Političen list za slovenski narod.
naročnin« iu inšeraie •prejema upravniitvo v
Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopill se ne vračajo,
nefrankovana pisma ne
vsprejemajo.
Uredništvo je v Semenskih ulicah St. 2,1., 17
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
V Ljubljani, v sredo 20. novembra 1901.
Letnik XXIX.
proračun, ker od tega je odvisno delo, ki ga je sklenila zbornica v pomladanskem zasedanju. Torej najprvo proračun, potem razgovori o premirju.
To je torej ponudba nemških strank. To izjavo so opoludne načelniki dr. Funke, dr. Gross, princ Liechtenstein in baron Schwegel izročili ministerskemu predsedniku, ki se je zahvalil za »dobro voljo«. Ako imajo levičarji res dobro voljo, zakaj tratijo čas s praznimi nujnimi predlogi ? Vsa izjava je le pesek v oči. Tri leta so uganjali divjo obstrukoijo in danes zavračajo odgovornost za vse zastanke in vse škode le na desnico. In to je glavni, ako ne edini
namen nemške samohvale, ki govori iz
izjave.
Danes je parlamentarna komisija češkega kluba sklenila, da na izjavo levičarskih strank odgovori s protiizjavo, ki naj bi jo podpisali tudi češki konservativni veleposestniki in narodni socijalci. Ali bo iz te moke kaj kruha, pokaže najbližja bodočnost.
Kongregacije.
Danes je zbornica nadaljevala razpravo o nujnosti predlogov proti kongregacijam. Prvi govornik socijalni demokrat Schuh-meier je v psovkah proti katoliški veri in cerkvi še prekosil dr. Eisenkolba. Izrabil je razne protestanške pisatelje proti naukom ' liatoliške cerkve, proti rimskemu papežu, proti redovom in osobito proti jezuitom. Mož pa s svojimi tiradami ni vlekel, kajti imel je komaj dvajset poslušavcev.
Poslanec K 1 o i a č je zopet prečital neko zmes, ki jo jo nabral iz raznih pamfletov ali pa dobil iz kake mejnarodne iramasonsko pisarne.
Poslanec dr. Ilruban, član našega »slovanskega središča«, je v daljšem govoru pobijal razne neutemeljene trditve, ki jih širijo liberalci v »političnih katokizmih«. Akotoliko liberalce bodevoči cerkveno premoženje, ki v Avstriji znaša okoli 332 milijonov, vštevsi vse cerkve, kapele, pokopališča itd., zakaj pa ti junaki ne vidijo Rotšilda, ki ima samo v Avstriji do 4000 mi-
lijonov, torej desetkrat več nego vsa cerkev?
In če se naj meja zapre francoskim kongregacijam, zakaj se isto ni storilo proti p r o t es ta n š k i m pastorjem, ki po Avstriji z nemškim denarjem širijo le prusko kugo? Zakaj so n. pr. Židom ne zapro duri pred nosom? Govornik je tudi obširno dokazoval, da vse gibanje »proč od Rima« nima toliko verskega značaja, nego le vsenemške, protiavstrijske težnje. Govorniku so Vse-nemci glasno ugovarjali, toda govornika to ni motilo. Koncem govora so mnogi poslanci čestitali govorniku, ki je res krepko in neustrašeno zagovarjal katoliško cerkev proti surovim napadom.
Dr. Gross je v imenu nemške napredno stranke izjavil, da glasujejo za nujnost prvih treh predlogov. Ob enem je prijemal naučnega ministra, zakaj na njegovo interpelacijo ni naravnost in odkrito odgovarjal, marveč se izgovarjal na razne naredbe.
Naučni minister dr. vitez llartel jo takoj odgovoril, da je ena sama ženska kon-gregacija v zadnjih dveh letih dobila dovoljenje za naselitev v Avstriji, a še ta se je premislila. Torej taki so strahovi, ki jih slikajo mejnarodni liberalci. — Prihodnja seja je v petek.
Po dokončanih volitvah.
(Iz Hrvatske.)
Volitve so končane. Zedinjcna opozicija je pretrpela hud poraz, morda hujši nego jo sama mislila. Izgubila je polovico svojih poprejšnjih volivnih okrajev. Prišlo bo v sabor samo 13 ojKizicijonalnih poslancev; pravzaprav moremo računati le z 11, ker dva Frankovca bosta hodila svojo pot. Med temi 11 je pa Barčic divjak, ki bodo v narodnih vprašanjih seveda vedno glasoval z opozicijo. Tako ima zedinjena opozicija le deset stalnih in zanesljivih poslancev, tedaj ravno toliko, da bodo mogla stavljati samo-stalne predlogo v saboru.
Kdor pozna odnošaje na Hrvatskem, se ni treba niti najmanje čuditi, da so so volitve tako izvršile, ter je še sploh čudno, da
F« pešii prejema*: za
telo leto naprej 26 K -— h pol leta , 13, — , četrt , , 6 , 60 , mesec , 2,20,
¥ npravnlitvu prejemati:
za
celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10 , — , ietrt , , 6 , - , mesec , 1 ,70,
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Štev. 267.
Državni zbor.
Dunaj, 19. nov. 1901.
Cesar o parlamentu.
Cesar je zadnjič podpredsedniku Kai-serju in včeraj zopet dvema poslancema izrazil svojo nezadovoljnost o nedelavnosti drž. zbora. Poljskemu poslancu vitezu Gnie-woszu se je prav trpko pritožil, da delo tiči, in namignil, naj bi zbornica prenaredila, to je, poostrila opravilnik proti raznim razvadam in zlorabam hišnega reda. In posl. baronu Wassilku iz Bukovine je rekel cesar mej drugim: Parlamentarne razmere so zopet jako resne. Tako ne sme dalje, ker je prežalostno. Mnogi poslanci nimajo dobre volje in poguma. Mora biti drugače, tako ne gre.
Te resne in odločne besede vladarjeve ne morejo biti brez vspeha. Vsi listi jih tolmačijo po svoje, vsak s svojega stališča. Nemci zvračajo krivdo na Cehe, a ti na Nemce In danes se že kaže, da je vladarjev opomin zadel v živo. Zjutraj je krožila govorica, da se zbornica zaključi in vlada s § 14. uveljavi nov poslovni red. Nekaj ur pozneje se je ublažila mrzlična vročina.
Izjava nemške levice.
Sinoči so voditelji levičarskih klubov zborovali od 7. do '/.10. ure. Danes objavijo listi naslednjo izjavo:
V zboru načelnikov zastopane nemške stranke so se posvetovale, kako naj bi se preprečile velike ovire in težave parlamentarnih razmer, katere vsi čutimo in ki izvirajo iz narodno-političnih nasprotij na Češkem in Moravskem. Prepričale so se, da je mogoče pozitivno delo v zbornici le tedaj, ako se vse stranke v zbornici sporazume o načinu nadaljnega parlamentarnega dela. Zato so sklenile, da dajo povod takemu sporazumljenju. Ne spuščamo se v strankarska razmotrivanja, ampak se sklicujemo samo na razloge, ki morajo biti danes skupni vsem narodom in volivcem.
Nobena stranka ne more biti danes gluha za resne opomine, ki odmevajo od vseh stranij o gospodarskih razmerah. Vsaka
LISTEK.
Sestra.
Maloruski spisal M. E Markovič, preložil J. I.
(Dalje.)
Naberem nekaj v lonček in ji dam. Žena se mi zahvali in odide.
Nevesta pa se zadere nad menoj:
»Le se bode tako gospodarilo«, je rekla, »se bode zapravilo vse imetje! Tako bi se zlata gora razdala«.
Kako je govorila, kako je govorila ! . . . Mamka božja milostljiva!
»Nevesta«, sem ji rekla, »jaz so nisem zaradi ničesar pritoževala proti vam, dokler sem kaj imela. Imate greh, ker mi sedaj skorjice kruha ne privoščite«.
Neham delati in grem z vrta.
Meni je bilo jako težko. In sklenila sem: »Proč pojdem in si poiščem službo« . . . Spravim skupaj, kar sem imela: nekaj zvežem v zveženj, potem pa pokličem deco in ji ostalo razdelim. Imela sem toliko obleke, da sama niaem vedela, koliko, pa vso dobro, novo. Koliko je bilo platna, srajc, rut in oprsuikov! Deca se je razveš lila; devojke so si jelc takoj obleko pomer ! jati: »Mi li dobro stoji, teta?« . . . »''<■ |
stranka je prepričana, da do danes ni bilo resnejšega trenotja v gospodarski zgodovini Avstrije. Dasi vsi narodi živo goje svoja narodna Čustva, vendar se morajo vsi zavedati tudi skrbi in odgovornosti za politično in gospodarsko bodočnost skupne domovine. Vsled tega je neumestno, da se množe jezikovno zahteve in narodno-poli-tične težnje že z ozirom na to, da se takoj ne morejo izvršiti in da mejtem država škodo trpi.
