PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE
TRST, sobota f. septembra, 1945 - telo 1. štev. 94
Uredništvo in uprava, Piazza Carlo Goldoni št. 1-1 Telefon št. 93806, 93807, 93808. Rokopisi se ne
vračajo. Poštnina plačana.
Cena 2.- liri
Se o demokraciji
št. n
Na zadnji tiskovni konferenci sta predstavnika Zavezniške vojaške uprave g. polkovnik A. C. Bouiman, višji častnik za civilne zadeve in njegov namestnik g. polkovnik H. P. P. Robertson podala časnikarjem podrobnejša pojasnila, kako si ZVU zamišlja uvedbo nove krajevne uprave v coni A.
Istočasno je v uradnem glasilu ZVU v <Glasu zaveznikov» izšel članek pod naslovom «Stvarnost britanske zunanje politike*, ki ima očividen namen, idejno dopolniti izjave o-menjenih funkcionarjev ZVU. Ob izlaganju smernic britanske zunanje politike se iznašajo pogledi na politično stanje v naši pokrajini in obenem se razlaga, po kakšni poti se lahko pride v naši pokrajini do zamišljene normalizacije.
Predno preidemo na razmo-trivanje samih načel in načrtov, ki jih članek in izjave vsebujejo, se vprašamo, zavedajoč se svojih demokratičnih pravic, ^ uli ima ZVU kot čisto vojaška oblast, ki kot sama priznava ima samo začasno do odločitve mirovne konference fiduciarno vršiti upravno oblast, pravicp posegati tako globoko v politični razvoj naše pokrajine, da ji Predpisuje celo, kako naj se politično razvija. Zdi se nam, da zahteva politični takt, da svojih funkcij ne prekorači in da narodu samemu prepusti, kako si želi urediti svoje življenje. Tako vsaj mi pojmujemo pravo demokracijo.
Omejen prostor nam žal ne dopušča, da se spuščamo v podrobno razčlenitev argumentov, 5 katerimi želi ZVU opravičiti *ooje nam nerazumljivo postopanje z našimi narodnimi obistmi. Kot najbolj značilno iz °menjenih izjav bi posneli že Večkrat ponovljeno trditev, da naši narodni odbori zastopajo razmeroma majhno število ljudi ter da ne predstavljajo ustanove in vladne ustroje, kot jih predvideva mednarodno pravo. Obenem pa se postavlja trditev, da vojaška vlada niti po zakonu niti po teoriji ne more biti ' demokratična.
Ne moremo razumeti, kako Prihajajo predstavniki ZVU do zaključka, da proglašajo naše narodne oblasti za predstavnike neznatne manjšine. Kaj se še vedno niso potrudili prepričati *«, kako si je narod v času krvave borbe proti okupatorju, Pod najtežjimi pogoji, pod stalno grozečo smrtno nevarnostjo *am. izvolil svoje narodne predstavnike na svobodnih volitvah ?
ljudstvo krivo, če mora na vinožičnih protestnih zborovanjih, s štrajki in z vsemi drugimi legalnimi sredstvi samoobrambe, dajati izraza svojemu opravičenemu ogorčenju nad takim postopanjem Zavezniške vojaške uprave. K ugotovitvi, kje je resnica, kdo stoji za na-'imi narodnimi odbori, vodi so-nto ena pot. Ponovne svobodne Volitve. Za to ni ovire. Poskus opravičila omenjenih funkcionarjev, da so kot častniki ve-*Q«t na sprejeta navodila in da navodil za razpis volitev niso Prejeli, ne moremo smatrati kot ^mestne. Ce že tako poudarno nastopajo kot pbborniki demokracije in če že smatrajo za potrebno, da nam v člankih in izjavah dajejo lekcije o demokratskih načelih, se nam zdi popolnoma naravno, da bodo znali v*$rajati tudi pred svojimi Predstojniki da se v pokrajini Pod njihovo upravo smejo uva-loti samo demokratske ustanove.
$e manj upravičena se nam *di trditev, da vojaška oblast nt<» po zakonu niti po teoriji ne nnore nastopati kot demokratska oblast. Predstavniki ZVU Pozabljajo, da se ne nahajajo ■J® sovražnem okupiranem o-f^hlju, ampak na teritoriju ~rcev, ki so jih njihove vla-
Zanimanje vsega sveta za novo Jugoslavijo
Prihod članov ameriškega kongresa v Beograd. Obiskali so začasno
Narodno skupščino
Beograd, 31. Tanjug. — Dne 30. 8. t. 1. ob 4 uri popoldne je prispela v Beograjd z letalom iz Budimpešte skupina 6 članov ameriškega kongresa, ki potuje po evropskih deželah in po deželah srednjega vzhoda, da bi se seznanila z razmerami v teh deželah.
Na zemunskem letališču so sprejeli in pozdravili člane ameriškega kongresa v imenu začasne Narodne
skupščine podpredsednika Moša Pijade in Jože Rus ter člana Vladimir Bodiiev in Omer Gluhič. V imenu ameriškega veleposlaništva so sprejeli člane tega kongresa odpravnik poslov Harold Santo, ataše, major Geits, vojni ataše, major Prierson in trgovinski ataše Rico. Prisotni so bili predstavniki domačega in tujega tiska. Po krajšem zadržanju na letališču so se gostje odpeljali v hotel «Majestic».
Pozdrav predsednika Narodne skupščine
i>0
(že
priznale kot vojskujočo se tranko, pri katerih so imeli v°je vojne zastopnike in ki so mednarodnem pravu imeli lastnosti subjekta vojne, "stnosti ki drugače pripadajo nvercnim državam, namreč y°jo politično organizacijo lju-'pod odgovorno vlado, ki je koju zoper osrednjo vlado obedovala dejansko in suvereno f 1 državnega teritorija (dr. I. £tošič: «Vojno in nevtralnost-£ pravo*, slično pri Dr. K. n ruPP■' *Grundzuege des posi-t'n Volkerrechtes*). Ne srna-, »ho radi tega samo za zelo tr^tevt da se napram zavezniku v borbi ne t$J'e postopati demokratično, z vs0 upravičenostjo tnu zahtevamo, da se svojega zavezniku ne odvzame nje-gr’a z ogromnimi žrtvami iz-2ePa samouprava. i. a kratko se bomo še dotah
Beograd, 31. Tanjug. — Pne 30. 8. t. 1. ob 5.3 uri popoldne so člani ameriškega kongresa, ki so prispeli v Beograd, obiskali Narodno skupščino. V Narodni skupščini so bili zbrani mnogi ministri zvezne vlade in velika skupina poslancev Začasnfc narodne skupščine ki se nahajajo v Beogradu. Po med-sebojmom ppoznanju je predsednik začasne Narodne skupščine dr. Ribar pozdravil amle riške parlamentarce z naslednjim govorom:
Gospodje člani kongresa ZDA! Tovariši narodni poslanci! Kot predsedniku začasnega parlamenta, začasne Narodne skupščine mi je čest pozdraviti tu v naši sredi, v našem parlamentu naše drage goste iz Združenih ameriških držav, člane ameriškega kongresa.
Izdali smo zakon o volitvi narodnih poslancev za konstituanto, zakon o sami konstiituanti, zakon o narodnih sodiščh, zakon o tisku, zakon o političnih zborovanih, zakone, ki so nam brezpogojno potrebni, da bd mogli končno izgraditi našo demokratično federativno Jugoslavijo in da bi lahko v izvoljeni kora-stituanti ustvarili pogoj demokratične federativne Jugoslavije. V naši demokratični federativni Jugoslaviji, odnosno v našem začasnem parlamentu imamo dve politični skupini, dve parlamentarni skupini. Ena je skupina ljudske fronte, ki vsebuje blok več političnih strank in skupin, iz Srbije, Hrvat-ske, Slovenije in ostalih pokrajin naše države, Poihg tega obstaja izven Fronte politična skupina demokratične stranke. Obe parlamentarni skupini, oba parlamentarna kluba sta se trudila, da b: bili v čim krajšem reku izdani vsi omenjeni ustavni in politični zakoni.
Hvaleinost za izkazano pomol
Poleg teh zakonov je začasna Narodna skupščina ratificirala tudi ustanovno listino Združenih narodov, ki je bila sprejeta v San Franciscu.
V vprašanju zunanje politike, posebno v vprašanju naših etnografskih meja demokratične federativne Jugoslavije je bila vsa naša začasna Narodna skupščina, naš začasni parlament enoten. Obe politični skupini, skupina ljudske fronte in skupina demokratične stranke sta izdali enoglasno resolucijo v vprašanju naših etnografskih meja, posebno v vprašanju naših etnografskih meja z Italijo.
Na koncu mi je še enkrat čast v imenu predsedstva pozdraviti gospode člane kongresa Združenih a-meriških držav, tistih Združenih a-meriških držav, za katere so se na ši narodi vedno navduševali v svoji preteklosti, za njihovo narodno osvoboditev In za njihove politične svoboščine ter za njihovo demokracijo, za tiste Združene ameriške države, ki so vedno, a posebno v sedanji vojni, bile naša velika zaveznica in zaščitnica v naši narodno osvobodilni borbi'. Kakor smo to vedno n&glašali v našem začasnem parlamentu, smo tudi tokrat hva,lež»ž veliki naši zaveznici - A-meriki za vsa velika dejanja In za pomoč, ki smo jo imeli od nje v tej narodno osvobodilni vojni. Gospodje člani kongresa Združenih amerli »kih držav, prisrčno Vas pozdrav-
ljam v imenu jugoslovanskih narodov. Naj žive Združene ameriške
ministri, gospodje narodni poslanci! V imenu 61ih članov ameriškega kongresa se Vam želim zahvaliti za gostoljubni sprejem: Čeprav govorimo različna jezika vendar bijejo naša srca skupno. Med vse to vojno smo čutili vaša srca in jih razumeli. Prinašamo vam pozdrave ministra Bernsa in predsednika Trumana, ki sta nas ponos. Kot prva skupina, ki vas je obiskala, se vam zahvaljujemo, za prisrčen sprejem. V Ameriki imamo naslednji politični stranki: Demokratično in republikansko, toda kadar gre za interes naše dežele, smo složni, čeprav imamo medsebojne spore. Mi se sporazumemo, kadarkoli gre za interese naše de-
države! Naj živi veliki predsednik j žele. Želimo, da pride do enotnosti
republike Združenih ameriških držav, njegova ekscelenca Truman! Slava velikemu predsedniku Rooseveltu!
