LETO XVUL, ŠTEV. 220 J SLOVENSKI Izdaja in tiska Ca-soplsiio podjetje Slovenski poročevalec. — Direktor: Rudi Janhuba. Glavni in odgovorni urednik: Sergej Vosa jak. — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičema ulica št. 1 in 3. telefon 23-522 do 23-526. — Uprava: Ljubljana, Tomšičeva ulica Št. l/II, telefon 23-522 do 23.526. — Oglasni oddelek Ljubljana, Titova cesta 7, telefon 21-896, za ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 21-832. — Poštni predal št. 29. — Žiro račun pri Komunalni banki Ljubljana St. 60-KB-5-Z-367 — Mesečna naročnina 230 din LJUBLJANA, SREDI, IS. SEPTEMBRA 1957 CEU 10 OD Obisk pri Ču En Lajn Jugoslovanska pcirSamenSKrna delegacija, ki je včeraj prispela v Peking, je včeraj popoldne obiskala predsednika vlade Ču En Laja Peking, 17. sept. (Tanjug) Jugoslovanska parlamentarna delegacija, ki je včeraj pod vod stvora predsednika zvezne ljudske skupščine Petra Stamboliča prispela, v Peking, je danes ob 18. uri obiskala predsednika vlaiie Cu En Laja. S člani delegacije je bil tudi jugoslovanski veleposlanik v Fekingu Vladimir Popovič. Poleg predsednika vlade Cu En Laja so bili na tem sestanku od kitajske strani generalni sekretar vlade Hsi Cung Hsum in D E SC LUKUCIJil Poljsko - jugoslovanska deklaracija, ki sta jo včeraj podpisala predsednik republike Tito in prvi sekretar PZDP \Vladislaw Gomulka, je izredno pomembna teko za nadaljnje sodelovanje med Poljsko in Jugoslavijo, kakor tudi za nadaljnji razvoj socialističnih sil v svetu. Dejstvo, da krepitev socialističnih sil pomeni obenem nedvomno tudi krepitev miru v svetu, pa daje poljsko - jugoslovanski deklaraciji tudi najširši mednarodni pomen. , mm Wladis!a\v Gomulka pozdravlja ob odhodu z zemunskega letališča. Vodilna misel deklaracije je vsekakor krepitev mirne koeksistence med •narodi, ne glede na razlike v oblikah družbene ureditve. Krepitev te koeksistence je nedvomno edini izhod iz nevernosti ki preti vsemu človeštvu zaradi vse hitrejšega tempa oboroževalne tekme. Prav zato je bila. ideja miroljubne, aktivne koeksi- stence ' izhodiščna točka pri oceni vseh mednarodnih problemov, o katerih je govora v poljsko - jugoslovanski deklaraciji. S stališča te ideje sta Tito in Gomulka poudarila nujnost razorožitve, ocenila potrebo krepitve OZN in nujnost sprejema LR Kitajske v to najpomembnejšo mednarodno organizacijo, obsodila pritisk na Sirijo in spregovorila v prilog pom-oči nerazvitim državam. Ta ista ideja je bila vodilna misel tudi pri ocenjevanju nemškega vprašanja. Poljska in Jugoslavija, ki sta z vso težo občutili strahote nacističnega napada, sta poudarili pomen, ki bi ga imelo sodelovanje obeh suverenih nemških držav v prizadevanjih za ze-dinitev Nemčije, hkrati pa sta poudarili tudi neobhodnost organiziranja sistem.a kolektivne evropske varnosti, ki bi evropske 'države zaščitil pred vsakim vMpadom. Računajoč realno z dejstvom, da se polj-sko-nemška meja na Odri in Nisi spremeni lahko samo z vojno, je Jugoslavija v deklaraciji poudarila, da. te meje rmatra kot definitivne. Poljsko - jugoslovanski razgovori so seveda izčrpno osvetlili tudi dosedanje sodelovanje in rezultate tega sodelovanja med Poljsko in Jugoslavijo, tako na državnem, kakor tudi na partijskem področju. Kot poudarja deklaracija, dajejo dosedanji rezultati tega sodelovanja solidno podlago za nadaljnji razvoj poljsko-jugoslovanskih odnosov na vseh področjih, ki ob ustreznih ukrepih in organizacijskih formah lahko dosežejo še večjo globino in širino, kot pa so j-ih imeli do sedaj. Pred prihodom poljske delegacije v Jugoslavijo so v nekaterih zahodnih krogih govorili, da bodo poIjsko-jugoslovanski razgovori pomenili ustanovitev nekakšne frakcije v mednarodnem socialističnem gibanju. Ni težko razumeti, da nekaterim krogom na Zahodu ni pri srcu krepitev mednarodnega delavskega gibanja in da zato želijo, da bi bilo to gibanje neenotno — in s tem tudi šibko. Razumljivo pa je seved.a hkrati tudi to, da so te želje — kot je dejal tovariš Tito — ostale neostvarjene in da so poljsko - jugoslovanski razgovori pomenili prav nasprotno samo nadaljnji korak na poti krepitve enotnosti socialističnih sil v svetu in sodelovanja v mednarodnem delavskem gibanju. To mora biti jasno vsakomur, ki čita tista mesta v poljsko-jugoslovanski deklaraciji, ki govorijo o pridobitvah Oktobrske revolucije, poudarjajo pomen XX. kongresa KP Sovjetske zveze in pomen in nujnost enakopravnega, demokratičnega sodelovanja vseh socialističnih sil in gibanj v svetu. Poljsko - jugoslovanski razgovori so bili razgovori državnikov, ki jih teslo povezujeta skupna ideja socializma in skupna, iskrena privrženost miru in miroljubnemu mednarodnemu sodelovanju. Zato tudi ni moglo biti drugače, kot da je skupna deklaracija o njihovih razgovorih bi-la — deklaracija socializma in miroljubne mednarodne koeksistence. Milan Pogačnik namestnik ministra za zunanje zadeve Cang Van Tien. Navzoč je bil tudi stalni spremljevalec