Dvojno nalogo mora parlament izvršiti: najprvo rešiti državni proračun in ustvariti v zbornici razmere, da bode mogoče skleniti nagodbo z Ogri in trgovinske pogodbe.
Kar se tiče proračuna, je danes jasno, da je v takih razmerah pravočasna rešit j v nemogoča. Pet tednov imamo še do Božiča. Niti dneva ne smemo zgubiti, da more odsek rešiti proračun ter zbornica dovoliti provizorij. Zato je nemogoče, da bi mogla zbornica sedaj presoditi po vsebini vsa mnogoštevilna vprašanja in zahteve. Ce se vse stranke združijo, da odsek do Božiča reši proračun, je mogoče doseči ta namen. Zato nasvetujemo, naj vlada posreduje, da vse stranke sklenejo: Nujni predlogi naj se umaknejo ; ako zbornica nima seje, naj proračunski odsek vsak dan zboruje in nadaljuje svoje delo ; proračunski provizorij naj se brez prvega čitanja odkaze odseku.
Več truda pa bode treba, da se omogoči obravnava o ogerski nagodbi in trgo vinskih pogodbah. Ko zbornica reši proračun, naj se snidejo deželni zbori. Mej tem časom pa naj se pripravlja pot za nadaljno delo. Ako ni mogoče, da bi se vlada mogla opirati na vse stranke, ako so obravnavo o nagodbi ograde z raznimi narodnimi zahtevami, potem ni upanja, da bi parlament mogel urediti gospodarsko razmerje mej državnima polovicama. Treba je torej ustvariti razmere, da so vse stranke z vlado najdejo na naravnem temelju avstrijskih koristij. Nemške stranke so pripravljene, z vsemi močmi sodelovati na to, ter menijo, da je tedaj treba razgovarjati se o najvažnejših narodnih nasprotjih v duhu spravljivosti. Najprvo je treba reda v zbornici, da reši
meni?« . . . »Kadar se omožim, denem na glavo ono le rdečo ruto«, je rekla, pa je še tako majhna kakor zaponka. Deca je čebljala okrog mene, meni je bilo pa tako težko, da nisem mogla besedice izpregovo-riti. Solzo so se mi lesketale v očeh. Deca je to zapazila ter me vprašala: »Draga tetka, zakaj ste žalostni? Ali vas jo kdo užalil? Ali ste bolni?« . . . Obkolili so me, kakor drobne ptičice. »Nikar ne jokajte!« so mi govorili in mi z ročicami oči pokrivali.
3.
Zvečer čujem, da gro brat. Jaz grem v stran in sedem v kot. On veselo j)ozdravi:
»Zdravi, mali in sestra !« Za njim pride žena v kočo. Posedejo k večerji ona dva
in deca.
»Zakaj pa ti no greš, sestra P«
»Hvala ti, brat, nočem«.
On živo pogleda mene, potem pa ženo in pokima z glavo :
»Žena«, izpregovori, »vidim, da si temu ti kriva. Ne žali sestre, sicer ti bodo šteto v greh«.
»Jaz nesrečnica! Sem li jaz morebiti tvoja dekla, da no smem niti besedice iz-prigovoriti? Mučiin li jaz tvojo sestro, ka-li? Saj som resnico govorila!«
In ona preneha večerjati in odide iz hiše.
A starejša hčerka reče očetu:
»Ata, zakaj teta vedno joče? Tako joče, o Bog! Kaj ji je rekla mati?«
Brat je molčal in je samo hčerko po-gladil po glavi. Po večerji pristopi k meni, sede poleg mene in mi reče :
»Sestra moja, nikar ne bodi žalostna, golobica! Dosedaj smo živeli lepo, tudi za-naprej moramo tako. Midva sva sama na svetu . . . Odpusti moji ženi kako neumestno besedo, naredi mi to veliko ljubav, moja sestra draga !«
»Brat moj, golobček ! Varuj mo milost-ljivi Bog, da bi tebi hotela kaj reči ! S či-raur me je tvoja žena razžalila, to ji odpuščam, samo težko mi je, brat moj ! Pusti me, da se zjokam . . . lažjo mi bode«.
»No plakaj, sestrica, nikar !«
»Brat, zapustiti vas moram«. On se jo prestrašil.
»Pa kam hočeš iti?«
»Služit grem«.
»Kakšne misli imaš, sestra ? Pomisli, za Boga!«
Pričel me jo pregovarjati in privedel ženo ; tudi ona me je prosib.
»Ne zapusti nas!«
Slišala jo tudi deca. Bože, kako so pritekli k meni, pa v jok !
«Naša draga tetica nas hoče zapustiti! Ne zapusti nas, saj bodemo pridni, pa radi te bodemo imeli!«
Ce so vsem upiram, ali deei so no morem ustavljati. Privijem male k srcu jia zajokam. Brat je mislil, da sem so premi slila, pa bo mi je začel zahvaljevati:
»Hvala ti, sestra, ker mojo deco tako ljubiš. Ti bi bili broz tebe sirote, kakor brez rodno matere«.
Pa jaz som še vedno mislila, da grom služit.
Ležemo spat. Jaz nisem oči zatisnila : objelo so me žalostne misli ter težka toga. Hudo mi je bilo, ko sem pomislila, da so bodem morala kakor dekla po svetu pobijati. Imela sem svoje posestvo, odrasla sem v blagostanju, a sedaj moram iti v svet, da si prislužim košček kruha, m znabiti še v kaki slabi družini ! Moram prestati dobro in slabo, moram so vsega privaditi. Spoznati hočem, kakšna je tujina. Pretrpeti hočem vsako bedo in nadlogo. Nikdo ne bode z menoj sočustvoval, nikdo ne bodo sedel poleg meno, da žaluje z menoj, nikdo ini ne bode govoril iskrene ter mile besede.
(Dalje prih.)
^e izvoljenih toliko opozicijonalcev. Nagli razpust sabora in hitri razpis volitev nista mogla tako porazno delovati na opozioijo, saj je bila vendar vsaj deloma pripravljena na volitve; le prava organizacija jej je manjkala ; sicer pa tudi s to ne bi bila vspela proti Cromvvellovej taktiki vladinih organov prigodom zadnjih volitev. Kaj se je vse počelo od vladine strani na korist mažaronskih kand'datov proti opozicijonalcem, o tem se bode seveda obširno razpravljalo v bodočem saborskem zasedanju, ker opozicijonalni časopisi morajo o tem molčati, če hočejo izhajati, saj jih radi takih spisov dan za dnem konfiscirajo. O kakšnej slobodi volivnega gibanja se na Hrvaškem sploh ne more govoriti. Opozicijonalci se niso smeli ganiti; za vladine kandidate pa je delal ves službeni aparat od občinskega pisirja do velikega župana pri vsem tem, da je že po volivnem redu na Hrvaškem polovica volivcev vladina.
Vseh volivcev ima na Hrvatskem do 60.000, tedaj 2l/, % od vseh prebivavcev. Od teh je činovnikov 8000, srbskih glasov 12.000, mažarskih in nemških 5000 in židovskih 3000. Po tem takem ima vlada 28.000 stalnih svojih privržencev, a kjer je bilo potrebno nekaj glasov za vladinega kandidata, tam so izbrisali iz listin opozici-jonalne volivce; zato je letos oddanih sploh manje glasov nego pri zadnjih volitvah. Je li potem čudno, da je vladina stranka tako sijajno zmagala?
To ni čudno, pač pa to, da je prišlo v sabor še toliko opozicijonalnih kandidatov. Toda pri vsem tem tegotnem in neugod nem položaju, ki ga je imela opozicija nasproti mažaronskej stranki, ne bi bila ona izgubila toiiko mandatov, da je bila bolje organizirana in da ni takozvana hrvatska inteligenca tako strašno malomarna za narodno stvar.
