.890 meterskih stotov. Skupna vrednost vsega avstrijskega izvoza živine in mesa na Ogrsko se je cenila nad 10 in pol milijonov kron.
Tržne vesti.
Dne 14. marca 1908.
Tržišča se nikakor ne morejo pomiriti in priti v pravi tir, ker spomladni engage-menti delajo preglavice špekulantom, ki sedaj ne morejo dobiti blaga v roke. Ponudbe so jako neznatne in vsako najmanjše vpraševanje po blagu utrdi cene in povzroči višje zahteve. A kurzne izpre-membe tega tedna gredo le na rovaš špekulantov in njih manipulacijam. Koncem zadnjega tedna so cene znatno padle, ali že v ponedeljek so šle zopet navzgor. V torek so šle višje ter vztrajale do včeraj, ko so zopet padle. Razlika med zadnjim sobotnim kurzom in včeraj znaša pri pšenici za april 22, za oktober 11, rž za april 16, koruza 11, oves 9, za toliko so včeraj kurzi višji od zadnje sobote. Dosedanja poročila o setvah so jako ugodna.
Moka. Vkljub vsem naporom ne more tudi druga roka prodati tudi neznatne množine moke, ker konzum ne kupi zadnji čas nič, med tem ko je prej od danes do jutri kupoval. Vzrok so velike tendenčne izpremembe. Odpoklici, posebno dragega blaga, se vrše jako neredno. Vkljub reduciranemu obratu se množe zaloge moke in nekateri mlini so obrat sploh ustavili. Otrobi in klajna moka nespremenjeni.
Budimpešta notira povprečno: pše-nična moka št. 0 K 17 20, št. 1 K 17-—, št. 2 K 16 80, št. 3 K 16-60, št. 4 K 16-40, št. 5 K 16-20, št. 6 K 15-80, št. 7 K 15-—. Ržena moka št. 0 K 16-30, št. 0/1 K 15-90, št. 1 15-50. Otrobi fini K 6-20, debeli K 620. rženi K 6-40. Klajna moka K 7-30 do 7 60 (vse za 50 kg).
Sladkor, V ponedeljek smo poročali, da so rafinerije sladkor dvignile za pol krone. Danes moramo poročati o ponovnem zvišanju za % krone, torej iznaša skupni povišek W\ krone, in je cena rafi-nade v grudah K 72-75 iz tovarne; v kockah do 2Vii krone višje. Ako še vpošteva-mo, da zahtevajo letos poljedelci za sladkorno peso do 50 h za meterski stot več, kar iznaša pri stotu rafinade okoli K 3-50, smo lahko prepričani, da sladkor vkljub nižjemu davku ne bo nič cenejši, še dražji. Poljedelci in njih časopisje trdi, da lahko reducira sejanje repe na polovico, rafi-nerji pa so mnenja, da je vkljub močni organizaciji kmetovalcev redukcija mogoča ie za 15 do 20 %. Naj se razvije stvar kakor se hoče. posledico vidimo že danes: višja cena sladkorja.
Š p i r i t je nekoliko padel in kakor se trdi, tovarne ne bodo prodrle s svojimi zahtevami za pozneje. Triplo K 149'— do 149-50 na debelo iz Prage.
Svinjska mast, kakor amerikan-ska tako ogrska, je šla višje. Dovoz živine ne zadostuje potrebi.
Protežlrartje ogrskih mlinov. Kakor smo pred nekai časom poročali, je južna
železnica dovolila za ogrsko moko na Tirolsko 15 % popusta voznine. Proti temu protežiranju ogrskih judov je pa sedaj nastopila zveza avstrijskih velikih mlinov, ki v vlogi na železnično ministrstvo zahteva isto ugodnost za avstrijsko moko na Tirolsko. Želeti je. da se reši ta zadeva ugodno za naše mline, ker nc razumemo, zakaj bi avstrijsko transportno podjetje v škodo avstrijske industrije podpiralo konkurenco ogrskih Židov.

posestvo
z dobro idočo gostilno pri farni cerkvi ter ob železnični postaji, se proda takoj po prav nizki ceni. Posestvo obsega 14 oralov njiv, 7 oralov travnikov ter 15 oralov lepega gozda.	657 6 -1 Obenem se proda tudi eno-nadstropna na novo sezidana
restavracija
ob novi državni železnici, oddaljena dobro uro od glavnega mesta ter zelo obiskovana od letovičarjev. Cena restavraciji 35.000 kron.
Kupci naj se blagovolijo obrniti na upravništvo „Slovenca"
iiliilfH
Čudež
industrije
Nev-York In London nista prizanašala niti evropski celini ter |e velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu pia-Cllu delavnih moti Pooblaščen sem izvršiti ta nalog, f Pošiljam torej vsakomur sledeie predmete le proti temu, da se ml povrne
gld. 6-90 in aicer: 6 komadov nalHnejših namiznih nožev s pristno
angleško klinjo ; 6 kom amer. pat. srebrnih vilic iz enega komada 6 kom amer. pat. srebrnih jedilnih tile; 12 kom. amer pat. srebrnih kavnih ilic;
kom amer. "pat. srebrna zajemalnica za juho; t kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za mleko 6 kom ang Vlktorla Sašlc za podklado ; 2 kom efektnih namiznih svečnikov; i kom. cedilnik za £aj; 1 kom. najfln alpalnica za sladkor
42 komadov skupaj samo gld. 690.
Vseb teli 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 o tej minimalni ceni
ter jih Je moči sedaj dobiti pc
S d. 6 90. Američansko pat. srebro je znano, jc oz in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz da leta Inserat ne temelji na nlkakrgnl slepariji, zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli Io krasno garnituro, ki |e posebno prikladna kot prekrasno
ženitovanjsko In priložnostno darilo
kakor tudi za vsako bol|še gospodarstvo. Dobiva se edino le v
A. HIRSCHBERG-a
eksportni Jhlil amer. pat. ■rebrnega blaga
na Dunaji II., Rembrandtstr. 19 S. L. Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju, >11 Ce sc znesek naprej vpoil|e.
Čistilni prašek za njo 10 kr. Pristno le z zraven natl.njeno varstveno znamko (zdrava kovina). Izvieiek iz pohvalnih pisem : Bil sem . pošiljatvijo krasne garniture |ako zadovoljen.	Ljubljana. Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolku. S pit. srebrno garnituro sem jako zadovol|en.