jugoslovanske delegacije podpredsednik zakonodajnega odbora kitajskega kongTesa Vu Hsin Ji. V prijateljskem razgovoru, ki je trajal nad dve uri, se je predsednik vlade Cu En Laj zanimal za organizacijo dela zvezne ljudske skupščine, delovanje zbora proizvajalcev, delavskih svetov in sistema komunalne ureditve v Jugoslaviji. Jugoslovanska delegacija si ie danes ogledala zgodovinske zanimivosti glavnega mesta Kitajske. Dopoldne je bilo v tako imenovanem prepovedanem mestu, delu Pekinga, v katerem so stoletja živeli kitajski vladarji. Danes je skoraj celotni kompleks bivših cesarskih palač, hramov in paviljonov s pozlačenimi strehami spremenjen v bogate galerije starih ki ta j »kih umetnin. Jutri bo delegacija zvezne ljudske skupščine obiskala neko kmetijsko zadrugo v bližini Pekinga. Pri ogledu »prepovedanega mesta« so bili s člani jugoslovanske delegacije tudi voditelji in člani kitajskega narodnega kongresa in stalnega komiteja, med njimi Cen Šu Tung. podpredsednik stalnega komiteja kogresa, Liu Ke Ping, član stalnega komiteja in predsednik odbora kongresa za narodnosti Vu Hsin Ji. Dr. Alsš Bebler bo nadomeščal KoSo Popoviča Beograd, 17. sept. (Tanjug). Državnega sekretarja za zunanje zadeve Kočo Popoviča, ki bo sodeloval na letošnjem zasedanju Generalne skupščine OZN kot vodja jugoslovanske delegacije, bo med odsotnostjo nadomeščal državni podsekretar dr. Aleš Bebler. Svetozar Vukmanovič na poii na Kitajsko Ulan Baior, 17. sept. Kakor poroča kitajska časopisna agencija, je podpredsednik zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukmanovič s svojim spremstvom odpotoval iz Ulan Batorja v severovzhodno Kitajsko, da bi nadaljeval potovanje po Kitajski. Podpredsednika Vukmanoviča so spremili na letališče prvi podpredsednik mongolske vlade Cende ter drugi zastopniki partije in vlade in člani diplomatskega zbora. Pred odhodom je Svetozar Vukmanovič izjavil, da je navdušen nad velikimi razvojnimi možnostmi, ki jih :ma Mongolska ljudska republika. podpredsednik mongolske v-ade Cenrie Da je izrazil željo za čim trdnejšim prijateljstvom med narod; Mongolije in Jugoslavije. Podpis skupne deklaracije po jugosiovansko-poljskih razgovorih Odgovor predsednika republike Tita Beograu, 17. sept. (Tanjug). —; Predsednik republike J osip Broz — Tito je poslal prvemu sekretarju CK PZDP Wladisla-wu Gomulki in predsedniku ministrskega sveta Poljske Ju-zefu >Cyirankiewiczu nasiednjo orzojavko: »Toplo se vam zahvaljujem v imenu jugoslovanskih narodov in vlade, v imenu zveze komunistov Jugoslavije in v svojem imenu za brzojavko, ki ste mi jo poslali c.b odhodu iz naše države. Se enkrat bi vam rad zagotovil, da je vaš obisk dal našim narodom priložnost, ds so izrazili čustva iskrenega prijateljstva, ki jih goje do bratskega poljskega naroda in vas osebno. Tudi jaz sem prepričan, da je bil vaš obisk velik prispevek k poglobitvi prijateljskega in ustvarjalnega sodelovanja med našima državama, pa tudi k utrditvi miru in stvari socializma. Pošiljam najprisrčnejše želje za nadaljnji napredek Ljudske republike Poljske in \*aše osebno dobro. Josip Broz — Tito.« Težave gimnazije v Celovca Od našega stalnega dopisnika DUNAJ, 17. sept. (Po telefona.) Gimnazija *a slovensko majšino v Celovcu je pretekle dni začela z delom. Avstrijska vlada je s t«n izpolnila del svojih obveznosti, ki jih ima do južnoslovanskih manjšin' v državi, dasi morda ne docela tako, kot bi bilo želeti. Na gimnazijo se je vpisalo čez 180 otrok, in sicer v prvi razred 44, v drugi 35 ter v tretji 27, od tega okrog tretjina deklet. Solo obiskujejo tudi trije dijaki, ki so jugoslovanski državljani. Deloma za. stalno, deloma začasno je bil imenovan tudi profesorski zbor, ki ima zaenkrat devet članov z direktorjem dr. Tischlerjem vred. Sola je nastanjena v modernem poslopju zvezne realne gimnazije v Celovcu. Gimnazija za slovenske dijake je torej tu, kar je nedvomno treba pozdraviti. Hkrati pa so se pojavila tudi nekatera vprašanja, ki bi jih bilo dobro 'razčistiti. Uredba o ustanovitvi šole — tak0 povzemamo iz poročil zveznega tiskovnega urada — daje absolventom manjšinske gimnazije v Celovcu iste pravice kot maturantom ostalih državnih šol z nemškim učnim jezikom in jim »dovoljuje tudi obiskovati univerzo«. Imenovanje »Državna realna gimnazija za Slovence« je torej zatres pomembno in pozitivno. S tem pa seveda še ni vse doseženo. Koroške slovenske organizacije so, kot smo že večkrat pisali, izrecno želele, da bi bila gimnazija v Celovcu dvojezična, ker je tako najbolj v interesu njenih dijakov. To stališče na Dunaju in na Koroškem uradno ni bilo sprejeto« in je zato sprememba naslova šole le polovična zadovoljitev njihovih želja. Mimogrede povedano: na Dunaju uradno izjavljajo, da so bili naj novejši ukrepi v zvezi z manjšinjskim šolstvom sprejeti tudi po posvetovanju z zastopniki manj- šine. To ne odgovarja daistvom Slovenske organizacije doslej kljub obljubi še niso dobile nobenega od zadevnih zakonskih načrtov na vpogled. S tem vprašanja okrog celovške gimnazije še niso izčrpana. Profesorski zbor je maloštevilen in vsi predavatelji niso stalno nastavljeni. Nekateri poučujejo tudi na nemških zavodih in so zaradi tega z delom preobremenjeni. Ravnatelj sam, ki je tudi le p.rovizorično imenovan, bi snel po predpisih poučevati največ 9 u.