To priznavajo zdaj sploh opozicijonalni časopisi. Organizacije je treba povsodi med kmeti in pri meščanih. Ni dovolj pisati po časopisih lepe članke in govoriti v saboru fulminantne govore, nego je potrebno podučiti narod, zakaj se gre pri volitvah. Moramo iskreno priznati, da hrvatska opozicija do zdaj ni resnobno mislila o tej stvari. Le redko kdaj se je pokazal hrvatski poslanec med svojimi volivci, da jim razjasni svoje stališče v saboru in da jim da priložnost, da se upoznajo ž njim ter mu sami razlože svoje potrebo. Narod hrvatski ni politično niti najmanje izobražen in to je ravno uzrok, da je tudi tako nestalen, a inteligentni del njegov tudi brezznačajen.
Res je, da na Hrvatskem ni one svobode glede zborovanja, kakor drugod, toda nekaj bi se dalo vendarle storiti v tem pogledu. Potem pa je treba narodu pomoči v gmotnem pogledu. Skoda, da ima agrarna banka toliko težav premagati in da tako malo marajo zanjo oni, ki so že po svojem zvanju dolžni narodu pomoči. Osnovanje te banke je neobhodno potrebno ter se s tem ne bi smelo dolgo odlašati, sicer zgubi opozicija do drugih volitev še več svojih dosedanjih privržencev med kmeti. Tako čaka tedaj opozicijo veliko dela, toda vstrašiti so tega ne sme.
Glavna njena naloga mora biti, da ohrani kmečki stan zase, ker tukaj more biti njena moč ; pri sedanjih volitvah se je mogla prepričati, da s tako zvano inteligenco ne more računati. Sicer velja pa menda tudi za Hrvate, da traje vsaka sila le do vremena in da se bode tudi na Hrvatskem spremenil dosedanji zistem. A čim nastanejo slobodneji odnošaji, bo treba poskrbeti za novi volivni red, po katerem bodo mogli priti v sabor zares pravi narodni poslanci, kakršnih po današnjem volilnem zakonu ni mogoče izvoliti. Zato na delo vso, kar je še neodvisnega in domoljubnega življa, da se reši Hrvatska današnjega nedostojnega političnega stanja.
Foiitični pregled.
V Ljubljani, 20. novembra.
Parlamentarna kriza rešena?
Z izjavo nemških levičarjev, katero je včeraj mej sejo poslanske zbornice minister-skemu predsedniku dr. Korberju podala de-putacija nemških levičarskih strank, obstoječa iz poslancev: Schvvegel, Der
Bchatta, Funke in Liechtenstein, in katero vsebino prinašamo na uvodnem mestu, je po poročilu nemških listov odstranjena nevarnost krize. Resolucijo je sprejel pl. Körber z velikim zadovoljstvom ter ob tej priliki izrazil nado, da bodo tudi ostale parlamentarne stranke delovale v tem smislu za asanacijo parlamentarnih raz mer. Na Čehe je baje ta izjava napravila najboljši vtis, opustili so neki že svoje strogo opozicijonalno stališče in so se jeli udajati. Toda preveč optimistiški se v tem oziru ne sme soditi, ker se splošno trdi, da je sklenjeno sedaj premirje, in da je kriza le o d lože na za nekaj tednov. Češki klub so je že posvetoval o tej izjavi nemških levičarjev ter sklenil, v posebni spomenici odgovoriti na izvajanja Nemcev, povabiti k raz govoru tudi češke veleposestnike in agrarce in izjaviti, da morajo konference o nagodbe-nem vprašanju prej priti na vrsto, predno bo rešen državni proračun v odseku. Nikakor pa ne marajo ovirati budgetne razprave. — Ko se prično posvetovanja načelnikov vseh parlamentarnih klubov, bodo Cehi zahtevali odgovor glede češčine kot notranjeuradnega jezika. To posvetovanje se na povabilo ministerskega predsednika vrši baje že danes. — Nevarnost krize je torej odstranjena le za nekaj časa, vendar tako radikalnih posledic bržkone ne bo, kakor so jih napovedovali včeraj poljski listi.
Dr. Lueger v Briksenu.
Za minulo nedeljo so napovedali bri-ksenški krši. socialci velik shod, na katerem naj bi poleg drugih govoril tudi posebe povabljeni dr. Lueger. Vodstvo konservativne stranke je tem povodom izdalo že objavljeno izjavo, v kateri naroča svojim somišljenikom, naj se shoda ne udeleže. Shod se je potem vršil vkljub temu in je bil po poročilu kršč. socialnih listov zelo sijajen, vendar pa na njem ni govoril dr. Lueger in se sploh ne ve, če je res prišel v Briksen. »Reichspost«, ki je včeraj objavila brzojavko o sijajnem uspehu dr. Luegerjevega govora, namreč danes poroča, da dr. Lueger radi hudega prehlajenja ni mogel govoriti na briksen-škem shodu in da je brzojavko prejšnjega dne uredništvo napačno tolmačilo. Prehla-jenje menda ni v nikaki zvezi z izjavo konservativcev.
Smeli o carinski zvezi.
V ogerski poslanski zbornici se vrši sedaj takozvana adresna razprava. Pri tej priliki je govoril ministerski predsednik Szell tudi o carinski zvezi z Avstrijo. Rekel je mej drugim : Samostojno carinsko ozemlje bi imelo brezdvomno mnogo ugodnosti za Ogersko. Industrija bi se mogla mnogo bolje pospeševati, kot v carinski skupnosti, nasprotno pa bi otežkočila izvoz surovin in bi se sploh ob uvedbi te novotarije pojavile marsikake težkoče. Kajpada tudi sedanja carinska skupnost ni brez hib ; vprašanje je le, na kateri strani je več prednosti oziroma" hib. V gospodarskih vprašanjih se dela s kompromisi in na te bi bili navezani tudi v dobi samostojne carine. — S temi besedami je Szell odgovoril na nekatera izvajanja članov neodvisne stranke. Iz odgovora je razvidno, da bi Szell rad jpritrdil vroči želji panmažarskih elementov, a si prav no upa z barvo na dan.
» Daily Ne ws« proti Brodricku.
Na zadnje napade angleškega vojnega ministra na angleško časopisje, ki vsaj nekoliko simpatizira z Buri. odgovarja imenovani list mej drugim to-le : Govor Bro-drickov mora vsakogar, ki o tem še ni bil prepričan, že sedaj uveriti, da mož ni več sposoben za svojo mesto, in se mu mora z vsakim dnem bolj utrjevati želja, da bi čim prej strmoglavila sedanja vlada, dokler ni prepozno. O Brodrickovih skrajno neumestnih šalah niti no maramo govoriti, le toliko mu povemo na oč-tanje, češ, da časnikarji pišejo članke le za denar, da ko bi kak časnikar opomnil : Brodrick dobiva na leto 5000 funtov, a sam niti polovico toliko ni vreden, bi govoril golo resnico. — Tako naravnost pa menda še nihče ni govoril z Bro-drickorn.
naštudirana ter jo naslovna uloga v rokah našega izbornega tenorista gospoda Tita Olševvskega. Eleonoro poje gdč. N o -6 m i, druge večje partije pojo gg.; V a -fiiček, Wildner in Krampera.
»Rokovnjači«.
Vprizorjena prvikrat v sezoni je napolnila gledišče do zadnjega kota Jurčič-Kors-nik Govekarjeva narodna igra. Tu bi se lahko reklo : »Svoji k svojim !« Kadar gremo k takim igram, gremo lahkim srcem in z lahko nogo, dobro so zavedajoč, da gremo domov. Domovina — pa mili kraj, naj bo kakorkoli. Tu ni nič tistega umetnega, rafinira-nega in parfumiranega ozračja, ki nas obda v mnogih tujih igrah, da se človek z gotovostjo zaveda pred odrom: nocoj smo na tujem, ¡sinoči smo bili zopet doma; tako ugodno nam je bilo. kot dečku v kotu za pečjo, ko v pozimskih večerih ob drdranju kolovrata posluša bajke in povesti sive babico, ter strmo zre v luč, krog katere so dvigajo vse one prikazni in plavajo po zraku, katere mu je naslikala mlada domiš-liija na podlagi babičnega pripovedovanja, človek ljubi najpreje samega sebe, in ta filozoiski stavek je dokazalo občinstvo sinoči, ko je petnajstič zasedlo prostore pred pozor-nico »Rokovnjačev«. Prav v teh pulzira toliko narodne krvi, da so udarci skoro prepolni. V njih srečaš dobrovoljce, bahato in dovtipne vinske bratce, veselost mladih dečkov, tragično poezij i nesrečne ljubezni, rokovnjaško viteštvo, rodbinsko tragiko, ki jo provzroči zlobna duša in privede v najgorjo bolest ubogo mater in izžme solze iz očij dveh bratov, ki se morata srečati kot sodnik in hudodelec. Da, veliko žalostne narodne romantike je v igri, in gotovo je imel tu dramatizator Govekar srečno roko, da se jo lotil prav tega romana. Kot dejstvo stoji resnica, da imajo »Rokovnjači« toliko privlačno silo, kot nobena druga naša igra. — Prispelo je sinoči mnogo občinstva z dežele in od strani dijaštva je bil tolik naval, da so je moralo napolniti nekaj lož s kranjskimi dijaki, ker je bila gneča neznosna. — Igralo se je sinoči splošno z navdušenjem. Blaž Mozolj Verovšek je bil sinoči zopet z aplavzom sprejet. Dasi je mojster v mnogih ulogah, a ta je zanj specijaliteta ! Tu har-monira vse: postava, mimika, maska in beseda. Čast!