Tomat Rožanc, dekan v Mariboru. Ker je vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da ml pošljete ie jedno. St. Pavel pri Preboldu.
Dr. Kamilo BShm, okrožni in tovarniški zdravnik. S poslanim namiznim orodjem sem zeiA zadovoljen. Mihael Kovačevič, ravnatelj pomožn. uradov dež. pri vladi
Za pomladno m poletno dobo
popolno izbrana zaloga sveže došlih 28.000 komadov eblek za dame, gospode, deklioe in otroke in sicer:
nad 5000 kom.
1500
2500 1000
najmodernejših suknenih oblek od gld. 4 —, 7 50, 10-- višje
površnikov in raaglan.
sov najnovejših barv, od gld. 6--, 9. 12 — višje oblek za otroke in de6ke od gld. 1 90,350 višje lj.
5000
10000
dolgih pelerin iz velj-blodove dlake in gum.
od gld. 3- , 5- - višje jopi6ev za dame, pa« letotov, ovratnikov in kostumov od gld. 3—, 5-—, 10-- višje kril, bluz, pasov kakor tudi klobukov za go« spode, športnih šepio in perila. h76 40 lo Ob vsakem času v zalogi pariški in be-rolinski modeli konfekoije za dam* in de&ke kakor tudi izvirne angleške
športne obleke In povriniki. Naročila po meri se izvriujejo naj.
fineje in najhitreje na Dunaju. Pošiljatve na izbero se pošiljajo povsod tudi brez povzetja.
= Čudovito nizke oene! —
Angleško skladišče oblek
O. BERNATOVIC
Ljubljana, Mestni trg 6t. 5.
Panorama International
660 Pod Trančo 2. 1-1
v Sarajevu.
Sarajevo, 22. oktobra 1904.
Razstavljeno od nedelje 15. marca do vštev. nedelje 21. marca 1908:
portugalsko
Lizbona.
_———■*
naravna
alkalična kislina
not zdravilni vrelec že stoletja znana v vset. ooleznih
sani in pili oreiov,
Jri protinu, želodčnem in mehumem kataru. Izvrstni-za otroke, prebolele in mej nosečnostjo. Najboljša dijetetična in osvežujeta pijača.
Izvirek: Giesshubl Sauerbrunn,
želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varih. Prospekti zastonj in franko. V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Zalogo pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnik-u Ljubljana.	114 52-11

Preselitev trgovine.
Podpisana uljudno naznanjam, da sem svojo
modno trgovino v Židovskih ulicah 7
na Jurčičev trg (preje zlatar Wagenpfeil)
kjer mi bode že z ozirom na veCji prostor možno, častltlm naročnikom vsestransko postreCi
z mnogovrstnimi in solidnimi modnimi predmeti.
Zahvaljujem se za dosedanjo naklonjenost in prosim prijaznega zaupanja tudi v nadalje.
Z odličnim spoštovanjem
609 6
Josipina Podkrajšek.
Istotam se sprejms u&enka.
VABILO
na
XXVIII. občni zbor Kmetske posojilnice ljubljanske okolice v Ljubljani
kateri se vrši
i la I.	popold.
v zadružni pisarni na Dunajski cesti št. 18.
Dnevni red:
1 Nagovor predsednika — 2. Poročilo tajnika. — 3. Poročilo nadzorstva. — 4, Predlog načelstva in nadzorstva o pokojninski preskrbi uradnikov. — 5. Prememba pravil. — 6. Odobritev letnega računa. — 7. Volitev predsednika, njega namestnika, treh članov načelstva in treh članov nadzorstva. — 8. Predlogi zadružnikov.
658
V Ljubljani, dne 14. marca 1908.
Načelstvo.
Aktiva.
Bilanca za upravno leto 1907.
Pasiva.
i i
2 I
4
5
6
7
8 9
10
Račun bi agaj ne: Gotovina dne 31. decembra 1907 Račun posojil: a) Stanje vknjiženih posojil na za-dolžnice...............
b)	na zastavna pisma..........
c)	Stanje meničnih posojil........
d)	Stanje posojil v tekočem računu.....
Račun naloženega denarja: Stanje dne 31. decembra 1907 .............
Račun zadružnega doma: Stanje 31. dec. 1907 Račun zadružnih hiš: Stanje 31. decembra 1907 Račun zadruž. zemljišča: Stanje 31. dec 1907 Račun vrednostnih listin: Stanje 31. dec. 1907
Nedvignjeni kuponi...........
Račun prehodnih zneskov: Stanje 31. dec. 1907 Račun inventarja: Stanje dne 31. decembra 1907 Račun obresti: Stanje zaostalih obresti posojil dne 31. decembra 1907 .........
K	"1	K	h	
		387474	02	1
14789134	17			
222580	—			2
1332026	92			
3800428	76	10144169	85	
		1230668	17	
		203584	92	3
		261185	49	
		109253	50	
		411900		
		20486	70	4
		7573	01	
		7592	20	5
				6
		104907	57	
				7
				8
				9
		12888795	43	
Račun deležev: Stanje glavnih deležev dne 31. decembra 1907 ..............
Stanje opravilnih deležev dne 31. decembra 1907 . Račun vlog: Stanje hranilnih vlog dne 31. dec. 1907
Kapitalizovane obresti za leto 1907 ......
Stanje hranilnih vlog v tekočem računu dne 31. decembra 1907 ..............
Kapitalizovane obresti za leto 1907 ......
Račun rezervnih zakladov: Stanje glavnega rezervnega zaklada dne 31. decembra 1907 . . . Stanje posebnega rezervnega zaklada dne 31. decembra 1907 ..............
Račun pokojninskega zaklada: Stanje dne
31. decembra 1907 ............
Račun tekoči: Stanje dne 31. decembra 1907 . . Račun zadružnega doma: Za leto 1908 pred-
plačane najemščine............
Račun zadružnih hiš: Za leto 1908 predplačane
najemščine...............
Račun obresti: Za leto 1908 predplačane obresti
posojil................
