S predstavo Romanca se v SLG Celje začenjajo 20. Dnevi komedije Rdeči križ Šentjur kot družinsko podjetje? Hitra cesta buri duhove že pred javno razpravo. Tudi trasa F2-2 ni vsem po godu ... Oče Jasmine Žohar: »Če bi bila ob cesti ograja, bi bila hči še živa!« 90,6 95,1 95,9 100,3 itimmt VSAK TOREK IN PETEK cafië' * ÜZITEK V DOBRI KAVl! PRAŽARNA: 03/713-2666 š ST. 12 - LETO 66 - CELJE, 11. 2. 2011 - CENA 1,25 EUR Blišč in beda zaposlitvenega trga Brezposelnost in zaposlovanje sta dve plati iste medalje! Prava rešitev: odpiranje delovnih mest in načelo: »Pomagaj si sam!« Povpraševanje po naravoslovcih in ponudba slabše plačanih del sta realnost tudi na Celjskem. Za ustvarjalne in dela željne je morda priložnost v obrtniških znanjih ... Odgovorna urednica NT Biserka Povše Tašic Stanko Lorger -športnik in svetovljan, ki sta ga nagradila Tito in papež Mercator Center Celje O peka miška 9, Celje tel. št: 03/426 SC 00 Vsako soboto od 9.00 do 13.00 ure MINI MARKETING d.o.o. POSTAVA KURILNEGA OLJA BENCINSKI SERVIS STRANICE tel.: 03 7S20 708, 02 8450 126 Okna MIK P V C * L E S ■ LES/ALU * ALU ENERGETSKEGA RAZREDA A PRIHRANIJO NAJVEČ www. mi k-ce, si 080 12 24 Ohranimo energijo. PRIHRANIMO. 2 POLITIKA Odgovorna urednica Biserka Povše Tašic UVODNIK Dnevi slovenske komedije v ZDA in na Celjskem Življenje ima polno nians, tudi med tragedijo in komedijo kot nasprotjem je veliko odtenkov. Tako kot ima različne odtenke sporočilo prvega ministrskega predsednika med obiskom v ZDA, češ da nam gre očitno tako dobro, da si lahko prvič privošči, da je kar tri dni zdoma. Ja, vrag je v podrobnostih in življenje je stvar odnosov. V naši družbi, kjer je veliko odnosov bliže tragediji kot komediji, se zdi, da postaja edino pravo in vsem cenovno dostopno zdravilo, za katerega ne potrebujemo recepta, smeh. Smeh se ne draži, nanj ne vpliva globalna politika, z njim lahko zdravimo lastno ali tujo domišljavost in v nekem smislu postajamo podobni vzhodnjaški filozofiji zen, ki ima zanimiv pregovor: »Tisti, ki se smeje, je gospodar svoje usode.« Vsakdo se je že znašel v življenjski preizkušnji, ko je lahko preprosto ugotovil, da solze ne bodo pomagale. Življenje je preprosto treba vzeti v svoje roke in vsem krojačem našega življenja sporočiti: »Še se lahko smejimo, malce vašim neumnostim, malce bolj pa temu, da lahko izbiramo!« Od nas samih je namreč odvisno, kako bomo gledali na pol poln kozarec. Čakajoč na to, da bo država rešila naše probleme, ne bomo prišli ravno daleč oziroma bo naš nasmeh iz dneva v dan bolj grenak. Polnoletni v novo nastali državi se bomo morali naposled začeti spraševati predvsem, kaj morda lahko sami storimo, da bi se v svoji državi bolj smejali. S praznimi želodci, brez služb, brez zelenega vala na semaforju ali v pravo smer naravnanega kompasa smo bolj izgubljeni. A ni treba, da je tako. Izbor življenja je samo in izključno naš: ni odvisen od reform in ne od tistih, ki imajo v rokah škarje in platno. Nekateri si pač izberejo način »crkavanja«, kot bi dejal Miha Mazzini, drugi v to fazo zdrsnejo in tretji, bi dodali mi, se preprosto odločijo, da je dan brez smeha izgubljen. Ti slednji so Kitajci. Ni treba v oddaljeno azijsko državo, da bi jih posnemali, saj imamo nekaj podobnih modrosti že na zalogi slovenskih rekov in modrosti. Smeh je pol zdravja je tista misel, ki jo poznamo tudi na Slovenskem. In nastopajoči z mikrofonom, ki publiki predstavljajo svoje videnja sveta in na veselo plat obračajo dogodke iz vsakdanjega življenja, so tudi pri nas vse bolj priljubljeni. Slišijo na ime »stand up komedijanti«. Tako kot valentinovo smo tudi to zvrst komedije oziroma monokomedije uvozili iz Amerike. A ni vse slabo, kar je od drugod, in seveda ni nujno dobro vse, kar je domače. V časih, ko velja, da je človek človeku volk in bi se tudi »Slovenceljni« radi med seboj požrli, je morda prav, da ne pozabimo ključne značilnosti komičnosti, in sicer: lastna je človeškemu. Poznate tisto šalo o človeku, ki je opustil kajenje, pitje, seks in težko hrano? Bil je zdrav kot dren vse do trenutka, ko si je vzel življenje?! Smeh in solze nista nujno vsak na svoji strani. Kdaj nazadnje ste se že nasmejali do solz? Morda Vam bo ponovno uspelo na dnevih celjske komedije ... p.s. Ob prebiranju Novega tednika Vam izrazitih čustvenih izlivov v obliki smeha ali solz sicer ne napovedujem, zagotavljam pa, da se vas bomo s kolegi tudi v prihodnje vsaj malce dotaknili; tako kot ste že vajeni in še malce drugače, tudi v okviru treh novih rubrik, ki smo jih poimenovali: Naša tema /Dan, ki smo ga preživeli z ... / Intervju z ljudmi za katerimi sepraši.../. novitednik w% www.novitednik.com PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK M ■B ■fj ^^^^ o a ii m n m m 2 m Svetniki bodo lahko tudi predsedniki Do konca marca naj bi uveljavili zakonske spremembe, ki odpravljajo nelogična določila na relaciji svetniki - društva Skupina poslancev, med njimi tudi večina s Celjskega, s prvopodpisanim Jakobom Presečnikom je v obravnavo po skrajšanem postopku vložila predlog sprememb zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Gre za zakon, ki je večje burne odzive doživel šele po uveljavitvi, čeprav Preseč-nik pravi, da poslanci že med obravnavo niso skoparili s pripombami, ki pa niso bile slišane. Spomnimo, da so župani že pred časom ministrico za javno upravo Irmo Pavlinič Krebs v Celju opozarjali, da je zakon neživljenjski in da vnaša precej nemira med izvoljene svetnike. »Gre za omejitev poslovanja. Če ima svetnik ali župan (to velja tudi za njegove družinske člane) kakšno funkcijo v društvu (predsednik, član upravnega ali nadzornega odbora), potem se takšno društvo ne sme prijaviti na javni razpis za dodelitev sredstev, ki jih razpisuje občina. Vsi vemo, da denarja ni veliko, društvom pa seveda vsak evro pride prav. Govorimo o kulturnih, športnih in podobnih društvih. Omejitev ni, če je v zakonu navedeno, da občina mora zagotavljati sredstva za delovanje in so le-ta predvidena v proračunu,« je takrat razložila direktorica občinske uprave v Velenju Andreja Katič. V teh dneh, ko v posameznih društvih načrtujejo občne zbore, se že dogaja, da predsedniki društev odstopajo, slišati pa je tudi o imenovanju »slamnatih« predsednikov. Občine namreč društvom, kjer so svetniki ali njihovi ožji družinski člani funkcionarji, ne smejo dati in ga tudi ne dajo iz proračuna. Spomnimo se Občine Šoštanj, kjer je kar devet od 20 svetnikov takšnih, ki so vpleteni v delo različnih društev, ki Andreja Katič podobno kot v drugih občinah dobivajo denar preko javnih razpisov. Slednje so vpeljali predvsem zato, da je denar pošteno razdeljen med tiste, ki v resnici »migajo«. Nespremenjeno - lahko rečemo »zamrznjeno« - pa je stanje glede podžupanov v Mestni občini Celje. Trojica direktorjev javnih zavodov, ki bi jih župan Bojan Šrot imenoval za podžupane, zaradi določil protiko-rupcijskega zakona še vedno ostaja »zamrznjena«. Te teme se poslanci tudi po usklajevanju s protikorupcij-sko komisijo v predlaganih spremembah zakona niso lotevali, ker čakajo na odločitev ustavnega sodišča. Druga nelogičnost zdaj še veljavnega zakona je v tem, da svetniki ne smejo kandidirati na javnih razpisih občine ali države - torej odpadejo vse subvencije, ki jih občina ali država namenjata posameznikom v kmetijstvu ali obrti. Če je problem pri društvih še nekako rešljiv s tem, da svetniki pač izstopijo z vodilnih mest, pa verjetno ne bodo odstopili od svoje kmetije - zato nekateri svetniki že resno razmišljajo, da bi zato, ker niso upravičeni do subvencij, odstopili s te funkcije. To pa seveda v manjših občinah z večinskim sistemom pomeni nove volitve, zagotovo pa bi se zapletlo tudi v večjih občinah. Poanta zakona ni bilo preprečevanje korupcije, ampak kopičenje funkcij, so menda razlagali decembra. »Kakšnih funkcij? Na podeželju niso tako zveneče kot v Ljubljani. V teh krajih prosimo ljudi, da sodelujejo. Tako se srečujemo s problemi, kako sploh dobiti kader, kako ljudi prepričati, da sodelujejo v društvih, klubih, drugih nevladnih organizacijah ... Za nameček je vsak s kom v sorodu,« je odgovarjala Katičeva. Opozorilom prisluhnili tudi poslanci Glasna opozorila, da v občinah ni na pretek ljudi, ki bi bili pripravljeni delati v dobrobit kraja, zato je podvajanje funkcij praktično neizogibno, so očitno slišali tudi poslanci, ki so predlog sprememb zakona vložili minuli petek, predlagajo pa obravnavo po skrajšanem postopku. »Kar nekaj določil se nam zdi nelogičnih oziroma ocenjujemo, da ne more priti do korupcije. Poudarjam, da nas pri predlogu za spremembo zakona nikakor ni vodila želja, da bi omogočili koruptivna dejanja, ampak želimo odpraviti nelogičnosti, ki so se pojavile z uveljavitvijo zakona,« je razložil Pre-sečnik. Jakob Presečnik Pri dodeljevanju sredstev z razpisov oziroma pri subvencijah občin ali države, na katera se po zdaj veljavnem zakonu funkcionarji, torej tudi svetniki, ne morejo prijaviti, so v predlaganih spremembah poskrbeli za varovalko. »Vsak, ki se javlja na razpis, potrebuje soglasje protikorupcijske komisije na državni ravni,« je omenil Presečnik, ki je dodal, da so opozorila o perečih zakonskih določilih prihajala praktično iz vseh slovenskih občin. »Povsod so posamezniki, ki so aktivni na več področjih, od društvenega do političnega življenja. Poslanci pač ne vidimo razloga, da bi tem posameznikom preprečevali aktivnosti, sploh pa so jih v občinske svete izvolili volivke in volivci.« Torej poslanci za sprejem in uveljavitev predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (tako se glasi polno ime) predlagajo skrajšan postopek. »Predvidevam, da bodo spremembe zakona, glede na to, da smo zbrali 75 podpisov poslank in poslancev, sprejete do konca marca,« je napovedal Preseč-nik. Na vprašanje, kaj do takrat, pa je odgovoril: »Dokler spremembe niso sprejete, ne morem točno napovedati, kaj bo dejansko veljalo v prihodnje. Vseeno pa bi društvom priporočil, da na silo oziroma zaradi zdaj veljavnih zakonskih določil ne hitijo z imenovanjem novih poslovodnih organov, ki bi nadomestili svetnike oziroma njihove ožje družinske člane. V grobem pa seveda menim, da bodo predlagane spremembe, ki bodo omilile položaj svetnikov, sprejete v predlagani vsebini.« US Škofija Celje prinaša Celjsko pokrajino Vlada je v sredo slovenskim županom predstavila nov predlog razdelitve države na pokrajine. Teh naj bi bilo šest, njihove meje pa bi potekale kar po mejah slovenskih škofij. Kot izhaja iz idejnega predloga regionalizacije Slovenije, bi bile pokrajine naslednje: Celjska, Koprska, Ljubljanska, Mariborska, Murskosoboška in Novomeška. V Celjski pokrajini, ki bi jo lahko poimenovali kar od Rinke do Sotle, najdemo tudi večino občin, k jih pokrivata tudi naša medija, torej Radio Celje in Novi tednik. S to delitvijo se v grobem, vsaj po prvih odmevih, strinjajo tudi Velenjčani, glavni zagovorniki tako imenovane Pokrajine Saša. V vladi so se za navezavo na cerkveno razdelitev naslonili, ker je po petih letih uveljavitve zemljevida škofij ta med ljudmi že sprejet. Pokrajine naj bi na začetku izvajale predvsem izvirne naloge, torej prostorsko planiranje, skladni regionalni razvoj, varstvo okolja, prometa in posamezne dejavnosti javnih služb regionalnega pomena. Spomnimo še, da smo o delitvi Slovenije na 13 pokrajin že odločali na referendumu, pri čemer so volivci podprli tako ustanovitev celjske kot pokrajine Saša, vendar so takrat pokrajinske aktivnosti zastale. US Tretja os -Posedel v bran kmetijskih ■ ■■ v v zemljišč Trasa F2-2 še pred javno razpravo buri duhove. Prepiri zaradi trase hitre ceste očitno še niso končani, čeprav je vlada že izdala uredbo o začasnih ukrepih za zavarovanje prostora ob predvideni trasi Šentrupert-Velenje - jug. Poslanec Lojze Posedel je namreč na ministra za kmetijstvo Dejana Židana naslovil poslansko vprašanje glede varovanja kmetijskih zemljišč na območju občine Braslovče. Kot pravi Posedel, sta spreminjanje namembnosti kmetijskih zemljišč in njihova pozidava v zadnjih letih po obsegu in vsebini postala resen in zaskrbljujoč problem. »Zato so pohvale vredna stališča, ki izhajajo iz novele zakona o kmetijskih zemljiščih, da je treba zaščititi najboljšo obdelovalno zemljo, povečati pridelavo in proizvodnjo domače hrane ter ohraniti podeželje,« navaja Posedel, ki posebej opozarja, da je bila zaradi vsega navedenega še posebej nerazumljiva odločitev vlade za začetek aktivnosti za gradnjo priključka od avtoceste od Šentruperta do Velenja. »Trasa ceste je namreč kljub velikemu nasprotovanju umeščena po sredini Savinjske doline mimo Braslovč, s čimer bo uničenih mnogo najboljših zemljišč prve kategorije, na katerih so v velikem delu tudi trajni nasadi.« Žalski poslanec je ministra Židana že opozoril na problematiko, minister pa naj bi napovedal, da bodo predlagali ponovno preučitev navezave južnega dela trase na Arjo vas, ker bi se s tem lahko v celoti izognili posegu v strnjeno VELENJE - Čas partnerje v projektu Evropske prestolnice kulture 2012 (EPK 2012) že preganja. Občine partnerice so se komaj uspele dogovoriti o načinu financiranja projektov, ob tem, da vse programske podrobnosti še zdaleč niso dorečene. Pika in Kunigunda sta sicer glavni zaščitni znamki prireditev EPK v Velenju, a si Velenjčani obetajo, da bodo lahko ponudbo še razširili. Občine, ki sodelujejo v projektu EPK 2012, so potrebovale precej časa, da so se s koordinatorjem, z mariborskim javnim zavodom, uskladile glede financiranja programov. Še vedno se dogovarjajo o končnem scenariju prireditev, ki jih bodo izvedle. Spomnimo, da območje kmetijskih zemljišč v občini Braslovče. »Kljub temu je vlada na predlog ministra za okolje in prostor izdala uredbo o začasnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora od priključka na avtocesti pri Šen-trupertu do priključka Velenje jug,« še enkrat izpostavlja Posedel, ki sprašuje, če sprejeta uredba pomeni, da bo država kljub omenjeni noveli zakona o kmetijskih zemljiščih nedopustno posegla v najboljša kmetijska zemljišča. Mop gre naprej Kot pojasnjujejo v Ministrstvu za okolje in prostor (Mop) je bila jeseni 20O7 izdelana študija različic s predlogom najustreznejše rešitve. Kot najustreznejša različica je bila predlagana trasa F2, s potekom od Šentruperta, čez območje občin Braslovče in Šmartno ob Paki do priključka Velenje-jug. »Razlike med variantami, še posebej med predlagano F2 in drugo uvrščeno F6, niso bile velike. V prid varianti F2 je, kljub spoznani slabosti te variante zaradi poseganja na kmetijska zemljišča, govorilo dejstvo, da je boljša z vidika prometne ekonomike, predvsem bi pomenila bistveno boljšo navezavo Zgornje Savinske doline na urbana in gospodarska središča in prometne povezave Slovenije, hkrati pa izbrana trasa bolje rešuje prometno problematiko Velenja z Gorenjem,« navajajo v ministrstvu. V Mopu so kasneje v želji, da bi omilili posege na kmetijska zemljišča, izdelali se občine, nasprotovala je tudi Mestna občina Velenje, niso strinjale s predlogom, da bi denar, namenjen izvedbi programov, nakazale na račun javnega zavoda ter ga zatem oplemenitenega z državnimi sredstvi črpale nazaj. Konec prejšnjega tedna pa jim je vendarle uspelo doreči način financiranja. Je pa tudi res, da čas neusmiljeno teče in da jim voda že dobesedno teče v grlo. Velenjski župan Bojan Kontič o usodi projekta sicer nikoli ni dvomil. »Zaradi ugleda Slovenije v Evropi in širše si ne moremo dovoliti, da bi projekt obvisel v zraku,« je povedal. Vodstvo in predstavniki zavoda Maribor 2012 so obiskali vsa partnerska mesta in uspešno zaprli finančno kon- optimizirano traso F2-2, ki so jo v največji možni meri umaknili z območja kmetijskih zemljišč. Če izpustimo bolj natančno proceduro, tudi glede priprave državnega prostorskega načrta, v Mopu Posedelu v bistvu odgovarjajo, da je izbrano traso predlagala stroka, da se umeščanje trase nadaljuje po optimizirani varianti F2-2 in se pri umeščanju v največji možni meri izogibajo posegom na najboljša kmetijska zemljišča. »Želimo poudariti še dejstvo, da je celotna tretja razvojna os postala vladna prioriteta, zato apeliramo za konstruktivno sodelovanje vseh pristojnih tako v postopku priprave DPN kakor tudi v vseh nadaljnjih fazah do realizacije projekta v prostoru,« zaključujejo svoj odgovor v Mopu, kjer so že napovedali, da bodo osnutek trase hitre ceste javnosti predstavili v tem mesecu. Zadovoljnih bo malo Tako se bodo mogoče že v marcu začele tudi javne razprave, ki bodo zagotovo izjemno burne. Ne le, da predvideni umestitvi trase skozi občino Braslovče ostro nasprotuje tamkajšnja civilna iniciativa, ki trdi, da bi bila veliko boljša in cenejša trasa F6, ki v bistvu pomeni navezavo Velenje-Arja vas. Sedaj so se našli tudi ostri nasprotniki tako imenovane optimizirane variante F2-2, ki predvideno hitro cesto umika z braslovških polj in jo praktično pelje pod Goro Oljko. Zaradi te »različice« so ogorčeni krajani Podgore in tudi drugi občani Šmartnega ob Paki, ki zagotavljajo, da trase ne bodo sprejeli. Kot v imenu Podgore opozarja Martin Podgoršek (njegovo pismo v celoti objavljamo v rubriki Pisma bralcev) , se bodo na tem območju poslabšale bivanjske razmere, predvsem pa opozarjajo na degradacijo Gore Oljke. Sicer smo pri izbiri tras že nekajkrat naleteli na besedo »pokvarjeno« - podobno je Podgoršek označil dejstvo, »da so doslej uradni predstavniki izjavljali, da so pripombe nesmiselne, dokler ni razgrnitve trase - se- 2012 za prijave prireditev odprt do konca februarja. Kaj pa investicije? Zanje Velenje še ni prejelo nobenih sredstev. Za izvedbo programov Velenjčani načrtujejo izgradnjo prireditvenega prostora ob jezeru, kjer je že tradicionalno Pikin festival. »Je pa res, da v tem trenutku še nimamo niti gradbenega dovoljenja, zato se še ne mudi. Zagotovila, da bomo ta denar dobili, sicer imamo,« še zatrjuje Kontič. Velenjčani oziroma kulturni zavodi, ki so nosilci prireditev, so do zdaj prejeli 60 tisoč evrov le za izvedbo programov. Kdo bo poleg Pike in Kunigunde stal na velenjskih odrih EPK? Vodja programa EPK 2012 v Velenju Peter Groznik poudarja, da Velenjčani svojo ponudbo gradijo na prepoznavnih blagovnih znamkah največjega otroškega festiva- daj pa govorijo, da bodo možne le manjše spremembe«. Slišati je tudi o pobiranju podpisov proti trasi na Polzeli ... Skratka, napovemo lahko, da bo o hitri cesti, ki jo mnogo težko pričakujejo, zagotovo še veliko govora in prepirov. URŠKA SELIŠNIK la pri nas, Pikinega festivala, ter Festivala mladih kultur Kunigunda. »Velenje pa bo v EPK 2012 sodelovalo tudi s poletnimi prireditvami. Gre za koncertne, gledališke in ostale dogodke ter prireditve, glede na to, da so prijave še možne do konca februarja in da se v teh dneh intenzivno pogovarjamo z organizatorji in ustanovami, ki jih ponujajo, pa o končnem scenariju še ne bi govoril. Kdo, kaj, kako in kdaj, bo jasno nekje v marcu,« pravi Groznik. V vsakem primeru pa v Velenju upajo na odmevno promocijo. »Velenjska občina prevzema organizacijo otroškega mladinskega programa in s tem celotnemu projektu daje dodano vrednost. Seveda pa si s sodelovanjem EPK 2012 želimo večjo prepoznavnost Velenja in obstoječo kulturno ponudbo dvigniti na še višjo raven,« dodaja Kontič. POLONA MASTNAK Na vsak Pikin zlatnik še en iz državne skrinje strukcijo projekta. Velenjčani naj bi po tem scenariju »uplenili« deset odstotkov vseh sredstev, ki jih bo ministrstvo za kulturo namenilo za izvedbo EPK 2012. Skupno bo za to porabljenih 13,2 milijona proračunskih sredstev, prav toliko bodo za programe namenile občine. »Preprosteje povedano gre za financiranje po principu en evro občina in en evro država,« je povedal vodja programa EPK 2012 v Velenju Peter Groznik. Približno 15 odstotkov vsega denarja, tega bo potem med 25 in 30 milijoni evrov, bo šlo za delovanje zavoda Maribor 2012, 15 odstotkov programskih sredstev pa bo šlo za skupne in mrežne projekte, v katerih bodo sodelovale vsa mesta. Ostala sredstva bodo razporejena neposredno med posamezne projekte in pro-ducente po občinah. Torej bo ostalo še kar nekaj manevrskega prostora za dogovore o izvedbi programov. Velenjska občina je v letošnjem proračunu za prireditve EPK 2012 predvidela 120 tisoč evrov, v naslednjem letu 250 tisočakov, a, kot pravi Kontič, bolj zato, da pokaže dobro voljo in resno pripravljenost za izvedbo. »Skladno s programi bomo ta sredstva finančno okrepili, o zneskih ne morem govoriti, saj se bodo programi, ki naj bi jih izvajali, ponovno ovrednotili.