~. ima pa jih po sedanjem razporedu 13 Za telovadbo š-e nimajo učne moči. Sola nima niti pisalnega stroja ni'-i pomožnega uslužbenca za tajniške in pisarniške posle. Za nabavo učil in šolskih knjig je dobil zavod nakazilo 10.000 šilingov, kar za prvo silo ni tako majhna vsota, toda vprašanje ni le v denarju- Na razpolago sta le knjigi za verouk in slovenska čitanka, izdana za slovenske šole v Trstu, ki s‘a nekako neuradno dopuščeni. Za vse ostale predmete bodo morali učenci in profesorji pripravljati skripta. Js§§©slawlfa na mednarodnih selmib BEOGRAD, 17. sept- Jugoslavija je od začetka letošnjega !e,:a sodelovala na H mednarodnih evropskih sejmih, v Se-\’erni Ameriki ter državah Srednjega in Bližnjega vzhoda. V drugi polovici oktobra pa bo sodelovala tudi na sejmu v Tunisu. Razen tega je naša država organizirala še dve samostojni :ndustrijski razstavi v lastnih paviljonih in to razstavo v Dja-karti. ki jo pripravljajo, ter v Bombayu, ki bo, kakor priča-kujejo. odprta v prvi polovici decembra. Naša podjetja so kolektivno razstavljala v Frankfurtu, Milanu. Lawgu, Casablanci, New Yorku, Poznanju, Stockholmu, Dunaju, Solunu in Damasku, a na sejmu v Trstu so samostojno sodelovala le posamezna podjetja. Na evropskih sejmih je Jugoslavija v glavnem razstavljala blago, ki ga izvažamo na evropska tržišia — proizvode pre-hranbene industrije, alkoholne pijače, usnje in usnjeno galanterijo. domačo obrt itd. V zadnjih letih, a zlasti letošnjo jesen ter spomlad so bili razstavljeni v jugoslovanskih paviljonih novi proizvodi, katere naša industrija v zadnjem času vedno boli izvaža. Tako so v Frankfurtu, kje.r im,a Jugoslavija že 6 let lasten paviljon, razstavili letos spomladi proizvode »Prvomajske«, »Rade Končarja«. »Ivo Lole-Ribarja«, »Severa« in drugih, naših reno-miranih proizvajalcev Diesel motorjev, stiskalnic in dvigal, elektromotorjev ter valjanega in vlečenega materiala iz železa, bakra in aluminija. V palači narodov v Milanu so se naši razstavljalci pojavili s kemičnimi proizvodi, eilektro-motorji, cementom, azbestom, ognja varnim materialom, s sanitarnimi gumijastimi proizvodi, svincem, lažjimi Diesel-mo-torji, tehničnim steklom, kristalom in drugimi vrstami stekla. Na tem sejmu je bila zlasti zastopana jugoslovanska lesna industrija- Na sejmu v Poznanju je bil prav tako šir>ok asortima pto-izvodov jugoslovanske industrije. Predvsem so vzbudili, pozornost naši valjani in vlečeni proizvodi iz bakra in aluminija, elektromotorji, skobli, dvigala, elektroizolacijski materiali, telefonske centrale in aparati, merilne naprave, kinoprojektorji. električni gospodinjski aparati, kompresorji, vrtalni stroji, kmetijsk.; stroji, Diesel-nrrotorji, material iz plastičnih snovi, obutev, usnje in usnjena galanterija. Na sejmih v Solunu in na Srednjem in Bližnjem vzhodu so razsitavljali jugoslovanski razstavljalci izključno industrijske proizvode. To so večinoma proizvodi elektroindustrije, kakor tud-; strojne, kovin-sko-predelovalne, tekstilne in kemične industrije. Najširši asortima blaga je razstavljen v našem paviljonu na sejmu v Damasku. 44 jugoslovanskih podjetij razstavlja na sejmu v Siriji Diesel-moto.rje, razne proizvode elektroindustrije, steklo, stroje za obdelavo kovin in lesa, kmetijske stroje in orodje, plastične mase, svinec itd. Ko so izbirali proizvode za mednarodni sejem v New Yor-ku, so mislili tudi o možnostih plasmaja našega blaga v Ameriki. Zaradi tega je razstavljeno na tem sejmu največ proizvodov jz cinka, nato proizvodi naše industrije kablov, valjanih in vlečenih proizvodov iz bakra in aluminija, kemikalije, proizvodi lesne industrije, usnja in tekstila. Poleg tega je Jugoslavija razstavljala na sejmu v New Yorku še zdravilna zelišča. pr> katerih je na ameriškem tržišču veliko povpraševanje ter alkoholne pijače in razne konserve. pripravljene na nasin. kakršnega zahte\’ajo ameriški kupci. V zvezni zunanjetrgovinski zbornici poudarjajo, da so vsi nastopi naše države na mednarodnih sejmih imeli Izrazito komercialni značaj- Ob tem so v vseh jugoslovanskih paviljonih, zlasti v Zahodni Evropi, propagirali tud! turizem. Sodelovanj na mednarodnih sejmih je našim sunan.ietrSovir-sk-im .podjetjem pireeej olajialo spoznavanje trtiifea ln plasma blaga v vrs‘o držav predvst-"-tja, kjer naža država ni dovolj razvila trgovinsko izmenjavo. Kakšno je stališče nekaterih ljudi do slovenske gimnazije v Celovcu, dokazuje tudi nepotrebno razburjanje zaradi slovenske slovnice, -ki jo je za rabo na koroških šolah posebej priredil dr. Mirko Rupel in jo je Slovenska prosvetna zveza izdala v svoji založbi, za rabo dovolilo