Posamezna Številka 10 vinarjev. Slev. 165. If LMani, v pelek, 23. lullla 1915. Lelfl XLIII. B Velja po pošti: =3 Za oelo leto i^ncej . . K 26'— n en meseo „ . . ,, 2-20 u Nemčijo oeloletno . „ 29'— s« ostalo inozemstvo . „36*— V LJubljani na dom: Za oelo leto naprej . . K 24-— sa en meseo „ • • » 2'— V opravi prejeman meseCno „ 1*70 = Sobotna izdaja: = u celo leto......„ V— ■a Hemčljo oeloletno . „ 9-— a ostalo Inozemstvo. „ 12*— Inserati: Enostolpna petltvrsta (72 mm): sa enkrat . . . . po 18 v sa dvakrat .... „ 15 „ za trikrat .... „ 13 „ za večkrat primeren popust. Poročna oznanila, zalivale, osmrtnice ll: enostolpna pelltvrsta po 2 J vin, — Poslano: ■ enostolpna petlivrsta po 40 vin. Izhaja vsak dan, fzvzemšl ne-dolje ln praaaiko, ob 5. url pop. Redna latiaa priloga Vozni red. P3" Drednlitvo Je v Kopitarjevi nllol itev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne =g sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račun poštne hranllnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 188. Sesti dan druge bitke pri Gorici. -Vsi laški napadi sijajno odbiti. Naše hrabre čete drže ose soofe postojanke. — Bitka še ni končana. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 22. julija. Uradno poročajo: Bitka na Goriškem je tudi včeraj divjala z nezmanjšano ljutostjo. Do-berdobska visoka planota se je podnevi nahajala do pomorskega obrežja pod posebno težkim artiiijerijskim ognjem. Hrabri branilci so vzdržali in so sijajno odbili vse navale sovražnika. V odseku gore Kosič do Polazza so se Italijani do večera približali našim postojankam. Ponoči so prvič napadli pri Selcih, potem na celi bojni črti med tem krajem in Vermeljanom. Danes zjutraj so bili krvavo odbiti vsi niili navali. Vrla ogrska črna vojska se je tu zopet junaško izkazala. Več sunkov sovražnika pri Polazzu se je /lomilo že včeraj podnevi. Vzhodno od Zdravščine so prešle naše čete danes zjutraj k protinapadu in. so se polastile vseh svojih prejšnjih postojank. Sovražnik se tu umika. Na severozahodnem robu planote se srdito vojskujejo naprej. Proti goriškemu mostišču so Italijani posebno v smeri proti Podgori pošiljali vedno nove sile v bitko. Deset pehotnih polkov je tu po vrsti napadalo zaman. .Skoraj vedno je tu došlo do ročnega boja. Trije naskoki so se tu izjalovili pred našimi ovirami. V posamezne jarke se je sovražniku posrečilo vdreti. Ponoči je bil zopet vržen iz njih. Ravno tako so se izjalovili napadi slabe jših, s plinastimi bombami oboroženih sil pri Pevmi. Tudi dva sunka, vsakega je izvedel en polk, na noro Sabotin sta fcila s sodelovanjem naše artiljerije na krilo krvavo odbita. Naše čete so torej z navdušenjem in z vztrajnostjo, ki ji ni para, po štiridnevni bitki svojo postojanko tako na Doberdobski visoki planoti kakor tudi pri goriškem mostišču obdržale. Boj pa še ni zaključen. Pri Plaveh, pri Tolminu in severno od tam jc vzdržaval včeraj sovražnik živahen artiljerijški ogenj. Boji v ozemlju Krna še trajajo dalje. V koroškem in tir jlskem obmejnem ozemlju je položaj neizpreme-njen. Namestnik načelnika generalnega štaba pl.Hofer, fml. XXX , Od 18< julija zjutraj se vrši druga bitka pri Gorici. Boji se odigravajo prav na tistih mestih kot prva bitka, kajti naše čete trdno drže svoje prvotne postojanke. V torek — obletnica bitke pri Visu _ jc divjal boj s strahovito silovitostjo cel dan na celi črti od goriškega mostišča pa do morja. Že so upali Italijani, da so bitko zvečer vcnčali z osvojitvijo gore sv. Mihaela vzhodno od Zdravščine, ko je naša rezerva z junaškim protinapadom v sredo zjutraj sovražniku zopet iztrgala te važne postojanke. Tu z jugozahodnega roba cele planote kakor tudi pri goriškem mostišču so bili Italijani končno povsod s strašnimi izgubami vrženi nazaj. Spominski dan Visa je postal zopet dan slave za našo neprimerno vrlo južno armado. Tudi v sredo so Italijani nadaljevali napade ob spodnji Soči. Ti napadi so še večjega obsega, kakor v prvi goriški bitki. Svojo tretjo armado so ojačili z znatnimi silami. Zelo so pomnožili tudi svojo artiljerijo in postavili tu v hoj večino svojih težkih topov. Močne rezerve imajo še za napadalnim prostorom na razpolago. Okoliščina, da se jim posreči sedaj tu, sedaj tam vdreti v naše postojanke, sploš- nega vtisa, da tudi to pot ne bodo ničesar opravili, ne more izpremeniti; kajti še vedno so naši siloviti protinapadi vrgli sovražnika nazaj iz naših prednjih jarkov. Znamenita in zgledna za vse čase bo heroična vstrajnost naših čet v tem moril-nem boju. Cadornovo poročilo. Nemški \Volffov brzojavni urad poroča iz Rima 21. t. m.: Armadno poročilo z dne 20. julija ob 6. uri zvečer: »Ob celi soški fronti se je včeraj naša krepka ofenziva dalje razvijala in napredovala, posebno na kraški planoti. Proti koncu dneva smo vzeli nadaljne strelske jarke in vjeli še kakih 500 sovražnikov, med njimi 5 častnikov. Kljub temu, da so bile naše čete utrujene po boju, ki je ogorčeno in trdovratno trajal malone do večera, so se mogle vendarle hitro ustaliti v osvojenih postojankah in sc upirati ponoc-liim sovražnikovim protinapadom. (Naše uradno poročilo pove, da so morali Lahi tudi od tam kmalu bežali. Op. ur.) Akcija se razvija dalje. Na ostalih delih bojišča je položaj neiz-premenjen.