Občudujemo napore in iirtve Jugoslovanskih narodov
Vodja skupine ameriških parlamentarcev Victor Wickerson je odgovoril na pozdrav predsednika dr. Ribarja s sledečim govorom: »Gospod predsednik, gospodje
tudi na srednjem vzhodu, na Balkanu, v Evropi in na vsem svetu, ker človeštvo z atomsko bombo, ki mu visi nad glavo, ne more niti pomisliti na novo vojno.
Zvedeli smo, da ste v tej vojni izgubili nad 1,600.000 ljudi, da znaša škoda, ki ste jo pretrpeli, 61 milijard dolarjev. Razumemo, kako ogromna žrtev je to, vemo, da je to relativno največja žrtev, ki je bila dana v tej vojni, in občudujemo delež, ki ste ga dali za zma-
go v tej vojni. Morate vedeti, da je imela tudi Amerika v tej vojni težke izgube, da je padlo mnogo tisoč ljudi, mladih ljudi in da je bilo v vojni porabljenih nad 325 milijard dolarjev. J&nogo ljudi je prišlo iz drugih dežel v Ameriko in ti ljudje so se sprijaznili z Ame-rikanci. Danes delamo vsi skupaj in samo vsi skupaj se lahko rešimo pred novo strahovito vojno. 1-meli smo manjše spore med severom in jugom, toda sedaj smo e-notni. Zelo mi je drago, da prihajajo v zadnjem času k vam živila, ki jih pošilja UNRRA. Posebno nam je drago, da ste ratificirali ustanovno listino Združenih narodov. Dokler bo imelo ljudstvo svoje ljudske predstavnike, toliko časa bo vse v redu.
Pred jugoslovansko-češkoslovaškim gospodarskim sporazumom
London, 31. Reuter. — Praški radio je danes objavil, da je bilo odločeno, da se bodo v nekaj dneh sestali v Pragi češkoslovaški in jugoslovanski strokovnjaki, da izdelajo sporazum med obema državama glede izmenjave dobrih in plačilnih pogojev.
i i^W.V.,AW.VV.WJ,.%V/,-.V.VVV.V.WAiA,%W.,.W
Pomemben povor newyorškega župana
Jugoslovanski narodi bodo sami odločili o svoji
usodi
Na kosilu, ki	kjer prebiva	čvrst narod. Ako mi	|	čani povorki s transparenti in sli-
vzpostavimo	ali pomagamo vzpo-	kami maršala Tita.
staviti tako	vlado, kakršno hoče	i	Jugoslovanski poslanik dr. Raj-
Ijudstvo, potem bo v Evropi mir.
Washington,31, ga je priredil odbor za pomoč Ju-poskrvlji v New Yorku letalcem 15. ameriškega zrakoplovnega korpusa, ki so jih rešili jugoslovanski , partizani, je dolgoletni predsednik ‘ mene K zelo enostavno, kadar newyorške občine Fiorello La j čitam načela, odrejena v Atlantski Guardia imel naslednji govor:	karti, toda ne morem razumeti, za-
«Resnično sem srečen, ko vas, kaj se ta načela, ki so tako^jasna, junaki iz 15. zrakoplovnega korpu- j ne morejo izvajati. Prizadevajmo sa, lahko pozdravim. Vi ste imeli j gj še boljše spoznati ta priprosti
j narod. Poiščimo, kaj se skriva izza
V1! teh spletk, da ti narodi držijo drug imate dosti razlogov,, da občuduje, '
dosti možnosti, da pridete v stik z jugoslovanskimi narodi in
te te narode. Jaz sem prejel od maršala Tita v dar samokres.*
Pohlepnost In spletke .dinastije
«Sedaj je treba pomagati Jugoslaviji. Pomagati je treba ne samo začasno, temveč dokončno, da se Jugoslavija osvobodi Intrig evropskih politikantov, potem pa o-svobodi od pohlepnosti in spletk dinastije %n ljudi, ki so na krivi poti in ki zavzemajo v naši državi visoke položaje.
Jugoslovanski narodi so trpeli, bridko trpeli. Največji dar, ki jim ga lahko nudijo Zedinjeni narodi je, da jih puste v miru. Treba je vedeti, da je med Srbi in Hrvati manjša razlika, kakor med prebivalci New Torka in Missisipija.
Siromaštvo je njihova skupna lastnost vsa leta in oni so bili mnoga stoletja zapostavljeni. Zaradi tega mi nismo poklicani, da napišemo obrazec, po katerem naj bi se določila usoda Jugoslavije. Ta obrazec je napisan v Atlantski karti in nikomur se ne sme dovoliti, da bi jo izigraval.
Jugoslovanski narodi so sami poklicani, da se odločijo za vlado, katero hočejo. To pooblastilo je dano narodom Jugoslavije in po njem po pravici hrepenijo.
Zakaj se ne izvajajo načela antske kartel
Ako se dopusti italijanskemu narodu, da si izbere svojo svobodno vlado tedaj ne bodo obstajali nobeni spori zaradi njegovih meja. T: narodi nočejo nobene »nadvlade*, Anglije, Amerike ali kogar koli. Dajte jim prvič v njihovi zgodovini priliko, da se sami upravljajo,, saj jih stoletja dolgo niso pustili v miru.*
«Jugoslavija je kraška zemlja,
ko Djenmanovič je pozdravil repa-triirance in jim želel srečno vrnitev v Jugoslavijo. Pred izkrcanjem sta zbor in orkester jugoslovanskih partizanov, ki so bili v taborišču na Norveškem, priredila koncert, ki je bil posnet na ploščo in pre-našan preko radia.
Strahovlada poljskih fašistov v Italiji
Rim, 28. Tanjug. — Dopisnik Tanjuga poroča, da prinaša list «U-nita* ponovno poročilo o strahovladi poljskih fašističnih vojakov nad prebivalstvom, v pokrajini Marche. V mestih, ki jih nadzorujejo ti poljski vojaki, je ukazano, da se morajo nekatere hiše izprazniti v roku ene ure. Riocardo Lon-gone, sodelavec .lista «Unita», piše razen tega še sledeče: «Poljski vojaki hodijo podnevi v oerkve in k procesijam, ponoči pa streljajo po ulicah. Vdirajo v hiše in strahujejo mirno prebivalstvo. V mestu San Benedetto del Trento je bil neko noč izvršen vlom v prostore mest ne organizacije komunistične stran ke. Med drugim so odnesli vlom'lci tudi pisalni stroj, ki je bil pozneje poslaništvo. Poleg tega števila se najden v poljskem poveljstvu. Po-nahaja v Norveški še 500 civilnih noči hodijo po ulicah samo Poljaki jugoslovanskih delavcev, ki bodo toda podnevi hodijo v družbi ga-
drugega za vrat, ter se jim vslju-jejo vlade, ki jih sami nočejo.
Dovolj s tako prakso. Obsijmo Jugoslavijo s svetlobo in recimo vsem tem «dobrodušnim» ljudem, posebno onim, ki so slišali za Jugoslavijo šele pred nekaj meseci: Roke proč od Jugoslavije!*
Jugoslovani se vrafajo iz skandinavskih dežei
Stockholm, 31. Tanjug. — Dopisnik Tanjuga poroča: 24. avgusta j? bilo v dveh skupinah repatriira-no 2.345 Jugoslovanov iz Skandinavije preko Nemčije v Jugoslavijo. 140 bolnih Jugoslovanov, kolikor jih je še ostalo v skandinavskih deželah, je zbranih v Švedski, kjer skrbi za njih jugoslovansko
fronte poklicane, da zbirajo pomoč. Vlada je namestila te begunce v raznih okrožjih, posebno v tistih, ki so bili v vojni manj prizadeti. Kljub temu n;i rešeno vprašanje oskrbe in namestitve beguncev iz Camurije. Ministrstvo za socialno politiko se je zanimalo za njihovo zdravje in je poslalo tem beguncem v zadnjem času 500.000 tablet kini-na in drugih zdravil.
Albanski Rdeči križ je pred nekaj dnevi poslal poziv Albancem v Ameriki, da bi ti pomagali beguncem iz Camurije, ki ee nahajajo v Albaniji. Shčen poziv je albanski Rdeči križ poslal mednarodnemu Rdečemu križu kakor tudi ameriškemu Rdečemu križu. Ameriški Rdpči križ je obljubil pomoč. Albanski Rdeči križ je določil mnogo krajev kjer bi se namestili otroci, ki so ostali brez staršev.
Japonsko otočje prehaja polagoma v zavezniške roke
Tokio, 31. VZN. — Reuter poroča danes, da je Tokio nedostopen za ameriške čete. poročilo dodaja, da ni do sedaj se nobena ameriška četa vkorakala v japonsko glavno mesto in trenutno tega tudi ne bodo dovolili. Japonska oblast sama je to nasvetovala v varnost ameriških čet.
Reuterjev dopisnik javlja, da je položaj v Tokiu zopet normalen in da vlada v mestu popolten .mir. Ljudstvo se je že vdalo misli, da je izgubilo vojno.
Radijska postaja Nova Delhi poroča danek, da so se funkcionarji poveljstva za južno-vzhodno Azijo
’.V.,.V.VAV..V.V.V.V.’AVAV.WA,.%%SWAVA,.VA
Italijanski vojni ujetniki dobivajo večje obroke hrane kot prebivalci v Italiji
Moskva, 31. Tanjug. — Agencija United Press prinaša poročilo svojega dopisnika Hedlerja iz Moskve, v katerem poroča med ostalim:
Delegacija italijanskih sindikatov na čelu z di Vittorijem, generalnim tajnikom konfederacije dela, je izjavila angleškim, ameriškim in sovjetskim novinarjem, da je v Italiji mnogo brezposelnih in da jih bo to zimo še več. Pravijo, da bi se ta brezposelnost lahko zmanjšala s pošiljanjem znatnega števila italijanskih delavcev v Sovjetsko zvezo, kjer je velika potreba delavskih sil za obnovo in graditev.