« Glede programov, ki jih bodo občine izvajale, tako še ni nič dokončnega, saj je tudi javni poziv zavoda Maribor Noben ukrep ne more nadomestiti odpiranja novih delovnih mest Stečaji in kriza še vedno na pohodu - Zakon o urejanju trga dela prinaša novosti za brezposelne in iskalce zaposlitve S 1. januarjem je letos v veljavo stopil zakon o urejanju trga dela. Precej v senci pokojninskega zakona, čeprav prinaša veliko pomembnih novosti. Med drugim zakon širi krog upravičencev do nadomestil za brezposelnost, ta se bodo tudi nekoliko zvišala. Na zavod za zaposlovanje se bodo lahko poleg brezposelnih prijavljali tudi drugi iskalci zaposlitve, zavod pa bo razpolagal tudi s podatki o delodajalcih, ki ne spoštujejo zakonodaje. O pričakovanih učinkih novega zakona, a tudi o gibanju brezposelnosti smo se pogo-varali z direktorjema celjske in velenjske enote zavoda za zaposlovanje Karmen Lesko-šek ter Robertom Rajštrom. Za začetek: lani smo v Sloveniji beležili več kot 13-odstotni porast brezposelnosti. Koliko smo k tem odstotkom »prispevali« na Celjskem in Velenjskem? Leskošek: Za Celjsko regijo je naša območna enota lani konec leta beležila 11.594 brezposelnih, kar je 10-odstotni delež celotne slovenske brezposelnosti. Vendar lahko govorimo o izboljšanju, saj smo imeli glede na leto 2008 lani za 7 odstotkov manjši priliv brezposelnosti. Zgovoren je tudi podatek, da smo imeli lani za 18 odstotkov več zaposlitev, v regiji se je zaposlilo kar 6.067 ljudi, na zavod pa se jih je prijavilo 11.460. Karmen Leskošek (Foto: SHERPA) Rajšter: V velenjski območni enoti smo konec leta imeli prijavljenih 8.673 brezposelnih oseb. Žal moram povedati, da je lani brezposelnost na našem območju narasla za okroglih 20 odstotkov. Poudaril bi, da se je obenem lani lani zaposlilo kar 5.242 ljudi, od tega 4.949 brezposelnih! To kaže, da je možnosti zaposlitve kar nekaj, da ima zavod nenehen priliv, a tudi odliv oziroma to kaže na precejšnje gibanje na trgu delovne sile. Po novem zakonu je do nadomestila za brezposelnost upravičen posameznik, ki je bil v delovnem razmerju vsaj devet mesecev v zadnjih 24 mesecih. Nadomestilo za prve tri mesece znaša 80 odstotkov osnove, ki je povprečna plača posameznika v zadnjih osmih mesecih. Najnižji znesek denarnega nadomestila ne sme biti nižji od 350 evrov, najvišji pa ne višji od 1.050 evrov. Starejši od 55 let z več kot 25 leti delovne dobe lahko nadomestilo prejemajo 25 mesecev. Druga obdobja prejemanja nadomestila ostajajo enaka kot doslej. Brezposelni, ki bodo mesečno ustvarili do 200 evrov neto dohodka iz dela na podlagi katerega koli pogodbenega razmerja, bodo ohranili pravico do denarnega nadomestila. Če bo ta dohodek presegal 200 evrov, se bo denarno nadomestilo znižalo za polovico tega dohodka iz dela, razen za brezposelnega, ki preživlja mladoletne otroke. zvo SOlel ZVD Zavod za varstvo pri delu d. d. www.zvd.si Vrh ttnske in celovite storitve s področju varnosti in zdravja pri delu, Zagotavljamo jih neprekinjeno le od letu 19M! PE CELJE LJUBLJANA PE KOPER 053 083 830 01 585 51 00 05 630 90 35 Razlogi za še vedno razmeroma visoke številke so na Celjskem in Velenjskem precej različni ... Rajšter: Razmere pri nas so močno zaznamovali stečaji nekaterih večjih podjetij, med njimi seveda Preventa in Vegrada, vrata so zaprla številna manjša podjetja. Kar nekaj brezposelnih oseb iz Vegrada in njegovih hčerinskih družb se je prijavilo v ljubljanski in celjski službi, k nam se je prijavilo 438 delavcev. Do novega leta se je iz te evidence že odjavilo 66 ljudi, večina zaradi zaposlitve. Leskošek: Na Celjskem stečajev tako velikih podjetij na srečo ni bilo. Seveda pa so delo izgubili delavci Gradisa, Bohor Lesa, Biva hiš, Inde Vransko, kar je vplivalo na število prijav. Svoje je naredila še kriza v gradbeništvu. Sicer pa so vse leto na zavod prihajali presežni delavci, saj so se mnoga podjetja odločala za prestrukturiranje. Konec leta se je močno povečal še priliv tistih, ki so se jim iztekle pogodbe za določen čas. Teh je bilo kar veliko, zato povečanje števila novih delovnih mest ni toliko prišlo do izraza. Za naprej ni mogoče reči, kaj bodo prinesle razmere v gradbeništvu, kako se bodo odrazile na poslovanju podizvajalcev. Podjetja sicer ne napovedujejo večjih odpuščanj, vendar je to težko napovedati. Kaj pomeni priliv omenjenih delavcev na zavod za strukturo brezposelnosti? Rajšter: Struktura brezposelnih se je lani res spremenila. V prejšnjih letih smo beležili več mladih iskalcev prve zaposlitve, ki so v naših evidencah nadpovprečno izstopali. Lani se je njihov delež zmanjšal, kar ne pomeni, da se je zmanjšalo absolutno število, ampak da se je povečal delež ljudi z daljšo delovno dobo, ki so prišli zaradi stečajev. Tako se je najbolj povečal delež starejših od 50 let. Leskošek: Celjska regija je izstopala po deležu brezposelnih žensk, v zadnjih dveh letih se je to spremenilo, saj so bile bolj na udaru panoge, kjer so bili zaposleni moški. Trenutno je med prijavljenimi 48 odstotkov žensk, prej jih je bilo približno 53. Ves čas regija glede na državno povprečje izstopa po številu iskalcev prve zaposlitve. Tudi zato, ker v naši regiji nastane le 9 odstotkov vseh potreb po delavcih. Oba omenjata odpiranje novih delovnih mest, kje se kaže največ možnosti . Leskošek: Regija ima perspektive na področju zdraviliškega turizma in spremljajočih storitvenih dejavnosti, torej tudi gostinstva. Že več let se soočamo s pomanjkanjem tehniških kadrov, podjetja in obrtniki iščejo strojnike, inženirje. Vsa delovna mesta, ki so povezana s sodobnimi tehnologijami in kjer rabijo kadre s specifičnimi tehničnimi znanji. Na drugi strani ima kar 34 odstotkov brezposelnih na Celjskem le prvo stopnjo izobrazbe. Rajšter: V tem trenutku največ priložnosti zaposlitve na Velenjskem nudi kovinska industrija, na račun naših glavnih trgovinskih partnerjev v Nemčiji, kjer ta zagon še ne popušča. Možnosti so še v trgovini, tudi v gradbeništvu, prometu, skladiščenju, dejavnosti izobraževanja, v manjši meri še v drugih dejavnostih. Nov zakon o urejanju trga dela bo razširil dejavnost zavoda za zaposlovanje. Kaj to konkretno pomeni? Rajšter: V evidenco odslej ne sprejemamo le brezposelnih, ampak tudi druge iskalce zaposlitve. Tudi tiste, ki jim bo poteklo delovno razmerje za določen čas, tiste, ki se jim izteka odpovedni rok. Torej tudi ljudi, katerih zaposlitev je ogrožena. Tem bomo v območnih službah namenili več pozornosti, jim ponudili pripravo zaposlitvenega načrta, storitve, ki jih nudimo brezposelnim. Leskošek: Lahko bi rekli, da širimo krog strank. Naš namen je ponuditi čim več uporabnih informacij čim širšemu krogu ljudi. Brezposelnim in tistim, ki so pred tem, da delo izgubijo, da se čim bolj skrajša pot do nove zaposlitve. Vedeti moramo, da je aktivnost iskalca zaposlitve ključnega pomena, pomemben je vsak dan, še posebej v prvih mesecih po prijavi na zavod. Odslej se je mogoče v evidenco prijaviti v katerikoli službi zavoda po vsej Sloveniji, ne glede na kraj stalnega bivališča. Bo to povečalo ali zmanjšalo pritisk na posamezne območne službe? Rajšter: Stranka se lahko prijavi tam, kjer želi oziroma kjer pričakuje, da bo dobila ustrezno zaposlitev. To lahko pomeni večjo mobilnost iskalcev in brezposelnih oseb, pričakujem, da se bo število prijav povečalo v mestih, ki veljajo za večja gospodarska in industrijska središča. Da se bodo ljudje navadili prilagajati, se morda tudi preselili, če se bo nekje ponujala možnost zaposlitve. Leskošek: Kakšnih večjih migracij ne pričakujem. Morda se bo to poznalo pri mladih, ne ravno v smislu bega možganov, možno pa je, da se bodo prijavljali na zavod v univerzitetnih središčih, krajih, kjer študirajo. Če se jim bo seveda tam ponujalo več možnosti za zaposlitev. Trenutno je to težko napovedati. Celjska regija ima perspektive na področju zdraviliškega turizma in spremljajočih storitvenih dejavnosti, torej tudi gostinstva. Že več let se soočamo s pomanjkanjem tehniških kadrov, podjetja in obrtniki iščejo strojnike, inženirje. Robert Rajšter (Foto: TimE) NOVI TEDNIK NASA TEMA / GOSPODARSTVO Na Velenjskem ta hip obstaja največ priložnosti zaposlitve v kovinski industriji, in sicer na račun naših glavnih trgovinskih partnerjev v Nemčiji, kjer ta zagon še ne popušča. Možnosti so še v trgovini, tudi v gradbeništvu, prometu, skladiščenju, dejavnosti izobraževanja, v manjši meri še v drugih dejavnostih. Ena pomembnejših novosti v novi zakonodaji je možnost dostopa do informacij o delodajalcih. V naslednjih šestih mesecih se bo oblikovala neke vrste »črna lista« kršiteljev de-lovnopravne zakonodaje. Leskošek: Morda je »črna lista« nekoliko pregrob izraz. Dejansko se bo oblikoval seznam kršiteljev, na podlagi katerega bo zavod lahko presojal delodajalce. Seznam sicer ne bo javen. Bomo pa pridobili določene podatke o delodajalcih od inšpekcije za delo in Ajpe-sa. To bo dobrodošlo za vse nas, kajti do kršitev prihaja. Tudi brez zakonske podlage je sistem na trgu dela nekako že deloval. Vedeti moramo, da dobri delodajalci, tisti, ki imajo v okolju nek ugled, s kadri tudi do zdaj niso imeli težav. Tisti, ki niso spoštovali zakonodaje, so težje prišli do delavcev. Zakonska ureditev je še neka dodana vrednost, ko govorimo o zaščiti delavcev. Rajšter: Vedeti je treba, da bo lahko zavod presojal delodajalce in posredovanje tudi odklonil, če bomo ugotovili, da ima nekdo »preteklost« kršitev delovnoprav-ne zakonodaje. To bo na trg dela vneslo več reda. Iskalce zaposlitve bomo lahko tudi opozorili na previdnost, nato se bodo sami lahko odločali, ali bodo sprejeli delo pri takšnem delodajalcu. Hkrati se bo vršil tudi neke vrste pritisk na takšne delodajalce, da prenehajo s to prakso ali celo prenehajo poslovati. Z zakonom o urejanju trga dela in vsem, kar sta omenila, se nekoliko spreminja tudi vloga zavoda za zaposlovanje. Videti je, da bodo novosti vnesle v delovanje več fleksibilnosti in razširile področje delovanja. Leskošek: Vsekakor zavod vse bolj postaja neke vrste center za že omenjeno vseži-vljenjsko karierno orientacijo. Kar je logično, saj v današnjih časih ne moremo več govoriti o delovnih mestih za vse življenje. V okviru zavoda bomo opravljali še več nalog, še bolj bomo proaktivni. Že zdaj se trudimo delodajalcem s predkadrovanji ponuditi čim ustreznejše kadre in jim hkrati pojasniti, kaj od bodočega delavca lahko pričakujejo in nekoliko prilagodijo svoje želje. Zaželeno pa je, da so brezposelni čim bolj aktivni, da v času, ko iščejo zaposlitev, naredijo nekaj zase; v smislu izobraževanja, dodatnih kvalifikacij. Rajšter: Omenim naj še, da se bodo storitve za trg dela odslej izvajale tudi preko koncesionarjev, ne le preko zavoda. A zavedati se moramo, da naši ukrepi ne bodo imeli učinka, če se ne bodo odpirala nova delovna mesta. Zato ostajamo v pričakovanju novega zagona v gospodarstvu. Tudi kriza se mora v nekem trenutku končati. POLONA MASTNAK Blišč in beda zaposlitvenega trga Na Celjskem poleg visoko izobraženih naravoslovnih strokovnjakov ponujajo predvsem slabše plačana dela »Tri leta sem bila brez službe. Obup, vam rečem. Pa ne samo zaradi pomanjkanja denarja - v hiši so bili prepiri na dnevnem redu. Peklilo me je, da sem za vsak evro morala prositi moža, še bolj pa spraševanje otrok, zakaj ne delam. Počutila sem se odvečno, brez koristi, gospodinjsko delo sem opravljala mimogrede oziroma še huje: včasih sem se počutila kot služkinja, saj sem vsem stregla z vseh strani, češ saj nimam drugega dela. Seveda mojih prizadevanj še opazili niso,« je pripovedovala Nena, sicer ad-ministratorka, ki je v teh letih iskala priložnostne zaposlitve in upala, da se bo kaj spremenilo v njenem življenju. Pred mesecem se je zaposlila. Res, da preko javnih del in torej začasno, toda služba je služba. Zaenkrat, pravi Nena in upa, da se bo vmes kaj odprlo. »Veste, ko si brezposeln, pa si želiš dela, se zelo pogosto srečuješ s ponižanji, tudi razčlovečenjem.« Z njeno odjavo z borze so se v podatkih zavoda za zaposlovanje premešale številke. Nena je namreč le ena med skoraj 15 tisoč brezposelnimi na širšem celjskem območju, kjer je, podobno kot drugod po Sloveniji, v teh mesecih več odpuščanja kot zaposlovanja. Pomagaj si sam ... Mnenja o tem, koliko je na Celjskem dejanskih možnosti za zaposlitev, so deljena. Seveda predpostavljamo, da ne nasedate oglasom o podjetnikih iz naslonjača ali ubijalskem sistemu, s katerim zaslužite gore denarja - realnost je namreč bistveno drugačna. Na obeh zavodih redno objavljajo potrebe po delavcih, brezposelne obveščajo tudi o ponudnikih dela, ki ustrezajo njihovemu profilu. V grobem rečeno, je največ priložnosti v slabo plačanih in ovrednotenih delih, ki se jih mnogo posameznikov ne samo zaradi denarja že od daleč otepa. »Če pade kak fičnik z zavoda, ob strani še kaj zaslužim, pa kar gre,« smo že slišali. Potrebe po kadru iz naravoslovja Zagotovo so na voljo zaposlitve v gostinstvu in turizmu, tudi v trgovini, vendar pa so mnoga od teh del v resnici precej slabo plačana in zaradi sistema dela garaška. Zaposlitev najdejo tudi kakšni ključavničarji, krovci, kleparji, vendar smo že pri precej specializiranih poklicih, ki jih ne zna opravljati vsak. Ob vsem tem pa delodajalci zaposlujejo za vsako ceno. Na trgu dela imajo zagotovo prednost predvsem dobri kadri, ki jih, vsaj tako je slišati med tistimi, ki zaposlujejo, na zavodu za zaposlovanje ni veliko. Na celjskem zavodu za zaposlovanje je v register prijavljenih več kot 11 tisoč brezposelnih oseb, od tega več kot 3 tisoč brez izobrazbe, skoraj 4 tisoč iskalcev zaposlitve pa ima zaključeno srednješolsko izobraževanje. Če v velenjskem zavodu za zaposlovanje štejemo samo naše kraje oziroma urada v Mozirju in Velenju, med 4 tisoč prijavljenimi brezposelnimi osebami najdemo podobno število iskalcev dela brez izobrazbe in tistih, ki imajo zaključeno četrto in peto stopnjo. Razmerje med moškimi in ženskami je v grobem rečeno pol-pol; največ iskalcev zaposlitve pa je starih med 50 in 60 let. V evidenci je največ krajše brezposelnosti, do treh mesecev, nato pa se brezposelnost raztegne na bistveno daljše obdobje. Seveda so to grobe številke, hudo pa je, ker se za vsakim brezposelnim skriva njegova zgodba, njegovi razlogi in tudi njegovo upanje. Bi se pa brez težav zaposlili zdravniki, iskani so bolničarji in seveda bi lahko našteli še kaj. Zgodba zase je visoko izobraženi strokovni kader, predvsem s področja strojništva - teh strokovnjakov, tako delodajalci, na Celjskem preprosto ni. Bolj po tihem zaposlujejo manjši podjetniki, sploh tisti, ki jim dobro gre, vendar mnogi to opravijo v »krogu svojih«. Dokaz za precej negotovo stanje na tem področju je že drugič ponovljen javni razpis znotraj regijske štipendijske sheme, kjer so v ospredju potrebe po kvalificiranem kadru z naravoslovnih področij - ob razpisu za kakšnega gimnazijca v drugem letniku pa tako veš, da gre za štipendijo »po domače«. Čarovnije delodajalcev Seveda je tudi v zaposlovanju kar nekaj »cak« - od začasne zaposlitve do večkratnega podaljševanja pogodb in številnih drugih čarovnij. Komercialist na terenu, na primer, lepo zveni, toda zagotovo velja preveriti, kaj se skriva za imenom. Poleg tega se je treba zavedati, da se bo za vsako prosto delovno mesto potegovalo več ljudi. Zato ni odveč nasvet, da je treba potencialnega delodajalca opozoriti nase in poiskati način, s katerim boste pritegnili njegovo pozornost v smislu poudarjanja prednosti. Le tako obstaja možnost, da vas bo poklical na pogovor. Pa še to ni rečeno, da je služba v vaših rokah. No ja, mogoče se spomladi napoveduje zaposlitveni bum predvsem pri manjših obrtnikih - v Avstriji se bo namreč zaključilo prehodno obdobje pri omejitvi dela za s.p., kar je priložnost za manjše obrtnike in podjetnike. Zakaj pa ne, če so konkurenčni in kakovostni! Tako mimogrede: v Celju sedaj uradno iščejo 159 delavcev, v Velenju pa je (s Koroško vred) razpisanih 86 prostih delovnih mest. URŠKA SELIŠNIK I rfumske in velwUt> storitve s pudrtnju varnosti in z (Inn'j v pri dr tu* Zagotavljamo jih neprekinjen« že od teta 1960. NA KRATKO f t f *f fr t v ZVD Zavod za varstvo pri delu, d. d., PE Celje, Ulica XIV. divizije 14, 3000 Celje, www.zvd.si, info@zvd.si USPOSABLJANJE ZA DELAVCE ELEKTRO STROKE IN ELEKTROTEHNIČNO POUČENE DELAVCE 18. FEBRUAR 2011 USPOSABLJANJE BO V UCILNICI ZVD PE CELJE. PROGRAM Osnove: osnovni pojmi (naboj, tok, napetost, izmenična napetost, upornost, moč ...), osnovna pravila pri uporabi in označevanju vodnikov, tokokrogov in električnih elementov Električni udar, zaščitni ukrepi: vzroki za električni udar, posledice električnega udara, poškodbe z električnim tokom, dejavniki, ki vplivajo na resnost poškodb, seznanitev s predpisi in standardi za električne inštalacije in električno opremo strojev, zaščita naprav, inštalacij in zaščita pred električnim udarom, sistemi ozemljitev in zaščite Navodila za varno delo, praktična izvedba del: seznanitev s predpisi za varno delo z električnim tokom, pet varnostnih pravil, nevarnosti in varnostni ukrepi pri izvajanju del, pravilno preverjanje breznapetostnega stanja, uporaba električnega orodja in opreme, ukrepi na začasnih gradbiščih (vzdrževanje), varnostni ukrepi pri delu na prostem - uporaba prenosnih zaščitnih stikal (PRCD-S), opis in praktična predstavitev nekaterih del (video predstavitve), prva pomoč pri električnem udaru Prijavite se lahko po pošti na naslov ZVD, d. d., Chengdujska cesta 25, 1260 Ljubljana-Polje, po faksu: 01/585 51 80 ali elektronski pošti na naslov jana.cigula@zvd.si. O morebitnem oškodovanju po daljši poti Ljubljansko okrožno sodišče je zavrnilo obtožnico proti Igorju Bavčarju in Bo-šku Šrotu zaradi domnevnega oškodovanja Pivovarne Laško in hčerinskih družb pri menedžerskem prevzemu pivovarne, tožilstvu pa je naložilo vložitev zahteve za preiskavo. Sodišče je tudi zavrnilo predlog za zavaro- vanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi. Ne le ideje, tudi denar Nadzorni svet Vrtnarstva Celje je direktorju Francu Zdolšku, sicer tudi laškemu županu, naročil, da dopolni poslovni načrt. Poročali smo, da je vrtnarstvo v precejšnjih težavah, zato so nadzorniki že pred časom zahtevali načrt sanacije. Z njim so sicer zadovoljni, vendar manjka finančna konstrukcija za ohranitev te najstarejše celjske vrtnarije bi potrebovali vsaj milijon evrov, ocenjujejo nadzorniki. Najhujše težave v Vrtnarstvu Celje so nastale zaradi upada naročil v gradbeništvu, zaposleni pa so že zagrozili, da bodo, če ne bodo redno prejemali plač, zahtevali stečaj. US osfcrta s plinom in toploto A Smrekarjeva 1, Celje ENERGETIKA CELJE javno podjetje, d.o.o. tel.: 03 425 33 00, e-pošta: ¡nfo@cnergetika-ce.si GOSPODARSTVO »Mobi, mala maPca« za uporabnike Podrobnosti o načrtovanem delu dveh razvojnih centrov s Celjskega Med prejemniki denarja, ki ga je razdelilo ministrstvo za gospodarstvo preko Javnega razpisa za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj - Razvojni centri (RC) slovenskega gospodarstva, sta med našimi poleg nekaterih manjših še RC energije s sedežem v Velenju in Mikropis Holding s sedežem v Žalcu. Skupno bo 17 slovenskih RC prejelo 180 milijonov evrov, od tega bo na Celjsko »padla« dobra desetina. RC energije vodi velenjski PV Invest, kot člani pa so pri ustanovitvi konzorcija sodelovali Premogovnik Velenje, HTZ, Termoelektrarna Šoštanj, Esotech. komunalno podjetje, Gorenje, Miel Elektronika, Inštitut za daljinsko energetiko, Ipak, Energetika Nazarje, visoka šola za varstvo okolja in Univerza v Mariboru ter podjetja Adesco, Bahč in Artes. Velenjčani so pridobili skoraj 11 milijonov evrov, kar je povzročilo malo evfo-rijo, čeprav se zavedajo, da jih pravo delo v prihodnjih štirih letih še čaka. »Sodelujemo s podjetji, ki na področju energetike pomenijo velikega igralca. V bistvu smo se že zdaj borili, da smo povezali vse velike akterje. Vsi partnerji sestavljamo konzorcij, ki bo ustanovil novo podjetje, nosilca prejemanja nepovratnih sredstev. V okviru tega podjetja bomo vodili vse razvojne aktivnosti, povezane s projekti in formiranjem novih delovnih mest in novih podjetij. Podrobnosti so izjemno natančno zastavljene v razvojnem načrtu,« je pojasnil Drago Potočnik, direktor PV Investa. Samopostrežni s pomočjo mobilnega telefona Nosilec RC informacijsko komunikacijskih tehnologij Savinja je žalski Mikropis Holding, ki je za pomoč oziroma nadgradnjo dosedanjega 25-letnega dela, podprtega z IBM-ovim ameriškim laboratorijem, prejel dobrih osem milijonov evrov. Savinjski partnerji bodo razvijali t. i. »self service« tehnologij in mobilnih naprav. Povedano zelo poenostavljeno: zagotovo poznate samoplačilne blagajne v nekaterih trgovinah, ki so Mikropisova »pogruntavščina«. Samopostrežni mobilni servisi so nadgradnja tega sistema. »Želimo, da bi tako v trgovini, gostinstvu, zdravstvu, občinah, javni upravi in še kje te samopostrežne naprave vključili v vsakodnevno delovanje. Gre za možnost nakupa, zbiranja informacij ..., pri čemer bi vse, recimo tudi naroči- V Mikropis Holdingu je zaposlenih 50 ljudi, stalno imajo angažiranih 30 sodelavcev, seveda pa sodelujejo tudi s tujimi partnerji. Razvojni center IKTS Žalec je sestavljen iz naslednjih razvojnih enot: RE Trgovina, RE Zdravstvo in turizem, RE Gostinstvo ter RE Javna uprava. Glavna področja so izbrana na osnovi dosedanjih znanj in izkušenj partnerjev konzorcija ter dosedanjih mednarodnih sodelovanj partnerjev s svetovno znanimi laboratoriji ter drugimi zunanjimi strokovnjaki. To pomeni, da Razvojni center ne bo začel z razvojem na novo, ampak bo z nadaljnjim delom poskrbeli za preboj na svetovno tržišče. Janez Uplaznik Čeprav je bila Savinjska regija na razpisu ministrstva za gospodarstvo relativno uspešna, je zelo malo denarja prišlo v središče, torej v Celje. Kot je slišati, so najbolj razočarani prijavitelji s področja turizma, ki na razpisu niso uspeli. lo pri zdravniku, opravljali z mobilnim telefonom,« je povedal direktor žalskega Mikropisa Janez Uplaznik in poudaril, da je v tem segmentu praktično nešteto različnih možnosti. V Mikropisu so k sodelovanju pritegnili več partnerjev, da bi se z dosedanjo tradicijo, tudi vložkom podjetja, v kriznih časih lažje ozrli v tujino, kjer je roko na srce napredek zelo velik. Člani konzorcija so z dosedanjim medsebojnim sodelovanjem, uspešno izvedenimi razvojno raziskovalnimi projekti, referencami izvedenih projektov v gospodarstvu in javni upravi ter sodelovanjem s tujimi inštitucijami zadostili strogim kriterijem ocenjevanja. Projekt je bil najbolje ocenjen v Savinjski regiji, kar nikakor ni naključje. V savinjskem holdingu sodelujejo Emg, Etrust, M2M, Oring, Repro-MS03, Univerza v Mariboru in žalska razvojna agencija ter velenjska Ipak in Prosys. Z idejo nameravajo prodreti na vse trge, kjer je Mikropis že zdaj prisoten, računajo pa tudi na trge zahodne Evrope. Seveda ideja s sabo poleg ohranitve starih prinaša nova delovna mesta, boljšo perspektivo za mlade, ki bodo lahko doma delali v razvoju. »Vsi partnerji bomo ustanovili podjetje, ki bo srce razvoja in generator novih delovnih mest. Za začetek bi ustvarili 30 novih delovnih mest, seveda pa bo to priložnost za ustvarjanje novih podjetij,« načrtuje Uplaznik. »Kriza v gospodarstvu pomeni manjše število kreativnih delovnih mest za mlade. In če ne bomo nekaj naredili, bodo šli v tujino. Pri tem se mi zdi pomembno, da v tujino prodajamo znanje, ne ljudi. Seveda bo imela od tega veliko tudi država.« Tudi kar se tiče posluha za novitete med ljudmi je Uplaznik optimist. »Ko smo uvajali samopostrežne blagajne, smo se sicer res angažirali pri svetovanju, hkrati pa opazili, da ni omejitve pri letih - ljudje so se jih navadili uporabljati, česar v Ameriki na primer ni. Pravzaprav so najbolj hvaležni kupci starejši, ker na teh blagajnah piše na veliko, ker se jim pove in ker ne morejo narediti napake. Na osnovi te izkušnje in tega, da ima vsak svoj mo-bilnik, lahko verjamemo, da se bo tudi naš >self service< dobro prijel.