PRIMORSKI DNEVNIK - Cena 70 lir V MjTA TEDEN PRVA VLADNA SEJA Leto XXV. St. 186 (7380) TRST, torek, 12. avgusta 1969 Danes v senatu glasovanje o zaupnici enobarvni demokristjanski vladi V senatu se je v bistvu ponovila razprava in stališča že izrečena v poslanski zbornici, ki je glasovala o zaupnici v nedeljo d n0¥i ' 11' ~ V nedeljo so v poslanski zbornici glasovali o zaupni-04 j97 ,n°barvni demokristjanski vladi in je za vlado glasovalo 346 Za . P«*lancev, proti je glasovalo 245, šest se jih je vzdržalo. MtllUnc a,asovali P°slanci KD, PSU in . __ii PSI, vzdržali so se re- v,l7"»lnf' ln P0®lanci južnotirolske volkspartei, proti pa so glaso-Poslanci KPI, PSIUP, PLI, PDIUM in MSI. "•* »e je prižela razprava v p6|j u' *® bo zaključila jutri po Pr,v * * odgovorom Rumorja in mor. , 1 glasovanjem, ki ne 'm* Pr,ve*ti do presenečenj, saj Y*da trdno zagotovljeno ve-lahko računa na 183 gla- onovii že znana stališča in njih 'na novost v njegovih izvajalni* fS^av^aH ocena razvredno-Dih n franka in obsodba teroristič-tefoHaP?d°v. Rumor je v zvezi s temnimi napadi dejal, da je zaknri3 ■ v*ade doseči spoštovanje Vseh j ln zagotoviti mirno življenje do ‘ 1Pavijanov. Izjavil je, da bolni . naJbolj strog način in z vse-ki So iskali krivce teh akcij, ."“binalnegtt značaja in ki q. ** Ž‘vl;'enie državljanov. *tSnoe Rumor ugotovil rvegg ^uscbojno povezanost zapad-Hot#jj .Carstva, zaradi česar bi torno 1?.vajati dogovorjeno mone- v wS\sai se nera!novesja "esei® t - “lsl nujno hitro pre-&icer tudi v domačo hišo. Vlada trianj/ razumevanjem sprejema na 'eudar *rancosko razvrednotenje, Ijo, j istočasno tudi izraža žeje!^ jfbl Prijateljska Francija spre-ivnio Ufe ukrepe za ozdravljenje «« VAlnfa ___• ^____ Pieraccini, ki je dejal, da ni mogoče reči, da je kriza dokončno končana. Polemiziral je s stališči «razdiralcev» in ugotovil, da sedaj na dnevnem redu niso ista vprašanja, kot so bila za časa frontiz-ma in centrizma. V komunističnem svetu je monolitizem umrl in umrla je tudi centristična politika, kot je tudi postalo nemogoče, da bi se vladalo v Italiji brez sodelovanja množic. to fi** vrednosti lire in je ho v™ Jugična posledica z Zahod-ie od lJlc^° dogovorjenega stališča .■^kega novembra dalje. •U je govoril tudi o stabilno-do te?. ans*ce l‘re. ter da prihaja fcv. ho sam° >z zunanjih razlo-o*n* ,° so se zvišale mednarodne neravni c?ne surovin ter zaradi njo jn Ve*ja med notranjo potrošen, ^Ponudbo zlasti v gradbeni-Dtoceg a<^a natančno zasleduje ta hteni> a-ei?^ar n* zaskrbljena, ker ?a bo -k j., — naraščanje proizvod-Šli?l povečani notranji po-bOen :,\ak0 da se bo ohranil sta- ££■?? ,“n Priznal j e|mh volitev je Rumor ?^Ušč ’ ie Prišlo do različnih čine jn rned strankami vladne ve-Jo obvJ6 v zvezi ponovil vlad-JSfle vr,w°sl'. da bodo izvedli de-'Ot u ,ltve istočasno z upravnimi, d«želn. 0 Predvideno s 22. členom j* tu® ,.i_v?lilnega zakona. Potrdil d* pr . v*adno obveznost, da bodo •'fedvirin Se'i' vlade (ki mora biti ?»kon,tima ®e to sredo) odobrili te). Predlog o financiranju dejo ie..dejal, da med razpra- ttitilie Pn®le do izraza resnejše *° heutcla,C!neKa programa in da jre prev . ■ieni očitki liberalcev, da I1® gfe ec za splošen program, ko *>t08ramaV ,resn’ci za nadaljevanje °®v°iiln * evega centra, ki ga je .Kot • 26 Prejšnja vlada. k1* raLlecen°. se je danes pri-, d* vez ,aYa 0 zaupnici v senatu, , j* tk«ru° zauintiva, saj so naj-Voriij ^allt)ri» raznih strank že go > *j v P?s*anski zbornici in gre ^ddih ,!?tvu za ponavljanje že $Ooj , tallsč- H >^rec Di Prisco je ugo-jo Podstavlja odcepitev PSU J7A*) I® označil kot »stranko 7« dela?,n?enila Poskus, da se za-je s nv° gibanje in je dejal, ga ?H„?Opad°m socialdemokrat »feDadel tna^Pj®. nujno in logično ».ho j® _ud> levi center. Pesimi- SNar5h 5Qvoril o italijanskem go-A Položaju. i, gamaše® n? • skupino je govoril si gl«de °’ K' je dejal, da obsta-jeotnno«. °dnosov do komunistov h di Doti’ -*aj se je hodilo po na-hk Usti t®. '.^se niso izolirali ko-v.Jsii meri ^ ni bila sposobna iz-S* proti ®Pcialisti, ki hočejo za ' ki te„ komunistom in sociali-A j^g" ne žele. tik0*1 Sodn ^ g°voril sen. Oliva, ki b. ^ i2Pog,°,v°rice o državnih uda-h! ahoovit/'1 prePričanje, da je tre-i?. normai„ uPravno in zakonodajni .alnost. Volger za SVP je ;ne°' da bi rešili vpraša-rirolske v evropskem SJPf ...................... ko Srr*e Uti °^St°j enobarvne vlade ltfbehiemh pretveza, da bi se ta trto. zafrifn,n? duhovit način dobro ^*tristian® Runiorja ter druge j. atatsltJ ,ne.. Ier zlasti socialde-Prišlo ,°dltelje. Ugotovil je, da igr.,-?. k.rize levega centra 11 Za dn. ^anj na vrhu in napo-Social0 stolčkov. “Ste je govoril senator na jesen in na jesenske sindikalne borbe, češ da se morajo biti sindikalne bitke v ozračju varovanja javnega reda, ki pa se čuva tako, da se rešijo sindikalni spori in da se preprečijo provokacije. Treba je narediti vse napore, da se že jeseni izvedejo tako upravne kot tudi deželne volitve. Rekel je tudi, da je nagla odobritev zakona o deželnih financah za PSI bistvenega značaja. Za komuniste je senator Terraci-ni dejal, da se Rumorjev program vlade v bistvu izenačuje z že neobstoječim programom levega centra in da bo KD morala odgovarjati za to kar vlada ne bo, oziroma kar bo naredila. Do krize je prišlo s poskusom dorotejcev in socialdemokratov, da se sestavi desno usmerjeno vlado, kar pa so preprečili predstavniki demokristjanske levice in kar je bilo preprečeno tudi zaradi propada socialdemokratskega razbijaštva, ki nikoli ni imelo večje opore med delavci. Terracini se je začudil, da so HiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiHiiiiiiimiiiiiniiimiiiiiiiiiiiimuimiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiii POSTOPNO ZAOSTROVANJE POLOŽAJA NA SREDNJEM VZHODU Izraelski bombniki tudi nad Libanon Gre za prvi izraelski napad proti tej državi po akciji proti bejrutskemu letališču decembra lani - Streljanje ob Suezu Pieraccini je ugotovil, da ne obstaja nobena druga stvarno uresničljiva alternativa levemu centru in da so socialisti pristali na enobarvno Rumorjevo vlado, ne ker so popustili, temveč, da ohranijo možnost politiki, ki še ni izčrpala svojih sposobnosti in da preprečijo razpustitev zbornic in razpis predhodnih volitev. Zavrnil je trditev, da bi lahko prišlo do vlade KD- TEL AVIV, 11. — Po naipadih preteklih dni proti egiptovskemu, sirskemu in jordanskemu ozemlju so izraelska letala razširila danes svojo akcijo še na Libanon, ki so ga Izraelci po znanem napadu proti mednarodnemu letališču v Bejrutu decembra lani pustili pri miru. Letalski napad je bil naperjen proti pokrajini Arkoub na jugozahodnem delu države v bližini meje z Izraelom. Telavivski glasnik je dejal, da so letala obstreljevala taborišča palestinskih gverilcev na pobočjih gore Hermon. Iz teh taborišč, kjer naj bi se zbirali pripadniki odporniških organizacij «A1 Fatah», «A1 Saikai: in afronte za osvoboditev Palesti ne», so po poročilu Izraelskega glasnika opravili v zadnjih petih tednih kar enaindvajset napadov in sabotaž proti izraelskemu o-zemlju. Libanonska verzija o letalskem napadu je nekoliko drugačna: bejrutska glasnik je povedal, da so letala obstreljevala številna liha nonska naselja ter da je bilo veliko število ljudi ranjenih. Nekateri od ranjencev so v zelo resnem stanju Glasnik je še povedal, da je libanonsko protiletalsko topništvo stopilo v akcijo in prisililo izraelska letala k umiku. Bejrutska vlada je pooblastila svojega predstavnika pri OZN, na; predloži varnostnemu svetu protest zaradi današnjega napada. libanonska vlada protestira predvsem proti uporabi napalma In proti bombardiranju gosto naseljenih področij. Iz Kaira poročajo, da je prišlo danes ob Sueškem prekopu v po krajinah Deversoir in Toussoun, južno od Izimailije, do silovitega topniškega spopada med egiptovskimi in izraelskimi silami ob kanalu. V Tel Avdvu so sporočili, da so podžupana mesta Hebron in bivšega člana jordanskega senata, 6° letnega Rachada Al-Katiba, deportiran danes v Jordanijo zaradi ((sovražne dejavnosti proti Izraelu«. V Bejrutu je začel danes svoje delo mednarodni odbor komisije OZN za človečanske pravice. Od bor je danes zasliševal nekatere A rabce, ki so pričevali o mučenju Arabcev na področjih, ki jih Je Izrael zasedel po šestdnevni vojni leta 1967. O nekaterih primerih mučenja Arabcev v izraelskih zaporih je danes pričal tudi docent političnih ved na bejrutski univerzi prof. George Dib. Odbor, ki ga sestavljajo predstavniki Senegala, Indije in Avstrije, bo v prihodnjih dneh nadaljeval svojo preiskavo v Damasku, Amanu in Kairu. Izraelska vlada pa ni dovolila odbori OZN, da bi vodil preiskavo tudi v Izraelu ali na zasedenih ozemljih PSI samo po predhodnih volitvah. | socialisti nudili podporo enobarvni Zavrnil je tudi premračne poglede [ vladi, dodal pa je, da bodo kmalu prisiljeni na izbire, ko bo treba izvesti reforme, ki jih ni mogoče ustvariti brez odločilne podpore KPI. Dejal je, da so absurdni poskusi, da se Ustvarja zaveso okrog KPI, saj bi se na tak način hotelo zamašiti usta množicam, ki so izkoriščene in ko nihče več ne more ustaviti ljudskih množic v njih borbi. Misovec De Marsanich je dejal, da je Rumorjeva vlada pod popolnim vplivom socialistov, za levico KD pa je mnenja, da bi jo bilo treba izključiti iz stranke, ker predstavlja žarišče subverzivnosti in peto kolono sovražnikov v stranki. Danes je v Firencah govoril na proslavi 25-letnice osvoboditve predsednik parlamenta Sandro Pertini, ki je odlikovan z zlato medaljo za odporniško gibanje prav zato, ker je bil eden izmed glavnih ustvarjalcev te osvoboditve in se je nato boril v severni Italiji s fašisti. Pertini je v Stari palači imel daljši govor, v katerem je podčrtal, da se boj proti fašizmu ni pričel šele 8. septembra 1943 temveč istega dne, ko je fašizem prevzel oblast in da ni nikoli prenehal. Minister za delo Donat Cattin je danes sprejel več poslancev, ki so mu obrazložili nekatera vprašanja v zvezi s položajem v Battipaglii. Predsednik senata Fanfani je danes sprejel novinarje, ki slede delu senata na tradicionalnem letnem sprejemu in jim je obrazložil nekatere podrobnosti načrta, ki predvideva drugačno poslovanje senata, tako da bi pospešili delo. Med drugim se predvideva, da bo imel predsednik večjo oblast, da bodo skrajšali postopek in povečali pristojnosti komisij. Policijski ukrepi v ČSSR PRAGA, 11. — Držawni tajnik ministrstva za notranje zadeve Jan Majer ln pomočnik notranjega ministra Framtišek Vasefc sta danes dejala novinarjem, da bo notranje ministrstvo v prihodnjih dneh izvedlo vrsto ukrepov, da se zagotovi javni red in da se pre. prečijo spopadi, ki bi lahko imeli neprevidljiive posledice. Dejala sta, da varnostni ongani razpolagajo z vrsto informacij, da protisocialistične, protisovjetske ter desničarske oportunistične sile priprav. Ijajo za konec meseca številne provokacije, ki gredo od pozivov za pasivno rezistenco do pozivov za nasilne akcije. Odkrili so številne letake ln narašča kraja orožja. Sovražne sile skušajo ustvarjati paniko, s tem da širijo alar. ir.anitne vesti, češ da je prišlo do pretepov med sovjetskimi vcjakl In češkoslovaškimi državljani v Karlovyh Varih in Mladi Bolesiavi ter da so širili vesti, da je pred desetimi dnevi umrl A. leksander Dubček. Povedala sta tudi, da so julija pričeli s 2 tisoč postopki proti tistim, ki širijo Ilegalne letake. Sovjetska agencija TASS je objavila vest, da sta Svoboda in Husak zapustila SZ po krajšem počitku na Krimu odnosno po delovnih počitnicah. V tej zvezi se govori, da so Sovjeti zahtevali, da bi Svoboda govoril ob obletnici zasedbe, ki naj bi jo moral opravičevati, češ da je bila nujna. Ni znano in je malo verjetno, da bi Svoboda pristal na take zahteve. ODMEVI NA RAZVREDNOTENJE FRANCOSKEGA FRANKA Zamrznjenje cen na debelo in drobno ter delavskih plač do 15. septembra V Bruslju razprava o cenah kmetijskih pridelkov v zvezi z razvrednotenjem franka - Zvezni izvršni svet SFRJ sklenil, da dinar obdrži svojo vrednost - Kmalu bo sestanek med francoskim ministrom za finance in sindikalnimi predstavniki Kongres romunske partije BUKAREŠTA, 11. — Jutri se bo zaključil deseta kongres romunske partije in to verjetno z zaključnim govorom Ceausesca. Danes so na kongresu odobrili resolucije, kd so jih o raznih vprašanjih pripravili na zasedanjih enajstih komisij. Danes je posegel v razpravo bivši ravnatelj partijskega glasila «Scin-tedavi Dimitru Poposcu, član ožjega partijskega vodstva in bližnji sodelavec Ceausesca, ki je dejal, da opuščajo vse, kar je starega in dogmatičnega in da hočejo to nadomestita z novim. Treba je odstraniti vse ono, kar je Lenin imenoval otroško dobo komunizma in sedaj je socialistični humanizem zapustil strani knjig ter prešel v vsakdanje življenje. PEKING, 11. — Agencija «Nova Kitajska« je šele po treh dneh objavila vest, da se je končala konferenca o plovbi, ki je bila med sovjetskimi in kitajskimi delegati v Habarovsku. Vest so dali v mnogo krajši in bolj lakonični obliki, kot jo je dala sovjetska agencija Tass. PARIZ, 11. — Razvrednotenje franka in njegove posledice na francoskem in mednarodnem monetarnem področju so imele danes svoj odmev tudi na pariški borzi, ki je bila zlasti v dopoldanskih u-rah zelo živahna. Kot je bilo pričakovati, je razvrednotenje povzročilo precejšen dvig francoskih vrednostnih papirjev, predvsem zaradi množičnih nakupov, ki so prišli iz inozemstva. Nakupi so se nanašali na vrednostne papirje velikih francoskih izvoznih družb. V teku dneva je obseg transakcij dosegel 7 milijonov 885.000 frankov, medtem ko je pretekli petek dosegel šele 2.557.000 frankov. Kot vidimo torej so z razvrednotenjem pridobile na ugledu na mednarodnem finančnem trgu velike družbe, ki so o-krepile svoj položaj. Na pariški borzi je zaživela tudi prodaja zlata po novih cenah, ki jih narekuje razvrednotenje. Preteklo noč so se v Parizu sestali s francoskim ministrom za finance ministri za finance 14 držav »področja franka«. Francoski minister je svojim kolegom obrazložil vzroke razvrednotenja franka, nakar so predstavniki Kameruna, Srednjeafriške republike, Konga (Brazzaville), Slonokoščene obale, Dahomeja, Gabona, Zgornje Volte, Madagaskarja, Malija, Mavretanije, Nigerja, Senegala, Čada in To ga odobrili sklep, da njihov denar obdrži pariteto s frankom. To po meni, da bo denar v omenjenih 14 državah prav tako razvrednoten za 12,5 odstotka. Po drugi strani pa francoski sindikati ne prikrivajo svojega neza dovoljstva zaradi razvrednotenja franka, ker se bojijo, da bodo prej ali slej cene na drobno poskočile, kar bodo seveda najbolj občutili francoski delavci. Zato nastaja vprašanje za francosko vlado, kakšne ukrepe podvzeti na področju plač in predvsem proti povišanju cen, ki so v Franciji od začetka tega leta zabeležile precejšen skok. Francoski minister za delo je povabil predstavnike sindikalnih organizacij na sestanek, ki bo v prihodnjih dneh v Parizu. Sindikalne organizacije so to vabilo sprejele. Ob tej priložnosti po je Splos. na zveza dela, največja francoska sindikalna organizacija, sporočila, da »ne bo pristala na takšne razgovore, ki bi služili vladi, da ures niči svojo protisocialno politiko«. Minister za finance se bo moral sedaj odločno spoprijeti s vprašanjem nadzorovanja cen. Včeraj po poldne je «Journal Officiel« objavil vrsto dekretov, ki določajo zamr/-njenje plač od danes do 15. septembra. Prav tako je bilo določeno zamrznjenje cen na drobno in debelo za isto obdobje. Do 15. septembra pa bo vlada, ki je trenutno sklenila, da ne gre še na počitnice, pripravila vfsto ukrepov v zvezi z razvrednotenjem franka, ki se bodo nanašali na »varčevanje«. Glede tega vprašanja je ministrski predsednik Delmas dal izjavo francoskemu radiu, v kateri pravi, da bodo konjunkturni ukrepi predvsem kreditnega in fiskalnega značaja. Te ukrepe pa bodo spremljale določene strukturne spremembe francoskega gospodarstva, ki naj bi ga popolnoma prenovile. Mini- | jih je narodna banka podvzela v strski predsednik meni, da ta na- j zvezi z razvrednotenjem franka v loga ne bo lahka in da bo uvelja- skladu s temi skleo;. vitev strukturne reforme gospodarstva počasna in težavna. Kljub te- mu pa je poudaril, da so ti ukrepi nujno potrebni, ker bi se Francija, če bi jih ne uveljavili, čez kako leto znašla v enakem položaju, kot se je znašli tik pred razvrednotenjem. Z ukrepom o zamrznjenju cen v prodaji na drobno in na debelo do 15. septembra, še ni rešeno vprašanje, da ne bo prišlo do povišanja cen. Dejstvo je, da se bo uvoženo blago nujno podražilo zaradi zmanšanja vrednosti franka. Iz Beograda poročajo, da se tečaj dinarja zaradi devalvacije francoskega franka ne bo menjal. To ljal o položaju, kn je nastal na današnji seji, na kateri je razpravljal o položaju, ki ie nastal na svetovnem denarnem trgu ob razvrednotenju francoskega franka. Stališče zveznega izvršnega sveta je v skladu s sklepi, ki jih je zvezni izvršni svet sprejel pri proučevanju aktualnih dogajanj na področju monetarnega sistema na svetu na svoji seji 17. julija letos. Svet je ugotovil, da so Ukrepi ki Zvezni izvršni svet je prav tako proučeval posledice devalvacije franka na jugoslovansko gospodarstvo in na gospodarske odnose Jugoslavije z inozemstvom ter naložil pristojnim organom da predlože zveznemu izvršnemu svetu potrebna poročila posebno o položaju glede izvoza. Glede na to, da so posledice devalvacije franka še negotove in da je na svetovnem monetarnem trgu položaj nejasen, bodo zvezni izvršni svet in pristojni zvezni organi s pozornostjo zasledovali razvoj položaja ob upoštevanju mogočih učinkov na Jugoslavijo ter predložili in podvzeli ustrezne u-krepe. Iz Londona poročajo, da šterling do sedaj ni bil prizadet zaradi razvrednotenja franka in da zaradi tega ni potreben noben poseg Angleške banke, da bi ga podprla na mednarodnem valutnem trgu. Operacije na londonski borzi so bile danes poprečne. V londonskih vladnih in finančnih krogih so ponovno poudarili, da šterling ne bo ponovno razvrednoten. V Zahodni Nemčiji pa niso vsi tega mnenja. iiiiiiiiiiminuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiniiimiiimiiii «Zond 7» obletel Luno in se vrača na Zemljo Sovjetska sonda je slikala Lunino površino in oddala podatke o Luninem prostoru - Konec karantene za ameriške astronavte MOSKVA, 11. — Tass poroča, da je sovjetska sonda «Zond 7» obšla Luno in da se sedaj vrača na Zemljo. Sovjetska agencija dodaja, da je «Zond .7», ko je obkrožila Luno, slikala njeno površino. Sovjeti so izstrelili sondo pretekli petek, v soboto pa so ji u-ravnali smer. Angleški observatorij Jodrell Bank je danes ugotovil, da se je «Zond 7» danes ob 6.11 po našem času skrila za Luno in da je začela svojo povratno pot 28 minut pozneje. Ko agencija «Tass» sporoča, da je sonda slikala Lunino površino, dodaja, da je hkrati oddala na Zemljo tudi podatke o Luninem prosto™. Med letenjem so nadzorovali delovanje njenih naprav. U-gotovili so, da je vse delovalo v redu in da je bila njena smer skoraj enaka, kot so jo določili. Ravnatelj angleškega observatorija Bernard Lovell je izjavil, da ta zadnji sovjetski poskus baje predstavlja korak za uskladitev skupnega poleta postaje «Zond» z vesoljsko ladjo vrste «Lunik», kar naj bi Sovjetski zvezi omogočilo, da bi njihova avtomatična sonda pristala na Luni, vzela vzorce Lunine površine in jih prinesla na Zemljo. V Houstonu pa se je končala karantena za tri astronavte «Apol-la 11», medtem ko Lunino kamenje in prah, ki so jih astronavti prinesli s seboj z Lune, so še vedno popolnoma zavarovani in jih analizirajo. Doslej so prišli v stik z Luninim materialom samo astronavti in bele miši. Ugotovili so, ..""""".................Hlinili....................................