Delegacija italijanskih sindikatov je obiskala majhno ujetniško taborišče, kjer se nahaja nekaj sto italijanskih vojnih ujetnikov. Italijanski ujetniki imajo svoje posebne barake. Delegacija jih je našla v dobrem zdravju, odličnem razpoloženju, pri učenju novih obrti in v pričakovanju repatriacije. Po izjavi članov delegacije dobijo ujetniki večje obroke hrane kot prebivalci v Italiji. Prisostvujejo filmskim predstavam, prirejajo predavanja in imajo svojo knjižnico. Hvalijo postopanje sovjetskih oblasti z njimi.
Delegacija je obiskala Leningrad, Stalingrad in druga mesta. Člani delegacije so izjavili, da je napravila na njih velik vtis proizvodna kapaciteta sovjetskitf tovarn in zakonodaja socialnega zavarovanja, za katero upajo, da bo uvedena v novo socialno zakonodajo Italije. Voditelj delegacije di Vit-
torio je rekel, da sovjetski sindikati posvečajo svoje glavne napore povečanju proizvodnje, ki bo koristila ne samo delavcem, temveč vsemu svetu.
O avtonomiji Sicilije in Sardinije
Ram, 31. Tanjug. — Agencija France Press poroča, da je italijanski ministrski svet včeraj potrdil obvezo, da bo zadovoljil želje Sicilijancev v pogledu sporazuma o ustanovitvi autonomije na Siciliji. Vlada je povabila predstavnike Sicilije, da proučijo in razpravljajo o mejah te avtonomije in da svoje namere čim prej sporočijo vladi. Isti poziv je poslan tudi Sardiniji.
Advokat Luigi Ruzzier aretiran
Benetke, 3L VZN. — Bivši fašistični zvezni tajnik Luigi Ruzzier je bil aretiran v Benetkah in takoj prijavljen izrednemu sodišču. Imenovani je ustanovil v Trstu v času republikanskega režima tako imenovani nai-odni akcijski odbor in bo moral odgovarjati tudi za številne ovadbe patriotov.
Edda Ciano predana
italijanskim oblasten
Rim, 31. VZN. Edda Oie.no so
danes zjutraj zavezniške oblasti predale italijanskim oblastemw Včeraj je bila Edda Ciano prepeljana iz Švice v Italijo,
odpeljali z letalom v Saigon (Indo-kina), da proučijo podrobnosti o predaji japonskih armad na tistem ozemlju.
Kitajsko poročilo pravi, da so kitajske čete vkorakale v Hankov, glavno japonsko oporišče v srednji Kitajski.
Vojaški uoložaj v Mandžuriji
San Francisco, 31. (VZN). — «U-nited Press* poroča, da je radijska postaja Habarovsk javila, da so sovjetske armade dokončale čiščenje japonskih vojakov v ManoTuriji, severni Koreji in na južnem Saha-linu.
Radijska postaja nadalje javlja, da so razorožili celotno kwantun-ško armado, ki je ena najboljših japonskih armad V .sredo so računali, da je bilo ujetih 9000 vojakov, med njimi dva generala.
Kontrolni svet za Japonsko
London, 31. Reuter. — Reuterjev diplomatski dopisnik piše: V dobro poučenih krogih v London u so mnenja, da razgovori o tem, ali naj bo kontrolni svet za Japonsko podoben kontrolnemu svetu v Nemčiji, v kratkem vzpostavljen v Tokiu, dobro napredujejo med brtansko, ameriško, sovjetsko in kitajsko vlado.
Ohstaja temeljna razlika med o-kupacijsko upravo na Japonskem in v Nemčiji. V Nemčiji koordinira zavezniški kontrolni svet iz 4 zavezniških poveljnikov, katerih vsak je vrhovna oblast na svojem lastnem področju. Na Japonskem je bil Mac Arthur imenovan za vrhovnega zavezniškega poveljnika ,torej nosi večjo odgovornost.
Položaj malikuje onemu ki je obveljal v Bolgariji in Rumuniji, kjer sovjetski vpliv v zavezniški kontrolni komisiji znatno prevladuje. Ce bo vzpostavljena na Japonskem ) zavezniška komisija, bo verjetno bolj podobna kontrolnim komisijam, ki delujejo na Balkanu, kot pa kontrolni komisiji v Nemčiji.
Quislmgov proces
Oslo, 31. Reuter. — Javni tožilec Anneus Schjoedt je danes zahteval smrtno kazen za Abrahama Vidku-na Quislinga, ko je zaključil obtožnico proti bivšemu ministrskemu predsedniku Norveške,
Schjoedt je obtožil Quislinga izdajstva svoje domovine Nemcem in opisal to kot najstrašnejši in najbolj zaničevanja preden zločin is-med vseh.
hijj
»u Cenjenega članka, v *Gla-avq!"Veznikov» od 27. in S8. Uatr^a. Kot glavno politične, v naši pokrajini članek
proglaša, stvarno in duševno razorožitev, ki zahteva izvestno zdravljenje duševnega ozračja od zastrupitve, ki je baje nastala tekom narodno • osvobodilne borbe. Ta zastrupitev ni prevzela po mišljenju zavezniškega glasila samo partizane, ampak je zajela baje celo zavezniške častnike, ki so bili dodeljeni partizanom, tako da jim seda} otežuje vrnitev v normalno življenje v gospodarskem,, socialnem, verskem in celo spolno-moralnem pogledu. Prepuščamo tem častnikom samim, da odgovore na to gorostasno trditev. Kar se pa tiče naših borcev, naših junakov iz borbe za svobodo, za take obdolžitve nimajo odgovora. Preveč so ponosni, preveč politično zreli in moralno nedotakljivi, da bi se spuščali na tako stopnjo politične diskusije.
Tudi za trditev, da je naša narodno-osvobodilna borba sa-
sanju informativnega glasila Zavezniške vojaške uprave.
Naša pokrajina hrepeni po končni praviini ureditvi vseh visečih vprašanj. Zavedajoč se svoje odgovornosti pred težko prizadetim prebivalstvom, zahtevamo, da se k rešitvi vseh vprašanj naše pokrajine, pristopa resno in zrelo. Normalizacija naših razmer zahteva, da se z našimi problemi pečajo ljudje, ki te probleme poznajo.
Obenem pa bi želeli, da se *Glas zaveznikov* kot informativno glasilo omejuje zgolj na informativno službo <kamor spadajo seveda tudi informacije o baje nesmrtnih osnovah angleške demokracije), nikakor pa ne moremo dopustiti, da bi o vprašanjih notranjepolitične in upravne ureditve našega ljudstva odločal kdo drugi kakor primorsko ljudstvo samo, in to temlhlj, ker nam je do danes v t Glasu zaveznikov» o-
repatriirani čez nekaj tednov. Jugoslovani so se vračali iz švedske v domovino skozi Stockholm v sve-
lijanskih fašističnih sodelavcev in hodijo v njihove hiše kot gosti, vami.
■.VA,.V.V.V.V.,.V.VAVAV,V//.%%W.V.VV.VČ.V.V.
Za ugotovitev resnice
Zavezniški komisiji za prouiltev razmer v Egejski Makedoniji
Beograd, 31. — Strahovlada gre- . kot njihova glavna naloga postavi kih mcivarhofašistov nad slovan- I vprašanje strahovlade, ki jo grški
mn izraz otroškega romanticiz-1 pemna demokracija, poznana, ma, nimamo odgovora. Samo se '‘ni, samo v obhkt demokracije čudimo, zelo Čudimo takemu ju-1 št. 11.
skim življem v Egejski Makedoniji in incidenti na jugoslovansko-grški meji, ki so jih izzvali grški vojaki in fašistične tolpe bivših sodelavcev z okupatorjem, so povzročili velik vtis na celotno našo javnost. Ta vtis je bil toliko večji, keir so postajali incidenti vedno številnejši, pritisk vedno močnejši in v večjem obsegu.
Razumljivo je, da naša vlada ni mogla ostati ravnodušna glede vsega tega, kar se je dogajalo na meji in se še vedno dogaja z našimi sonarodnjaki na drugi atrand meje. Zato je vlada obvestila o tej zadevi naše velike zaveznike in istočasno opozorila grško vlado f na te vznemirljive pojave.
Da so naši veliki zavezniki pravilno razumeli zaskrbljenost naše vlade, se vidi iz tega da je ameriška vlada predložila ustanovitev dveh anketnih komisij, sestavljenih iz zavezniških predstavnikov v Beogradu in Atenah, ki bi imeli dolžnost, da preiščejo tako incidente na melj, akor tudi naše obtožbe o različnih nasilstvih, storjenih nad slovanskim življem v Egej. Makedoniji. V svesti si točnosti podatkov, ki jih je v svojih notah navedla ter predložila zaveznikom, je naša vlada izrazila željo, da naj bodo v komisijah zastopani vsi štirje zavezniki — Sovjetska zveza, Amerika, Anglija in Francija, ker bi v njihovem sedanjem mišljenju našla največje jamstvo za objektivno gledanje na to vprašanje Posebej fe
monarhofašisti še vedno vrše nad našimi sonarodnjaki v Egejski Makedoniji.
Nove provokacije
Beograd, 31. Tanjug. — Albanska telegrafska agencija poroča, da so 22. 8. t. 1 prebivalci albanske vasi Eksamile na južni obali Albanije videli grško ladjo, ki je plula ves dan ob albanski obali v oddaljenosti 50 m Ko se Je ladja približala v smeri doline Divaris in Tirane, je izstrelila zažigalno granato, ki je padla v okolico mesta Mursi. Po tej provokaciji se je grška ladja oddaljila v smeri Krfa. Albanci, ki so se nahajali na obali in se pripravljali na ribolov, so bili prisiljeni, da ves dan niso odpluli, čeprav so bili v svojih lastnih vodah, ker so bili sigurni, da bo posadka grške ladje streljala na njih, ako se oddaljijo od obale.
V Albaniji je približno 21.000 beguncev iz Grčije
Tirana, 31. Tanjug. — Agencija ATa poroča, da povzročajo albanski demokratični vladj velike težave vprašanja oskrbe in namestitve približno 21.000 Albancev iz Camurije, ki so prispeli' v Albanijo, kamor so jih na barbarski načr izgnali Zeriasove in druge grške mo-narho-fašistične tolpe.