« URŠKA SELIŠNIK Nikoli pozabljene slike velenjskega Vegrada Nevidni delavci terjajo odgovore Samoorganizirana skupina nekdanjih zaposlenih v Vegradu in Vemontu - Mesec dlje za preizkus terjatev Celjsko okrožno sodišče je na zahtevo upraviteljice Alenke Gril za mesec podaljšalo rok za preizkus terjatev do velenjskega Vegrada v stečaju, hkrati pa se je včeraj popoldne v velenjskem samskem domu zgodila verjetno precej vroča zgodba. Predstavniki Nevidnih delavcev sveta oziroma samoorganizirane skupine delavcev Vegrada in Vemonta so nekaterim vpletenim v »učno uro za Slovenijo,« če citiramo ministrico za gospodarstvo, postavili nekaj aktualnih zahtev. Kot navajajo v skupini delavcev, so soočeni s skrajno stisko množice delavcev, za katero so soodgovorni vodstvo Vegrada in hčerinske družbe Vemonta, Humanitarno društvo Mali Princ kot upravitelj samskega doma ter država. Zaradi tega zahtevajo, da mora biti delavcem kljub prenehanju zaposlitve dopuščeno nadaljnje brezplačno bivanje v samskem domu. »Delavca se ne sme odjaviti z naslova samskega doma niti se mu ne sme groziti z odjavo ali s prisilno izselitvijo, vse dokler Vegrad in Vemont delavcem ne povrneta vseh dolgov. Prav tako se jim ne sme razveljaviti delovnega dovoljenja ali dovoljenja za bivanje, ob tem pa zahtevamo takojšnjo ustavitev izgona delavcev iz Slovenije,« navajajo v skupini sklepe, ki so jih sicer sprejeli tudi uradno, na skupščini. Brez plač in pravic Nadalje zahtevajo takojšnje izplačilo nadomestila za primer brezposelnosti vsem delavcem, ne glede na to, ali imajo v Sloveniji začasno ali stalno dovoljenje za prebivanje, saj so do njega upravičeni. »Vsi smo enako plačevali zavarovanje za primer brezposelnosti,« navajajo Vegra-dovi in Vemontovi nevidni delavci, ki pričakujejo izplačilo odpravnin, neizplačanih plač, regresa in drugih pravic iz dela. Tem sklepom so dodali še zahtevo za poravnavo socialnih prispevkov, ki jih delodajalci sistematično in ob vednosti države niso plačevali. V primerih, ko delavci potrebujemo zdravniško oskrbo, smo povsem nezaščiteni. Hkrati še opozarjajo, da naj se zavod za zaposlovanje pozanima o stanju in statusu podjetij, h katerim napoti delavce na razgovor za delo. »Dogaja se, da smo delavci napoteni k delodajalcem, ki ne obstajajo, ali k takšnim, ki imajo zapoznele obveze do drugih delavcev,« trdijo enkrat že opeharjeni delavci. Če včeraj niso dobili zadovoljivih odgovorov, bodo bivši Vegradovi In Ve-montovi delavci po zgledu drugih samoorganiziranih gradbenih delavcev po Sloveniji nastopili splošno stavko najemnikov doma. US, foto: SHERPA Kot je ugotovilo sodišče, je bilo v stečajnem postopku do Vegrada prijavljenih več kot 2.200 terjatev. Večina med njimi je zelo obsežnih in zapletenih, nekatere so med seboj povezane in jih je treba navzkrižno preverjati, pri čemer sodelujejo tudi pravniki in strokovnjaki s področja gradbeništva. Upraviteljica Grilova je sicer preizkusila že skoraj 1.700 terjatev, vseeno pa je prosila za podaljšanje roka. Temu še dodajmo, da je s soglasjem sodišča upra-viteljica v treh mesecih lani z odvetniškimi storitvami v stečajnem postopku Vegrada zaslužila več kot 45 tisoč evrov. ZVD Zavod za varstvo pri delu d. d. www.zvd.si Vrhunske in celovite storitve s področja varnosti in zdravja pri delti-Zagotavljamo jih neprekinjeno že od letu 1960 PE CELJE 053 083 830 LJUBLJANA 01 585 51 00 PE KOPER 05 630 90 35 Htl www.radiocelje.com AKTUALNO Po lanskih zapletih v OZ RK Šentjur, ko se je nekdanji sekretar Slavko Slejko v sporu s predsednikom mag. Štefanom Tislom upokojil, so objavili razpis za prosto delovno mesto sekretarja. Na razpis se je prijavilo 12 kandidatov, iz ožjega izbora petih pa je območni odbor kot najbolj primerno izbral dosedanjo strokovno sodelavko Andrejo Tisel. Žal nekateri mislijo, da je njena glavna referenca njen priimek oziroma sorodstvena povezava s predsednikom OZ RK Šentjur. »Najbolj pomembno je, da vsi naši programi nemoteno tečejo,« je v prvi vrsti poudaril predsednik Štefan Tisel in dodal, da si več odprtih front ne želijo in ne morejo privoščiti, zato tudi ne želi razčiščevati zadev iz preteklosti. Presenetljiv spor dolgoletnih prijateljev je namreč zelo odmeval tudi v javnosti, saj so magnetograme in zapisnike sej anonimni viri posredovali tudi v medije. Naj spomnimo, da si je sekretar v zadnjih mesecih tudi sam dvignil plačo kar za nekaj razredov, s čimer pa se predsednik nikakor ni strinjal. Zagrozil je z revizijo in zahteval vračilo razlike okrog 14 tisoč evrov. Kot se je izkazalo, gre za splošno neurejeno področje, ki ga je v Sloveniji namesto generalne uprave RK vzel v roke sindikat sekretarjev in za izplačilo takšnih plač poskrbel legalno in legitimno. V času, ko so se že kresale iskre, sta bili na OZ RK Šentjur zaposleni kar dve strokovni sodelavki, ena s patronatom sekretarja, druga predsednika. Tako so se kopja očitkov lomila tudi na njunih hrbtih. Med drugim je bilo veliko govora o tem, kako je eni predsednik odobril izobraževanje v vrednosti petih tisočakov, obema pa tudi enkratno pomoč oz. nagrado v višini nekaj sto evrov. Ta fronta, kot se je izrazil predsednik, pa je ostala odprta še v enem pogledu. Razlikujejo se namreč mnenja, ali je funkcija bivšemu sekretarju prenehala avtomatsko z upokojitvijo ali pa ga mora razrešiti skupščina. Pometanje pod preprogo je slaba popotnica Kot so nam sporočili z RK Slovenije, tudi na področju zaposlovanja sekretarjev generalni pravilnik ne obstaja, saj so območna združenja v vseh pogledih samostojne pravne osebe, ki pogoje za zaposlovanje svojih sekretarjev določajo same. »V skladu s statutom RKS glavni odbor RKS k njihovemu imenovanju poda mnenje, ki pa se- veda ni zavezujoče. Predlog novega statuta, ki bo predvidoma sprejet na generalni skupščini v začetku marca 2011, pa določa, da bo glavni odbor k imenovanju moral podati svoje soglasje.« Zapisnika seje šentjurskega odbora izpred dveh tednov žal nismo uspeli dobiti, a kot nam je razložil predsednik, je od 12 navzočih devet glasov dobila Tislova, drugo-uvrščeni dva glasova in tretji enega. Ko bo glavni odbor podal mnenje, bo novo sekretarko potrdila še skupščina in postopek bo s tem zaključen. Žal pa pri tem ostaja odprtih kar nekaj vprašanj, na katere so nas opozorili nekateri odborniki. Problematična naj bi bila družinska povezava med predsednikom Tislom in novo sekretarko, ki je njegova svakinja, češ da RK Šentjur postaja družinsko podjetje in da je bila kandidatka prav zaradi tega v izraziti prednosti pred ostalimi kandidati. Take očitke Tisel kategorično zavrača. »Na izbor nisem imel nobenega vpliva, imeli smo razpis, komisijo in glasovanje. To bi lahko bilo tudi tajno, a so se člani sami odločili, da je lahko javno. Bilo pa je glasovanje z listki, tako da je kljub temu vsak lahko diskretno obkrožil svojega izbranca. Devet glasov zanjo pove veliko o njenem delu in če ima kdo konkretno pritožbo, bom zadevo z veseljem razčistil,« Tisel trdno stoji za odločitvijo odbora. Glede finančnih sredstev za izobraževanje pa pravi: »Ni šlo za sredstva, ki bi jih vzeli kakšnemu programu, ampak za namenska sredstva za izobraževanje.« Nihče od odbornikov, ki se ne strinjajo s takim nači- nom dela, se ni želel osebno izpostaviti. »Bojimo se nagajanja in zamer,« je bil precej pogost argument. Karlina Šolinc, ki je iz te igre že pred časom izstopila, pa je dejala, da je žal ostalo preveč nerazčiščenih stvari, da bi jih lahko brez posledic pometli pod preprogo in da bi lahko zares prenovili vse skupaj samo z novimi ljudmi. Tisel je ponudil tudi to možnost. Sicer je predsednik že več kot dvajset let, vendar po novem statutu lahko to funkcijo opravlja le dva mandata, torej še dve leti. A kot je dejal, je, da ne bi prišlo do nasprotja interesov, pripravljen tudi predčasno odstopiti. Marija Perc, ki je bila tudi v razpisni komisiji, pa je že pred časom dejala, da je strogo proti širjenju zaposlovanja in v luči varčevanja je torej logično, da mesto zasede nekdo, ki je na OZ RK že zaposlen. SAŠKA T. OCVIRK TOSKANSKAVILA STANOVANJSKI OBJEKT DOLGI MOST, LJUBUANA-VIČ Skupina Tf T TT- T 1 Vrsta stanovanja Velikost v m2 Garsonjera 25 Enosobno 35 Enolnpolsobno 43 CMCelje Objekt vsebuje 23 stanovanj primernih za študente, mlade družine ali starejše osebe. Stanovanja v pritličju so primerna tudi za funkcionalno motene osebe. INFORMACIJE: Franc Bratina Telefon: 041649434 E-pošta: franc.bratina@cm-celje.si Februarska akcija - Razvaja nje v THERMANI LAŠKO i V mesecu februarju znova nagrajujemo naše zveste naročnike. V sodelovanju s Thermano Laško Vam podarjamo: iil 40% popusta na karto za kopanje v bazenih 20% popusta na Valentinov ples (11.02.2011 ob isM) M m .T THERMANA Loško www.tftentiana.Si infD#ttiermana.5i 03 123 21 Od 080 SI 10 «upona ugodnosti se nahajata na hrbtni strani februarske položnice Elektra Tumsek. (internet ^ (Televizija \ PAKETI že za 21 eur (telefonija ^ TROJČEK na mesec! 03 42 88 198 www.turnsek.si 03 42 88 199 inf0@tumsek.5i Rdeči križ Šentjur kot družinsko podjetje? Nova sekretarka bo Andreja Tisel - Sorodstvene povezave preveliko breme za gtefan Tisel Območno združenje Rdečega križa Šentjur? V šentjurskem Rdečem križu kadrovskim zapletom še ni videti konca. KOMENTIRAMO Molk je škodljiv, pa naj je preračunljiv »odgovoren« Bilo je pred kakimi petimi, šestimi leti, ko sva se o tem precej na glas pogovarjala s takratnim sekretarjem šentjurskega Rdečega križa. Slučajno sem dobila v roke letno finančno poročilo - bilo je zadnje za dolgo časa - in stroški dela so se mi v primerjavi s sredstvi, namenjenimi za program, zdeli enormno visoki. Potem so me sčasoma postavili na realna tla. Ljudje v človekoljubnih organizacijah so ljudje s svojimi zaposlitvami in pravicami iz tega naslova, ki pač stanejo. Nobene matere Tereze niso. Ob tem razglašati veliko dobrodelnost, se mi je v tej luči včasih sicer zdelo malo vprašljivo, ampak ... stvar okusa. Ne govoriti o tem pa se je hkrati zdelo neodgovorno. Čeprav so mi eni in isti ljudje vsakič naredili pridigo, kako naj na svojo dušo vzamemo padec ugleda neke ustanove in vseh revežev, ki bodo prav zaradi mene osebno dobili manj denarja. A na srečo poznam sodobne matere Tereze iz svoje okolice. Ljudi, tudi v RK Šentjur, ki namenjajo svoj čas, denar in mnogo skrbi, da obiskujejo ostarele, jim izdelujejo voščilnice, prinašajo darila, organizirajo izlete, prikrajšanim delijo hrano. In če za koga zmanjka, primaknejo še iz svojega. In ti ljudje so resnični kapital organizacije, ki včasih spregleda bistvo svojega poslanstva. Zdi se, da so člani šentjurskega odbora že leta razdvojeni. Le redko kdo pa si upa povedati svoje mnenje na glas. Šentjurski predsednik OZ RK je na tej funkciji že več kot dve desetletji in brez dvoma gori za to organizacijo. A žal je prepričan, da problem ne obstaja, če se o njem - vsaj v medijih, če že ne gre drugače - ne govori in ne piše. A slaba podoba se od ust do ust širi še bolj vztrajno in še bolj trdovratno. Predsednik je s svojim vplivom v zadnjih letih v resnici poskrbel za izdatno financiranje OZ RK iz občinskega proračuna. Res, da noben izreden odhodek tako ni ogrozil utečenih programov, a četudi prestavljamo denar iz ene malhe v drugo, je težko spregledati dejstvo, da gre še vedno za javni denar. Kar se dobrega imena in prispevkov posameznikov tiče, so ljudje že lep čas prepričani, da je iz roke v roko ali kvečjemu preko tiste prej omenjene gospe edina prava pot za pomoč ljudem v stiski. Cirkus okrog šentjurskega sekretarja RK se končuje natanko tako, kot je večina ljudi predvidevala. Nekdanja strokovna delavka in bodoča sekretarka je svoje delo opravljala dobro in ga bo brez dvoma tudi v prihodnje. Pa vendar - scenarij je bil predviden že davno in javni razpis tega pač ni ravno ogrozil. Argument, da je kandidatka na združenju že zdaj zaposlena in gre v duhu varčevanja za edino sprejemljivo potezo, je edini, ki kolikor toliko drži vodo. Da jo je »po vsej sili« hotel zaposliti prejšnji sekretar in je za to okoliščino torej sam kriv, je precej nepomembno. O tem, kako so svoj čas na OZ RK Šentjur potrebovali kar štiri zaposlene, zdaj bo pa sekretarka zmogla vse sama, bi pa seveda veljalo kakšno reči. SAŠKA T. OCVIRK 8 IZ NAŠIH KRAJEV NOVI TEDNIK Zgroženi zaradi županove izjave Vrtca še ne bo, čeprav je bil krajanom obljubljen, zato so zdaj ogorčeni FRANKOLOVO - Zaradi povečanega vpisa otrok in dotrajanosti starega vrtca si krajani Frankolovega že več let želijo nov vrtec. Že pred leti jim je bil obljubljen, a zdaj ga kot kaže ne bo. Po dolgoletnih prizadevanjih je leta 2008 padla odločitev, da bo nov vrtec na Frankolovem na obstoječi lokaciji zgrajen najkasneje v štirih letih. V sklepu, ki so ga sprejeli starši frankolo-vskih malčkov, predstavniki vrtca in lokalne skupnosti, je bilo zapisano, da bo Občina Vojnik začela pripravljati vso potrebno dokumentacijo za novogradnjo. Staršem je takrat namreč prekipelo, ko so morali en oddelek otrok zaradi neživljenjskih bivanjskih razmer izseliti iz stare šole. Vsi so iskali ustrezne rešitve, če bi lahko vrtec zgradili tudi drugje. Ena od idej je bila, da bi dogradili prizidek k Osnovni šoli Frankolovo, a ker to ni bilo mogoče, so razmišljali celo o lokaciji v parku, s katero se ni strinjala krajevna skupnost. Predsednik KS Frankolovo Dušan Horvat namreč meni, da je edini prostor v kraju primeren za prireditve na prostem. Kot edina začasna rešitev je tako ostala stara šola, najbolj primeren prostor za nov vrtec pa že obstoječa lokacija vrtca. Na istem mestu naj bi torej zgradili nov vrtec, vojniški župan Beno Podergajs pa je takrat krajanom obljubil, da bodo pripravili vso dokumentacijo za novogradnjo in da bo občina kandidirala na vseh možnih razpisih za pridobitev finančnih sredstev. Beno Podergajs Potem je kot strela z jasnega v začetku letošnjega leta župan izjavil, da zaenkrat vrtca na Frankolovem ne bo oziroma da o tem trenutno ne razmišljajo, češ da je vrtec v Vojniku tisti, ki je V H Dušan Horvat resnično potreben obnove. Krajanom Frankolovega, ki se sicer zavedajo, da je dva vrtca naenkrat nemogoče graditi, je zavrela kri. Ogorčenje nad Podergajsovo izjavo je bilo še večje, ko je dejal, da so prostori vrtca povsem primerni. Predstavnica staršev Helena Birk pravi, da tri skupine otrok domujejo na dveh lokacijah: »Naši otroci so v prostorih, ki so bili zgrajeni pred več kot 30 leti in so v 200 let stari zgradbi stare šole. Že po hitrem pregledu Zakona o vrtcih je jasno, da prostori ne zadoščajo niti minimalnim standardom.« Manjše sanacije so se na vrtcu zgodile pred skoraj tremi leti, ko je staršem prekipelo in so zahtevali nov vrtec: »Ta sanacija je bila namenjena gradnji kanalizacije v šoli. Popravili so omet, ki je zaradi vlage odstopal, spremenili so način ogrevanja in naredili še nekaj lepotnih popravkov. Starši smo se z uporabo teh prostorov strinjali le, če bo to začasna rešitev,« še zgroženo dodaja Birkova, ki je tako kot drugi verjela županu, da bodo dobili nov ustrezno velik vrtec. Glede na finančno situacijo vojniške občine, ki ni ravno rožnata, saj bodo imeli v letošnjem letu več odhodkov kot prihodkov, naj bi bila bolj nujna gradnja novega vrtca v Vojniku. Število otrok na Frankolovem naj bi bilo po mnenju prvega vojniškega moža tudi primerno za toliko učilnic, kot jih imajo, veliko otrok, predvsem starejših, pa tako in tako prihaja v vrtec v Vojnik. Frankolovčani temu odločno nasprotujejo, saj je za nekatere vožnja v Vojnik edina možnost in ne lastna odločitev, ker bi drugače otroci ostali brez varstva. Kot kaže bodo Frankolovča-ni zaenkrat ostali brez vrtca, Horvat pa vztraja, da bodo še imeli pogovore z županom. Sicer bo edina možnost za boljše pogoje otrok ta, da v kraj pripeljejo katerega od zasebnih vrtcev. MOJCA KNEZ Občina (spet) prodaja Rakuschev mlin CELJE - Mestna občina je o prodaji znamenite opečnate stavbe ob Mariborski cesti razmišljala že pred dobrima dvema letoma, a si je nato premislila. Zdaj so na občini, kot smo izvedeli, spet »zagreti« za prodajo Rakuschevega mlina. Izkupiček od prodaje bi občini še kako prav prišel za krpanje proračunske luknje. Izhodiščna cena za objekt in pripadajoče zemljišče po besedah Janka Trobiša iz oddelka za finance in gospodarstvo znaša 2,6 milijona evrov. Idej, kakšne vsebine bi namenili spomeniško zaščitenemu objektu ob Mariborski cesti, je bilo v zadnjih letih že veliko, a očitno nobena ni bila prava, saj mogočna stavba, kjer so bila nazadnje skladišča Kovinotehne, še naprej sameva in propada. Nekaj časa so na mestni občini razmišljali, da bi v Rakuschevem mlinu imela svoje prostore Hiša kulture. Precej resno so se ukvarjali tudi z mislijo, da bi v objekt umestili kreativne dejavnosti s področja oglaševanja, medijev in podobnega. Lani nam je župan Bojan Šrot omenil, da na občini razmišljajo, da bi Rakuschev mlin preuredili v bivalni objekt. V spodnji etaži bi bile javne vsebine, v zgornjih nadstropjih pa stanovanja ali morda študentske sobe ... A dejstvo je, da bi bila prenova propadajočega objekta za občino prevelik finančni zalogaj, zato upajo na investitorja, ki bi bil pripravljen zgradbo urediti v skladu s smernicami zavoda za varstvo kulturne dediščine in ji nameniti primerne vsebine. Posebnega zanimanja za nakup objekta po besedah Ambulanti končno združeni Janka Trobiša sicer (še) ni, kar v teh kriznih časih ne preseneča. Je pa na občino prispela vloga za najem spodnjih prostorov mlina. Zanj se, kot smo izvedeli, zanima Celjsko airsoft društvo za taktične igre, ki bi prostore počistilo in jih uporabljalo za treninge. Na občini so nad takšno začasno rešitvijo zainteresirani, pravi Trobiš, saj bi imeli na ta način tudi večji nadzor nad objektom, LOČE - Pred letom dni je peščica krajanov Loč ustanovila peticijski odbor za ohranjanje Zdravstvenega doma Loče, saj je po smrti dolgoletnega zdravnika koncesionarja precej krajanov ostalo brez splošnega zdravnika, Občina Slovenske Konjice pa jim je vzela prostore v domu. Peticijski odbor za ohranja- 50 tisoč evrov na leto manj, Se je pa Mestna občina Celje uspela znebiti ene največjih črnih točk v mestu - Kukovičeve žage v Oblakovi ulici. Potem ko je občina zemljišče lani odkupila, je zdaj tudi porušila dotrajane objekte, ki so kazili podobo tega dela Celja. Ta teden še čistijo območje, nato pa bodo prostor uredili v parkirišče ter ga dali v upravljanje družbi ZPO. kamor radi zahajajo nepovabljeni gostje. Društvo bi imelo prostore v najemu, dokler občina objekta ne bi prodala oziroma našla kakšne druge primerne rešitve zanj. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GrupA (arhiv NT) Spodnje prostore Rakuschevega mlina naj bi v najem začasno dobilo Celjsko airsoft društvo za taktične igre. Sicer namerava Mestna občina Celje objekt prodati. nje ZD Loče, ki ga sestavlja peščica krajanov, se je boril za obstoj stare ambulante. Kalvarija se je začela po tragični smrti zdravnika Božidarja Pahljine, ki je kot koncesionar deloval v ambulanti v Šolski ulici 4. Takrat je precej krajanov ostalo brez splošnega zdravnika, opredeliti bi se morali za novega, ki so jim ga v Javnem zavodu ZD Slovenske Konjice zagotovili v Slomškovi ulici 6, ki je le nekaj sto metrov oddaljena od stare ambulante. V tej ambulanti deluje mlada zdravnica, hči lokalnega podjetnika, Lucija Kračun. Toda zanjo se nekaj krajanov - v večini gre za starejše in člane peticijskega odbora - ni želelo opredeliti. Ambulanti so želeli zaradi prevelikih stroškov ter zagotavljanja kvalitete storitev združiti v Slomškovi ulici, kjer je zagotovljen dostop za invalide, poleg je tudi lekarna. Izbira zdravnika je pravica in dolžnost vsakega, a je treba gledati tudi stroškovno plat in kakovost dela. Novembra se je iztekel tudi dvoletni rok, ko je zdravstvena zavarovalnica še financirala neopredeljena paciente. Da bi imeli v Ločah dva zdravnika, tudi formalno ni bilo možno, saj je tam 1512 pacientov, normativ za eno zdravniško ekipo pa je 1900 pacientov. Z novim letom je tako v Ločah le en zdravnik koncesionar. »Za Kračunovo se je na srečo opredelilo 1350 pacientov, 200 se jih še ni, ali pa so si poiskali zdravnika drugje,« odgovarja direktor ZD Slovenske Konjice Darko Ratajc, ki je že takrat opozarjal, da je zaradi neopredeljenih pacientov na izgubi tudi zdravstveni dom. »Za nas to pomeni približno ker zavarovalnica tega denarja ne bo dala. Osnovni problem pa ni v tem, temveč da pacienti ne morejo koristiti vseh pravic in ugodnosti, ki bi jih drugače lahko. Zavedati se še moramo, da zdravnikov ni in da v Loče tudi ne bo prišel kar nekdo, tudi če mu daš koncesijo,« je takrat dejal Ratajc. To se je izkazalo za pravilno domnevo, saj se je neka zdravnica, s katero je bilo že skorajda dogovorjeno, da pride v Loče, zaradi vse te kalvarije ni odločila sprejeti koncesije. Konec koncev bi lahko bili krajani Loč veseli, da imajo domačo zdravnico, ki si želi delati v svojem kraju, čeprav bi lahko delovala drugje. MOJCA KNEZ Občina Slovenske Konjice se je zaradi povečanega vpisa otrok v vrtec Loče odločila, da v Zdravstvenem domu v zgornjih prostorih, kjer je bila do predlani zobozdravstvena ambulanta, uredi te prostore in je predšolske otroke s septembrom začasno preselila na Šolsko 4. Člani peticijskega odbora so nasprotovali tudi tej odločitvi, češ da je zdravstveni dom njihov in so ga sami gradili pred več desetletji. Danes na srečo vrtec, kljub grožnjam članov odbora, da bodo preprečili vstop otrok v vrtec, nemoteno deluje. Ponedeljek, 14. februar, ob 20.00 v Domu II. slov. tabora Žalec VALENTINOV KONCERT TANJE ŽAGAR Z GOSTI Četrtek, 17. februar, ob 20.00 v Domu II. slov. tabora Žalec KONCERT SKUPINE ZAKA' PA NE in ANS. BRATOV POLJANŠEK, gosta Stane Mancini in Rafko Irgolič, za narodno-zabavni abonma in izven Sobota, 19. februar, ob 20.00 v Domu II. slov. tabora Žalec MATJAŽ JAVŠNIK IN IMPROVOKATORJI ZKŠT ŽALEC, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, WWW.Zkst-ZaleC.si Informacije: TIC Žalec, 03 710 04 34, E-pošta: zkst.tic@siol.net www.novitednik.com NOVI TEDNIK iZ NAŠIH KRAJEV Občina želi prenos, država zavlačuje VOJNIK - Občina Vojnik, ki je lastnica nepremičnin v kompleksu Psihiatrične bolnišnice Vojnik, želi že dlje časa prenesti lastništvo zemljišča na bolnišnico oziroma na državo. Vendar se stvari, kljub temu, da so bile že skoraj v celoti dogovorjene, ne premaknejo nikamor. Pogajanja med občino in Psihiatrično bolnišnico Vojnik o prenosu lastništva zemljišč, katerih lastnica je občina, so se začela že pred leti. Občina od teh zemljišč dejansko nima nič, zato želi s prodajo pridobiti nekaj finančnih sredstev, bolj kot ne nadomestila. Januarja lani je nekdanji minister za zdravje Borut Miklavčič vse pristojnosti glede pogajanj prenesel na bolnišnico. Pomoč je takrat obljubil še zavod za zdravstveno zavarovanje, vendar, kot pravi občinski svetnik Egidij Čretnik, je ostalo samo pri obljubah, tako ministra o izdaji pooblastil za pogajanja kot sofinanciranja, ki najbi ga prevzel zavod. Pogajanja so nato prešla v roke vojniške-ga župana Bena Podergajsa in v. d. direktorja bolnišnice Danijela Lajlarja, ki sta dosegla dogovor o nadomestilu v višini 450 tisoč evrov in 50 tisoč evrov komunalnega prispevka za dela, ki so jih nameravali izvesti. Odbor za finance in občinsko premoženje se s tem ni strinjal in Vrtec mora biti do leta 2012 DOBRNA - Občina Dobrna naj bi v drugi polovici januarja začela graditi težko pričakovan vrtec, vendar se to ni zgodilo. Že lani so dobili sklep o tem, da bo projekt sofinancirala država. Na Dobrni bodo obstoječi vrtec zaradi potreb po povečanju zmogljivosti in zaradi prostorske stiske in tehnološke zastarelosti porušili in na istem mestu zgradili novega s petimi oddelki. Začetek projekta naj bi bil v drugi polovici januarja, a ker občina še ni zagotovila svojega deleža v višini 300 tisoč evrov, do gradnje še ni prišlo. So pa že lani prejeli sklep o sofinanciranju države in Evropske unije. Sredstva sofinanciranja bodo razdeljena v tri dele, znašala pa bodo malo več kot 800 ti- soč evrov. Po besedah župana Martina Brecla so trenutno v končni fazi spreminjanja gradbenega dovoljenja, saj bo vrtec, ki bo zgrajen po kriterijih nizkoenergetske rabe energije, ogrevan na vodo s toplotno črpalko, zato zdaj še čakajo na soglasje Agencije Republike Slovenije za okolje. Z gradnjo vrtca bo občina zagotovila dodatne prostor- Začetek gradnje novega mostu Nov most čez Trnavco BRASLOVČE - Direkcija Republike Slovenije za ceste gradi most čez Trnavco v Trnavi v občini Braslovče na regionalni cesti Celje Ljubljana. Gre za objekt, ki ga je bilo treba zaradi dotrajanosti porušiti in zgraditi novega. Vrednost del, ki jih v celoti financira Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste, znaša dobrih 169 tisoč evrov. Pogodbeni rok za dokončanje je konec maja letos. Na tem odseku je oviran promet, kar rešujejo z enosmernim prometom čez pontonski most. Dela izvaja VNG Krajnc iz Žalca. TT (odsluženo pohištvo, bela tehnika, gradbeni material...) Za informacije o dostavi in ceni pokličite na tel.: 425 64 OO ali GSM: 041669 362 (do 14. ure) Kvartopirci v Socki SOCKA - PGD Socka je dan pred kulturnim praznikom organiziralo že 13. srečanje kvartopircev. 44 igralcev se je pomerilo v igranju »šnopsa«, najboljši med njimi so prejeli pokale. Zmagal je Primož Selčan iz Zlateč, drugi je bil Bojan Blazinšek iz Socke, tretji pa Ivan Potočnik z Dobrne. Izbrali so tudi srečnega poraženca, Borisa Žerovnika iz Socke. Igralo se je na izpadanje, in sicer so se zmagovalci prvega kroga uvrstili v drugi krog, poraženci prvega kroga pa v drugi krog posebne skupine poražencev, ki je na koncu prav tako dala svojega »zmagovalca«. MK je marca sprejel sklep, da je finančno nadomestilo v višini pol milijona evrov zadnji sprejemljivi znesek za ureditev lastniških razmer. To pogodbo je novi minister Dorijan Marušič tudi podpisal, a jo je po obisku bolnišnice in občine julija lani tudi preklical in dejal, da se bo glede prenosa z občine na državo še posvetoval s strokovnimi službami. Od takrat zadeva, kot dodaja Čretnik, stoji. Na ministrstvo smo naslovili več vprašanj, a nam še niso sporočili, zakaj je prišlo do preklica že podpisane pogodbe ter kaj sploh nameravajo narediti, saj so pristojni za to področje odsotni. Šestletno pravdanje zaradi zemljišč, ki so še vedno pravnoformalno v lasti Občine Vojnik, se tako še nadaljuje. Posledično imajo zaradi tega težave tudi v psihiatrični bolnišnici, kjer si želijo urediti podstrešje, kamor bi preselili dislocirani oddelek z Raven na matično lokacijo, vendar jim občina zaradi neurejenih lastniških razmerij ne želi izdati gradbenega dovoljenja. V času, ko tako občina kot bolnišnica čakata na mnenje ministrstva, se je župan Podergajs že dvakrat dogovoril za termin sestanka z ministrom, vendar je minister v obeh primerih sestanek potem odpovedal. Iz bolnišnice smo prejeli tudi pismo (hranimo ga v uredništvu), v katerem je med drugim zapisano: »Občina ni dala za ta zemljišča niti tolarja niti evra, zato ni prav, da nas ovira pri delovanju in pri skrbi za racionalizacijo poslovanja, kar ima v današnjih časih ključen pomen.