„„„.. Krivci atentatov na vlakih še vedno neznani RIM, 11. — Krivci atentatov na italijanskih vlakih v noči med petkom in soboto so še vedno neznani. Preiskava, ki jo vodijo policija in karabinjerji, je v polnem teku in je menda, že dala nekaj delnih rezultatov, ki jih bodisi znanstveni oddelki kot tudi politični urada policije skrbno proučujejo. Nekaj važnih elementov bi utegnili nuditi preiskavi dve bombi, ki so jih našli v Milanu in Benetkah in ki nista eksplodirali. Zdi se, da so atentatorji pri pripravljanju bomb pustili na njih nekaj znakov; tako je danes povedal eden od preiskovalcev, ki pa ni pojasnit, za kakšne znake gre. Policaja je tuda ugotovila, da so bile vse bombe zavite v papir r rdečimi risbicami, kakršen Je v rabi za darila. V tak papiir zavite bombe so verjetno dajale vtis škatel bombonov: preiskovalci upajo, da je kdo od potnikov opazil ljudi, kd so nosili tovrstne pakete in da bi jih lahko opisal policiji. Kot smo že poročali, so ure, ki so jih uporabim za tempiranje bomb, izdelane v Vzhodni Nemčiji. Prvotno se je zdelo, da niso v prodaji v Italiji, sedaj pa so ugotovili, da jih je mogoče kupiti od tihotapcev bodisi v Rimu kot v Milanu za ceno tri tisoč lir. Po tej ugotovitvi ni skoraj nobenega dvo- ma več, da so bile bombe izdelane v Italiji. Preiskovalci so preračunali, da je vsaka bomba stala največ pet tisoč lir in da ni torej nujno, da bi organizacija teroristov razpolagala z večjo vsoto denarja. O številu atentatorjev pa domnevajo, da jih je bilo verjetno samo štiri ali pet. Policija je dalje prišla do zaključka, da je sikoraj povsem izključeno, da bi atentate zakrivili južnotdrolski neonacistični teroristi. Do tega zaključka so preiskovalci prišli na podlagi preučitve načina delovanja atentatorjev in predvsem tipa bomb, ki so jih uporabili Bombe, ki so jih našli na vlakih, so bodisi po količini razstrelliva, bodisi po uporabljenem materialu in po tipu vžigatae naprave po vsem dmgačne od tistih, ki so se jih doslej posluževali nemški teroristi. Istočasno s preiskavo o atentatih je policija uvedla tudi najstrož jo kontrolo ne samo na vlakih in železniških postajah, pač pa tu di na letališčih in na stavbah, ki bi bile lahko tarče novih atentatov, kot so ministrstva, javni uradi :n podobno. (Na slikah: levo bomba, ki so jo našli na vlaku na milanski postaji; desno: okrepljena policijska služba na postaji Termini v Rimu). da doslej nihče ni bil okužen. Načelnik zdravniške skupine v vesoljskem cent™ v Houstonu dr. Berry je izjavil, da bo karantena Luninega materiala trajala do polovice septembra, ko bodo vzorce Luninega kamenja razdelili 150 znanstvenikom iz raznih držav. Spet ostri boji v Južnem Vietnamu FNO pripravlja novo ofenzivo? SAJGON, 11. — Včeraj je prišlo v Južnem Vietnamu do vrste kopenskih spopadov med ameriškimi in osvobodilnimi silami, pri katerih so imeli Američani osemindvajset mrtvih, kar pomeni najvišje število žrtev v enem samem dnevu v zadnjih petih ali šestih mesecih. Najhujši spopad je bil pri oporišču marincev aRockpile«, tri kilometre južno od demilitariziranega pasu. Osvobodilne enote so najprej obstreljevale z avtomatičnim orožjem in mdnometalci eno od dveh ameriških postojank v bližini taborišča, nato pa so napadalci vdrli v postojanko, iz katere so se umaknili šele po posegu a-meriškega topništva in letalstva. Devetnajst marincev je bilo ubitih, osemdeset pa ranjenih. Napadalci so pustili na terenu — po amen ških poročilih — sedemnajst mrličev. Dragih devet ameriških vojakov je bilo ubitih v dragih spopadih, do katerih je prišlo v dolini A Shau in blizu Kotuma. Osvobodilne sile so preteklo noč obstreljevale sedem ameriških in južnovietnamskih postojank. Na bazo v Ha Tienu v ustju Mekonga je padlo šest min in ranilo šest najst oseb, od katerih je trinajst civilistov. Ameriški strateški bombniki so izvedla pet misij v po krajini okrog Sajgona. V ameriških vojaških krogih v Sajgonu trdijo, da se na področju med prestolnico in kamboško meje že nekaj časa zbirajo osvobodilne sile, ki naj bi se pripravljale na ((odločilno ofenzivo« na tem področju. Po teh poročilih sta dva polka devete divizije FNO v severni pokrajini Binh Long, od koder naj bi sprožili ofenzivo. Ta naj bi se začela še pred 20. avgustom ter naj bi bila naperjena predvsem proti mestom An Loc, Quan Loi in Loc Minh. Sele danes so v Sajgonu sporo-čm, da se je predsednik Van Thieu preteklo soboto sestal z generalom Duong Van Minhom, ki je bil eden od glavnih pobudnikov in voditeljev aikcije, s katero so novembra 1963 napravili konec režimu Ngo Dinh Diema. Pred se Stankom z Van Minhom je imel Thieu dolg razgovor z ameriškim veleposlanikom Bunkerjem. Zaradi teh dejstev se v Sajgonu širi govorica, da skuša Thieu prepričati generaila, naj bi se zopet udeleže val sajgonskega političnega življe nja. Kot je znano, se je Minh že pred petimi leti umaknil iz po liričnega življenja ter se je oktobra lani vrnil iz izgnanstva v Saj-gon. Zdi se, da mu je Thieu po nudil visoko funkcijo v vladi. Vazi MHmh Je še vedno zelo priljubljen predvsem v budističnih in vojaških sajgooskih krogih. Znani sBild -Zeitung« piše med dragim: »sedaj je na vrsti šterling«. Po dragi strani pa so v Bonnu ponovno izjavili, da za sedaj ne bodo revalvirali marke, da pa ne morejo zagotoviti, da ne bo prišlo do tega po prihodnjih volitvah., ko bo sestavljena nova vlada. V zvezi z razvrednotenjem franka so se danes sestali v Bruslju ministri za kmetijstvo in za finance šestih držav Evropske gospodarske skupnosti Na dopoldanski seji je komisija dala predloge m predložila postopek o razpravi o cenah kmetijskih pridelkov v EGS, da s* omogoči francoskemu gospodarstvu da doseže z razvrednotenjem franka smotre, ki si jih je zadala vlada in da se preprečijo morebitne negativne posledice ki bi lahko vplivale tudi na gospodarstvo vseh članic skupnosti Potem ko je francoski minister za finance obrazložil operacijo ((razvrednotenja franka«, je predsednik monetarnega odbora EGS zagotovil, da bo komisija proučila vse možnosti, da pomaga Franciji ,da se izvleče iz težav. Podpredsednik monetarnega odbora Francoz Barre je nato dejal da bo razvrednotenje franka uspešno za francosko gospodarstvo le pod pogojem, da bodo uresničeni določeni ukrepi Poudaril je, da je treba preprečiti, da bd razvrednotenje povzročilo povišanje cen in plač in da je treba uveljaviti odločno politiko obnove kmetijskih in industrijskih struktur, ki so pogoj za ohranitev denarne stabilnosti. V okvira EGS pa je treba takoj sprejeti pobude in jih uskladiti z gospodarskimi in finančnimi vprašanji skupnosti, da se preprečijo periodični pretresi v okviru EGS. ki bi lahko povzročili njeno uničenje. Drugi podpredsednik komisije Holandec Mansholt je zatem govoril o tehničnih vprašanjih položaja, ki se nanaša na cene v okviru kmetijskega tržišča EGS. Priporočil je, da bi morali začasno sprejeti ukrepe. na osnovi katerih naj bi Francija uveljavila davek na izvoz in subvenci je na uvoz kmeti iških pridelkov. Na popoldanski razpravi je komisija prišla med dragim do zaključka, da je treba preprečiti povišanje cen kmetijskih pridelkov, če bi do tega prišlo zaradi uskladitve francoskih cen s cenami v ostalih državah skupnosti. Komisija meni, da bi morala francoska vlada odobriti subvencije pri uvozu kmetijskih pridelkov iz držav članic EGS in iz dragih držav, hkrati pa bi morala dobiti proti plačilo za izvožene pridelke. Italijanski minister za zaklad Co-lombo je dejal, da se Italija zanima za ukrepe ki jih bo Francija sprejela v prihodnjih tednih, da ozdravi svoje gospodarstvo Italijanska vlada pričakuje, je poudaril Colombo, da bo uveljavitev teh ukrepov v skladu s postopkom, ki velja v Evropski gospodarski skupnosti. Minister Colombo je nadalje [»udaril, da ie v interesu EGS, da ne pride do tolikšnega povišanja cen, ki bi ogrožalo dosežene rezultate na področju monetarne ustalitve in da morebitno povišanje cen ne sme povzročiti povečanje viškov kmetijskih pridelkov v okviru gospodarske skupnosti. Bratski obisk Modtne v Novem Sadu NOVI SAD, 11. — Novosadčani so nocoj priredili slovesen sprejem karavani prijateljstva italijanskega mesta Modene. Med petdnevnim bivanjem v Novem Sadu in drugih mestih Vojvodine bo okrog 300 u deležencev karavane iz Modene o biskalo več tovarn, kmetijskih posestev, kulturnih in drugih ustanov. Gostje iz Modene bodo v Novem Sadu in Subotici priredili tudi javne koncerte. S tem obiskom se razširja sodelovanje med Novim Sadom in Modeno, ki se je pričelo pred desetimi leti. Obe mesti sta se uradno pobratili pred nekaj leti. Svojim prijateljem v Italiji bodo Novosadčani vrnili obisk konec septembra ko bo karavana prijateljstva iz Novega Sada odpotovala v Modeno. Sodna preiskava o umoru Mboje NAIROBl, 11. — Danes se je začela sodna preiskava o smrti kenijskega voditelja Toma Mboje, ki so ga umorili v Nairobiju 5. julija. Umora je obtožen pripadnik plemena Kikuju Isaac Njenga Njoroge. Samo zasliševanje prič bo verjetna trajalo en teden. Na sodišču so u-vedii izredno varnostno službo. VVASHINGTON, 11. — Ameriški državni sekretar VVilliam Rogers je zaključil svojo azijsko misijo ter se danes sestal s predsednikom Nixonom v njegovi rezidenci v Ca-liforniji. Poročal mu je o svojem obisku v številnih azijskih prestolnicah in v Avstraliji. BAGDAD, 11. — Vsi vizumi, ki so jih doslej dobili iraški državljani, ki želijo potovati v tujino, so bili razveljavljeni. Sporočilo je dal ravnatelj bagdadskega matičnega urada, ki je dejal, da je bil ukrep sprožen iz varnostnih razlogov. Vsi državljani, ki želijo v tujino, se bodo moraii odslej prilagoditi novim strožjim zakonom, ki so bili v tej zvezi izdani. Vizumi za Libanon pa so sploh ukinjeni in je treba za potovanje v Bejrut posebno dovoljenje. PO MNENJU TEDNIKA «DER SPIEGEL Vatikan je že zahteval naj Defregger poda ostavko Obtožbe proti kardinalu Doeplnerju glede tolmačenja kanonskega prava o posvečevanju škofov - Preiskava v Italiji BONN, 11. — Tednik «Der Spiegel«, ki Je pred več kot enim mesecem obtožil sedanjega muen. chenskega in brlžimskega pomožnega Škofa dr. Mattihiasa Defreg-gerja, da je odgovoren za pokol v mali vasici Filetto v Abrucih do katerega Je prišlo 1. 1944, je danes spet objavil novo vest, kd osvetljuje v določeni meri stali, šče vatikanskih krogov do škofa Defreggerja in sploh do muenchen. ske škofije, kateri načeluje kar. dinal Doepfner. Tednik »Ded Spiegel« poroča, da je neki njegov urednik obiskal ne. ko osebnost ie vrst rimske kurije. Neznani vatikanski predstavnik je baje izjavil časnikarju, da Vatikan želi, da bi škof Defregger podal ostavko. Na drugi strani pa Je tudi razumljivo, da je moral Vatikan demantirati tako vest, Po mnenju hamburškega lista Vatikan skuša že več kot dva tedna prepričati Defreggerja, naj poda ostavko. Ti poskusi se vršijo po najrazličnejših .poteh, čeprav Vatikan Skuša dokazati, da »e noče vmeševati v zadevo. V tej zvezi tednik «Der Spiegel« navaja pisarnje katoliške obveščevalne a. genclje «KNA», ki poravi, da so v Vatikanu razočarani, ker kardinal Doepfner ni prizanesel rimski kuriji s tem zapletijajem. Katoliška agemoija se pritožuje nadalje, zakaj ni bilo vprašanje rešeno na najbolj normalen in logičen na. čin. Kakšen pa je ta najbolj normalen In logičen način, list pojasnjuje s temi besedami: «... da bi Defregger javno in ponižno po. dal ostavko na svoje škofovsko mesto... in da ba kardinal Doepf. ner zaključil celotno afero s primemo izjavo.« Po mnenju lista «Der Spiegel« vlada v vatikanskih krogih vtis, da je kardinal Doepfner po svoje tolmačili pravila kanonskega prava, ki zadevajo postopek za posvečevanje škofov. Iz L’Aquile poročajo medtem, da so tamkajšnji karabinjerji nadaljevali zasliševanje prič o dogodkih v Pilettu 1. 1944. Včeraj so menda zaslišali 5 prič, ki pa so baje zanikale, da bi opazile v Fi-lettu kapetana Defreggerja. Te priče pa so na drugi strani izjavile, da so številni drugi Nemci, ki so bili tedaj v vasi, nastopali na zelo krut način. SX, TEjlllKo t)B CAOEBHliy Ban cAose/fAu/ Kako bodo preiskovalni organi ocenjevali te izjave, se še ne ve. ' Celotno vprašanje Defreggerjeve i odgovornosti je namreč zelo za. i pleteno, saj je sam zainteresirani j izjavil, da je prepustil skrb za ju- | stiflkacijo nedolžnih žrtev nekemu svojemu podrejenemu častniku. Na | drugi strani je treba poudariti tu- | di, da je v teku zelo živa akcija v krogih žrtev pokola v Filettu. j ki stremi za tem, da bi vsi odpustili škofu Defreggerju. To akcijo vodi duhovnik iz Filetta. Pred nekaj dnevi je javni to. žilec iz L’Aquile sporočil tisku, da se namerava sestati s kardinalom Confalonierijem. Visoki sodni jeki uradnik je nameraval dobiti od koristne podatke v zvezi z dogodki v Filettu. L. 1944 je bil namreč Confalonieri škof v L’Aquili. Do srečanja med sodnijskim uradnikom in visokim cerkvenim dostojanstvenikom do sedaj še ni prišlo. Hud potres v srednji Italiji ( PERUGIA, 11. Danes popol-! dne med 15.50 in 16. uro so zabe-' ležili v mestu in okolici dva potresna sunka. Prvi je trajal 2 sekundi, drugi pa je bil krajši in blažjega značaja. ♦. nABZOBmk V polemiko glede financiranja gTadnje jugoslovanskih cest je posegel tudi beograjski humoristični list «Jež», id je z zgornjo sliko prikazal Občinsko potresno opazovališče Bendandi v Faenzi je sporočilo, da se je novi potresni pojav začel že 9. t.m. z jakostjo 5 stopnje Mercallijeve lestvice in se je to noč nadaljeval z dvema ponovnima sun. koma. Eden od teh je baje dosegel 7. stopnjo Mercallijeve lestvice. Na podlagi podatkov so ugotovili, da je bilo središče potresa zelo globoko ter je zato tudi zainteresirano področje zelo obširno ter je zadevalo pokrajine v Toskani ter v Emiliji. Po mnenju strokovnjakov opazovališča Bendandi je bilj) središče potresa v zgornji dolini reke Tibere. V Perugii je potres zrušil nekaj hiš, ali pa jih vsaj hudo poškodo- . __:_3Uti; val. Najbolj prizadeti so bili kraji Izakih 20 km južno od Perugie, aju Mugnano so bile ranjene 4 osebe, a ena od teh precej hudo. Vojaka Emilia Morettija, ki je bil sedaj na dopustu doma, so prepeljali v bolnišnico v Perugio, kjer so si zdravniki pridržali prognozo zaradi zloma lobanje. V številnih drugih krajih na tem področju pa so bile hiše precej poškodovane. nerodni položaj slovenskega predsednika ZIS Mitje Ribičiča: «Težko di na področju Forlija, Orvieta in Potresne sunke so zabeležili tu- je Slovencu biti Slovenec«. 1 drugih bližnjih krajev. ...........................................................................................................................................................i........ i...............................................■■■iiiimii.......iiimiiiimiKiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiinniinmiiimiiiiiiiiimii, SMRT PREŽ! V GORAH Številne nesreče v zahodnih Alpah Nesreče so povzročili plazovi, neprevidna hoja in nabiranje planik AOSTA, 11. — V zadnjih dneh so zahodne Alpe zahtevale številne človeške žrtve. Na Jungfrauu je iz. gubilo življenje pet oseb, prav toliko pa tudi na Eigerju. Trije mladeniči so se ponesrečiti tudi na MonbMancu. Včeraj pa je prišla vest, da sta izgubili življenje dve osebi, ki sta se povzpeli na gore, k: se dvigajo nad dolino Ossola. če se upošteva samo te smrtne žrtve, potem je davek, ki so ga v teh dneh terjale visoke gore, zelo visok. Glede nesreče, oziroma dveh ne. sreč, pri katerih sta izgubili življenje dve osebi na gorah nad dolino Ossola, so na razpolago nasled. nji podatki. V kra,u Bucco del Sasso v bližini jezera «Lago nero« v višini 2300 metrov je 39-letna I učiteljica Rosalia De Lorenzi iz j Vareseja, ki je bila na počitni. I cah v nekem bližnjem kraju, na- I bdrala planike. Ker je nerodno j stopila, je izgubila ravnotežje ter strmoglavila 300 metrov navzdol. Skoraj ob isti url se je ponesrečil Ferdinande Salina, star 32 let iz kraja Pledimulera, ki je prav tako nabiral planike. Tudi njemu se je pripetilo, da je nerodno stopil ter potem padel kakih 50 metrov globoko. Bil je pri priči mrtev. Ti dve nesreči sta se pripetili včeraj. Kot smo že dejali, so zabeležili sploh v vseh zahodnih AL pah številne smrtne primere padcev v gorah. Najtežja nesreča se Je pripetila na Jungfrauu, ki Je visok 4167 metrov. Pet planincev, ki so skušali doseči vrh (ne ve se še kakšne narodnosti so bili, vendar pa domnevajo, da gre za Švicarje in Nemce), je strmoglavile na jugozahodnem grebenu go. re v globok prepad. Nekateri angleški planinci so opazili na ledeniku dve žrtvi ter so takoj obve. stili reševalno službo Helikopter švicarske gorske reševalne službe je skušal sicer pristati na tistem mesta, toda poskus se mu ni posrečili. Reševanje je zelo težavno tudi zaradi stalnih plazov ln padanja kamenja. Iz Chamonlxa pa poročajo, da Je izgubil življenje francoski pla. ninec Andrč Voisin. Ponesrečenec se je vzpenjal z dvema tovarišema proti vrhu Aiguelle du Gre-pon. Nenadoma je zdrsnil ter pa. del za vso dolžino vrvi. Pri nesreči Je udaril z glavo ob steno ter je bil pri priči mrtev. Iz dobro obveščenih francoskih planinskih krogov se je zvedelo, da Je od sre. de iunlja do sedaj Izgubilo v francoskih Alpah življenje 45 oseb. Na kraju je še treba omeniti, da so tudi ženske žele na tem področ. ju pomembne uspehe. Edina ženska, ki je preplavala Rokavski preliv, je Američanka Leonore Nod-del. Ta je napravila ta podvig leta 1964, ko je bila stara 14 let. Ožino je preplavala v 15 urah in 27 minutah. Bivšega podkvestorja Scireja bodo pregledali 4 zdravniki STRASNA ZALOIGRA V BEL AIRU PRI HOLLYWOODU Policija še ni našla sledu za morilci igralke Sharon Tate in štirih gostov Nepopisno razdejanje v vili, kjer je pet oseb izgubilo življenje - Položaj mladega vratarja Garretsona se je izboljšal LOS ANGELES, 11. - HoUywood, ki je navajen na najrazličnejša dogajanja, ki gredo od zmagoslavja filmskih igralcev in igralk do nerazumljivih in nepričakovanih tragedij, do predvčerajšnjega dne ni doživelo še kaj takega. Ni doživel namreč, da bi neznan morilec, ali neznani morilci, umorili kar pet oseb in da niso pustili za seboj skoraj nobenega sledu. V italijanskih Alpah pa so Izgubili življenje trije planinci tuje narodnosti. Gre za dva vseučiliška študenta z Irske, ki sta se ponesrečila v prepadnih stenah Mont-blanca. Pri tem ni šlo za nesrečo v strogem pomenu besede, temveč le za naključje, saj Je mlade. n'ča Dometel s seboj strahovit p'az. Tretja žrtev v Italijanskih Alpah pa je bil ameriški alpinist John Matus Iz New Yorka. Mladenič Je strmoglavil 500 metrov globoko ter se ubil pri priči. Štirinajstletni deček preplaval Hokavsko ožino LONDON, 11. — Ameriški deček John Erikson, star 14 let, je danes preplaval Rokavsko ožino v dolži ni 33 km od francoske do angleške obale. Deček je plaval 11 ur in 28 minut. Erikson je sicer še zelo mlad, toda zelo visoke rasti, saj je visok 1,90 m. Deček je sin enega izmed plavalcev, ki je do sedaj dvakrat preplaval Rokavsko ožino brez počitka, se pravi od francoske do angleike obale in nazaj. Takoj ko je mladi Erikson priplaval do angleške obale, je prosil, da bi se lahko okopal v navadni vodi. RIM, 11. — Komisija, ki bo pregledala bivšega rimskega podkvestorja Scireja ter ugotovila njegovo zdravstveno stanje, bo sestavljena iz 4 zdravnikov. Ti so nasled nji: prof. Di Girolamo (psihiater), Fiori (kardiolog), Capriotti (fiziolog vojaški zdravnik) ter Califa-no (internist - radiolog), ki je prav tako častnik, Ti štirje zdravniki bodo prišli pojutrišnjem na rimsko sodišče, kjer jih bo sodnik zaprisegel. Takoj nato bodo odpotovali v Grossetto, kjer bodo pregledali bivšega podkvestorja. MOSTAR, 6. — Prihodnje lete bo v Mostam mednarodni festival z naslovom «Mochteran.ske pesmi« in na katerem bodo sodelovali predstavniki Mostarja, Liona, Soluna, Katra, Firenc in dragih mest, ki ležijo ob rekah, ki se izlivajo v Sredozemsko morje. BEOGRAD, 6. — Direkcija festi vala jugoslovanskih filmov je sporočila, da bosta filma «Dogadjaj» Vatroslava Mimice, in «Zaseda» Živo-j-ina Pavloviča zastopali jugoslo vansko kinematografijo na beneškem festivalu. Vest o umoru filmske igralke Sharon Tate in štirih drugih oseb v njeni razkošni vili v Bel Airu pri Hollywo6du je povzročila v A-meriki in po svetu pravcat šok. Pri vsem tem ne gre namreč za navadno obračunavanje med ljudmi, ki ga pogostoma zasledimo v dnevnem časopisju. Ne, tu gre za umor, ki gre čez vsakdanji okvir odnosov med ljudmi ter je verjetno povezan z nenormalnimi duševnimi dogajanji pri ljudeh, ki s poprečno človeško miselnostjo nimajo o-pravka. Da je temu tako pričajo tudi naslovi ameriških listov, ki poročajo o strašnem krvavem dogodku v Bel Airu. Iz vseh časnikarskih reportaž o tem strahoviten dogodku veje en sam zaključek: gre za sadističen umor, ki ga je zagrešil človek (ali ljudje), ki so izgubili vsakršno razsodnost in ki so se ver- jetno znesli nad drugimi, ki, kar se | kjer so vedno prihajale do izraza tiče njihove moralnosti, morda niso bili na bogve kaj višji ravni. Predvsem pa moramo opisati gole dogodke. V noči med petkom in soboto je filmska krasotica Sharon Tate povabila v svojo vilo nekaj oseb, ki naj bi ji krajšale večer, ko je bil odsoten njen mož Roman Polanski, ki je sedaj v Evropi, ozi- iiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiMiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiinmiiiiilii mil iiiiiiniiiiiiiiiiiiiii 1111111111111111111111111 cLEVANTSKI SEJEM* V BARIJU Stična točka med vzhodom in zahodom Na sejmu v Bariju bodo sodelovale poleg Jugoslavije tudi številne druge socialistične dežele • Črna gora in italijanski polotok V Bariju hitijo s pripravami na | Kot nekakšno protiutež «Levan-skorajšnji «33. Levantskd sejem«, ki j tiskemu sejmu« v Bariju pa so na je na sporedu od 10. do 23. sep- jugoslovanska strani letos sklenili tembra. Na njem bo tudi letos so delovalo veliko število tujih držav; zanimivo pa je, da so ie naja vile vse najvažnejše dežele iz vzhod ne Evrope, tako Sovjetska zveza, Češkoslovaška, Poljaka in Romunija. Jugoslavija je najela na banjškem sejmišču 270 kv. metrov razstavne površine, na kateri 'co prikazala svoje konfekcije, galan terijo in izdelke domače obrti, izbrane vrste marmorja in proizvode kovinske industrije. Gospodarsko in turistično sodelovanje med Jugoslavijo in Apulijo se v zadnjem času zelo ugodno razvija. Tako je bilo dosedanje za stopstvo Gospodarske zbornice Cme gore v Bariju povišano ra predstavništvo Zvezne gospodarsKe zbornice. Na področju turizma pa so se medsebojni stiki ponovno utrdili na nedavnem skupnem zasedanju o turističnih vprašanjih, na katerem so razpravljali o zvezah med Barijem in Titogradom, o poslovanju trajektne ladje »Sveti Stefan«, kd povezuje Bar na Jugoslo vanskl in Bari na italijanski strani, ter še o številnih dragih vprašanjih skupnega interesa. V Cmt gori ne izključujejo možnosti, da bo trgovinska zbornica iz Barija v doglednem času odprla svoje stalno predstavništvo v Titogradu. organizirati »Jadranski sejem« v Budri. Pripravili so sejmišče s 50.000 kv. metri površine (za primerjavo naj navedemo, da meri tržaško sejmišče pri Montebelu 35.000 kv. m) in ustrezen program, ki bo skušal poudariti zlasti dejstvo, da »Jadranski sejem« pred stavila prvi sejem Cme gore. Italijanski in tudd nemški opa zovalci pa menijo, da bo Jadranski sejem težko dosegel barijske ga, kajti Budvi manjkajo za to osnovne prometne Infrastrukture ki so predpogoj za uspeh sejemskih prireditev; t. J. železnica, le tališče in pristanišče. Cmogori pa so optimistično razpoloženi in seže najavili vrsto specializiranih pri reditev, med katerimi naj omenimo prireditve z naslovom. ((Preprečevanje nezgod pri delu«, »Požarna zaščita ln preprečevanje požarov«. ((Mednarodni sejem za otroke« «Pa pir v vsakdanjem življenju« in ((Mednarodni turistični sejem«. Vse omenjene prireditve si bodo sledile v Budvi do konca septembra letos. Kot posebno privlačnost pa napovedujejo ((Plavajoči sejem«, ki ga bodo pripravili na večji ladji, ta pa bo nato obšla vse važnejše kraje ob jugoslovanski obali Jadranskega morja. E. F. je prišlo do razočaranja. Policisti so namreč opravili z Garretsonom tako imenovani poskus s strojem za ugotovitev resnice. Zdi pa se, da je stroj tudi v tem primeru dokazal hude hibe. Te hibe ne gredo toliko na rovaš stroja kot takega, ampak zadevajo domislico, da je mogoče v današnjih pogojih ugotoviti krivdo ali nekrivdo nekoga s takim strojem. V primeru Garrenstona so se baje policijski organi skupaj prepričali, da je mladenič nedolžen in ni izključeno, da ga ne bodo v najkrajšem času izpustili iz zapora. Garrenston je rekel, da ni slišal nobenega strela, neka ženska, ki stanuje v bližini pa je izjavila, da je slišala kričanje in vpitje in baje tudi streljanje. Policijski organi domnevajo, da so neznanci najprej ubili Tatejevo in Sebringa in šele potem Folger-jevo in Frikovskega. Končno so ubili mladega Parenta, ko se je ta že zatekel v avto. kjer so ga pozneje našli mrtvega. Policija se je najprej zanimala za avto znamke Ferrari, ki je izginil brez sledu iz vile. Pozneje so avto našli v neki mehanični delavnici, kamor ga je baje Tatejeva pripeljala na popravilo. Tako se je začetna preiskava policijskih orga-njene spolne vrline. Roman Poian- nov zaključila brez vsakršnega po-ski pa je režiser, ki si je pridobil zitivnega rezultata. Pozneje so po-velik sloves v mednarodni filmski licisti začeli poizvedovat: glede vseh umetnosti. [osebnih zvez pokojne filmske igral- I ke. Na tiskovni konferenci je po- Roman Polanski roma bolje povedano, ki je bil v Evropi zaradi poslovnih razlogov. Sharon Tate in Roman Polanski sta se poročila v februarju lani. Sharon je znana kot filmska igralka, ki je nastopila v raznih filmih. V noči med petkom in soboto je Sharon povabila v svojo vilo v Bel Airu frizerja visoke mode Jaya Sebringa, 26-letno bogatašinjo Abigail Folgerjevo, 37-letnega Vojtena Frikovskega in končno še 18-letnega Stevena Earla Parenta. Ali je Sharon res povabila v svojo vilo vse te osebe, se še ne ve. Gotovo pa je, da so v noči med petkom in soboto vsi umrli, ker so jih neznanci postrelili brez usmiljenja. Sharon Tate je ležala, ko so jo našli policijski organi, mrtva na tleh. Ni še popolnoma gotovo, če je bila umorjena samo s streli s pištole ali pa morda tudi z nožem. Na vsak način ji je neznani morilec (oziroma neznani/ morilci) ovil okoli vratu najlonsko vrv ter jo zadavil. Drugi konec vrvi pa je vrgel čez tram na stropu ter ga zadrgnil za vrat Jaya Sebringa. Naj omenimo med drugim, da je bila Sharon Tate zaročena s Se-bringom prej ko se je poročila s Polanskim. Ženska je imela na sebi samo hlačke in modrček. Pred hišo so policisti našli trupli milijonarke Folgerjeve in Vojteha Frikovskega, v nekem avtu v bližini pa mladega Parenta. Zanimivo je. da sta imela Sharon Tate in Sebring pokrita obraza s črno krinko. Več ur je minilo od tragičnega dogodka preden je policija začela preiskovati zadevo. Služkinja, ki je zjutraj v soboto prišla v vilo ni odkrila umorov Policisti, ki so prišli tja, so takoj zastražili vse dostope v vilo ter začeli zbirati podatke Med drugim so zvedelb da je kakih sto metrov od vile živel 19-letni mladenič William Garreston iz Lancesterja v Ohiu. Mladenič je v vili opravljal službo vratarja ter občasno tudi stregel gostom, ki so prihajali v vilo. Pred časom je bil obsojen na dve leti zapora, ker je kvarno vplival na nekega svojega vrstnika. Policisti so ga aretirali, vklenili ter odpeljali na postajo, kjer so ga zasliševali ure in lire. Začetka se je zdelo, da so prišli na pravo sled, toda poineje ročnik Heller izjavi) dobesedno: «Kar se tiče odgovornosti za zločin. nismo izključili ničesar in nikogar. Ne razpolagamo z nobenim konkretnim dokazom, da je zločin zagrešila ena sama oseba. Lahko je bil en sam človek, kakor pa je mogoče tudi, da sta bila dva, če ne celo trije. Igralka Sharon Tate je bila v osmem mesecu nosečnosti. Njen mož Roman Polanski, ki je znan kot režiser, ki se je v svojih filmih vedno ukvarjal z vprašanji zločinov, čarovništva itd., je prispel iz Evrope v Los Angeles. Pravijo, da je bil živčno popolnoma uničen. Na podlagi poznejših ugotovitev so policijski organi izjavili, da so štiri žrtve umrle zaradi ubodov z nožem ali bodalom. Sharon Tate je bila zabodena v prša ln v hrbet, Folgerjeva je bila prav tako za. bodena večkrat v prša. Preiskovalni organi so ugotovili na njej več ran na rokah in drugih delih telesa. Ista usoda Je doletela tudi Sebringa. ki je imel prav tako veliko število ran na zgornjem delu telesa. Vojteh Frikovski je umri zaradi ran na prsih. Edina žrtev strašnega pokola, ki Je umrla za. radi strelnega orožja, je bil mladi Parerut. Policijski organi domnevajo, da žrtve niso umrle takoj, ker njihovi obrazi očitno kažejo, da so doživljale tik pred smrtjo strahovite trenutke. Policijski or. gani sklepajo nadalje, da je mladi Parent skušal zbežati lz avta, ko so ga umorile! hladnokrvno u-morili s strelom iz pištole. Iz Los Angelesa pa sporočajo med tem, da je prišlo kakih 19 km od Bel Air do drugega žago. netnega umora, katerega žrtvi sta dva zakonca. Ta novi krvavi dogodek se Je pripetil v Silverlakeu. žrtvi sta 44.1etnl trgovec Leno La Blanca ln njegova žena Rose-mary. Policijski organi so vsaj spočetka domnevali, da obstaja mo. goče kaka povezava med ziiočinom v Bel Air ln tem drugim krvavim dogodkom. Domneva pa sloni sedaj v glavnem samo na dejstvu, da so morilci, oizlroma morilec napisali na kraju umora besedico «svinja». §gf W€ f ‘ i.--t4 « * m 9 s 5mm m ‘*M mm i« 'im ■?, Am* Umorjena igral ka Sharon Tate bela nn • N ^ n\ l/r\ nrr\i n STCVHN J rv [U KONGO Sola za pranje možganov 25. 15. julija so že prišle prve čete OZN, večinoma iz afriških držav, da ne bi beli obrazi dražili že razdražene domačine. Medtem je zbežalo že 25.000 belcev. Danes se zdi, da je bila glavna naloga belgijskih čet in neredov le ta, da Lumum-ba ni mogel osredotočati vseh svojih sil na katanško secesijo, in ji dati tako čas, da se utrdi. Dva tedna po neodvisnosti je Lumumba obtožil Belgijce, da so ga skušali že dvakrat ubiti, a nihče mu ni verjel, ker je bil še živ. Verjeli so mu šele, ko je bil mrtev. Njegovi ultimata belgijski vladi, naj umakne svoje čete, so bili bob ob steno. Svojim ultimatom je Lumumba dodal grožnjo, da pokliče na pomoč Sovjetsko zvezo. To je ‘Belgijce podžgalo; slovesno so se zakleli, da bi vsaka sovjetska dobava orožja Lumumbi veljala za vojno dejanje Sovjetske zveze proti Belgiji, vendar so prvi oddelki že začeli odhajati v Belgijo. Kongoška vlada je izjavila, da lahko pokliče na pomoč kogarkoli, tudi Kitajsko .vendar se je opazil začetek razdora med Lumumbo, ki je bil odločen, da izžene Belgijce. in parlamentom, ki se je bal komunistične usmeritve vlade. Lumumba je ostajal vse bolj sam na čelu države. Med njega in razcepljeno ljudstvo so se vrinile tuje sile. pa so orožje smeli obdržati, smeli so ostati v KongiLj® nihče jim ni rekel žal bflfjl Lumumba je pohitel v n® - - egel o* York in s trudom dosege ljubo, da bodo čete OZN P®" slali tudi v Katango. Od ta® se je vrnil v Afriko, obisk^ je nekaj sorodnih držav ® mogoče je dobil vtis, da * mu Afričani lahko pomaga® Iz Konakrija je poslal bri® javko svoji vladi, da «se OZN samo šopirijo, naII1fij. da bi pomagale izgnati belSPJ' ske vojake«. ... tj Hammarskjoeld je spet .dl*' kocepil, da čete OZN nimaJ pravice vstopiti v Katah?■ Kasavubova stranka ABAk ustaip« je spet grozila, da lastno državo, in v pokrajin} Kasai je Kal on ji res ustanov® odpadniško »Rudniško držav Kasai«. ... 9. avgusta so OZN konca poslale vojake v Katango^ tokrat bele, nevtralne »vso in Indijce, medtem ko so os le črnske čete v Kongu. be jim je zagotovil PnJ**L sprejem, če ne bodo vti**" nosu v njegove notranje ** deve. OZN ga je ubogala " naenkrat ni bilo več j8*"; kaj so šle čete delat v tango, oziroma proti komu borijo. Lumumba je presodil P0*^ žaj: poklical je OZN, da m Bel- zatre upore, da izžene gijce in konča katanško cesijo. OZN mu je zutria . tudi razoro^J Lumumbova grožnja, da bo poklical kogarkoli, je vznemirila tudi ZDA, ki so takoj u-smerile druge članice OZN v soglasno zagotavljanje, da bodo napravile vse mogoče, da se ne bo v Kongu vmešal nihče, kogar ni poklical varnostni svet. Z drugimi besedami: komur bodo dovolile ZDA. Glede Katange se je OZN boječe in obzirno izognila priznanja njene neodvisnosti. V Kongo so začeli prihajati a-meriški dolarji in ameriško osebje, zato Lumumba nekaj časa ni več namignil na sovjetsko pomoč. Upori so se nadaljevali vsepovsod. Čete OZN so jih zatirale. Poleg lakote so grozile še kužne bolezni. V Kongu so se začele dogajati čudne stvari. Vojaki OZN so dobili ukaz, da temeljito in načrtno razorožijo kongo-ško vojsko. Belgijski vojaki, ki so bili uradni sovražniki, sodelovanja marskjoelda buuciuv«-/-, ga Belgijci, a HammarskjoemJ^ Pokrajine v Kongu ob podelitvi neodvisnosti To se je zgodilo 17. avgusta. Hammarskjoeld se je na- prej pogajal s bombe jem, kot če bi bila Ki bila Katanga res že neodvisna. Lumumbovi nastopi proti OZN so okrepili notranjo opozicijo, predvsem se je oddaljil od njega Kasavubu, ki je že obljubljal, da se bo rešil Lumumbe z vsemi sredstvi, zakonitimi ali ne. Ka-lonijeva država, na meji z Angolo, se Je utrjevala. Bilo je jasno, da Jo je postavila ha noge Katanga kot svojo prednjo stražo. Vojaki OZN, ki so prišli v Katango, so bili poslani proti plemenu Baluba, ki je živelo na tem ozemlju. Ti so bili za Lumumbo in so se upirali Combeju. OZN je tako očitno pomagala Combeju. Lumumba je zbral približno tisoč vojakov, da bi premagal Kalonija, ki je imel le 450 vojakov. 27 avgusta so Lumumbove čete zavzele prestolnico Kasaia. Kalonji je zbežal ln se zaklinjal, da so Lumumbovo vojsko vodili trije češki oficirji. Uradno je bilo potrjeno, da so njegovo vojsko vodili belgijski vojaki. Kasai je bil odpravljen, zato se je začela Lumumbova začel uvajati zadruge 111J ti šal je povezati ljudstvo, ase-lahko tako neposredno P gs glo v dogajanje. Opozicij^ je obtoževala, da vodi “ jj vo na levo, kot da u' zločin, ker se hoče Poslloelf)J' ljudstva, da odvzame < cem temelje njih obla* Kongu. ,d# 4. septembra je le°Pw) * skl radio oznanil, da Dsjcti kratkem prišla v Kongo' 0v, pina češkoslovaških tehn ki bodo nadomestili Pr; 1F Belgijce in rešili s t0,P}e# dustrijo zastoja, 15 sovj®^ p» letal Iljušin pa, da je jz 50 poti s prvo pošiljko | tel® vjetskih tovornjakov. s tovornjaki ki lahko Ld^tr bova vojska prepeljala P°.tf\> no pomoč v Kasai 1°., belgijske oficirje in katanške vojake . (Sj* Letala niso nikoli PrJf v Kongu, kajti Kongo t« danes drugačen, če bi p!" til; zgodilo, in Belgija, ZDA pil di OZN, niso hotele, d8 01 „>• Kongo drugačen. Cehi » Sjp domestili Belgijce, sovj eri-oprema bi nadomestila *j0 P ško in z nlihovo porb°KTni*' m na«®® vojska zbirati na mejah Katange Belgija je medtem iz- javila, da je odpoklicala vse svoje vojake iz Konga. V Ka-saj Je prišla vojska «prosto-voljcev« in spet ustanovila državo Kasai. Med temi vojaškimi posli Je Lumumba delal tudi na družbeni ravni. Skušal Je odpravljati staro plemensko ureditev ljudstva; na podeželju je lumumbovci lahko stili OZN. Kongoško b°g“ ^ bi se ne iztekalo več ns *r %v Nikoli pioprej niso P" hodni interesi v Kongd pjt ogroženi, Rusi niso snl®*ij J* stati v Kongu, in tO?. eden tistih trenutkov. ra vsakdo odvreči oD:.„t.eP krinko in pokazati, na■ j*, j* strani stoji. Za Lumub*. bila to žalostna izkusnJ ^ (Nadaljevanje ste \ v Sat ; &e 'toli J« m v 'llstv t*sno *av. torta * ti 5 Pc i maj; a m Ni h Ni 5: «c, pore, a mu je vojsko. Belgijcev se ni kala in Katange se Je,Dje Postalo mu je jasno, da J storil napako. Obtožil je .«a‘ t ni poslušal, zato se n* "jj užalil, kot se je nedavno Tant v podobnem P011?^ Lumumba je tedaj zaJ* vse, kar je imel. , Proglasil je vojno sta»0 aretiral je tiste belce, v se mu zdeli nevarni za ^ ^ go, med katerimi je bilo di nekaj članov OZN. za je od Belgije povračilo bogastva, ki ga je naropa* ^ Kongu pred neodvisnostjo, .. zagrozil, da se bo v nasp* , nem primeru sam P°Pi?Ine9. belgijsko imovino v KOis Grozil je s podržavljanj belgijskega imetja. ^ Namignil je celo na vezi med belgijsko in sko kraljevo družino in,shn»o potipal nekoliko pregloo" neprepričljivo švedsko 1 tralnost. Ni , Ni N s< kra ib s K le ? te S Nji N "bo Ti Nt % s 5«! K* c 7 V C l da ^co 4? Vi c 6 J ii 5f- * > s S bii S S Š J § \ s s 1 $ •ti h 4 N § s te NEKAJ PRIMERJALNIH PODATKOV, KI DAJO MISLITI Vietnam stane Ameriko eč kot pohod na Luno v- jtor/e/ je «umazana vojna» stala ZDA okoli 330 milijard dolarjev ‘ai bi šele bilo, če bi začeli delati obračun še za drugo škodo in žrtve? ^ eritani so potrebovali 24 mi- SfvSi - fea j-u ?a na Luno. To je vi-drr — v-da » ***> iavTv.j"3^0' Tud4 del ameri-N iztok Je imel P0™1®1«*8 1 tolfeZ*”1' 666 da bi lahko n,. denarjem uspešno re-,mars>kateri problem ™ *em. O* ZDA, kjer del prehi-itsiio vedno živi v revščini, črnoi Pa v ^ rat0 nevzdržnih črnskih le za 'J? S° Rajali visoke izdat-50 Pozaivi^rain «Apollo», so očit-H da 24 milijard doJar- •ffll lesT1* 50 J1!!1 Porabili v os-res na pretirana cena nova znanstvena spo-‘a odkritja, če ®>A vemo, da k®*0 . J v“etnamu in da so "7'ir-*?’0 Porabijo tolikšen -*y -— ..1 U.CV .>.J iz- ■^jši M "Apolloo kar trikrat %i&, lotaega proračuna Pen- t»nes 7“™^ Profesor v Utahu ah zveznih izdatkov ^■5 Ujj,.. *ta 1965 dalje veljala Ti dolarjev. Spa ^teb temu ne J'°f5čanue,Jko' kajti v zveznem m'a le nJe P°d nadzorstvom sren . tdllijard dolarjev, 1 ^^eflSfcva na ; 80 t*tie obrambnih stroji rabii0 .odst°tkov tega zneska S0, tod« * u namenu prihodnje hod« ^/f°^ki vietnamske voj- g*J£Lob™»- p-% ^. Ifadje domnevajo, da S atkl v prihodnje ne » že la^ra«aH. To so zatrje- ]> Ci Pa 80 i7‘,atJd M,ilUb O-v. ce 1 za 2 milijardi do-;.? SedaJf 1)0 voina nadaljeva-temPu. bo treba Ih' 24 i«^?nega Proračuna pora-dalje ^^odino Azijo; če se > zC^^ala, pa celo po-,,S Proračuna. te"5 °e ?aiUradl*i etatistični polo i«tla)Crllaj0 ostalih vrst voj-"attio statistiki upošteva- l K £ borijo N, , ne_ ve v^bSi ,iirmte’ ^ ieta C»v. j **4* 17.000 #se oe k temu prišteje- *'. e' ki v ZDA ali kje ...... ameriških voj ar v Vietnamu, te-e 7€d. da je na Taj-te, od leta 17.000 ameriških drugod služijo tej vojski in vojni, potem se njihovo število povzame na 884.000 Ijiudd. Statistični podatki kažejo iz nerazumljivih razlogov vojne izdatke šele od leta 1965 dalje, čeprav je znano, da so Amerikanci že od leta 1954 v Vietnamu. Od takrat do leta 1964 je tam 58.855 Amerikancev opravljalo vojaško službo, vendar izdatki za njihovo vzdrževanje niso prišli v uradno statistiko. Tudi obresti, ki jih je treba plačati za najeta posojila, močno bremenijo proračun. Pred prvo svetovno vojno so takšne o-bresti znašale petino ali celo četrtino neposrednih vojnih izdatkov. Prva svetovna vojna je veljala ZDA, po navedbah Johna M. Clarka v delu Cena svetovne vojne, nič več in nič manj kot 33 milijard dolarjev. Do leta 1929 je finančno ministrstvo obračunalo 9.5 milijarde obresti, celotne obresti pa so se povzpele na 15 milijard dolarjev ali na 46 odst. neposrednih vojnih izdatkov. Henry C. Merphy omenja v svojem delu «Nacionalne zadolžitve v vojni In v prehodnem obdobju)), da se je vlada med drugo svetovno vojno zadolžila za 215 milijard dolarjev in da je treba ta znesek plačati z obrestno mero 2.5 odstotka. Tega dolga še ni odplačala. Ce upoštevamo, da je za odplačilo teh vojnih dolgov potrebno toliko časa kot v primeru državljanske vojne, na primer 30 let, potem bodo obresti porasle na kakih 200 milijard dolarjev in bodo za 53 odst. višje kot neposredni vojaški izdatki. S primerjavo teh podatkov lahko vsaj približno ugotovimo, koliko stane vietnamska vojna, Ce domnevamo, da se bo konec letošnjega leta močno omejila — to pa trenutno še ni zanesljivo — in da bodo ZDA prihodnje leto v celoti umaknile svoje čete dz Vietnama — kar je še manj zanesljivo — potem bo vietnamska vojna veljala skupno kakih 330 milijard dolarjev. To je razmeroma skromen znesek, ker vsebuje le neposredne izdatke. Ta račun seveda ne upošteva škode, ki jo je povzročila inflacija, ne upošteva 33.000 padlih A-meričanov in tudi ne cene nezaupanja, ki ga svet vedno močneje čuti do ZDA in do njihovih namenov. K vsemu temu smemo prišteti vedno močnejšo nestabilnost dolarja ln zastoj v ameriški zunanji trgovini. Samo zunanjetrgovinski primanjkljaj ZDA z Japonsko znaša poldrugo milijardo dolarjev. Po dokaj zanesljivih ocenah bodo končni izdatki za vietnamsko vojno tako veliki, da upravičeno vzbujajo zaskrbljenost tudi v tako razviti in bogati deželi, kot so ZDA. Ta vojna jih je veljala najmanj 10-krat toliko kot vsa zdravstvena služba, 16-krat toliko kot ves razviti šolski sistem in 30-krat toliko kot vsa stanovanjska izgradnja in izgradnja komunikacijskih objektov. Ce primerjamo te številke s 24 milijardami dolarjev, kolikor je v osmih letih veljal program «A-pollo», ki vsaj doslej ni pomenil uničevanja nedolžnih ljudi in pustošenja drugih dežel, pač pa je prinesel vsemu človeštvu novo in dragoceno znanstveno spoznanje, potem je ta znanstveni podvig v primerjavi z izdatki za vietnamsko vojno res izredno poceni. Ce se ameriška administracija že ne more odločila za to, da bi s svojim ogromnim gospodarskim potencialom poleg reševanja domačih perečih problemov izdatneje podprla nerazviti svet, potem je vsekakor bolje, da se bolj ukvarja z vesoljskimi raziskavami kot pa da z vojaško silo zatira in pustoši druge svobodoljubne narode samo zaradi svojega ugleda in zato, da bi okrog drugih dežel vzpostavila svoje policijske postaje. """iiiuiui........................................................................ Vsak dan po en mrlev na naših cestah Pred dnem smo v okviru kampanje za varnejši promet navedli nekaj podatkov, koliko prometnih nesreč in koliko mrtvih imamo v vsej državi. Pri tem smo navedli v glavnem podatke za avgust, ko je zaradi letnih počitnic in zaradi tujih turistov na ital. cestah najbolj živo, ali bolj točno povedano — največ ji kaos. Kako pa je s tem pri nas, mislimo na naše ožje področje ter na severovzhodni del dežele nasploh. Predvsem moramo takoj poudariti, da ima Trst s svojo zelo ozko okolico v poprečju največ avtomobilov v deželi, saj pride v tržaški pokrajini po en avtomobil na štiri prebivalce, česar nimajo niti v turinski pokrajini, kjer je sicer avtomobilizem najbolj gost. V Furlaniji-Julijski krajini pa pride po eno vozilo .na 6 prebivalcev, kar je le malenkost nad državnim poprečjem. Vsega skupaj je na področju Furlanije-Julijske krajine 210.500 avtomobilov. Cest pa imamo v deželi 6.421 km in sicer 1.119 km državnih, 1.542 km pokrajinskih, 3.759 km pa občinskih cest. V sosednem Venetu pa so po istih podatkih, ki veljajo za lansko leto, imeli 638.200 avtomobilov, torej po en avtomobil na 6 prebivalcev. Njihovo cestno o-mrežje je naslednje: skupno 22 tisoč 468 km cest, od česar 1.633 km državnih, 5.540 km pokrajinskih in 15.235 km občinskih cest. Tolikšno število vozil na taki cestni mreži nujno vodi h «gne-čfo, ki je še hujša zaradi dotoka tujih turistov. Če pa se vsi ali tudi le del motoriziranih ljudi na cestah obnaša tako, kot bi bili sami, je povsem razumljivo, da pride do številnih nesreč in tudi smrti. Na področju naše dežele smo lani imeli 356 mrtvih, torej po enega na dan. V Venetu so jih imeli 1.091, torej trikrat toliko kot mi. Kaj te številke ne dajo nič misliti tistim, ki brezobzirno divjajo, kot bi bili na cesti sami? | IZ UMETNOSTMI H GALKUIJ | ^gel Renar in Mario Corsari sta razstavljala v Občinski ^ »i-^e7,ar> ki je zmn kot od- 49ei. - In,, rlsgr _____________ k? Mm^^jencga poda-tl ?e Sv°.a okolja, je priredil ■ o ka,y * Mariom Corsa-Vt° to Lnr.em govorimo pozne- C** « Jll običajno Pri n]em’ fc, & tri„-,ov,tostmi ulic in hiš 1T9'0 mesta, vendar Z tudi novost, p£*l draških pokrajin, v brj^st l, vnaša po kako S stavb■Tako na k" PiW''„ v umetniški sliki k jj fepen. '<57'ašfco hišo* v Rep-* 3a\Zaabrs'-o cerkev ter hi- L. k)| slikar iz njemu S , kat eriu?ttvov starega me- ■31 t"™" starega me- Hp skušal zajeti bit- H’ J? «eti„n ??radb odmirajoče % i 5.tas„ , z,Vo sedanjost pri-S, tu 'n. Priznati moramo, SJuostraZ,0 rtotzro uspe. Ni ,e. cio 00 ^merjen risar. !en riškem,, mu ie kot bivšemu V° Podnf r\sarju ostala Ijube-$>ti v risbi vseh po- 01 t!0 Po t/1Q,,eoa motiva. Nam 'ke,, /UnJc,., - sposobnost risarja Jj, I a r> o k*”1 ■ hS kSJ Cel°to stavbe. Heni ■nam zn je odliko teh risb Angela Renarja, ki pričenjajo ugajati, ker za mnoge postaja Renar že nekak kronist v risbi in zato je prav, da so se pojavile v prodaji razglednice njegovih razgledov mesta. * * * Barve kot slikarsko gradivo so za umetnika velike važnosti. Brez njih ne bi mogel v sliki izraziti svojih občutij. Navaden smrtnik. Id bi se po brodolomu rešil na sa moten otok le s škarjami in polnim kovčkom znamk kakega filate lista, bi s tem ne vedel kaj početi. Drugače bi storil rojen slikar. Po rešitvi bi gotovo priredil razstavo slik iz samih primerno sestavljenih barvnih izrezkov znamk nalepljenih na platnice uvr-ščevalcev. Takšno razstavo smo mogli obiskati v občinski galeriji. Razstavljal je Mario Corsari. Pestrobarvna tihožitja cvetlic, pokrajine in razgledi Benetk, kjer je Corsari služboval, dajejo vtis pravih tanko obarvanih olj. šele ko stojimo v neposredni bližini, s presenečenjem spoznamo, da so n .pr. ciprese v pokrajini Recoara le iz spominskih znamk izrezani svetniki, da so rahle in široke poteze čopiča le slap modrikastih jugoslovanskih znamk, da je zavesa s prijetnim vzorcem sestavljena le iz glav podobic maršala Hindenburga ter da so glaviči sprehajalcev na beneškem trgu urezane iz znamk, podobno kot njihovi udi. Celo rahle meglice oblakov so le drobceni delci znamk. Je to dosežek izredne potrpet-Ijivosti dolgih večerov, v katerih je Corsari iskal kompenzacijo za svoje odgovorno mesto višjega uradnika z diplomo trgovinstva s tržaške univerze, kjer je v mlado i hodil v iolo k BaUarinu in V/ostrgju. To dokazujejo njegove odlične miniature poljskega cvetja v olju in one raznih razgledov in inter-jerjev, izvršene s posebno vrsto tehnikolor svinčnikov. V slikah iz znamk pa Corsari ne spada med posebneže, ki z njimi kopirajo slavna dela, temveč je sam njih ustvarjalec in slikar. Po slikah, kot je n.pr. slika vMnogobarvni občutki», bi ga uvrstili med slikarje abstraktnega pop-arta, lahko pa tudi med ustvarjalce mozaikov, kjer kvadratiči znamk nadomeščajo barvne kamenčke, kakor vidimo v zelo veliki sliki znamenitega mostu Rialto. Ostaja pa v tem vedno na več kot poprečni višini. MILKO BAMBIČ lir ' - ' H ______-V .:: ms^suamm „■ ar-**' ^ _______________________ ______________ V nedeljo je bilo na Trgu sv. Antona Novega, na Ponterošu ter vzdolž kanala ex tempore tekmovanje, ki ga je organizirala kavarna Stella polare. Prvo nagrado je dobil slikar N. Gergolet. iiimiifitmmiiiiimiiiimnuiimiiiuimiimimiiimiiiinimmiiiiiiiiimiiiuimiiimtiiiiuiiiiiimiiiiumiiin ČEPRAV JE OD VOJNE MINILO ŽE SKORAJ 25 LET Plovba po Baltiku še vedno nevarna Tisoči ton streliva, morskih min in podobne šare «Plovni kanali», koder je dovoljeno in koder ni KOPENHAGEN, avguste. — Od letošnje pomladi se vedno pogosteje slavijo 25-letnice osvoboditve tega ali onega kraja izpod na-dfašastičnega jarma. Cez devet mesecev bo vsa Evropa slavila veliki dan, ko je nad Redchsta-gom zavihrala rdeča zastava, ki jo je bil tja prinesel rdečearme-jec. Hkrati pa iz dneva v dan beležimo tudi žalostne dogodke, ki spominjajo, da je druga svetovna vojna komaj komaj za nami. Glede tega naj omenimo primer bivšega nacističnega kapetana In sedanjega nemškega pomožnega škofa iz Muenchna De-freggerja, ali pa primer dveh danskih ribičev, ki sta se komaj živa privlekla na kopno, potem ko ju je ožgala bomba, M je eksplodirala v njund_ mreži, bomba, ki je čakala''v'zasedi ‘še Iž druge vojne. Pravzaprav Imajo Skandinavci ves čas po vojni opravka s tisoči ton razstreliva, granat, morskih min in posebnih granat, napolnjenih s plinom, ki so ostale v morskih globinah od časov zadnje vojne. Pred nekaj dneva je med otokom Bomholm in južno obalo švedske prišlo do eksplozije velikih količin razstreliva, in ker je prišlo do tega v bližini mesta Aarhusa, je vprašanje, ki je za nekaj časa zamrlo, ponovno oživelo. Sicer je res, da je prišlo do sedaj le do redkih nesreč. To pa zato ,ker je zahodni del Baltika točno obeležen, kod je plovba dovoljena in kod ne, tako da imamo po tem delu tega tako prometnega morja že prave «e-nosmeme» in «dvosmeme» ulice, kot v kaki metropoli. V primeru, da kaka ladja zapusti določeno «ulico», bo ali nasedla zaradi plitve vode, ali naletela na mino, kot se je to zgodilo pred < nekaj dnevi nekemu danskemu ribiškemu “vtomemu Codnu, ki je zletel v zr»k, ko je trčil ob mino 5 milj jugozahodno od Roedbyhav-na, važne luke, lz katere vsako uro plujejo veliki trajekti, ki vzdržujejo zvezo z Zvezno republiko Nemčdjo. Motorni ribiški čoln je bil v trenutku eksplozije na samem robu 7 milj širokega in 20 milj dolgega minskega polja, ki se razteza med otokoma Lolland in Langeland. Po podatkih lista «Dagbladet» je švedska vlada začela raziskovati, kolikšno nevarnost predstavlja 20.000 ton teko Imenovanega «Senneps»-plina, ki so ga Sovjeti potopili 80 metrov globoko, kakih 15 milj severno od Bom-holma, švedski strokovnjaki menijo, da te plin, ld je sedaj v želatinastem stanju, ne grozi nikomur, pa čeprav je začel že uhajati lz kontejnerjev, ker je te posode morska voda v 20 letih in več že razjedla. Toda pri 80 OVEN (od 21.3. do 20.4.) Izogibaj te se zapletenim diskusijam. Več elastičnosti v razpravljanju o močnih družinskih zadevah. BIK (od 21.4. do 20.5.) Odgovornost, ki ste jo prevzeli, vam bo delala preglavice. Zelo srečen dan zaradi razumevanja v družini. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Vaši pojmi naj bodo jasni, kajti oprav ka boste imeli z zahtevnimi ljudmi. \'zdušje prijetnega razpoloženja. RAK (od 23.6. do 22.7.) Odlične ideje, ki pa jih bo treba tildi izvesti. Razočarani boste LEV (od 23.7. do 22.8.) Dan bo naporen, pa tudi ne tako enostaven, Ostanite doma, ker se vam -obeta obisk. DEVICA (od 23.8, do 22.9.) Neka neprevidnost vas bo spravila v sla bo luč. Več rednosti v čustvenih odnosih. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Razčiščevanje odnosov s tekmecem. Ne dražite sorodnika, ki je v težavah. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Zdi se, da vam je sreča sovražna. Ne razglašajte svojih težav. STRELEC (od 23.11. do 20.12,) Skušajte odpraviti težave. V družini priprave na počitnice. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Zeto primerno ozračje za razširitev poslovnih zvez. Ne pretiravajte v svojih čustvenih zahtevah. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne-razpoloženje prehodnega značaja, ki' pa bo motilo razvoj dogodkov. Nekoliko počasni boste v ugotavljanju tujih čustev. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Neznaten, vendar upoštevanja vreden poslovni uspeh Pozitivno boste vplivali na svojo okolico. metrih globine vlada temperatura 5 stopinj, in zato je učinek plina ničen. Kaj pa če bd morski tokovi zanesli plin ob švedske o-bale, kjer je na tisoče turistov? Ali se ne bi tedaj zgodilo kot se je zgodilo ribiču Pallu Han-senu in njegovemu prijatelju Horsenu, ki ste čistila ulovljene ribe in nato utrujena zadremala. Ko pa ste se sredi noči zbudila, je bilo že prepozno, ker ju je plin v želatinastem stanju že povsem opekel in so ju rešili le s presajanjem kože. Potopljeni plin, ki so ga bili Izdelali Nemci, predstavlja veliko nevarnost. Nemca ga sicer niso preizkušali, ker so se bali morebitnih represalij. Ko pa so prišli Sovjeti, so vse velikanske količine plina enostavno potopili, da bi ne prišel komu v roke. Švedi sami priznavajo, da so Sovjeti iskali res naj večje globine, toda Švedi so sedaj zaskrbljeni. Prav nič manj niso zaskrbljeni Danci, kajti tudi oni so ugotovili, da je v Baltiku veliko razstreliva, na tisoče in tisoče ton zelo nevarnih «igrač», ki bodo odslej vedno bolj nevarne, kajti morska voda Je doslej opravila svoje. Danske oblasti se sicer izgovarjajo, da so ribiči glede tega obveščeni. Tajnik na ministrstvu za trgovino Tage Marsen pravi, da so ribiči opozorjeni in da so na pomorskih kartah začrtana področja, na katerih je potopljeno strelivo in koder so potopljene vojne ladje. Nadalje pravi, da hd bilo treba vse to očistiti. Hkrati pa poudarja, da bi to stalo veliko, veliko milijonov in da bi ta očiščevalna akcija Ha povezana z velikanskimi nevarnostmi. Draga svetovna vojna torej, ki se je končala pred 25 leti, se še nadaljuje, pogosto celo s človeškimi žrtvami. Režiser Lamberto Antonelli «odpira» na Vzhod RIM, U. — Vzhodna Evropa postaja vedno bolj «zanimdva». Še bolj postane to področje zanimivo človeku, ki se je sam Kdranil» v raznih obdobjih, ko si nekateri niso niti upali čez tako imenovano železno zaveso. Seveda ne moremo danes govoriti o tem, kaj bo iz tega nastalo, pač pa le beležimo časopisno vest, da se bivši novinar in sedanji filmski režiser Lamberto Antonelli pripravlja na snemanje fil-ma-ankete, ki bo nosil naslov ((Odprtje na vzhod«. 2e sam nar slov je programski. Hkrati pa ponavljamo, da danes ne moremo še reči, če bo film pozitiven ali negativen, če bo objektiven in če bo v tem smislu dejansko odpiral vrata na vzhod. In čemu ne tudi na zahod, kajti zgodovina nas učd, da ni dovolj dobra volja le z ene strani. In če bi bili nekateri zares iskrem, bi morali priznati, da so nekatere ((države vzhoda« ali točneje nekatere socialistične države dovolj, morda celo preveč »odprle« na zahod, medtem ko ni del zahoda prav nič odprl na vzhod, razen toliko, kolikor je bilo izrecno ozkim krogom pogodu. Sicer pa pustimo času čas in bomo kaj več povedali, ko bomo imeli film pred seboj. Lamberto Antonelli namerava vrteti te svoj film-anketo, da bi prikazal ((balkansko podonavski komunizem«, kar nekako čudno zveni. Sicer pa Antonello namerava prikazati sedanje razmere v Albaniji, Jugoslaviji, Bolgariji, Romunija, na Madžarskem in na Češkoslovaškem. Kaj te njegov načrt točno predvideva, nam bo morda nakazala njegova izjava, ki jo je v zvezi s tem dal. Lamberto Antonelli je v zvezi s tem med drugim rekel: »Ker izhajam iz novinarskega poklica, je logično, da je ta moja dejavnost pustila v imenu svoje sledove, in to v mojem značaju, v mojih umetniških pogledih, v mojem gledanju na umetnost, iz česar izhaja, da mene zanimajo izključno aktualni problemi, da mene zanima dejansko življenje. In v tem trenutku sta dve temi, ki me še najbolj zanimate. Gre za dve aktualni temi, od katerih je ena — vzhodni svet, so-ciahstični svet vzhodne Evrope — z njegovimi uspehi, z njegovim uhajanjem s prave poti, z njegovimi nasprotji, druga tema pa je tema, ki se nanaša na popolnoma drugo področje, ki pa je prav teko aktualna. Gre za temo ženske v reklami.« O dragi temi, namreč o ženski v reklami, točneje v službi reklame, Lamberto Antonelli pravi, da lepo žensko danes srečamo povsod, na plakatih, v dnevnem tisku, v raznih publikacijah, v filmu, v televiziji, skratka je lepo dekle danes nenadomestljivo in jo zato srečamo prav povsod. To pa hkrati predstavlja uničujoče bombardiranje s plavolasimi in s temnolasimi mladimi dekleti, «pred katerimi moški že nima več izhoda«, saj ne napravi koraka, da se mu ne vsiljuje te ali oni Izdelek v obliki lepega dekleta a-li s pomočjo lepega dekleta. Od tod se mu je rodila Ideja za film «Susy, ragazza oapertina«. V tem filmu bo skušal Antonelli prodreti v svet deklet, ki dajejo na razpolago svojo telesno lepoto «za reklamo potrebnih in tudi nepotrebnih stvari« Umrl je slovenski pesnik in pisatelj Tone Seliškar V nedeljo je umrl v Ljubljani slovenski pisatelj in pesnik Tone Seliškar, ki je pustil za seboj zelo veliko del, med katerimi tudi «Bra tovščino sinjega galeba«, s katero se je vključil v široko svetovno mladinsko literaturo. Tone Seliškar se je rodil leta 1900 v ljubljanski delavski družini, v Ljubljani je končal osnovno šolo in učiteljišče, nato se je vpisal še na pedagoško visoko šolo. hkrati pa služboval kot učitelj v raznih krajih Štajerske in Dolenjske, do kler ni v začetku zadnje vojnp končno prišel vzgajat mladino v svoje rojstno mesto, kjer pa je ostal le malo časa, saj je 1943. leta odšel v partizane, kjer je najprej kot kulturnik 18. divizije, na to kot urednik raznih publikacij delal vse do osvoboditve. V prvih povojnih letih je delal kot publicist, urednik in kritik, vendar je 1955 moral stopiti v pokoj kot invalid. Seveda s tem se ni končalo njegovo delo, ker je bil angažiran v številnih organizacijah in ustanovah, bil je član založništev, de n ja*, ki že v naslovu daje delu časovno politični poudarek, pa čeprav je zbirka tudi širša po motiviki. V času NOB je nastala njegova zbirka «V naročju domovine*, katere prvi del je izšel že 1944. leta in v katerem Tone Seliškar kaže svojo partizansko vedrost, upornost in svojega neuklonljivega duha. Četrta zbirka pesmi Toneta Seliškarja je izšla leta 1951 in nosi naslov «Pesmi in spevi*. Bila je to zbirka, ki je izšla ob pesnikovem jubileju — 50 letnici — in je izbor najboljših del iz prvih treh zbirk, ki jim je Seliškar dodal še venec «Svobode rdeči cvet*. Tone Seliškar pa ni bil le pesnik, ampak tudi pisatelj. Po vrsti krajših del je 1932 izšel njegov roman tNasedli brod*, dve leti po vojni je izšel njegov drugi roman tTrza-ška cesta*, v katerem Tone Seliškar opisuje polpreteklo dobo Ljubljane, dobo, ko so nastajale prve tovarne, n.pr. tobačna tovarna. Nadalje je Tone Seliškar, že pred vojno, izdal zbirko povesti in črtic cHiša brez oken* ter zbirko loval v prosvetnih društvih m ustanovah, tako da je delal in ustvarjal ves čas, dokler so mu to moči dopuščale. Tone Seliškar je izrazit socialni pesnik in pripovednik. Te svoje nazore je uveljavil tudi v mladinskem slovstvu. Odločilno so vplivali nanj družinsko okolje, delavsko predmestje v Ljubljani, kjer se je rodil in preživel svoja mlada leta, njegovo službovanje v delavskem revirju Trbovljah in seveda tudi sama NOB. Že pred vojno je tako kot pesnik, kot tudi kot pripovednik sodeloval v številnih publikacijah, posebno v naprednih revijah. Največjo pozornost je vzbudila prva Seliškarjeva pesniška zbirka «Trbovlje», ki je izšla že leta 1923 in ki je nastala pod vtisi rudarskega življenja, pod vtisi, ki jih je avtor sodoživljal ali podoživljal v delavskem revirju, kar je razvidno iz posvetila, v katerem med drugim beremo, da je zbirka «Trbovlje* posvečena cvsem sajastim bratom in sestram, ki umirajo na našem s krvjo omadeževanem planetu*. Druga njegova pesniška zbirka je bila zbirka tPesmi pričakova- TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek pesmi; 11.50 Elektronske orgle; 12.00 «Pratika«; 12.15 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Trio Boschetti; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Koncert; 18.55 Poje Mina; 19.10 Gorresio: »Čudež na božično noč«; 19.25 Dva orkestra; 19.45 Zbor »Slavec« iz Ricmanj; 20.00 Šport; 20.30 Of fenbach: «Hoffmannove pripoved ke»; 21.00 Pertot, «Pogled za kn lise«. TRST 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.45 Literarna oddaja; 14.20 Simfonični koncert; 14.40 Ščepec poezije. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 15.30, 17.00 in 20.15 Poročila; 7.40 Glasba za dobro jutro; 8.00 Prijetna glasba; 9.00 Pod senčnikom; 10.00 Happe-ning; 10.45 Četrt ure pesmi; 11.00 Popevke; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Parada veselih motivov; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.00 Jugoslavija v svetu; 15.00 Počitniški vrtiljak; 16.00 Od popevke do popevke; 17.40 Prijetna glasba; 18.00 Tretja stran; 18.15 Ansambel Camporesi; 18.30 Stra ni iz albuma; 19.00 in 20.30 Prenos RL; 19 00 Stare pesmi; 23.10 Orkester v večeru. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Po ročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.06 Zvočni trak; 10.05 in 11.00 Ura TOREK, 12. AVGUSTA 1969 glasbe; 11.30 Baritonist Alberti; 12.05 Kontrapunkt; 14.37 Pesmi z neapeljskega festivala; 16.00 Orkestri; 17.30 Program za mladino; 19.13 Radijska priredba; 20.15 Italijanska narodna pesem; 21.00 Koncert; 22.05 Nove pesmi; 22.30 Glasbeno-govorni spored. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Plošča za poletje; 9.05 Vprašanja in odgovori; 10.00 Roman; 10.40 Telefonski pogovori; 13.00 Pisan spored, 13.35 Little Tony; 14.00 Juke box; 16.35 Glasbeni spored; 17.10 Nove pesmi; 17.35 Popoldanski program; 18.20 Poljudna enciklopedija; 19.00 Ping-pong; 20.00 Z glasbo na počitnicah; 21.00 Turgenjev: »Dim«; 22.10 Program z Aznavourjem. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Skladbe za pihala; 11.45 Scarlat-tijeve kantate; 12.20 Sodobna ital. glasba; 13.45 Operna glasba; 14.30 Plošče resne glasbe; 15.30 Simf. koncert; 17.20 Barber, Sonata opus 26; 18.15 Lahka glasba; 18.45 Po Afriki; 19.15 Koncert; 20.20 Rimski virtuozi; 21.00 Glasba izven programa; 22.30 Prejeli smo. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 8.45 Pizzettijeve skladbe; 9.20 Polifo nija; 10.20 Vzporedna glasba; 11.45 Klavičembalistka W. Landawska; 12.30 Iz Schubertove opere «A1 fonso ed EstreBa«; 13.30 Portret avtorja: N Paganini. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 Poročila; 7.30 Inform. od daja; 7.50 Danes za vas; 8.25 Te lesna vzgoja; 9.08 Operna mati neja; 10.05 Počitniško popotova nje; 10.20 «Morda vam bo všeč«; 11.15 Pri vas doma; 13.10 U. Vra bec: škocjanske jame; 13.30 Kme tijski nasveti; 13.40 Slov. narodne; 14.30 Priporočajo vam...; 15.05 Skladbe za mladino; 15.20 Koncert lahke glasbe; 16.40 Virtuozna glas ba; 17.00 Vsak dan za vas; 18.05 Popoldanski koncert; 19.15 V to rek na svidenje!; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Ansambel T. Perka 21.00 F. Marceau: V čast si šte jem — radijska igra; 21.47 Lahka glasba; 22.00 Parada popevk; 23.15 Jug. glasba; 24.05 A. Šivic: Basni; 24.15 Plesni in zabavni or kestri. ITAL. TELEVIZIJA 18.15 Spored za najmlajše; 19.45 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 D. du Maunier: »Rebecca«; 22.45 Četrt ure z Armandom Ro meom; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Ružička Fairazil: Ekonomski oglas; 22.10 Antoine: »H cavalie. Tempesta« 22.30 Knjižne novosti. JUG. TELEVIZIJA 21.00, 23.30 Poročila; 19.00 D Vrane: Grand variete; 19.20 Jazz festival v Ljubljani; 19.40 Po Slovenija; 20.00 Po sledeh napredka; 20.30 Vaše noge — izobraževalna oddaja; 21.35 Melodije Jadrana; 23.05 Skoraj vsak večer ob dvajsetih — kulturna reportaža. novel »Holce Andreja Podlipnika*. K tem proznim delom bomo dodali še nekaj krajših del z motiviko NOB, lu so izšla koj po vojni, pa tudi nekoliko pozneje. Tone Seliškar se je posebno uveljavil kot mladinski pisatelj, saj smo že v začetku rekli, da se je s svojim delom »Bratovščina sinjega galeba« uvrstil v svetovno mladinsko literaturo, sicer pa je «Bratovščina sinjega galeba« bila kar petkrat ponatisnjena v slovenščini, L. Filipič jo je 1953. ieia dramatiziral, tako da je prišla tudi na gledališki 'xier, to njegovo mladinsko delo pa je bilo prevedeno v več jezikov, med drugim tudi v italijanščino. Z mladinskim slovstvom se je Tone Seliškar začel ukvarjati že 192U, ko je izšla njegova igia »Morje plaka*. «Brato vsema sinjega galeba« je izšla prvič 1936. e-ta, 1939 je izšla povest t Hudo urnik* in istega leta tudi pri Mladinski matici njegovo delo »Ju,, o in Metka*. Iz partizanskega življenja je znana Seliškarjeva zbirka povesti za mladino tMule*, si je izšla prvič leta 1948 in bua nato dvakrat ponatisnjena. 1963. leta je izšla njegova pravljična povest «Deaek som*, leta 1957 pa povest tlndijanci ti gusarji*. Leta 1958 je izšel njegov mladinski roman uVelika gala predstava*, se in še bi mogb naštevati Seliškarjeva dela za mlajše in starejša bralce, prav tako bi mogb navajati njegovo dejavnost kritika. Poglavje zase pa je pri Tonetu Seliškarju poglavje slovenskih izseljencev v tujim, katerim je posvetil zelo veliko svojega časa, zelo veliko svojih moči. Na eni strani je za slovenske izseljence v tujini veliko pisal, veliko pa jih te tudi obiskoval kot član Slovenske izseljenske matice. Skratka, Tone Seliškar je vse od prvih let svojega javnega udejstvovanja kot literat, pesnik in pisatelj, kot umetnostni kritik, kot borec za boljše življenje in boljšo družbo, kot javni delavec zapustil za seboj močno, neizbrisno sled. Še o prekajevanju Donave v Djerdapu DJERDAP, 11. - V soboto ob osmi uri so romunski graditelji s svojo mehanizacijo prevzeli od jugoslovanskih delavcev gradnjo nasipa, ki bo pregradil Donavo. Jugoslovanski delavci so opravili svojo nalogo v petek dopoldne, dva dneva pred rokom. Petindvajset romunskih prekucnikov in tovornjakov in drugo gradbeno mehanizacijo bodo uporabi1) pri pregrajeva-nju Donave v prvih dneh, pomagali pa bodo tudi jugoslovanski delavci. Menijo, da bc prvi del romunske naloge pregraditi Donavo končan približno v 10 dneh. Nato bodo romunski graditelji pregrajevali Donavo z mostu ki so ga posebej zgradili prav v te namene. Jugoslovanski graditelji se pripravljaj«, da bodo izčrpali voda iz zalite turbine. Kot menijo, bodo začeli črpati jutri. Vreme včeraj: Najvišja temperatura 27, najnižja 21.1, ob 19. uri 25.2 stop., zračni tlak 1013,9 stanoviten, veter 5 km/h severozahodnik, vlaga 51%, nebo 7/10 pooblačeno, morje skoraj Mimo, temperatura morja 22.4 stop. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 12. *vlusB KLARA Mt <* Sonce vzide ob 6.01 *n ^ _ p 20.18 — Dolžina dneva 14.17 ^ na vzide ob 4.48 In zaton® Jutri, SREDA, 13. av*«»la LILIJANA MED RAZPRAVO 0 ZAUPNICI NOVI VLADI Predsednik Rumor zagotovil zanimanje vlade za vprašanja vseh manjšin Zagotovilo je dal v odgovoru na govore poslancev, med katerimi se je komunist Berlinguer pritožil nad zanemarjanjem slovenske manjšine Vprašanja slovenske narodnostne skupnosti v Italiji so prodrla tudi v razpravo o zaupnici enobarvni Rumorjevi demokrščanski vladi in je na utemeljeno kritiko posl. En-rica Berlinguerja moral predsednik vlade Rumor, pojasniti, da ne bo vlada sledila samo vprašanjem manjšine v Gornjem Poadižju, temveč vseh manjšin, ki prebivajo v Italiji. Vest o tem je izpadla iz naše neposredne kronike, ker prejemamo odlomke govorov v parlamentu preko telegrafske agencije ANSA, ki teh vesti ni objavila. Pač pa smo brali stenografski zapisnik govora, ki ga je imel pred poslansko zbornico namestnik generalnega tajnika KPI Enrico Berlinguer in v katerem je v zaključnem delu odstavek tudi o naših vprašanjih: «Ker se že govori o ustavnih pravicah in jamstvih, opozarjam, da je predsednik vlade, ki se je v svojih programskih izjavah skliceval na obveze o reševanju vprašanja narodne manjšine v Gornjem Poadižju, pozabil tudi tokrat, kot vedno, da so v Italiji tudi druge narodnostne manjšine in med temi tudi slovenska (sestavlja jo približno sto tisoč državljanov), ki se več kot 50 let bori in pričakuje pravnega priznanja in največjega dela narodnostnih pravic, ki jih predvideva 6. člen ustave.*• V pogovoru s poslancem Albinom Škerkom smo izvedeli, da je zadeva prišla v ospredje že tedaj, ko je predsednik vlade Rumor čital svojo programsko izjavo. V njej je namreč omenil tudi obveznosti italijanske vlade glede reševanja pravic narodnostne manjšine v Gornjem Poadižju. Pri tem je poslanec Škerk govornika prekinil in zakričal: «V Italiji smo tudi Slovenci, ne samo Nemci v Poadižju!« (V stenografskem zapisniku je bil ta medklic omenjen samo kot «com-menti*.) Takoj potem, ko je Mariano Rumor končal s čitanjem programske izjave, se je ločeno sestala komunistična poslanska skupina in sklenila, naj v njenem imenu poseže v razpravo' podtajnik KPI Berlinguer, ki je po posvetovanju s posl. Škerkom vključil v svoj govor tudi omenjeni odstavek, na katerega je Rumor kratko odgovoril med svojo repliko. Ker pa še ni bil sestavljen uradni zapisnik o tej repliki, nismo mogli izvedeti za točno formulacijo predsednika vlade. Poslanec Škerk nam je posredoval iz svojih zapiskov, vendar pa jasno sledi, da je Rumor obljubil, da se bo italijanska vlada zanimala za vprašanja «vseh manjšin* in torej tudi slovenske. teoretsko fiziko pri Miramaru pri- I Po odločba prosvetnega mindstr-čelo posebno strokovno zasedanje, I stva z dne 4. julija 1969 bo pri -----1— j.—.••• . -----------—-■ letošnjih pismenih jesenskih popravnih izpitih iz latinščine na znanstvenem liceju, višji gimnaziji in klasičnem liceju odpadel prevod iz slovenščine v latinščino in bo torej ostal le prevod iz latinščine posvečeno «teoriji o renormalizaci-ji», ki bo trajalo teden dni in ki se ga bo udeležilo okoli 50 strokovnjakov in znanstvenikov iz vsega sveta. Teorija o renormalizaciji se ukvarja s pojavi, ki jih je mogoče opazovati pri najmanjših delcih materije pod določenimi fizikalnimi in kemičnimi pogoji. Med znanstveniki, ki se bodo udeležili zasedanja, bodo tudi nekatere vidnejše osebnosti iz vzhodne Evrope, med drugimi pa je najavljen prihod Nobelovega nagrajenca Angleža P. A. M. Diraca. Popravni izpiti iz latinščine Ravnateljstvo državnega znanstvenega liceja «France Prešeren« v Trstu sporoča: v slovenščino. Sporočilo šolskega skrbništva Šolsko skrbništvo sporoča, da je v izredni prilogi Uradnega vestnika št. 31-32 bil objavljen odlok o premestitvah ravnateljev, profesorjev tujih jezikov, umetnostne vzgoje, glasbene vzgoje in tehničnih aplikacij za šol. leto 1969 - 70. Rok 15 dni za predložitev prošnje za začasno dodelitev se šteje od 7. avgusta in zapade torej 22. avgusta. POZIV DEŽELNEGA ODBORNIKA ZA ZDRAVSTVO DEVETAGA Med velikošmarenskimi počitnicami je nujna še večja previdnost na cestah Okrepitev varnostne službe orožnikov, policije in prometne policije «Velilki šmaren brez krvi«. To je geslo, ki se zadnje čase dan za dnem ponavlja v uradih poveljstev prometne policije, gasilcev in orožnikov, v bolnišnicah in na postajah Rdečega križa, včeraj pa je isto željo izrazil tudi deželni odbornik za zdravstvo in higieno De-vetag, ko je pozval vse prebivalstvo, naj se na cestah strogo drži vseh prometnih predpisov in discipline v teh dneh mrzličnega po čiitniškega preseljevanja. Hkrati je odbornik Devetag s sodelovanjem drugih funkcionarjev svojega od-bomištva poskrbel za čimvečjo o-krepitev varstva na cestah. Vabilo za okrepitev varstva v zvezi z izrednimi potrebami, ki jih nalaga posebno obdobje, je bilo takoj razposlano v obliki o-krožnice predsednikom vseh bolniških ustanov ter predsednikom odborov Italijanskega rdečega križa. Obenem so razposlali sporočalo vsem prefekturam naše de žele. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiinifiiil VČERAJ NA CELOVŠKEM MEDNARODNEM SEJMU Tiskovna konferenca odbornika Varisca ob dnevu Furianije-Julijske krajine r Odbornik je med drugim poudaril številne skupne interese vseh treh mejnih dežel Zasedanje strokovnjakov za teoretsko fiziko V ponedeljek, 25. avgusta, se bo na sedežu Mednarodnega centra za (Od našega posebnega dopisnika) CELOVEC, 11. — Na tukajšnjem mednarodnem sejmu je bil današnji datum posvečen Furlaniji-Julijski krajini. S tem v zvezi niso priredili nobene posebne svečanosti; le v dopoldanskih urah je imel deželni odbornik za promet Salvatore Varisco v hotelu Moser tiskovno konferenco, katere se je udeležilo lepo število časnikarjev In sodelavcev domače radijske in televizijske postaje. Konference in sprejema, ki Je sledil, so se udeležili tudi številni zastopniki poslovnih krogov iz Furlanije - Julijske krajine. Tako so bili prisotni predsednik trgovinske zbornice iz Trsta dr. Caidassl, glavni tajnik deželnega združenja trgovinskih zbornic dr. Steibach, podpredsednik videmske pokrajine ciir. Giuffre, odbornik trgovinske zbornice iz Trsta prof. Florit, ravnatelj in podpredsednik deželne u-stanove za razvoj obrtništva ESA inž. Selan oziroma dr. Ballare, tr-žiški župan dr. Gallo in še nekatere druge osebnosti. Odbornika Varisca je predstavil predsednik tržaške trgovinske zbor. niče dr. Caidassi, ki je nato spretno vodil konferenco in razgovor z novinarji. Dr. Varisco je naglasil, da se naša dežela šesto leto ude. ležuje celovškega velesejma, spr. va v prejšnjih letih v najetih paviljonih, po novem pa v lastnem paviljonu ((prijateljstva«. Furlanija . Julijska krajina je bila ustanovljena leta 1964 in je že od vsega začetka čutila potrebo po nastopa na celovških prireditvah In po prijateljskih in poslovnih stikih z bližnjo Koroško. aiiniiiiiiiiiiiHiiiiimiiimiiiimiiiiiiimiiiiiiiimitiiiiiiiiuiuitnimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimiiiniiiiiiiiiii NA PODLAGI DEŽELNEGA ZAKONA 384 milijonov lir prispevkov za razvoj trgovinskih podjetij Dežela daje prispevek za delno kritje obresti od najetih posojil Pred desetimi meseci je začel ve-ljata deželni zakon štev. 9, ki določa ukrepe v prid trgovinskim podjetjem. V tem času je odbor-nšštvo za industrijo in trgovino že zagotovilo za 384 milijonov 890 tisoč Ur prispevkov za kritje obresti od posojil, ki jih z deželno pomočjo najemajo ta podjetja. Gre za posojila na srednji rok, to je ne več kot za 10 let, Z njimi lahko trgovska podjetja kupijo, razširjaje ali obnavljajo podjetniške naiprave, premičnine in nepremičnine. Poleg tega lahko gradijo, kupujejo, ali modernizirajo prostore, ki so potrebni za dejavnost podjetij. Dežela prispeva podjetjem toliko, da se zniža obrestna mera od posojil na 3,5 odstotka; deželni prispevek znaša torej največ do 4 odstotkov vsote najetega posojila na leto. Zasebni podjetniki lahko dobe 30 milijonov posojila, družbe pa do 200 milijonov, če se jih več spoji. Končno lahko dobe konzorciji in zadruge do 300 milijonov lir posojila. Prav te dni je imel tehnačno-posvetovalni odbor, ki deluje v okviru odbomištva za industrijo in trgovino nov sestanek, na katerem je odobril 22 prošenj. V desetih mesecih je bilo predloženih 284 prošenj. Omenjeni odbor jih je' proučil 223, 31 pa jih je še v proučevanju. Sprejel je 168 prošenj, zavrnil 41, odložil pa 14. V videmski pokrajini so sprejeli 95 prošenj za posojila v skupni vrednosti 976 milijonov lir, za kar naj bi dežela prispevala 195 milijonov; v pordenonski pokrajini 45 prošenj za 466 milijonov lir posojil in 93 milijonov deželnega pri spevka; v tržaški pokrajini 30 prošenj za 340 milijonov lir posojil in 68 milijonov deželnega prispevka; v goriški pokrajini 8 prošenj za 141 milijonov lir posojil in 29 milijonov deželnega prispevka. Skupno Je bilo torej sprejetih 163 prošenj za 1 milijardo 924 milijonov posojil in 384 milijonov deželnega prispevka za kritje obresti. Gre torej za znatno pomoč na podlagi deželnega zakona štev. 9, ki določa v ta namen vsako leto do 1976, leta po 250 milijonov lir Iz omenjenih številk se torej vidi da se niso še vsi trgovinski pod jetniki okoristili z ugodnosti tega zakona, ki ni dovolj znan, medtem ko so se, nasprotno, industrije! mnogo bolj okoristili z drugim zadevnim zakonom in vložili zelo veliko števiio prošenj. V interesu trgovine je namreč, da modernizira svoje naprave, za kar ima sedaj ugodne pogoje. Da bi sezna mla čimveč trgovskih podjetij s temi ugodnostmi, je deželna u-prava poskrbela za tisk snopiča v 18.000 izvodih, v katerem so objavljena vsa potrebna navodila glede prošenj, dokumentov, ki jih je treba predložiti, itd.. Te snopiče so poslali pokrajinskim in občinskim upravam, trgovinskim zbomi-oam, trgovskim združenjem itd, da jih čimbolj razširijo. Odnosi med Koroško in Julijsko krajino so se začeli razvijati, je nadaljeval govornik, že pred mnogimi leti, ko sta obe deželi pri. padali isti politično - upravni e-notl Poznejše premikanje meja ni moglo zadržati razvoja medsebojne trgovske izmenjave, ki se je že za. radi svoje tradicionalne vloge močno utrdila in ki je, nasprotno, o-bema narodoma pomagala, da sta srečno prebrodila začasne težave in I nesporazume. Dejstvo je namreč, da medsebojni poslovni stiki in sodelovanje, ki presega osnovno ra. ven drobnega prekupčevanja, sčasoma predstavljajo trdno osnovo tudi za prijateljstvo med narodi. Vsakodnevna izmenjava dobrin, storitev in izkustev se v zadnjih le-0 tih povsod pospešuje in to v skladu s splošno težnjo k odpravi ca.' rinskih pregrad. Za Koroško, Furlanijo - Julijsko krajino in Slovenijo je značilno, da se njihovi interesi in koristi medsebojno prepletajo na tako komplementaren način, da bi bilo naravnost absurdno, če bi ne na. peli vseh sil, da bi prijateljske stike še bolj utrdili In okrepili. Da gre za pravo prijateljstvo, dokazuje topel sprejem, ki smo ga zastopniki Furlanije . Julijske krajine deležni vsako leto v Celovcu In v Ljubljani — je dejal govornik. Mi pa s svoje strani skušamo biti prav tako prisrčni ob vsakoletnem tržaškem velesejmu, ko sprejemamo avstrijske in jugoslovanske goste. Zadovoljni bi bili, če bi Koroška odprla na tržaškem velesejmu svoj stalen paviljon, kakršnega si je v Celovcu posta, vila Furlanija - Julijska krajina. Odbornik Varisco je nato prešel na probleme tržaškega pristanišča in v tej zvezi naglasil pomen, ku ga ima za naše gospodarstvo tranzit. FTomet s tranzitnim blagom naj ba se začel večati po zgraditvi pomola VII, ki bo opremljen za kontejnerski promet in ko bo dograjena avtocesta Videm - Tržič. Razstava Furlanija - Julijska krajana na sejmu zavzema, kakor znano, dva paviljona: v enem je ESA razstavila izdelke domače obrti, v drugem pa kakih 50 garnitur najboljšega domačega pohištva. Miimo tega pa se v prvem paviljonu na pobudo tržaškega odbora za gospodarsko propagando poudarjajo operativne zmogljivosti tržaškega pristanišča, na katere je opozoril med svojim nagovorom odbornik Varisco. Mimogrede naj omenimo, da je tudi Jugoslavija letos izbrala isti način propagiranja svojih pristaniških zmogljivosti s panoji in slikami, ki prikazujejo Reko in Koper tako da je tudi v reklamni dejavnosti slučajno prišla do Izraza konkurenca med sevemojadranskimi pristanišči. Govoreč o nastopu ESA na letošnjem sejmu, je odbornik Varisco na kratko obrazložil njen nastanek ln delovanje. Časnikarji so {»kazali precej zanimanja za te dejavnosti v Furlani ji - Julijski krajini in lz razprave, ki je sledila izvajanju dr. Varisca je bilo razvidno, da je glavna točka interesa avstrijskih poslovnih krogov in pa tudi samega širokega občinstva problem cestnih povezav med Južno Nemčijo, Avstrijo, Italijo in Jugoslavijo. Predvsem pa posvečajo veliko pozornost avtocesti Trbiž - Videm in predoru pod prelazom Mon-te Croce Carndco. E. F. Natečaj za 350 mest gasilskih vajencev Prefektura sporoča, da je notranje ministrstvo razpisalo natečaj za 350 mest gasilskih vajencev, h kateremu se lahko prijavijo vsi italijanski državljani, ki ustrezajo pogojem 2 odstavka razglasa o natečaju, ki ga interesenti lahko zaprosijo pri pokrajinskem poveljstvu gasilske službe v Trstu, Largo Nico lini 4 ali pa pri prefekturi (Trg Unitš), II nadstr. soba 74 Prošnje morajo prosilci odposlati ali prinesti na tržaško prefekturo do 22. avgusta. Napisane morajo biti na kolkovanem papirju za 400 Ur. tako hude, da so si zdravniki pridržali prognozo. Do hude nesreče je prišlo okrog 15. ure na križišču ceste, ki iz Milj prehaja na državno cesto št. 15, tj. v bližini predora v Savljah, ki vodi k obmejnemu prehodu na Škofijah. 13-letni šolar Gian-paolo Pozzetto iz Ulice Frescobal-di 6 se je ob omenjeni uri pripeljal s kolesom do križišča ter ie da bi se na njem ustavil, nadaljeval vožnjo Po državni cesti pa je tedaj privozil avtomobil renault R 4 z evidenčno tablico TS 82918, ki ga je upravljal 47-letni Alvrado Zoch iz Ulice Sara Davis 56 in mladi kolesar se je z vso silo zaletel vanj. -Pri tem- je, kot • rečeno, z glavo prebil prednje steklo avtomobila in se hudo poškodoval po glavi in trebuhu ter si verjetno zlomil levi komolec. Dečka so kmalu nato odpeljali z rešilnim avtom RK v splošno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na II. kirurški oddelek s pridržano prognozo. Od vseh poškodb, ki jih je pri nesreči dobil, so najbolj nevarne trebušne poškodbe, ker so se mu trebušne mišice skrčile. Četrt ure kasneje so z zasebnim avtomobilom pripeljali v splošno bolnišnico tudi 46-letno gospodinjo Egidio Bandiralli por. Zoch, ki se je peljala v renaultu zraven svojega moža. Ženski, ki se je pri nesreči lažje porezala po rokah z razbitinami stekla, so nudili le prvo pomoč in jo nato odslovili s prognozo okrevanja v 5 dneh. Tudi orožniško poveljstvo je o-dredilo vse potrebno za zagotovitev čim popolnejšega varstva prebivalstva v dneh najhujše zmede na cestah, feo vsi odidejo z doma. Poleg varstva na cestah pa bodo orožniki poskrbeli s posebnimi ukrepi tudi za varstvo stanovanj, k: bodo ostala zaradi odhoda stanovalcev nezavarovana. Skupno s svojima častniki je poveljnik Cesare Trosi izdelal podroben načrt za prihodnji četrtek, petek in soboto, ko bo na cestah največ prometa in se bodo običajnim turistom pridružili tudi turisti velikega šmarna. Vsa orožniki v službi bodo v teh treh dneh mobilizirani, tudi vse mestne in podeželske postaje bodo ojačene z novimi možmi in sredstvi, najnevarnejša križišča pa bodo ves čas pod stalnim nadzorstvom. Predvsem bodo pod nadzorstvom obalna cesta ter državni cesti št. 202 in št. 15. Podrobne ukrepe je izdalo tudi poveljstvo prometne policije. Vse razpoložljive patrulje bodo razposlane na naše ceste, obenem pa bodo ob najkritičnejšdh prometnih točkah razmeščene reševalne skupine. Lovski koledar Pokrajinski odbor za lov pri tržaški pokrajinski upravi je sporočil ((lovski koledar« za letošnje leto. Ta je: od 10. avgusta 1969 do 31. marca 1970 je dovoljen lov na selivke; od 1. oktobra do 31. decembra je dovoljen lov na stalno divjačino; lov na divje golobe pa od 14. oktobra do 31. decembra. Neroden tat 22-letni Romano Lombardo brez stalnega bivališča je imel preteklo noč precejšnjo smolo. Njegovi tatinski nameni so se izjalovili in še več — padel je v roke pravici. Vse se je začelo in končalo v kavami »Santos« v Drevoredu XX. septembra. Pravzaprav se je končalo na kvesturi, kjer so agenti mladeniča zaslišali in nato zaprli, vendar so mu lisice nataknili že v omenjeni kavarni, kjer ga je zasačil lastnik, 33-letni Antonio Bel llind iz Ulice Cesare Battisti 3. Belloma se je tisto noč pozno odpravil domov. Bik) je okrog dveh po polnoči, ko je kavarno skrbno zaklenil ter se odpeljal s svojim avtom. Naključje pa je hotelo, da je njegovo pot prekrižal... golob. Prednje steklo avto mobila je bilo namreč tako zamazano, da se je Bellini sklenil vrniti v kavarno ter steklo opra ti. Ko pa je odprl vhodna steklena vraita lokala, se je v grobno tišino, ki je vladala v njem pomešal komaj slišen šum. Bilo je, kot ba se kdo plazil pod točilno mizo. Prižgal je luči ter poklical nekega kolega, ki je šal slučajno mimo lokala. Skupaj sta pregledala