« Včeraj se jc sešel municijski odsek pod Salandrovim predsedstvom. General Porro je zastopal vrhovno armadno vodstvo. Odsek je sprejel neka j načelnih sklepov glede zagotovitve municije tudi za dolgo vojno dobo in glede organiziranja pomožnih industrij za vojaške zavode in zgradbe. Cadorna o našem odporu. Genf, 22. julija. Pariško časopisje prinaša iz Turina brzojavko, ki pravi, da je Cadorna sporočil Barzilaju, da izvajajo avstrijske čete nepričakovano vstrajen odpor. Dosedaj skrajno težavna ofenziva se mora razširiti na druge občutljivejše točke. Kako »odrešujejo« Lahi. Poročevalec »Munchener Neueste Nachrichten« poroča iz Inomosta dne 14. julija: Italijani so zasedli spodnji del Suganske doline, ki so jo avstrij-sko-ogrske čete takoj ob začetku vojske prostovoljno zapustile. Ko so prihajala v kraj Telve, je italijansko prebivalstvo v ogromnem številu zapustilo vas. Na čelu sovražnikov jc stal glasovit človek iz Telve, Giuseppe I)' Anna, ki so ga Italijani nazivali »gospod stotnik«. Na listi so imeli 80 prebivalcev one vasi, o katerih so vedeli, da so zvesti cesarju. Te so hoteli prijeti; toda večina jih je ušla. Župan, ki je bil tudi na listi, je istotako zbežal. Prijeli pa so dva duhovnika, učitelja iu še dva druga moža. A" več občinah so proglasili nagli sod. Vas Samone so laški vojaki oplenili, žene in dekleta posilili. Več drugih občin iz laških Tirol objavlja ogorčene izjave proti teni »odreši-t.eljem«. Dunajska »Abendpost« pa poroča, da so se volilet cele vrste južno-tirol-skih volilnih okrajev brezpogojno pridružili izjavi lojalnosti, ki so jo podali njih poslanci in ki popolnoma odgovarja mišljenju dežele. Prosijo cesarja, naj sprejme na znanje njihovo obljubo, da nočejo o italijanskem »o d r e š e n j u« ničesar slišati, a m p a k hočejo ostati zvesti p o d a n i k i li a b s li u r š k e c e s a r -ske liiše. Obenem prosijo božjega blagoslova za hrabre vojake in za njihovo zmago. Poročevalci dunajskih listov posebno poudarjajo dejstvo, da se je ob izbruhu italijansko vojsko tudi prebivalstvo doslej najbolj irrodenlistiško mislečih krajev v Istri takoj z vso silo obrnilo proti Italiji in irre-dentizmu. Irredentistiškim voditeljem so na dan vojne napovedi pobili okna. Begunci iz obmejnih vasi, ki so jih zasedli Lahi, polni ogorčenja pripovedujejo o zlo dejstvi h teh »osvoboditelje v«. Onečaščenja otrok, posilstva žen in deklet, brutalno trpinčenje in grozovitosti vsake vrste — to je vsakdanje delo laških patrulj. Kako brezpogojno je cesarju zvesto prebivalstvo laških Tirol po velikanski večini, se kaže še-le sedaj, ko se samo udeležuje boja zarod-no grud o. Iz najmanjših in najrevnejših istrskih vasi dohajajo darovi in darila za vojake naše južne armade. V Kopru so proslavili zopetno zavzetje Lvova brez poprejšnjega poziva oblasti s tem, da so raz vseh hiš razobesili črnorumene zastave. Strahovlada Italijanov v »neodrešenih« pokrajinah. Dunaj. »Politična korespondenca« poroča: Italijanski listi objavljajo obširna poročila o usmrtitvah Avstrijcev. V Krminu, Gradežu, Tržiču in v Kobaridu je bilo veliko oseb ustreljenih. O nasilnostih poročajo iz Št. Lorenca di Mossa, Caprive in iz Ločnika. Italijanski glavni stan premeščen. Dunai. »Freindenblatt« poroča iz Lugana: Italijanski glavni stan se premesti iz Bologne v Verono. Belgijski kralj v italijanskem glavnem stanu. Curih. »Gorriere della Sera« poroča, da namerava belgijski kralj obiskati italijanski glavni stan. Prebiranje 18- in 19 letnih v Italiji. Lugano, 22. julija. Italijanski konzulati v Švici pozivajo letnika 189(5 in 1897, torej 18 in 191etne, da se vpišejo v črnovojniške listine. Prebiranje se bo pričelo koncem avgusta. Italijanskega vojnega posojila je bilo podpisanega 1.117,500,000 lir. Italijanom manjka 9 milijard. Turinški list »Stampa« je izračunal, da bo Italijane stala pozimska vojska 12 milijard. Z vojnim posojilom so spravili skupaj dve milijardi, 800 milijonov bodo dobili iz rednih državnih dohodkov. Manjka jim torej še devet milijard. Berolin. »Lokalanzeiger« poroča iz Milana: »Stampa« poroča, da si mora Italija preskrbeti še za vojsko devet tisoč milijonov bodisi da poviša število bankovcev, da najame posojilo v inozemstvu ali z izrednimi novimi vojskinimi davki. Novo vojno posojilo v Italiji doma je pa izključeno. Francoski očitki proti Italiji. Dunaj, 22. julija. Korespondenca Rundschau poroča iz Genfa; »Temps« razdraženo pripominja, da so laška po, ročila postala nenadoma zelo lakonič-na. Avstrijske čete so se močno utrdile, zato se italijansko prodiranje (?) vrši le počasi. Ker pa Italijani ne stremijo zatem, da dosežejo Trst, marveč s Srbi Ogrsko in Dunaj, bi to oviro morali takoj v začtku vojske upoštevati, ne pa pretiravati. 619 Avstrijcev in Ogrov interniranih. Lugano, 22. julija. V Sardiniji je sedaj interniranih 339 Avstrijcev in Ogrov v provinci Cagliari in 280 v provinci Sassari. Garibaldijeva zlata sablja utonila. Berlin. (K. u.) »Berliner Tageblatt« poroča: S križarko »Giuseppe Garibaldi« je utonila tudi tista zlata Garibaldijeva sablja, ki so mu jo svoj čas darovali njegovi ameriški in angleški občudovalci. MJBAa AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 22. julija. Uradno se razglaša: Prostor zahodno od Visle je "bil včeraj zopet pozorišče velikih uspehov zaveznikov. Sovražna glavna postojanka, ki se je nahajala zahodno in južno od Ivangoroda na črti Kozieniec—Janowiec in ki je bila zgrajena kot trdnjava, je bila na obeh straneh ob cesti Radom—Nova Aleksandrija predrta po nemških četah. Rusi so se umaknili v Ivangorod in na desni breg reke Visle. Umikali so se čez most pri Novi Aleksandriji že v ognju nemške artiljerije. Avstrijske čete so se približale med boji cd zahoda, nemške pa od juga utrdbam Ivangoroda. Bežeči Rusi so zahodno od Visle zažgali veliko krajev. Vzhodno od Visle so trajali boji z nezmanjšano ljutostjo dalje. Sovražnik se je najvztrajnejše upiral. Pri Hodelu in pri Bcrzchovu so vrgli deli armade nadvojvode Jožeia Ferdinanda po trdem borenju Ruse iz več postojank. Sovražnikove izgube so velike, število po armadi nadvojvode oddanih, včeraj javljenih ujetnikov je na-rastlo na 8000, plen na 15 strojnih pušk in 4 municijske vozove. Tudi dalje vzhodno proti Bugu so nemške in avstrijske čete udrlc na več mestih v sovražne črte. Ob zgornjem Bugu so ogrski polki z naskokom vzeli mostišče Dobrotvor, severno od Kamionke-Strumi-love. Ob Zlati Lipi in ob Dnjestru je ostal položaj neizpremenjen. Namestnik načelnika generalnega štaba: ol. Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin, 22. julija. Veliki glavni stan: Vzhodno bojišče. Severovzhodno od Šavl so naše koncentrično prodirajoče čete v uspešnih bojih ujele 4150 Rusov; poleg teh so še zaplenile veliko prateža in en pionirski park. Predor ob spodnji Dubisi je dove-del nemške napadalne skupine v okolico Crynkiszk—Gmlzinny. Med potjo tja je bilo z naskokom uzetih več sovražnih postojank. Rusi se umikajo na celi bojni črti od jezera Rakjevo do Njemena. Jugovzhodno od ceste Marjampol —Kcvjio smo povečali nastalo vrzel in smo prodirajoč naprej pridobili na prostoru proti vzhodu. Ujeli smo štiri časinike in 1210 mož in zaplenili štiri strojne puške. Ob Narevu je sovražnik ustavil svoje brezuspešne protisunke. Južno od Visle so bili Rusi potisnjeni nazaj v razširjeno mostiško po-stojanko pri Varšavi v črto Blonje— Nadarzin—Gora Kalvarija. Jugovzhodno bojišče. Nemške čete generalnega polkovnika pl. Woyrscha so včeraj preprečile z drznim nastopom zadnje poizkuse sovražnika, da bi bil svoje poražene čete pred Ivangorodom ustavil. Naši hrabri Šlezijci so okolu poldneva z naskokom zavzeli veliko mostiško postojanko pri Lagovu—Lukovi—Voli. Sosedno je bil sovražnik s sodelovanjem avstrijskih čet vržen na celi bojni črti v trdnjavo, ki je zdaj tesno obkoljena. Severozahodno od Ivangoroda se vojskujejo avstrijske čete še na zahodnem bregu Visle. Ujetih je bilo včeraj nad 3000 ujetnikov in zaplenjenih 11 strojnih pušk. Med Vislo in Bugom se bitka pod višjim vodstvom generalfeldinaršala pi. Mackensena nadaljuje. Jugozahodno od Ljublina so avstrijske čete zopet napredovale. Med Jeničko—Wolo (južno od Rejowieca) in Bugom so bili široki odseki sovražnih postojank vzeti z naskokom. Najvišje vojno vodstvo. XXX Odločitve iskajoče operacije proti Rusiji so se tudi včeraj zmagovito nadaljevale. Armadi generalov Scholtza in Gall-vvitza pripravljata artiljerističen napad na narevsko črto. Poveljnik ruskih čet pri Varšavi je sklenil umakniti se v ožje pred-trdnjavsko ozemlje, vrhovno poveljstvo pa je ta načrt v toliko izpremcnilo, da se mora sedaj držati črte Blonje—Gora Kalva-rija, katero so Nemci že oktobra meseca uapadali. Napad na to črto je v teku. Največje važnosti je pa po avstrijskih in nemških četah izvršena obkolitev trdnjave Ivangorod. Deli armade generala Woyrscha so osvojili veliko mostišče 12 do 15 km jugozahodno od Ivangoroda in prisilile sovražnika, da se je čez Novo Alek-sandrijo umaknil na vzhodni breg Visle. Na prostoru med železnico Radom—Ivangorod in Pilico prodirajoča avstrijska armadna skupina je pri obkoljevalni operaciji odlično sodelovala. Vzhodno od Visle se je južno od železnice Lublin—Holm vnela nova bitka. Tu stoječe ruske čete so najbrže dobile povelje, da izvajajo skrajni odpor. Naš napad kljub temu uspešno napreduje; odločitev bo skoro gotovo kmalu padla. XXX POROČILO RUSKEGA GENERALNEGA ŠTABA. Dunaj, 22. julija. (Kor. urad.) Rusko uradno poročilo (brez datuma): Na črti Riga—šavli so prodirale sovražne kolone, ki so dosegle črto Tuckum—Dobleh, 18. julija v južni smeri proti Hofzumbergu in Benemu. Severno od vasi Okinjani so poizvedovali 17. julija kozaki za sovražnikovim hrbtom in so zaplenili zvečer veliko voz. Pri Popeljaniju smo nadlegovali sovražnika. Napad Nemcev ponoči na 17. julija proti postojanki pri Savlih smo uspešno odbili. Na črti onstran Njemena smo v isti noči prepodili sovražnika iz zadnjih jarkov, ki nam jih je vzel 15. julija. Na bojni črti ob Narevu je prodiral sovražnik in je vzel ponoči na 18. julija vas Porenhy na desnem bregu Pise. Sovražni napadi na levi breg Škol proti vasema Vik in Przecz-niak so bili uspešno odbiti. Zahodno od Omulova se naše čete polagoma umikajo. Iz Petrograda poročajo nemški listi: Poročilo velikega generalnega štaba z dne 20. julija: V ozemlju Riga—Savle je sovražnikov napredek na fronti Grtinhof—Sha-gory—Krupy dne 19. julija trajal dalje. — V ozemlju onstran Njemena je izvedel sovražnik delni napad na jarke enega naših polkov severovzhodno od Suwalkija pri vasi Gluboki rov, za katero se od 14. julija vrše živahni boji. V noči na 19. julij se je sovražniku posrečilo, da je s pomočjo mnogoštevilnih baterij zasedel nekaj oddelkov ,katere smo včeraj zopet vzeli. — Na narev/ski črti delni topovski boj. — 19. julija boj prednjih straž. 18. julija so trd-njavski topovi Nowc-Georgijewska uspešno obstreljevali najspredneiše sovražne kolone. — Med Vislo in Bugom se je sovražnik 19. julija previdno približal naši novi fronti. — Ob Bugu so sovražni napadi v odseku Krylow do Sokala trajali dalje. V ozemlju pri Sokalu se je sovražnik nekoliko razširil na desni breg. — Ob Dnjestru smo po trdovratnem boju na prejšnji fronti ujeli kakih 500 mož in uplenili pet strojnih pušk. Pri mostišču ob Narevu pri mestu Makov so se zvečer 17. t. m. zadnje čete živahno bojevale. Pri vasi Karnjev je izvedel naš polk sijajen protinapad. V smeri proti Ljublinu so bili 18. t. m. uspešno odbiti sovražni napadi na črto Wilkolaz—Bichawa. Ob Wiepržu se je polastil sovražnik ob početku dne 18. t. m. kraja Krasnostav in prehodov čez reko. Sovražni napadi 19. t. m. ob delu potoka, ki teče od Rybczewice do vasi Piaski, in ob Wiepržu so ostali brezuspešni. Desno cd V/ieprža smo odbili pri Krasnostavu in ob potoku Volice veliko izredno ljutih sovražnih napadov. Sovražniku se je medtem posrečilo, da se je pri izlivu Volice in pri vasi Gajovniki ustalil na desnem bregu potoka, nakar so se umaknile naše čete v drugo obrambno črto. Pri vasi Gra-bovjec smo na celi širini bojne črte 18. t. m. odbili štiri ljute sovražne napade s podporo ognja artiljerije. Med Huczvvo in Bugom smo prepodili zvečer 17. po ljutem boju sovražnika iz vseh naših jarkov, ki jih je bil prej zavzel. Ob Bugu se nadaljuje odločen boj proti sovražniku, ki je 18. t, m. na bojni črti Skomorochy—Sokal prekoračil reko. Boji ob Dnjestru so ostali neizpremenjeni. Na ostali bojni črti nobenih znatnih izpre-memb. »ČISTO NOVA ARMADA.