Račun izgube in dobička: Čisti dobiček za 1907
K
11051710 446413
898846 37963
102604 86173
38
22 64
98
33
K
20000 6226
12434933
188778
21343 124621
1574
1488
31513 58316
24
31
19
50
52
81
59 27
Letni račun in bilanca so razpoloženi v smislu § 25 zadružnih pravil zadružnikom v pregled.
Načelstvo.
20.000 metrov ostankov
10 — 20 m dolgih najfinejših, pupolnu brez napake, obeljenih, najbolj prim. za najfin telesno in posteljno perilo
rumburško- in batlst-platno po . .
cefir za domače obleke, bluze, predpasnike in otroške obleke, izbor, kakov.,
lepi neini vzorci.......
kanevas za postelj, prevlake zajamčeno pralno, gosto in živih boj, 80 cm široko
rjuhe brez šiva 2 m dolge 150 cm široke kuhinj.ke brisače, šahov, vzorec . . brlsalke za posodo, rudeče kar.
21 kr met.
18',,
24
35 »D 18 IU
kom.
Oddaja po povzetju tkalnica za platno
EMIL FUCHS, Nachod.
Najmanj se more naročiti zavoj za poskušnjo 4 kg — okolu 45 m Neug.jajoče se vzame radevolje nazaj Vzorci se priloie le zavoju za poskušnjo.	53J 3_3
SAi/siS/rt yfa(4*n želijo <)<.«£>/*', po ceni in musneBi/iistrpotervetli na/se obrrny<?\
cSurton^^On etečca
v SjiiNjcutt Mc lvdvvnske uiic«2&.
Istotam sprejmejo se dobri in zanesljivi zastopniki.
anižažuiuuiiuuaiaiiiaaiiaanaiia
Prodajalka
a SSSSKB5ŽS
v prodajalno za kruh
se sprejme. Poizve se pri Jakobu Zalazniku.
Prednost imajo take, ki so izvežbane v tem poslu.	613 3
i letno pis. jamstvo 1 Brez konkurence v kakovosti!
per* 5 kron!
Razpošilja po povzetju
Prva švicarska sistem RoskopI patent remont ura s sidro z masivnim solidnim antlmagnetiškim kolesjem na sidro, pristno emaillranim kazališčem (ne papirnato) z varstveno plombo zavarovano pristno nikelnastim okovom, šanir-pokrovom čez kolesje :t& ur idoča (ne samo 12 itr) z okrašenimi Iu pozlačenimi kazalci, natančno regulirana, s 3 letnim pismenim janstvom, komad K 5 — 3 komadi K 14 —, s sekundnim kazalcem K 6'—, 3 komadi K 17"—, v pristno srebrnem okovu brez sekundnega kazalca K 11'—, 3 kom. K 3r—. s sekundnim kazalcem K 13-50, 3 komadi K 38'—. — Zamena dovoljena ali pa se vrne denar brez odbitka.
272 20-7
prva tovarna ur & Hanns Konrad
c. in kr dvorni * založnik = v Mostu (Brux) štev. 1157 (Češko).
Bogato llaatr. ceniki m nad Sooo allkaml se na h<ero poHlJeJo trati« In franko.
Krojaškega pomočnika
sprejme takoj g FRANC KRIŠTOF, krojač v Višnji gori, Dolenjsko. 632 2 2
! Zastonj!
pošiljam ilustrovani cenik šivalnih strojev in voznih koles. Nov dober in fin stroj se dobi že od 19 gld. naprej.
Lorenc Rebolj
583 3 2	v Kranju.
Lekarna pri »zlatem orlu"
kemika Mr. Ph Mardetschlagerja
v Ljubljani
priporoča svoja domača zdravila :
1.	Trpotčev sok, najb. sredstvo proti kataru, kašlju, hripavosti, t stekl. 1 K.
2.	Mentolov! sladkorčki proti kataru v vratu in za zboljšanje glasu, 1 škatljica 1 K 50 vin.
3.	Pravo ribje olje, medicinično, najboljše sredstvo za prsa in pljuča; tudi za otroke, 1 steklenica 2 K.
4.	Franoovo žganje (mentolovo), krepi ter olajšuje trganje in bod-Ijaje, 1 stekl. 1 K 20 vin. 574 6-4
Le po povzetju se dobi v orlovi le.
karni v Ljubljani, Jur6i6ev trg.
Naznanilo.
Usojam si p. n. občinstvu uljudno naznanjati, da sem
»la
restavracijo hotelo M a"
v Spodnji Šiški.
Toči se izborno dvojno mengi&ko marčno pivo, najboljša naravna vina, kakor črno. rdeče, belo in v steklenicah ter kavo in čaj. — Mrzla in gorka jedila po zmerni ceni so vedno dobiti.
V zabavo je p. n. gostom pianino na razpolago. Ob nedeljah in praznikih igra dobro znani glasitelj glasovirjev g. Juraček.
Tudi se nudi p. n. tujcem prilika za prenočevanje, cena je nizka.
Častitim obiskovalcem obljubljajoč, da se bom potrudila vsem željam po najboljši možnosti ustreči, se priporočam
z odličnim spoštovanjem
596 3 2
Tončka ierian.
■ v Spljetu. ■
Delniška glavnioa 1 1 1 K l.OOO.OOO. 1 1
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Stritarjeve ulice štev. 2
promese na komunalne srečke t R157*. - žrebanje0 dne 2. marca. - Glavni dobitek K 300.000'-, promese na Tiske srečke fi K T- - žrebanje dne 1. aprila. - Glavni dobitek R 180.000'-.
Obe promesi skupaj samo K 21—.
sprejema vloge na knjilioe in na tekoči račun proti
^'ta^lo ob res t i m.
Podružnioa i v Celovcu* i
i Rezervni fond i i i i K 200.000. i i i
E. ZBITEK-ov
v Novi Štifti pri Olomuou
zavod za Izdelovanje ste-klenomozai£n|h božjih grobov, Inriklh duplin in altar-
Jev za proce5l|e ob sv. R. Telesu. Odlikovan od Nj. svetosti papeža LeonaXlll.; priznanja kat teolog, akademije v Pelerburgu, nemškega misijona v Carigiadu itd. liuatr. ceniki zastonj 547 5—3 Vse pošlljatre zajamčene.