Čeprav je ministrstvo za socialno pomoč ogromno prispevalo s tem, da je preskrbelo hrano v ljudskih
nagla,«ile, da laho spreime ta poiz- j kuhinjah tisočem teh ntsrdčnikov, .vedovanja edino v slučaju, ako seiso bile vendar organizacije Ij^idajte
AVA"AWA”.,ASV,V.VAWV%VW.S%%%\%Vi VUWWAWUWA
Prizadevanje reakcije v Franciji
Oživiti hočejo politične mrtvece. Zagovarjanje »monakovske" politike
H'
Moskva, 31. Tass. — Mednarodni opazovalec «Izvestij» piše:
Nekateri francoski Usti, ki se nazivajo za levičarske in celo za socialistične, kakor n. pa-. «Popu-laire*, ponavljajo lažnjivo propagando o «totaMtamih režimih* v južno-vzhodnd Evropi. «Populaire« je zavzel pozo učitelja in skušal razložiti, kaj je demokracija in kaj je farsa demokracije. Ce hoče »Populaire* iskreno braniti interese demokracije, zakaj potem ne začenja, kot pravijo Angleži, z dobrodelnostjo doma in se ne bori, da bi bile uresničene zahteve ljudstva, posebno glede preloma s Francom.
Neki drugi francoski list «Epo-que», vzpodbujen od slabih zgledov, je žel celo še dalje. Zakrknjeno ponavlja Goebbelsove laži in uživa v svakem obrekovanju, ki prihaja iz najtemnejših virov. Povzdiguje v nebo generala Mihajloviča, nemškega agenta in vojnega zločinca, ki je izdal ne Samo Jugoslavijo, ampak tudi vse Združene narode. List «Epoque» dela veliko reklamo delovanju hrvaškega izdajalca Mačka. List poroča, da potuje Maček v di-plomatičnih misijah med Londonom in Parizom.
Postavlja se vprašanje: V čigavem interesu skušajo oživiti politične mrtvece? Podpora, ki jo nudi list «Epoque» Mihajloviču in drugim izdajalcem, ni slučajna. List je nezadovoljen z odločitvami, ki so bile sprejete v Teheranu, Yal-ti in Potsdamu. Na nesrečo ni list «Epoque» osamljen. Duhovi preteklosti še lebdijo nad Francijo. Na nedavnem kongresu radikalne socialistične stranke je poizkušal Da-ladier opravičiti svojo _«Monakov-sko politiko*. List «Depeche de Pariš* gre oelo tako daleč, da. objavlja «dokumente», ki skušajo dokazati, da ni bilo Monakovo nikaka nesreča.
Taka akcija propallh politikov, p« naj bo še tako zaničevanja vredna, dobi gotovo važnost z ozirom na one koncepcije zunanje politike, ki se še vedno godijo v gotovih francoskih krogih. Mislimo na načrte o «Zapadn«m bloku*, kii jilh dat «Populaire» vneto zagovarja* prav tako nekateri drugi liBti.
Navadno jo govoričenje o «Za» padnem bloku* spremljano od mno-jiice zelo sladkih besed o skupnosti
interesov zapadnih demokracij, itd. Toda pariški gospodarski tednik «Vie fran^aise* odkriva pravi pomen teh mnogih fraz. List odkrito poziva države zapadne Evrope: naj se «združijo*, ker gradi Sovjetska zveza, kakor oni trdijo, kitajski zid od Baltiškega do Jadranskega morja, preko katerega ne bo mogoč prehod za trgovino in za/padno miselnost*. Taka bedasta in reakcionarno ».politika* se seveda protivi interesom francoskega ljudstva, ki te «po!ittkets> gotovo n« bo odobrilo.
Vprašanje madžarske manjšine v Rumunljl
Bukarešta, 31. Tass. — Vsi ru-munski listi prinašajo sledeče poročilo o sestanku sveta narodne demokratične fronte:
Dne 25. avgusta je bil v Rumu-niji supno z izvršnim odborom madžarske narodne zveze sestanek sveta narodne demokratične fronte.
Sestanku so prisostvovali poleg drugih tudi ministrski predsednik Groza.
Razpravljali so o važnih vpra-
šanjih, ki se tičejo madžarskega prebivalstva v Rumuniji. Vprašanje pravice uporabe madžarskega jezika, vrnitve nameščencev na delo v Transivaniji, končnega izkoreninjenja fašizma in šovinizma, vprašanje vzgoje, državljanstva, itd.
Curco, Gyarfas, Ioan Demeter, Tico im Takas so govorili v imenu madžarske narodne zveze Ministrski predsednik Groza je dal predstavnikom madžarske narodne zveze zagotovilo o dobri volji vlade in je poudaril, da je rešitev vprašanja madžarskega prebivalstva v Transilvaniji eden najvažnejših izgledov za sodelovanje obeh ljudstev, ki prebivata v Transilvaniji.
Po skupni proučitvi vseh teh vprašanj je svet narodne demokratične fronte priporočal, naj predajo ta vprašanja pristojnim ministrstvom, ki naj jih rešijo v duhu splošnega sporazuma, in naj bo kasneje nov skupni sestanek s predstavniki madžarske narodne zveze*.
V-V/AV.*.*/.* .VW.SW.Wl V.SVAVVf.VV.V.VVVAN1.
Neizčrpne sile sovjetskega ljudstva
Pismo albanske mladine Iz Moskve
Tirana, 31. ATA. — Delegacija albanske antifašistične mladine, ki so je podala v Moskvo na vabilo sovjetske mladine, da bi prisostvovala velikim športnim slovesnostim, pošilja v Albanijo pismo, v katerem opisuje vtise albanske mladine v Sovjetski zvezi, prvoboritaljici rodoljubja, svobode in srečnega življenja^
V pismu čitamo: »Stari rod te dežele je že zdavnaj pozabil prezirati druge narode, razliko v veri in socialnem razredu, medtem ko jih mladi rod sploh ne pozna. Vsak državljan ZSSR smatra aa svoje prijatelje antifašiste vsega svete- in za sovražnike fašiste kakršnekoli vrste,
Ze od našega prvega sreč-anja a častniki In letalci smo imeli vtis, da »e srečujemo s starimi! prijatelji. Spraševali »o nas za številpe pori rob’ ■ -.ti neža voj, e za svobodo Sin gcoflvianost, bprak-van so nas sem
ter tja in delal opazke, da bi nam povedali, kako so te stvari rešili v Sovjetski zvezi.
Nikoli si nismo mislili, da bi bili tako dobro poučeni o naši borbi.
Naito opisuje pismo Moskvo in sprejem pri generalisimu Stalinu ob priliki slovesnosti, učinkoviti mimohod, razstavo trofej, ki kar že nezlomljivo silo ZSSR, ki je rešila svet pred sužnostjo.
Pismo pravi dalje: »Vlada posebno skrbi za mladino. O tem pričajo dokumenti, ki so zbrani v muzejih. Nezaslišano junaštvo, neverjetna ljubezen do domovine, mladina ki se čuti srečno, če mora umreti za domovino, kil potrjuje v zadnjih tre*, r.utkih svojega življenja in ki piše s svojo srčno krvjo: Mi zaupamo v zmago! — ta mladino, zaključuj« pismo, pripada miroljubnemu ljudu sfcvu, M ima ra razpolago ceis<t{^p duhovne dn materialne vire.
PRIMORSKI DNEVNIK
1. septembra 1945
Primorsko ljudstvo se odloča
Medtem ko se vrAi živahno podpisovanje v vseh sektorjih Trsta, sprašujejo ljudje, k) še nleo MH obiskani na svojih domovih, kdaj in kje se bode lahko 'podpisali. Čutijo ae užaljene, zakaj ni prižel nihče na njihov dom.
Tržačani hočejo novo,
lepio bodočnost
Tudi v Skednju Izgleda akcija podpisov kot pravi plebiecit. Ljudstvo Je popolnoma razumelo namen podpisovanja in hoče dati čim več od sebe ne glede na materialne žrtve. Tudi starejši ljudje so dali, kar so mogli, le da hi zadostili svojim večletnim sanjam.
Neki tovariš, star 91 tet, je hodil po Skednju in zbiral podpise. Prinesel je precejšnje število podpisov ta je bil zelo ponosen na svoje delo. Ni manifestacije na kateri bi n* sodeloval, zato je hotel dati vse, kar je mogel, tudi sedaj. Drugi delavec, ki ima družino in tri otroke, se ni brigal za plačo, ki Jo je izgubil za teh nekaj dni, ampak je vzel podpiene pole in sel med ljudi, Izjavil je, da mu ni nič mar, četudi sedaj izgubi nekaj dnevnic, saj je tudi v času okupacije žrtvoval svoje skromne prihranke, samo da bo tudi on prispeval k priključitvi Trsta k Jugoslaviji. Pojavili so se tudi zastopniki demo-kristlja-aov, ki so zbirali podpise za neko nedoločeno organizacijo in za ♦krščanske nauke*. Neka tovarišica je odločno nastopila proti tem ljudem, jih napodila iz hiše in izjavila, da pozna le eno ta edino pot, to je pot 1» ljudskit demokraciji v okviru demokratična federativne Jugoslavije,
Goričani podpisujejo svojo samoodločbo
Podpisovanje v Gorici zadnje dni doseza vrhunec. Podpisujejo tudi Italijani. Kjer Je žena Slovenka, a mož Italijan, se ona podpiše sama ta pusti možu, da se sam odloči. Družina, ki Je bila prej zapeljana od domobrancev, sedaj podpisuje za novo Jugoslavijo, ker uvideva, da ni taka, kot Jo Je slikata, sovražna propaganda.
Nek furlanski Kmet se Je hotel podpisati kot Slovenec. Opozori M so ga, da to nt pravilno, ker Jugoslavija spoštuje vsako tujo narodnost. Vsi izražajo zaupanje v pravico samoodločbe narodov, dokazujejo, da so njihovi podpisi veljali kot dokument za priključitev Primorske k Jugoslaviji,
Neka italijanska žena is zapad-nega kvarta je dejala, da bo njen mož-delavee imel več zadoščenja v novi demokratični Jugoslaviji, ki tako skrbi za delavce.