Strastno in ognjevito je igral g. Deyl mojstra Grogo. Kar je nekdaj Inemann skril dušo in v pritajmh, pretrganih stavkih izdal, izrazil je sinoči g. Deyl z vso burnostjo po osveti hrepeneč^ga srca. Ugajalo nam je dino ni, ko jo na Kolovcu kot ranjenec posegal za razgaljeno srajco; tako nekam ni zkoten čut vzbuja to, kot ne bi imeli pred seboj junaka — ampak berača. Gspdčna Rttekova Polonica je bila kot sicer v naivno-ljubezenskih scenah izvrstna. Prav posebno nam je treba omenjati g. Danila kot Oblo-škega Tončka. Kdor zasleduje zgodovino tega našega dramskega umetnika, mora priznati, da je v karakteristiki ulog alla Dolef in Rajtguzen prispel naravnost do vrhunca Boljše moči si ne moremo želeti in bi je pač ne bilo lahko najti.
Izredno pohvalo zasluži po sinočni predstavi »narod«, sinoči ni bilo nič lesenega, mrtvo stafažkega. Vse se je gibalo, vse je živelo. Tako naj bo vselej pri podobnih pri zorih. Zbor mladih vojakov je moral ponoviti ljubko pesmico, krasno je pela gdč. Noemi in prav v majhnem velik je bil hlapec France — g. Pirnat. Ob tej priliki pripomnimo, da je silno važno za celoto, če se male ulogice ne igrajo bagatelno. Ako ne gredo gladko, trpi celota in igri se pokvari vspeh. Sinoči se je opazilo premalo uka pri gg. Lovšinu, Perdanu, Nučiču in Lieru. Čo tudi je uloga nehvaležna in neznatna, treba je v prid celoti, da so i taka proizvede vestno. Treba je smatrati ves aparat kot veliko osebo »Dramo«, ki mora biti vsa dobra, no samo v glavnih delih.
F. S. F.
Janka Kersnika zbrani spisi.
V založbi L. Schvven tnerj a v Ljubljani je izšel II zvezek, 1. sešitek Janka Kersnika zbranih spisov. Uredil dr. Vladimir Leveč. Drugi zvezek prinaša roman „Na Ž o r i n j a h". — Cena 2 K 50 h, po pošti 2 K 60 h.
Književnost in umetiiost.
Repertoir slovenskega gledališča
Jutri, v četrtek, se poje prvikrat na slovenskem odru Flotovva opera »Alos-I sandro Stradella«. Opera je jako dobro
Dnevne novice.
V Ljubljani, 20. novembra.
Peticije za slovensko vseučilišče
so odposlala sledeča društva: »Hranilnica in posojilnica v Trnovem«, »Gospodarsko društvo v Trnovem« in »Kat. pol. društvo za sodno okraje II. Bistrica, Postojna in Senožeče«, dalje »Bralno društvo« pri Devici Mariji v Polju, »Katoliško slovensko delavsko podporno društvo pri D. M. v Polju«, »Kršč. soc. strokovno društvo papirnih delavcev v Vevčah«, »Konsumno društvo pri Devici Mariji v Polju«.
Za slovensko vseučilišče prinaša simpatičen članek poljski „Kurjer Lwowski".
Češki dnevnik „Katolicke Listy" priobčuje v češkem prevodu članek „Slovenskega lista* : „Slovinska universita".
Dar za slovensko vseučilišče. Dekan v Velikovcu ö. gosp. Jan. Wieser je poslal danes za slovensko vseučilišče dar tisoč kron. G. dekan je z zneskom do-poslal dež. odboru kranjskemu naslednje pismo : Slavnemu dež. odboru Kranjske kro-novine v Ljubljani. Zanimala me je novica, da za ustanovitev slovenske univerzitete v Ljubljani vsako leto hoče Kranjska dežela prispevati 100.000 K, mesto Ljubljana pa 10.000 K. Da dejanski pokažem, kako močno me veseli sedajno živahno gibanje za ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani, da pokažem svoje globoko prepričanje o potrebi imenovanega vseučilišča za obstoj in kulturni razvoj slovenskega naroda, da pokažem svojo iskreno željo, da so vresniči upravičena želja Slovencev po vseučilišču: pošljem 1000 K in prosim, naj slavni dež. odbor blagovoli to svoto sprejeti kot moj skromni prispevek k ustanovitvi omenjenega vseučilišča. Velikovec, dne 19. nov. 1901. Jan \yieser s. r. dekan. — Slava rodoljubnemu darovatelju 1
Iz graških slov. akademiških krogov smo prejeli naslednjo brzojavko, ki je včeraj po pomoti izostala : »Poročilo z a -grebške deputacije sprejeto z navdušenjem in velikim zadovoljstvom. Zagrebškim slovanskim akademikom se je sporočila iskrena zahvala graških slovenskih akademikov za sijajno manifestacijo za ljubljansko univerzo«.
Umrl je v Gorici veleč. gosp. Tomaž č e r i n , profesor bogoslovja. N. p. v m. 1 Osebne vesti. V VII. plačilni razred se s 1. jan. 1902 pomaknejo ti-le gg. profesorji: Ilenr. Gartenauer, Fr. Brež-n i k in Rajko Perušek na 1. drž. gimn., Simon Rutar na II. drž. gimn. in dr. Jos. Binder in ees. svetnik Ivan Franke na drž. realki v Ljubljani.
Fonovljeni koncert „Glasbene Matice". Sedaj je gotovo, da se zadnji krasno vspeh koncert, Beethovnova »Missa s o 1 e m n i s« (»Slavnostna maša«), ponavlja, in sicer prihodnjo nedeljo, dne 2 4. novembra ob 5. uri popoldne. S tem se bode ustreglo občni želji glasboljubivega občinstva, ki bi rado še enkrat slišalo to velikansko, divno lepo skladbo. Ob enem se hoče dati prilika tudi premnogim drugim, ki so po prvem koncertu obžalovali, da niso bili navzoči. Posebno ugoden pa je čas koncerta v nedeljo ob 5. uri popoldne za slavno občinstvo z dežele, ker je na vse strani lepa železnična zveza. Koncert se namreč konča še pred pol 7. uro zvečer. Lahko rečemo, da še za noben koncert »Glasbene Matice« ni bilo toliko zanimanja, kakor ga je za ta. öaj je pa tudi naravno, ker se izvaja — in tega ne moremo dovolj često povdarjati —največje zborovo delo največjega skladatelja vsega sveta, in izvaja se s samimi domačimi močmi! Veliko mesto bi si štelo v čast, in velik narod bi bil ponosen, kadar bi se v njem izvajala taka skladba svetovne slave, nikar pa Ljubljana in mali naš narod slovenski! Zato pa naj bi tudi od povsod prišli vsi, ki se zanimajo za glasbo — in takih ni malo pri nas — da so jim ob koncertu »Glasbene Matice« razširi duševno obzorje in uglobi in ublaži muzi kalno čustvo. Kdor reflektuje na svoj navadni sedež, naj se oglasi vsaj do petka v trgovini g. L o z a r j a , ker se prav zelo že naročajo sedeži.
Generalna skušnja za ponovljeni koncert „Glasbene Matice" bo v petek ob pol šestih zvačer v »Narodnem Domu«. Odbor prosi vso čestite člane pevskega zbora, naj pridejo sigurno in točno, da se ponovljeni koncert izvrši takisto sijajno kakor prvič.