« Kaj se bo torej zgodilo z zemljišči, še nihče ne ve, tako bolnišnica kot občina pa poskušata še preko članov sveta zavoda doseči, da bi pripomogli k čim hitrejšim rešitvam, ki bi vsem vpletenim omogočile normalno poslovanje. Naj dodamo še, da je imela bolnišnica, ki deluje kot javni zavod, sredstva v višini 450 tisoč evrov zagotovljena v finančnem načrtu za leto 2010 in bi bila po podpisu pogodbe takoj tudi nakazana na račun Občine Vojnik. Za letos pa v finančnem načrtu tega denarja ni predvidenega, ker so vsa pogajanja (tudi kdo bo plačnik) prešla na ministrstvo za zdravje kot ustanovitelja Psihiatrične bolnišnice Vojnik. MOJCA KNEZ Foto: TimE ske zmogljivosti za izvajanje predšolskih programov in s tem staršem omogočila ter zagotovila vpis dodatnih otrok v programe predšolske vzgoje, mogoč pa bo vpis do največ 90 otrok. Župan za zdaj še ne ve kdaj bodo vrtec začeli graditi, toda datum izgradnje je že znan, in sicer najpozneje do avgusta 2012. MK Direndajček odprl vrata CELJE - V sredo je svoja vrata tudi uradno odprl waldorfski vrtec Direndajček. Ta je sicer na Bregu 3 v Celju zaživel že jeseni. Vanj je vključenih 12 otrok, starih od enega do pet let, še enkrat toliko jih je na čakalnem seznamu. Gre za enoto ljubljanskega waldorfskega vrtca. Pristop k otroku je tu nekoliko drugačen kot v javnih vrtcih, saj sledi načelom waldorfske pedagogike. Bistvo te je, da poskuša otroku ob pravem času na pravi način predstaviti primerne vsebine, ki na otroka vplivajo blagodejno. Podrobneje bodo značilnosti waldorfske pedagogike predstavljene na Waldorfskih dnevih, ki bodo v Celju trajali še do nedelje. BA Kulturno društvo Grifon Šempeter v Savinjski dolini vabi na koncert 900. Vrtiljaka polk in valčkov Radia Celje, ki bo v nedeljo, 20. februarja, ob 18. uri v Dvorani II. slovenskega tabora v Žalcu. Nastopili bodo najboljši Celjskih 5 in Slovenskih 5 na Radiu Celje v letu 2010 ter gostje: Ansambel Mira Klinca, Modrijani, Zapeljivke, Unikat, Fantje izpod Lisce in Boris Kopitar z Ansamblom Braneta Klavžarja ter Okrogli muzikanti. Domen z Vižarji, Oktet županov in Elda Viler. Jubilejni vrtiljak se bo vrtel pod taktirko Toneta Vrabla. Predprodaja vstopnic v TIC Žalec, trgovinah Fijavž in Šolenček v Šempetru v Savinjski dolini ter uro pred koncertom. ZGODBE IZ KAMRE ACkamra www.kamra.si Hotel Pošta pred letom 1941 »Kje so tiste gostilne, ki so včasih bile ...« Hotel Pošta je stal tam, kjer je danes Celeiapark V Aškerčevi ulici je na kasnejši lokaciji hotela že v šestdesetih letih 19. stoletja delovala majhna gostilna Pri labodu. Jurij Strauss je začel graditi hotel, ki ga je končal leta 1892, tako da je obstoječi stavbi dozidal še eno dvonadstropno krilo. V hotelu je v letih od 1882 do 1897 delovala Celjska narodna čitalnica (kasneje se je preselila v Narodni dom), ki je v nekaj najetih sobah prirejala čitalniške večere, gledališke predstave in koncerte. Leta 1901 sta hotel kupila Jožef in Terezija Rebeušek, ga obnovila in zaradi bližine pošte preimenovala v Hotel Pošta. Hotel je imel lastno klavnico s hladilnico, ki so jo uporabljali tudi za hlajenje pijač; hranili so zlasti vina s Ptuja, iz Maribora, Posavja in z Bizeljskega. Meso in mesne izdelke so izvažali celo v tujino, predvsem v Italijo. Sloveli so po dobri kuhinji, saj so na kuharskih tekmovanjih na Dunaju in v Parizu leta 1912 prejeli zlato in bronasto priznanje. Leta 1928, ko je hotel vodil Franc Rebeušek, je bilo gostom na voljo 35 sob s 45 posteljami. V hotelu so prenočevali predvsem trgovski potniki, lesni trgovci, trgovci s hmeljem, ki so prihajali iz vse Evrope, poleti pa tudi številni turisti. Od leta 1935 je hotel vodila Marija Rebeušek, ga leta 1938 ponovno preuredila in posodobila. Dozidala je novo kuhinjo, teraso, nekaj sob, zaklonišče za goste in preuredila hleve v avtomobilske garaže. Hotelsko restavracijo so obiskovali tudi številni dnevni gostje, ki so prihajali na malice in kosila. Po letu 1941 so se za hotel začeli slabi časi; najprej ga je zasedla nemška, nato letu 1945 jugoslovanska vojska. Marca 1948 je bil nacionaliziran in družina Rebeušek se je morala izseliti. Gostinska dejavnost je začela propadati in danes niti stavba nasproti pošte v Aškerčevi ulici, kjer je hotel deloval, ne stoji več. Obvoznica, ki naj bi staro mestno jedro obšla in prevzela glavno breme prometa proti jugu, v zadnjih desetletjih preteklega stoletja ni bila zgrajena. Naraščajoča reka Več o digitalni zbirki in drugih domoznanskih zgodbah, ki jih pripravlja Osrednja knjižnica Celje v sodelovanju s partnerji, si lahko preberete na spletnem naslovu www.kamra.si. OSREDNJA JIZNICA Celje Erotika bolj v kot na očeh V Galeriji Račka razstavljata Celjana Tomaž Milač in Matej Čepin V galeriji Račka v Celju je od ponedeljka na ogled razstava mladih domačih umetnikov - Mateja Čepina in Tomaža Milača. Čepin razstavlja serijo zanj nekoliko nenavadnih, novih slik. V značilne krajine je umestil nove like in jim, bolj skrito kot odkrito, vdihnil še nekaj erotike. Svoj del razstave dopolnjuje z inštalacijo značilnih nenavadnih lutk - možakov - ki tokrat »bežita« iz galerije skozi zaprta vrata oziroma se, kot da ju je sram, obračata proč od razstavljenih del - v steno. Čepin o svo- jih delih nerad govori, še zlasti v prisotnosti slik, ki imajo nanj nekak magičen učinek. A vendar v seriji krajin, ki so zanj značilno temačne in skrivnostne. »Trenutno se ukvarjam s skritimi temačnimi platmi našega vsakdana. Prepleti sanj, realnega, psihičnega, vse pa je prežeto s skrito, a tudi z bolj odkrito erotiko,« pravi o seriji novih del Matej Čepin. Milač se na drugi strani v svojem projektu V očesu opazovalca prvič loteva fotografije, z njo pa se, kot v otvoritvenem performansu, prometa se je zato stekala skozi Aškerčevo ulico, ki je na ta način izgubila nekdanji intimni značaj mestnega jedra. Zgradbe, med njimi tudi nekdanji Hotel Pošta, so začele zaradi izpuhov in vibracij pospešeno propadati. Konec preteklega stoletja so predel med cesto in progo v celoti podrli in tam zgradili poslovni kompleks z garažno hišo; novembra leta 2003 so ga predali namenu z imenom Celeiapark. Naslednji teden bomo nekaj besed namenili Nemški hiši - Hotelu Union oziroma Celjskemu domu. Tomaž Milač v Rački razstavlja na »city lightih«, ki so v bistvu velika slikarska platna. duhu sklicuje na Modri žamet kultnega režiserja Davida Lyncha in istoimensko pesem Roya Orbisona. Tudi v zanj novem mediju - fotografiji - ostaja zvest prvotnemu mediju - slikarstvu. Njegovi »city lighti« so pravzaprav velika platna. Fotografirani model je postavljen v okolje njegovega ateljeja, ki je za vsako od fotografij posebej in na novo poslikan. Tako dekle na sliki zgolj dopolnjuje slikarsko pripoved. Milač pravi, da je prvič dobil priložnost za razstavo v erotični galeriji. »Ob vsakem novem projektu te >matra firbec<, kaj bi naredil. Posegel sem po fotografiji, ki ni klasična. Posebnost je tudi razrezana fotografija, ki jo vidiš z dveh strani pod določenim kotom povsem drugače, dodal sem še klasično platno. Za vsako fotografijo sem naredil novo sceno, poskrbel za drugačno svetlobo, uporabil drugačne materiale. Izkušnja je zanimiva, a ostajam zvest platnu, čeprav se nočem zapirati v nobene okvirje. Privlači me tudi film ..., a to je zaenkrat še zelo v oblakih,« je povedal Milač. Izvrstna razstava je morda manj erotična, kot smo jih vajeni v Rački, zanesljivo pa je brez elementov pornografije. Izvrstna likovna dela obeh mladih umetnikov iz Celja bodo v Rački na ogled do konca meseca. BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA Matej Čepin nove erotične motive umešča v svoje skrivnostne krajine. Končal se je še zadnji razpis Poslovni kompleks Celeiapark (banka in davčni urad) na prostoru nekdanjega Hotela Pošta Z zaključkom 16. Mednarodnega razpisa revije Likovni svet in Galerije likovnih del mladih Celje za likovna dela avtorjev do 20 let na temo Etno oblačila in folklora mojega naroda se od enega od desetih največjih razpisov za likovna dela mladih od te dejavnosti poslavlja Mihailo Lišanin. Razpis namreč prevzema zavod Celeia. Na tokratni razpis, ki je nadgradnja prejšnjega, namenje- nega mlajšim ustvarjalcem, je prispelo več kot osem tisoč del iz 35 držav z vseh kontinentov. Strokovna žirija je določila po tri najboljša likovna dela, ki si delijo prvo mesto, in še po 60 do 100 likovnih del za priznanja, ki delijo drugo mesto v vsaki starostni skupini. Med prvona-grajenci je v kategoriji avtorjev od 15 do 20 let tudi Koprčanka Valentina Stankovic. Priznanja bodo slavnostno podelili ob odprtju razstave, ki bo letošnjo pomlad, njen častni pokrovitelj pa je predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk. Še pred objavo uradnih rezultatov je organizator prejel številna povabila za predstavitev nagrajenih likovnih del na razstavah po svetu, kar dodatno potrjujeta zgrajeni sloves in kakovost mednarodnih razpisov za likovno ustvarjalnost mladih, ki jih je v minulih 16. letih izpeljal Mihailo Lišanin. BS Smeh kriznim časom v brk V SLG Celje se nocoj začenjajo že 20. Dnevi komedije - Letos osem tekmovalnih in štiri spremljevalne predstave Nocoj se bo v Slovenskem ljudskem gledališču Celje že dvajseto leto zapored dvignila zavesa za festival Dnevi komedije. V enem mesecu se bo na odru ob koncih tedna zvrstilo osem tekmovalnih predstav, ki se bodo potegovale za nagrade žlahtna komedija, žlahtni komedijant in komedijantka, žlahtni režiser in žlahtna predstava. Tudi letos bo občinstvo nagradilo najboljšo predstavo po svoji oceni, ob vsaki od tekmovalnih predstav pa bo izbralo tudi komedijanta ali komedijantko večera. Minilo je 20 let, odkar se je ob kavici takratnemu igralcu SLG Marjanu Bačku utrnila zamisel za festival slovenskih komedij. Takratni upravnik Borut Alujevič je idejo podprl in rodili so se Dnevi komedije. Sprva brez selekcije, na osnovi izmenjave predstav med gledališči (kar je ostala praksa do danes), z malo nagradami ... Z leti se je ob močni podpori občine, ob ugodnih odzivih v slovenskih gledališčih in sčasoma se je, že tudi s podporo kulturnega ministrstva, festival razvil v enega najbolj prepoznavnih slovenskih gledaliških dogodkov. Ne zgolj s predstavami, tudi z natečajem za žlahtno komedijsko pero je postal tudi eden od vzvodov za gledališča, da v poplavi cenenih predstav, s katerimi mnogi zgolj »mlatijo« denar, najdejo spodbude za uprizoritve res kakovostnih domačih in tujih komedij. Upravnica SLG Celje Tina Kosi festivalu na pot sporoča željo, da bi Dnevi komedije kljub kriznim časom ponovno polnili dvorano in občinstvu s svojo žlahtnostjo dalo tudi še kako prepotrebno razvedrilo, smeh, a hkrati tudi razmislek o temah, iz katerih se norčujejo. »Festival želimo ohranjati na visoki ravni, s kakovostnim programom in ob sodelovanju večine slovenskih gledališč. Ta so za letošnji festival ponudila 22 predstav.« Selektorica festivala, drama-turginja Tatjana Doma, je za letošnji festival izbrala osem tekmovalnih predstav, ki se bodo zvrstile v naslednjih štirih petkih in sobotah, dodala pa jim je še štiri netekmovalne (videli jih bomo v naslednjih štirih nedeljah), pri katerih se je odločila za neinštituci-onalne, tako imenovane »off produkcije«. »Moj kriterij je vedno kakovost predstav. Skušam se držati osnovne zamisli festivala, da je to tudi pregled najboljših komedij slovenskih gledališč. Občinstvo zanima, kaj se dogaja v slovenskih gledališčih na področju komedije. A ker so letos slabi časi, ki ljudi rinejo v strah in histerijo, je prav gledališče prostor, ki ponudi prostor umika, trenu- Program letošnjih Dnevov komedije so predstavili (z leve) županov pooblaščenec Marko Zidanšek, direktor Večera Uroš Skuhala, Tina Kosi, Tatjana Doma in Barbara Herzmansky. tek, ko se lahko ustavimo in pogledamo na življenje ali položaj, v katerem smo se znašli, Festival odpira domače gledališče z Memetovo Romanco, v soboto bodo prišli na oder Koprčani s komedijo Poslednji termina(l)tor, v nedeljo pa bo občinstvo videlo še spremljevalno predstavo Martin in Gregor ali od junaka do bedaka v produkciji Cankarjevega doma. z neke distance in se temu nasmejimo. Ali kot je dejal sloviti Charlie Chaplin: >Če pogledaš življenje od blizu, je tragedija. Če ga pogledaš od daleč, je komedijam Vse komedije se tudi zato dotikajo tega histeričnega časa na družbenem ali osebnem področju.« Proračun letošnjega festivala je skromen - 70 tisoč evrov. Komedijske dosežke slovenskih gledališč bo ocenjevala žirija, v kateri so letos igralka Anica Kumer, prevajalka Urška Brodar in direktor celjskega zgodovinskega arhiva Bojan Cvelfar. Del sredstev je prispevalo tudi ministrstvo za kulturo, 15 tisočakov je dodala Mestna občina Celje, medtem ko kar 70 odstotkov potrebnega denarja zagotavljajo pokrovitelji. BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA Konjički, metuljčki in še kaj vmes V Hermanovem brlogu razstava tradicionalnih hrvaških igračk V Otroškem muzeju Hermanov brlog v Celju je vse do septembra na ogled prva letošnja otroška razstava. Namenili so jo tradicionalnim hrvaškim otroškim igračam, ki jih je v zbirko uredil gostujoči hrvaški etnografski muzej. Kustosinja razstave Iris Bi-škupic Bašic iz zagrebškega muzeja pravi, da gre za res posebno razstavo, ki na najboljši možen način prikazuje mojstrstvo starih obrtnikov. Njihovo delo je pod Unesco-vo zaščito, igračke pa so zelo znane tudi v naših krajih. Kdo se ne spomni metuljčkov na kolescih, živopisanih konjičkov in drugih izdelkov, ki prihajajo iz treh hrvaških pokrajin, v največjem deležu iz Zagorja in zaledja Dalmacije. »Otroci lahko vidijo igračke, ki so jih na Hrvaškem izdelovali od 19. stoletja. Tudi v tem delu Slovenije te igračke dobro poznate, ob konjičih in metuljčkih še zibke, otroško pohištvo in piščali ... Zelo živo so pobarvane, najpogosteje rdeče, modro ali rumeno. Na razstavi se bodo otroci lahko tudi poigrali s temi igračkami in s puzzli na to temo,« pravi Biškupic Baši-čeva. O iznajdljivosti mojstrov obrti pa pričajo posodobitve, ki jih vnašajo v izdelovanje igračk. Zlasti se prilagajajo z barvami, saj se pojavlja vse več rožnate, predvsem pri pohištvu za igračke, ki je zdaj, po velikosti, tudi prilagojeno novodobnim barbikam. Razstavo spremlja tudi film s prepričljivim prikazom izdelovanju otroških igračk in krajev, kjer nastajajo. BRST Foto: SHERPA Nagrajena imena laške kulture V Laškem so na osrednji občinski proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku podelili občinska priznanja Antona Aškerca za najvišje dosežke na področju kulture ter priznanja zlati mo-žnar za izjemne dosežke na področju etnografske dejavnosti v občini Laško. Priznanja Antona Aškerca je prejelo Društvo vokalna skupina Vodomke Laško, Kvintet Dori in pianist Benjamin Govže. Zlati možnar je Etno odbor Jureta Kra- šovca Možnar letos podelil etnomuzikologinji Jasni Vi-dakovič, dolgoletni urednici oddaj za ljudsko glasbo na Radiu Slovenija. Kar 25 let že aktivno sodeluje z laškim etno odborom. Zlatega mo-žnarja je prejela Bogomila Košec Kajtna, ki prav tako dolga leta sodeluje v etno odboru ter v Kulturnem društvu Anton Tanc. Tretji zlati možnar pa je prejel Janez Pertinač, tudi član etno odbora ter predsednik Kulturnega društva Šentrupert. NE ZAMUDITE V edinem slovenskem otroškem muzeju, Hermanovem brlogu v Celju, je na ogled razstava tradicionalnih hrvaških igrač. ... džez koncerta saksofonista Jake Kopača in pianista Blaža Jurjevčiča v ciklusu Glasba z Rogle, ki bo v cerkvi na Rogli jutri (sobota) ob 19. uri. Glasba z Rogle pomeni kulturno dopolnitev turistično-rekreativne ponudbe Rogle. Jaka Kopač in Blaž Jurjevčič sodita med najvidnejše slovenske džez glasbenike. Kopač, sicer tudi umetniški direktor celjskega džez festivala, je študij končal na Finskem, trenutno pa deluje kot uspešen pedagog in gost številnih odrov in zasedb po celem svetu. Jurjevčič je pianist Big Banda RTV Slovenija in izjemno dejaven glasbenik z obsežno diskografijo in koncertno biografijo. Za program na Rogli sta pripravila izbor znanih in manj znanih standardov na temo ljubezni. Vstopnina 6-8 EUR ... ... premiere plesne slikanice Škrat Sa-njavec v petek (danes) ob 18. uri v Plesnem forumu Celje. Goga Stefanovič Erjavec z nocojšnjo premiero te predstave obuja uspešnico izpred let, a z novo generacijo plesalcev. Pesmi so delo Feria Lainščka, glasbo je napisal Nino De Gleria, poje Mia Žnidarič. V koreografiji Goge Stefanovič Erjavec plešejo in igrajo: Nik Flander, Ona Kotnik, Lana Zupanc Rojc, Ana Cizej, Nana Čulk, Anja Dečman, Sara Godec, Klara Majcen, Alja Peček, Ana Sodja, Tia Eria Skrt, Ema Šramek, Iza Štih, Laura Benkovič, Špela Bošnjak, Nika Brumec, Pia Jelena Dža-kulin, Nuša Goručan, Katarina Hernaus, Urška Hrastnik, Lana Jereb, Zala Kapitler, Tia Krhlanko, Maruša Lampret, Nuša Vornšek, Zala Vrečer in Neža Zevnik. Privlačna plesna slikanica za otroke, v kateri se škrat Sanjavec rad igra, nagaja in se skriva svojima prijateljicama vili Rozaliji in vili Zelenki, ki ga skozi predstavo iščeta v mestu Šviga-švaga. V Zajčji dobravi, Lisičjem mestu, Sračjem gnezdu, pri medvedu, v Regariji in regratovih lučkah se otroci s pomočjo domišljije in pravljičnih likov popeljejo po mavrici domišljije v čarobni svet sanj. Vstopnina: 5 EUR ... Gimnazijci tečejo maraton Več kot dvesto aktivnih dijakov predstavilo svojo kulturno ustvarjalnost Na I. gimnaziji v Celju so pred enim tednom slovenskemu kulturnemu prazniku v čast izpeljali svoj kulturni maraton. Že vrsto let ga pripravljajo kot pravo revijo, ki z že kar nepreglednim in težko obvladljivim celodnevnim dogajanjem prikaže vse bogastvo ustvarjalnosti dijakov. Ti namreč ob rednem šolanju tudi ustvarjajo - kot glasbeniki, slikarji, plesalci, oblikovalci, fotografi, pisci ... Tudi letos so »odtekli« pravi kulturni maraton. V enem dopoldnevu je bilo v vseh učilnicah in dvoranah I. gimnazije 36 različnih dogodkov, pa še kakšen spontan za nameček. Gimnazijci so pod vodstvom mentorjev in ob usmerjanju »glavne« za te reči na gimnaziji Juane Robida, a tudi sami, na res prepričljiv način pokazali delček svojih talentov. Mnogi so pokazali že tudi pot, po kateri bodo iskali svojo prihodnost in - morda - kdaj našli tudi kakšno službo. Pevci so peli - javna vaja zbora, okteta in dekliškega sestava, ki za zdaj še nima imena ... Glasbeniki so kon-certirali in oblikovalci risa- Izdelava nakita iz umetne mase zanima vse več mladih. In tudi nosijo ga radi. Naš fotoreporter Edo Einspieler je na lastni koži izkusil, kako zelo zanima fotografija mlade fotografe. A ne le izbira motivov, tudi obdelava fotografij. li ali ustvarjali iz umetne mase, igralci so pripravili javne vaje svojih gledaliških skupin v slovenskem jeziku in tudi v številnih tujih ... Fotografi in filmarji so vse beležili in sproti že tudi predstavljali, filmarji tudi svoje avtorske izdelke. Na številnih delavnicah so govorili o praktično vsem - jeziku, ljudskih običajih, grafitih, arhitekturnem risanju, literarnem ustvarjanju ... Dodali so še pogovore in okrogle mize z znanimi nekdanjimi dijaki - Ivom Stropnikom o poeziji, Tino Gorenjak o igralstvu ter Jankom Soparjem in Manico Ambrožič o RTV in medijih nasploh. Ni pa bil kulturni maraton zgolj prikaz ustvarjalnosti več kot dvesto aktivno sodelujočih gimnazijcev. Bil je tudi neke vrste spontan in vedoželjen pouk. Bolj za življenje kot za ocene, so se pridušali mladi, ki so za nameček še poslikali prej silno dolgočasen kletni hodnik. BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA Plesalke so prikazale vaje klasičnega baleta. A prej je treba trdno zavezati copate. Celjan med nagrajenci velike nagradne igre Reader's Digesta! Med kulturnim maratonom so dijaki prebarvali in poslikali prej dolgočasen kletni hodnik. Številne dramske skupne so pripravile odprte vaje - tudi špansko gledališče. Celjan Anton Veber je med srečnimi dobitniki glavnih nagrad velike nagradne igre založbe Mladinska knjiga in Reader's Digesta. V finalnem žrebanju 8. velike nagradne igre, ki je potekalo sredi januarja, je bilo izžrebanih kar 105 nagraj encev. Podelj enih je bilo 100 ročnih ur in bogate denarne nagrade v vrednosti 35.000 EUR, 20.000 EUR, 5000 EUR, 3000 EUR oz. 2000 EUR. Zakaj tako visoke nagrade? V skladu z več kot 80-letno mednarodno tradicijo podjetja Reader's Digest sredstva, ki bi jih sicer namenili za drago oglaševanje svojih izdaj v tiskanih, elektronskih in drugih medijih, raje namenijo za organizacijo nagradne igre in izplačilo nagrad. Delujejo v več kot 60 državah sveta, od tega v 26 evropskih državah, tudi v Sloveniji. Prav omenjena nagradna igra je s knjigami napolnila dotlej (skoraj) Od 1. januarja že poteka 9. velika nagradna igra Založbe Mladinska knjiga in Reader's Digesta! Nagradni sklad znaša kar 80.000 EUR, zato, če vas povabijo, bodite zraven! Več informacij lahko preberete tudi na www. mladinska. com/rd. prazne police marsikaterega slovenskega doma. Pestra ponudba knjižnih in drugih izdaj Uredniki izdaj Reader's Digest si zelo prizadevajo ustvarjati kakovostne knjižne in druge izdaje, ki so blizu kar se da širokemu krogu bralcev, pa naj gre za priročnike z različnih tematskih področij, od kulinarike, zdravega življenja, zgodovine, geografije do programa za otroke in glasbenih zbirk. Marsikateri bralec meni, da tako koristnih in uporabniku prijaznih priročnikov, kot jih ima Reader's Digest, zlepa ne najdeš. Z leve: Anton Veber, prejemnik druge nagrade, in Riko Rižnar, predsednik velike nagradne igre Stanko Lorger na višku svoje kariere Od Tita in papeža Stanko Lorger bo v ponedeljek dopolnil 80 let - Za njim se je dobesedno prašilo, nikoli ni tekel na tartanu - Trikratni udeleženec olimpijskih iger Bil je prvi slovenski atlet, ki je prodrl v sam svetovni vrh, postal je pravzaprav prvi celjski športni zvezdnik, kasneje šprinterska in zaprekarska legenda celjskega Kladivarja. Diplomiral je iz matematike in fizike, leta 1997 so ga proglasili za častnega meščana Celja. Med svojo kariero je zmagoval skoraj v vseh evropskih atletskih središčih, na stezah iz leša. Rojeni ste leta 1931. Začniva z vojno vihro, ki je zaznamovala vaše otroštvo, z dogodkom, ko ste pri desetih letih izgubili oko in del desnih meč. Otroštvo do mojega desetega leta je bilo izjemno, štirje bratje smo se podili po travnikih okoli Buč ... Za veliko noč leta 1941 so nemške čete korakale skozi naše kraje proti jugu. Z bratom Jančijem sva šla po kvas, ko sva se vračala, pa sva pri Golobinjeku v jarku našla granato. Tako dolgo sva se ukvarjala z njo, da se je iz nje začelo kaditi. Brat se je umaknil, sam pa sem strmel vanjo. Nato je eksplodirala ... Vrglo me je čez cesto. Ko sem se zavedel, sva začela jokati. Bratu, leto mlajšemu, sem dejal: »Janči, nič hudega ni. Sanjava.