Ohranitev zdrsi'.s ega
tiči največ v ohranitvi, pospeševanju in v uravnavi prebavljanja ter odstranitvi nadležne;;;'. zaprtja. Preizkušeno h izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih teli skrbno napravljeno, tek zbujajoče in prebavljanje po-Bpefiujoče in lahko odvajajoče domaČe zdravilo. ki ublaži in odstrani znane nasledke no-imerttosti, slabe diete, prehlajenja, in zoprnega zaprtja, n. pr. gorečico, napenjanje, nezmerni? tvoritve kislin ter krCe je dr. Boae Imlram *n želo*or, lekarne B. FRAGNERJ A v PRAGI.
ff VARILO I
i Vsi deli embalaže imajo S postavno deponovano var-stveno znamko.
Glavna zaloga
IčRsraa B. FRAGNER-ja v PRAGI
c. In kr. dvornega dobavitelja
- ,,prl črnem orlu"	=
Prag«, Mali Struna, ogelNerudoveul.203.
Po poŠti razpoSUJa se viak dan.
Cela steklenica 2 K, pol steklsnlce 1 K.
Proti vpoSiijatvi K I SO se požl|e mala steklenica In za K 2-80 velika steklenica, za K 4-70 2 veliki steklenici, za K 8 4 velike steklenice, za K 22 — 14 velikih steklenic poštnine prosto na vse postaje avstro-ogrske monarhije.
Zaloge v lekarnah Avatro-Ogerske. V Ljubljani
se dobivn pri g?, lekarjih : C. Piccoll, U. pl Trn-j k4czy, M Mardetschlager, J. Mayr. " <2173
Hajbogntojio zalogo in najrazno-i|S005 52—2 vratnejio Izbiro
klavirjev in harmonijev ima
Alojzij Kraczmer
Izdelovalno klavirjev in sodno zapriseženi zvedeaec
Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 4.
Vedno so v zalogi prelgranl pa brezhibni klavirji. Prevzamom ubira-njoln popravljanja
vssh sistemov. Olavno zastopstvo dvornih firm L. BBsondorfer na Dunaju, GebrllderStlngl na Dunaju, Avgust FBrstur v LBbavu, Th. Mannborg v Llpskem. Za vsak pri mepi kupljen klavir docela Jamčim. — Najnižja .--•> Izposojavalnlna. — Delna plaElla. « 1
»■■rTrnopotaiiiKi
„ KAŠLJUJOČIIH
otrokom in odrašenim osebam
pripisujejo zdravniki zelo uspešno
TI9N0HEL SCILLA
kot sredstvo, ki odtrgava sluz, jo odvaja, ki blaži in potolažuje krčeviti kašelj in ki odstranjuje dihalne težkoče. Stotine zdravnikov so se že imenitno izrekli o hitrem učinkovanju tega sredstva, Thymomei scillae, pri oslovskerr. kašlju in pri drugih vrstah kašija.
Vprašajte, prosimo zdravnika!
1 steklenica 2*20 K. Po pošti franko proti pošiljatvi 2-90 K; 3 steklenice pri pošiljatvi 7 K. 10 steklenic pri pošiljatvi 20 K,
v Izdelovanje In glavna zaloga
lekarna B. FR&GNER-Ja
2430	c. kr. dvom. zalagatelja 24—1
^ Praga III., št. 203 ■ ■ ™— Dobiva se skoraj v vseh lekarnah.
Pozor na Ima sredstva, Izdalovatelja In na var-v." w	# stvono znamko.
Trgovina s travnimi semeni Franc Kastelič
v Kandiji priRudolfovem.
Uljudno naznanjam, da sem otvoHI popolno urejeno	6
trgovino s travnimi in deteljnimi semeni
ki stoji pod strokovnim nadzorstvom g. V. Rohrmanna, načelnika podružnice c. kr. kmet. družbe v Rudollovem.
Vsa semena so preiskana glede ka-Ijlvosti in Cistote po c. kr. semenski pregledovalni postaji na Dunaju, tako, d« jamčim za oboje.
Priporočam se za cenjena naročila, katera hočem točno izvrševati, in ostajam z odličnim spoštovanjem
9 Kašelj l LJ
2360 Iidor 24 -15 Vsjf
ljubi svoje zdravje, ga odstrani S3<*5 not potr spričev, dokazuje o izbornem učinku
■ - SCaiser-jjevih - m
karamel xa prsa
—-- a tremi jelkami. -
Zdravniško preizkušene in priporočene proti kaliju, hripavosti, kataru, slezi, kataru v grlu, oslovskemu in dušljlvemu kašlju
Zavoj 20 in 40 vin., el<atl|ica 80 vin dobivalo te V Ljubljani t Lekarna pri ,,Orlu" pri žele/, mostu, deželna lekarna pri Mariji Pomagaj", E Leustek, Uhald pl Trnkoszy, )os. Mayer, pri ,,Kroni" A Bohinc, vogal Rimske in Bleiweis;ive ceste , Ivan OjuričiC v Metliki, Karol Aiidrijanič v Noveinmestu, Karol Šavnlk v Kranju In joslp Močnik, lekarna pri ,,Sv Trojici" v Kamniku
Rajotnajit
domačega izdelka
priporoča po najnižji ceni In »afboSpS kakovosti slavnemu p. n. občinstva ta preč. duhovSčlni
JOSIP IfiegttiftR
• v Ljubljani =»
Pred Škofijo Ste?. 19. — SUri trg Osi. 4
PrsšeraoM ulice ii*?. 4. & }& P&^mmMm toft^ae m »ene«
diiRdre in čepice -m
©najnovejših laconaSi in u velikih Izberah
priporoča 112 52—28
J*od trančo St. Si. Postaji el«k,želeinlce.


is o d a b a r, izdelovatelj oltarjev itd.
naznanja prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in dobrotnikom, da je pre-«2®I znano	2795 52—10
. dobnrsKo dtlcvnico
umrlega g. And. Kolodvorske ulice štev. 20.
Priporočam se in zagotavljam, da bodem vestno izvrševal svoj poklic in prosim za zaupanje. Tekom lOietnega praktičnega dela pri rajnkem g. Rovšeku pridobil sem si toliko spretnosti, da se bode v prihodnje ravno tako solidno in kolikor mogoče po nizki ceni izdelovalo, kakor se je dosedaj.