Stotine la stotine je takih sličic, ki človeka v resnici ganejo. Ljudje prvič samostojno izražajo tisto, kar hočejo.
To njihovo delo ne bo zaman. Ljudstvo Gorice ta vse Primorske veruje v resničnost ta iskrenost Atlantske karte.
Enoglasna samoodločba v coniB
Tudi v oonl B ljudstvo s navdušenjem glasuje na priključitev Julijske Krajine k Jugoslaviji. V času, odkar j« ozemlje zasedeno po Jugoslovanski armadi, je ljudstvo spoznalo, kakšno 1 ažurne vanje Imajo jugoslovanske vojaške oblasti do ljudske oblasti, V tem času Je ljudska oblast v coni B ob vsaki težavi našla pomoč prt vojaških oblasteh. Zato se ljudstvo onstran demarkacijske črte enoglasno odlo-
ItlllllUllllllllllUllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllll
Naznanilo
Prosvetni odsek Osvobodilnega svita za Trat sporoča, da se pres« 11 s 3. septembrom v prostore mestnega Osvobodilnega sveta mestni hiši na trgu UnltA v n. nadstropju, soba štev. 98, telefon, štev. 8053 (notranja številka 23). Stranke sprejemamo samo od 10,-12. ure. — Prosvetni odsek Osvobodilnega sveta za Trst.
Proslava baiovliklh Irtov
Sestanek vseh pevovodij, ki i s svojimi pevskimi odbori udeleže bazoviške proslave, bo v nedeljo, 2. septembra ob 10, url dopoldne v Trstu, ulioa Oarducci, št. 8, soba št. 2«. — Pripravljalni odbor proslavo bazoviških žrtev.
ča za Jugoslavijo. Podpisali pa niso italijanski železničarji ki so že preje naredili na direkcijo F. S. v Trstu prošnjo ,da bi se smeli vrniti v službo v svoje rodne kraje. Ljudje v tem okraju smatrajo, da so že z udeležbo v narodno osvobodilni borbi dovolj jasno pokazali, kam hočejo pripadati. Toda kljub temu je podpisovanje tako masovno, da v nekaj urah po cele vasi podpišejo. Od sobote popoldne do ponedeljka popoldne je že 70 vasi končalo s podpisovanjem.
Nek duhovnik je na vprašanje, če bo podpisal, izjavil: »Ce gre za pripadnost k Jugoslaviji, tudi petkrat podpišem*.
V Ilirski Bistrici so podpisale tu-
di tu niso podpisali, ker imajo namen se Izseliti prav tako ot di-vaskl in kozlnski. Duhovniki so vsi podpisali in prav tako tudi šolske sestre. V vasi Gornji Zemun je nek star možakar zahteval, da morajo pustiti, da poleg svojega imena napise »živel Tito*, da se bo vedelo, za koga glasuje. Ni sl dal dopovedati, da zadostuje sam podpis, ta morali so mu dovoljiti, da napiše še »živel Tito*.
Ljudje so po vseh vaseh cone B zelo potrti, ko vidijo, kako postopajo zavezniki v coni A, posebno še sedaj, ko so z odredbbo, št. 11, ukinili narodno oblast. Prepričani so vsi da bo mirovna konferenca dala tudi našemu ljudstvu to, kar
di italijanske družine, ki stalno bi- I mu po vseh načelih pravičnosti pri-vajo v mestu dočim železničarji tu- j pada.
Iz tržaškega
življenja
Vabilo
Zveza primorskih partizanov vabi vse partizane, po poklicu mizarje, da se javijo v sedežu, Corso 19, do 3. t. m., zaradi informacij glede dela.
Prosvetni krožek na Školjetu
V ponedeljek, 3. t. m. ob 20 uri, bo tovariš Regent predaval o demokraciji. Vabimo vse člane ta simpatizerje.
Gledališče „Verdi‘‘
Nocoj ob 19.30 bo drugi koncert pod vodstvom Carla Zecchi ta pla-nistin je Veite Vait. Program Je sledeči: Mozart: št. 41 (Jupiter) v C-duru, Mozart-koncert št. 21 v C-duru za klavir in orkester, Čajkovski; Sinfonija št, 5 v E-moiu,
Nevzdržne gmotne prilike delovnega ljudstva
V zadnjih dneh piše dnevno časopisje mnogo o povišanju plač, še več pa o povišanju cen. Cim ae je razširila novica, da bodo delavcem povišane plače, so trgovoi začeli dvigati cene življenjskim potrebščinam za 100 ali še več odstotkov. Nekatera javna ozir. državna podjetja, kot električna cestna železnica, železnica in električna centrala so povišale tarifo za 300%. Delavec, ki se je pred tem boril za višje mezde, je danes na istem ali pa celo na slabšem z ozirom na novo naraščanje cen življenjskih potrebščin. Kljub 100% dokladi da-i ni v stanju, da bi si izboljšal svoj življenjski položaj. Grozi mu še večje pomanjkanje. Zato postaja vprašanje kontroliranja gospodarstva vedno bolj pereče ta potrebno.
Takšnih pojavov imo v Trstu po vojni že vajeni. Vedno se je namreč pokazalo, da so se cene življenjskim potrebščinam dvignile, še preden so bile plače povišane in v času ko se je o povišanju šele jelo govoriti.
Splošni življenjski pogbji, ki so i v zadnjih 4 mesecih po vojni
vajske, železniške in električne tarife.
Zaradi cenejšega stanovanja stanuje delavec navadno daleč proč od mesta in tovarne, v kateri dela in Je zato primoran uporabljati cestno železnico. S povišanjem vozne tarife na cestni železnici so se že itak pičle mezde, še bolj skrčile. Tako mu za potrebno razvedrilo ne preostaja denarja ker s svojimi dohodki jedva krije najnujnejše potrebe svoje družine. Delavčeva mezda je približno 4750 lir na mesec. V tem znesku so že vračunane 100% doklade na plačo.
Kaj bodo pa počeli upokojenci, ki dobijo mesečno samo 200 lir in celo manj?
Tako je prišlo do tega, da tržaško delavstvo, ki je v tej vojni mnogo pretrpelo in mnogo pripomoglo k zlomu nacifašizma, danes zopet ječi pod težkim bremenom sedanjih življenjskih prilik. Na njegov račun pa živi v Trstu nebroj ljudi, postopačev in špekulantov, ki izrabljajo današnji gospodarski položaj v svojo korist. To so ljudje, ki so popolnoma negativni v gospodarsko pridobitvetiem delu našega mesta in s poštenim delavcem
nekoliko izboljšali, niso prekora- j nimaj0 nič skupnega. Ker finanč-
čili višine pogojev pred enim letom. Delavec in marsikateri uradnik sta kljub povišanju plač navezana vsak dan izključno na svojo »mineštro* kes sl druge hrane ne moreta privoščiti; 7,ena pa je prisiljena, da »e ves dan ukvarja s kuho na električnem kuhalniku, ker goriva ni. Sicer pa so drva tako draga, da sl Jih delavska žena n« bi mogla kupiti. Plina pa tudi ni mogoče dobiti, ker so cevovodi pokvarjeni.
Po povprečnem mesečnem proračunu ene delavske družine pridemo po današnjih cenah do zaključka, da je potrebno najmanj 7800 lir, da bi delavska družina slabo ta malo jedla. V tem pa ni vračunana 800% povlžlča za tram-
na pomoč delavskim množicam ne more koristiti, če cene stalno naraščajo, so nujno potrebni ukrepi soclalno-polttlčne narave v duhu nove dobe, ki povsod trka na vrata...
Da bi si lahko vsak lažje predo-611 težki položaj tržaškega delav.
ca in deloma uradnika navajamo spodaj trenutno stanje cen živ-ljenjskih potrebščin z dne 30, avg. 1946.	*
Cene raoloniranlh življenjskih potrebščin: (Cene veljajo za 1 kg): keksi 26 do 27 lir; meso 78 do 80; konz. paradižnik 96-78; otrobi 8.26; krušna moka 18; koruzna moka 4; sir 67-77; mleko (svežega ni) 40-76; kvas 86; marmelada 260; prah za juho 88; olje 84; kruh 18; pasta
21.50; testenine polžki 61.90; navadna moka 17; mast 63; sladkor 34 Ur.
Sadje ta sočivje:
Česen 66 lir; pesa 24; korenje 12; kumaroe 16.80-42; čebula 36; fige suhe 108; sveže 30; solata 42; limone 108; melancane 42; Jabolka 28.80; krompir 21.60; hruške 36; breskve 40.60; radič 48; paradižnik 26.40; špinača 48; slive 30; grozdje 60; buče 36.
V prosti prodaji:
Ribe 25-80 lire; mleko 45; sladkor 550-800; meso 80-550; bela moka 80; koruzna 60; testenine 80; riž 40; fižol 85; grah 75; čevlji 5000; nogavice 250-650; blago 2000 za meter, ter ženska obleka 550-850; podloga za obleko 200 za meter.
Cestna železnica stane do 8 ure 30 minut 36 lir s povratkom, do 22. ure 3 lir za eno vožnjo, po 22, uri 6 lir.
Vse železniške tarife so za 300% dražje.
Električna struja za razsvetljavi} lir 3 za kilowat na uro, industrijski tok lir 1 za kw.
Povišanje plač je po tem takem le poslabšanje položaja, ker so cene zvišane za 100 do 300%.
V takem položaju se pač nc da živeti.
Treba se bo v veliko večjim razumevanjem posvetiti temu vprašanju in Izboljšati položaj, ki je nevzdržen!
Ljudstvo je potrpežljivo, toda le do gotove mere!	»
V^*WAV.V.WlV>VAWi*AAW.
»Hočemo In zahtevamo"
Zs pred sedemnajsto uro so začeli Postojnčani zapirati svoje trgovine in urade. Hiše so btle v trenutku slavnostno okrašene s slovanskimi in jugoslovanskimi zastavami, na glavnem trgu so se že zbirale prve skupine mladincev. Kmalu sl opazil delavce v svojih, od apna ta olja zamazanih delavnih oblekah, kako se družijo In živo razpravljajo s postojnsko Inteligenco, pa tudi vojaki so se u-etavljaU ta se prvi pridružili mladini, ki je začela prepevati borbene slovenske pesmi.