S c. kr. prve gimnazije v Ljubljani se nam piše: Sklicevaje se na § 19 tisk. z. in ozirajo so na notico v št. 247 časnika »Slovenca« »S c. kr. prve gimnazije«, prosim ponatisniti sledeči popravek: Ni res, da sem se proti dijakom dvomljivo izrazil, ali so Izraelci res šli skozi Rudeče morje, temveč res, da sem ta prohod dijakom razložil in celo z narisom na tabli predočil. Daljo ni ros, da sem skrinji zaveze rekel »der Kasten«, tornvoč res, da sem to
neveščim dijakom razložil tako, da si imajo isto predstavljati kot v skrinji ali omari shranjeni tabli Izraelskih zapovedij. V Ljubljani, 19. novembra 1901. Dr. Klimesch, m. p. — Dijaki, ki so slišali prve besede dr. Klimescheve, ki so naslednjo uro poslušali, kako je popravljal, in ki bero ta popravek dr. Klimeschev, pač vedo, pri čem da so. Z zadovoljstvom beležimo, da se bo dr. Klimeseh vedno varoval izreči to, kar mora tu — seveda ne brez migljaja svojih predstojnikov — popravljati.
Poljudna predavanja. Kakor je bilo že po časopisih razglašeno, sklenili so odbori Slovenske Mttice, zdravniškega društva in društva .Pravnik' prirejati letošnjo zimo poljudna predavanja iz raznih strok vede. Vsako društvo imenovalo je po tri poverjenike z naročilom, da vsi poverjeniki teh društev vkupno vkrenejo vse, kar je potrebno, da se oživotvori to občni ljudski prosveti služeče podjetje. Poverjeniki so so z vnemo odzvali pozivu svojih odborov, na večkratnih svojih sestankih ugotovili in razporedili tvarino predavanj, pridobili za njo predavateljev in oskrbeli tudi vse druge potrebnosti. Vstop k predavanjem bo brezplačen in prost vsakemu. Predavalo se bode načeloma vsako drugo nedeljo dopoludne od V» 11. do '/«12. ure. Ako pa so kako predavanje ne bo moglo končati v jedni uri, nadaljevalo se bo v prihodnji proeti nedelji. Gospod župan Ivan Hribar, ki je z veseljem pozdravil to, v prvi vrsti ljubljanskemu sta-novništvu služeče kulturno delo, je v namen predavanj prepustil drage volje prostore dekliške šole na Sv. Jakoba trgu brezplačno, na čemer mu bodi tu izrečena zahvala. — ¡Spored predavanj je za sedaj takole določen: Dne 24. nov. g. prot. V r h o v e c : Spomini na ljubljanska pokopališča in prva naprava pokopališča pri sv. Krištofu«. Dne 8. in 15. decembra gg. zdravnika dr. Krajec in dr. Praunseis: »O sestavnih delih človeškega telesa«. — Dne 22. dec. g. dež. sod. svetnik Wenger: „O vplivu pravdnega postopanja na splošno omiko in blagostanje ljudstva". — Dne 5. januv. 1902 ravnatelj strokovnih šol g. Šubic: „O elektriških železnicah s posebnim ozirom na ljubljansko elektr. železnico". — Dne 19. januv 1902 mestni zdravstveni svetnik g. dr. Kopf i va: „O nalezljivih boleznih s posebnim ozirom na tuberkulozo". — S tem napravi se poskus če se bode dalo tudi pri nas zanesti posamezne panoge vede v širše kroge, kar se je drugod tako izborno posrečilo. Ako bode poskus vspešen, potjm bode nalog poverjenikov zgoraj navedenih društev, da se obseg tvarine, katero naj se s predavanjem poda občinstvu, kolikor možno razširi, zlasti na umetnost in leposlovje. V ta namen obr nili se bodo potem poverjeniki še do drugih slovenskih strokovnjakov, posebno pa stopili v dogovor z vsemi tozadevnimi slovenskimi društvi.
Paaijonske predstave v dvorani »Katoliškega Doma«. V četrtek, dne 21., v petek, dne 22., v soboto, dno 23. t. m., začetek ob V»8. uri zvečer : Daritev sprave na Golgoti. Predstava o mučenju in umiranju Jezusa, proizvaja starobavarsko društvo. Vstopnina: Sedeži v sprednjih vrstah po 1 krono. — Sedeži v parterju po 80 h, stojišče v parterju 60 h, galerija 40 h. — Vstopnice dobivajo se v »Katol. Bukvami« pred Škofijo in vsakokrat pred predstavo zvečer pri blagajni.
Iz Škofje Loke. Zadnja notica o vodovodu v Škoiji Loki naj se glasi: Vodovod uršuli nskega samostana v Škofji Loki bodo 25. t. m. blagoslovljen in odprt. Mestnega vodovoda še ni. Tu so zopet enkrat »klerikalci« naprednejši od liberalcev. Isti dan bodo napravile nekatero novicioje slovesne samostanske obljube, par kandidatk pa bo preoblečenih. — Uradni list in »Narod« sla tudi poročala samo o »vodovodu v Skolji Loki«. Radovedni smo, ali bo »Narod« zdaj priznal, da je ta vodovod — klerikalen.
Nsarece valed povodnji. V bližini Laz se je prevrnil nek voz v naraslo Savo. Konj je utonil. Tudi v bližini Podbrda seje zgodila slična nesreča. Silni naliv jo napolnil B a č o tako silno, da jo na nekaterih krajih cesto odnesla. Voz je zalezel v lak odplav-Ijeni dol in v deročo vodo, ki je odnesla voz in konja.
Iz vode potegnil. Minulo soboto je hotel öö-letni Mih. Šivalec v Dolenji vasi pri Zagorju z verigo pritrditi brv preko Medije pred svojo hišo, ker je bila v nevarnosti, da jo odnese narasla voda. Pri tem je pa padel v vodo in bi bil gotovo utonil, da mu ni prihitel pravočasno na pomoö 19 letni kamnar Fr. Resnik iz Zagorja in ga potegnil iz vode.
Samomorivka. Iz Kamnika se nam piše : Dne 19. t. m. so potegnili iz Bistrice mrtvo truplo 181etne dekline samomorilke. Naredila je znanje z nekim Kučero, ko je služila v Trstu. Kučera jej je baje lagal, da ima v Kamniku štacuno. Neumno dekle mu je verjelo in prišlo za njim v Kamnik. Tu je zvedelo, da je Kučera navihan slepar, da je v kamniškem zaporu, ker je neko drugo lahkovernico ravno na tak način osleparil za 100 K. Ko je videla, kako je prevarjena, si je prevezala obleko, da bi bolj gotovo utonila in je skočila v Bistrico. Doma je baje nekje z Vipavskega. — Tako daleč zaide dekle, ki verjame sleparjem in se vda strasti 1
Afera Wallburg. Neki budimpeštan-ski list poroča, da se je ta afera za Wall burga precej na boljšo stran obrnila. Zastopnik višjega dvornika je prišel k ženi zaprtega Ernsta Wallburga in ji javil, da je naddvorništvo pripravljeno podpirati rodbino in skrbeti za skrbno vzgojo otrok, toda samo pod pogojem, da se Wallburg s svojo rodbino poda v inozemstvo.
Ljubljanske novice. Meščanska godba ima, kakor smo včeraj naznanili, danes ob 8. uri zvečer občni zbor v »Mest. Domu«. Posebna vabila se za zborovanje niso razpošiljala. Pristop je vsekemu dovoljen. — Z rešilnim vozom so odpeljali v bolnico delavca Martina Zupana, ki je v pijanosti padel in se na tlaku močno poškodoval na glavi. — »Agenta« za Ameriko. Policija je aretovala krojača Gregorja Arkota iz Zamosteca in delavca Franc Zelnika iz Dol. Mokropolja, ki sta va bila ljudi v Ameriko. V njihovi družbi je bilo nekaj dečkov, katere sta mislila odpo-slati v Ameriko.
Občinske volitve v Gradcu. Danes zjutraj smo dobili naslednjo brzojavko iz Gradca : »Pri občinskih volitvah je treba v tretjem razredu ožje volitve med s o-cijalnimi demokrati in nacijo-n a 1 c i. Socij Stingl dobil najvišje število glasov. Sociji odkorakali od magistrata pe-vajoč »Arbeiterlied«. Oddanih je bilo, kakor so glase poznejša poročila, včeraj 2801 glas (volivno pravico ima v III. razredu 4680 volivcev). Kandidatje združenih nemških naci-jonalcev in iiberalcev so dobili 1065 do 1013 glasov (lani 1176 do 1076), socijalno demokratični kandidati 1194 do 1244. Pri lanski ožji volitvi so dobili socijalni demo-kratje od 879 do 854 glasov. Kandidatje krščanske ljudsko stranke so letos dobili 472 do 426 glasov, lani ta stranka še ni nastopila. Izid volitev sa je proglasil včeraj ob '/,8. uri zvečer. Ožja volitev se vrši v petek. — Tretji razred voli letos pet občinskih odbornikov. Ako socijalni demo-kratje v petek zmagajo, imeli bodo v gra-škem občinskem odboru devet zastopnikov.