pa avstrijsko prosvetno ministrstvo. V -raznih listih so se pojavili članki in i vprašanja', kako je mogoče, da »komunistični docent liubli^nskf Odpotoval je ameriški minister za trgovino g. Weeks Beograd, 17. sept. Minister trgovine ZDA g. Sinclair Weeks je danes dopoldne odpotoval s soprogo in spremstvom s posebnim letalom iz Beograda. Pred odhodom je minister Weeks izjavil jugoslovanskim in tujim novinarjem, da je preživel v Jugoslaviji štiri lepe dni. Poudaril je, da je imel prijateljsko. srečanje in razgovor .s predsednikom Titom, ki ga je sprejel včeraj v Beogradu. Ko je odgovarjal na vprašanja novinarjev, je g. Weeks med drugim dejal, da raste v zadnjih letih jugoslovansko-ame-riška blagovna izmenjava in da so pogoji za nadaljnje razvijanje trgovinskega sodelovanja med Jugoslavijo in ZDA. Minister Weeks se je pohvalno izrazil o letošnjem zagrebškem velesejmu ter dodal, da je bil tudi prvi povojni mednarodni sejem v Beogradu prav tako koristen. Ministra Weeksa so spremili na zemunskem letališču načelnik oddelka v državnem sekretariatu za tuje posle France Kos in namestnik šefa protokola v tem sekretariatu Miodrag Markovič. Slovesu je prav tako prisostvoval odpravnik poslov ambasade v Beogradu Oliver VTarcv z osebjem ambasade. univerze« pripravlja učbenike za avstrijsko šolo. Podobne pripombe je bilo slišati in brati v zvezi z izbiro stavbe, v kateri je nastanjena šola. Pri tem pa je t.reba poudariti, da j s stavba nemške realne gimnazije v Celovcu nezadostno zasedena in da torej slovenski učenci niso izpodrinili nikogar, ki bi morda bolj zaslužil tako lepo šolo. Kot je videti, vprašanj in težav okrog gimnazije v Celovcu ne manjka. Toda vsak začetek je težak in narobe bi bilo vse težave pripisovati slabi volji /,-i slabim nameram. Začetek je storjen in upati je, da bo nadaljnji razv-oj pozitivnejši kot je bil doslej- ,T. 'ur Načrt zakona o razdelitvi skupnega dohodka pred industrijsko zbornico BEOGRAD, 17. sept. Odbor •za finančna vprašanja Zvezne industrijske zbornice je danes razpravljal o načrtu zakona o razdelitvi skupnega dohodka To^podarskih organizacij in določil nekatera reprezentativna -'-'dietja. v katerih bodo proučili delovanje predloženega mehanizma razdelitve. Do konca meseca bodo vsa strokovna združenja razpravljala o določbah predloženega sistema ter dostavila zbornici pripombe in predloge za eventualne spremembe v npčHrtu zakona. VREME Stane dne 17. septembra: Področje visokega zračnega pritiska, ki zajema zahodno in srednjo Evropo, še nadalje slabi. V višinah doteka nad Alpe toplejši zrak, ki bo v naslednjih dneh vplival na vreme pri nas. Napoved za sredo: — Zmerno oblačno, deloma sončno vreme. Zjutraj po kotlinah megla. Temperatura ponoči med 0 in 4, na Primorskem okoli 12. na j višje dnevne od 16 do 21 stopinj C f|||m gg -> m — V Jugoslaviji se Je nekaj dni mudi ameriška trgovinska misija, ki prispe danes po obisku v Zagrebu, Beogradu ter obeh velesejmov v Ljubljano. V misiji so pomočnik direktorja urada za gospodarske odnoSaje pri zavodu za zunanjo trgovini* Walter C. Clyde, pomočnik direktorja veleblagovnice v državi Illinois George W. Block, pomočnik direktorja velikega ameriškega prehranbenega koncerna Relea W. Doe in direktor servisne službe podjetja »International Har-vester« Carl L. Steplock. Namen 'obiska ameriške trgovinske misije v Jugoslaviji je ta, da okrepi In razširi trgovinske stike med ZDA in našo državo. Misija vodi strokovne In praktične razgovore z našimi trgovinskimi predstavniki in daje tudi informacije o ameriškem trgu in o možnostih za izvoz na ta trg. S podobnim namenom je pr.šei na obisk v Jugoslavijo tudi ameriški minister n trgovino Sinclair Weeks, ki ga je med obiskom pri nas sprejel tudi predsednik republike Uto. Na •liki: Ameriški trgovinski minister Weeks pri nredsednikn Tita, 1 sir. / SLOVENSKI POBOCEVILEC I St. 220 — 18. septembra 1957 Volilna pravica in volitve v občinske odbore Entn škilit n zaščiti P B E O 40 LETI Čeprav nas loči od volitev v občinske ljudske odbore še dober mesec dni, se vendar že sedaj na terenu postavlja vprašanje, kdo vse bo lahko pri teh volitvah sodeloval. To vprašanje se postavlja zlasti glede volitev v občinske zbore, in sicer v zvezi s pregledom splošnih volilnih imenikov in popravki v njih. Ker se večkrat ne dajo volivcem pravilna ali vsaj ne zadosti jasna pojasnila, je prav, če si to vprašanja nekoliko bliže ogledamo. Občinski zbor je splošno predstavniško telo prebivalcev občine, ki ga volijo vsi državljani v občini, za razliko od občinskega zbora proizvajalcev, ki je predstavniško telo proizvajalcev zaposlenih oziroma včlanjenih v gospodarskih organizacijah na območju občine, in ga. volijo samo ti proizvajalci. Oba zbora skupno bosta sestavljala novi občinski ljudski odbor. Ker je občinski zbor splošno predstavniško telo občine, ga bodo volili vsi prebivalci občine, ki imajo volilno pravico v tisti občini in jo lahko tam izvršujejo v smislu našega