Pristen le tedaj, če je trioglata steklenica zaprta s spodnjim pasom (rdeč in črn tisk na :: rumenem papirju). ::
Doslej nedosežen! !
W. MMG£E-ja
S S 1» b- i	■ ■ «»	Klo S S
SC3T Ponarejanja se
(vzakonito zajamčeni o pravi)
rnmeno, steklenica K 2 — belo, „ • „ 3-—
pri 2348 12-12
Viljemu Maager=ju
na Dunaju.
Od 1869 uvedeno splošno v avstr.-ogrski monarhiji.
Gospodje zdravniki in profesorji ga radi zapisujejo.
Dobi se skoro v vseh lekarnah in drožergah.
Glavna fzaioga in razpo-šiljainica za avstro-ogrsko monarhijo :
W. Maager, Dunaj, 111/3, Heumarkt 3.
sodnijsko zasledujejo
Sldro-Pafn-Exp«llar
j*, arlefeo ,riinu* kot tovrstno bol blafnjoio ia •dvodno mašilo prt prehlajenja itd i hu (0 r., K 1-40 in K I m debiva r neh lnkunak.
Pri DmkapoTKnJa tog* poviti ,rUj«bU»«t* *•■»{«(» mittn, mJ It jtmljtjo le •ririntlaa >Uklui<« t Ik.tljah • "fc uititaa inamk. ..Sidro" p Htm m j« jU«t» prej.l orijrinMnl^ iafel.k.
rO^ Richterjeva lekarna
fl "g V pri .platem le»uH v Pragi L i Klisabethgass« Stev. i nov« ~ BV Sutm raifdiUaaJ*. *
Izvolite pisati po vzorce!
Modno bla^o
volneno in perilno, za dame in gospode, platno, damast, prti, brisače, blago za srajce, celo platno ali bombaževina, stalno barvni MAfaN prekrasnih modnih vzorcev za stajce, obleke itd., itd. lezajam-čene kakovosti priporoča izvozna trgovina lanenega In modnega blaga
V. J. Havliček in brat
v Podebradih, Češko. Mnogo priznalnic. Naročila v ceni nad 15 K pošiljamo poštnine prosto. Zavoj 40 m peril-nih ostankov proti vposlatvi 18 K. 528 20-.^
—l^MO—Mg———ana——
Okolu 100.000 komadov v rabi, Sletno jamstvo, osem dni na poskus.
"	Britev St. 3!, najfln.
solinško trebro - jeklo, v,votlo brušena z okrn-šenim držalom, kot kaže Bi ka v okrašeni ftatulji, K 2 50. Št. 32. tfta. toda 1 .votla, K 3* - S'cv 3:t. Ista, toda ".votla K 3'80. St. 8700 S črnim, gladkim držajem,»votla. K 1 f>0 Brlvaka priprava v politirani ledeni omarici z zrcalom, se zapre in vsebuje britev, jermen, čopič, posodico in milo, K 4 20, 5'—, z varnostnim glavnikom 60 v več. — Nlkak rizikot Ako nc u^nja, denar nazaj I
Pošilja po povzetju svetovno-znana tvrdka
Slanais BConrad, c. in kr. dvorni založnik, Most (B Ux> štev. 1142 (Češke).
Glavni cenik s 3030 slikami na zahtevo zastonj in franko. 2;0 10 — 1
HBaSI illlllllH■!■—■———l—Kig-
| prva boroveljsHa tovarna orožja
peter Wernig
c. kr. dvorni Izdelovalec orožja.
Družba omejenim jamstvom.
Borovlje, Koroško.
Izumitelj in izdelovalec
triumpf-rifled pušk
Ceniki a:astonj in franko.
in VVernig-universal pušk
•	a • «
z naj^ostejšimi, doslej nepoznanimi, nepre-kosljivimi vijali (Bohrung), ki omogoča, da je strel izredno nagel in močan, za kar se popolno jamči, po zmernih cenah, priporoča vsem p. n. lovcem svoje
na]izbornejše izdelke
kakor trocevke, lahke kot pero, odi. risa niče (stuce), dvocevne risanice (Bock-gewehr), puške za streljanje v tarčo (Buchsenflinten), Mannlicherjeve schon-auske risanice, kakor tudi Wernigove čveterocevke i. t d.
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v lastnem zadružnem domu y Ljllblj3fll Da Duni,jski cesti stev-
18
je imela koncem leta 1906 denarnega prometa upravnega premuženja.........
K 50,486 935-14 K 11 325.728 62
N
obrestuje hranilne vloge po 4 VI,,
brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnioa sama za vložnike.
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom in jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1906 ... K 11,060.929-20.
Posojuje na zemlji&ča po 5 </< °/o z I 1/2% na amortizacijo ali pa po 51/4% brez amortizacije; na menice po 6%.
Posojil, sprejema tudi vsak drugI načrt glede amortizovanja dolga.
URAONE URE: vsaki dan od 8.—12. in od 3.-4. izven
nedelj in praznikov.	201
ATA ATA ATA i.TA ATJi ATA ATA ATA ATA ATA ATA ATA ATA ATA ATA ATA ATA ATA ATA A* *
' < Delniška družba .ZDRUŽENIH PIV O VAREN" Žalec in Laško
'■:1" priporoča svoje Izborno pivo. — Speciaiiteta; ,Salvator* (črno pivo a la monakovsko). ~
Zaloga Spodnja Šiška (telefon št 187). ............ »—— ^©Š&ffitu« no dom jrpr«j«m« r*?tm>r«t«r „ftar«dneg<3	g. ž is ni K. fT«|«fer> št. « . ..........-
tr>< 4 35

©rjewi črewiši
edini v kakovosti, lepi obliki in fini izvršitvi!
Zimskih črevljev
za gospode, gospe „	in otroke. =====
«ioga Dokolenie (kamašen)
Prva in največja zaloga Črevljev na Kranjskem
F. SZANTUER
MoSki &e«riji -d k s - naprej, žen.ki ieviji, niai, od Ljubljana, Šelenburgove ulice 4, Ljubljana
K 4 80 naprei. .fanski crnvlji, visoki, od k 850 naprej.	°	> j -u
Ceniki zastonj in poštnin« prosto. Zunnnja naročila proti povzetju
: L'iij iji| ^.liiMMliBlItlTiiriff^7
Trgovci dobijo primeren popunt.