V Konjicah je umrl 19. novembra t. 1. za šenom Anton Pajek, po dom. Pre-žigalec, brat dne 25. julija t. 1. vzvečnelega kanonika, preč. g. dr. Jožefa Pajeka, previden s sv. zakramenti za umirajoče, star 63 let. Pokojnik je bil zadnji moški potomec starodavno kmečke rodbino na Prežigalu blizo Konjic. Žena mu je lani umrla, no da bi mu bila dediča zapustila. ,Prežigalec', s katerega shajajo še preč g. prtf. Zidanšek po svoii materi, preide na nekega rejenca, kateremu so bili tudi pokojni g. kanonik jako naklonjeni. Pogreb bodo v četrtek ob 8. uri zjutraj, .svetila mu večna luč !
Podzemeljska jama na dražbi. »Jama nadvojvode Ivana« ali takozvana »Huda luknja« na Spodnjem Štajarskem pride dne 13. t. m. na dražbo. Dosedanji njen lastnik g. Ivan Vi vod je po raznih okolnostih prisiljen storiti ta korak.
Štajarske novice. Ž u pan odstopil. Zupan v Laškem trgu Weber je odstopil, baje zato, ker niso hoteli Slovenci več tako plesati, kakor bi bil on žvižgal. — Umrla jo na Spodnji Polskavi Uršula Straus, mati prof. dr. J. Pajka v
89. letu svoje starosti. — Najnovejši naklep Nemcev. V Ptuju nameravajo Nemci ustanoviti dekliško ljudsko in meščansko šolo skupaj z gospodinjsko šolo in nemškim dekliškim zavodom.
Zahvala. Duhovščina semiške deka-nije je zbrala 6. t. m. na skupščini sodali-tatia ss C. v Semiču 38 K 80 h kot prispevek za dijaško kuhinjo v Novem mestu mesto venca ob smrti stolnega prošta mil. gOBp. dr. L. Klofutarja. Za lepi dar izrekam najprisrčnejšo zahvalo. Dr. J. Marinko.
Stavka mlinarjev. Mlinarji pri gospodu Suheerbaumu v Mariboru nameravajo stavkati, ako jim gospod Scheerbaum v treh dneh ne zviša plače za 15 odstotkov in ako ne sprejme nazaj njihovega odpuščenega zaupnika Franc Stauberja.
Zastražen kolodvor, k Beljaka se poroča, da so predvčerajšnjim, ko so je dr. Lueger vračal mimo Beljaka iz Briksna domov, kolodvor zastražili orožniki. Tudi okr. glavar je prišel na kolodvor.
Veael dogodek v cesarski rodbini. Nadvojvodinja Marija V a 1 e r i j a je včeraj zjutraj na gradu Wallsee srečno povila p r i n c e z i n j o. Princezinja je sedmi otrok nadvojvode Frana Salvatorja in njegove soproge.
Bavarci za Slovence. »Das Bayerische Vaterland« katerega urejuj d dr. Siogl, prinaša pod naslovom »Ein Born der Wissenschaft« članek, v katerem zavrača napade Vsenemcev na Slovence in njihove neumne lažnjive trditve, češ da nismo sposobni za univerzo, ker nimamo literature. »Das Bayerisch« Vaterland« dokazuje, da ima bavarska državna biblioteka iz 10 stoletja najstarejši spomenik slovenski »Monumenta Fri singensia«, in potem še z drugimi dokazi izpodbije trditve Vsenemcev.
Pekovski pomočniki na Reki so sklenili, da na velike praznike ne bodo delali.
Razpisane učiteljske službe. Na
trirazredi.ici v S e m i č u je začasno popol-niti mesto drugega učitelja. Prošnje do konca novembra na okrajni šolski svet v Črnomlju. — služba učitelja-vodje jo do 7. decembra razpisana na enorazrednici v Blagovici. Prošnja sprejema okrajni šolski svet v Kamniku. — Na enorazrednici v Godovi ö u je do 13. decembra razpisana služba učitelja. Prošnje na okrajni šolski svet v Logatcu. — Do 30. novembra jo konečno popolniti mesto učitelja na novi enorazrednici v K u ž e 1 j u. Prošnje sprejemi okrajni šolski svet v Kočevju.
Razpis za dobavo brzojavnih drogov. C. kr. trgovinsko ministerstvo poroča trgovinski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da so dne 2. dec. t. 1. vršijo pri okrožnih finančnih prefukturah v Sofiji, Filipoplju, Burgasu, Vidiriu, Plevni, Küstendilu, Vrači in Gabrovi ponudbene obravnave za dobavo 4545 brzojavnih drogov, ki bo imajo \sled Cähier des charges na razno kraje kneževine dobaviti. Vrednost dobave je cenjena na 32.930 frankov. Superlicitacija so vrši pri omenjenih oblastvih naslednji dan, toda le v slučaju, da se stavijo najmanj za 5% ugodnejšo ponudbe. Udtležniki stavijo ponudbe lahko za ves materijal ali pa za vsak kraj posebej. Kavcija in natančnejši pogoji se izvedo cahier des charges, ki »a lahko vpogleda pri že omenjenih okrožnih finančnih prefekturah ali pa pri glavnem poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Sofiji.
Razpisane dijaške ustanove. (Konec.) Dijaška ustanova Janeza Josta Wu-berja letnih 206 K, ki so more uživati Bamo v IV., V. in VI. gimnazijalnem raz redu. Pravico do nje imajo ubogi meščanski sinovi iz Ljubl,ano. Pravica predlaganja pri-stoji mestnemu magistratu v Ljubljani. — — Tretje mesto dijaške ustanove Antona Alojzija Wolfa letnih 158 K, ki ni omejena na noben naučili oddelek. Pravico do me imajo: a) dijaki iz mestne fare Mrija; b) učeči se sinovi nekdanjih rustikalnih posestnikov škofijskih graščin Dvorec, Ljubljana in G »ričaiie. Pravica podeljevanja pri stoji knezoškofu ljubljanskemu. — Diiafcka ustanova Pavla W a r a u n a letnih 726 K, omejena na medicinske nauke na dunajskem vseučilišču, ker se mora ustanovljeni c posvetiti tudi učenju homeopatije. — Di|aška ustanova Jurija Zoysserja letnih 60 K, ki ni omejena na noben naučni oddelek, za dijake iz dekanata Kočevje zlasti pa za take, ki so rojeni pod graščinsko gosposko Poljane. Pravica jiredlaganja pristoji graščini Poljane. — Prvo mesto dijaške
ustanove Maksa Gerbetza letnih 208 K, ki ni omejena na noben naučni oddelek. Pravico do nje imajo najprej dijaki iz ustanovnikovega sorodstva, in z njegovim priimkom, potem dijaki iz k'ajevega sorodstva, kadar ni teh, dijaki iz Št. Vida pri Za-tičini. Pravica predlaganja pristoji mestnemu magistratu v Ljubljani. — Tretje mesto dijaške ustanove Jožefa Globočnika letnih 86 K 20 h, ki se moro po dovršeni ljudski šoli uživati na gimnaziji, na nižji realki in na učiteljišču, in pri dobri uporabnosti tudi v praksi. Pravico do nje imajo sorodniki, potem sinovi in potomci nekdanjih učencev uetanovnikovih, iz cerkljanske fare rojeni dijaki in naposled na Kranjskem rojeni dijaki sploh. Pravica predlaganja pristoji ravnateljstvu I državne gimnazijo v Ljubljani.— Na VI. gimnazijski razred orno-jena dijaška ustanova Friderika W e i -tenhillerja letnih 83 K 9tj h za dijak» sploh. Predlagavec je ta čas c. kr. dvorni svetnik in kancelar N. V. R. Moric pl.Wei-tenhiller na Dunaju. — Prosivci za eno teh ustanov nBj svoje z dokazi podprte prošnje, ki morajo obsegati tudi napoved, če prosi-vec ali njegovi bratje in sestre že uživajo kako ustanovo ali drugačno podporo, najkasneje do 2 0. decembra 1901 vlože pri pristojnem šolskem ravnateljstvu.