republiškega zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudr':h odborov (1. člen) ter zveznega zakona o spremembah in dopolnitvah splošnega zakona o ureditivi občin in okrajev (29. člen). Volilna pravica se izkazuje ozir. se lahko izvršuje le, če je državljan vpisan v splošni volilni imenik. Volilni upravičenci za volitve v občinski zbor bodo po določbi navedenega zakona vsi državljani, ki so na območju občine vpisani v splošni volilni imenik. V vlilnem imeniku občine pa so seveda vpisani le tisti volivci, ki tam sialno prebivajo. Če se volivec z območja te občine začasno odseli v drug kraj, ker gre na primer na sezonsko delo, na študij, na odsluženje vojaškega roka, na orožne vaje in podobno, ostane praviloma vpisan v splošnem volilnem imeniku v domači občini. Če se volivec preseli v drug kraj in se hoče tam vpisati v splošni volilni imenik, mora biti poprej izbrisan iz volilnega imenika svojega prejšnjega prebivališča in mora o tem predložiti ustrezno potrdilo. Ko se razpišejo volitve, se lahko vrše popravki v volilnem imeniku največ še 14 dni po razpisu volitev. Zaradi tega osebe, ki začasno stanujejo izven območja svoje občine (to je občine, v kateri sicer stalno prebivajo in so tam vpisane v splošnem volilnem imeniku), ne bodo mogle glasovati pri volitvah v občinski zbor občine, na katere območju se začasno nahajajo in tam niso vpisane v volilnem imeniku. Lahko pa bodo volile v občinski zbor svoje občine, kjer so vpisane v splošnem volilnem imeniku, če se bodo na dan volitev tam nahajale. Takšna zakonska ureditev je razumljiva, saj gre za predstavniško telo občine, na čigar sestavi so neposredno zainteresirani pripadniki komune, to se pravi tisti, ki v njej stalno' živijo. Pri volitvah v občinske zbore zakon o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov ne pozna glasovanja s potrdili in glasovanja po pošti. V tem je razlika od načina glasovanja, ki je uveljavljen v zakonu o volitvah poslancev za zvezni zbor zvezne ljudske skupščine. Pri volitvah zveznih poslancev lahko volivec, ki je na dan volitev v zvezi z zaposlitvijo, študijem ali po službenem opravilu izven svojega stalnega prebivališča (kjer je vpisan v volilnem imeniku), glasuje s potrdilom v ieraju, v katerem se trenutno nahaja, in sicer za kandidate, ki so v tem kraju postavljeni. Osebe, ki so na odsluženju kadrovskega roka ali na orožnih vajah oziroma ki se na dan volitev nahajajo v inozemstvu, glasujejo pri volitvah za poslance zvezne skupščine na posebnih vojaških voliščih oziroma na voliščih pri diplomatskih predstavništvih, in sicer za kandidate v vciAlnem okraju, kjer so te osebe vpisane v splošnem volilnem imeniku. Noben izmed teh dveh načinov glasovanja ni možen pri volitvah v občinske zbore. Treba je tudi opozoriti na to, da bo volivec v občini, kjer je vpisan v splošnem volilnem imeniku, lahko glasoval samo osebno na volišču v območja tiste volilne enote, kjer Je vpisan v volilni imenik. Vsaka občina je namreč za volitve odbornikov občinskega zbora razdeljena na volilne enote, to je na ožja ob- močja, v katerih se bo volil po en odbornik oziroma izjemoma tudi več. V vsaki volilni enoti bodo volii-ci izmed kandidatov, ki jih je zbor volivcev tiste volilne enote določil, volili odbornika, in sicer samo volivci tiste volilne enote, to je volilni upravičenci, ki po podatkih splošnega volilnega imenika tam stalno prebivajo in imajo zato tudi pravico tam glasovati pri volitvah. Volivec bo na območju tiste volilne enote lahko glasoval le na volišču, ki bo določeno za ožje območje, v katerem volivec stanuje. S potrdilom, da je vpisan v volilni imenik na območju drugega volišča oziroma druge volilne enote v okviru tiste občine, bo glasoval le član volilnega odbora, to je volilnega organa, ki neposredno vodi volitve na volišču. Končno tudi pogoji za izvrševanje aktivne volilne pravice, to je pravice voliti, ter pasivne volilne pravice, to je pravice, biti voljen v občinski zbor, niso izenačeni. Medtem ko lahko voli v občinski zbor določene občine samo državljan., ki je na območju tiste občine oziroma za območje volilne enote v tisti občini vpisan v splošni volilni imenik, pa lahko kandidira in je izvoljen za od.bornika občinskega zbora vsak državljan FLRJ. ki ima splošno volilno pravico, ne glede na to ali ie državljan LRS in v katerem kraju je na območju FLRJ vpisan v volilnem imeniku. Razlike v načinu izvrševanja aktivne in pasivne volilne pravice oziroma o načinu glasovanja pri volitvah v občinske zbore in v zvezno skupščino povzročajo prav sedaj na terenu večkrat nejasnost o tem, kdo bo lahko volil in kako bo volil v občinski zbor. Pri pojasnjevanju tega vprašanja volivcem je zato predvsem potrebno, da se za te razlike ve. G. Sistem finansiranja v zdravstvenih ustanovah Je doslej pokazal velike prednosti. Vendar so v tem sistemu Se nekatere pomanjkljivosti, katere bo treba odstraniti. Osnovna pomanjkljivost Je v decentralizaciji sredstev, ki so