»Zahtevamo, da se prlčno izvajati sklepi Atlantske karte, Teheranske ta Krimske konference! Zahtevamo samoodločbo narodov! Hočemo svobodo! Živela nova demokratična federativna Jugoslavija!* — en sam krik, krik življenja postojnskega ljudstva, ki Je donel tri ure po mestu ta se še pojačal, ko se Je zlila vsa ta pisa-i na množica v povorko po glavni cesti. Kar naenkrat so se pojavile sovjetske zastave in transparenti i borbenimi napisi in še Iz-
razitejše označili razpoloženje ta voljo delovne Postojne.
Povorka se Je ustavila pred poslopjem mestnega NOO, kjer Je vzklikala demokratični, ljudski — svoji oblasti Manlfestante so pozdravili predstavniki mestnega NOO ln vojske ter poudarili ijtaJstvo, da so je Postojna v času borbe, naj hujšega streljanja, zapiranja ta preganjanja Z vso Primorsko, Istro ta Trstom dejansko že priključila Jugoslaviji. »Zato hočemo in
se ta zemlja v ce priključi Jugosla-
zahtevamo, da loti tudi sedaj vljl!».
Končno Je zahtevalo ljudsko, da se takoj odpošlje resolucija Jugoslovanski demokratični zvezni vladi, v kateri zahteva zbrano ljudstvo priključitev Primorske k Titovi Jugoslaviji. Podobno reso lu-čijo Je poslalo ljudstvo tudi vojski, ki se nahaja v Postojni. Po tem so s« manifestantje med vzklikanjem in petjem razšjl.
30, avgust v Postojni je jasen Izraz volje Primorskega ljudstva, obenem pa bo postal važen mejnik v življenju ln delu Postojne.
Nerazumljivo postopanje zaveznikov
Po dolgih letih trpljenja se vračajo primorski fantje in možje nazaj V domovino. Prenašati so morali šlkane fašističnih oficirjev v bataljonih «Speciala», nevarnosti nalezljivih bolezni v južnih predelih! Italije, vse strahote bombardiranja ta muke vojnega ujetništva. Vračajo se s hrepenenjem v srcu, da vidijo domovino, kateri so tudi v tuiini ostali zvesti sinovi in za katero so se v formacijah Titovih Inozemskih edinlc borili. Toda, ko prihajajo nazaj, prav često že na prvem koraku po domači zemlji začutijo vso tragiko primorskega ljudstva, ki kljub vsemu trpljenju ta žrtvam še ni popolnoma svobodno,
perblč Jožef, doma Iz Bajt pri Kanalu, ta Pucko Franc, iz Pčln pri Trstu, sta se v nedeljo, 26. t. m. vrnila iz Beograda, kjer sta služila v skupini 1200 primorskih fantov, ki so Jih 1. 1943. Amerikanci ujeli v Siciliji ta so pozneje delali v Afriki ter se nato prijavili v Titovo vojsko, v kateri So kot piloti ves čas z navdušenjem služili. Oba tovariša sta dobila odpustnico tz vojske ta sta se ta dan preko demarkacijske črte hotela v partizanskih uniformah vrniti na svoje domove. Na bloku pa jima je zavezniški oflelr, ki je pregledoval dokumente, ukazal, da ee morata sleči. Sele, ko sta odložila vso obleko ta ko so njima domačini, ki so prizor gledali, posodili dvoje oivllnih hlač, ata smela nadaljevati pot proti domu. Vso njuno obleko, zimsko parilo ta dežni plašč ter uniformo so zavezniške oblasti zaplenile.
Predavanje e taboriifu Buchenvraldu
Prosvetno - kulturni krožek na Skorklji priredi v soboto, 1. septembra t. 1. ob 20. uri skupno a Circolo di Cultura Popolare, v prostorih Vicolo dclIOspedale Milita-r«, štev, 2, predavanje iz življenja v taborišču Buchenvraldu.
Vabljeni »o člani in ostalo občinstvo.
Miting na Škorklji
V nedeljo ob 18. uri zvečer bo v prostorih Prosvetno - kuiturnega kiožka, Vicolo delVOepedale Mfli-tare, štev. 2, miting. Nastopajo škorkljanski pijonirčkl z igro »Begunček*. Dramateki odsek vprizori ruski skeč »Bedak*. Tov. Kravos Josip (Jofeš) bo ponovil svoj ku-plet »štev. 1», ki je žel na prireditvi zadnjo nedeljo veliko priznanja.
Po prireditvi prosta zabava.
Otroški vrtec v Skednju
V Skednju bomo otvorili s prihodnjim šolskim letom tudi otroški vrtec za slovenske otroke. Vpisovanje ae vrši vsak dan od 8 do 10. ure v stari šoli (pri cerkvi). Slovenske starše vabimo, da vpišejo svoje otroke v otročki vrtec, kjer bodo slišali pravilno slovensko govorico.
Prireditve za „11 Lavoratore"
Pozivamo vse tovariše, prijatelje ta simpatizerje iz Tržiča, Gorice, Pulja ta drugih krajev Primorske, da organizirajo v septembru prireditve, plese in drugo v korist «11 Lavoratore*, zato da omogočimo našemu borbenemu glasilu, da pride do svojih strojev.
Odbor sa teden *Il Lavo>ratore»
V nedeljo, 2. t. m. bo v prosvetnem krožju »S. Giusto* prireditev V korist «11 Lavoratore*.
Prosvetni krožek na Grett, Strada del Priuli, priredi v nedeljo popoldne miting v korist »K Lavoratore*.
Vrnitev otrok iz počitniške kolonije
Odsek za socialno skrbstvo tržaškega Osvobodilnega sveta javlja, da se bodo dne 2. septembra vrnili otroci iz počitniške kolonije v Bohinju-Preddvoru in na Bledu. Pozivamo vse starše, da pridejo ob 13.30 uri v gledališče sedeža pristaniških delavcev.
Srbska osnovna iola v Trsta
Ta šola je bila ustanovljena že leta 1792. Ob začetku vojne leta 1941 tfe bila zaprta. Starši, ki želijo vpisati otroke za prihodnje šolsko leto, naj se zglasijo pri upravi šole, v ulici via Genova 12/L
Odprava pooblaiCanlh trgovin
Okrajni odsek za prehrano javlja da se s 1. septembrom odpravljajo pooblaščene trgovine. Poalej lahko potrošniki ki imajo nakaznice z posebnim pečatom Urada prehrane — »Pooblaščena trgovina* (Spacclo Auotrizzato) — d vi
^'"^ -' Razstava slovenskih primorskih
likovnih umetnikov v Corici
iz «Treh Benečij*, ki nameravajo
vzpostaviti ali pričeti trgovske od-nošaje s češkoslovaškimi tvrdkami ali tovarnami, bodisi kot neposredni konzumenti ali prodajalci, bodisi kot reprezentanti, se lahko pismeno obrnejo na generalni konzulat češkoslovaške republike v Trstu, via Valdirivo, št. 21, II nadstropje, tel. št. 74-09.
Posebno porotno sodišče v Trstu
Iz pisarne javnega tožilca posebnega porotnega sodišča v Trstu javljajo: Pred tem sodiščem je v teku preiskava v breme podpolkovnika Formisano Antonio di Dome-nlco. Kdor kaj ve o katerikoli stvari, ki se tiče omenjenega Formisano in ki bi sodišču omogočila preiskavo, je naprošen, da to sporoči pismeno ali ustmeno do 8. septem-
V sredo 29. avgusta je prof. dr. Andrej Budal slovesno odprl razstavo slikarskih in kiparskih del slovenskih likovnih umetnikov iz Slovenskega Primorja. V kratkih potezah je očrtal težke prilike s katerimi se je moralo v tem delu slovenske zemlje boriti kulturno življenje ki je bilo nasilno zatrto.
Kakor vsi predstavniki kulturnega udejstvovanja so morali tudi umetniki zapustiti rodna tla oditi v svet ali pa so jim ječa in koncentracijsko taborišče postali domovi. Toda volje Jim nasilje prejšnjih let ki je hotelo popolnoma zatreti vsak pojav in znak kulture, ni moglo vzeti. Njihova življenska sila je bila močnejša, njihova ustvarjalna bra v sodni palači, soba, St, 158. gonilnost prezdrava njihova strem-
Od Triglava do Jadrana
Hvaležnost Jugoslaviji
Idrijski okraj je dobil nekaj sto glav živine, ki jo je UNRRA dobavila za Jugoslavijo. To živino so razdelili vasem: Trnovo, Lokve, Podgozd, Voglarji, Zavrh, fiepovan in TribuSa.
Družine, ki so dobile živino 80 zelo hvaležne Jugoslaviji, ker vidijo, da je prišel čas ko se vrača, kar so v borbi dali. Kmetje pravijo, da bodo s to živino, ki je brez rogov, delali fioiskuse križanja in morda s časom prišli do nove boljše pasme.
Goriški šolski nadzornik razrešen svojih dolžnosti
Tovariš Venturini šoteki nadr zomik za gorlško okrožje je dobil dopis zavezniške vojaške uprave s sledečo vsebino:
1) Kakor vam Je znano, je bil profesor Devetta Guido po zavezniški vojaški upravi imenovan za višjega šolskega nadzornika za goričko področje ta upravlja sedaj posle tega urada.
Vsled tega naloga in v soglasju s postavo ima višji šolski nadzornik Devetta popolno nadzorstvo vseh šol na omenjanem področju.
3) Obveščate se da nimate več ni-kake oblasti kar se tiče šol, ali njih uprave na tem področju.
4) Pozivate se da tekom 24 ur po prejemu tega dopisa, zapustite prostore bivšega šolskega nadzornika, sedaj od vas zasedene ta izročite višjemu šolskemu nadzorniku Devetti vse spise, poslovne knjige, listine, opravo ta opremo, ki sc je nahajala a« je pripadala navedenemu uradu z dnem, ko ste ga prevzeli.
Vztrajnost in pazljivost ljudstva
30. avgusta t 1. Js okoli 11. ure
 	_	prispela v Kojsko na sedež okraj-
gnajo živila pri vsakom malem tr* nega odbora zastopnica amerlške-govcu.	.	[ga Rdečega Križa. Potom tolmača
Miting v Barkovljah
pogorelce. Materiala je malo, ker je razložila, da ima RK na razpolago manjšo količino oblačil in zdravstvenega materiala za najpotrebnejše, predvsem internirance in ao potrebe po vsej Italiji velike.