« Nato sem bil pet dni v nezavesti, zadelo me je 14 šrapnelov. Na desno oko niste nikoli več videli, imeli ste poškodovano nogo. V kolikšni meri vas je kasneje pri atletiki to oviralo, ko ste se borili s svetovnimi asi? Hja, očitno ne prav veliko (smeh). Novembra 1941 ste bili z družino preseljeni v Nemčijo, kjer ste do leta 1945 preživeli v kar trinajstih taboriščih. Kako se spominjate tistih dni, mesecev, let? Predvsem mi je ostalo v spominu, kako smo bili presrečni, ko smo se vrnili na domačijo. Zdrveli smo vsak v svojo sobo. Podstrešje je bilo požgano, Kočevarji, ki so stanovali v naši hiši, so les uporabili za kurjavo . Kako ste po vojni nadoknadili izgubljena leta šolanja? Pri stari mami v Imenem me je brat razjezil in temeljito sem ga premlatil. Babica je vse videla in poslala svojo hčer, mojo teto, k mojim staršem: »Nanka, povej jim v Bučah, naj >glavača< (Stanka Lor- gerja, op. p.) pošljejo v šolo, sicer se bodo fantje še pobili med seboj!« V Rogaški Slatini sem opravil sprejemni izpit, nato pa osem let nižje in višje gimnazije končal v šestih letih. S soprogo Pinko imata hčer in sina, štiri vnuke in tudi pravnuki-njo. Kako sta se spoznala? Sošolca sva bila že v nižji gimnaziji v Rogaški Slatini. Simpatij ni bilo, skoraj sovražila sva se, tako pravi predvsem ona. Vpisala sva se v celjsko gimnazijo. Bil je ponedeljek, po telovadbi, bila sva sama v garderobi. Pristopil sem, ji dejal, da čas prinese svoje. In da jo imam rad. Vprašal sem jo, če tudi ona čuti tako. Slekla je plašč in odvrnila: »Rečem ja!« Spominjam se, kot da je bilo včeraj. Pa sploh ji ni ime Pinka, temveč Jožica! Klicali so jo Pepinka, toda njena teta, ki je živela v Pragi in je prišla na obisk, je slišala samo zadnji del. In tako je moja žena že skoraj celo življenje Pinka, leto mlajša je od mene. Kdaj ste prvič izvedeli, kako hitri ste? V prvem razredu nižje gimnazije smo morali preteči 60 metrov. Bil sem prvi na vrsti, na travi, bos, v dolgih hlačah. Pritekel sem na cilj, profesor Ratej je pogledal na štoparico in me vprašal, če sem že kdaj tekmoval. Povedal sem mu, da ne. Odvrnil je, da se mu je pokvarila merilna naprava ... Izmeril je namreč čas sedem sekund in štiri desetinke, kar je bilo odlično. Ni mu dalo miru in določil je, naj se pomerim z drugim najboljšim. Na cilju sem imel skoraj deset metrov prednosti. Toda pri tem je ostalo. Atletsko kariero ste začeli šele pri osemnajstih letih. Izbira za tek čez ovire ni bila vaša, vse se je zgodilo slučajno, kot marsikaj v naših življenjih. Zveni kot anekdota? Bo kar držalo. Na republiškem srednješolskem prvenstvu sem zmagal v teku na 60 metrov. Pred tekom na 110 metrov z ovirami pa so ugotovili, da Celjana Bruna Štiglica ni, ker je zbolel. Da ne bi bili kaznovani, ker se ni pojavil tekmovalec, so poslali mene na progo. »Preteci do prve ovire, potem lahko odstopiš,« so mi dejali. Ko sem preskočil prvo oviro, se mi je zdelo, da ni nikogar ob meni. Pa sem potegnil do cilja. Zmagal sem in postavil mladinski republiški rekord. Na OI v Helsinkih ste bili osmi, v finale, tedaj je bilo prog šest, se niste uvrstili. Štiri leta kasneje v Melbourneu ste pred tekmami v Avstraliji zboleli. Zakaj ste bili najsrečnejši med celotno svojo športno odisejado, ko ste se uvrstili med najboljšo šesterico na svetu? Pritisk iz Beograda je bil velik, kajti odpotoval sem brez dosežene norme. Ta je bila zelo visoko zastavljena, toda imel sem imenitne dosežke tudi v tekih na sto metrov, obenem pa sem že veljal za izku-šenejšega tekmovalca. V polfinalu je šlo za las, v boju za tretje mesto sem bil boljši od Kubanca Iglesiasa šele po fotofinišu. V finalu ste bili peti, za tremi atleti iz ZDA in Zahodnim Nem- Lorger se je trikrat udeležil olimpijskih iger, v Helsinkih 1952, Melbourneu 1956 (peto mesto) in Rimu 1960. Na evropskem prvenstvu leta 1958 v Stockholmu je osvojil srebrno medaljo v teku na 110 metrov z ovirami, Njegov najboljši čas je bil 13,8 sekunde, na 100 metrov 10,4, v dvoranskem teku na 60 m z ovirami pa je bil neuradno svetovni sorekorder. Desetkrat je bil balkanski prvak, trikrat svetovni študentski prvak, dvakrat je bil celo najboljši športnik Jugoslavije. cem Lauerjem, kasnejšim svetovnim rekorderjem. Vendar višek je še sledil, evropsko prvenstvo leta 1958 v Stockholmu. Vaše je bilo srebrno odličje, pred vami je bil zgolj Martin Lauer! Šlo je za obliž na prejšnje evropsko prvenstvo. Zlahka sem bil drugi, kot prvi Slovenec sem osvojil medaljo na atletskem evropskem prvenstvu. Ste kdaj v svoji karieri sploh ugnali Lauerja, ste bili kot Bojan Križaj v eri Ingemarja Stenmarka? Bilo je precej podobno. V mojem obdobju ni bilo Evropejca, ki ga nisem premagal, z izjemo Lauerja. Njega nisem nikoli, žal. Imel sem ga že v pesti, a se je znal izmuzniti. Vodil sem na polovici proge ali celo do sedme, osme ovire, potem mi je nekaj zmanjkalo. A bila sva prijatelja, ob priložnosti me je gostil na svojem domu v Kolnu. Ko se spominjava vašega največjega dosežka, morava omeniti tudi grenko razočaranje. Že leta 1954, pri 23 letih, ste bili prvi favorit EP v Bernu. Zakaj ste pogoreli v finalu? Najprej je nad nami hrumel helikopter in štarter nas je dvignil. Nato je bil štart ponovljen zaradi prehitrega začetka enega od tekmecev. Ko smo končno krenili, sem začel rušiti ovire drugo za drugo, skupno sedem, toliko kot v celotni karieri. Bil sem četrti in ostal celo brez odli-čja. Imel sem le eno željo. Če bi le lahko ponovili finalni tek . Vsa leta so se v vašem stanovanju, kasneje v hiši na Lavi, množili medalje, pokali, priznanja. Kaj izstopa? Najbolj sem ponosen na dve priznanji, na državno, ki mi ga je podelil predsednik Jugoslavije Tito, in na čestitko oziroma blagoslov Janeza Pavla II. ob moji 60-letnici. V moji vitrini imata posebno mesto. Leta 1997 so vas proglasili za častnega meščana Celja. Dve leti kasneje ste se kot strankarski l * 1 Jj / * j^r' /jf i i 70 let po tragični nesreči, še vedno čil in vitalen kandidat krščanskih demokratov potegovali za župana Celja. Vam je bilo kdaj žal za to odločitev? Morda sem se res pozno spustil v to. Bilo je štiri leta po moji upokojitvi, malce sem bil že pozabljen. Malo je uglednih profesorjev, vi pa ste imeli v srednji ekonomski šoli svojevrsten sloves, in sicer odličnega predavatelja ter poštenega pedagoga. Kaj ste dejali dijakom? V prvem letniku sem vselej poudaril, da je matematika zelo zahtevna. Celo prosil sem jih, naj pri vsakem poglavju, ko česa ne razumejo, takoj vprašajo. Če jim po ponovni razlagi ni kaj jasno, naj vprašajo še drugič, tretjič. Le tako lahko osvojijo snov. Ste kdaj dobili ponudbo, da bi postali ravnatelj? V naši šoli je bila bivša zvezna poslanka. Izbirala je novega ravnatelja in ciljala name. Toda dala mi je vedeti, da njen morebiten predlog ne bi bil sprejet, kajti nisem bil »na liniji«. Pristal sem, da postanem član partije, če le lahko še naprej hodim k maši v cerkev. Ne, to pa ne bo šlo, mi je dejala. Od kod vaša močna vera? Po rojstvu sem bil tako slaboten, da je mamo skrbelo, če bom preživel. Svoji sestri je naročila, naj pohiti in me nese krstit v Buče. Poglejte me pri osemdesetih. Se je splačalo, mar ne? Hudo ranjeni leta 1941, rakasto obolenje leta 89, infarkt leta 95, vmes pa še trikratni zlom lobanje. Kako se to lahko pripeti na sindikalnem izletu? Profesorski zbor je obiskal Dolenjsko, ob vrnitvi pa smo se ustavili na Trojanah. Ko smo pokosili, sem vse kolegice - bil sem edini moški - izzval na tek. Toda povedal sem, da bom tekel vzvratno. Slišal sem posmehljiv smeh, posebej profesoric športne vzgoje, kar me je še podžgalo. Na dvorišču pred gostilno sem sicer zmagal, toda . Imel sem sandale in se spotaknil ter udaril z glavo ob asfalt. Bil sem v nezavesti, s »fičkom« so me prepeljali v celjsko bolnišnico. Slikanje ni pokazalo zgolj trikratnega zloma lobanje, temveč tudi poškodbo možganov. Ampak sem se izvlekel. Prepotovali ste skoraj cel svet. Kje je bilo najlepše? Brez dvoma v Avstraliji. Tam sem srečal naše izseljence, politične in ekonomske emigrante. Že na letališču me je pričakal Stanko Kodre. Bil je pilot, ki se je z Angleži boril proti Nemcem v Egiptu. Tam je spoznal ženo. Od Anglije je dobil posestvo v Avstraliji. In zakaj sem bil ganjen? Povabil me je k sebi na dom. Hčerki, najstnici, sta z njim govorili slovensko, z mamo arabsko, med seboj pa angleško. Naj dodam primerjavo. Moj sosed Dolfi se je leta 1961 odpravil na delo v Nemčijo, potem pa v prvem pismu svoji mami pisal v nemščini. Reva mi je vsa obupana kazala list papirja, na katerem ni nič razumela. Kaj pa balkanska prvenstva? Na njih sem zmagoval kot za stavo, nepozabna pa so bila druženja. Srbi, Hrvatje in Bosanci so imeli vedno prijeten pristop do gostov, tudi Grki, ki so že bolj temperamentni in še več govorijo. No, Turkov pa nisem cenil že zaradi njihovih pohodov po naši grudi . DEAN ŠUSTER Foto: GrupA, arhiv NT Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO PREJELI SMO Predvidena razgrnitev trase Šentrupert-Velenje Iz medijev smo dobili informacijo o predvideni razgrnitvi trase in rezerviranju zemljišč za hitro cesto Šen-trupert-Arja vas po obronkih Gore Oljke. Vaščani Podgore, Podvina in okolice smo ogorčeni. Posebej nas je prizadela informacija, da so možni le manjši premiki znotraj predvidene trase. Na vse pripombe in odklonilna stališča prizadetih vaščanov, podprtih z več kot 700 podpisi podpore občanov Šmartnega ob Paki, smo od uradnih organov države in občine dobivali odgovore, da naj s pripombami počakamo do razgrnitve trase. Zdaj pa bi naj bili možni le majhni premiki in tehnične spremembe znotraj načrtovane trase. Da je ideja o trasi po obronkih Gore Oljke (dokazljivo) sad bistroumnežev iz Šmar-tnega ob Paki in so jo načrtovalci trase in lobisti Velenja z veseljem zgrabili, je še posebej žalostno. S to traso je kompletno blato preloženo na pleča vaščanov Podgore, Podvina in okolice. Da so ekonomski izračuni trase prirejeni nekim lobijem (šaleškemu), je strokovno dokazala civilna iniciativa Braslovč in tega ne bom ponavljal. Trasa kot takšna pa za nas ni sprejemljiva iz dveh razlogov, in sicer zaradi poslabšanja bivanjskih in okoljskih razmer, ki so sicer tudi ustavno zagotovljene zaradi degradacije naravne dediščine. Močno poslabšanje bivanjskih razmer bi prizadelo več kot 60 hiš oziroma družin ali več kot 300 ljudi, ki bi bili prisiljeni živeti od 50 do približno 200 m od avtoceste. Glede na to, da je večji del trase klanec, ki škodljive emisije močno poveča, si lahko vsak razumen človek predstavlja, kakšne razmere nas čakajo. Podobno velja seveda tudi za zvočno in svetlobno onesnaženje ter vibracije. Skoraj ne poznam primera, ko bi trasa avtocest tekla tako blizu stanovanjskih objektov v takšni dolžini. Kdo ima pravico in na kakšni osnovi oropati ljudi, ki so si ustvarili svoje domove, za njihov mir oziroma razvrednotiti njihovo premoženje? Razvrednotenje je država priznala v ocenjevanju nepremičnin. Ali bo tudi plačala? Čeprav se tega plačati ne da. Degradacija naravne dediščine bi bila nepopravljiva. Goro Oljko, simbol krajanov in cilj mnogih pohodnikov bi dejansko uničili na celotnem JZ delu, kjer praktično potekajo vsi dostopi nanjo. Ti bodo bodisi presekani oziroma bodo potekali vzporedno z AC. Kakšen zrak bomo dihali pohodniki in kakšna bo sprememba favne in flore ob v klanec vozečih tovornjakih, si lahko predstavljamo. Znano je tudi, da so JZ lege najugodnejše za bivanje in malo je primerov, da bi jih družba zapravila za AC. Gozdni rob Gore Oljke je tudi zaščiteno območje. Sprašujem, kaj o tem menijo planinci, pohodniki, lovci, ljubitelji gore, varstveniki okolja ... Sprašujem sedanjo generacijo politikov in tudi neodvisnih strokovnjakov, ali si upajo prevzeti odgovornost za takšen poseg in našim sinovom in vnukom zapustiti onesnaženo in degradirano okolje. Če bo AC zgrajena, ni poti nazaj! Podgorčani, Podvinčani in drugi dobro misleči ljudje se bomo do konca z vsemi sredstvi borili proti realizaciji tako bolnih idej. Ponavljamo in sporočamo županom regije, predvsem Velenja, in ostalim ustanovam, da vaška skupnost in prebivalci prizadetega okolja nikoli ne bomo prostovoljno pristali na gradnjo AC po obronkih Gore Oljke. Kot naši predniki smo se tudi mi dolžni boriti za svoje domove. In se tudi bomo z vsemi sredstvi. Da nam zanamci ne bodo očitali. Ko bo čas, bomo prosili za podporo vse dobro misleče ljudi. Občinskim strukturam Šmartnega ob Paki predlagamo, da reševanje problema prometa skozi Šmartno ne rešuje s prelaganjem blata z enega konca na drug konec svojega dvorišča. Gradnja AC pomeni ravno to. Tu ne omenjam povezovalne ceste z Zgornjo Savinjsko dolino, ki je enako funkcionalno, ekonomsko in okoljsko problematična. P. S. Vabimo župane in drugo »politiko« regije, da si v živo na terenu ogledajo načrtovano traso in prepričani smo, da bodo sami spoznali nesprejemljivost takšnega objekta v tem okolju. MARTIN PODGORŠEK, za vaški odbor Podgore Ob podražitvi kruha S tem, tokrat zadnjim pisanjem se ne bom dotaknil le prispevka Mirana Pristovška, temveč tudi tistega izpod peresa Srečka Križanca z naslovom Dvajset let po tem. Morebiti se bo kdo vprašal, kaj imata navedena prispevka skupnega? Odgovoril bi: kar precej. To skupno mogoče ni razvidno na prvi pogled. Drugače rečeno, da gre za takšne cene kruha in tudi drugih živil, je mogoče iskati razloge v osamosvojitvi pred dvajsetimi leti in v vsem nadaljnjem dogajanju do danes. Razložil bom na primeru. Nekaj dni po agresiji na Slovenijo smo v Velenju v okviru tedanjega izvršnega sveta skupščine občine sprejemali različne ukrepe. Med njimi tudi take za zagotavljanje osnovnih živil in drugih potrebščin ljudi, če bi prišlo do kakršnekoli blokade povezav s strani JLA. V takšnem primeru bi lahko bila onemogočena normalna preskrba Šaleške doline. Naša skrb je tako bila med drugim usmerjena v to, kako občanom zagotoviti kruh, sladkor, olje, moko, pralni prašek in podobno. Razmišljali smo v razmerah morebitne največje stiske zagotavljati prevoz navedenih dobrin iz Avstrije preko Matkovega kota. V primerjavi z navedenim sedanja vlada in njena ministrstva nimata načinov in postopkov za preprečevanje dogajanj, ki niso v prid večini naših ljudi. V zvezi s takšnimi izjavami, da ne morejo nič narediti, se lahko navadni smrtniki le sprašujemo, ali takšno oblast, takšno državo sploh še potrebujemo. Menim, da ne, še posebej, ko je popolnoma očitno, kako nas na primer trgovci izkoriščajo. Ob tem sem se pomnil Mar-xovih stališč, da je v okviru kapitalističnega družbenopolitičnega reda trgovina največji izkoriščevalec. Po Marxu ta ne ustvarja nove vrednosti, temveč le posreduje izdelek od proizvajalca do potrošnika. Zato je največja svinjarija, da si trgovec vzame 54 odstotkov celotne cene kruha. Pisec iz Šempetra za stanje krivi državo. Pri tem se v današnjih razmerah postavlja vprašanje, kdo je država, koga predstavlja in podobno. Menili bi, da ta družbenopolitična in pravna nadgradnja predstavlja ljudstvo, vendar ni tako oziroma je to le videz. Dejansko pa država služi zadovoljevanju interesov lastnikov kapitala, to je kapitalistov. Podlaga za takšno delovanje države je podsta-va, ki se ji pravi zasebna lastnina osnovnih, obratnih in drugih sredstev za pridobivanje, s tem pa tudi odlivanje dobička v zasebne roke. Zato država prvenstveno opravlja naloge, ki ji jih kapitalisti naložijo. Da smo takrat, pred dvajsetimi leti, v okviru navadnega občinskega izvršilnega organa lahko odločali o kruhu in vsem drugem, pri čemer bi mu tudi določali cene, če tega takratna republiška oblast ne bi zmogla, je bil razlog v tedaj še drugačni družbenoekonomski podstavi sistema: imeli smo pristojnosti, ki jih ta vlada in njena ministrstva nimajo. Tedaj je že obstajala družbena lastnina nad proizvajalnimi sredstvi in ne zasebna, kot je to danes. Zato me vedno, ko slišim besede kakšnega mladega, današnjega, modnega ekonomista Friedmmanove šole, zmra-zi, ko govori o tem, kako je potrebno gospodarstvo še bolj odpreti, kako se država ne sme vmešavati vanj in podobno. Ob koncu in čisto nazadnje želim bralcem srečno! VLADIMIR KORUN, Velenje Celje gre nazaj Kaj opazimo v primerjavi z Ljubljano ali drugimi mesti? Kljub velikemu številu pametnih, dobro plačanih in samohvale polnih mestnih veljakov Celje v primerjavi z drugimi mesti počasi nazaduje, vsekakor center najlepši del mesta propada. Če niste prepričani, upam, da je kdo bil v Ljubljani okoli novega leta in naredil primerjavo počutja in videza. Vtis je, da gre Ljubljana po časovni premici naprej, Celje pa ne da stagni-ra, temveč, glej ga vraga, gre nazaj. So vzrok prezadolže-nost, napačne investicije, neprimerno objekti, neznanje mestnih arhitektov in varo-valcev okolja? Kljub vsemu se celjska kuhinja nadaljuje v vseh smereh, jed se je pa žal zažgala. Tu je pač naš domet, boljšega verjetno nismo sposobni. Takole ob strani še to samohvala tržnice je prav patetična, industrijske hale namesto tržnice pač nismo pričakovali in samohvala res ni na mestu. Od vseh možnih variant ste izbrali najslabšo. Imate mandat, da počnete, kar mislite, da je prav, vendar časovni odmik kaže, da ekipa, ki to dela, ravno ne ve dobro, kaj je dobro in lepo in kaj daje mestu dušo. Žal Celjani tako smer podpirajo pa naj, če ne vedo za kaj boljšega. IZTOK SKOK, Celje Neprivezani psi Celjani se radi sprehajamo na Savinjskem nabrežju, a mnogi lastniki svojih psov nimajo na povodcu. Veliko ljudi se psov boji, drugi spet se bojijo za svojega privezanega psa, da ga neprivezani ne napade. Dnevno se dogajajo nevarne, ne samo neprijetne stvari, psi se stepejo, ljudje se kregajo. Skoraj vsak dan sem tam in vem. Na sprehod spremljam ostarelo taščo, saj zaradi spuščenih, psov, ki se lovijo neprivezani pri domu ob Savinji, ne upa sama. Ko se takšen vate zaleti, je lahko hudo. Skrbi me za hčerko, ko pelje našega psa na sprehod. Zelo, zelo nevarno zna biti, ko gredo na sprehod otroci iz vrtca ali šole, med njimi pa neprivezani psi in to praktično sredi mesta, ob naši novi knjižnici. Zelo veliko je pitbulov. Ve se, da so mladini všeč ti psi, vzrejeni za borbo z biki, zato je nastala ta pasma, praviloma jih imajo neprivezane. Poznam jih preko svojih otrok, saj je nekaj njihovih bivših sošolcev iz osnovne šole, dlje pa niso prišli, pa tudi sama sem jih nekaj poučevala. Njim je vseeno, denarja za kazen nimajo, lastnine nimajo, delajo ne, izgovarjajo se, da niso lastniki psa. Zakaj ni več higienika - »šinterja«, ki je takšne pse polovil? Naj bodo tri dni psi v zavetišču in ko lastnik plača kazen, ker je njegov pes bil neprivezan, naj plača še bivanje v zavetišču, takrat ga lahko odpelje. Absolutno nedopustno je, da pes ni privezan. Odlok, da naj bo pes privezan, imamo, kako zaščititi nas, ki se želimo v miru sprehajati po mestu in tudi na Anski vrh? Ali odgovorni vedo, da tam vse ustrahujeta dva ogromna psa, ki sta tudi že grizla? Dvomim. Čeprav nisem policistka, mestna stražarka ali inšpektorica, lahko že jutri dobim podatke, saj poznam ljudi, ki sta ju ta psa preganjala, in druge, ki sta jim poškodovala psa. Zakaj ni policije in mestne straže, ki bi kaznovala te brezobzirne ljudi na licu mesta kot v Mariboru? Pa naj se zaposlijo ljudje za pisanje kazni, saj si bodo sami zaslužili plačo, potem pa naj red vzdržujejo, saj bi bili z našim denarjem plačani za našo varnost. Je možen kakšen odgovor, kdo naj bi to uredil, policija, mestna straža, inšpektorji? AP, (naslov v uredništvu) Dvojna merila in nobene morale V naši državi smo večkrat priče dvojnim merilom v mnogih primerih. Kadar si urejaš dokumentacijo za kakšen nov lokal ali morda kakšno delavnico, so vse pristojne službe izjemno natančne. Vse mora biti v skladu z zakonom, vse pod kontrolo, odstopanja ni niti za milimeter. Potrebnih je na desetine soglasij. Zahtevani kriteriji so v večini primerov zelo strogi, največkrat popolnoma nepomembni in neživljenjski, predvsem pa skregani z vsako zdravo kmečko logiko. Tu vsi »organi« brez kakršnekoli izjeme delujejo usklajeno in brez odstopanja. Vse službe in ustanove, od raznih agencij, skladov, zavodov do različnih združenj, nas želijo nadzirati, opozarjati in nam groziti z različnimi sankcijami, če bo slučajno kaj narobe in če ne bo v skladu s predpisi, z zakonskimi akti in morebitnimi amandmaji. O izjemni pomembnosti nekaterih posameznikov v teh določenih primerih raje ne bi pisal. To so ena merila, zdaj so nastopila še druga, o katerih me včasih dobesedno boli srce. Kadar v velikih primerih delavci ne dobijo plač, regresov in ko se obubožanim delavcem ne plačuje v sklad za pokojninsko zavarovanje, pa vsi ti organi naenkrat poniknejo in gredo v »ilegalo«. Tega se zavedajo tudi tisti, ki v takšno stanje pripeljejo podjetja in delavstvo. Nihče nam nič ne more, saj ni nobenih »vzvodov«, da bi nam prišli do živega, zatrjujejo ti pomembni vsemogočneži in nemoralneži. Vsa ta njihova navidezna moč, pomembnost, pretirana natančnost, strogost, arogan-tnost nekaterih »pomemb-nežev« izpuhtijo kot milni mehurček. Praviloma nihče o ničemer ne ve nič, nič ne zahtevajo, nimajo menda nobenih kompetenc in njih se to tako nič ne tiče. Le kakšen posamezen obupan sindikalist pred kamero in zaradi delavcev grozi in vpije, da bo treba iti na ulico. To je pa tudi vse. Tudi tistim posameznim lastnikom podjetij, ki delavcem »menda« ne morejo izplačati regresov, sami pa se bahajo, da so bili na Sej-šelskih, Karibskih, Baham-skih in Kanarskih otokih, se nič ne zgodi in se za nič ne obremenjujejo, saj se lahko nekateri, ponavljam nekateri posamezniki izživljajo nad delavci, tako kot da bi še vedno živeli v fevdalizmu ali zgodnjem kapitalizmu. Saj pravne države v teh primerih tako ni. In še tisti paradoks, ki bi ga ob vsem tem želel izpostaviti. V zadnjem času smo priče neštetim pozivom predsednika največje opozicijske stranke, naj predsednik vlade odstopi. Enkrat zaradi propadlega referenduma, drugič zaradi tega, ker vlada po njegovem zelo slabo dela, in zaradi tega naj se razpišejo predčasne volitve, da bo potem izvoljen verjetno on sam. Zadnji, tretji poziv je pred dnevi sledil zaradi zaprtega arhivskega gradiva Sove. Poleg tega naj predsednik vlade še razreši direktorja Sove in direktorja Arhiva RS. Niti enkrat pa nisem iz njegovih ust slišal kakršnega koli poziva za zaščito in pravice delavcev ob izgubi služb in propadanju podjetij ter ob večletnem neplačevanju prispevkov v pokojninski sklad in ostalih kršenjih delavčevih pravic. Komu je pravzaprav mar za takšna različna merila, morala nekaterih posameznikov je pa tako že dolgo pokojna. SREČKO KRIŽANEC, Štore POHVALE -ZAHVALE Spomnili so se upokojencev Kot vsako leto smo bili upokojenci Zdravilišča Laško tudi letos v januarju povabljeni na srečanje v hotelu Hum, ki ga upravlja zdravilišče. S tem sta kolektiv in uprava pokazala, da upokojeni še vedno čutijo s kolektivom. Gospod direktor je opisal lansko poslovno leto, ki je kljub težkim gospodarskim pogojem doseglo lepe uspehe. To se vidi v novo zgrajenem zdravilišču ob Savinji, ki je ponos Laškega. S tem, ko se je Thermana razširila, je tudi zaposlila nove kadre: gostinstvo, medicina, turizem. Z dobro promocijo so dobili tuje trge: Italijo, Rusijo, Avstrijo in Nemčijo, kar se jim zdaj bogato obrestuje. Ob pogovoru pri kosilu smo obujali spomine na naše minulo delo v tako uspešnem kolektivu. Thermani želimo še veliko uspehov v naslednjem letu. Srečno. STANE DEŽAN, Laško NOVI TEDNIK IZ NAŠIH KRAJEV 15 Debaterji s Centra na Evrazijskem prvenstvu Med 26. januarjem in 1. februarjem je bilo v Istanbulu prvo Evrazijsko debatno prvenstvo, ki se ga je udeležila tudi ekipa Debatnega kluba Gimnazije Celje - Center. Tekmovalo je skupno 50 ekip iz 20 držav, debate pa so potekale na teme smiselnosti pomoči zadolženim državam Evropske unije, Wikileaksa, legalizaciji dopinga in uvajanju šolnin za univerzitetni študij. Tretješolka Nastja Strnad se je z ekipo, ki bo Slovenijo zastopala na Svetovnem srednješolskem debatnem prvenstvu na Škotskem, uspela uvrstiti v osmino finala, kjer so jih premagali Združeni arabski emirati. Na koncu so osvojili ekipno 9. mesto. Anita Amon, Anže Lamut in Martin Paskvale pa so tekmovali v ekipi skupaj z dvema dijakoma iz Gimnazije Litija. Martin Paskvale se je med 150 govorci uvrstil na odlično 12. mesto in je bil obenem najboljši med govorci, ki angleščino govorijo kot tuji jezik. Ekipe, ki so se udeležile tekmovanja, se večinoma pripravljajo na svetovno debatno prvenstvo, zaradi česar je bila konkurenca izredno velika, za slovenske dijake in dijakinje pa priložnost, da so se lah- ko primerjali z najboljšimi najbolj elitnih srednjih šol sveta. Debatni klub na gimnaziji sicer deluje že več kot desetletje, letos pod mentorskim vodstvom Mihe Gartnerja. Sodi med najuspešnejše srednješolske klube na naših tleh in dijaki tudi vsako leto sodelujejo v državnih deba-tnih reprezentancah na svetovnih prvenstvih. AB VatetUiuav ftonc&U riii/LcpSih dutnuiiinthih melodij Siiupa SlaguA cuteecftia iz 'j)u[i\i\tmiku in zOi^t tPapaedttih !i'ujU z »tutti: .Hitiijtuni. CtM mlca, .t fin«' .