Grozna nesreča na železnici. Iz
Varšavo se poroča. Na progi Lr znovice-Zoublovice je nastal v jednem vozu železniškega vlaka požar na ta način, da se je vsebina neke steklenice z bencinom užgala. Od 30 oseb, ki so bile v vagonu, so 3 zgorele, 11 njih pa je dobilo hude opekline.
Prijazne razmere na vseučilišču. V Budimpešti je grozil jurist Andor Bischitz komisiji za skušnje, ki je vrgla nekaj dijakov, z revolverjem in obljuboval ¡»rofesor-jem klofute. V silni razburjenosti bo profesorji zapustili dvorano mej »Abzug!« - klici dijakov. Dijaki so Bischitzu veled tega priredil^ ovacije.
Živega sežgali so v Perry v sev. Ame-rikinekega zamorca. Privezali bo ga na kol, naložili grmado in jo zažgali. Množica je bila vsled tega na črnca razjarjena, ker je onečastil neko belo žensko.
Osel — soprog. 1z Pariza javljajo: Gospej Henrieti M., vtlovi, bogati ženi petdesetih let, jo nenadoma umrl mož, in i^ospe Ilunriete se je polastila melanholija. Naposled si je ubila v glavo, da se j« duša njenega pokojnega moža preselila v — osla, na katerem je njen mlekar ji vsako jutro prinašal mleko. Vuako jutro, ko se je kazal prod hišo mlekarjev osel, dajala je oslu dobre hrane, mlekarju pa toplih odej za osla, da bodo milemu oslu - soprogu ugodno in toplo. Mlekar je to gospeiino ljubav do osla skoro pričel izrabljevati. Izvabil j« iz vdove znatno svoto novcev za popravo hleva itd. Nekega dno pride mlekar k gospe| brez osla. „Kaj je z oslom?" vprašala jo gospa. „Uboga žival je bolna," bil je mlekarjev odgovor, „treba bi bilo oslu bolj« hrane, kakoršne mu pa jaz no morem dati." Vdova je bila v silnih skrbeh in dala je mlekarju takoj 50 trankov z obljubo, da mu na večer tudi toliko prinese z naročilom, naj takoj pošlje po živinozdravnika. Ko so je pa gospa zvečer pripeljala k mlekarju, predstavil so ji jo v hlevu neki mož za živinozdravnika, ki je zmajeval z plavo in naposled izjavil, da bi se osel ozdravil, a treba bi bilo raznih zdravil za 500 frankov. Gospa so je tako) zopet odpel|ala domov. Skoro se je vrnila in izročila „živinozdravniku" 500 frankov. Toda vdovica je svojo bolest o oslovi bolezni potožila prijateljici, ta je pa stvar naznanila policiji, ki je aretirala goljufivega mlekarja in dozdevnega .živinozdravnika". Vdova je naposled ostala brez osla, brez moža in brez novcev.
l>x*ni&tvcai.
(Slovensko katol. a kade m. društvo „Danica" na Dunaju) priredi v potok. 22. t m. svo] II. redni občni zbor h sledečim vsporedom : 1. čitinje zapisnika, 2. čitanje zapisnika bratskega društva „Zarja" v Gradcu, 3. poročilo od-borovo, 4. vsprejem novih članov, 5. slučajnosti. — Lokal: Beyerische Bierhalle, I. lleiehsrathstrasse 15. — Začetek ob pol 8. uri zvečer.
telefonska in brxoja.vaa poročila,. Kriza rešena.
Dunaj, 20. nov. Danes je sklenil mladočeški klub svojo izjavo kot odgovor na izjavo nemških strank. Odgovor je sicer oster )>roti Nemcem, v stvari sami pa 0e 11 i niso zoper predlog nemško levice. Mladočehi se ne bodo ustavljali obravnavam v zbornici.
Dunaj. 20. nov. Vsi dunajski listi poročajo, da so je parlamentarni položaj izboljšal in da se kriza more smatrati za rešeno.
Dunaj, 20. nov. Ministerski predsednik dr. Korber je bil danes pri ce-
sarju v avdijenei celo uro. Poročal je o parlamentarnem položaju v tem smislu, da se je položaj mnogo izboljšal in daje upati vspešnega dela.
Dunaj, 20. nov. Nemška ljudska stranka se je posvetovala danes dopo-ludne. Glede nujnega predloga vsenem-cev, naj se debatira o izraženju simpatij do Burov, je sklenila, da se mu ugodi. Glede nujnih predlogov za ustanovitev slovenskega in r u s i n-skega vseučilišča je pa sklenila, da bo glasovala z o p e r 11 u j-nost in zoper m e r i t u m obeh predlogov.
Dunaj, 20. novembra. Poslanec K o bič in tovariši so včeraj interpeli-rali justičnega ministra glede novo si-stemizovanih mest višjih dež. sodnih svetnikov v okrožju graškega dež. nad-sodišča.
Dunaj, 20. nov. Poslanec Roman czuk je koncem včerajšnje seje uložil nujni predlog glede ustanovitve rusinskega vseučilišča vLvovu.
Dunaj, 20. nov. (C. B.) Budgetni odsek je rešil danes dopoldne poglavji „državni zbor" in „državno sodišče" ter potem prekinil sejo do pol 3. ure.
Celovec, 20. nov. Posl. Dobernig namerava v drž. zboru predlagati, naj vlada da Celovcu 2 mil. kron v regulacijske svrhe. Obč. svet je imel včeraj v ta namen sejo.
Gradec, 20. nov. Volivni odbor krščanske ljudske stranke je sklenil, da se ožjih volitev v petek stranka ne udeleži, in je izdal izjavo na volivce, v kateri pravi, da je mlada stranka z iz-zidom volitve lahko zadovoljna, ker je povzročila ožjo volitev. Krščanska ljudska stranka se udeleži občinskih volitev tudi v drugem in prvem razredu.
Atene, 20. nov. 1000 dijakov je udrlo v prostore listov „Asty" in „Akropoli". Dijaštvo je protestiralo proti članku za uvedenje evangelija v novo-grškem jeziku. Nekateri dijaki so hoteli uredniške prostore zažgati.
Pekin, 20. nov. V Čungli Yamen je došla brzojavka, da je princ čing odpotoval iz Kai feng fu proti Pekinu, da podpiše mandžursko pogodbo z Rusijo. Diplomati- nikakor ne dvomijo, da Rusija konečno doseže vse svoje zahteve.
London, 20. nov. Dewet je svoje čete zbral za operacije v severu Oranje države. De^vet poveljuje 6000 možem, mej katerimi je 1500 Afrikandov.
17.
jeiika.
Umrli »o:
V hiralnici-novembra. Mihael Reme,
krojač, 33 let,
16. novembra, plučnica.
bolnišnici:
Josip Cajben, dninar, 53 let,
Žitne cene
dn6 19. novembra 1901. (Termin.)
Na dunajski bor si:
Za 50 kilogramov.
PSenica za Jesen......K —	do	—
„ „ pomlad 1908 .....8-84	.	8-85
Ri za jesen......... —	„	—
„ , pomlad 1902 ...... 7-64	„	7-65
Koruza za november ...... —	,	—
, maj-junij 1902 . . . „ 5 86	„	587
Oves za jesen.......„ —	.	—
» pomlad 1902 . . . „ 7-95	,	7 96
Na budimpeitanski borzi:
PSenica za oktober......K —	do	—
„ april 1902 ...... 861	„	862
Rž za oktober.........„	—
„ „ april 1902 ....... 7 85	„	7 36
Oves za oktober......„ —	„	—
„ „ april 1903...... 7 60	„	7 61
Koruza za oktober....... —	„	—
„ „ maj 1902 ...... 5 64	„	5-65
(Efektiv.)
Dunajski trg.
PSenica banaSka.......K 8-45	do	9 05
južne žel........ 8-65	„	9 05
Rž „ ,....... 7-50	,	7 65
Ječmen „ .......„ 7 20	„	8-60
„ ob Tisi........ 6-75	„	7-75
Koruza ogerska........ 5-90	„	6 00
Cinkvant , .......„ 700	„	7-35
Oves srednji........„ 7-75	,	7-95
Fižol............7-75	„	10-75
Meteorolo&idnc poročilo.
fiSina nad morjem HOe^ru.sredni; zračni Mak 736-0mm
Srednja včerajšnja temperatur« 0-1 normale 2 8
Lak za Šolske table,
non plus ultra, omogoči tako lahko pisanje, kakor na škrilj. Dobiva se pri tvrdki BRATAEBERI, v Ljubljani, Frančiškanske ulice.	228 21 11—4 Vnanja naročila proti povzetju.