vse prostore, a odkrila nista nič nenavadnega. Ko pa sta pozorneje še enkrat pogledala pod točilno mizo, sta zagledala pod njo mladeniča, ki se je stiskal v ne kem tesnem prostoru. Na vprašanje, kaj počenja tam spodaj, je mladenič odvrnil, da ga hudo boli trebuh. Kot izgovor, bi si ne mogel izmisliti boljšega in lastnik je poklical agente. Tudi njim je namišljeni bolnik natvezal isti izgovor, a končno se je med zasliševanjem vdal ter povedal, da se je že nekaj ur prej skril na malem dvorišču, ki je za skladiščem kavarne. Ko je lastnik odšel, pa se je s pomočjo lestve povzpel na streho stranišča ob skladišču ter se skozi ozko okence preril najprej v stranišče, nato pa v lokal, kjer je najprej šel k mali blagajni, jo odprl ter začel iz nje jemati ter nizati bankovce. XI. KMEČKI TABOR V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH PETEK, 15. avgusta — veliki šmaren ob 9.30 začetek, slavnostni govori, ob 17.30 nastop godbe na pihala iz Trebč, ob 18.30 nastop folklorne skupine Balarins iz Tarčenta, nato do 24. ure igrajo «Veseli planšarji«. de Riviere SOBOTA, 16. avgusta ob 19.30 predavanje z naslovom: »Kongres v: zadružne zveze in kmetijsko zadružništvo«, ob 20. uri nastopi «Briški oktet«, nato do 24. ure igrajo »Veseli planšarji«. sedita# NEDELJA, 17. avgusta od 17.30 do 20. ure igra godba na pihala iz Trebi, ob 19. uri zair-jučni slavnostni govori, nato do 24. ure igrajo «Veseli planšarji«. PRODAJA VINA DOMAČE PROIZVODNJE RAZSTAVA STROJEV IN KMETIJSKEGA orodJ* Cenjeno uredništvo! V zvezi s člankom Sama Pahor ja »Vitalba«, objavljenem v »Primorskem dnevniku* dne 27. julija, želim dati nekaj pojasnil kot odbornik, zadolžen za toponomastiko in predsednik pristojne komisije. Kar se tiče imen Plinija in cesarice Livie smo menili, da je bilo treba ustvariti določeno imensko homogenost na področju Ulice Pucino. Ulico Vitalba so poimenovali tako, ker je rastlina zelo razširjena po vsem Krasu in smo hoteli poudariti posebnost, ki je lastna prav tistemu področju. Kar se tiče slovenskih imen bodisi osebnosti kakor toponimov, izročil itd. želim potrditi, da je komisija za toponomastiko že ugotovila obstoj številnih prehodov, ki jih bodo upoštevali tudi za to vrsto poimenovanja. V ta namen so uradi s pomočjo izvedenih sodelavcev že našli nekatera imena. Preden pa bi začeli s poimenovanjem, je občinski odbor sklenil, da se bo posvetoval s prebivalstvom kraja, da bi prejeli nadaljnje predloge in nasvete. V ta namen bomo v teku poletja sklicali krajevne skupščine ob navzočnosti komisije za toponomastiko in mene. Končno se zahvaljujem prof. Samu Pahorju za prispevek, ki ga je dal s svojimi napotki, in ga vabim, naj nadaljuje to svoje sodelovanje, ki ga še posebno cenimo. Luciano Ceschia Op. ur. Mi pa se s svoje strani zahvaljujemo odborniku L. Ceschii-. za prijazno pismo. Dodajamo pa naslednji dve pripombi: 1. obžalujemo, da ni pisano v slovenščini, na kar imamo pravico kot slovenski dnevnik v smislu člena 5 posebnega statuta priloženega londonski spomenici, zakaj prav bi bilo, če bi občinska uprava začela ta člen v celoti izvajati, saj je bila londonska spomenica podpisana že pred davnimi 15 leti; 2. zelo bi bilo simpatično — zlasti pa razumno — če bi omenjeni odbornik in vsa občinska uprava upoštevala tudi razširjenost slovenskega življa vsaj v isti meri kot upošteva razširjenost srobota too vsem Krasm in tako rpoudarila posebnost, ki je lastna prav tistemu področju», V NEDELJO NA TRBISKI CESTI Huda nesreča mladega kolesarja Mlad kolesar se je v nedeljo popoldne zaletel v nasproti vozeči av. tomobil ter pri tem z glavo zadel v prednje steklo in ga razbil. Poškodbe, ki jih je pri tem dobil so Avtomobil je povozil do smrti priletnega upokojenca iz Križa Do nesreče je prišlo, ko je hotel pešec prekoračiti cesto na kraju, kjer ni razsvetljena Nedeljski sončni dan, ki je po predvidevanjih privabil na vse ceste tisoče in tisoče najrazličnejših vozil, se je na žalost tudi tokrat končal s krvavim epilogom. V nedeljsko noč se je v okolici Opčin razlegla pretresljiva novica, da se je na Trbdški cesti, nekje med Opčinami in Prosekom pripetila huda prometna nesreča. Množičnega navala prometa na naših cestah ni mogla niiti tokrat do skrajnosti nadzorovati sicer skrbno pripravljena in izvršena akcija prometne policije in orožnikov za varstvo na cestah. Dovolj Je bdi en sam trenutek nepazljivosti, v katerega je posegla kruta usoda, in cesta je zopet zahtevala svoj neizprosni davek — človeško življenje. žrtev nesreče je bil domačin iz Križa, človek, ki je stopal v 61. leto starosti in so ga v svoji vasi dobro poznali in cenili. To je upokojenec Jakob Tence, ki je stanoval na številki 68. Podlegel je hudim telesnim poškodbam eno uro po prevozu v splošno bolnišnico, in potem, ko so si zdravniki oddelka za oživljanje na vso moč trudili, da bi ga ohranili pri življenju. Do hude nesreč® Je prišlo okrog 21. ure na državni cesti št. 202, v bližini trošarinske mitnice. Ce- sta je v tistem predelu brez razsvetljave, edino kar je bilo videti, so bile dolge vrste luči raznih avtomobilov, ki so se precej naglo premikali. Tence je bal malo prej na Opčinah ki je sklenil oditi sam peš domov. Izbral sl Je široke Trbdško cesto ter se nanjo podal. Nekaj časa je počasi stopal ob desnem robu cestišča, nekaj me trav naprej od omenjene mitnice pa se je odločil, da cestišče prekorači. Od nabrežinske strani se je tedaj pomikala dolga kolona avtomobilov, a Je bila še sorazme-roma daleč in Tence se je tedaj odločil, da cestišče prekorači. Pri tem pa očitno ni izmeril razdalje, v kateri se je iz nasprotne strani pomikal avtomobil fiat 500 z regi stracijo ROMA 747300, ki ga je upravljal 28-letni delavec Elio Lom bardi iz Rima, Ulica Taulasia št 9. Avtomobilist kd je prišel na o-taisk v naše mesto, kjer je odsluži! vojaški rok, Je vozil precej naglo, ker je cesta v tistem predelu ravna. Ro Je pa zagledal pred sabo obris človeka, ki je skušal naglo prekoračiti pot, se je nekoliko zme del, pritisnil sicer naglo na za vare ter Skušal celo vozilo preusmeriti, da bi se moškemu izog nii. Vse njegovo prizadevanje pa je bilo zaman. Tence ta je zadel v polno, da je moški za trenutek obležal na strehi avtomobila, ko pa Je avtomobili zaneslo zaradi naglega zaviranja na levo strani cestišča ln se je ustavilo šele v ndz kem obcestnem jarku, se je Tence zakotalil s strehe ter negibno obležal. Pretreslivi nesreči so bili priča številni mdmovozeči avtomobilisti, ki so se ustavili ter priskočili ponesrečencu na pomoč. Eden izmed njih je stekel k bližnji gasilski postaji ter obvestil osebje postaje, ki Je nemudoma odhitelo s svojim rešilnim avtom na kraj nesreče Nekaj minut kasneje je rešilni avto z ranjencem z razpeto sireno odpeljal v bolnišnico, kjer so ne zavestnega Tenceta v vsej naglici sprejeli na oddelku za oživljanje Tu so mu ugotovili hud udarec v glavo z verjetnimi notranjimi po škodtoami, zlom desne stegnenice ter leve noge in že od vsega za četka je bilo kazno, da so poškodbe hujšega značaja. Zato so si pridržali prognozo, a že uro kasneje je nesrečni Tence izdihnil. Na kraj nesreče so prišli tudi agenti prometne policije, kd so o-pravili vse formalnosti. ■S. R 0 XIX. MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM V KRANJU BO OD 8. DO 19. AVGUSTA 1969 Potrošniška In komarclalna prodaja blaga po zniianih etn ah V času sejma bo vsak dan modna ravija v avli Skupščine občine Kranj ob 18. url. V soboto, 9. avgusta ob 16. url in ob 20.30 pa bo revija na Bladu v Fastivalni dvorani a sodelovanjem poznanega ansambla MANJIFIKO Na zabaviščnem prostoru bo vsak večer zabavni program s sodelovanjem znanih ansamblov in pevcev Shod KPI 7 torek 12. avgusta ob 21. uri bo v Skednju, pred gostilno »Balon« v Ul. Panebianco, zborovanje Komunistične partije. Govorila bosta Claudio Tonel in Stojan Spetič o sedanji vladni krizi in borbi delavskih in dijaških množic proti avtoritarizmu in za demokracijo. Razpis za prijave v slovenski dijaški dom 1. Dijaki in dijakinje, ki nameravajo vstopiti v šolskem letu 1969-1970 v Slovenski dijaški dom v Trstu kot redni ali zunanji gojenci morajo vložiti prošnjo za sprejem na posebnih tiskovinah, ki jih dobijo pri upravi Slovenskega dijaškega doma v Ulici Ginnastica št. 72 ali Čampo S, Luigi 11 (avtobusa štev. 25 in 26) ali pri Podpornem društvu Dijaška matica v Ul. Geppa 9/11 (pri SPZ). 2. Prošnje za sprejem v Dijaški dom se sprejemajo neprekinjeno do Izpolnitve vseh razpoložljivih mest. 3. Dijaki, ki niso v gmotnem položaju, da bi plačevali celotno vzdrževalnino, naj vložijo pri Podpornem društvu Dijaška matica posebno prošnjo. 4. Vsa druga pojasnila in navodila prejmejo prosilci pri naslovih navedenih v točki štev. 1 ali po telefonu štev. 93-167 (Slovenski dijaški dom). PARK MIRAMARSKEGA Danes tedenski počitek. RIMSKO GLEDALIŠČE Tretja igra ((dramskega za katero sta dala pobu*1 ^ letoviščarska ustanova * Slabile je Schillerjev * los«. Predstave so se P11",« -------------------- a>s> in bodo trajale do 14- ® «|j,; rimskem gledališču na bo slabo vreme pa v s j# Začetek predstav ob 21-. ^ tj; zrežiral Giancarlo Sbragja-jjjf stopil tudi v vlogi krati.., V drugih vlogah bodo® ! Valentina Fortunato (kffii«" Tončku Douganu je včeraj žena Sonja povila prvorojenko Heleno. Srečnima staršema čestitajo vsi prijatelji in znanci in želijo mali Heleni veliko sreče in zadovoljstva v življenju. Čestitkam se pridružuje tudi *Primorski dnevnik». Prosvetno društvo Slavko Škamperle priredi 7. septembra enodnevni izlet na Gorenjsko na Ljubelj in v Kropo. Vpisovanie in pojasnila na tel 70-834 od 9. do 13. in od 16 do 20.30. Prosvetno društvo v Skednju pri redi v nedeljo 24. avgusta 1969 Izlet v Dobrno. Vpisovanje ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 19.30 do 21.00 na sedežu društva. P. d. »Vesna« priredi dne 24. avgusta izlet po istrski obali. Vpisovanje v prostorih Ljudskega doma in v domu *A. Sirk« vsak večer od 20.30 do 22. ure. Slovensko prosvetno društvo »Tabor« z Opčin priredi v nedeljo 14. avgusta enodnevni Izlet v Škofjo Loko In v Kamniško Bistrico. Vpisovanje od ponedeljka H. t. m. vsak dan od 21 do 22. ure v prosvetnem domu na Opčinah. SPDT obvešča vse izletnike, da bo odhod izleta na Veliko planino dne J5. t.m. ob 6.30 z začetka Ul. Fabio Severo (pri bencinskih črpalkah). Nadalje se izletniki naprošajo, da poravnajo vpisnino do 13. tgn. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 10, lin 11. avgusta 1969 se Je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo pa Je 17 oseb UMRLI SO: 93-letna Anna Ruvak por. Woynar, 804etna Matilde Wi3 siak por, Perschel, 63-Letna Marghe-rlita Černetič, 54-letni Guerr no Bor-gamasco, 91-letrvl Plerre Regazzl, 33 letna Maria Pia Kilabot por. Pado-van, 88-letna Margherita Mercovich por. Horvat, 20-letnt Lulgl Acanfora, 71-letna Maria Gropaiz por. Colla, 81-letni Giuseppe Ulcigral, 67-letni Antonio Cini, 82-letnl Livio Arba-nassi, 73-letna Anna Bressan por. Bevilacque, 57-letni Bruno Sauli, 84-letna Angela Raspar vd. Ca del, 60-letnii Glacomo Tence, 82-1 e tna firmi-nia Vergoz. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 1C. ure) Barbo - Carnlel, Trg Garibaldi 4 ; Giusti, Ul. Bonomea 93 (Greta); Go d-lna, AllTgea, Ul. Ginnastica 6; G. Papo, Ul. Felluga 46 (Sv. Alojzij), NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 1.31) AlFAlabarda, Istrska ulica 7; Al Galeno, Ul. San Cillno 36 (Sv. Ivan); de Leltenburg, Trg San Glovannl 5: Mlzzan, Trg Venezia 2. Valentina ror omaro .'‘“/tvio/ zabeta), Gabriele Lavia (, jtf los), Tino Schirinzi # in Franco Parenti (Veu® 0ri? . ________ j« 0l tor). Scene in kostume J $ vil Gianni Polidori. v ’ dosegle velik uspeh naJ("jjjjP nnfn v\n tt rlTUOlll *, roni nato pa v drugih i ledab/č" ^f mestih. Abonenti gl-— znaten popust. Rezervah« jjjfi daja vstopnic pri osredn* jj» v Pasaži Protti, tel. 36-37« jos^ Nazionale 16.00 «Rltorno d*^ Grattacielo 16.00 »Assasin reau«. Oliver Reed, K1®1* j,!!* Technicolor. Prepovedi® pod 14. letom. , ,t0 t Fenice 16.00 «QueI male®"-sulUElba« Tab Hunter. Ross. Eastmancolor. B„ja» Eden 16.30 »Vortice dl chard Johnson, Honor Technicolor. Excelsior 16.00 »Rocco e 1. n»i(. teli-«. Renato Salvatori, ^ rardot, Alain Delon. " < mladini pod 18 letom-Ritz 16.30 »Facc.e senz* Cassavetes. Technico«® dano mladini pod 18- ' Filodrammatico 16.00 Sexi film. Margaret Heston. Prepovedano m 14. letom. M Alabarda 16.30 «Guardw>f scelta, brigadiere e ®„jj A. Sondi, Peppino .Pe,„r Aurora 15.30, 18.30, 21.30 , piti lungo«. Richard Ryan. John Wa.vne. «11 Cristallo 16.30 »Buttatl Technicolor. Capitol 16,30 »La ruota la signora Blasson*. ti Laine. Technicolor. Impero — Zaprto. Vittorio Venelo 16.30 «6"^ H morto«. James M asom. ( no Shell, Simone color. Prepovedano ® 14. letom. Ideale 16.30 «Mlssione c- , Carter, Saro Urzi, 1 Technicolor. p«r! Abbazia 16.30 »Sel donn* Lji* sino«, E. Bartok, C._ ™ ' * KINO «|RI$» danes ob 19.30 T' zabavni film: pgOl LA MINIGONNA COMPAGNA IgraJO: KINO NA OP danes ob 18. uri dramatični fdtat: - SU PER LA D1" jld Igrajo: P. Bedford. J in R. Whit«V/ Urada Slovenske -gospodarske zveze V-^%1 ne zveze v Trstu, u pa 9, bosta v meS®£njlli B odprta samo v jutr*™ do 13.30 Darovi in prispev^ Ob 20-letnid smrti nfv~)(c ke darujeta družini ^ lja 5000 Mr za DijašK° sožalje < Prosvetno društvo žu izreka globoko odborniku Vladimirju % 5 K i>r< S N Vi Sporočamo žalostno vest, da Je 10. t.m. tragično . , naš dragi JAKOB TENCE Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes, 12. t.m, ^ v lz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost na kri®*1* , Križ in od tam sprevod na domače pokopališče 0jiC' Žalujoča žena ORTENSIJA, sin * pastorka OLIVIERO in ALOJZ * aVm0 in drugo sor*8 brat, sestre in drugo Pogrebno podjetje — Trst, Ul. Zonta 3 Tel. 38-996 A i\ VPRAŠANJE POSL. ALBINA ŠKERKA Slovensko govoreči duhovniki ^postavljeni v Beneški Sloveniji ^ prasanje, ki omenja tudi vlogo je vzbudilo velik odmev med poslanci in časnikarji v Rimu ivelik odmev je v rim-Po.ezanfk amentu in drugih z njim Poetičnih krogih imelo Poslano ''Prašanje komunističnih >n Soain^* ^ ^'na Škerka, Lizzera doveiKtn'13 0 neY?držnem položaju beneški ®ov?rečih duhovnikov v koncitsk S1°veniJi- Spoznanje, da se jrocuska določila o liturgiji v do- confine), ki podeljuje omenjene prispevke in če njegova funkcija ni v nasprotju s členom 6 republiške lagi zakona št.. 2 z dne 23. januarja 1967. Deželno ravnateljstvo za gozdove ^tanV(!rmam?Ublikka ““ S ^ omenjenega mi normami jezikovne manjšine"). „i™. mn ________________________j—®.. ^čem jeziku zaradi ne spoštujejo tudi ia izzvaPiriti-Ska oblastniških krogo. L -■ "a. se posebno razburjenje, ^ot nam rk * — slanci’ ^enJ°krščanskimi po- Šicerkam ^ j P°vedai sam poslanec -I IV* men X_____i_* • ^ katerimi se govori tudi sa usnt„S-1 P°sebne preiskave, da Škerkm ’1 resničnost trdiev, ki jih l^avVat« Interpelacija vsebuje. av talm - Slovenn„K° pa so se za vprašanje Po nmLv Nadiških dolinah oseb- Škerkn an*fni,b Pn posl. Albinu ^snikai-- ater‘ v*dnl italijanski Utičnih j1’ uredmki pomembnih po-'i*i - - tednikov, zaradi česar ni zadevo povzel .SdKeno' da bo feVni. dsk. tara Poslancev škerka, Liz. Pfeds&rln-u an'L’je je bilo naslovljeno v niemmKu ministrskega sveta in vajajo JP_rašuiei°: *če ve, da iz- Pi, i"n fiSti v videmski pokraji- *jer v Nadiških dolinah, jo do ° .Slovenci, diskriminaci-ri slovenskCe dukovščine, ki govo- tporahu!?*kb kl PN verskih obredih omenjeni jezik, ki je tih suhUnkov’- ne prejemajo vlad-'idenid Vencil .ln prispevkov, pred-Itzdrževa^f župnijske dejavnosti Wn!anje eerkva, rekreatorijev, 'Pevki - deiavnost - — itd.). Ti pridom kf na š-roko dajejo du- uporabljajo italijanski p0dn' Pfenrp1^15' tega vprašanja so se [“ed temi’ nda ^ več župnij, in tango 7“,.Drenchia, Tribii, S. Vol-|S1 jenšdi *.ZzaX ^onte Maggiore v Štoku,'. Dreka, Gorenji Tri--> Oblica, . Injih letih ln da niso sploh prejeti mil, , ureKa, uorenji Prosijo v ,ak’ .®bliea, Matajur) ^bspevt z?dnjih letih za omenjene %v0rae ln iim°sredno fm Dri - M župniki zvedeli, da ^r np Pevki niso bili dani zato, " e delujejo (kar '^oieio za italijanizacijo* *ko nt.BL?eni raznarodovati sloven-JpodDi,nM^lstvo v teh dolinah), deli tez. , bi zato tudi radi ve-*a obtno- kak^no vlogo ima «Urad Jne cone* (Ufficio zone Končno sprašujejo podpisniki, «če (predsednik vlade) ne sodi, da bi bilo prav, če bi se omenjeni urad zamenjal z drugim*, katerega naloga naj bi bila »ščititi gospodarski, družbeni in kulturni razvoj narodne manjšine, ki živi na tem področju*. Nova javna d«Ia Deželni odbor je na svoji zadnji seji odobril med drugim nekatere sklepe, ki jih je predložil odbor za kmetijstvo, gozdove in gorsko gospodarstvo Comelli. En sklep se je tikal porazdelitve sredstev za uresničenje programa izrednih javnih del na področju gorskih melioracij na podlagi člena 24 državnega zakona št. 910 iz leta 1966 oziroma tako imenovanega »Zelenega načrta*. Drugi sklepi so samo potrdili izdatke odborništva za kmetijstvo za nujna dela na pod- zakona št. 910 posege na področju del za gorske melioracije, in sicer področjema »Prealpi Giulie* in »Cellina - Meduna*. Nujni izdatki na podlagi zakona št. 2, ki jih je sedaj odobril deželni odbor, se tičejo ureditev ceste ob gornjem toku potoka Grivo v občini Fojda in pogozdovalnih del (8.480.000 lir); popravljalnin del za ureditev potoka Pert v občini Vito D’Azio (4,5 mil.). V Gropadi skupščina za poimenovanje ulic Danes ob 20.30 bo v Gropadi na pobudo občinske komisije za to-ponomastiko tržaške občine skupščina, na kateri se bodo člani te komisije in odbornik Luciano Ces-chia posvetovali s prebivalci glede poimenovanja cest in ulic v vasi. iiiiiiiiiiiiiiiiuiiihii n m Hlinili ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiaiiitniii VESTI Z ONSTRAN MEJE Priprave za proslavo sežanskega občinskega praznika Velik načrt Huda cestna za razvoj turizma na koprski obali nesreča med Kozino in Divačo KRAMLJANJE Z VINOGRADNIKI POD DREVESNO KROŠNJO Dolgotrajna suša zapušča sledove v briških vinogradih Najbolj se pozna na tokaju, medtem ko se rebula še drži ■ Prvi obračalnik na Oslavju - Mehanizacija zmanjšuje napor in opravlja mnogo koristnega dela Lepa sončna nedelja je privabila na Primorsko veliko število izletnikov iz raznih krajev Slovenije in iz zamejstva. Mnogi so odšli v Lipico, najbolj pa so bila seveda zasedena kopališča na koprski obali. Prometna milica je imela polne roke dela, zlasti na ankaranskem križišču, kjer so se nabirale dolge kolone vozil. Gost promet je tokrat zahteval tudi precej žrtev. Najhujša nesreča se je pripetila med Kozino in Divačo. 36-letni Vladimir Joksdč iz Obrenovca in za- Nova deželna lepotica i 6ii ohi* ■ z.veCer so v Sesljanu jiv' izv0]ii?Jn* svetovljanski prire-5>2e p‘1* F^a"ije - Julij-sLJevna turi^-budo za to je dala k I4%e*nsk 'C"LUS‘aTaleV^. 2TS5 1-3 v rt„-V,.razn‘h turističnih sre-tel sprehnJ-i1' dekleta so se dva-obw!la v večernih in ko-|t3 časni?’ pre'1 žirijo, v kateri 1 kat kar(’’ dhietniki in foto-eri je predsedoval pred- ' Jm i plppmi S (Foto VIC, Sesljan) sednik turistične ustanove kav. Re-migio Lenarduzzi. Na koncu je žirija proglasila za največjo lepotico v naši deželi 21-letno gospodično Danielo Donadi iz Trsta, ki namerava postati manekenka. Za njeni družici pa sta bili izvoljeni 18-letna prodajalka Luciana Zacchigna iz Trsta in 18-letna uradnica Letta Ketty iz Vidma. Vse tri vidimo na sliki, lepotna kraljica Daniela je v sredi. časno stanujoč v Švici, je z avtomobilom švicarske registracije iz neznanih vzrokov zapeljal čez desni rob cestišča. Od tu ga je odbilo nazaj na levo stran cestišča, kjer je trčil v nasproti vozeči avtomobil Stefana Bakača iz Črne na Koroškem. Posledice so bile izredno hude, saj so morali kar pet ljudi s hudimi telesnimi poškodbami odpeljati v izolsko bolnišnico. (Bakača, njegovo ženo in dve hčerki ter Joksičevo ženo Dostano. Povzročitelj nesreče Joksič je bil laže poškodovan. Na Sežanskem se pripravljajo na proslavo občinskega praznika v spomin na 28. avgust, ko je prišla prva četica partizanov na Primorsko. Ob občinskem prazniku bo v Sežani slavnostna seja občinske' skupščine, pripravljajo pa tudi več drugih prireditev. Tako bo 24. avgusta na Gorjanskem pri Komnu otvoritev vodovoda, osrednja slovesnost pa bo 31. avgusta na Štjaku, kjer je bdi pred 25 leti zbor protifašistične ženske zveze Ob tej priložnosti bodo odkrili spomenik, pripravljajo pa tudi večer poezije kraškega pesnika Srečka Kosovela. Kljub nekajkratnim ploham, ki so za kratek čas ohladile ozračje, suša vse bolj groz; pridelkom, V ravninskem delu naše pokrajine je močno prizadela koruzo, ki je pričela cveteti v času najhujše suše. ■Veliko resnejše pa so razmere v brdnatem področju, kjer gojijo vin-sko trto. Suša je zelo napadla posebno tokaj, kjer se sušijo številno grozdi. Posebno so podržene taste trte, ki imajo dati listja. Rebula bolje prenaša sušo kot ostale vrste, vendar se pričenjajo tudi na njej vse bolj kazati posledice dolgotrajnega sušnega razdobja. Kmetje so v zemljo vložili izredno veliko truda in tudi sredstev, zato so upravičeno zaskrbljeni za izid letine. Nekateri sodijo, da bi izdatne padavine odstranile vse posledice in da bi imeli jeseni dobe pridelek, zakaj trte raje trpijo -.liso kot pa dež. Lanska izredna moča je namreč pokvarila pridelek ter smo imeli slabše vino kot v sušnih letih. Edina tolažba, ki v takšnih razmerah spodboju kmetovalce pr; njihovem delu, je vse večji razmah mehanizacije, ki je prodrla tudi v vinogradništvo ter vse bolj nadomešča delo človeških rok. S tem v zvezi smo imeli pred dnevi nadvse zanimiv pogovor z vinogradniki na Oslavju. Na «borja ču» smo sedeli pod drevesno krošnjo ter se skrivali pred sončne pripeko. Franc Sfiligoj, ki dobro prenaša svojih 71 let, je pra-nl svoje dogodivščine iz mladih let ter povedal tudi zanimivost, ki se nam zdi vredna objave. V letih 1933-34 je pri Karlotu na Starem trgu naročil obračalnik, prvega na Oslavju, s katerim si je pri oranju med trtami prihranil veliko časa. Med brajde je spustil vola z obračalnikom, ki mu je opravil kup dela. Poprej so bili vinogradniki mnenja, da vol sploh ne sme stopiti med trte; okopavali so jih na roko, kot so na roko kopaii tudi vinograde - kakšen napor! Danes pa se zapodijo v vinograde z goseničarjem, medtem ko priprav ljajo vinograde z budozerji Tudi škropljenje se je spremenilo v n? ves, kot je bilo prejšnji dan, kjer Gre za načrte izgradnje hidroelek- smo v miru z njimi popili kozarec merlota ter se porazgovorili z njimi o tem, kako je bilo nekoč in kako je danes. bila uporaba gumijastih cevi, dč-nes pa ima domala vsako pose stvo atomizator, ki v 3-4 urah poškropi posestvo, na katerem pridelajo okoli 200 hi vina. 2e samo z uporabo teh strojev se napor pri obdelovanju zemlje na moč zmanjša. Zato se vinogradnikom ni treba mučiti med najhujšo vročino ker delo opravijo v zgodnjih jutranjih ali poznih popoldanskih u- Predvid«na gradnja novih elektrarn v Zgornjem Posočju Direktor Soških elektrarn je v ponedeljek seznanil predsednika občinske skupščine v Tolminu inž. Ferda Papiča o novih načrtih za gradnjo hidroelektrarn na Soči, zlasti v njenem zgornjem toku. trame Kobarid in novo varianto hidroelektrarne Trnovo, kl se v marsičem razlikuje od programa, ki je bil predmet posebnega simpozija pred štirimi leti. Ni znano, kdaj bo hidroelektrarna Kobarid dograjena, vsekakor pa Ima le ta prednost pred bovško, ki bo prišla kasneje na vrsto. Padec po stopincah V soboto okolj tretje ure ponoči se je prevrnil po stopnicah Giuseppe Maranese iz Ul. don Bosco 136. Udaril se je v glavo in dobil šok. V bolnišnico so ga odpeljali z rešilnim avtomobilom Zelenega križa. V NEDELJO V GORENJEM TRBILJU Uspela kulturna prireditev V natrpani župnijski dvorani sla nastopi-la Goriški oktet in zbor Režanj iz Ljes Se na nobeni dosedanji tradicio- j no pesmijo. Kot povedano, je bila nalni šagri ni videl Gorenji Trtailj1 dvorana natrpana s poslušalci in toliko ljudi kot v nedeljo. Prebivalstvo iz bližnjih in daljnih krajev je zvedelo, da bosta zvečer tu nastopila Goriški oktet in pevski zbor Rečanj iz Ljes pri Klo-diču. Prireditev je bila napovedana za 20. uro. A že pred napovedano uro je bila župnijska rekreacijska dvorana napolnjena do zadnjega kotička. Na lepo urejenem odru v dvorani, ki ni še dokončana, smo videli velik napis «2ivio emigranti« spodaj pa krasno risbo naših dolin s sliko vračajočega se emigranta. To sliko je napravil 18-letni Roberto Gus iz Na-povika pri Grmeku. Prireditev se je začela z dvajsetminutno zamudo. Najprej so štirje otroci iz vasi recitirali poezije emigrantov, nato so zapeli tri narodne pesmi pevci iz Ljes, potem je nastopil Goriški oktet z narodno in umet- če bi bila tudi dvakrat večja, bi bila še premajhna. Vsepovsod polno ljudstva na hodniku, pred stavbo in na vasi. Vsako izvajanje okteta in pevskega zbora je bilo nagrajeno s prisrčnim in dolgotrajnim ploskanjem, tako da je imel napovedovalec velike težave z na-povedovanjem. V odmoru okteta so pevci iz Ljes zapeli še tri narodne nato je oktet zaključil program. Ob začetku prireditve in na koncu se je župnik Cenčič prisrčno zahvalil vsem pevcem in izrazil željo, da bi ta kulturni večer ne bil zadnji v tem kraju. Ta kulturna prireditev je bila zgodovinska za Gorenji Trbilj, saj je bila prva odkar živijo ljudje na tem ozemlju, nepozabno doživetje za vse poslušalce, ki so prišli v Gorenji Trbilj iz bližnjih in daljnjdh dolin. tlllflllllllllllllllllltllllllllllllltllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIHII llllllll IHIIII lllll Hilli IIHIIIII •Milili lili llllll lllllllllllltlllllllllllll llltlllllllllllllllllllllllllllllltl II lllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltll ZARADI ODPOVEDI PODJETJA «GENCA» V «La Cartonda» sklenili odpustiti 30 delavcev Podjetje, ki ima zgradbo v najemu, si ni moglo zgraditi svoje tovarne v industrijski coni Delavci kartonažine tovarne «La Cartondas v Ul. Aquileia, kakšnih trideset po številu, so v soboto pod. pisali lastniku podjetja dokument, s katerim jih odpušča 31. avgusta letos. Svojo odločitev je utemeljil s tehničnimi razlogi. Delavci podjetja so o njej obvestili sindikalne organizacije. Na sestanku med delavci in sindikalisti. kJ je bil vče. raj popoldne, so ugotovili, da je lastnik zgradbe podjetje «GENCA». ki je poslalo podjetju «La Car-tonda» odpoved, da se mora izseliti najkasneje do 31 avgusta. Lastnik kartonažne tovarne je že pred časom zaprosi] občinsko u. pravo v Gorici, naj mu omogoči izgradnjo hale v industrijski coni, kamor je nameraval prenesti stojo V Šempetru je umrl primarij dr. A. Špacapan dejavnost. Občinska uprava njego-kajritesetletjdh Velika pridobitev jefvt ■ proinir nr ustregla. češ da -ni- ma na voljo razpoložljivih parcel Ob zaključku sestanka, ki je bil na tajništvu Delavske zbornice, so se sporazumeli, da bodo poslali de. legacijo na zvezo industrijcev ln h goriškemu županu, da preprečijo odpustitve ter omogočijo izgradnjo novega obrata, ki bi zagotovil nadaljevanje proizvodnje. Ob zakiljuč ku sestanka so še pregledala zad Na koprski obala se nadaljujejo priprave za uresničitev velikega projekta Obala - Kras, ki bo to področje v nekaj letih spremenil v eno izmed najinteresantnejših turističnih regij, ne samo v jugoslovanskem ampak tudi v evrop-1 skem merilu. Mednarodni banki | bodo v zvezi s tem že jeseni priložili dokumentacijo za 6 hotelov in 7 depandans skupno s 3 tisoč ležišči. Izdelava projektov se bo seveda nadaljevala, saj je skupaj predvidenih 15 tisoč ležišč v dvanajstih hotelih in 34 depandansah. Glavni projekt predvideva nadalje še zgraditev enega motela, dveh avtokampov, štirih pokritih bazenov, štirih kegljišč ter raznih športnih zabavnih in podobnih objektov. Za realizacijo celotnega načrta bo skrbelo poslovno združenje Obala-Kras, ki *o ga ustanovili na začetku letošnje turistične sezone rah, opoldne pa počivajo, ali pa i njo delovno pogodbo, kl je bila se srečujejo v sencah košatih dre I podpisana 1. julija letos. iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiii IZPRED KAZENSKEGA S0DISCA Neveljaven preiskovalni postopek proti tatovom avtomobilov Pretesh teden so v Šempetru, ob veliki navzočnosti ljudstva, pokopali kirurga novogoriške splošne bolnišnice dr. Avgusta Špacapana. Pokojni se je rodil leta 1906 v Krmiou kot peti otrok zavedne slovenske družine, ki jo je oče težko preživljal. V prvi svetovni vojni se je njegova družina umaknila v zaledje, po razmejitvi pa je ostala, kot mnoge primorske družine v Jugoslaviji študira) je v Ljubljani, nato pa v Gradcu, kjer je bil leta 1933 promoviran za doktorja vsega zdravilstva V Novem mestu se je med narodnoosvobodilno vojno vključil v partizansko gibanje, pomaga! pri zdravljenju ranjencev in dobavi sanitetnega materiala. Zaradi te svoje dejavnosti je še! tudi v zapor v Celje in Maribor Po osvoboditvi se je vrnil v svojo Primorsko, bil nekaj let v Vipavi, nato v šempetrski bolnišnici. Bil je zelo priljubljen med zdrav, niki, udejstvoval se je tudi v družbenem življenju. Umrl je v ponedeljek, nedaleč od svojega rojstnega mesta Ker so presedeli že šest mesecev v zaporu, so jih izpustili na svobodo - Postopek bodo začeli znova K? d-bornik za osebje VValtritsch, ki je od deželnega predstavnika zahteval, da bi deželna uprava čimprej izdala dekret, ki dovoljuje izplačilo študijske nagrade za tekoče leto zdravnikom in bolničarjem goriške umobolnice. Prizadeti namreč nočejo, da bi se stvar zakasnila in da bi to nagrado dobili šele za božične praznike. Deželni odbornik Devetag je obljubil, svoje zanimanje za čimprejšnjo ugodno rešitev te zadeve. Odbornik Waltritsch pa je s svoje strani obljubil, da bo pokrajinska uprava nagrade izplačala, čim bo dobila za to nalog deželne uprave. Zastopnike delavcev in uslužbencev je pokrajinski odbornik Wal-tritsch obvestil tudi, da bodo v prvih dneh prihodnjega tedna na po krajinski upravi izplačali vsem u-službencem 5000 lir mesečnega poviška plače, ki je predviden za državne uslužbence, ki ga je parlament dokončno odobril prejšnji teden. Uslužbencem pokrajinske u-prave bodo izplačali zaostanek za prvih letošnjih sedem mesecev, tako da bo vsak dobil prav za ve-likošmarenske praznike nekaj več kot 30.000 lir. Naj še omenimo, da je pokrajinska uprava prva na Goriškem, ki bo to izplačala, kajti tako državni uradi kot občina bodo ta zaostanek izplačali šele konec meseca. Požar v Koronlnijevem parku V soboto v prvih popoldanskih urah so poklicali gasilce v Koro-ninijev park v Drevoredu 20. septembra. kjer se je vnela suha trava Požar je po vsej verjetnosti nastal zaradi nepremišljeno odvr. ženega cigaretnega ogorka. Nastal je na površini 300 kvadratnih metrov ter je uničil travo in nekaj grmovja. Gasilol so ga pogasili v pol ure; škoda Je neznatna. Z OBJAVO NORM V DEŽELNEM VESTNIKU Važen korak naprej v pogodbah kmečkih najemnin na Goriškem Danes bo v Gradiški shod, ki ga sklicujeta Kmečka zveza in pokrajinska Alieanza contadini - Odpravljen je fašistični zakon Kmečka zveza in Alieanza eoiti-vatori pozdravljata važno pridobitev, ki dokončno odpravlja poravnavo najemnin z delitvijo pridelka Z objavo norm o kmetijskih mešanih najemniških pogodbah v de želi Furlaniji - Julijski krajini v Uradnem vestniku dežele z dne 29. julija 1969, št. 22, je deželni svet sklenil, da so splošni pogodbeni po-goji o mešanih najemninah v deželi in goriški pokrajini, vsiljeni leta 1927 s strani fašistične vlade, neveljavni. Kot posledica se torej vse pogodbe kmetijskih mešanih najemnin — posamezne ali skupinske — urejajo za vse kmečke pridelke sa. mo po pravilniku, ki ureja navadne najemniške pogodbe. Važna pridobitev, ugotavljata Kmečka zveza in pokrajinska Al-leanza, je sad dolgotrajnih prizadevanj kmečkih organizacij in tistih političnih strank, ki v deželnem svetu podpirajo kmečke zahteve. Z namenom, da se objasnijo pravila deželnega zakona, ki dokončno odpravlja mešano najemniško pogodbo in za določitev smernic pri spreminjanju mešanih najemniških pogodb v najemniške, sklicujeta Alieanza in Kmečka zveza izredni shod najemnikov danes, 12. avgusta ob 20.30 v Gradiški, v prostorih zadruge ČILA, Ul. Garibaldi 7, na katerem bodo prisotni kmečki sindikalni voditelji. Odobren najem posojil občinama Doberdob in Steverjan Z ministrskim odlokom z dne 12 julija 1969 Je občina Doberdob pooblaščena najeti posojilo 30.030.136 lir za kritje gospodar- KROMPIR JE OBRODIL skega primanjkljaja v proraSum/u za finančno leto 1969, posojilni zavod pa izplačati dve tretjini posojene vsote v smislu člena 1 zakonodajnega odloka z dne 11. januarja 1945, št. 51. Z ministrskim odtokom od 6. julija letos pa Je občina Steverjan pooblaščena najeti posojilo v znesku 9.131,000 lir za kritje gospodarskega primanjkljaja v letošnjem finančnem letu. Z motociklom je v nedeljo zve. čer zapeljal s ceste 31-ietni Narciso Massari s Placute številka 2. Z rešilnim avtomobilom Žele. nega križa so ga odpeljali v splošno bolnišnico v Gorici, kjer so ga zaradi odrgnin po obrazu ln rokah pridržali na zdravljenju za pet dni. Massari Je z motociklom zapeljal s ceste na nekem ovinku v števerjanu. Na kraj nesreče so prišli karabinjerji iz vasi. Rojstva, smrti V občini Gorica je bilo včeraj 7 rojstev in ena smrt. ROJSTVA: Francesca Cargnel, Paola Rupli, Paolo Violin, Elena Iez, Alessamdra Iez, Monica French in Luca Vidmar. SMRT: upokojenec 73-letni Lui-gi Doljak. Razstave • V avli novogoriške občinske skupščine razstavlja svoja dela a. kademski slikar France Godec, kl Novi Gorlcl razstavljal že leta V®“> nato Pa pred kratkim v I-dnji Za Novo Gorico je razstava nekoliko prirejena, na njej so ne- katf,re ,fke- M v Idriji niso bile razstavljene. Krompir je obrodil. Briški kmetovalec koplje krompir. Ker je zemlja suha, se mu ob vsakem zamahu usipa med noge. Debel je, ker je zrasel pred sušo. V nekaterih primerih mehanizacija, ki je v Brdih na moč razvita, ne pride v poštev. Na majhnih krpah zemlje bo še dolgo trajala ročna obdelava zemlje in kopanje pridelka. Dokler gre za domačo uporabo, še gre, nikakor pa ni na takšen način moč proizvajati za tržišče. CORSO. 17.15 — 22.00 <(Un behossi-mo novembre«, G. Lollobnigida in G. Ferzetti; barvni film, mladini pod 14. letom prepovedan. MODERNISSIMO. 17.30-22.00: «Un doli aro di fuoco«, M. Riva in D. Garson; Italijanski kinemaskopski film v barvah. V1TTORIA. 17.30 — 21.30 «Susanna ...e l suoi dold vizi alla corte del re», P. Torday in P. Petit; italijansko-francoski kinemaskopski film v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan. CENTRALE. 17.30—21.30: «Uno stra-niero a passo Bravo«, A. Steffen in G. Rubini; italijanski kinemaskopski film v barvah. Tržič AZZURRO zaprt EXCELSIOR. 17.30—22.00: «Le bi-ches«, J. Sassard in J. L. Trin-tignan. PRINCIPE. 18.00 — 22.00: «Quando muore uns stGllfl)^ Kirn Novslc Ernest Borgnine. l\ova Gorica SOČA (Nova Gorica): «SOS zakonolom«, ameriški barvni film — ob 18.30 in 20.30. DESKLE: «Tujec», francosko ■ italijanski barvni Cim — ob 20. SVOBODA (Šempeter); «Neprekos-ljivi«, ameriško - italijanska barvna film — ob 18.30 in 20.30, ŠEMPAS: prosto PRVACINA: prosto. RENČE: «Tarzan in otrok iz džungle«, ameriški barvni film — ob 18. in 20.30. KANAL: prosto, DEŽURNI LEKARNI GORICA Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna Pontoni Bassl Ra-štel 26, tel. 33-49. TRŽIČ Danes ves dan in ponoči bo odprta lekarna «Rismondo», dr. Ri-smondo, Ul. To« B2, tel. 72-701. V PRVI MLADINSKI NOGOMETNI TEKMI 11. SŠI 1969 Šele po podaljšku enajsterica Gaje s 3:2 (1:0) prisilila borbeno moštvo Kontovelcev na predajo GAJA: Grgič S., Metlika, Rismon-do, Stranščak, Kralj M., Gojča, Vrže, Grgič D., Kralj P., Grgič I. (Grgič K.), Grgič J. KONTOVEL: Kante, Štoka, Persi, Puntar, Germek, Rezin, Regent, (Starc E.), Ukmar, Starc P., Bor-tololti, Mervič. SODNIK: Mario Kralj. STRANSKA SODNIKA: Hrovatič in Škabar. STRELCI: v 14’ p.p. Vrže; v 20' d.p. Mervič, v 24’ Kralj M., v 30’ Vrže, v 37' iz enajstmetrovke Bor tolotti. Dvignil se je zastor nad 11. slovenskimi športnimi igrami, največ jo športno manifestacijo zamejskih Slovencev. Ta slovenska «olimpiada» se bo ponavljala odslej vsaki 2 leti, in sicer po drugačnem sistemu 'cot doslej. Medtem ko so vsi napori /a organizacijo prvih desetih iger sloneli na enem samem društvu, se je sedaj organizator odločil za decentralizacijo, tako da so razna društva prevzela organizacijo posameznih športnih panog. Tak sistem je popolnoma pravilen, kajti društva in posamezniki imajo ob nastopanju večjo odgovornost ter so bolj angažirani, tako da ne morejo za razne nevšečnosti kriviti druge, toda morajo odgovornost prevzeti direktno sami. Nogometni turnir sloni na ramenih trebenskega Primorca, ki je za mladinsko tekmovanje prejel le dve prijavi, Kontovela in Gaje. Zaradi majhnega števila prijavljenih je bilo določeno, da se moštvi srečata dvakrat. Tako so prvo tekmo odigrali v nedeljo, medtem ko bo povratno srečanje 24. avgusta. Favoriti so mladi nogometaši Gaje, ki imajo več izkušenj ter se med seboj odlično poznajo. Igrali so že na raznih nogometnih prvenstvih ter predvajajo zato homogeno igro, medtem ko so se predstavniki Kontovela spoznali praktično na nabrežinskem . igrišču. Doslej niso še nikdar igrali skupaj, mnogi izmed njih pa splon niso včlanjeni v nobenem klubu. Bolj kot na izkušnje se naslanjajo na lastno iznajdljivost ter na večje ali manjše sodelovanje tovarišev. Ob tem se je treba malo zamisliti ter se vprašati, ali je zmaga j Gaje res dosežena popolnoma pre-' pričljivo, ali pa bi bil rezultat morda lahko drugačen. Da je Gaja za stopnjo nad kontovelsko ekipo, je neoporečno. Nekam čudno pa je, da je padriško moštvo zmagalo le s pičlim golom razlike ter dalo vtis, da se bo moralo v povratnem srečanju pošteno truditi, če bo hotelo odnesti prvo mesto s športnih iger. Ni dovolj, da moštvo zmaga, dokazati mora, da si je zmago res zaslužilo. Ni ravno spodbudno, da ekipa z ambicioznimi cilji skoro podleže enajstim fantom, ki prvič igra jo skupaj ter se sploh med sabo ne poznajo. Kljub vsemu pa ni mogoče zanikati dejstva, da je Gaja predstavila dobro igro, predvsem gledano s tehničnega vidika. Igralcem se pozna, da že dalj časa igrajo skupaj ter da so v tem obdobju mnogo pridobili pod vodstvom dobrega trenerja. Kaže pa, da so to prvo tekmo športnih iger vzeli precej na lahko in preveč podcenjevali nasprotnika. Kontovelei so na igrišče stopili brez velikih upov ter so z doseženim rezultatom lahko popolnoma zadovoljni, saj ne daje gol prednosti take gotovosti Gaji, ki bo morala v povratnem srečanju meriti vsaj na izenačenje. K ne preveč dobri igri obeh ekip je poleg slabega nabrežinskega igrišča pripomogla tudi vročina, ki jo je bilo občutiti takoj v jutranjih urah. Vroče jutro je mnoge igralce pripravilo do tega, da so od utrujenosti proti koncu tekme komaj še stopicali po igrišču za žogo. Sodni- ška trojica se je še kar izkazala. Glavni sodnik ni imel mnogo dela, čeprav je moral nekajkrat ostreje poseči v igro ter opomniti nekatere preveč razgrete nogometaše, ki so se v tekmo vživeli ter jo preveč čutili. Točno ob devetih je ob sodnikovem žvižgu srednji napadalec Gaje pričel prvo srečanje letošnjih iger. Kralj P. je takoj prešel v napad ter že v 1’ zaposlil Kanteta. Po dvakratnem nenevarnem posegu vratarja Gaje se odpravi v napad Stranščak, ki poda pred vrata prostemu Vržetu, ki pa se ne znajde ter si pusti vzeti žogo. V 8' se ponesreči, a ne hudo, Mervič, nakar Grgič I. tolče vznak žogo, a zaman. V 14’ zmeda pred vrati Kontovela, kar izkoristi Vrže, ki lepo podano tovariševo žogo potisne v mrežo. Vodstvo za mlade igralce Gaje, ki morajo preiti v obrambo zaradi silovitega protinapada Kontovela. V 17’ je eden najboljših kontovelskih igralcev sam pred vrati Gaje, a si nerazumljivo zapravi god. Kmalu nato pa silovito strelja mimo vratnice. V 20’ mora Grgič S. v voleju poseči na nevaren Puntarjev strel od strani. V 23’ je zopet v akciji Gaja z Grgičem D., ki poda na levo do Igorja Grgiča, ki pa ne more streljati, kajti Kante se mu brez strahu vrže pod noge. V 30’ izpeljeta Ukmar in Mervič lepo in nevarno akcijo, toda M. Kralj ju u-stavi. Pred zaključnim žvižgom še podaja D. Grgiča do Vržeta, ki vnovič zapravi priložnost za povišanje rezultata. V drugem polčasu pride do zamenjav. Grgič K. nadomesti I. Grgiča, pri Kontovelu pa vstopi Starc E. namesto Regenta. Takoj v začetku prevzamejo pobudo predstavniki Kontovela, tako da se mora Gaja 15’ pretežno samo braniti ter preprečevati nasprotnikove manevre na sredini igrišča. Kontovel igra vse preveč na kupu, tako da ne zaključi ničesar. V 15’ bi Kralj P. lahko spravil na varno rezultat za Gajo, toda zaradi prevelikega ekshibicionizma izgubi žogo. Bil je sam v napadu, se preveč igračkal, tako da ga je nasprotna obramba lahko onemogočila. V 20’ uspe Kontovelu izenačiti z Mervičem. Igralci Gaje so menili, da je Mervič v* off-sideu, pa so se zato ustavili, medtem pa je krilec Kontovela poslal žogo v mrežo. Medtem