namenjena zdravstveni zaščiti državljanov, to je s temi sredstvi razpolagajo različni organi od zavoda za socialno zavarovanje do ljudskih odborov in posameznih republiških ter zveznih organov. Ko nudijo državljanom zdravstvene ustanove zdravstveno z&Sčito, dobijo za svoje usluge plačano od vseh naštetih forumov, kar precej otežuje normalno poslovanje tn delo zdravstvenih ustanov. Od pravočasnega izplačila računov in možnosti posameznih forumov, da to Izplačajo, Je zelo pegosto odvisno vse poslovanje posamezne zdravstvene ustanove. O tem najbolje govorijo ne- kateri podatki o dolgovih ljudskih odborov zdravstvenim ustanovam, ki so vedno večji. Tako so ob koncu 1956. leta dol-' govalj ljudski odbori za neplačane zdravstvene usluge okoli 1.5 milijona din. Zaradi tega js normalno delo in poslovanje zdravstvenih ustanov težko ter se te zatekajo k raznim sredstvom, kot je povišanje cen zdravstvenih uslug in podobno. To Pa zato, da bi lahko normalno poslovale. V takem položaju ni mogoče govorit] o vodenju neke odrejene in planske politike razvoja zdravstvene službe na določenem področju, niti ni mogoče voditi politiko pravilne zdravstvene zaščite državljanov, h kateri spada tako kurativa kot preventiva. Osnovno vprašanje pri vodenju določene politike razvoja zdravstvene službe Je vprašanje materialnih sredstev. Brez dolo- čenih finančnih sredstev, s katerimi je lahko vedno računati in katerih dotok je vedno vnaprej točno določen, ni mogoče reševati v zdravstveni službi šte\rilnih problemov. Da b; se ta pomanjkljivost v sistemu finansiranja zdravstvenih ustanov odstranila, bi bilo potrebno čimprej izvršiti zbiranje vseh finančnih sredstev, namenjenih zdravstveni zaščiti državljanov, na enem mestu, to je, treba b; bilo ustanoviti ENOTNE SKLADE ZAZDRAVSTVENO ZAŠČITO. Iz teh skladov bi plačevali usluge zdravstvenih ustanov, vodili pa bi lahko določeno politiko pri zgraditvi mreže zdravstvenih ustanov in njenih kadrov. S temi skladi bi upravljali organi družbenega upravljanja z najširšim sodelovanjem tistih, ki ustvarjajo te sklade. Na ta način bi bilo omogočeno racio- Posebni krediti za odkup žita Zaradi velike ponudbe presežkov Beograd. 17 sept. Narodjva banka je v soglasju z državnim sekretariatom za posle blagovnega prometa sprejela odlok o odobritvi posebnih kreditov za odkup žita s kasnejšim rokom dobave. Po tem odloku se lehko poslužijo kredita s kasnejšim rokom dobave kmetij sik e zadruge in druge odkupne organizacije, ki nimajo prostega skladiščnega prostora za prevzemanje odkupljenega Žita. Tii krediti so strogo namenski in ji(h lahko uporabljajo le za plačilo tistega dela cene, *i se kot avans daje individualnim kmetijskim proizvajalcem ob sklepanju pogodb pri odkupu žita s kasnejšim rokom dobave. Višina kredita je zlasti precizirana ta. odkup prostih presežkov žita, a posebno za odkuip žita, katerega proizvodnja in dobave je sklenjena že prej, upoštevajoč, da se bo v prvem in drugem primeru dobava izvršila pozneje. Obresti na te kredite se bodo računale po stopnji, ki je določena za kredite za odkup kmetijskih proizvodov. Zadnji rok vračanja kredita ne more biti po 31. decembru 1957 za pšenico, rž. ječmen in oves, odniosno po 31. marcu 1958. leta za koruzo. Odlok o odobritvi posebnih odkupnih kreditov je sprejet pravočasno, ketr je zaradi dobre letine in zadovoljivih odkupnih cen prišlo do velike ponudbe žita, medtem ko je prostor za vskladiščenje že povsem izkoriščen. Zaradi tega je na proizvajalnih področjih precej v zaostanku nadaljnje prevzemanje presežkov žita, so pa tudi pojava, da nekatere odkupne organizacija odkupujejo žito po nižjih cenah, fcot so zagotov- ljene. Odobritev posebnih kreditov za' odkup žitia a kasnejšo dobavo bo pozitivno vplivala tudi na urejanje položaja na tržišču in bodočo proizvodnjo žita. Odkupne organizacije bodo lahko odkupovale presežke žita brez zastoja zanadi . u-manjkanja skladišč, a proizvajalcem so s tem dani pogoji, da dosežejo realne cene v okviru tistih, katere jim je zagotovila skupnost, in da se z gotovostjo za plasman pripravijo za novo proizvodnjo. Dobili smo inštitut za družbene vede Dober obisk zborov »olira BLED, 17. sept. V blejski občini so ^e po vseh vaseh opravili predvolilne sestanke, na katerih so se pogovorili o kandidatih teir o delu dosedanjega občinskega odbora. Prejšnji četrtek so že pričel^ z zbori volivcev in danes bodo Se zadnji zbori volivcev za 80 odbornikov, kolikor jih volijo v občinski odbor. Zbori volivcev so bili v blejski občini izredno dobro obiskani. Posebno velja to za vasi 2eleče, Zagorice, Mlino, Grad, Zasip in Krnico. V treh vaseh zborov volivcev ni bilo zaradi premajhne udeležbe, čemur pa je bilo vzrok izredno slabo vreme. Tudi postavljanje kandidatov letos kaže, da volivci zelo 'resno gledajo na to, kakšne odbornike bodo imeli v svojem ljudskem odboru- Skoraj v vseh volilnih enotah po- stavlajjo še enkrat toliko kandidatov, kolikor bodo volili odbornikov:- Dvajsetega