897 Priznano naravna 3219
iNfB*Nka Tina
pošiljata po nizki ceni
Rebec & //aluziiik, Puli.
Zaradi gospodarjeve smrti odda se v najem	1100 3-2
mlin in žaga.
Vse je v najboljšem stanu in na močni vodi blizo Ljubljane.
Kje, se poizvo v upravništvu »Slovenca«.
Glasbeno orodje
priporoča
Adolf Stowasser in sin
v Gradcu
Trobila lz plehovlne, piščalke iz lesa in godala, priznano najbjljše vrste, po nizkih cenah v Vsa pop r a v i I a se izvrže urno, dobro in poceni. Nov cenik brezplačno in poštnine prosto. 898 10-9
javno
istrskega vina,
1121 1-1
Dr. Kurelió.
át. 3736.
Podpisano „Gospodarsko društvo" bo priredilo v Pazinu dne 27. in 28. t. m.
na katero se tem potom vabijo vsi prijatelji dobre vinske kapljice. Posebno so pozivajo trgovci, da pridejo omenjene dneve v Pazin. Zapisnik izložiteljev vina z označeno količino in ceno bo potem skoz celo zimo in spomlad vsakemu na ogled v uradu društva.
Gospodarsko društvo,
Pazin, dne 16. novembra 1901.
Razpis.
1120 2-1
Na Jesenicah na Gorenjskem je s 1. prosincem namestiti sluibo B__ m	_ z	m
z letno plačo 800 K , katera se zviša ob zadovoljivem službovanju, s prosto službeno obleko in prostim stanovanjem. Prosilci naj svojo prošnje vloie pri občinskem uradu do 15. decembra t 1. Dosluženi orožniki imajo prednost.
Občinski urad na Jesenicah,
dno 17. novembra 1901.
Št. 409 /Pr.
Pri mestnem magistratu je stalno popolniti službo
Razpis službe.
1114 2-1
s prejemki V. činovnega razreda, to je z letno plačo 1760 K, z dejalnostno doklado 360 K ter s pravico do dveh v pokojnino vštevnih petletnic po 160 K.
Prosilci za razpisano službo se morajo izkazati, da so doktorji vsega zdravilstva, ter da se prebili Hzikatski izpit.
Pravilno opremljene prošnje sprejema predsedstvo mestnega magistrata
do vštetega 30. dne novembra t. 1.
Na nedostatne ali pa zakasnele prošnje se ne bode jemalo ozir.
Mestni magistrat v I^jixl>ljani,
;	dn6 15. novembra 1901.
St. 39.346
1087 3-2
Razpis
cesar Franc Jožefovih jubilejskih ustanov.
Dne 2. decembra oddati je pri mestnem magistratu ljubljanskem oesar Frano Jožefove Jubl-lejske ustanove, namenjene onim mestnim revežem, ki ne dobivajo redne podpore iz ubožnega zaklada.
Teh ustanov je dvanajst in sicer: dve po 50 K, deset pa po 40 K, in je prošnja za njih podelitev vlagati dO 28. novembra lefos pri magistratnem vložnem zapisniku.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane.
dne 5. novembra 1901.
Za na želodcu bolehajoče!
Vsem, ki so si vsled prehlajenja ali preobloženja želodca, vživanja slabih ali težko prebavljivih, prevročih ali premrzlih jedil ali po nerednem načinu življenja nakopali kako želodčno bolezen, kakor:
želodčni katiir, želodčni krč, želodčne bolečine, težko prelmvJjanje ali K«žleze«je,
naj boile s tem priporočeno dobro domače sredstvo, katerega izborni učinki so že mnogo let preizkušeni. To je
fluberfa Ullrach-a zeliščino vino.
To zeliščtno vino Je prirejeno iz izbornih zelišč z dobrim vinom in okrepča in oživi prebavni organizem človeka. Zeliščlno vino odstrani motenja pri prebavi in pospešuje novo tvorjenje zdrave krvi.
Po pravočasni vporabi zeliščinega vina se želodčne bolezni večinoma že v kalu zat-o. Nikar naj se torej ne zamudi rabiti je. Simptomi, kakor: glavobol, kolcanjo, zgaga, napihovanje, slabosti z bljuvanjem, ki se tim močneje javljajo pri kroničnih (zastarelih) želodčnih boleznih se mnogokrat odstranijo že po nekaterokratnem pitju.
Z .,1», in njega neprijetno posledice, kakor tesnobe, ščipanje, vtriparje tl|fl I srca, brezspanjo, kakor tudi zastajanje krvi v jetrih, v vranci in pri hemeroidalnih bolestih, se z zeliščnim vinom časih hitro odstranijo. Zeliščino vino odstrani vsako neprebavnost in odpravi vsled lahkega odvoda nepotrebne tvarine iz želodca in iz črev.
Medla, Meda barva, nedostajanje krvi in <»s!a!>-
iinni» »o večinoma posledice slabega prebavljanja, nedostalnega snovanja krvi in ho-rjenjc lezni na jetrih, Ob nedostajarll apetita. nervozni oslabelosti in razdra-ženosti in pogostem glavobolu, nočeh brez spanja hirajo mnogokrat take osebe počasi. ■JSF Zeliščino vino daje oslabeli življenjski moči nov impulz. SfUT ZehSčino vino pomnoži apetit, pospešuje prebavljauje in reditev, oživlja spremembo snovij, pospešuje snovanje krvi, pomirja razburjene živce in stvarja novo življenjsko veselje. Mnogobrojna priznanja in zahvalna pisma dokazujejo to.
Zellšftlno vino se dobiva v steklenicah po g!d. 1-50 in 2-- a. v. v lekarnah v Ljubljani, Litiii, Kamniku, Školji Loki. Kranju, Radovljici, Idriji, Tolminu, Trebnjem, Novem mestu, Ribnici, Kočevju, Metliki, Črnomlju, Postojini, Ajdovščini, Vipavi, Celju, Sežani, Trstu itd., kakor tudi po vsem Avstro-Ogerskem po vseh lekarnah.
Tudi razpošiljajo lekarne v Ljubljani po 3 in več steklenic zeliščinega vina po izvirnih cenah v vse kraje Avstro-Ogerske.	672 12-9
SKST Pred ponaredbami se svari. 2
Zahteva naj se izrecno
PT" Huberta Ullricli-a zeliščino vino.
M> n m a J ** k a t> o r vä a.
Ud« 19. novembra.
ilkvpai državni dolg t notab . . .	98 90
Skupi:: driavni dolg v «rebru......75
ftvttrijaka zlata renta 4"/„.......118 60
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . .	95 60
Ogerska zlata recta 4°/0........118-
Ogerska kronska renta 4°/„. 200 ... .	93 15
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . .	1618- —
Kreditne delnice, 160 gld.......625 25
London vuta ....... . .	239 35
HtniSki dri. bankovci « 100 m. nem.drž veli 117-12V,
20 mark......
20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini .....
Dcč 19. novembra,
3-2"/0 državne srečke 1. 185-1. 250 gld.. 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . 4"/„ zadolžnice Rudolfov« želez, po ¡800 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld......
Dunavske vravnavne srečke f>°/0
23-44 19 06 92 80 11-31
190 50 170-22I-— 95 50 145-25 266-75
DunavsKo vravnavno posojilo 1. 1878 . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke Prijoritetne obveznice državne železnice »	» južne železnice 3°/0
>	» južne železnice 5°/0
»	> dolenjskih železnic 4°/0
Kreditne srečke, 100 gld......
4° 0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudeče^a križa sreči.8, 10 jld. Ogerskega > , :> 5 » Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. . . , Rudolfov« srečke, 10 ttld.	....
Nakup in prodaja "*JBh vsakovrstnih drlavnlh papirjev, sreok, denarjev itd. Zavarovanja za zpnhe pri žrebanjih, nri izžrebanja najmanjša dobitka. — Promene za v s žrebanje. Kulanlna izvriitev naroč"1 borzi,
•^tv..'	'.netm/ift» ■
Menjarnicna	tinuiaa
„.*» JE 11 C U
I., Wollzsile 10 in 13, Dunaj, I., Strciielgassti 2.

¡¿&JT Pojasnila Kt£J. v vseh gospodarskih in Itnandnih «tvsroa, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljsKili vmdaontnlSi papirja* in vestni -»viti za dosego kolikor je mogoče vmocoj* obrestovanja pri popolni varnosti JftaT ualoieuih ur i n v u t <?. -J£3ffl[