Prisotni okrajni odborniki eo ji na vprašanje, ali je v Kojskem že županstvo, ali ae okrajni odbor, odgovorili, da je v Kojskem še vedno okrajni odbor in da bi moral odbor' glede pošiljke materiala dobiti navodila od okrožja. Zastopnica pa očevidno ni bila z odgovorom zadovoljna in je hotela postaviti poseben odbor z duhovnikom na čelu.
Ko je dobila pojasnilo da preko organov ljudske oblasti ne more postavljati nlkakih odborov, se je zastopnica R. k. obrnila do župnika g prošnjo, naj on sestavi poseben odbor.
Dvourni razgovor z zastopnico R. K. ni rodil uspeha. Zaradi odločnega stališča okrajnega odbora je zastopnica končno zahtevala Imena prisotnih odbornikov, ki Jih Seveda ni dobila. Zato je predložila g. župniku naj preko okraj, odbora sestavi odbor »privatnikov*, ki mu bo sam načeloval.
Poskus, da bi kdorkoli kratil glavice oblasti postavljene od ljudstva je tako naletel na odločen odpor.
ljenja za umetniškim oblikovanj*® preprlstna, podprta z najiekrensjšo željo po estetski lepoti resničnosti, Čeprav Jim ni bilo naklonjeno, da vso lepoto črpajo neposredno 1* domače grude, vendar jim je “ vtisnila že v mladosti vse znacit nosti svoje zunanje razgibanosti, svoje topline idiličnih dolin, žarečega sonca po krašklh goličavah, smeha vinorodnih brd, skrivnostnega zatišja goratih predelov, samotnega suma rok ta potočkov, vriska planin,
Tu so vasi, so mesta, je velemesto, so polja, so gozdovi, so delavnice, so tovarne in v njih je človek je kmet delavec, je meščan, vsak pri svojem delu, s svojo mislijo. * svojo bolečino v srcu, vsak s svojim veseljem, čustvovanjem; Je i!v'
1 jen je, ki se odigrava v najrazno-vrstnejčih okoliščinah ta oblikah.
najrahločutnejSlh odtenkih človekovega duha Lepota narave, d® lo človeka in pojavi njegovega duševnega dogajanja, ■ to zanima u metnika, ki se Je tudi izven svoj* ožje domovine, celo v tujini, * 'Ju' beznijo oklenili človeka ta narave, obogatil, oplemenitil in na pl®^" nu oblikoval ziajeto lepoto ali J® okleeal v kip. Cim bolj Je opazovanje umetnika in njegovo gledanj* pristnejše ta čim bolj enotnejše j® njegovo oblikovanje tem pristnejši ta tem iskrenejši* Je tudi izraz, tembolj nas prepriča, osvoji s »v°i° lepotno toplino, svežino ta iskre-nostjo Ne gre več tu samo za b*r ve, za tehniko, način slikanja *** klesanja, ki so stvari zgolj nekako zunanje zanimivosti, gre tu *» nekaj več, gre za pristni prik*2 človeka samega ali človeka v družbi, človeka v življenju v vseh svojstvenih pojavih, za naravo v svojem bohotnem ali tlbemv nevld nem snovanju.
Ce pogledamo po tej razstavi °®
V nedeljo je bila v Barkovljah prireditev, ki Jo je organiziral domači Rdeči križ. Prireditvi, ki je bila izvedena na Igrišču domačega športnega društva, Je ljudstvo prisostvovalo v tako velikem številu, kot ga tu nismo bili vajeni videti, in z zadovoljstvom smo ugotovili, da so velik del te množice tvorili gostje italijanske narodnosti. To je neizpodbitni dokaz, kako Je skupna borba prot! tlačitelju nerazdruž-ljlvo povezala dve narodnosti v močen antifašistični blok, ki bo nadaljeval s složnim delom, da se ustvari bratsko sažitje tam, kjer je fašizem ustvaril sovraštvo.
Spored prireditve Je bil pester. Po pozdravnem govoru tov. dr. Delaka, predsednika okrajnega odbora slovenskega Rdečega križa za Trst In pokrajino, v katerem je navzoči množici obrazložil pomen te naše humanitarne ustanove, je pevski zbor domačega prosvetnega društva pod vodstvom tov. prof. Vrabca zapel naslednje skladbe: Prelovčev «Pozdrav», Foesterjevl »Naše gore* ta »Ljubica* ln Venturini j evo »Pesem o svobodi*.
Med pevskimi točkami so bile tudi tri recitacije, ta sicer Je pionir-
ka Zorka Pertotova recitirala Zlobčevo »O svobodi*, tov. Turkova Kajuhovo »Po tisoč letih* ln tov. Jo-co Prešernovo »Zdravico*. Skupina pionirk je Izvedla pod vodstvom tov. Anastazije baletno skladbo, ki jo je morala na željo množice ponoviti. Ob zaključku Je šolska mladina s sodelovanjem pevskega zbora in navzočih zapela himno »Hej Slovan 1»,
Izven sporeda Je mladinska skupina predvajala na plesišču telovadne vaje, s katerimi je sodelovala pri mladinskem nastopu v Ljubljani 19. t. m.
Vmesne točke so bile Izvajane z godbo pod vodstvom tov. Alojzija Brusa.
Zaključno naj omenimo še kratek govor tov. Venčka Krečiča, v katerem je naslovil na zavezniške okupacijske oblasti formalno zahtevo, da nam stavijo na razpolago nase po zavezniških edlnioah zaseden« prosvetne prostore, kot sta šola in Narodni dom, da nam bo tako dana možnost, obnoviti in nadaljevati naše kulturno življenje, do katerega imamo kot svobodoljubni narod pravico.
Nikolaj O »t rovki
17
Kako se je kalilo jeklo
(Roman)
— Zakaj tako preklinjata, Pavle? To m lepo —, ga Je prekinila Tonja.
Pavka s« razjezi.
»Za vraga, sekaj sem ee spusti v razgovor e tam čudnim dekletom. Gledaj jo, glej, kako je milostljiva. Ni Ji všeč Pavka, ne smel preklinjati*, Je mislil sam prt sebi.
— Zakaj ste Jeani na Leščinskega? — je vprašala Tonja.
— Gospodične v hlačah, gosposki sinko, domišljave«. Pri takih me sasrbljo pesti. Ker je bogat, mu J« vse dovoljeno. Pljujem na njegovo bogastvo. Ce m* bo issval s čemerkoli, bo takoj dobil polno porcijo. Takšne Je Jrebe tudi a p«, st Jo učiti -, je razburjeno govoru.
Tonji je bilo šal, ker se J« med pogovorom dotaknila Imena Le-ečinskega. Ta fant j« Imel po vsem videzu stare račune z razrešenim gimnazijcem. Zato Je obrnila pogo-
vor na mirnejšo temo, as čela ga je spraševati po druilni ln po delu.
Pavle niti sam ni opazil, kako je aačel odgovarjati natančno na dekletova vprašanja. Kar pozabil je, da j« mislil oditi.
— Povejte, aakaj niste študirali dalje? — je vprašala Tonja.
— IsključHi so m« Is šole. —
— Zakaj? —
Pavka Je sardel.
— Nekaj sem popu natrosil v testo, pa so me nagnali. Pop je bil hudoben. Ni se moglo živeti pri njem. — Pavle Ji >* pripovedoval vse dalj*.	,
Tonja je radovedno poslušala. Otresel ae je zmedenosti In ji j* pripovedoval kot star znanec o tem, da se brat nt vrnil. Nihče od njiju ni opazi), da sta v prijateljskem pogovoru presedela na poljani nekaj ur. Naposled se je Pavka spomnil ln planil.
— Mudi se m| ic na delo. Zaklepetal sem se tukaj, moral bi pa
naložiti ogenj pod kotli. Zdaj bo Danflo godrnjal. — Vznemirjeno J« rekel. — No, pa na svidenje, gospodična, Zdaj moram kar teči, da bom čtavprej v mestu,
Tonja Je hitro vstala ln oblekla plašč.
— Tudi Ja« moram proč, pojdiva skupaj. —
— Ne, ne, jaz bom tskel. VI ne morete s menoj, —
— Zakaj pa ne. Teciva skupaj ln tekmujva, da vidiva, kdo Je hitrejši. —
Pavle Jo Je prealrljivo pogledal.
Da bi tekmovala, kako bi vi mogli tekmovati z menoj? —
— E, bomo videli. Začniva! —
Pavle preskoči kamen, poda Tonji roko in stekla sta v gosd na široko, ravno oesto, ki vodi proti postaji.
Tonja se Je sredi poti ustavila.
— E, zdaj bova pa tekla. En, dva, tri, lovite me. — Zletela Je naprej kot veter. Hitro, hitro *o se premikale njene noge in njen plavi plašč je plapolal v vetru. Pavle je pohitel za njo.	N
»Kot bi trenil, jo dohitim*, Je pomislil, ko je tekel za plapolajo
šele na konou ceste, blizu postaje. Z vso močjo js priletel k njej in Jo čvrsto prijel za ramena.
— Pa sem vas ujel, ptičica —, j« vzkliknil veselo, brez sape.
— Pusti me, boli —, se Je brani, la Tonja.
Oba sta stela brez diha, razigranih src, utrujena od divjega teka, Tonja e* j* malo, kakor slučajno, prižela k Pavlu; postala mu je zato bližja. Sicer Je bil to le trenutek, ali tega se n« pozabi.
— Mene se nihče ni mogel dohiteti —, je rekla, ko se je izvila iz njegovih rok.
Takoj »ta se ločila. Pomahal }1 J« v poadrav, nato pa Je stekel v mesto.
Ko Je odprl vrata kurilnic«, se je kurjač Danilo, ki se Je še suka) okoli peči, jezno obrnil k njemu:
— Ti bi lahko prihajal š« kasneje, saj bi moral jaz mesto tebe kuriti poč, ne? — Toda Pavka Je kurjača veselo potrepljal po ramenu ta pomirljiv« dejal: — Takoj bo vse v redu, stari in se J« spravil k Zloženim drvom. O-krog polnoči, ko j« Danilo ležefl na drvlh. zasmrčal kot konj, sl je
čim plaščem. Toda ddeegel jo Je j Pavle, ko Je namazal motor, umil
rok« ta izvlekel Iz kovčega 63. zvezek »Giuseppe Garibaldija*.