« »Frankfurter Zeitung« poročajo iz Basla 20. julija: »Basler Nachrichten« priobčujejo posnetek iz poročila londonskega dopisnika »Corriere della Sera« o velikanski bitki na vzhodu. V tem poročilu se med drugim omenja zastopnik »Times« v ruskem glavnem stanu, Američan Washburn. Le-ta trdi, da se je v svrho, da zadrži hude nemške sunke, ustanovila iz čet, ki so v Galiciji močno trpele, čisto nova armada in se sveže organizirala. Poveljuje ji že imenovani novi general. Washburn je prisostvoval pregledovanju te armade. Trdi, da je to najboljša armada, ki jo je Rusija kdaj postavila na bojišče. Za morebitne poraze so že pripravljene tri brambne postojanke. TRDOVRATNI RUSKI NAPADI OB DNJESTRU. »Pester Lloyd« poroča: Rusi so zbrali ob Dnjestru velika ojačenja in poizkušajo, da bi zopet pridobili izgubljene postojanke, na levem bregu. Vsi napori so pa zaman. Naši trdno drže postojanke. Rusi so pripeljali težko artiljerijo in razvili so se hudi boji. OB BESARABSKI MEJI. Berlin, 22. julija. »Berliner Tageblatt« poroča iz Črnovic: Spopadi in artiljerijski boji trajajo brez presledka; pričenjajo se zgodaj zjutraj in se nadaljujejo cel dan do poznega večera. Naše čete vstrajajo hrabro in se sovražniku ne posreči, da bi jih omajal. Noben dan ne mine, da ne bi ujeli več ali manj Rusov, Mesti Žuravno in Zi-dačov sta v razvalinah. Rohatyn je skoro popolnoma izginil; le nekaj slučajno ohranjenih hiš kaže, da je tu stalo cvetoče mesto. Rusi so tiste vasi, kjer so bivali nemški naseljenci, s posebno skrbjo uničili. ZAČETEK SPLOŠNEGA UMIKANJA RUSOV. »Az Est« poroča: V Volhiniji med Vislo in Bugom se je pričelo splošno umikanje Rusov. To je najvažnejše dejstvo vojske. Zavezniki so Rusom povsod za petami. Pričakovati je, da bodo kmalu dobili v roke železnico, ki veže Ivangorod ,s trd-njavskim trikotom. RUSKI POVELJNIK SEVEROZAHOD-NE ARMADE. Fetrograd, 22. julija. »Novoe Wre-mja« poroča, da je general Ruski, ki je svoječasno odstopil vsled nesporaz-umljenja z velikim knezom Nikolajem, imenovan za poveljnika ruske severozahodne armade. Od druge strani se poroča: General Ruski je bil v sedanji vojski vedno poslan tja, kjer je šlo za važne in težke odločitve. Pred vojsko so veliko upali na generala, ki so ga nazivali radi njegove učenosti profe-sor-general. Uspel je pri Lvovu, a veliki knez Nikolaj je postal ljubosumen nanj; Ruski je nato odstopil, a okoli njega so se zbrali Nikolajevi nasprotniki. Njegovo zo-petno imenovanje je zato velezanimivo. OSOVJEG PRED PREDAJO. Berolin, 22. julija. »National Ztg.« poroča z ruske meje: »Armeebote« javlja iz Vilne, da je trdnjava Osovjec resno ogrožena. List namigava, da se bo Osovjec najbrže kmalu moral predati. Nemci že nekaj časa obstreljujejo utrdbe s havbicami. Večina utrdb je že znatno poškodovana. List, ki o obupnem položaju v Osovjecu tako odkritosrčno piše, poroča tudi, da je razpoloženje v Varšavi zelo obupno. VARŠAVA. »Berliner Zeitung am Mittag« poroča iz Krakova: Iz Pjotrkova se javlja: Neprestano se ponavljajo napadi na železnice krog Varšave. Po osmi uri zvečer se ne sme v Varšavi brez posebnega dovoljenja nihče več pokazati na cesti. Posebno dovoljenje morajo imeti tudi potniki, ki skozi Varšavo samo potujejo. Krakov, 21. julija. »Czas« posnema po varšavskih listih vest, da so veliko norišnico Tvvorki izpraznili. Bolnike so pravili v vzhodne kraje, deloma tudi v sibirska mesta, posebno v Tomsk. Tudi veliko poljedelsko šolo v Pulawy so premestili v Harkov, v šolskem poslopju pa priredili bolnišnico. Uradni »Ruski Invalid« priznava, da se je odredila izpraznitev Varšave, pripominja pa, da je to le formelno povelje, ki odgovarja vojnemu položaju, ker v zadnjem trenotku ni mogoče reševati upravnih poslov. Tudi uradni list »Armenski Vestnik« izjavlja, da povelje za izpraznitev Varšave ne pomenja neposredno nevarnosti, čeprav sc bliža sovražnik trdnjavi z juga in severa. ZaLo še ni prišel čas, da bi sc guvorilo o odhodu civilnega prebivalstva. 1400 TOPOV V VARŠAVI. Nemški listi poročajo, da brani Varšavo 1400 topov in nad 300.000 voiakov. POTOVANJA V PETROGRAD. Kristijanija, 22. julija. Trije posebni od-poslaniki angleške vlade k ruski vladi so se v nedeljo peljali tu skozi v Petrograd. TRDNJAVA KOVNO V NEVARNOSTI. Bukarešt. V trdnjavo Kavno je padlo že deset 80 mm granat, VOJNE SILE AVSTRIJE IN NEMČIJE. Berolin. »Times« poročajo iz Petrograda: Tu se sodi, da se nahaja na vzhodnem bojišču 45 arniadnib zborov in sicer se nahaja 7 zborov ob Baltiškem morju, 14- med Bugom in Vislo, (3 ali 7 v odseku Orzyc, 5 onstran Njemena in 8 med Bugom in Dnjestrom. Nemci zaman upajo, da odvrnejo pozornost s severa. »AVTONOMIJA« RUSKO-POLJSKE. Pod predsedstvom ministrskega predsednika Goremkina so se vršile rusko-poljske konference za preddela za avtonomijo kraljevine Poljske. Ruska vlada predlaga Poljakom: Sestavo zemstev po ruskem vzorcu; imenovanje namestnikov, kateremu bi bili pri- Nemška linijska ladjo Jomnierr ni potopljeno. Berlin, 22. julija. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča: Po nekem poročilu Reu-terja je zbornični tajnik Mac Namara v spodnji zbornici sporočil, da je dne 2. t. m. v Vzhodnem morju po nekem angleškem podmorskem čolnu potopljena linijska ladja bila linijska ladja »Pommern«. K tej vesti se od zanesljive strani poroča, da v Vzhodnem morju sploh nobena nemška bojna ladja ni bila potopljena od kakega sovražnega podmorskega čolna. No Balkanu. DR. STOJANOV NA DUNAJU. Dunaj, 22. julija. Ravnatelj bolgarske uprave državnih dolgov dr. Stoja-nov je došel semkaj in stopil v stik s tukajšnjim finančnim ministrom. Pred odhodom v Berlin ga je sprejel zunanji minister baron Burian. VELIKI BOLGARSKI MANEVRI. Berlin, 22. julija. Veliki bolgarski manevri pri Newrokopu v novi Bolgariji so se pod višjim poveljstvom carja Ferdinanda pričeli. Turčija je odposlala k manevrom dva častnika. POSEBNA MISIJA TRUBECKOJA V BUKAREŠTU. Stockholm, 22. julija. Ruskega poslanika v Nišu, kneza Trubeckoja, je car v posebni misiji poslal v Bukarešt. Bukarešt. Knez Trubeckoj je došel v spremstvu polkovnika generalnega štaba Uhrina sem. MOČ SRBSKE ARMADE. Sofija, 22. julija. Iz zadnjega v srbski skupščini podanega poročila vojnega ministrstva jc razvidno, da razpolaga srbska armada še z nad 10 divizijami redne pehote. Vsaka divizija šteje 16.000 mož, 6 divizij so sestavili iz rekrutov in mož, ki so nad 45 let stari. K temu pride še nadomestni zbor 40.000 ter tehnične in pomožne čete POLOŽAJ V SRBIJI. Pariz. (Kor. urad.) »Teinps« poroča iz Niša: Trenutnemu položaju v Srbiji slede gotovi krogi s skrbjo. Usoda zahteva, da je morala Srbija privoliti, da se odstopijo Italiji ozemlja, do katerih bi imela pravico jih zahtevati in ker so se kmalu nato razvila vprašanja o Banatu in radi Macedo-nije. Srbsko prodiranje v Albanijo je, kakor se zdi, povzročilo nevoljo v Italiji. Ne more se pa zanikavati, da ima Srbija v Albaniji večje koristi kakor Italija. Bolgarske zahteve bi v Srbiji sprejeli z največjo nevoljo. Obnovitev balkanske zveze, o čemur se je govorilo zadnji čas, smatrajo v Srbiji za potrebno, a sodijo, da jo uresniči le eno sredstvo, da doprinesejo vse balkanske države žrtve. Po vojski dobi vsak svoj delež plena. Neutemeljeno je, da bi bila Srbija nedelavna. Ustavila je avstrijsko prodiranje in preprečila zvezo Nemčije s Turčijo, kar tvori še zdaj njeno nalogo. Če bo potrebno, prične tudi z ofenzivo proti Avstriji. GLASILO BOLGARSKE VLADE PROTI PASIČU. Sofija. (Kor. urad.) Vladna »Narodni Prava« ogorčeno graja Pasičeve izjave v »Petit Journalu«. Izvaja: Pasič je odkril ves labirint srbske duše, ki jo napolnjujejo nečiste in hinavske laži. Pasičeva politika je zakrivila vse zlo, ki je zadelo Balkan in Evropo. S svojo krvavo in zločinsko politiko je razbil balkansko zvezo. Nanj pade kri žrtev druge balkanske vojske in velik del sedanjega prelivanja krvi. Državniškega lažnjivca Pasiča obiskujejo dopisniki, segajo v njegovo s krvjo omadeževano roko in hočejo čuti njegovo mnenje o srb- deljeni zastopniki zemstev in občinskih svetov; ustanovitev poljskih začetnih in srednjih šol, rusko vseučilišče ostane; pri vlogah na sodišče in pri zaslišavanjih se lahko poslužujejo poljskega jezika. DUMA ZAHTEVA NADZORSTVO VLADE. Kodanj. »Rječ« trdi: Ruska vlada je že ugodila zahtevi načelnikov strank, da dovoli dumi trajno nadzorstvo o financiranju vojske in o nabavi krogel. POTOPLJEN RUSKI PARNIK. Frankfurt, 22, julija, (K. u.) »Frankfurter Zeitung« poroča iz Londona: »Mor-ningpost« piše, da se je 22 mož ruskega parnika »General Kratezky« (2118 ton) izkrcalo v Peterheadu. Parnik je potopil nemški podmorski čoln. »STEBER LEGIONAŠEV V ŽELEZJU.« Iz Krakova poročajo: Na predlog vrhovnega poljskega narodnega odbora je krakovski občinski svet sklenil postaviti steber legionašev. Steber bo razstavljen. Žeblji, katere bodo zabijali, bodo po 1 K. Dohodki so namenjeni za poljske legije. ski blazni politiki. Danes, ko ogrožajo srbske tolpe življenje in čast junaškega albanskega naroda, laže Pasič brezvestno, da namerava s topovi in puškami oborožena Albanija napasti Srbijo. Njegova naj-nesramnejša laž je pa trditev, da je ponudila Avstrija Srbiji že trikrat mir. Monarhija, ki se vojskuje z velikim uspehom proti Rusiji in Italiji, se ne more ponižati, da bi ponujala mir srbskim diplomatičnim roparjem, ki jih ne straši kri članov tujih in ne domačih vladarskih rodbin. Najne-sramnejša laž srbskega ministrskega predsednika je, da je ponudila Srbija Bolgariji zemljo, če nastopi proti Turčiji. Nikdar ni Srbija izjavila, da je pripravljena odstopiti ozemlje Štip, Kočana in Kratovo. Ni pa tudi Bolgara, ki bi bil zadovoljen z odstopom treh malih mest. Bolgarija zahteva celo Macedonijo, kar Pasič natančno ve. Naj laže naprej, da vznemirjajo bolgarske čete Macedonijo. Naj laže nesrečnemu srbskemu ljudstvu, ki jo je dovedel na rob političnega groba, ki bo požrl končno ta narod, da bo imel končno mir Balkan, Bolgarija in Evropa. CAR ČRNOGORCEM. Kolin. »Kolnische Zeitung« poroča ii Sofije: General Kaulbars je odpotoval s carjevim naročilom k črnogorskemu kralju, da mu pojasni, naj Skader takoj izprazni, ker je to zahtevala Italija od tro-sporazuma. BOJI MED ALBANCI IN ČRNOGORCI. Rim. »Tribuna« poroča, da se je več malisorskih rodov uprlo proti črnogorskim posadkam v Skadru in v Sv. Ivanu. Mali-sorom poveljuje Bairan Curi, (Potrjeno s črnogorske strani laško poročilo še ni. Op, uredn.) ENTENTINO SNUBLJENJE NA BALKANU. »Frankfurter Zeitung« poročajo iz Pariza 20. julija: Časopisje nadaljuje vojno in poziva diplomacijo četverosporazuma, da s koncesijami