oktobra bodo pričeli zbori volivcev tudi z.a zbore proizvajalcev, ki bodo opravljeni do 25. oktobra. V zbor volivcev bodo volili 28 kandidatov. Tudi v Radovljici so sinoči začeli z zbori volivcev. Skupno bodo imeli 58 zborov volivcev. Sinoči jih je bilo 11 in na vseh je bila udeležba zelo dobra. Do petka bodo vsi zbori volivcev opravljeni. Tudi v Radovljici postavljajo volivci . kandidate zelo resno in bodo tudi tam imeli v vsaki voliini enoti najmanj še enkrat toliko kandidatov kot bodo volili odbornikov- V zvezi s pripravami za volitve izdajajo v Radovljici posebe kovnem delu, si je pridobil ugled ne samo v domovini, temveč n* di daleč preko njenih meja. Slava spominu zaslužnega delam ca za izgradnjo socializma! ST. 220 — 18. SEPTEMBRA 1957 ] SLOVENSKI POROČEVALEC 1 dK. I s Skopost Indija se trenutno bori s hudimi finančnimi težavami pri izvajanju svojega drugega petletnega plana. Veliko zuna-je posojilo ji je v tem hipu nujno potrebno. Nehru je pred kratkim povedal dopisniku »Nevo York Timesa«, da bi moralo to posojilo znašati kaki h 500 do 600 milijonov dolarjev. Zato se je indijski finančni minister Krišnamačari odpravil na pot v Veliko Britanijo, Zahodno Nemčijo, Kanado in ZDA. Udeležil se bo zasedanja funkcionarjev mednarodne banke za obnovo in razvoj ter sestanka finančnih ministrov držav britanske skupnosti narodov. Med zadnjo konferenco ministrskih predsednikov Com-monvvealtha junija v Londonu je Britanija zavrnila Nehru-jevo zahtevo po posojilu v znesku 200 milijonov juntov. Svetovali so mu, naj se obrne va zasebni kapital, ta pa ni posebno naklonjen indijskemu planiranju v gospodarstvu oz. splošni socialistični tendenci pri reševanju gospodarskih v.prašanj. Toda zasebni kapital ne more učinkovito izpopolniti vrzeli v finančnih sredstvih, ampak lahko to stori samo državno posojilo, po možnosti. od ZDA. Tukcj pa je zadeva kočlji-va. Znano je, da je ameriški Kongres za 1,6 milijarde dolarjev znižal prvotni vladni načrt za pomoč tujini in da senatorji potemtakem letos niso posebno darežljivi. Toda poleg tega je še ena težava. Pred kratkim je senator Thomas Kuchel iz Kalifornije izjavil, da bi bilo treba »skrbno pretehtfiti« kakršno koli posojilo za Indijo. »Američani bi j morali ponuditi roko tistim i narodom, ki delijo naše cilje.« Senator Kuchel sicer ne govori v imenu vseh, toda če bo Kongres ravnal po njegovem, bo dejansko izsiljeval Indijo, ker ta v vseh pogledih ne odobrava ameriške zunanje politike. Amerika sicer lahko nckcj. kar je njeno, da ali ne da. Toda če bodo razni senatorji Kucheli za ameriško skopost navajali take razloge, bo Amerika še naprej izgubljala prijatelje v Aziji. Bip loclup avtobus Pred začetkom jesenskega zasedanja italijanske poslanske zbornice, ko bodo prišla na vrsto spet pereča notranjepolitična vprašanja, je bila zadnje tedne glavna. tema političnih diskusij »nova. smer« italijanske zunanje politike. Polemika o zunanji politiki se je posebno razživela ob Gron-chijevem obisku v Teheranu, ki naj bi pomenil nekak poskus italijanske afirmacije v muslimanskem svetu. Ta »nova smer«, o kateri je bilo toliko razpravljanj, pa ima v bistvu zelo omejen življenjski prostor, kajti še vedno bi se morala kretati v mejah atlantske solidarnosti in izkoriščati le tiste možnosti samostojnega udejstvovanja, ki niso v nasprotju z njenim članstvo-m v tem paktu. Na zadnji seji ministrskega sveta, na kateri je, po poročilu zunanjega ministra Pelle, prišlo do precej ostre diskusije, je predstavnik leve krščansko demokratske struje Del Bo nekoliko jasneje povedal, v čem naj bi bila ta »nova smer«. Dejal je, da enotne politike v okviru NATO praktično sploh ni več, razvija se po dveh tirih: ameriškem in britansko-francoskem. Z ozirom na prizadevanja, da bi se Italija uveljavila v arabskem svetu, bi se morala njena zunanja politika oslanjati bolj na ameriško, vendar pa pri tem ne bi smela opuščati samostojnih iniciativ, predvsem ekonomskih, kajti tudi Eisen-hovzerjeva doktrina za Srednji vzhod bi se po njegovem mnenju morala omejiti le na gospodarsko pomoč. Teheranski obisk, ki sodi v to vrsto iniciativ »nove smeri«, je uspel in bi'bil lahko dober start, če ne bi bilo pred vrati zasedanja Generalne skupščine in z njim vprašanja Alžira. Kolikor se Italija tu ne . bi opredelila za alžirsko neodvisnost, bi si sama zaprla vrata v arabski svet in po besedah Del Boja zamudila še zadnji avtobus. Kaže pa, da ostali člani vlade niso bili istega mnenja, kajti sodeč po izjavah zunanjega ministra pred odhodom v Nem York, bo pri tem vprašanju »novo smer« spet zamenjal stari tportunizem. A. S. Državni prevrat na Tajskem Dosedanji predsednik vlade Pibul Songram je zapustil državo, oblast^ pa }3 .prevzel maršal Šarit Tanarat, vrhovni poveljnik armade — V Bangkoku so proglasili izredno stanje Novi Premier naj bi postal Sukit Nimanheiman, prvak unionistične stranke BOLMIK M SREMJRM VZHODU BANGKOK, 17. sept. (Reuter, AP). Na Tajskem (Siam) je