:
Prostovoljno prodala.
Ivan Novak iz Spodnje Ši&ke štev. 23 bode svoje posestvo, katero obsega hišo, gospodarsko poslopje ob državni cesti, vrt, njive, travnike in gozde s površjem 20 oralov	586 4-3
dne 20. marca 1908 dopoldne ob 9. uri
na lici mesta prostovoljno prodajal skupno ali po kosih. Plačilni pogoji ugodni.
■ ■ »L __ ^ zdravega in krep-Ucenca ke£a s potrebno
šolsko izobrazbo sprejme takoj v poduk špecerijska trgovina
607 I. Kušlan v Kranju. 2_2
Pekarija
s prodajalno in stanovanjem
se da v najem.
Vprašanja na g. Frana Bizjaka, c. kr.
paznika v Idriji. 496 6-6
Velikanska kvedlinburška
pesa
amerikanski zgodnji grah, amerikanski Willkomm-oveSj jeruzaleiii. goli ječmen, rusko Riga-laneno seme, stotne buče, vsake vrste deteljno, travno in zelenjadno seme, zanesljivo kaljivo pri
PETER LAHNIH U
v Ljubljani 633 9-2
nasproti frančiškanske cerkve.
Ivan Terdan
pleskarstvo Ljabljana, Vegove ulice št. 8
se priporoča slavnemu p. n. občinstvu v izvršitev vseh v pleskarsko obrt spadajočih del, kakor tudi slikarskih, napisnih in dekoraoij-skih del.
Posebno se še priporoča za cenjena naročila za stavbeno in pohištveno pleskarstvo. i ------2467 62-14
Več vrst sodov ima naprodaj A. REPIČ,
Hodarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 2983
Odda se v najem s I. majem
646 koncesija 3 3
: za prodajo jedil:
vina na debelo in drobno
ter sploh vseh drugih opojnih pijač
posebno žganjetoč.
Poizve se: Karlovska cesta 4 desno.
: Učenec:
za kolarsko obrt
od 14.—16. leta se takoj sprejme pri
Janezu Čemažprju u StarlloRIit. 81
pri Škofjiloki. 575 3-2

Osebni kredit za uradnik« , #> častnike , učitelje itd. Samostojni konzorciji za hranilnico in predujeme uradnišk. društva dajejo po naj-zmernejših pogojih tudi proti daljšim odplačilom posojila na osebni kredit. Potovalci izključni »Na-
S kbrenzp°rjriVo9erePd: | 1)%T\ Miška njem^vodstvu uradn. društva, Dunaj, Wipp lingentraue 25. 2438 1
priporoča
v največji iz-
tiskarna
Ljubljani
OVES
(„Willkomm").
Ta teiki oves obrodi v vsaki zemlji, je najbolj rodoviten in najprej dozori. Zrasle visoko in daje prav dobro slamo za krmo, na njivi pa se ne vleže Ker se ta oves na redko seje, zadostuje 00 kil za eno oralo. Podpisano oskrb-ništvo pošilja 25 kil za 9 K, 50 kil za 17 K, 100 kil za 32 K z vrečo vred. Vzorce po 5 kil p poŠto franko proti 3 K 20 vin. predplačila.
Oskrbništvo graščine Golič
306 pri Konjicah (Gonobltz) Štajersko. 6—6
mm
i
-ta
V
00

•v« .vr- y«-v.
mm
K O N
ž
3P


fiajcenejiD in najhitrejšo vožnja * Ameriko je $ parnih!
Severonemškega Lioyda
a
Bremeno
Hea>-y orh
s cesarskimi brzoparnikl Kaiser Wilhelm II. Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wilhelm d. Grosse. —
09' Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni.
Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 2-86 ii
Edvorti Tnučnr-jll, v Kolodvorskih ulicah it 35.
nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju".
Odhod Iz Ljubljane je vsak torek, četrtek In soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno In brezplačno. Postrežba poitena reelna in solidna.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, Ari-ona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in Washington, nudi naše društvo posebno ugodno izvanredno ceno čez Galveston Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Balflmor. in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buunos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
		
I Ustanovljeno 1. 1842. I Slikarja napisov 1 Stavb, in pohištvena pleskarja. 1 Velika zbirka dr. Schftnfeldovlh 1 barv v tubah za akadem. slikarja. 1 Elekrični obrat.	Tovarna in prodaja oljnatih barv, firneža In laka Brata Eberl, Ljubljana Prodajalna In kompfolr: Telefon 154. Pelavnlca: Miklošičeva cesta št. 6 Igriške ulice št. 8	Ustanovljeno /. 1842. Zaloga čoplčev za pleskarje, sil-karje in zidarje, fitedllnega mazila za hrastove pode, karbollneja Itd. Priporočava se tudi sL občinstvu za vsa ▼ najino stroko spadajoče delo v mestu ia na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah. 766 82—2C
Predstave se vršijo v delavnikih od 5. do 9. ure popoldne, ob nedeljah in praznikih od 10. do II. ure predpoldne in od 3. do 9. ure popoldne.
Kinematograf EDISON
s s Dunajska cesta nasproti kavarne ,,Europacc. s s
Danes v soboto nov spored.
166
lfsak četrtek in soboto od 3. do 6. ure popoldne predstava za dijake po zni-i b žani ceni. i i
Anton Prešker
kroja« v Ljubljani, Sv. Petra ceste H I« ■tfllkavaa ■ (lata kolajao * Parizu 3 iJAte
Mllkovoa m * lata kolajne Ia krilu««* t. Londonu IS05.
mmjm
Iz trpeiaeg« Ia talldaaga blaia pt Alzklfe ««»*£<
izgotovljene obleki
>oaebno u litlllkl t največji i*bari po naJnU^' cenah.
MiTltfli] DBirtra tTKtrfJtkega ereit« itlnatikll irMtfer
HIŠA
v mestu, z gostilno, pekarijo, ve£ stanovanji, 2 kleti, 2 prostorni skladišči ali delavnici, 2 veliki dvorišči, torej pripravna za vsako trgovino ali obrt, se ugodno proda. — Pismena vprašanja naj se stavijo pod štev. „244" na upravo lista.	365 10
prua l^ronj^a slamoikarsKa zadruga v JYleogšu
priporočata bogato svojo zalogo najraznovrstnejših 465 12-7
slamnikov.