pridobi balkanske države za stvar četverosporazuma. V »Gaulois« izjavlja poslanec de la Fosse, da bi zavezniki ne bili smeli započeti dardanelske akcije, ne da bi si preje zagotovili vojaško pomoč Bolgarije, ker bi bila le-ta temeljni pogoj za uspeh. Bolgariji bi se bilo moralo dati vse, kar je zahtevala, kajti zavezniki bi bili lahko dali. Bolgarija je zahtevala Kavalo. Morali bi ji jo bili dati, na škodo Grške; tucli Srbiji pripadajoče dele Macedonije, ki jih je zahtevala, bi ji bili morali dati. Srbijo in Grško bi se bilo moglo drugje zadovoljiti; Srbiji bi se bila n. pr. dala Albanija z nekaterimi lukami ob Jadranskem morju. Na vsak način treba doseči intervencijo Bolgarije in vse storiti v to svrho. To je glavna stvar. »Fi-garo« zahteva od diplomacije največje napore in prizadevanja, da se doseže dogovor z Rumunijo. BLOKADA BOLGARSKIH PRISTANIŠČ. Carigrad, 22. julija. Bolgarska vlada je v Londonu odločno protestirala proti angleški blokadi bolgarskih pristanišč v egejskem morju. Bolgarija je odločno zahtevala, da se blokada opu sti in je zagrozila z represalijami. Turčija v vojski. TURŠKO URADNO POROČILO. Carigrad, 21. julija. (Kor. ur.) »Agence telegraphique Milli« poroča: Glavni stan javlja: Na dardanelski fronti se ni 20. julija nič važnega zgodilo. Neka mina, ki smo jo 19. julija užgali, je eksplodirala ravno nad sovražno protiminn, Tamkf j zaposlene vojake je zasula zemlja. Na ostalih frontah nič posebnega. Carigrad, 20. julija. (Kor. ur. — Zakasnelo došlo.) Glavni stan poroča: Dar-danelska fronta: Pri Ariburnu smo 19. ju- lija užgali mino, ki smo jo iz našega središča izkopali o smeri proti sovražniku. Z njo smo uničili sovražno protimino. Odbili smo dva močna oddelka, ki jih je poslal sovražnik kot ojačenje v boj prednjih straž na levem krilu; oddelka sta utrpela ob tiem velike izgube. Naši topničarji so razpršili dolgo sovražno artiljerijsko kolono, ki je šla na pomoč sovražnemu levemu krilu. Med Francozi, ki smo jih ujeli 18. julija v naših strelskih jarkih na levem krilu, je bilo več ranjenih častnikov. Naše anatolske baterije so v noči od 19. na 20, julij in naslednji dan bambardirale tabor in izkrcevališče sovražnikov v Tekke— Burnu, kakor tudi sovražne čete v Morto-Liman. — Iraška fronta: Naši sprednji oddelki so v noči od 17. do 18. julij vzhodno od Kalat-cl-Nedšim napadle desno sovražno krilo in je po štiriurnem boju prisilile k umikanju. Naša artiljerija je potopila z živili naloženo sovražno ladjo. Del v sovražni armadi prisilno služečih mohame-dancev je 17. julija pobegnil k nam. — Sovražne izgube v bitki pri Kalat-el-Naim dne 14. julija se cenijo na 2600 mož. Neki naš prostovoljni detachement je ponoči od 17. na 18. julij presenetil sovražni tabor in se vrnil z velikim plenom. — Na ostalih frontah nič posebnega. Carigrad, 22. julija. (K. u.) Glavni stan poroča: Pri Ari Burnu je dne 20. t, m. zvečer sovražnik, potem ko je metal bombe, poizkušal bajonetni napad na naše levo krilo, ki pa je bil od našega ognja deci-miran in se je zopet vrnil v svoje postojanke. Do zjutraj je trikrat ponovil svoje poizkuse ,pa smo ga vedno zavrnili. Gonili smo sovražnika do njegovih postojank nazaj in mu zadali velike izgube. V noči od 20. na 21. t. m, so naše baterije pri Kum-kale nepričakovano otvorile ogenj proti sovražnemu taboru pri Sedil Bahru. Povzročile so veliko eksplozijo in požar v sovražnih municijskih zalogah, ki je trejal 2 uri. Dne 21. t, m. smo z velikim učinkom obstreljevali sovražni tabor in sovražne artiljerijske postojanke pri Morto Limanu. Sovražnik je brez uspeba odgovarjal na ogenj. Na ostalih frontah ni nič posebnega. UDELEŽBA PRED DARDANELAMI. Atene, 22. julija. »Chronos« poroča iz Mudrosa, da je včeraj došel nek italijanski torpedni rušilec z načelnikom italijanskega admiralskega štaba na krovu, ki se je kasneje z admirali angleške in francoske mornarice sporazumel o udeležbi nekaterih italijanskih linijskih ladij pri operacijah pred Dardanelami in pri blokadi maloazij-ske obali. Nato se je peljal na Rliodos, da je poročal tamošnjim generalom. ANGLEŠKE IN FRANCOSKE BOJNE LADJE V SUEŠKEM PREKOPU. Haag. V Sueškem prekopu je zasidranih veliko angleških in dve francoski bojni iadji. V Port Saidu se trdi, da se prepelje začetkom avgusta 20.000 avstralskih vojakov skozi Sueški prekop. BOJI NA KAVKAZU. Rusko uradno poročilo. Petrograd, 17. julija. Generalni štab poroča: 14. t. m. so Turki v primorju poizkušali naše poizvedovalce pregnati iz Margara Dagh, pa brez uspeha. Napadli smo turške straže v okolici 01tyja, jih nekaj z bajonetom uničili, druge pa ujeli. — Blizu Gopa trdovraten boj, Petrograd, 18. julija. Dne 15. t. mes. v primorju streljanje pušk. V smeri na 01ty smo pregnali Turke iz okolice Ardosta. Pri napadu na vas Kogbyk smo zadeli na pol stotnije Turkov, katere smo večinoma posekali. Vzeli smo vasi Torton in Phrus. Blizu Aserbeidžana so kozaki zvabili v zasedo Kurde, katerih so veliko pobili. — Na ostali fronti nobene izpremembe. —• (> Frankf. Ztg.