Poglobil »e Je v čitanj« senzacionalnega romana, ki Je opieoval nešteto dogodkov legendarnega voditelja rdečih srajc, Garibaldija Iz Neaplja:
«Pogledala je vojvodo s svojimi prekrasnimi modrimi očmi*.
»Ta ima tudi modre oči*, »e Je »pomnil Pavle. »Pa Je vendar nekako čudno, ni podobna tistim bogatim*, j« mislil. »Teč« k|0t vrag*.
Ko J« utonil v spominih na dnevno srečanj«, ni slišal močnejšega rop°ta motorja, ki se je tresel ln besno vrtel ogromno kolo, medtem ko Je betonska plošča, na kateri je stal, nervozno drhtela.
Pavka je pogledal na manometer, kazalec je šinil nekaj Črtic čez signalno rdečo linijo.
  Za vraga! — Pavl« J« skočil s zaboja ta štokfl k pipi za odvajanje pairc. Obrnil ja dvakrat in skozi zid kurita loe J« zapiskala para, spuščena is odvodnih cevi v reko. Spustil je pipo nižje ln premostil J«rmen ne kolo, ki goni črpalko,
Ozrl se je po Daullu. Ta Je s ši-
roko odprtimi uetmi mimo spal ta smrčal.
Cez pol minute se Je kazale« na manometru vrnil na staro m ret o.
Ko s« Je Tonja ločila od Pavla, Je odšla domov. Mislila Je na nedavno srečanje s črnookim fantom. Ni s* zavedala, da j« zaradi tega zadovoljna.
Koliko J« v njem ognjevitosti ta upora! Sploh ni niti takšen grobijan, kot »e ml Je zdelo. V vsakem primeru ni niti malo podoben tistim slinastim gimnazijcem.*
Bil je človek drugega tipa, iz tiste sredine, s katero Tonja do sedaj ni prihajala bližje v dotlko, »Njega bo lahko udomačiti*, j* mislila. »To bi bilo aantmtvo prijateljstvo.*
Ko se j« bližala hiši, je opazila, kako sedijo v vrtu Liza Suharko, Neli ln Viktor Leščinskl. Viktor Je bral, Očitno so čakali na njo. Pozdravila se je z vzemi ta sedla na klop. Med praznim, lahkomiselnim pogovorom Je sedel Viktor Leščinskl k njej ta Jo tiho vprašal:
— Ste prečit«II roman? —
(Bc 'urdu.Jujtj
S CERKLJANSKEGA
V nekdanji partizanski prestolnl-oi je ljudstvo aktivno pristopilo k obnovi. Tu, kjer je toliko porušenega, Je obnova težka stvar, posebno kar se tiče- gradbenega material«. Tehnična baza Je dobavila 16 ton cementa, ki ga bo razdelila mod najpotrebnejše. Del toga je pridržan z a izdelavo cementnih strešnikov, ki se že izdelujejo Cerknem samem, po tisoč kosov na dan, na Zclinu pa 250 komadov. Za pridobitev apna, je poskrbljeno z udarniškim delom. V kratkem bosta »ožgani dve apnenici, ki bosta dali skupno č«z 1000 centov živega apna. Dosedaj J« obnovlje nlh v cerkljanskem okraju že 54 poslopij. Ustanovila »e bo tudi obnovitvena zadruga, ki bo dobavljala gradbeni material in že do zim« poskrbela za topla stanova n ja ljudem, ki so v najhujših časih vzdrževali IX, korpus.
Tehnična baza skrbi tudi za re gulacijo, za nekatere vasi Je načrt že sestavljen. Od večjih del je načrtu postavitev lesenega mostu v Stopnlku. 8 tem mostom bo omogočeno prevažati gradbeni mat« rial za Sebrelje.
Šolstvo. Za šolstvo se najbolj tru di tovariš Jereb, ki si je zamislil posebne tečaj« kot pripravo za ne ke vrste srednjo šolo, ki naj bi ae ustanovila y Cerknem. Tečaj obis kuje 68 tečajnikov, poučujeta pa dve učiteljici domačinki. Za one Iz oddaljenih vasi je poskrbljeno tudi za hrano in prenočišče, Tečajniki hočejo nadoknaditi vse, kar »o v lotih fašizma izgubili. BOLJUNEC
Referentka za socialno skrbstvo krajevnega osvobodilnega odbora v Boljuncu je med članicami 8P7.Z organizirana nabiralno akcijo za podporo najbolj potrebnim materam ln vdovam, katerih sinovi in možje so dali svoja življenja v borbi za svobodo. Nabrana veota znaša 4200 lir.
Tako je tudi ZSM Istog* kraja organizirala plesno prireditev ta čisti dohodek darovala socialnemu skrbstvu,in sicer 3400 Vir. Te vsote so bile že razdeljene zgoraj omenjenim materam ta vdovam,
ČRNI VRH
1. septembra poteče leto, kar so naše čete likvidirale švabobransko postojanko Orni vrh. Značilno je, da so bije ravno na obletnico volitve, ki »e jih Je udeležilo 98% upravičencev. Mladina j« prišla na volišče * zastavo in s pesmimi. Pri volitvah Je bil razkrinkan nekdanji izmlkač. V Lomu pri Črnem vrhu ta v Ledinah Je bil volilni izid 100%. Te vasi »o še prav posebno povezane a partizani, aaj »o jih videle v budnih ln dobrih dnsh.
mah opazimo to razgibanost.
Oi
največjih del pa tja do najmanj »ih veje iskrena ljubezen ustvari* nja začutimo tisto umetniško tP nilno »ilo, ki je sledila utripom čiv veka ta njegovega dogajanja & zadnjih časov — ječ in konoentri' oljskih taborišč, obešanja, itd. Z®’ čutimo pa še, da umetnik sledi ti*®-pojavom lepote harave same, bodi' si po svoji razgibanosti, bodisi svoji tihi, preprostejši ta intim0 toploti.
S kakšno prepričevalno nazorn0" st jo je izoblikovana Izraznost S51** Fr. Pavlovca «Sava pri Medvodah*’ ali n. pr. R. Debenjaka «Bori», ki J® tako enostavna a izrazno prepr°" sta ta topla, »Krajina* Staneta K0" mar ju, ki Je po evoilb ostrih t9
tezah razgibana Na svoj način J8 Spacal prikazal »Kraška polj**’ Niko Pirnat »Tri risbe*. Preprlč*' valno izraza velika kompozicija A G. Kosa »Suzana*. S prekrasnim kiparskimi dsli so zastopani I. jevic Fr. Smerdu Z. Kalin B. K*' lin, N. Pirnat N« moremo s« b«*' ti posebej z deli posameznih * ,
Veselica v Gorici
V nedeljo, 2 septembra t. I., priredi »Soški tednik* ljudsko veselico s plesom v goetltal Konic v Rodni dolini. Na sporedu je petje, kupleti, posebna ustmena isdaja »Soškega tednika*, srečoiov, šaljiva pošta Itd, Igrala bo Rentpeterska godba »Orn-pulln*. Cisti dobiček Je namenjen tiskovnemu skladu »Boškega tednika*.
karjev vendar mo,ramo poudari visoko kvaliteto njihov« obllkov*1 ne sile So to Urelč Cesar, D*^' njak, Čargo, Lukeilč, Omersa, * Ion, Piščanec Elda, Sirk, 8tlPw^ šek, Santel Avgusta, Vidmar N- v Vidmar Drago, Binolla.
Razstava j« v vsakem pog'8*^ uspela in toplo priporočamo, d* r obiščete ter »i nabavite tudi ka<* log.
Vabilo
Vabijo s« vsi erednji ta mali k*08, tovalet, cvetličarji, vrtnarji, kd*" ni, najemniki in poljski delavci sestanek, ki bo v nedeljo, 2. t. ob 4. url popoldne na Kolonkta^ v gostita! pri »Društvu*. IrvoU*® bo odbor za Enotni kmečki tli"’’’ kat TV. sektorja.
Poizvedb«
BRISč EK ftl-AVKO, partizan®*!
Ime Rušo, bil pri tržaški udsf; brigadi, zadnje bivanje v boJn«*^ Cerknem, v zočotkou službovanj intendant, pozneje telefonist. — vi« materi Brlšček Uršula, vi* tovello 13, Barkovljc, Trst.
f Družina Skrlavaj se
zahvaljuje vsem, ki so ifka®* sočutje ob težki izgubi nešeg« očeta, strica, starega očeta
KRISTJANA iKRLAVAJA
Posebna zahvala K.O.S., ki tej priliki organiziral tako v,u », sten pogreb. Zahvaljujemo ®A , župniku, tov. govorniku, A.r Z.M.S., vaškemu zboru, pro***J|) godbi, darovalcem cvetja m v*ly ostalim številnim udeležencem r grebe.
Opčine, 30. 8. 1945.	,
Žalujoča soproga hči ANGELA, zet FRA^ SUERZ, vnuka:	NINO
ADA ter ostalo »orod®^
MALI OGLAgjU
VAJENCA ZA TRGOVINO F®* fO sprejmem. Tret, via Fatoio "
MLADE PRARICKE zamenj®^ *|. krmo ali prodam. Škerl. T°m*)U^
MITING NA KONTOVELJTLAgli svetno društvo, dramatični * lz Proseka in Kontovelje I*r‘ligr<’ sodelovanjem pevskega zbor* j 9. »Zupanova Micka* v nedelj0’jjn)' 45 ob 18. uri v dvorani g°*P ^h*' »kega društva. Po igri pro®** va ta ples._________________   -j.
MITING V KOMNU. V nedeU^tč septembra t, L popoldne b° * v požganem Komnu mlttaf strini sporedom, V slučaju ^ k ga vremena ho preložen	>
m. Vsi dobrodošli. —Jg*
MITING V TOMAJU. Tjjjj1, £ Igralska skupina vabi v*e <, r|I«^
t, 1. ob 16. uri n* zabavno F tev, »ledi plesna zabava. <
Odgovorni 1» rodni k JOŽE KOREN