Od najfinejših do najpriprostejših za gospod«*, dame in otroke. Priporoča se zlasti slav. društvom, veleč, duhovščini in trgovcem.
Zastopstvo za Kranjsko:
Ivan Podlesnik ml. Ljubljana, Stari trg 10.
Tu se naroča na debelo in prodaja na drobno. Svoji h svojim!	Svoji k svojim!
Znlinvne vožnje flustr. Llovdn Trst
s prvovrstnim parnikom „THALIA".
Potovanje IX. od 5. septembra I. oktobra:
iz Bremerhavna v znamenita morska kopališča atlantskega oceana,
preko Alž'ra v Trst.
Cena za vožnjo in oskrbo od 250 kron višje.
Potovanje IV. od 26. aprila d • 26. maja:
Španija, Kanarski otoki in Severna Afrika
preko Malte, Alžira, Malage, Gibraltarja Kadiksa, Madeire (Funchal) (Tenerife) (Sta. Cruzl Las PalmAs, Tangerja, Tunisa in Korfu. Cena za vožnjo po morju s hrano od 700 K višje. Zabavna vožnja Trst-Bremerhaven (V. in VI. potovanje) se vrši kot razvedrilna vožnja.
Pozneje sledi:
I. potovanje na sever
od Bremerhavna od 4. do 30. julija	541 6—3
na Škotsko, severni rt, Spicberge in Norveško. Cene za vožnjo po morju s hrano od 700 K višje.
- II, potovanje na sever zzzzzz
od Kiela od 3. do 31. avgusta
na Norveško, Spicberge in večni led. — Cena za vožnjo po morju od 700 K višje.
NB. Potovanje na sever izvede v tem letu samostojno Avstrijski Lloyd. Vožnje po suhem aranžira potovalna pisarna Thos. Cook & Son pod pogoji, ki so označeni v
posebnih programih.
Načrte, pojasnila in prijave pri glavnem zastopstvu Avstr. Lloyda na Dunaju, I., Karntner-ring 6, pri Edvardu Kristanu, R. Ranzingerju in vseh potovalnih pisarnah.
MffliimtimHHiiUHmMHmm
Prvo kranjsko podjetje za umetno steklarstvo in slikanje na steklo
Avgusta Agnola v Ljubljani
Dunajska cesta št. 13 poleg ..Figovca"
se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojni&tvooM kakor p. n. občinstvu za pre-
vzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
1 umetnega steklarstva * slikanja na steklo
•ee®©@©©o©©€®€co
Z električnim obra- • toni urejena tuornlca g
G. Skrbič §
«43 Zagreb 43 7 O llioa štev. 40 Q
priporoča
svoje slovite solidne in cene ta luzije, lesene, tkane in platnene rolete, železne in lesene za-tvornice za izložbe in prodajalne ter prosi, naj se tej solidni © tvornici izvoli nakloniti največje za-0 upanje. Ceniki in proračuni zastonj.
Piran im Desaenjm u Ljubljani
kupuje proti gotovini
hrastove diie
I lauko colo debele in od 5 eol naprej široke, ter plačuje iste po 14 vinarjev I laško colo, postavljene franko Ljubljana državni kolodvor Šiška.	2157
Kupuje tudi hrastove hlod« In frtze. *
? NaiMšain najcenejša UOŽnlO. AlMiliO 0
z modernimi, velikimi brzoparnikl iz
Ljabljanečez Antwerpen v New Vork
je proga
rdeče zvezde Jed Star Line".
Na naših parnikih: „Finland", „Kroonland\ „Vaderland', „Zee\and" in „Kamland", kater! vsak teden v sobotah oskrbujejo rodno vožnjo med Antwcrpnom in New Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba m spalnice, po novem urejeno v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentuoga pomena, in traja vožnja 7 dni.
Odhod Iz Ljubljane vsak torek popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa jo y izdatno cenejša kakor na New York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
FRANC DOLENC
v Ljubljani,
Kolodvorske nlloe cUleJ štev. 26, od juž-nuga kolodvora na levo pred znano gostilno pri .Starem tišlerju". 320 46 11
OOOOOOOOOCN

za steklarstvo v figuralni in navadni orna« mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo
kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih ccnah.
Zaloga kakor velika izber steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov, podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. itd »a_u
Narisi ia proraSiun? •»« xaht«*» zastonj. Spričevala aa«gft Istrieaik dci n ib rszpslap p. ». tdjeisalcea ▼ tfkl.
</SV:H*yifl « * • ■. '.. .'' < r j
mlml
■	R i
m

Mestna hranilnica UubUanstaa
v Prešernovih ulicah štev. 3,
v lastni Hiši, (popre] na Mestnem trsu zraven rotouža),
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4 o/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev.
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
Posojuje se na zemljišča po 4 3/4 o/0 na leto.
Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5o/0 izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 60/0 izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati.	j2 t2—3
Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje.
isilpil
mmm
4ia>i>ua »aurou»«»ii iaiiai'w»h.
<• SCHUTZ-MARKK
Herbabtiy-jev podfosfornokisli
apneno-železni sirup.
Ta je že 38 let uveden, zdravniško preizkušen in priporočen. Izborno sredstvo za tvoritev krvi in kosti Odstranluje slez, pomirjuje kašelj in vzbuja slast. Pospešuje prebavo in red tev. 0 Cena steklenici K 2-50. po pošti 40 vin. več za zavitek.
Edino izdelovanje in glavna razpošiijatev: Op. Heilmanri«©w«a Se!e apna 95;2e&«r BarmherascglkeBt", DUNAJ, YII.|i, Kaiserstr. 73-75.
V zalogi je nadalje pri gosp. lekarnarjih v Ljuoljtini, Beljaku, Brežah, Celju, Celovcu, Črnomlju, Novem mestu, Reki, Sovodtiju, Ši. Vidu, Trbižu, Trstu, Velikovcu in Volšperku.
Herbabny-jeva
aromatiška esenca.
Ze lot uvedeno in najbolje preizkušeno, boli l a jš a -joče mazilo. I,aj >u in odatranja bolečino v udih in kiiah, i*ai< r tudi nervozne bolesti.