«) Nemški listi priobčujejo iz Petrograda: 17. julija na obrežnem ozemlju kanonada. Naš motorni čoln je potopil naloženo turško ladjo. V smeri na 01ty so turške patro-le zadele na našo stražo in bile z njenim ognjem razkropljene. Veliko Turkov je bilo ubitih. V okolici pri Ardostu so turške pa-trole napadle naše straže z ročnimi granatami. Povsod smo jih odbili in jim prizadeli izgube. V smeri Sevričaia so Turki, vznemirjeni po naših patrolah, ponoči 17. julija otvorili nereden ogenj, ki nam ni napravil nobene škode. V smeri Muša so se boji razvili. En naših oddelkov je zasedel Lic in zasleduje Turke dalje. Na ostali fronti nič novega. Boji do zohodu. Nemško uradno poročilo. Berlin, 22. julija. (K. u.) Iz velikega glavnega stana se uradno razglaša: V vzhodnem delu Argonov so naše cele zopet napredovale. Živahni artiljerijski boji so se vršili med rekama Maas in Mo-sel. Južno od Leintrey so se zlomili francoski napadi tik pred zaprekami naših prednjih postojank, V Vogezih je napadel sovražnik zahodno od Reichsackerkopfa šestkrat. Ba- varske čete so ga odbile z velikimi, krvavimi izgubami. Pri nekem protisunku smo pridobili nazaj kos jarka, ki se je še nahajal v sovražnikovih rokah in smo ujeli 137 planinskih lovcev (med njimi tri častnike). Tudi pri Sondernachu smo odbili zvečer sovražni napad. Neko sovražno dvokrilno letalo je bilo z našimi obrambnimi topovi sestreljeno v gozdu. Parroy. V zračnem obju nad dolino Munster so premagali trije nemški letalci tri sovražnike in so dva med njimi prisilili, da sta se morala izkrcati v Thannsrthalu. Poročilo maršala Frencha. Nemški listi poročajo iz Rotterdama dne 21. t. m,: Maršal French naznanja: Angleži so včeraj uspešno užgali mino in nato zasedli kakih 150 m sovražnih strelskih jarkov zapadno od gradu Hooge, vzhodno od Yperna. Znali so jih tudi obdržati. Ujeli so 15 sovražnikov, med njimi dva častnika. Uplenili smo strojne puške in dve uničili. Pogrešan francoski podmorski čoln. Frankfurt, 22. julija. (Kor. ur.) Dopisnik »Frankfurter Zeitung« v Genfu ' poroča, da francoski podmorski čoln »Joule« že od 23. aprila pogrešajo. Do1-sedaj ni o njem nobene vesti, tako d& ■ ni dvoma, da se je potopil. Rudarska stavka končana. , London, 22. julija. (Kor. urad.) V južnem VValesu se je pričelo v celem obsegu zopet delati. Stavka strojnikov na Angleškem. Newyork, 22. julija. (Kor. ur.) Reu-ter poroča: Zelo veliko število strojni^ , kov municijske tvornice v Bridgcborgu je prenehalo z delom. Delavski voditelji napovedujejo splošno stavko. Delodajalci izjavljajo, da lahko dobijo dovolj izučenih delavcev in da tako obvladujejo položaj. Angleška žetev neugodna. »Times« poroča, da je žetev vsled dolge, mrzle zime in vsled mrzlih noči skrajno neugodna. Razbit shod prijateljev miru. London, 22. julija. (K. u.) Reuter poroča: V Kingstownu ob Temzi so razbili shod prijateljev miru. Udeležence so obmetavali z gnjilim sadjem in jajci. Množica je zasledovala udeležence do kolodvora. Japonska m deh za svoje korisii. V sedanjem vojnem hrupu, ko so vse evropske države čez glavo zaposlene z vojno, delujeta japonski zunanji urad in trgovinsko ministrstvo roko v roki na to, da si Japonska zagotovi politično in gospodarsko gospodstvo v Vzhodni Aziji in Južnem morju. Pod pretvezo, da gre za uničenje nemškega političnega in gospodarskega vpliva v onih območjih, vodi Japonska tih boj proti vsem državam, ki so in-teresirane na socialno-političnem razvoju na Daljnem Vzhodu. Potem ko je padel Čingtav ter so s hitrim nastopom prešle v japonske roke tudi nemške kolonije v Južnem morju, s čemer je Japonska dovršila politični del svojega programa, je ja- ' ponsko časopisje proglasilo, da se mora se-' daj začeti tudi gospodarski boj prot.i Nemčiji in Avstriji v Vzhodni Aziji. Območje, v katerem naj se vrši ta boj, se je označil kot »južnomorski trg«, Značilno je, da je Japonska razširila to območje na Kitaj-' sko, Hongkong, Indokino, malajske drža- . ve, Indijo in Avstralijo. Od začetka vojne'" sem so po teh ozemljih nenavadno veliko potovali japonski trgovinski izvedenci..' Ravno na trgih, kjer so pretežno angleške ' in francoske trgovinske koristi, so razvijali Japonci posebno delavnost, kar jasno dokazuje, da se pri svojem delu ne bodo dali motiti po nikakršnih ozirih na svoje zaveznike. Hongkong naj postane za japonsko trgovino opirališče, dočim hoče Japonska interesno območje na Kitajskem in v Mandžuriji deliti z Rusijo. Značilno jc, da si je Japonska za svojega druga tod izvolila ravno Rusijo, ki je pač najmanj nevaren konkurent, dočim o delitvi interesnih področij v vzhodni Aziji z Anglijo in Francijo ni ničesar slišati. »Vzhodni Angleži« hočejo torej pod pretvezo boja proti nemškemu in avstrijskemu gospodarskemu vplivu v vzhodni Aziji izpodriniti svoje angleške in francoske zaveznike s tamošnjega trga in ruski medved hoče očividno mirno in potrpežljivo kobacati v nastavljeno past. Dnevne novice. -f Ob obletnici vojske se spominjajte z darovi beguncev iz Primorske! — Občinski lovi. C. kr. deželna vlada je vsled posredovanja deželnega odbora z ukazom z dne 14. julija 1915, št. 17.161, izdala na c. kr. okrajna glavarstva nastopno okrožnico: »Izrekla se je bojazen, da se utegnejo v letošnjem letu pri oddajah občinskih lovov v zakup vsled maloštevilne udeležbe ponudnikov, pogojene po vladajočih izrednih razmerah, dosegati samo nizke za- I kupnine, kar bi glede na to, da se občinski lovi večjidel oddajajo na dobo petih let, trajno oškodovalo zakupovalce. Zaradi tega ni nobenega zadržka proti temu, da se v letošnjem letu potekajoče zakupne pogodbe glede občinskih lovov v slučaju, da prosi za to zakupnik in privoli v to občina, moreta za dobo enega leta podaljšati, ali pa da se občinski lovi, ki se bodo letos nanovo oddajali v zakup, če dojde od strani občine taka prošnja ali se izreče taka želja, dajo v zakup samo za dobo enega leta, O tem se obvešča c, kr. okrajno glavarstvo z naročilom, da pri letošnjih oddajah občinskih lovov v zakup, kolikor le mogoče varuje koristi zakupovalcev. — Slovenska društva iz Trsta in okolice so imela sestanek. Vseh društev je 72, deluje jih še 43. Ustanovila so si novo eksekutivo. — Padel je junaške smrti pri zavzetju Lvova dne 18. junija 191.' in kr. štabni narednik 17. pešpolka I v ;•, n Butkovič iz Nove gore pri Krškem. Odlikovan