-tpaimf iti t* PUtfH, ,Vikalela, 'Veta [tiha, ifitia Hlapa izpod nafta C'eipfii dom, neiUCja, 13. 2. oO 1Č>. wd Obe slovenski debatni ekipi v Istanbulu Dvigalo naj bi zapeljalo v vodo V Lambrechtovem domu je spet počila vodovodna spojka -V torek poročilo strokovnjaka ¿>5 Let z vhkmI in. za \/«£ V.SAK. T OKLE K IN PET 5 K SLOVENSKE KONJICE - V Lambrechtovem domu za starejše občane v Slovenskih Konjicah, ki so ga zgradili pred dvema letoma, imajo spet težave z vodo. Kot smo že poročali, so se v novogradnji v preteklosti pojavile različne pomanjkljivosti, med drugim zamakanje zaradi počenih vodovodnih spojk. Prav tako so opazili napake na strehi, iz doma opozarjajo na neustrezen sistem prezračevanja in ohlajevanja, v ponedeljek pa naj bi dvigalo za prevoz oseb zapeljalo v vodo. Iz Lambrechtovega doma so takoj poklicali v ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki je lastnik doma ter bilo tudi naročnik gradbenih del. Iz ministrstva so se tokrat odzvali nemudoma ter obvestili izvajalca, konjiško gradbeno podjetje Kongrad, naj takoj pristopi k sanaciji vodovodne napeljave v kuhinji. V Slovenske Konjice je še isti dan pohitel vodja oddelka za investicije v službi ministrstva za upravljanje izvajalske mreže na področju socialnega varstva, skupaj s strokovnjakom gradbene stroke, ki sta si nastali položaj ogledala. »V roku tedna dni bomo pridobili poročilo strokovnjaka, ki je bil na ogledu ter poročilo o sanaciji izvajalca Kongrad d.o.o.,« so v sredo odgovorili iz Službe za odnose z javnostmi v ministrstvu. Je tokratno hitenje ministrstva posledica medijske odmevnosti zadeve »Lambrechtov dom«? Ugotovili so, da je popustil spojni element, vodovodna spojka, kar se ni zgodilo pr- V Lambrechtovem domu z novogradnjo niso zadovoljni. V ponedeljek naj bi eno od dvigal pristalo v vodi. vič, saj kot kaže, Kongrad s podizvajalci gradbenih del ni imel ravno sreče. Naslednji dan, v torek, so iz Kongrada že obvestili ministrstvo, da je napaka odpravljena. »Delo je bilo izvedeno na željo Lam-brechtovega doma ter spada med reklamacijska popravila,« odgovarja direktor Kongrada, Franc Lašič ter pripominja, da so se odzvali kljub temu, da je reklamacijski rok potekel že lani. O tem, kako so z odpravljanjem zadnjih posledic slabega dela graditeljev zadovoljni v vodstvu doma, ne moremo povedati, saj je direktorica Valerija Lesjak ta teden na dopustu ter v domu ni pravega sogovornika. Konec novembra se je vodstvu doma glede hude vlage v pritličnih prostorih - ta je povzročala preglavice že v preteklosti zaradi počenih vodovodnih spojk - uspelo dogovoriti za izsuševalna dela. Po večmesečnih pogovorih tako z ministrstvom kot z izvajalcem so sogovornike uspeli naposled prepričati šele z opravljenimi meritvami vlage. In kako je z usodo bančne garancije za slabo opravljena izvajalska dela v Lambrechto-vem domu, ki je potekla konec novembra? »Bančno garancijo smo unovčili v roku, vendar smo jo morali, na zahtevo sodišča, prevzeti nazaj v hrambo, dokler ne bodo končani vsi postopki v tej zadevi,« odgovarjajo iz ministrstva. BRANE JERANKO tednik W0WttpWiii - umo Cilji, tcc C»lK. fotOHiO* CtIJ*. U ty-F"t» jbrovnik 'l»" VALENTINOV SRČEK Srce in dušo ti dam, ker te na svetu najrajši imam. Za tiste malo manj in tiste malo bolj zaljubljene, za vse neuslišane ljubezni, za vse skrite simpatije... pridite in napišite najlepši verz ter ga pripnite na zid. Najlepše verze bomo nagradili z darilnimi boni Citycentra Celje. Vsi pari se boste lahko za prijeten spomin slikali na osrednjem prireditvenem prostoru. Brezplačno valentinovo fotografiranje bo potekalo v ponedeljek, 14. februarja od 11. do 13. ure in od 16. do 19. ure. www.radiocelje.com NA|DETE NAS NA FACEBOOKU www.city-center.si Vse najboljše Energetska sanacija Bralec omenja, da želijo nekateri lastniki stanovanj v starejši večstanovanjski hiši naročiti energetsko sanacijo fasade, saj obstoječe tanke stene hiše ne ustrezajo več potrebam časa. Tako nameravajo fasado obdati z več kot 10 centimetrov zaščitne obloge. K energetski sanaciji fasade pa ne želi finančno prispevati lastnica mansardnega stanovanja, ki pravi, da ne bo imela od svojega morebitnega finančnega vložka nobene energetske koristi. Bralec tako želi izvedeti, če je to res, saj je slišal ravno nasprotno, to je, da energetsko sanirana fasada posebno koristi man-sardnim stanovanjem. Miha Praznik iz Energetskega svetovanja ENSVET odgovarja: »Vprašanje bralca presega zgolj energetski vidik načrtovanega gradbenega posega na objektu in ga je kot takšnega treba obravnavati večplastno. Z energetskega vidika j e možen naslednji krajši komentar planiranega ukrepa: z dodatno toplotno zaščito fasade objekta se občutno zmanjšajo toplotne izgube same stavbe, vendar konkretne vrednosti brez izračuna letne energijske bilance ni možno podati. Običajno pa se z ukrepi toplotne zaščite fasade zmanjša njena toplotna prehodnost iz predpostavljene vrednosti med npr. 1,0 in 1,5 W/m2K na vrednost pod 0,3 W/m2K. Ker obstoječega stanja ne poznamo, lahko v grobem povzamemo le, da se skozi sanirano fasado izgublja za 3- do 5-krat manj toplote, glede na toplotno še nezaščiten fasadni sistem. Če bi predstavljale transmisijske toplotne izgube neizolirane fasade npr. 25 % skupnih toplotnih izgub stavbe, bi se po izvedbi ukrepa toplotne zaščite skupne toplotne izgube objekta zmanjšale za npr. več kot 15 %. Z vidika porabe toplote za ogrevanje stavbe ter posrednih učinkov za stanovalce v objektu je smiselnost ukrepa jasna. Toplotna zaščita fasade neposredno tudi dodatno vpliva na uporabnike enot, ki so navzven zaključene z novo izolirano fasado. Ker se toplotne izgube v ogrevalni sezoni skozi ta sklop ovoja zmanjšajo, se posledično dvigne površinska temperatura zunanjih sten, zaradi česar se izboljša bivalno ugodje, ti prostori pa se lahko ogrevajo celo na malo nižjo temperaturo kot sicer. Hkrati s toplotno zaščito fasade se rešujejo tudi toplotni mostovi, s čimer se zmanjša možnost površinske kondenzacije zračne vlage po vogalih, prekladah itd. V kolikor ima tudi mansardo stanovanje del zunanjih sten, ki se toplotno dodatno zaščitijo, je treba iskati smisel tudi v teh posrednih učinkih. WM Drugi vidik izvajanja vzdrževalnih ukrepov na stanovanjskih objektih izhaja tudi iz zahtev Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah, katerega določila že veljajo z začetkom letošnjega leta. Pri investicijskih in drugih vzdrževalnih delih na stavbi, je treba izpolnjevati zahteve glede toplotne prehodnosti, ki izhajajo iz Tehničnih smernic za graditev. Toplotna prehodnost saniranega sklopa, to je zunanje stene, namreč ne sme presegati vrednosti 0,28 W/m2K (izbran sistem za toplotno zaščito fasade mora izpolnjevati navedeni kriterij). Izvajanje zgolj vzdrževalnega posega npr. v smislu obnove zunanjih ometov brez vgradnje toplotne izolacije, po novem ni več dopusten. Tretji vidik načrtovanja, izvajanja, financiranja in ostalih obveznosti lastnikov do investicijsko vzdrževalnih ukrepov na večstanovanj-skem objektu je vezan na dogovorjene odnose med lastniki delov stavbe oziroma zahteve npr. Stanovanjskega zakona in Stvarnopravnega zakonika. Za konkretni več-stanovanjski objekt bi torej moral v tem segmentu podati odgovore upravnik, ki pozna obstoječo situacijo, zakonodajo in prakso. Plačilo dohodnine Bralčevo desetletno prostovoljno varčevanje za dodatno pokojnino se bo izteklo marca letos. Kot pravi, bi moral po svoji pogodbi s Skupno pokojninsko družbo plačati 25 odstotkov dohodnine, kar se mu zdi izrazito pretirano. V pokoj je odšel že pred tremi leti, vendar je še naprej varčeval za dodatno pokojnino. Iz Skupne pokojninske družbe, d. d., odgovarjajo: »Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje loči med rednim in izrednim prenehanjem varčevanja. Za redno prenehanje velja: v kolikor bi se bralec ob izpolnjevanju pogojev za dodatno starostno pokojnino (starost najmanj 58 let, redna upokojitev in najmanj 10 let varčevanja v II. pokojninskem stebru) odločil za pridobitev pokojninske rente, je v skladu z Zakonom o dohodnini obdavčena samo polovica izplačane rente. Akontacija dohodnine znaša 25 %, vsak prejemnik rente pa lahko zahteva tudi znižano 16 % stopnjo akontacije. Končna stopnja dohodnine pa je odvisna od vseh dohodkov prejemnika rente. V kolikor bi seštevek mesečne rente in pokojnine bralca znašal manj kot 1.042 evrov, ki predstavlja prag za obdavčitev pokojnine, obstaja verjetnost, da bo dobil plačano akontacijo povrnjeno pri napovedi za odmero dohodnine. V primeru izrednega prenehanja velja: kadarkoli po izteku 10 let od vključitve lahko posameznik razpolaga tudi s sredstvi, ki jih je vplačal njegov delodajalec oziroma zavarovanec iz bruto plače, kar pomeni, da lahko zahteva izredno prekinitev zavarovanja in dvig sredstev. V tem primeru je izvajalec prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja zakonsko dolžan obračunati 25 % akontacije dohodnine, prejeti znesek pa je potrebno prijaviti še pri dohodninski napovedi za leto, v katerem je izplačilo bilo opravljeno. Končna obdavčitev je odvisna od ostalih prejemkov, ki jih posameznik v tekočem letu prejme in od tega tudi umestitev v posamezni dohodninski razred. Poleg akontacije dohodnine lahko v primeru izrednega prenehanja in izplačila izvajalec zaračuna tudi izstopne stroške (običajno 1 %). Zakonodajalec oziroma država torej davčno stimulira prejemanje rente, bolj pa obremenjuje enkratni dvig zbranih sredstev. Končna višina davčnih obremenitev je v obeh primerih odvisna od vseh prihodkov posameznika in izvajalec prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja nanjo nima vpliva, saj je dolžan akontirati dohodnino po predpisanih stopnjah.« Denar za fasado Bralka omenja, da so pred dobrim letom obnavljali fasado domače hiše ter jo toplotno izolirali z osem centimetrov debelo oblogo tervola. Hrani račune, zanima pa jo, če je mogoče, da pridobi kakšen denar za sofinanciranje opravljenega dela, s katerim je stavba postala energetsko sprejemljivejša. Sonja Kelšin, sekretarka Eko sklada, odgovarja: »Eko sklad žal ne more dodeliti nepovratnih sredstev za že izvedene ukrepe in naložbe, za katere stranka ni prej vložila vloge. Če je stranka naložbo izvajala pred dobrim letom, torej konec leta 2009 ali v začetku leta 2010, potem je imela možnost vložiti vlogo za ta ukrep na javnem pozivu Eko sklada 3SUB-0B10, ki je bil objavljen 21. maja 2010 in je veljal za naložbe, izvedene v obdobju od 9. oktobra 2009 do 21. maja 2010, ko ni bilo odprtih pozivov sklada. Vlogo je bilo treba poslati na sklad do 31. julija 2010. Treba je dodati, da je poziv določil tudi pogoje, pod katerimi so morale biti naložbe izvedene; za toplotno izolacijo fasade je veljal pogoj toplotne izolacije celotne fasade (vključno s podstavkom oziroma tako imenovanim coklom) z najmanj 12 cm izolacijskega materiala ustrezne toplotne prevodnosti (maks. 0,045 W/mK). Glede na navedbe bralke izvedeni ukrep pogojev javnega poziva sklada ni izpolnjeval.« BRANE JERANKO Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158. ANKETA Na zaljubljencih se dobro služi Valentinovo v Sloveniji poznamo že dolgo, vendar ne v povezavi z dnevom zaljubljencev. Čeprav na 14. februarja go-duje sv. Valentin, pri nas velja za vrinjen praznik. Zanimivo je, da vsi mislimo, da so Valentinova srca k nam prišla iz ZDA, vendar je to mišljenje zmotno, saj so prišla z Nizozemske. So pa Američani ta dan bolj »skomercializirali«, mi pa smo ga z veseljem sprejeli za svojega, sploh trgovci, ki na ta račun v teh dneh še dodatno polnijo blagajne. Če je 14. februar v ZDA edini dan, ko je ženski dovoljeno zasnubiti moškega, je imel vsaj v preteklosti pri nas povsem drugačen pomen. Pravili so mu prvi spomladin, ker so se začela dela na vrtovih. Povezujemo ga tudi z gregorjevim (12. marec) in vincencijevim (22. januar), ko se ženijo ptički. A tako je bilo nekoč, danes je povsem drugače. Dejansko gre za praznik trgovcev, saj so ljudje, predvsem mladi, na ta dan veliki potrošniki. Če je bil cvet še nedolgo nazaj simbol ljubezni, je danes prerasel v pravo nakupovanje velikih daril. Majhne pozornosti ne poznamo več niti je ne znamo ceniti. Povprašali smo, kako na dan zaljubljencev gledajo Celjani in kaj jim ta »praznik« sploh pomeni. praznik mi nič ne pomeni, tudi kupujem nič. Če bi bila mlajša in zaljubljena, bi bilo verjetno drugače. V bistvu je ta dan postal raj za trgovce in cvetličarje, tako kot dan mrtvih.« trgovcev: »Čeprav sem zaljubljen, mi ta dan ne pomeni kaj posebnega. Radi se moramo imeti vsak dan. Svoji dragi bom sicer nekaj kupil, vendar sem do nje vsak dan pozoren ... V bistvu pa vsi vemo, da je to dan, ko trgovci dvignejo cene, mi kupujemo, oni služijo.« Srednješolka Tatjana ni zaljubljena, zato ne bo nič kupovala: »Bolj kot ne bom pošiljala sms sporočila. Če bi bila zaljubljena, bi verjetno kaj kupovala, saj bi pričakovala tudi kaj v zameno.« Sveže zaljubljeni Dejan vidi v tem predvsem praznik Cvetličarka Silva pravi, da po cvetje prihajajo vsi, tako starejši kot mlajši ter da so cene primerne letnim časom: »Na valentinovo prodamo več cvetja, kupujejo vsi, čeprav je več starejše populacije. Mislim pa, da so to predvsem tisti, ki so zaljubljeni in še kaj dajo na ta praznik. Večinoma se odločajo za cvet ali lončnico, kupujejo pa tudi večje šopke, če se želijo pred svojim ljubljenimi postaviti. Jaz pa pravim, da bi moralo biti valentinovo vsak dan.« V Dobrini 15. valentinov pohod Društvo Izviri Dobrina jutri, v soboto, vabi na 15. tradicionalni nočni valentinov pohod. Začel se bo ob 18. uri pri gasilskem domu v Dobrini. Pohodnike bo pot vodila preko Hrastja na Žusem in potem nazaj v Dobrino, kjer bo sledil valentinov ples. Organizatorji pohodnike prosijo, da prinesejo »lahterne«. Za okrepčila, animacijo in zabavo pa bodo poskrbeli sami. Gre za srednje zahtevno pot. Pohod bo v vsakem vremenu. »Zame je to dan zaljubljenih. Vse že imam načrtovano, kaj bom kupil, v glavnem bo to cvetje, tangice in morda še kaj,« pove Martin. Lucija meni, da je že prestara za takšne stvari: »Ta Medijski pokrovitelj [ Prodaja vstopnic: cltjj/cBntBr BBBTO "i™"!!"^- Blagajna bazena Golovec, info točka in ostala prodajna mesta Eventima. Jagodno blond lasje, pa boste Na sejmih Frizerstvo in Kozmetika, ki sta bila minuli vikend na celjskem sejmišču, smo videli kar nekaj zadnjih trendov in novosti na področju frizerstva in kozmetike, kar nekaj dogajanja pa je zabeležil tudi naš fotoreporter. Ne le strokovnjaki oziroma tisti, ki se s »frizerijo« in kozmetiko ukvarjajo poklicno, tudi obiskovalci so z zanimanjem prisluhnili nasvetom kozmetičnih mojstrov in se prepustili rokam spretnih vizažistov. Posebej so »zažigala« tekmovanja dijakov, ki so se na tekmovanje dobro pripravili in presenečali z nivojem znanja. Menda so pri zmagovalcih prevladale malenkosti, kot pa so razlagali dijaki, so se na tekmovanje pripravljali dva meseca, in to dva- do trikrat na teden. In trendi? Letos bomo nosili tako ravne kot skodrane lase. Ravni lasje bodo pristo-jali kratkim frizuram, medtem ko se bodo kodri, sicer bolj rahli in na konicah, po modnih zapovedih podali na daljše lase. Za razliko od ravnih las, bo pri skodranih poudarek na čim bolj naravnem videzu in čim večji ženstvenosti. Pri kratkih laseh bo v ospredju kakovost striženja, same barve in stil frizure pa bodo zaznamovale hladne nianse od vijola blond do jagodno blond barve, bela barva v kombinaciji z vijoličnimi in modrimi detajli, pa tudi hladne črne kombinacije (črno-modra in črno-vijolič-na) z zelenimi detajli. Kratki videzi bodo torej zelo ekstra-vagantni, pri daljših skodranih laseh pa bodo »in« prameni oziroma večplastne barve medenih in rjavih odtenkov. Tudi blond nianse zlatih in peščenih tonov so primerne barve za letošnje trendovske kodraste frizure. Kar nekaj bo novosti na področju ličenja, čeprav letošnja pomlad prinaša sproščenost in manj usmerjenosti v posamezna pravila ličenja. Vseeno bodo v ospredju intenzivne barve. Strokovnjaki prisegajo na bolj intenzivne zelene in modre barve, medtem ko pri starejših uporabnicah ličil ostajajo aktualne naravne peščene, se pravi barve v svetlih odtenkih. Nohti pa naj bodo rdeči, in to v vseh odtenkih, seveda pa je »obvezno« na osnovni lak nanesti lak z bleščicami, ki lahko spodnjo barvo laka celo nekoliko spremeni. Sicer pa so nohti lahko naravni ali podaljšani in različno oblikovani (oglati, okrogli, koničasti). Lahko so enobarvni ali poslikani z raznobarvnimi vzorci po celotni površini ali le na konici nohta, nikakor pa ne smejo manjkati bleščice. Ne glede na modne trende pa še vedno velja zlato pravilo - kakor komu »paše«. US, foto: SHERPA Center zdravja in sprostitve Divina V Centru zdravja in sprostitve Divina, d. o. o., ki smo ga obiskali, nam je strokovna vodja Barbara Bruderman podala nekaj osnovnih informacij o bioresonanci kot komplementarnem načinu zdravljenja različnih bolezenskih stanj. »Bioresonanca je zdravljenje različnih bolezni z reso-nančnim nihanjem, kar pomeni, da je Bicom resonančni aparat sposoben določena patološka nihanja telesa posneti, jih oslabiti, invertirati, če so pozitivna, okrepiti in jih preko drugih elektrod spet dovesti v telo in tako na ta način spodbuditi samozdra-vljenje oziroma ozdravitev telesa brez kemičnih substanc. Diagnosticiranje poteka na osnovi diagnostike, ki so jo že pacienti opravili, ponavadi v zdravstvenih ustanovah, kljub temu pa vedno pogledamo stanje vseh organov, alergije na določene substance, stanje kosti, jeter, ledvic ... Šele po temeljitem pregledu se skupaj s pacientom odločimo za primerno terapijo. Po naših izkušnjah in statističnih podatkih nemškega društva terapevtov za bioresonanco se da alergije v veliki meri tudi popolnoma ozdraviti. Povprečno na tisoč pacientov je uspešnost približno 86-odstotna. Z bioresonanco zdravimo ali blažimo še celo vrsto drugih bolezenskih stanj. Kronične bolezni, artritis, sklepno revmo se da v veliki meri blažiti. Bolečine v hrbtenici, kosteh so skoraj popolnoma ozdravljive, črevesne glivice prav tako. Lahko v trendu vplivamo na umiritev krvnega tlaka ... Bioresonanca je znana po zdravljenju alergij, a je pojem precej širši - tudi pri prehladnih obolenjih, virusnih bolezni, visoki vročini . lahko čas zdravljenja zelo skrajšamo z obiskom bi-oresonančne terapije.« V centru smo srečali tudi pacientko Tjašo Cafuta. Tja-ša je prišla v Divino, ker je obupala nad zdravili, ki jih mora jemati kot alergik in astmatik, in je iskala dodatne rešitve, da bi lahko živela brez dodatnih pripomočkov: »Zdaj zdravil skoraj ni več, blažilcev astme tudi skoraj ne jemljem več. Lažje diham, ko pridem v stik s prejšnjim alergenom, nimam več problemov. Doma so bili najprej skeptiki, a zdaj so se pokazali realni rezultati in so zelo veseli, da sem se odločila za komplementarno medicino.« Marija Lapornik, ki smo jo prav tako zmotili med terapijo, pa je v Divino prišla na priporočilo prijateljice. Zaradi težav na koži in lasišču je najprej obiskala zdravnika, po prvih obiskih v Divini pa se je stanje začelo hitro popravljati. »Ne morem verjeti, kaj se je v tem času, odkar obiskujem Divino, zgodilo in sem globoko hvaležna Barbari in njeni sodelavki Suzani. Naj ne zveni kot reklama, ampak meni je Divina ponovno dvignila samozavest, dala nove energije, zato jo priporočam tudi drugim, ki se soočajo s tovrstnimi težavami.« Več podatkov o komplementarni metodi zdravljenja, ki jo izvaja center zdravja in sprostitve Divina iz Celja, dobite na www.divina.si oziroma na telefonski številki 051-334-463. -D O »Poraz na Ptuju kot zaušnica« Nogometaši CM Celja so po vrnitvi s priprav v Italiji na Ptuju odigrali predzadnjo prijateljsko tekmo pred nadaljevanjem državnega prvenstva. Drava jih je premagala z 2:0. Ptujčani, ki so po polovici sezone v 2. ligi na šestem mestu, so bili srečnejši, več pa so na igrišču vendarle prikazali Celjani, ki jim ni šla realizacija v zaključkih napadov. Gostitelji so oba zadetka dosegli v drugem polčasu, ko je trener CM Celja Stane Bevc zamenjal pet igralcev. Prvi zadetek so rumeno-modri prejeli po grobi napaki obrambne vrste, drugega iz prostega strela. Pomočnik trenerja Damjan Romih je dejal, da je poraz prišel kot dobro opozorilo: »Rezultat na Ptuju nedvomno ni vzpodbuden za nas, saj je do začetka spomladanskega dela prvenstva le še dobrih deset dni. Prišel je kot nekakšna zaušnica. Ni pa nič katastrofalnega, saj nam je pokazal, katere segmente v igri je do tekme z Domžalami še treba popraviti. Naredili bomo vse, da nam bo to tudi uspelo.« V moštvu tokrat ni bilo Krajcer-ja in Akakpa, ki sta trčila z glavama v San Marinu, pri čemer v teh dneh okrevata. V nedeljo bodo Celjani od- Dobro voljo po uspešno opravljenih pripravah v Italiji je pokvaril poraz na Ptuju. Z desne sedijo trener Stane Bevc, njegov pomočnik Damjan Romih in tehnični vodja Borut Arlič. igrali zadnjo pripravljalno tekmo (najbrž v Laškem), nasproti pa jim bodo stali Konjičani. Drugoligaš Dra- Zaradi slabosti ob četrtfinale Na tekmi svetovnega pokala v paralelnem slalomu v južnokorejskem Pjongjangu je celjski deskar Rok Marguč osvojil enajsto mesto. V kvalifikacijah je imel deveti čas, nato pa je izpadel v osmini finala. Imel je zdravstvene težave, zaradi katerih j e bruhal med tekmovanj em. V skupnem seštevku svetovnega pokala je Marguč na enaj stem mestu. Del slovenske ekipe se je iz Južne Koreje odpravil na promocijsko tekmo na Japonsko, drugi del pa se bo vrnil na priprave na Roglo. V njem bo tudi Rok Marguč. Naslednja tekma v paralelnem veleslalom bo 20. februarja v kanadskem Stonehamu. DŠ vinja si v 2. ligi deli drugo mesto. 20. februarja (nedelja, 15.00) pa bo v celjski Areni Petrol že sledil obračun 1. SNL CM Celje - Domžale. MITJA KNEZ Foto: SHERPA Šesterica na veliko nagrado Določena je slovenska ju-doistična odprava, ki se bo 19. in 20. februarja borila na Grand Prixu v Dusseldorfu. Med deveterico so Petra Nareks, Vesna Dukič, Urška Žolnir, Ana Velenšek, Lucija Polavder in Rok Drakšič. Že ta konec tedna pa bosta tekmi svetovnega pokala, za ženske v avstrijskem Ober-wartu z udeležbo Narekso-ve, Dukičeve, Velenškove ter Tine Trstenjak, za moške pa v Budimpešti, kamor bosta potovala Matjaž Trbovc in Tadej Zalaznik, vsi JK Zdežele Sankaku Celje. Evropsko prvenstvo bo letos v Istanbulu (21.