Cena steklenici 2 K, po pošti 40 x in. več za zavitek.
2C.49 b
tri Plina, Čeilco.
Cone Aaikt poateljno par j« I
• k« oov tema K 9 60, Dal|it K 11'—, polbelo »kublfcno K II'—, belo K li'-, •neinobtlo. kol puh mehko ikoblj. K 10 —!
K 36'—, K 42'—. Posili« Iranko po po. vzelju Zamen« dovoljena proti povrnitvi poštnini. Benedikt Sachsel, Lobi« it. na
C. kr. oblastveno potrjeno i* 21 ucilisce za /trojno risanja
branja desifi
Ljubljana, Stari tri $!. 28.
e Dobi se tudi Kroj po životnl meri. ©
I
Zastonj
zahtevajte moj ilustrirani cenik o urah, zlatnini, srebrnim itd.	2654 28
Drag. Heger
urar, juvelir in graver.
Osiek I. Kapucinska nI.4, (SI&tod.)
1 flhfonflff« brezplačno dopošiPatev molesja llust, fcUulbVUJlft ceniku z nad 1000 slikami. -
Jamstvo več let Vsako nepopolno blago se vzamo nana) za popolni znesek-
611 4 ti
Slika '/, nav. velikosti.
St. 365
srebrna dam-skaremont.gl 3-CP
Št. 322
srebrna moška remont 8-50
Št. 337
srebrna s sidro 16 kamnov 5* dvojni plašf 6-EC
!st. £41, srebrna s sidro dvojmplašč lekarn-"©jSj,. nov, posebno
močna 7- 9'BO
Hnfcn Kiffmono,
največja tovarniška zaloga ur, zlatnine in srebrmro. Uvoz v vse dežele. Maribor L 5., štajersko.
^ Pri »»kupovanju
- suknenega =
in manufakturntgft = blaga ==s
m opozarja aa lar Aa
Krasne
BLUZE
najveCja Ubira v svili in v drugem modernem n :: t! s blagu tudi po meri. :: :: :: "
Vsakovrstna
KRILA, PERILO in OTROČJE = OBLEKCE =====
po najnižih cenah.
v M. KRISTOFIČ poroč. BDČflR
^C^S^ Ljubljana, Stari trg štev. 28.
HDGO IHL
v Ljubljani
Apltalak« ulioe itev. 4.
•u m-u Tellka zaloga ■■ i w
suknenih ostankov. *
ItiThn, uitit hi knstrak* sijik« kijifiariičaritr«.
mdrallCn« vidri Ii sesaim
Josip Weibl
i. Spreitzir-ji iasl. IJUBLJAljl, Slimikivi iliei 4
priporoča M lUniino občinatrv I« pračastlH iuhovSlnl v UdelovanJ« nit v te stroke apn-iajočih predmetov: tlAn« omroftj* aa »troj, obhajila« »lit, offraj« nalrodTom *kH«jat «aur«ftj*, volna rrata, balkoni, verand«, stolpno krlio, itodllalko, ■trol«>
vodo, koloma okna, ioloaao rtolo Itd. tpoctjaliteta valjl6nl »astort la aolndno plahto po nujnorajftea statema a maodvtcaliilnS \ V 6*» 63—>9	oporami bre» vijakov.
m
D* FRANC DERGANC
I, kirurgični asistent deželne bolnice
[bivži večletni operater na dunajskih klinikah dvor. svet. prof. dr. barona Eiselsberga (kirurgija) in dvor. svet. prof. dr. Chrobaka (ženske bolezni); ter na oddelkih prof. dr. Wertheima (ženske bolezni) in prof. dr. Schnitzlerja
(kirurgija)]
jij^j si jemlje čast, naznanjati p. n. občinstvu, da je začel ardinirati za j^Jjj
kirurgičnein ženske bolezni §
V Ljubljani, dne 15. marca 1908.	644 3—1 j^j
Ordinira od 2. do 3. ure popoldne v Komenskega ulicah št 8.
Za dame!
elegantne klobuke
Za otroke!
ter vsakovrstne modele priporoča
2237
A. Ulvod - Mozetič sKt&r
Modni salon trgovsko modnega blaga itd. Popravila klobukov ceno in fino. Zunanja naročila točno.
Filijalka v Kranju na Glavnem trgu.
Velika in moderna
zaloga oblek
za gospode, dečke in otroke
A. KUNC
Ljubljana, Dvorni trg 3
(na vogalu Židovske ulice).
Zaloga lastnega izdelka talarjev in površnikov za prečastito duhovščino.
Strokovnjaška postrežba z izbornimi izdelki po nizkih, stalnih in na vsakem predmetu označenih cenah.	595 104-3
Naročila po meri točno in priznano dobro.
	^OSREDNJA BANKA čeških hranilnic, - ^ W fUstiedm banka českveh spoiiteleiO		^ Del. kap. 7,000.000*— H H ~ Telegrami: „Sporobanka". 2. B 2 Deponiranje kavcij in g J - vadij raznih vrst. s B a Eskont menjic samo Z B •2 denarnih zavodov. g ■ » Bankovne informacije ^ K in svete brezplačno. ' p)
	1-1 Vloge na knjižice in račun 4 % in 4»/«%. 1 Kupovanje in prodaja vredn. papirjev. Uprava in čuvalna zaloga brezplačno. |	Posojila okrajem, mestom, občinam in drugim javnim korporacijam proti amortizaciji na 4 J' in V«0/, upravne pristojbine. Financiranje javnih podjetij. Emisija lastnih 4•/„ ban. kovnih obligacij, katere uživajo pupilarno sigurnost in se smejo rabiti za vsakovrstne kavcije.	
»H
B 3
g« G 3
G 3
VZAJEMNO PODPORNO DRUŠTVO V LJUBLJANI
Kongresni trg 19
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
po 4
Kongresni trg 19
31 O 4
to je. daje za 200 kron 9 kron 50 vin. na leto.
Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bt se njih obrestovanje prekinilo.
Hentnl davek plača, hranilnica sama. ■-■ ■ Najsigurnejša prilika za 6tedei\je!
i
r949 82-i Kanonik A. Kalan 1. r., predsednik.	Kanonik J. Suftnik 1. r., podpredsednik.
rt fi
[J [j
5 3
rm
53
rjfv