je bil radi velikih hrabrih činov z veliko srebrno in zlato svetinjo I. razreda. Bodi mu lahka žemljica na tujih tleh! — Draginja mila. Pred vojsko je bilo milo po 72 do 80 K, danes je pa po 170 do 180 K, Podražilo se je tedaj povprečno za 130%» — Cene mesa v Trstu. C. kr. namest-ništvo je na podlagi § 51. obrtnega reda določilo naslednje najnižje cene za prodajo govedine na drobno; Prednji deli z do-klado: I. vrste K 4-08, II. vrste K 3-68; zadnji deli z doklado: I. vrste K 4'72, II. vrste K 4 32. — Na bojišču ob Soči jc padel bivši celjski trgovec J. Sutter, doma iz Konjic. — Slaba letina v Dalmaciji. Iz Za- dra: Peronospera jc trte zelo oslabila, tudi olive in mandeljni kažejo slabej-še, kakor se jc pričakovalo. — Vsi solnograški gostilničarji obsojeni radi navijanja cen. Solnograško okrajno sodišče je obsodilo vseh 80 solnograških gostilničarjev radi navijanja cen na globo 10 do 100 K. — Vsi dunajski prekupčevalci živine ovadeni radi navijanja cen. Na zadnjem živinskem semnju na Dunaju so prekupčevalci znatno dvignili cene, dasi je prešičev šc preostajalo; zahtevali so po 3 K 50 v do 3 K 60 v za kilogram žive teže. Predsednik mesarske zadruge Vierockl je nato vložil ovadbo radi navijanja cen proti vsem dunajskim prekupčevalcem živine. Nato se jc deputacija mesarjev podala k justič-nemu ministru Hochenburgerju in mu pojasnila cel položaj. Minister je rekel, cla le pozdravlja, cla sc da oblastem prilika, da enkrat zgrabijo tudi one nevidne navijalce cen, ki jim drugače skoraj ni mogoče blizu. — Iz ruskega vojnega ujetništva se oglašajo in pišejo, Andrej Martinčič, vojni kurat, se je oglasil iz Kozlova, ki leži sredi evropske Rusije v tambovski. guberniji. Piše župniku Ivanu Zupanu v Hrenovkah: . . . Po šestdnevni vožnji danes (14. aprila) semkaj došel. Težavno popotovanje. Kdaj se zopet vidimo? — Peter Štimec se je oglasil iz ruskega ujetništva materi Ani, ki biva v Gorenjih Čačicah hišna številka 4, pošta Osilnica pri Brodu na Kupi. — Goriški Slovenec Leopold Ples, doma iz Devina, se je oglasil iz Tobolska v Sibiriji. — Pupisov iz Rakeka pošilja pozdrave staršem, sorodnikom, sosedom, orijateljem in znancem iz samarske gubernije. — Eti-bor Bloudek, sin ing. Boleslava Bloudeka, se je oglasil iz Kazalinska, ki leži vzhodno od aralskega jezera v Turkestanu. Uiijanske novice. lj Prosimo za slovenske molitvenike! Iz mnogih avstrijskih bolnic smo prejeli prošnje za slovenske molitvenike. Velika zaloga slovenskih molitvenikov pri »Slovenski Straži« je sedaj že popolnoma izčrpana, zato se obračamo na vse dobre Slovenke in Slovence v Ljubljani, naj nam preskrbe večje število dobro ohranjenih slovenskih molitvenikov in tudi slovenskih leposlovnih (ne Mohorjevih) knjig. Kdor jih pošlje z dežele, naj pošto sam plača. V ljubljanskih bukvarnah sc dobi tudi mnogo cenenih slovenskih molitvenikov. Kupite jih in prinesite jih v uredništvo »Slovenca«. Prošnji branilcev domovine se odzovimo na naj-častnejši način! lj Musica saera. V župni cerkvi pri sv. Jakobu se bo v nedeljo, 25. julija, ob priliki praznovanja cerkvenega patrona pri slovesni božji službi ob 9. uri pelo sledeče: Jos. Gruber: Jubilaums-Messc (orkestralno); Graduale: Constitues eos, A. Foerster; po recitirancm ofertoriju invokacija: Sancte Jakob, dr. A. Chlondowski. lj Pravico javnosti jc podelil minister za javna dela kuhinjski in gospodinjski šoli pri uršulinkah v Ljubljani. lj Ponižno vprašanje na gospoda župana. Iz delavskih krogov se nam piše: V Ljubljani sc govori, da je vojaška oblast ponudila ljubljanski občini po v sedanjih razmerah zelo nizki ceni na prodaj več železniških voz sladkorja in da je gospod župan to nad vse ugodno ponudbo odklonil. Prav lepo prosimo, naj bi gospod župan javnost obvestil, če so tc govorice resnične ali ne. lj Umrl je v bolnici v Budimpešti na ranah, dobljenih na severnem bojišču, korporal 17. peš- Eolka Maks Kolinowitz. Truplo so pripeljali v jubljano, lj Laški ujetniki v Ljubljani. Včeraj popoldne so pripeljali v Ljubljano okoli 150 laških ujetnikov, med njimi b častnikov in več borsaglierov. Odpeljali so jih na ljubljanski grad v varno okril BOLJŠA SEDANJOSTI X :'. mm*:', Mft i v. , IjUBLj ANA M A RIJ E TE RE: • zije cesta if.iVHovi svet ; nasproti kolizeja• zan; | tevajte prvi 5l0v.cenik : brezplačno Kupim v vsaki množini mikano in nemikano # B* po najvišji ceni. — Ponudbe na: Ivan N. Adamič, vrvarna, Ljubljana, Sv. Petra cesta š;. 31. 1453 Povečane slike do naravne velikosti, kakor tudi oljnate portrete na platno izvršuje umetniško po vsaki fotografiji 3409 3409 prvi fotografski in povečevalni zavod v Ljubljani, Kolodvorska ulica 34a. Kmetijsko društvo v Vipavi naznanja svojim cenj. odjemalcem, da ima na potu večjo množino dobrega hrvatskega vina, popoln tip vipavca. — Kdor bi hotel v bližnjih dneh vino dobiti na kolodvoru v Ljubljani, naj se takoj obrne osebno ali pismeno pod imenom ,F. V. 1431' na upravništvo »Slovenca". — Kdor bi hotel dobiti vino iz postaje Postojna, naj se obrne naravnost na Kmetijsko društvo v Vipavi. 1431 V najgloblji žalosti naznanjamo sorodnikom in prijateljem pre-tužno vest, da nam je danes ob pol 3. uri popoldne odvzel Gospod našo preljubljeno hčerko, oziroma sestrico, gospico MMmmm dovsuM učiteljico po kratki bolezni, prevideno s svetimi tolažili v 28. letu starosti. Pogreb nenadomestne rajnice bo v soboto dne 24. t. ni. ob 4. uri popoldne na pokopališče v Št, Vidu nad Ljubljano. Št. Vid nad Ljubljano, dne 22. julija 1915. Makso in Vinko Simon in Ana hrata. starši. I/flaia konzorcij »Slovenca«. Tisk: »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni .urednik: Joiei Gostinčar. državni nnslanec.