je Gaja igrala v desetih, kajti Kralj P. je ostal izven igrišča zaradi poškodbe od 16’ do 23’. Takoj nato pa je M. Kralj povedel svoje moštvo zopet v vodstvo, ko je poslal močan strel od blizu mimo droga v mrežo. Igralci Kontovela so hoteli razveljavitev gola zaradi domnevnega off-sidea Gajinih napadalcev, česar pa niso dosegli. Bor-toletti skuša nato s silo priti do izenačenja, strelja močno od daleč, toda previsoko. V 30’ Vrže poveča vodstvo za padriško enajsterico po lepi osebni akciji. Malo pred koncem regularnega časa zopet zapravljena priložnost za Gajo. Kralj P. je lepo podal pred Kantetova vrata, Vrže je hotel tolči z glavo, toda skočil je prenizko. V 37’, v podaljšku tekme, pa je sodnik dosodil Kontovelu enajstmetrovko zaradi grobega prekrška igralcev Gaje v kazenskem prostoru. Realiziral je Bortolotti, ki je s prizemnim strelom ukanil vratarja Gaje. Takoj zatem pa sodnikov žvižg in konec prvega srečanja letošnjih iger. Radi KOLESARSTVO SVETOVNO PRVENSTVO PROFESIONALCEV V CESTNI VOŽNJI V Zolderju nepričakovana zms,a Nizozemca Ottenbrosa pred Belgijcem Stevensom in Italijanom Dancellijem Favorit za zmago Eddy Merckx je tik pred ciljem odstopi! ZOLDER, 11. — Profesionalni kolesarji imajo novega svetovnega prvaka v cestni vožoji. Njegovo ime ni hilo nikoli doslej ovenčano s slavo, v treh letih profesionalnega delovanja ni nikdar zmagal in vselej je bilo skrito v nižjih predelih lestvic. V nedeljo pa se je Nizozemec Harm Ottenbros nepričakovano pojavil na naj višjem delu odra za zmagovalce in oblekel mavrično majico. Ottenbros si je popolnoma zaslužil naslov. S prisebno taktiko se je približal Dancelliju, ki je morda preveč zahteval od svojih sil in je dolgo sam vozil, ga z drugimi dohitel in prehitel ter se pognal v družbi nevarnega Merckxovega oprode Stevensa proti cilju, kjer je Belgijca premagal za pol kolesa. Eddy Merckx pa je tokrat popolnoma razočaral in je 2 km pred ciljem, morda naveličan žvižganja, odstopil. Na start se je prijavilo 92 kolesarjev, ki so se takoj pognali po cesti s precejšnjo hitrostjo.. Spočetka so bdli vsi skupaj, pri 166. km pa je Italijan Dancelli poskusil srečo. Glavnino je pustil na cedilu in se sam napotil po cesti. Italijan si je nabral nekaj nasko ka, drugi pa so ga skušali napasti, vendar so ostali italijanski kole sarji budno pazili in preprečevali nevarne pobege tekmecev. Pri 192. km je De Vlaeminck zbežal, toda Boifava se mu je pridružil in mu skušal onemogočiti napad. Kasneje se je tudi Stevens odločil za napad in prehitel Boifavo in De Vlae-mincka ter dohitel Dancellija. V glavnini pa ni bilo miru. Skupina petih kolesarjev, med katerimi je bal tudi Ottenbros, je izrabila nepazljivost drugih in pobegnila. Njun trud ni bil zaman, ker so dohiteli vodilno dvojico. Dancelli je zaradi krčev nekoliko zaostal, Stevens in Ottenbros pa sta se počasi oddaljila in samo zložno vozila zadnje kilometre, M so jima manjkali do zaključka. Kolesarja sta se predstavila pred ciljem skupaj. Začela se je borba za mavrično majico. Stevens je silovito pritisnil na pedale, toda Ottenbrosa ni presenetil. Nizozemec mu je sledil kot senca in ko je manjkalo 300 m do ciljne črte, se je odločil za končni napad. Stevens in Ottenbros sta dolgo vozila vštric, a tik pred ciljem se je Ottenbros jezno pognal naprej in se tudi naprej nagnil, s čimer je bil za las na beli črti pred bolj kvotiranim Stevensom. Tretji je bil z zamudo 2T8’’ Dancelli. Izid cestne vožnje za svetovni naslov profesionalcev je naslednji: 1. OTTENBROS HARM (Nizo zemska) 262,860 km v 6.23'44” s poprečno hitrostjo 41,099. 2. Stevens Julien (Bel.); 3. Michele Dancelli (It.) z zaostankom 2’18”; 4. Reybroeck Guido (Bel.) 2’21”; 5. Swerts Roger (Belg.); 6. Harings; 7. Catieau; 8. Paoli- ni; Karstens; 10. tVolfshobli Dolman; 12. Guyot; 13. 14. De Vlaeminck; 15. AgosW^ 16. Boifava; 17. San Mig*1®!Lj Mendes; 19. Godefroot; 20. *> ke; 21. Spuhler; 22. Santos; 23. Van Springel z zaost. I ^ 24. Van Looy; 25. Steevens! Wagtmans; 27. Lervis; 28. ^ 29 Junkermann; 30. Rub; «• lisic i 32. Lawrie z zaost. 5’13; degii; 34. Dubois; 35. Bcrjja toj Diaz; 37. Taccone; 38. 39. Viftan; 40. Anquetil; , 41. Altig z zaost. 6’21”1 mann; ■ 43. VValsh z zaost. 7’2#> gj. Leman z zaost. 7’35”; ** ' p more; 46. Momene; 47. , ji driguez; 48. Gilson; 49. D*", ji 51. Shleck; 52. B*»- Renz; 51. Shleck; 52. jf. Raymond; 54. Abt; 55. Bas* ’ ; Poulidor; 57. Saez; 58. r ,ot#j; 59. Koechli; 60. Mason; 61- 4 62. Armani. Iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiliiiiitikii(iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii3iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|||||||||||,i,,|||||||||||t||||||||||l||,||||||||||||||||||||||||l.,||(i|,|||||||||iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiilililillliilliliililiiii>8ililliiiiiiiillilli'*i(il*liiiiiililliiiifiiiiiiiti i nua i ■iiiiiilllllliillilliliiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiMIil*1 Za trofejo Hannibah Borovcem ušlo tretje mesto Prvo mesto za organizatorje turnirja ARTE (GO) — BOR 55:50 (27:25) ARTE: Lodatti 4, Fattorebto 7, Contini, Qualli 9, Močilnik 3, Pa-niz, Martellani, Lampe 10, Nanut, Meneghel 22. BOR: Zavadlal Adirijan 6, San. cin Igor 4, Fabjan Boris 13, Lakovič Branko 16, Starc Peter 6, Kofal Stojan, Kralj Rajmund 5. SODNIKA: Galopin in Visintin. 5 OSEBNIH: Fattorebto. PROSTI METI: Arte 7:18, Bor 6:14. Tudi tekmo za tretje mesto so borovci na tem turnirju izgubili, čeprav lahko opravičimo poraz z več razlogi: odsoten je bil Ambrožič, vsi igralci so brez brenta, ga, vrbutega pa so vsi plavi zaigrali slabo. Lakovič, ki je bil spet najboljši strelec v vrstah borovcev, je imel zelo nizek odstotek zadetkov. Zavadlal je začel lepo (prvih 6 točk je dosegel on), toda kmalu je odpovedal tudi on, Sancin je dosegel dva lepa koša, tudi to je premalo za igralca prve peterke, Fabjan pa se ni znašel v vlogi pi. vota. Boljše je zaigral kot zunanji igralec. Isto velja tudi za Starca, ki je bil tudi utrujen, saj je igral v nedeljo zjutraj tudi nogometno tekmo v okviru 11. športnih iger. Pivoti pa so sploh odpovedali. Kljub temu pa bi borovci vseeno lahko zmagali. Večkrat so se nevarno približali Goričanom, toda ko so prišli do dveh točk razlike, so odpovedali. Ravno tako se je zgodilo tudi v zadnji minuti, ko so plavi zagrešili štiri zaporedne proste mete. V vrstah Arte se je tokrat Izkazal Meneghel, ki je državni re. prezentant. Kot je zaigral slabo prejšnjo nedeljo, je tokrat proti plavim pokazal vse svoje lastnosti. Z uspehom je lovil odbite žoge, v napadu pa je z lahkoto ni. zal koš za košem. Njemu sta pomagala v odločilnih trenutkih Lampe ta Lobatti. Kronika. V začetku tekme Je bil rezultat uravnovešen (6:6 v 5’), toda sredi prvega polčasa se je prebudil Lampe, ki Je v 4, do. segel 9 točk ter so tako Goričani povedli (24:9 v 12’). Prot; koncu polčasa pa se je prebudil v vrstah plavih Fabjan in borovci so zaključili polčas v zaostanku le dveh točk (27:25). Drugi polčas je potekal vedno v ravnovesju, le proti sredi so Goričani dosegli manjši naskok, ki pa so ga plavi kmalu nadoknadili. V zadnji minuti pri stanju 52:50 v korist Arte, so plavi zgrešili 4 za. poredne proste mete in si tako zapravili tekmo. Za prvo mesto HANNIBAL — IDROLUX 86:69 (45:36) mm* NA DRŽAVNEM PRVENSTVU NA REKI Nova imena prihajajo na površje Na Reki se je v soboto in nedeljo odvijalo jugoslovansko državno atletsko prvenstvo. V posamez. nih disciplinah so dosegli razmeroma poprečne rezultate, prvenstvo pa je obeleževalo predvsem mnogo novih imen v jugoslovanski atletiki. Nastopili so številni mladu o. betajoči atleti ta atletinje, pred. vsem iz manjših krajev. Rezultati: MOŠKI 110 m ovire 1. Stojčevič (Sar.) 14”3 2. Ajanovič (Par.) 14”7 Kopje 1. Djurovič (Sar.) 71,12 m 2. Trifunovič (CZ) 68,20 m 1500 m 1. Maksimovič (21. maj) 3'44”2 2. Djordjevič (CZ) 3’44’’7 100 m 1. Karasi (Par.) 10”6 2. Križan (CZ) 10”8 400 m 1. Sušanj (Kv.) 44”7 2. Alebič (ASK) 48”4 Višina 1. Todosijevič (CZ) 205 cm 2. Vivod (KI.) 200 cm Daljina 1. Babič (Sar.) 7,45 m 2. Rak (CZ) 7,26 m 400 m ovire 1. Majstorovič (CZ) 52”6 2. Matijevič (Par.) 52”7 800 m 1. Medjimurec (Par.) 1’52”2 2. Piplovič (CZ) 1’52”8 Palica 1. Tišma (CZ) 420 cm 2. Karajovič (CZ) 400 om 200 m 1. Križan (CZ) 21”5 2. Danko (Sen.) 22”3 10.000 m 1. Korica (CZ) 30’58’’4 2. žuntar (JLA) 30’59”4 —jan— f ITALIJANSKO DRŽAVNO PRVENSTVO V NEAPLJU Nov podvig N. Calligarisove: evropski rekord na 800 m prosto NEAPELJ, 11. — Novella Calli-garis je s svojimi petnajstimi leti in izredno kariero pred seboj ju. nakinja letošnjega plavalnega prvenstva Italije. Dekle Iz Padove je do sobote osvojilo pet držav, nih naslovov, v nedeljo pa si je šla budi po šestega na 200 m me. šano (s časom novega juniorske-ga rekorda ta rekorda prvenstev) in sedmega na 800 m prosto, katerega sl je osvojila celo s časom novega evropskega rekorda, ki je do sedaj pripadal s časom 9’42”07 finski plavalki Hari. Povsem razumljivo je, da Je bi. la Calligarisova, ki je letos po-sečala prvi razred klasičnega liceja (ima popravni izpit v risanju in nemščini), izredno zadovoljna s svojim zadnjim podvigom, ki Jo Je spravil na vrh evropske lestvi- ce na 800 m na progi v prostem slogu. Izidi ostalih finalnih tekem zadnjega dne italijanskega državnega plavalnega prvenstva so naslednji: 200 m v 4 slogih ženske 1. Novella Calligaris (RN Pata. vlum) 2’38”8 2. Franca Maltagliattl (RN Fio-rentia) 2’42”3 3. M. Rosaria Tricarico (RN Napol!) 2’42”5 200 m v 4 slogih moški 1. Michele D’Oppido (RN Audi. tore) 2'20”7 2. Mauro Calligaris (RN Pata-vium) 2’30”7 3. Ladislao Palumbo (RN Salerno) 2’25”8 800 m prosto ženske 1. Novella Calligaris (RN Pata. 2. Patrizia Pasettl (NC Milano) 10’25”5 3. Giovanna Scasellatl (A S Roma Nuobo) 10’31”4 1500 m prosto moški 1. Sergio Aliberttai (Llb. Picarel-lo) 17’52”8 2. Bernardino Greco (Can. Na. poli) 18’02”9 3. Sandro Grassi (RN Florentia) 18’05”7 8. Sergio Irredento (AS Edera) 18’28”5 štafeta 4x100 m meš. ženske 1. Lazio Nuoto «A» 4’55’’4 2. Roma Nuoto «A» 4’58”4 3. RN Fliorentla 5’02” Štafeta 4x100 m meš. moški 1. RN Patavium «A» 4’16”8 2. Lazio Nuoto «A» 4’19’’6 3. OS Fiat 4’19”8. Krogla 1. Barišič (Sl.) 17,91 m 2. Jocovič (CZ) 17,90 m Kladivo 1. štiglič (Ml.) 62,04 m 2. Gromilovič (CZ) 60,70 m Disk 1. šebalj (D.) 52,98 m 2. Gredelj (Ml.) 51,94 m 4x100 m 1. Olimpija 42”3 2. C. zvezda 42”8 Deseteroboj 1. Vravnik 7.111 točk 2. Fister 6.671 točk ŽENSKE 100 m ovire 1. Pilav (Sar.) 14” 2. Ivanovski (Srem.) 17”5 100 m 1. Anlč (Ml.) 12” 1 2. Ambroži (Pr.) 12”3 400 m 1. Nikolič (Din.) 55”2 2. Maričič (Slav.) 55”4 Kopje 1. Urbančič (KI.) 51„52 m 2. Mejnhart (Sen.) 46’58 m 800 m 1. Nikolič (Din.) 2’04”2 2. Tikvloki (Sp.) 2'15”4 Višina 1. Hrepevnik (21. maj) 172 cm 2. Pulič (Voj.) 165 cm 200 m 1. Anlč (Ml.) 24”6 2. Nagy (Sl.) 23”7 1500 m 1. Rajher (Sa.) 4’33”3 2. Jovanovič (Mo.) 4’37”6 Daljina 1. Franzotti (Zad.) 562 om 2. Antuinovič (Kv.) 558 om Disk 1. Nikolič (Sar.) 44,10 m 2. Mejnhard (Sen.) 42,42 cm 4x100 m 1. Slavonija 48” 2. Kladivar 50”5 Italijanski atleti odpotovali v SFRJ TARCENT, 11. — Po skupnem treningu v Tarčenbu je danes odpotovalo v Jugoslavijo 56 članov italijanske juniorske atletske reprezentance, ki bo 13. t. m. v Beo. gradu nastopila na troboju Jugoslavija — Poljska — Italija. KONJSKI ŠPORT ... V Lipici rekordno stevih gledalcev Domačin I. Umek prvak v dresuri Na ploščadi lipiškega posestva se | je v soboto in nedeljo zbralo rekordno število gledalcev (nad 5 tisoč), ki so prisostvovali državnemu prvenstvu v dresurnem jahanju in tradicionalnemu jahalnemu turnirju. Državnega dresurnega jahanja sta se udeležila po dva jahača SR Srbije in SR Slovenije. Slovenijo sta zastopala domačin Ivo Umek na konju Favory Dabo-vtaa II in Ljubljančan Jani Jek-lič. Gledalci so bili priča zahtevni olimpijski disciplini, ki je pri nas ni mogoče videti vsak dan. In kaj je pravzaprav dresurno jahanje? Dresura naredi konja lahkega, o-kretnega, tako da jahač razvija sposobnosti konja, jih krepi in zbolj-šuje leta ta leta. V razgovoru s tekmovalci smo izvedeli, da traja priprava konja, da se lahko uvrsti na državno prvenstvo, kar tri leta. Dresura pozna štiri težavnostne stopnje, v Lipici pa smo bili priča jugoslovanskemu standardu. Gledalci so v 11 minutah imeli priložnost videti gibanje konja, obrate okrog zadnjih nog, kontragalope, male kroge, menjavanje hitrosti ipd. Jahači so vplivali na konja samo z večjim ali manjšim pritiskom nog, prenosi teže itd. Vsekakor je prvi pogoj za to zahtevno disciplino prirojen smisel konja za ravnotežje. Favorit sobotnega državnega prvenstva v dresurnem jahanju je bil domačin Ivo Umek, ki si je s svojim lipicancem ta naslov tudi priboril. Svojo nalogo je opravil brezhibno, nabral 478 točk ta tako postal državni prvak. Sledili so Jani Jeklič (Olimp, KK Ljubljana) 397, Miha Djerasimovič (Florida, 13. maj Beograd) 394, Jovan Blagoje-vič (Poreč, 13 maj Beograd) 351 točk. V nedeljo pa je tal ob lepem ta živahnem zanimanju številnih gledalcev v počastitev 389. obletnice kobilarne Lipice, še veliki turnir jahačev Iz jugoslovanskih žarišč za nagradi uvoznega in izvoznega podjetja Jadran iz Sežane in Tehno-impexa iz Ljubljane. Nato je sledil delile vse« ležencev turnirja in to KK ^ grada, Zagreba, Ljubljane in j, Ob vstopu na zeleno p tekmovalce večtisočglava ^ pozdravila s toplim aplavzo ^ gt je sledilo voltežiranje, l0. .gjjf izvedli najmlajši talentirani ^ KK «Srečko Kosovel« 1* šele nato je sledilo PraV° vanje, preskakovanje zapreg ^ grado Jadran. Tu je 0^ zov požel Beograjčan ki je tudi zmagal: p# 1. Draškovič («Bura«, Alo*58* ddč, Beograd) jžl' 2. Milutinovič («Florida»i Beograd) geij* 3. Pratnemer (((Legenda*’ itd. m t Za nagrado Tehnoampe**,^ bil najuspešnejši Androni JjjpP Zagreb). Sledili pa («Bombarder», Zagreb), **** . («Florida», Beograd), itd; Gledalcem sta se tudi F pt vila večkratni državni pri’* ^ t sumem jahanju Klavdij ** ^ sobotni državni prvak *v0 g/f z elementi najzahtevnej»e . jf' re Na koncu pa so spor ^ dnevnega konjeniškega sTe&*r ljučili z vpregami lipicai** Vojko ***% 1. — 1. Moustache 2. Riotta 2. — 1. Forestal 2. Loch Ness 3. — 1. Camulet 2. Tamarix 4. — X. Dollar 2. Echo 5. — 1. Girandola 2. Preleta 6. — 1. Canaan 2. Andalo KVOTE 12 4.088.755 lir 11 123.901 10 13.828 vium) 9’38” ge, v groza ni vedel, kaj naj stori, in v strahu da bi Hillih GEORGE SAND Indiana 41. «Prsv imaš, Indiana,« Je goreče vzkliknil; «vrnila si me samemu sebi, obudila moj zanos, ki ga je oledenila misel na nevarnost, v katero si se podala, in strah, da bi ta škodoval. Odpusti mojo otročjo prizadevnost, in razumi vse, kar je v njej nežnosti in resnične ljubezni. Toda ob tvojem milem glasu mi je zavrela kri, tvoje vroče besede mi ulivajo ogenj v žile; odpusti, odpusti mi, da sem mogel misliti na drugo v tem nedopovedljivem trenutku, ko te posedujem. Daj mi, da pozabim vse nevarnosti, ki pritiskajo na naju, in da se ti zahvalim na kolenih za srečo, katero mi prinašaš, daj mi popolnoma zaživeti v tej uri naslad, ki jo doživljam ob tvojih nogah in bi je ne odkupil z vso svojo krvjo. Naj le pride bedasti soprog, ki te zaklepa in spi na svoji prostaški nasilnosti, in naj te ugrabi mojemu zanosu! Naj pride in te iztrga mojemu objemu, ti, moj zaklad, moje življenje! Od zdaj naprej nisi več njegova; moja ljuba si, moja družica, moja gospoda- 1U a Medtem ko je tako govoril, se je Raymon vedno bolj razvnemal, kot Je bila njegova navada, kadar je zagovarjal svojo strast. Prizor je bil veličasten, romantičen; in nevaren. Kot potomec junaškega rodu je Raymon ljubil nevarnost. Kadar je na ulici zaslišal kakršenkoli hrup, se mu je zazdelo, da prihaja mož, ki bo zahteval svojo ženo in tekmečevo kri. Iskati ljubezenske naslade v takšnem razdražljivem, razburljivem položaju, je bil Raymona vreden užitek. Cez četrt ure je strast- no ljubil gospo Delmarejevo, zapeljeval jo je z gorečo zgovornostjo. Ta človek, čigar razvneta glava je ravnala z ljubeznijo kot z zabavno umetnostjo, je bil zares veličasten v svoji govorici in resničen v svoji igri. Glumil je strastnost tako, da je sam sebi verjel. Sramota za nespametno žensko! Njegovim slepilnim dokazovanjem se je predajala z naslado, bila je srečna, kar žarela je v upanju in veselju; vse mu je odpustila, bila je pripravljena, da mu podari vse. Raymon pa se je v svoji prenagljenosti sam pogubil, če bi bil znal s svojo umetnostjo za Štiriindvajset ur podaljšati položaj, v katerega se je upala zaplesti Indiana, bi bila morda njegova. Toda dan je vstajal rdeč in bleščeč, lil v potokih svetlobo v sobo, in zunaj je vsak hip bolj naraščal hrup. Raymon je šinil s pogledom na uro, ki je kazala sedem. «Cas je, da končam,« je pomislil, «zdaj zdaj utegne priti gospod Delmaire domov, zato jo moram najprej prepričati, da se prostovoljno vrne domov.« Postal je nasilnejši in manj nežen, bledica njegovih ustnic Je izdajala bolj muko napetejše kot obzirne nestrpnosti. Poljubljal jo je zadirčno in skoraj jezno. Indiana se je prestrašila. Dober angel je razgrnil krila nad njeno omahujočo in zmedeno dušo; prebudila se je in odbila napade sebične in hladne sle. «Pustite me,» Je rekla, «nočem se vdati iz slabosti, ampak podariti se iz ljubezni ali iz hvaležnosti. Niso vam potrebni dokazi moje ljubezni, dovolj velik dokaz vam Je že moja navzočnost tukaj, s seboj vam pa prinašam prihodnost. A dopustite mi, da ohranim vso moč svoje zavesti za boj proti neznanskim oviram, ki naju še ločijo, biti moram stoična in mirna.« «0 čem mi govorite?« ji je jezno zabrusil Raymon, ki Je ni poslušal in je bil ogorčen, ker se mu je upirala. V tem trenutku muke in besa je popolnoma zgubil pamet, robato jo je pahnil od sebe in začel korakati po sobi sem in tja s tesnobo v prsih, z razbeljeno glavo; nato je segel po vrču in izpil veliko čašo vode, ki je v trenutku pomirila njegovo slo in ohladila njegovo ljubezen. Porogljivo jo je pogledal in rekel: «čas je, gospa, da se umaknete.« Naposled je žarek svetlobe razsvetlil Indiano in ji pokazal vso goloto Raymonove duše. «Prav imate,« je rekla. Stopila je proti vratom. ((Vzemite vendar plašč in boo,« je rekel in jo ustavil. «Res je,» je odvrnila, «ta sledovi moje navzočnosti bi vas lahko spravili ob dober glas.« «Otrok ste,« Ji Je rekel priliznjeno ter ji skrbno ogrnil plašč; «natanko veste, da vas ljubim; toda zares uživate v tem, da me mučite do blaznosti. Počakajte, da pokličem kočijo. če bi mogel, bi vas spremil do doma, a to bi bilo toliko, kot da vas zgubim.« «Zares mislite, da še nisem zgubljena?« je rekla grenko. «Ne, draga moja,« je odvrnil Raymon, ki jo Je hotel le prepričati, naj ga pusti pri miru. «Nihče ni opazil vaše odsotnosti, ker ni bilo še nikogar tukaj, da bi vprašal po vas. če bi padel name tudi najmanjši sum, bi bilo naravno, da bi povprašali pri vseh vaših znancih. Sicer se pa lahko zatečete tudi pod pokroviteljstvo vaše tete: to vam celo še najbolj svetujem; ona bo vse uredila. Uredila bo tako, kot da ste prenočili pri njej...« Gospa Delmarejeva ga nd poslušala, glupo Je gledala široko rdeče sonce, ki je vzhajalo nad obzorjem bleščečih se streh. Raymon Jo Je poskušal zdramiti iz zastrmljenosti. Obrnila je oko proti njemu, toda bilo je, kot da ga ne pozna. Na licih je imela zelenkast odtenek, suhe ustnice so Ji bile kot omrtvele. Raymon se Je prestrašil. Spomnil se je samomora one dru- pred seboj dvakratni morilec, toda že preveč izčrpa11 .j v » da bi jo mogel še enkrat preslepiti, jo je mehko posa“ slanjač, zaklenil, in se vzpel do materinega stanovanj®- XXI A Bila Je že budna, po navadi je vstajala zgodaj; «w ji je ostala od marljivega dela v emigraciji in je h* niti tedaj, ko je obnovila svojo blaginjo. ^ Zagledala je bledega, razburjenega Raymona, ki ko pozno oglasil pri njej v plesni obleki, in takoj JF, da se otepa krize, kakršne so bile v njegovem burneri^ nju kaj pogostne. Vedno ga je podpirala in mu takšnih razburjenjih, katerih sled je ostala bridka 10Jj(fj samo v njenem materinem srcu. Ob vsem, kar je R®' življenje pridobivalo in izterjevalo, je njeno življenj . D in se obrabljalo. Z neizčrpno ljubeznijo in veliko**11 tj nostjo je pačila značaj svojega nebrzdanega in hladn j # računljdvega ln strastnega sina. Boljši bi bil, če bl 0 VI manj dobro mater, toda naučila ga je izkoristiti vs8^1 e*1,,-katero mu je doprinesla, naučila ga je ustvariti i*1V. lastno ugodje tako gorečno in tako močno, kot je S®L ji la. Bila je namreč prepričana, da je zato ustvarjena, b