-23. april), svetovno pa v Parizu (23.-27. avgust). DŠ Foto: SHERPA V Nemčijo bo selektor ženske reprezentance Marjan Fabjan popeljal tudi Vesno Dukič (v modrem kimonu). Tik pod stopničkami Maruša Udrih Deset mladih celjskih umetnostnih drsalk se je udeležilo mednarodnega tekmovanja v Ljubljani. Na Dragon Trophyju je v kategoriji Springs girls 1999 Maruša Udrih osvojila četrto, Nina Polšak pa peto mesto. V kategoriji Cubs girls 2001 je bila Lara Guček prav tako peta. Uli Podrepšek Pokal Roka Petroviča Smučarsko društvo Novinar je že sedemnajstič pripravilo tekmovanje za Pokal Roka Petroviča. Na eni izmed najmnožičnejših tovrstnih prireditev v Sloveniji (med prvimi zmagovalkami sta bili sedanji članski reprezentantki Ana Drev in Maruša Ferk) je v Kranjski Gori smučalo 175 nadebudnežev. Med cicibankami je v veleslalomu zanesljivo zmagala Ula Podrepšek, članica SD Unior Celje. Najboljša je bila tudi na tekmi za pokal Zlata lisička&And by Andraž na Mariborskem Pohorju. Njen klubski kolega Žiga Debelak je osvojil tretje mesto. DŠ Iz Tivolija s šestimi kolajnami Plavalca celjskega Neptuna Anemari Košak in Gašper Žurman sta se izkazala na državnem prvenstvu v Ljubljani. Oba sta nastopila v mladinski konkurenci. Košakova je bila druga na 50 m prosto, tretja pa na 50 delfin, 50 hrbtno, 100 prosto in 100 mešano. Bronasta medalja pa je na 800 m prosto pripadla Žurmanu. DŠ Ula Podrepšek med veleslalomskimi vratci Ula je z odlično vožnjo zaslužila žepnino. »Kavtičnik, Gajič in Brumen v prednosti« Gorenjevo levo krilo premamil tekvondo Po 18 krogih 1. slovenske lige za rokometaše imajo Velenjčani na vrhu lestvice 7 točk naskoka pred Koprčani in 10 pred Celjani. Počasi bo treba iskati vzroke za njihov drugi osvojeni naslov državnih prvakov. Zagotovo ti ne tičijo zgolj v celjskih težavah, temveč tudi v odličnem vodenju moštva trenerja Branka Tamšeta ter v nekaj izjemnih posameznikih, čeprav jih odlikuje enotnost kolektiva. Na desnem krilu blesti 25-letni inženir elektronike Rok Golčar, ki je v Zlatorogu dosegel sedem golov brez zapravljenega strela, proti Ribnici pa v sredo šest ob osmih poskusih. Je zelo hiter, ima odličen odriv, zelo raznovrstno meče s krila, v protinapadih in s sedemmetrovk je skorajda nezgrešljiv. Toda tekvondo je resno posegel v vašo rokometno kariero. Za kako dolgo? Res je, bil sem mlad, v 4. letniku srednje šole. Navdušila me je borilna veščina in za poldrugo leto sem se pridružil velenjskemu klubu Skala. Vrnil sem se k mladincem Gorenja, nato me je klub posodil v Ormož, potem pa sem z Gorenjem postal članski državni prvak. Ko ste zamenjali izvrstnega Ivana Čupica ... Imel je smolo s kolenskimi vezmi, nenadoma sem prišel v prvi plan in po mnenju večine odigral dobro. Kaj je odločilo sobotni derbi v Celju? Mislim, da kakovost naše celotne ekipe, ne posameznikov. Čeprav so Celjani izgubili nosilce igre, smo vedeli, da nam ne bo lahko. Bilo je napeto do zadnje sekunde, imeli smo tudi nekaj sreče, pa vendar povsem zasluženo zmagali. Koliko lahko dejstvo, da z nedeljsko zmago že lahko SAVINJSKA KOŠARKARSKA LIG/ brglez .com Zmaga petič v Velenje ali prvič v Celje V nedeljo zaključek 17. sezone Savinjske košarkarske lige Polfinalna obračuna na Polzeli sta dobila Arkes (iz Velenja) in Gradia Celje ter se bosta ob 18. uri spopadla za prvo mesto. Izida polfinala: BSB Otok Celje - Gradia Celje 53:62 (Pirnat 16 točk, Mernik 12; Vrhovnik in Krajnc l6), Arkes - Kamnoseštvo Vogrinec 80:67 (Rizman 25, Jovanovič 21; Podvršnik 28, Lukan 11). 7. in 8. mesto si delita ŠK Žalec in Zlatorog Laško, ki ju na tekmi ni bilo. Spored tekem v nedeljo, 13. februarja: za 5 mesto Brglez.com - Mladi Polzela (15.00), za 3 mesto BSB Otok Celje - Kamnoseštvo Vogrinec (16.30), za 1. mesto Arkes - Gradia Celje (18.00). Zmagovalec zadnjih treh sezon je bilo moštvo Kamnose-štvo Vogrinec Parižlje. praktično postanete državni prvaki, vpliva na vašo igro v Kopru? Mislim, da ne veliko, kajti obenem nimamo česa izgubiti. Sproščeni bomo in obenem storili vse za 19. zmago. Vratar Gorenja Matevž Skok bo v naslednji sezoni branil celjska vrata, vas pa pogodba veže še za naslednji dve sezoni. Še upate na reprezentančni poziv? Možnosti so vselej. Še naprej se bom trudil na treningih in morebiti kdaj oblekel reprezentančni dres. Toda konkurenca je huda, trenutno so v prednosti vsaj trije. Gre za vrhunske igralce, to so Vid Kavtičnik, Dragan Ga-jič in Matjaž Brumen. Kdo pa je od desnih kril izstopal na SP? Francoz Luc Abalo in Hrvat Vedran Zrnic, pred leti tudi moja vzornika. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Denis Frece (Gradia Celje) je uspešno zaključil akcijo na celjskem derbiju v polfinalu, na skupni listi strelcev je tretji (176 točk) za Borisom Kovačičem (223) in Matejem Lukanom (183), članoma Kamnoseštva Vogrinec. Okoli Velenjskega jezera »Moj najhitrejši krog - okoli Velenjskega jezera po sprehajalno-kolesarski poti« je izvirna tekaško-pohodniška prireditev, ki si jo je zamislil in sedaj že drugo leto zapored izpeljal Velenjčan Stane Meža. Letošnja akcija je bila sklenjena s podelitvijo priznanj, sledil pa je še tek po običajni progi, dolgi 6,2 km. Na redni tedenski vadbi teka ali hoje je sodelovalo 53 posameznikov, spominske kolajne pa si je prislužilo 35 udeležencev za vsaj tri udeležbe na tekih. »Glavni namen naše akcije je seveda druženje ljubiteljev teka in hoje v naravi. Vesel sem, da se je letos število udeležencev povečalo. Pri uresničitvi nam pomaga predvsem Športno društvo Premogovnik Velenje. Tehnično pomoč je vseskozi nudil Vasja Jerčič, najpomembnejša pa je vendarle vztrajna udeležba tekačev, ne glede na dež, mraz, sneg in veter, ki so letos bili kar redni naši spremljevalci,« je povedal Stane Meža. Najbolje uvrščeni člani so bili Darko Kralj, Rado Berlak in Vasja Jerčič, veterani Stane Barber, Vojko Arzenšek in Stane Pritržnik, članice Anja Plešnik, Zinka Balant in Alenka Rabuza ter veteranke Jožica Kaiserberger, Boža Meža in Darinka Bošnjak. Posebno priznanje sta prejela Lojzka Felicijan in Ivo Zagožen kot najstarejša udeleženca, absolutno najhitrejši krog pa je dosegel Igor Cvikl s časom 23 minut in 55 sekund, vendar se je teka udeležil samo enkrat. HINKO JERČIČ Čez ovire in rekorde Mladi celjski atlet Robert Renner je odlično nastopil na državnem prvenstvu za mlajše mladince v Ljubljani. V dopoldanskem času je v teku na 60 m z ovirami ugnal vso slovensko konkurenco. S časom 8,39 sekunde je dosegel osebni rekord. V popoldanskem času pa je v skoku s palico ponovno izboljšal državni rekord za mlajše in starejše mladince. Ta od sobote znaša 512 cm. Uspeh celjskega Kladivarja pa je z drugim mestom in s presko-čenimi 370 cm dopolnil pionir Luka Jereb. DŠ PANORAMA ROKOMET 1. SL, 18. krog: Slovenj Gradec - Celje Pivovarna Laško 22:27 (12:14); Mehinovič 8, Mujanovič 5; Marguč 9, Toskic, Razgor 4, Poklar, Ranevski 2, Metličic, Potočnik, Prieto, Poteko, Mlakar 1, Gorenje - Ribnica 36:27 (18:14); Medved, Golčar 6, Cehte 5, Šimič 4, Manojlovic, Bezjak 3, Miklavčič, Musa 2, Stanojevic, Štefanič, Gams 1; Bečirovič, Abrahamsberg 8. Vrstni red: Gorenje 36-0, Ci-mos 29-7, Celje 26-10, Loka 22-14, Trimo 21-15, Maribor 18-18, Krka 16-20, Ribnica 15-21, Ormož 14-22, Slovan 10-26, Slovenj Gradec 6-30, Šmartno 3-33. KOŠARKA 1. SL (ž), 18. krog: Odeja - Celje 37:53; Gabrovšek 13, Horvat 8; Barič 18, Turčino-vic 16, Bosilj 12, Abramovič 4, Jagodič 3. (MiK) ŠPORTNI KOLEDAR Petek, 11. 2. MALI NOGOMET 2. SL, 15. krog: Nazarje - Maribor Branik (19). ROKOMET 1. SL (ž), 17. krog: Ajdovščina - Žalec (20). KOŠARKA Pokal KZS, četrtfinale, Škofja Loka: Geoplin Slovan - Zlatorog Laško (20.30). Sobota, 12. 2. KOŠARKA Jadranska liga (ž), 20. krog, Zagreb: Medveščak - Celje (19.30). 1. SL (ž), 18. krog, Konjice: GVT - Domžale (16.30). ROKOMET 1. SL, 18. krog: Celje Pivovarna Laško - Merkur (18.30). 1. B SL, 13. krog: Izola - Celje Pivovarna Laško B (20). 1. SL (ž), 17. krog: Velenje -Celje Celjske mesnine (18). ODBOJKA 1. SL (ž), končnica, 3. krog, Šempeter: Aliansa - Nova Gorica (19). Nedelja, 13. 2. ROKOMET 1. SL, 18. krog, Koper: Ci-mos - Gorenje (19.30). SMUČARSKI KLUB GOZDNIK ŽALEC organizira med zimskimi počitnicami tečaj smučanja na Rog I i Int.: Smučarski klub Gozd ni k Žalec Aškerčeva 15 tel.: 051 631 170 03 710 Ol 71 Medijski pokrovitelj: NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE 20 KRONIKA NOVI TEDNIK Po podatkih, ki smo jih pridobili, se je na celotni relaciji Šempeter-Žalec od leta 1997 do 2008 zgodilo več tragičnih prometnih nesreč. Umrli so dva pešca, dva kolesarja, motorist, voznik avtomobila ter potnica v avtomobilu. V vozilu je bilo sedem mladih. Milejša kazen za hudega kršitelja? Oče Jasmine Žohar: »Če bi na tem delu ceste bila ograja, bi bila moja hči danes živa!« - Je na pričanje Jeničevih znancev padla senca? Skoraj štiri leta po eni hujših prometnih nesreč na Celjskem se je njen povzročitelj Rok Jenič vendarle znašel pred sodnikom. 26. maja leta 2007 je v Šempetru v njegovo vozilo sedlo šest mladih, vendar na cilj niso prispeli. Izven Žalca je Jenič zapeljal s ceste. Vozilo je v nesreči popolnoma izmaličilo, enako se je zgodilo s telesi mladih, ki so tiste noči želeli le zabave. Trije so dobili posebno hude poškodbe, na kraju nesreče pa je umrla naša mlada novinarka Jasmina Žohar. Policisti, ki so bili na prizorišču, so nam že takrat povedali, da tako hudih posledic nesreče na Celjskem že vrsto let niso videli. Žoharjeva se je 25. maja odločitve. Sedli so v Jeničev s svojo družbo, v kateri so bili Jernej Kroflič (ki je prav tako naš sodelavec), Marcisa Plavčak, Jure Kuder in Peter Turnšek, odpravila na zabavo. Ravno zato, da ne bi vozili, če bo kdo kaj spil, se ven niso odpeljali s svojimi vozili. V znanem šempe-trskem lokalu so bili do 5. ure zjutraj, nakar taksija za prevoz v Celje niso dobili. Takrat je prišlo do usodne avtomobil, s katerim je bil njegov kolega Danijel Geor-gijevski. »Ne vem, kako se je to zgodilo in kako smo se dogovorili, da se peljejo z menoj. Ne spominjam se. Tistega dne sem spil dve steklenici piva, nato čez čas spet še nekaj piva, ves dan nisem jedel. Čutil sem se sposobnega za vožnjo,« pravi Jenič. Očitno pa se je še kako zmotil. Šel je na njen grob Naša kolegica je sedela na zadnjem desnem sedežu njegovega karavana, samo njene poškodbe, ki jih je dobila v nesreči, je tožilka Tanja Berglez iz obtožnice brala dobri dve minuti. Dekle ni imelo možnosti preživetja. Trije so bili tako hudo poškodovani, da je bila rehabilitacija večmesečna, Ge-orgijevski je ostal brez desne roke. Slednji je bil do nesreče Jeničev dober kolega, nato sta se njuni poti razšli. »Obiskal me je nekajkrat v bolnici, zatem ne več. Če se vidiva, se pozdraviva, a s težkim srcem,« je razlagal Georgijevski. Takrat je bil tudi Jeničev sodelavec, toda po nesreči službe ni dobil več. Jernej Kroflič bi 26. maja zjutraj moral sesti v tehnični studio Radia Celje, toda to mu je preprečila nesreča. »Ne spominjam se skorajda ničesar. Le tega, da smo se prijatelji zvečer dobili in načrtovali, kam bomo odšli.« Tudi on je bil zelo hudo poškodovan, potrebne so bile operacije. Jenič se mu do začetka sojenja ni opravičil. Zakaj? »Bil sem pri Žoharjevih doma, tudi na njen grob sem odšel. Obiskal sem Georgije-vskega v bolnici. Ker pa sem potem slišal negativne stvari o sebi, sem menil, da morda še ni čas, da bi stopil do ostalih,« je razložil Jenič. »Kakšne negativne stvari? Od koga?« je želel vedeti Jure Kuder, ki je bil v družbi z Jasmino. Toda Jenič mu konkretnega odgovora ni dal. »Slišal sem pač stvari, tudi mediji so pisali,« je bil kratek. Vendar mediji o tem, da bi oškodovanci kadarkoli negativno nastopili proti povzročitelju, nikoli nismo Jasmina Žohar. Ko je umrla, je bila stara komaj 25 let. pisali. Še več, večina oškodovancev od njega ne misli terjati niti odškodnine. Očetove solze Izredno boleče in čustveno pa se je na obravnavo odzval Jasminin oče Vili Žohar. Sojenje, ki se je začelo štiri leta po nesreči ljubljene hčerke, je zanj še dodaten udarec in podo-življanje hudih trenutkov. »Na kraju, kjer se je nesreča zgodila, so zdaj postavili ograjo. Če bi ta stala tam takrat, bi bila moja Jasmina še živa in mi zdaj ne bi bili na sodišču. Končalo bi se drugače, če bi ograja tam bila. Prosim, upoštevajte to kot olajševalno okoliščino za povzročitelja,« je na presenečenje vseh povedal Žohar. Potem so ga premagale solze. Ko je že zaključil s pričanjem, se je obrnil proti sodniku Marku Brišniku in izrekel besede, ki jih v takšnih procesih na slovenskih sodiščih ni skoraj nikoli slišati. »Dajte mu milejšo kazen,« nato je v joku od- Rok Jenič Jenič je v času nesreče imel v krvi 1,90 grama alkohola na kilogram krvi. Alkotest pa mu je pokazal 0.88 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka oziroma okoli 1,6 promila. To se v praksi šteje za močno alkoho-liziranost. Grozi mu večletna zaporna kazen. korakal iz dvorane. Besede očeta, ki smrti hčerke verjetno nikoli ne bo prebolel, vendar se zaveda posledic možne zaporne kazni za mladega Jeniča, so zlomile tudi povzročitelja, ki je kar nekaj časa jokal. Kljub temu pa je vprašanje, kako »mil« bo pri izreku kazni sodnik Brišnik. Jenič si je namreč ne glede na to, da je povzročil takšno tragedijo, nabral z ostalimi cestnimi prekrški toliko kazenskih točk, da so mu leta 2008 (torej le leto dni po nesreči) celo odvzeli vozniško dovoljenje in mu za pol leta prepovedali opravljanje vozniškega izpita! Tudi nejasnost s pričanji treh njegovih znancev, ki so se pripeljali na kraj nesreče prvi, mu morda ne bo ravno koristila. Tožilka Berglezova namreč ni skrivala prepričanja, da se je trojica dogovorila, kako bo pričala. Jenič v svojem zagovoru trdi, da je s ceste zapeljal zato, ker se je izmikal avtu, ki mu je pripeljal nasproti. Vse do obravnave pa o tem vozilu ni bilo govora, tega Jenič ni omenil niti v pogovoru s policisti takoj po nesreči. Skrivnostni avto naj bi odpeljal dalje in se ob nesreči ni ustavil. Dve priči, ki sta Jeničeva znanca, sta dejali, da sta neznano vozilo videla. Tretja priča je omenjala več avtomobilov, ki so vozili mimo njih. Trojica je vozila v isti smeri kot Jenič, morda z razmakom »dveh ali treh minut«. »Zakaj pa tega niste dejali niti policiji takoj po nesreči niti v sodni preiskavi,« je bil oster sodnik. »Zato, ker tega nihče ni vprašal,« je dejala ena izmed prič. »Saj vas tudi danes nismo, pa ste zdaj povedali sami,« je odvrnil Oče pokojne Jasmine, Vili Žohar. Sojenje je odprlo stare rane. Brišnik. Takšne izjave prič so nekoliko zamajale njihovo verodostojnost, sicer pa bo o tem, ali jim verjame, moral tako ali tako odločati senat. Je pa to, da bi bile priče dogovorjene, kaj bodo povedale na sodišču, zavrnil Jeničev odvetnik Ivan Marovt. Zagotovo pa bodo vprašanja o tem avtomobilu burila duhove na naslednji obravnavi, ki bo 9. marca. Takrat bodo med drugim zaslišali izvedenca cestnopro-metne stroke ter policista žalske policijske postaje, ki je nesrečo obravnaval. Jenič mora 9. marca prav tako biti v sodni dvorani. V nasprotnem primeru mu grozi prisilni privod, ga je opomnil Brišnik. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Jasmina Žohar je za Radio Celje in Novi tednik poročala s športnih prizorišč. Naša sodelavka je bila nekaj let. Doma je bila iz Štor. Tožilske (ne)odločitve o humanitarnih društvih Pisali smo že o domnevnih goljufijah humanitarnih društev na Celjskem. Po zadrževanju sredstev, visokih stroških za organizacijo humanitarnega koncerta in administrativnih opravil pri zbiranju denarja za obolelega šestletnika sta se pod lupo kriminalistov in tožilstva lani znašli društvi Srček iz Celja in Sova iz Maribora. Več kot dve leti je pod njihovim drobnogledom tudi celjsko humanitarno društvo Žogica. Društvo naj bi pomoči potrebnim nakazovalo nižja sredstva, kot so znašali prilivi na transakcijski račun. Šentjurski in celjski policisti s tem v zvezi še zbirajo obvestila. Celjsko tožilstvo kazenske ovadbe še ni prejelo, medtem ko je eno ovadbo zoper društvo lani zavrglo. Več je znano v primeru humanitarnega društva Sova. Tožilci trenutno obravnavajo kazensko ovadbo zoper društvo zaradi kaznivega dejanja izneverjanja, za kar je zagrožena zaporna kazen od enega do treh let. Tožilska odločitev o ovadbi bo sprejeta, ko bodo kriminalisti končali analizo bančnih izpiskov. Ob tem ni bilo mogoče potrditi suma goljufije v primeru društva Srček. MJ NOVI TEDNIK KRONIKA 21 Od Iraka, Karla Erjavca in centra za starejše do sodišča! Delo v centru za varstvo starejših, ki ga sploh ni bilo - Deziree Debelak: »Nikogar nisem silila, da pusti svojo službo!« »Zamislite si, da mama z otrokom pusti službo zaradi takšnih obljub in ostane na cesti, brez vsega,« nam je jezno dejal Herman Janežič. Je eden izmed oškodovancev v postopku zoper Laščanko Deziree Debelak. S svojimi obljubami o ustanovitvi centra za varstvo starejših naj bi uspela ogoljufati 18 posameznikov, ki so zaradi nje pustili tudi svoje službe in čakali, da jih zaposli, kot so se dogovorili ali pa ji posojali denar. Na koncu so ostali brez pogodb, brez dela. A s krediti in stroški. Debelakova je zdaj za zapahi, menda zaradi drugega kaznivega dejanja in na obravnave na celjsko okrajno sodišče hodi v spremstvu dveh paznikov. Tožilci ji očitajo kaznivo dejanje goljufije, da pa mora zaradi tega sedeti na zatožni klopi, Debelakovi ni preveč pogodu. Še vedno vztraja pri tem, da je podjetje resnično nameravala ustanoviti, a da ga zaradi težav ni mogla. Ima pa to še vedno v načrtu, je dejala že lani decembra v svojem zagovoru, ko so ji začeli soditi. Domnevni greh izvira še iz let 2008 in 2009. Takrat je Debelakova organizirala več sestankov, nanje vabila znance in neznance, ter jim ponujala Herman Janežič, Marija Grešovnik, Aleš Prešeren, Romana Leskošek In Igor Baluh, so med tistimi, ki naj bi jih Debelakova oškodovala. Deziree Debelak delo v svojem centru za varstvo in nego starejših. Obljubljala naj bi jim delo negovalcev, strežnikov, natakarjev, voznikov in tajnice. Da bi bilo vse kot se šika, so morali zainteresirani pridobiti tudi licence, torej neke vrste dokazila, da so usposobljeni za takšno delo. Za to naj bi ji plačevali okoli 500 evrov, nato še 40 za potrdilo o tečaju za higienski minimum. Tečaj usposabljanja naj bi opravili na Bledu, v komisiji naj bi bila tudi Debelakova, kar naj bi pomenilo, da bi tečaj z lahkoto opravili, za higienski minimum pa naj bi se »kar tako« dogovorili z neko osebo v Celju. Kot prvo lokacijo, kje naj bi center za varstvo in nego starejših stal, naj bi jim omenjala celo del objekta, kjer je zdaj Dom ob Savinji, nato Prekorje, Ljubečno in lokacijo v okolici Vojnika. Nekateri posamezniki, ki so proti Debelakovi stopili skupno v obtožnici, so nam povedali, da jim je denar tudi vrnila, ne pa vsem. »Plačala sem ji okrog 600 evrov za licenco, delala pa bi kot negovalka. Na Lju-bečni sem iskala tudi loka- Za nastanitev v centru za oskrbo starejših naj bi bila že čakalna vrsta. Med varovanci naj bi bilo največ staršev odvetnikov in sodnikov. Zainteresirani za delo pri njej so lahko prebrali pogodbo, niso pa je smeli podpisati. Pogodbo naj bi dobili v podpis prvi delovni dan, ko bi se dobili pri domu Don Bo-sko potem pa odšli na lokacijo, kjer bi center stal. Na otvoritev centra naj bi prišli celjski župan Bojan Šrot, takratni minister za obrambo Karl Erjavec, celo predsednik države Danilo Türk. To naj bi bile njene obljube tistim, ki so želeli delati pri njej. cijo, kje naj bi ta objekt stal, a ga nisem našla. Res pa je, da so neko hišo obnavljali, toda to ni bilo to,« je povedala Romana Leskošek. Do danes denarja še ni dobila nazaj. Ji je pa Debelakova obljubila, da ji bo poskušala denar vrniti v najkrajšem možnem času, če bi Lesko-škova zatem odstopila od pregona. Denar ji je posodil tudi Herman Janežič, ki je bil najbolj prizadet nad podatkom, da naj bi denar potrebovala za pokop enega izmed četverčkov. Kasneje pa se je izkazalo, da če-tverčke sploh nima. »Kako lahko nekdo to stori,« se čudi Janežič. Bila je prepričljiva Krepko je »nasankala« Marija Grešovnik, ki je zaradi obljub Debelakove dala odpoved v svoji redni službi, kjer je delala za nedoločen čas že 12 let in potem ostala na cesti s krediti in stroški. Zakaj? »Bila je tako prepričljiva. Dejala nam je, da pozna vplivne ljudi, da ima dobre veze pri policiji, v Bruslju, da pozna Karla Erjavca. Dala nam je občutek, da je pomembna in obljubljala večjo plačo. Danes večja plača šteje, lažje preživljaš svoje otroke,« je razlagala Grešovnikova. Ko jim je Debelakova naročila, naj se (ko so službe nekateri že pustili) prijavijo na zavod za zaposlovanje, je Grešovnikova posumila, da nekaj ni tako kot bi moralo biti. »Jasno sem jo vprašala, še preden sem dala odpoved v redni službi, ali misli resno in naj se zaveda, da imam kredite, pa je še kar vztrajala s svojimi oblju- bami. Torej mi je lagala v obraz. Tak človek kar tako ne more hoditi naokrog, zato sem šla na policijo in jo prijavila,« je odločna Gre-šovnikova. Debelakova trdi, da nikogar ni silila v pisanje odpovedi v službah, ki so jih imeli pred tem. Če pa so že to storili, naj bi jim za en mesec plačala prispevke za zdravstveno zavarovanje in za pokojninsko dobo, dobili naj bi še nadomestilo osebnega dohodka, o čemer pa smo že pisali. Obtožena je že lani omenila skrivnostnega moškega, ki naj bi od nje vzel 18 tisoč evrov, da bi ji uredil potrebno dokumentacijo, vendar iz tega ni bilo nič. Njegovega imena se ne spomni. Ali je to morda skrivnostni »gospod Samo«, ki naj bi prišel na sestanek, na katerem naj bi ga Debelakova tam zbranim predstavila kot »svojo desno roko«? Kaj točno naj bi ta moški počel, nikomur ni jasno. Čeprav so škode v finančnem smislu morda majhne, saj je Debelakova denar torej nekaterim vrnila, pa je škoda večja, ker so oškodovanci ostali brez večmesečnih osebnih dohodkov, pravijo. »Ostati brez službe v času krize je nepojmljivo,« so še dodali. Nekateri služb po tem dogodku še danes niso našli. »Pišem prošnje, hodim na razgovore že eno leto, pa nič. Tako rada bi delala, pa ne morem,« nam je dejalo dekle, prav tako oškodovanka v tem postopku, a svojega imena ne želi povedati javno. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA INFO113 V Bisolu milijon evrov škode? Kriminalisti še vedno preiskujejo okoliščine požara v podjetju Bisol v Preboldu. Požar je izbruhnil v skladišču v noči na četrtek in uničil večji del proizvodov, nekaj so jih uspeli rešiti. Ogenj je več ur gasilo 70 prostovoljnih gasilcev. »Vzrok požara še ni znan, upam, da ni bil podtaknjen,« je omenil direktor Bisola dr. Uroš Merc, ki si je najbolj oddahnil, da v požaru ni bil nihče poškodovan. Ob tem se je zahvalil vsem, ki so jim pomagali. Dodaja, da bodo po končani preiskavi sanirali pogorelo skladišče, medtem pa morajo rešiti logistične zaplete, ki so nastali zaradi požara. O škodi dr. Merc ne želi niti ugibati, neuradno pa se govori o milijonu evrov. V Bisolu bodo začeli z normalnim delom, ko bodo zagotovili začasno skladišče, seveda pa nameravajo popraviti zgorelo skladiščno halo, ki so jo sicer kupili pred meseci. Pred nekaj dnevi naj bi se v Bisolu zgodil poskus tatvine. US, SŠol, foto: TT Neuradno naj bi bilo škode za milijon evrov. Zapeljal v tovornjak in umrl V sredo okoli 10. ure se je na cesti Celje - Laško, izven Debra, zgodila tragična nesreča. V trčenju tovornjaka in avtomobila je umrl 46-letni voznik osebnega vozila z območja Trbovelj. Nesreča naj bi se zgodila, ker je 46-letnik zapeljal na nasprotni vozni pas in trčil v tovornjak, ki ga je vozil 68-letni nemški državljan. To je letošnja prva smrtna žrtev v prometu na Celjskem. Foto: GrupA S ceste v bolnico V ponedeljek sta se na Celjskem zgodili dve prometni nesreči. Opoldne sta v Hotemežu na območju Radeč trčili osebni vozili. Ena oseba se je pri tem poškodovala, prepeljali so jo v celjsko bolnišnico. Eno uro kasneje se je prav tako na območju Radeč, v Vrhovem, zgodila druga nesreča, v kateri sta prav tako trčila dva voznika. Poškodovan ni bil nihče, je pa moralo posredovati šest celjskih poklicnih gasilcev. Foto: PGE Celje 22 TURIZEM NOVI TEDNIK Dovžanova soteska Dovžanova soteska sprehod med fosili Med najlepše naravne spomenike v okolici Tržiča sodi Dovžanova soteska, ki se je nekoč imenovala Hudičeva soteska. Ime je domnevno povezano z visečim Hudičevem mostom, ki je bil izpostavljen hudourniški Tržiški Bistrici in ga je deroča reka večkrat razdejala. Danes je na njegovem mestu postavljen lesen razgledni most, s katerega je lep razgled na strugo reke in na vhod v sotesko. Poleg mostu obiskovalce pri- ki je imel veliko posest in grad tegnejo predori s svojo pestro zgodovino. Najstarejši je Mali predor, ki nosi letnico 1759. Gradnja Velikega predora v najožjem delu Dovžanove soteske je povezana z baronom Julijem Bornom (1840-1897), v Jelendolu. Pred njegovim prihodom po dolini ni bilo nobene prevozne poti, zato je leta 1895 Born dal zgraditi cesto s predorom iz Tržiča v Jelendol. Ob stoletnici izgradnje, leta 1995, so predor sanirali, tako da so ohranili njegove geološke značilnosti. Na stenah ob vhodu sta spominski plošči. Temna je posvečena naročniku Bornu, svetla spominu na grofa Chorinskega, ki je ob obisku vasi Dolina potrdil komisijo za izvajanje zemljiške odveze. Okameneli ostanki rastlin in živali Dovžanova soteska je zavarovana kot naravni spomenik zaradi edinstvenega Geološki steber predstavljene vse geološke plasti, ki jih lahko vidimo v soteski. WM Dovžanova soteska slovi predvsem po fosilih. Zaslovela je po letu 1897, ko je geolog E. Schellwein v premijskih apnencih odkril veliko okamnin, zlasti ramenonožcev. Znanih je okoli 80 vrst ramenonožcev in med njimi je več kot 20 novih, prvič na svetu najdenih in opisanih iz tega kraja. Izredno je bogastvo velikih luknjičark, prav tako nekaj novih vrst, ki veliko pomenijo tudi v svetovnem merilu. Med njimi je taka kroglasta Schwargerina carniolica, ki je bila odkrita v črnem apnencu na drugem velikem cestnem ovinku v Dovžanovo sotesko in leta 1937 tudi opisana kot nova vrsta. Njena hišica je dolga 9,5 mm in široka okoli 8 mm. Živela je domnevno pred 280 milijoni let, ko je v toplem morju nastajal spodnjepermijski psevdoschwagerijski apnenec. Kot zanimivost: kranjska schawagerina že od leta 1993 krasi eno od znamk Slovenije. naprej mimo Valvazorjevega doma pod Stolom (1.171 m) do Doma Pristava na Javorni-škem Rovtu (975 m), kjer se spusti do Jesenic. Slovenska geološka transverzala ima v Karavankah kar 31 opazovalnih točk. Če imamo čas, lahko obiščemo Razstavno izobraževalno središče v Dolini (odprto je od maja do oktobra), kjer si v vitrinah lahko ogledamo ostanke fosilov iz mlajšega in srednjega zemeljskega veka, najdene na območju Slovenije, ter zbrane primerke kamenin in okamnin starega zemeljskega veka iz Dovžanove soteske. Poleg fosilov si velja ogledati še nekatere kamnoseške izdelke iz trogkofelske-ga apnenca (po katerem je znana Dovžanova soteska) v Tržiču, kot so: ograja pri mostu čez Tržiško Bistrico, stebriček pred Kurnikovo hišo, vodnjak pred Tržiškim muzejem, kropilnik v Tržiški župni cerkvi ... Vzrokov za obisk »Dovžan-ke«, kot jo nekateri tudi imenujejo, ne manjka in zanimiva je v vseh letnih časih. FRANCI HORVAT Dostop: Iz Tržiča se peljemo skozi Čedovlje ob Tr-žiški Bistrici vse do soteske, do katere sta dobra dva kilometra. nahajališča ostankov oka-mnelega življenja rastlin in živali v kamninah starega zemeljskega veka - paleozoika. Nad njenim levim bregom so drzni Kušpergarjevi turni, razbrazdane skalne piramide služijo številnim plezalcem kot odlično plezališče. Desno pobočje se imenuje Borova peč, saj na njem prevladuje rdeči bor. Nekaj posebnega predstavlja dno soteske, v katerem je podor velikih balvanov kremenovih konglomeratov (nekaj tovrstnih blokov najdemo tudi pri vasi Dolina). Drugačnost teh skal zaznamo že na prvi pogled, medtem ko je za podrobnejšo analizo treba pogledati v geološko literaturo ali povprašati kakšnega strokovnjaka s tega področja. V veliko pomoč je geološki steber na zgornjem parkirišču, saj so tam predstavljene vse geološke plasti, ki jih lahko vidimo v soteski. Geoloških in paleontolo-ških posebnosti je toliko, da je na tem območju soteske kar šest opazovalnih točk, ki sodijo v Slovensko geološko transverzalo. Zamisel o tej poti, ki povezuje geološko pomembne točke in območja Slovenije, se je porodila že leta 1903 na geološkem kongresu na Dunaju, uresničili pa so jo šele leta 1983 na pobudo dr. Stanka Buserja. Geološka transverzala je označena s posebno markacijo, prekri-žanima kladivcema. Pot se začne v dolini Kokre na spodnjem Jezerskem in vodi po grebenih Karavank do Planinskega doma na Šiji in Doma na Kofcah na južnih pobočjih Košute. Od tam se spustimo v Dovžanovo sotesko in skozi Tržič, nato se pot spet dvigne do Roblekovega doma na Begunjščici (1.657 m) in vodi HAEAVNA ZNAMlNIlthl Značilne geomorfološke oblik«1 Dml JIKJVA «¿rUa \t RKilOllM hldifl* ki4i:.t ¡nj. Mj*4*nri pwrlja 4(? tefM? rnmJi- JI f_ujs IitIh-.» pinhr [wrtekkitfi Klira/iialikr lumrtittik* ¡KmUjrf KdjlKnli prcmilkl H|MHd Mrni.i pvipufrM us£rh>|J. ki JL>jnl|.-ion tlrfu itajcfo ft-KrpO-fi vitel Slikuvriotl Krink? pttKtojilfc fcjnurmi «*■!**( II (lh donWum imrnu-jepi kiit-IFrjprjm-i imni. fittiiirtd tfnbri 12 p^nulih apnencev s* dvqpfo iu IHVTTH Lri^u kOteikl* KriMnu lifdJUUi (e Ud! &»ta1 GSM) 04I/786 503, 041/643 948 e-mail: mosklt.oilaltsiol.net 1j4.ru - www.moskk.si STAVBNO KLEPARSTVO - KROVSTVO OSLAK VSE ZA DOBRO STREHO! Pozimi TOPLEJE - poleti HLADNEJE Šešče 48 a, Prebold • Tel.: 03/ 705 30 57 • GSM: 041/ 642 643 GAL JCŽf OKVIR Najboljša izbira okvirjev v mestu. Galerija Okvir, Jančar Emil s.p. Stanetova 18a, 3000 Celje, SLO Tel.: 03/548 50 28 Delovni čas: ponedeljek-petek 8-14 in 16-19 sobota 8-12 T1IFRMANA MANUALNA TERAPIJA Izvaja: Dr. A. VERŠ1NIN ortoped revmatolog FITEX d.o.o.., Dunajska 120 a, 1000 Ljubljana tel.: 03 /734-57-00,031 566 262; splet: www.fitex.si; e-pošta: fitex@t-2.net FftdCM prodaja, montaža, prevo». Nunčič Franc s.p. Dušana Kvedra 38,3230 Šentjur GSM: 041 787935 e-mail: frenk.nuncic@gmall.com "vse za ogrevanje, vodovod. prezračevanje, plin" - ideja -peči -svetovanje -toplotne črpalke - izdelava ponudb - kolektorji - prodaja - bojlerji - sanacije obstoječih sistemov - dimniki PECI ZA CENTRALNO OGREVANJE HA TRDA ^^ IN TEKOČA GORIVA CISTERNE ZA KURILNO OLJE (TUDI DVOPLAŠČNE) fc BOLJERJI ZA OGREVANJE SANITARNE ViMj^^^^^h mDROwBm| j. ^ral^gmH |H| bM ffiffifiEjHMHzALOGOVNIKIVODE REZERVOARJI ZA SANITARNO VODO AL mjl/lll.il ' KOBTERMOINSTALACUEl tel.:03/749 2590,gin:041/630 764,1«:03 749 2591 Kolodvorska 8, 3230 Šentjur | Migih infa8ll0Ml0I»li.li »WWW.kob-kozolj.zi | Kovinarska 8 3000 Celje Tel.: 03/491-66-00 ŠIVILJSTVO KRPIC^f Mariborska cesta 86 3000 Celje, Tel.: 03/54-13-295 ODPIRALNI ČAS: ponedeljek-petek sobota 06:00-19:00 - manjša EKSPRESNA popravila -original krajšanjejeansa -oženje oblačil, menjava zadrg., -popravila usnjenih oblačil nedelja in prazniki 07:00-13:00 ZAPRTO /. SPLOŠNO STEKLARSTVO FRANC MAKIANC, s*. . pvc ¡n AL(J ^^ po|]Ktvo - graviranje, peskanje in fazetiranje stekla in ogledal - vhodna in garažna vrata - izdelava steklenih nadstreškov, fasad, _ zjms^ vrtQvj stopniščnih ograj, stenskih oblog _ ro|ete_ ža|uzije ,„ komarniki C. L. Dobrotinška 21,3230 Šentjur . termoizoiacijsko steklo Tel.:03/74612 90 Faks:03/74612 95 ... ' „ .. franc.majoranc@siol.net " obdel™ ™ne9a «ekla www.maJoranc.sl -vitražna stekla IZVEDBA VODOVODNIH IN CENTRALNIH \aD FH NAPELJAV TIR SANACIJA KOPALNIC mSTALUIIE VERHOVŠEI d.o.o. Piožlnska vas 34/d, Štore, gsm: 041 682 907 • v Hlini^senns ZA NAMI OSTANE ČISTOI - vsa notranja in zunanja pleskarska dela - poslikave, dekoracije sten - lastne unikatne tehnike barvanja Vilko Beukovič s.p. Kosovelova 16, Celje GSM: 041 734448 PREZRAČEVANJE Z REKUPERACIJO TOPLOTNE ČRPALKE OGREVALNI IN HLADILNI SISTEMI ZANESLJIVA DANSKA KVALITETA I INFORMACIJE Zaščita lesenih oken 2a lesena okna je treba primerno skrbeti, saj neugodne vremenske razmere čez nehaj časa naredijo na lesu svoje in potrebno ga je zopet zaščititi, da lahko okna še dolgo služijo svoje mu namenu. Poskrbeti je treba za redno in zadostno zračenje prostorov. Visoka koncentracija vlage omogoča razvoj plesni, ki škoduje lesenim površinam v prostoru. I/saj dvakrat letno se priporoča čiščenje lesenih poi/ršin z navadno vodo in krpo. Pri trdovratnih madežih se priporoča uporaba primernega čistilnega sredstva, pozorni moramo biti, da ne bi uporabljali agresivnih hišnih čistil. Poškodbe, ki nastanejo na oknih, je potrebno čim hitreje sanirati, najboljše je, če lesene površine enkrat letno premažete z negovalnim sredstvom, tako se ohranja elastičnost premaza, s pomočjo katerega se varuje površina okenskega okvirja pred plesnijo in ohranja sijaj. Na trgu obstajajo sredstva za saniranje manjših poškodb. te smo kupili okna, ki so bila le impregnirana,jih je treba najkas- neje v treh mesecih po vgradnji končno polakirati. Priporočljivo je, da vsako leto okna natančno pregledate, če se na površini ugotovite kakršnekoli poškodbe, je najbolje, da jih takoj sanirate. Poškodbe lahko sanirate na naslednji način: poškodovano površino obrusite z brusnim papirjem, prah temeljito odstranite, na poškodovano mesto najprej nanesete temelj, ki se mora posušiti, na posušeno poi/ršino pa nanesete končno lazuro. Tako bodo okna spet zaščitena pred vremenskimi vplivi. 11 času gradnje oziroma adaptacij je treba še posebej paziti, da bodo okna primerno zaščitena. Po ometrn/anju in izdelavi estrihov ter po drugih delih, ki so povezana z velikim vnosom vlage v objekt, je zelo pomembno, da se prostori dobro prezračijo. I/ nasprotnem primeru lahko pride do močnih poškodb površinske zaščite in lesa. Tudi na steklo je treba paziti, da pri prenovi prostorov ne pride v stik z agresivno umazanijo. Posebej nevarni so betonsko in cementno blato, ometi in malte. I/se te komponente so alkalne in povzročajo razjedanje stekla. Takoj jih je treba sprati z večjo količino vode. Za redno čiščenje uporabljamo mehke in čiste gobe, krpe iz usnja ali umetnih materialov ter čisto vodo, ki ji lahko dodamo nevtralna čistilna sredstva. Priporočamo vsakodnevno zračenje prostorov. Tako je omogočeno, da se vlažen zrak nadomesti s suhim in čistejšim zrakom. Knjigovodski servis MDC MANUEL JEKL K.D. Zadobrova 34a 3211 Skofja vas Tel.: 03/490 44 00; GSM: 031 380 796; GSM: 041 851 418 E-mail: manuel.jekl@siol.net DOMO FINAL Ivan ROBAČER s.p. Ul. Bratov Jančarjev 11 a 3212 Vojnik GSM: 041 756668 telefon/fax: 03 781 21 72 e-pošta: domofinal@t-1 .si Za Vas in Vaš dom vršimo: -tesarstvo - krovstvo - stavbno kleparstvo - montažo Velux oken - izdelava nadstreškov - izdelava ravnih in zelenih streh Pooblaščeni krovec za kritine: GERARD, CREATON, TON DACH, BRAMAC, LINDAB, HOSEKRA, TEGOLA, S-METAL, ESAL,.. traktorji, škropilnice hidr. cevi, kardanske gredi cisterne za gnojevko izdelovanje strojnih delov Danilo Gojzdnik s.p. Gotovlje 137,3310 Žalec M: 03 710 3100; fax: 03 710 3102 mob: 041 684 388 email: sit.gojzdnik@gmail.com I MARJAN TERŽAN.sp. Mariborska 54 p.p. 1013, 3102 CEUE Tel.: 03/491-38-00, Fax: 03/491-38-01 CENJENE STRANKE V OPTIKI TERZAN VAM NUDIMO: • STROKOVNI PREGLED VIDA ZA OČALA ■ KVALITETNA STEKLA IN OKVIRJE ZA KOREKCIJSKA OČALA • STROKOVNI PREGLED ZA KONTAKTNE LEČE • KVALITETNE KONTAKTNE LEČE • ČISTILA ZA KONTAKTNE LEČE • SONČNA OČALA PRIZNANIH PROIZVAJALCEV - LASTEN PARKIRNI PROSTOR ZA STRANKE OPTIKE - DELOVNI ČAS: delavniki od 8.00-18.00, sobota od 8.00-12.00 LESENA OKNA IN VHODNA VRATA ZA VAŠ DOM Izmera, svetovanje, izdelava, montaža, demontaža - vse po vaših željah Kontakti: Tel. 037056023 Fax 035726390 e-mail: mizarstvo.korun@siol.net; splet: www.mizarstvo-korun.si POGREBNA SLUŽBA PRIMOŽIČ PE VOJNIK 051 649 780 PE CEUE www.primozic.si Il II I I II I I M II j I M I I I 26 ZA AVTOMOBILISTE NOVI TEDNIK Ferrari FF s štirikolesnim pogonom Italijanskemu Ferrariju je šlo lani dokaj oziroma celo zelo dobro, vendar to še ne pomeni, da držijo križem rok. Na ženevskem salonu bodo marca ponudili na ogled povsem novo vozilo z oznako FF. To bo prvi ferrari s štirikolesnim pogonom, za povrh bo imel štiri sedeže, kar pri tej tovarni ni prav običajno. V dolžino bo meril skoraj 5 m, težak bo 1,8 tone. Seveda bo to pravi bolid, za kar bo poskrbel bencinski 12-valjnik z gibno prostornino 6,3 litra. Zmogel bo kar 660 KM pri 8.000 vrtljajih v minuti. Po tovarniških podatkih bo FF zmogel največ 335 km/h, do 100 km/h pa bo pospešil v 3,7 sekunde. Ob tem navajajo še nekaj drugih, vsekakor zanimivih podatkov: razmerje med težo Ferrari FF spredaj in zadaj bo 47/53, ena konjska moč bo skrbela za 2,7 kg mase vozila. Pravijo tudi, da bo oziroma je njihov šti- rikolesni pogon za 50 odstotkov manjši kot drugi podobni pogoni. O ceni pa niso nič zapisali ... Aprila električni peugeot ion Električni avtomobili velikih avtomobilskih hiš se vozij o na slovenski trg, ki pa na ta izziv še ni povsem pripravljen. Zapleta se namreč pri predvidenih subvencijah, ki naj bi jih država električnim avtomobilom namenjala iz t.i eko sklada. Med prvimi ali verjetno čila za predlagano subvencijo Prihaja fiat freemont Fiat freemont je skupni izdelek Fiata in Chryslerja. kar prvi bo aprila na voljo peugeot ion, 374 centimetrov dolga kombilimuzina, ki bi bila lahko tudi enoprostorec. Iona poganja elektromotor s 47 kW/64 KM med 3500 in 8000 vrtljaji v minuti in z navorom 180 Nm med 0 in 2000 vrtljaji. Energijo črpa iz sklopa litijionskih baterij, ki so tako kot elektromotor nameščene pred zadnjo premo; pogon gre na zadnji kolesni par. Z enim polnjenjem baterij naj bi ion prevozil nekako 100 do 110 kilometrov, čeprav tovarna govori o 150 kilometrov dolgi poti . Kakorkoli že, po tovarniških izračunih naj bi za 100 kilometrov poti porabili vsega za 1,5 evrov elektrike. Cena avtomobila je 35.460 evrov, če pa se bo slovenska vlada odlo- 5000 evrov, potem bo ion toliko cenejši. Letos naj bi pri nas prodali od 10 do 20 ionov. Električni peugeot ion bo pri nas na voljo aprila in če bo država primaknila subvencijo, bo stal dobrih 30 tisočakov. Fiat freemont je otrok novega »zakona« med italijanskim Fiatom in ameriškim Chryslerjem. Kot je bolj ali manj znano, je Fiat 25-odstotni lastnik Chryslerja. Že pred časom objavljeni načrt sodelovanja med hišama predvideva, da se bodo avtomobili obeh znamk pod nekoliko drugačnim imenom pojavljali na ameriškem ali pa na evropskih trgih. Freemont je sicer dodge journey (tovarna Dodge je sestavni del Chryslerja), torej 489 centimetrov dolgi enoprostorec, ki bo serijsko opremljen s sedmimi sedeži. V prtljažnik bo mogoče naložiti največ 1461 litrov prtljage, serijsko pa bo opremljen s samodejno klimatsko napravo, tempomatom, parkirnimi tipali, radijskim sprejemnikom ipd. Za začetek bo na voljo z dvema dizelskima motorjema z gibno prostornino 2,0 litra in močjo 103 oziroma 125 kW. Nekaj kasneje se bo pojavil tudi 3,6-litrski šestvaljnik s štirikolesnim pogonom. Honda prenovila accorda Honda accord tako v limuzinski kot karavanski izvedbi je razmeroma uspešen avtomobil. Na pomlad bo tovarna pokazala nekoliko prenovljenega accorda, pri čemer spremembe ne bodo velike. Ob tem so nekoliko spremenili oziroma dodelali 2,2-litrski dizelski motor, ki bo po novem imel izpust C02 v vrednosti 138 g/km, kar je za devet gramov manj kot prej. * Vpis vzajemnih skladov * Odkup in prodaja delnic AT K A Z nami vedno nekaj prihranite! Atka Prima d.o.o. Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 49018 05 Z wmi/Ocl mladosti do starostu RADIO, KI GA BERETE TEDENSKI SPORED RADIA CELJE SOBOTA, 12. februar 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Časovni stroj, glasba 60. let, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Časovni stroj, glasba 70. let, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 13.15 Časovni stroj, glasba 80. let, 14.00 Regijske novice, 14.15 Časovni stroj, glasba 90. let, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Sobotni večer s Tadejem Kupcem, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) NEDELJA, 13. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Stanko Lorger, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah Nedeljski glasbeni veter, vmes 17.00 Sedem dni nazaj, 19.00 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Murski val) PONEDELJEK, 14. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne (do 11.45), 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Znanci pred mikrofonom - Stanko Lorger, ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Murski val) TOREK, 15. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Der-molom, 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Kranj) SREDA, 16. februar Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Žinganje (na-rodnozabavna nostalgija), 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Kranj) ČETRTEK, 17. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) PETEK, 18. februar Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Mladinska oddaja, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) radiocelje i na ilirih frekvencah Stanko Lorger tudi gost na radiu V ponedeljek bo minilo 80 let, odkar se je v Bučah rodil trikratni udeleženec olimpijskih iger Stanko Lorger. Dan prej, v nedeljo, bo gost na valovih Radia Celje v oddaji Znanci pred mikrofonom. Slišali boste, kaj se mu je pripetilo med 2. svetovno vojno, kako je začel svojo atletsko kariero, zakaj je na nitki viselo njegovo življenje ob zaključku sindikalnega izleta ... S častnim meščanom Celja se bo pogovarjal Dean Šuster. Foto: GrupA Pojdi z menoj Prihodnji teden se bo na Radiu Celje začela nova oddaja Pojdi z menoj. V njej bomo odkrivali turistične bisere in znamenitosti naših občin. Pridružite se nam v torek, 15. februarja, ob 10.15. Na potep vas bo povabila Simona Brglez, ki se bo skupaj s tonskim mojstrom Aljošo Bončino v živo javljala v program Radia Celje in vam razkrila enega od biserov celjske regije. wwiw.radiocelJe.com winrw.noyitednik.com Ekoval Savinjske zelene, okolju prijazne regije Delujmo okolju prijazno Sneg imamo radi tudi zaradi beline, ki prekrije vse. In ko skopni, je spet očitno vse prej zakrito. Umazanija, odvržene smeti, zanemarjena okolica. Skrb za čisto okolje je le ena od ekološko naravnanih dejavnosti. Za vse, ki vam ekologija pomeni vedno več in boste to sprejeli kot način delovanja, na Radiu Celje pripravljamo mesečne oddaje z naslovom Eko val. V Eko valu bomo skrbeli za informacije, nasvete in podelili kakšen ekološki izdelek. Naslednja oddaja bo 24. februarja in veseli bomo vašega odziva. Janez Jazbec, direktor Razvojne agencije Savinjske regije, je kot dober začetek izpostavil sodelovanje vseh 31 občin Savinjske statistične regije, ki bodo skupaj delovale na tem področju. Gre za projekt Okolju prijazne Savinjske eko regije in vsaka občina ima županovega pooblaščenca, ki deluje na tem področju. Zbra- JanezJazbec na so poročila, kjer je za vsako občino zapisanih nekaj primerov dobre eko prakse in primerov, kjer je treba narediti še kaj. Gre tudi za akcijsko delovanje in tu se lahko že izpostavi akcija menjave energijsko potratnih žarnic z varčnimi, kar podpira tudi država. V oddajah Eko val na Radiu Celje se bodo mesečno predstavljale občine Savinjske statistične regije in vi boste dobili priložnost, da v živo povprašate, kako je z ekološkimi projekti pri vas. Morda boste opomnili na kakšno pozabljeno črno točko. Za zdravo okolje in način življenja, ki ne obremenjuje okolja, smo odgovorni tudi sami in začnemo lahko na lastnem pragu. Ločevanje odpadkov, skrb za čisto okolje, uporaba javnega prevoza ali še bolje kolesa, uporaba čistil, ki niso nevarna, in še marsikaj lahko naredimo z mislijo na ohranjanje okolja, v katerem živimo. (5) (3) (4) (4) (2) (3) (5) (1) 20 VROČIH RADIA CELJE TUJA LESTVICA 1. POISON - NICOLE SCHERZINGER 2. GIVE A LITTLE MORE -MAROON 5 3. LOVE LOVE LOVE - HOPE FEAT. JASON MRAZ 4. BE MY MAN ASA 5. SHE'S GOT NOTHING ON (BUT THE RADIO) ROXETTE 6. PARALLELS - ED DREWETT 7. SUPERHOT GABRIELLA CILMI 8. WEIGHT OF MY MISTAKES SEAL 9. THE BEST THING ABOUT ME IS YOU - RICKY MARTIN & JOSS STONE (2) 10. F**KIN' PERFECT PINK (1) DOMAČA LESTVICA 1. POJ MI PESEM VLADO KRESLIN 2. PUNCA JAN PLESTENJAK 3. NAGAJIV NASMEH - JAZZ STATION 4. PRIDEJO ČASI NEISHA 5. ZVEZDE SO Z NAMA - MARKO VOZELJ 6. TO JE MOJ DAN KATAYA 7. ZUNAJ JE ZIMA DREVORED 8. ŽAREK ZA NJO STEREOTIPI 9. TI - NINA OSENAR 10. HORIZONT FLIRRT PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO HOLD IT AGAINST ME - BRITNEY SPEARS ROLLING IN THE DEEP - ADELE PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO NIGHT PHONE - LEELOOJAMAIS DEJ NA GLAS - JACOB Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za vam najljubše skladbe lahko glasujte na spletni strani www.radiocelje. com. VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2010 (4) (3) (2) (1) (5) (4) (5) (3) (2) (1) CELJSKIH 5 PLUS 1. LJUBEZEN IN PESEM SPEV (3) 2. V JESNI ŽIVLJENJA ROBERT GOTER (1) 3. S FIGO V ŽEPU ISKRICE (4) 4. SLOVENSKA MATI PETKA (5) 5. MAMA MOJA MAMA - DOMEN Z VIŽARJI (2) PREDLOG ZA LESTVICO LISTJE PADA - SLOVENSKI ZVOKI SLOVENSKIH 5 PLUS 1. TI ZNAŠ VZETI - ANS. ŠANTEJ (2) 2. IGRA DENARJA GADI (3) 3. BELI CVET AZALEA (4) 4. KDO JE KOLOVRAT? -KOLOVRAT (5) 5. ČEZ LETO ALI DVE DOMEN KUMER IN ŠPELA GROŠELJ (1) PREDLOG ZA LESTVICO TOČAJKA ANS. BITENC Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15 uri, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri. Za vam najljuše skladbe lahko glasujte na spletni strani www. radiocelje.com. ud IO www.radiocelje.com P KUPON ŠT. 58 MALI OGLASI - INFORMACIJE PROSTOR za skladišče ali priročno delavnico, ob cesti Arclin-Ljubečna, dajem v najem. Telefon 041 262-063, 041 523-295. 481 MAJHNO kmečko hišo (okolica Laškega) z možnostjo pridelave na njivah, oddam. Telefon 031 450-874. p STANOVANJE PRODAM Ženitna posredovalnica zaupanje za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let. Tel.: 031/836-378 03/5726319 Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold ODDAm ZIDANI Most. Stanovanje, 56 m2, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 568-080. 176 ZASTAVLJALNICA TIAL \ CELJE VOZILA PRODAm MAZDO 323 1,5 sedan, letnik 1997/98, srebrno, limuzina, z vso možno opremo, prodam za 1.200 EUR. Telefon 041 506145. 465 SUZUKI swift 1,3 4 * 4, servo volan, letnik 2000, prodam ali menjam za drva. Telefon 041 577-832. Š 53 KUPim KUPim PRODAm HIŠO v Lokrovcu, v izmeri 159 m2, zemljišče 1.929 m2, prodamo za 195.000 EUR. Telefon (03) 491-5060, 051 305-432. Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje. n DVOSTANOVANJSKO hišo, Celje, vsi priključki, parcela 700 m2 garaža, sončno, mirno, prodam za 199.000 EUR. Telefon 051 800 370. 435 POSESTVO, z vsemi stroji, prodam. Telefon 5720-988. 506 G0T0V1NSKAP0S0JILA na podlagi zastavitve t HÖH' Do 36 mesece« na osnovi OD, RABLJENA vozila, od letnika 1997, kakršna koli, kupim. Telefon 041 708-497. Š 5 PE CELJE, Ul. XIV. dhriiije 14, 03/4257000 PE MARIBOR, Partnanaka 3-5, 02/23410 00 BONAFIN,