bil danes izveden državni udar in po poročilih iz diplomatskih virov je dosedanji predsednik tajske vlade Pibul Songram zapustil državo. Oblast je prevzel začasno maršal Šarit Tanarat, vrhovni poveljnik siamskih oboroženih sil, ki je davi razglasil obsedno stanje in pozval vlado, naj odstopi. Istočasno so v mesto Bangkok prispeli tanki in pripadniki vojske so obkolili glavna vladna poslopja. Postavljene so bile straže okrog vseh policijskih postaj. Doslej ni bilo poročil o nemirih in spopadih. Nekaj ur potem, ko je bilo razglašeno obsedno stanje, je maršal Šarit Tanarat po tajskem radiu sporočil, da je padla dosedanja vlada Fibula Songrama. obkolile poslopja predsedstva vlade, nato pa tudi druge državne ustanove- Vojska js takoj prevzela telefonsko centralo in radijsko postajo. V poučenih krogih menijo, da bo prišlo do sestave koalicijske vlade, saj so vojaški funkcionarji to zahtevali od Songrama. Novo vlado bo baje vodil Sukit Nimanheiman. pr- * Tanarat je de.jal, da je vojska prevzela oblast, ker Fibul Songram ni bil sposoben urediti političnega položaja v dr- li ti mim j - « i žavi in ker bi se stvar še bolj poslabšala, če bi ostal na oblasti- Povedal je, da ga je kralj imenoval za vrhovnega poveljnika in mu naročil, naj zaščiti prestolnico. Maršal Šarit Tanarat je pozval prebivalstvo, naj ostane mirno, rekoč, da bodo s tujci ravnali pravično in enakopravno. Guvernerje posameznih pokrajin je povabil k sodelovanju, da se zagotovi prehrana prebivalstva in prepreči skok cen. Vsi državni funkcionarji. ki ne bodo sodelovali * novimi oblastmi, je dejal Parit, bodo strogo kaznovani. Vojaški radi,o -e sinoči oddajal poziv, naj se predsednik Songram, .general Fao Srijano-da in poveljnik vojne mornarice admiral -Tutasart prijavijo oblastem. Pozneje je bilo sporočeno, da se je general Srija-ncd javil sam. Spar med vlado Pibula Son-g.rama in vojsko se j® začel 21. avgusta. ko je maršal Šarit odstopil kot obrambni minister in zahteval od predsednika Songrama. naj razreši šefa policije generala Fao Srijanoda, reorganizira vlado ali pa odstopi. Ko je predsednik Songram sinoči odklonil drug i poziv, naj odstopi, so prišle v Bangkok tankovske enote in a"«? MA! Ali BANGKOK JUŽNO SongnHL* V puču so sodelovali vsi trije rodovi vojske. Vodja oboroženih sil maršal Šarit si je zadnje dni zagotovil podporo mornarice in letalstva, poveljniki kopenskih sil pa so bili že od začetka spora na strani šefa oboroženih sil. Maršal Šarit Tanarat je star 49 let in pod njegovim vodstvom je« bil leta 1S47 izveden državni udar, ki je postavil na cblast Fibula Songrama- Pred šestimi leti je maršal Šarit pomagal Songramovi vladi zadušiti vstajo v mornarici. Bil je v vseh vladah, ki jih j<< sestavil Pibul Songram. Šarit Tanarat je ravnatelj 21 družb, med njim; ‘tudi- azijske banke. Lcw v »Manchester Guardianu« Pod otlsons vo ev (Od našega posebnega dopisnika) KITA Ji •< MORJE vak unionistične stranke, kj ga podpirata maršal Šarit ter vodja demokratov in bivši predsednik vlade Nai Kuang Afai-vong. Oba ta politika^ podpirata SEATO pakt in ju‘imajo za Zahodu naklonjena. ^Državni udar v Taju je bil izveden tik pred konferenco vojaških predstavnikov SEATO paleta, ki bi jo jutri moral začeti v Bangkoku maršal Songram. Pravijo, da je šef oboroženih sil maršal Šarit takoj po izvedenem državnem udaru obvestil ameriškega veleposlanika, da se dosedanja zunanjepolitična smer Taja ne bo spremenila. BONN, 17. sept. (Po telefonu). Zahodna Nemčija je trenutno še vedno pod vtisom volilnih ’ rezultatov. Vsi listi posvečajo danes uvodnike dokončani volil ni bitki in dejstvu, da volilni izid ni toliko uspeh krščanskod emokratske stranke, kolikor predvsem osebni uspeh njeneza šefa. Medtem ko vladni listi znova ugotavljajo »politični ma gnetizem« kanclerja Adenauerja, pa opozicijski naštevajo, kaj vse je njihovemu nasprotniku pomagalo k zmagi: odkrita ameriška podpora, strah prebivalstva pred gospodarskimi spremembami, vmešavanje katoliškega klera, neomejena propagand na sredstva, a precej tudi tuja, negativno učinkujoča podpora socialni demokraciji. Zaenkrat še ni uvodnikov, 'ki bi načeli vprašanje, kaj sedaj, kako se bo ponovna močna kanclerjeva zmaga odrazila v domačem in zunanjem življenju. Ali bo, podkrepljen z znova mu izraženim zaupanjem, laže pogledal dejstvom v oči Pred debato o Cipra V Atenah prevladuje prepričanje, da bo ciprski problem prišel na dnevni red zasedanja Generalne skupščine OZN brez večjih težav Atene, 17. sept. (Tanjug) Ob začetku zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov prevladuje v Atenah prepričanje, da bo ciprski problem, kot ga predstavlja grška vlada, brez posebnih težav prišel na dnevni red zasedanja svetovne organizacije. To domnevo opirajo na dejstvo, da je na minulem zasedanju OZN velikanska večina držav članic pokazala željo, da bi vprašanje rešili tako, da bodo zadovoljne vse pr|-zadete strani — Grčija oziroma Ciprčani, pa tudi Velika Bri-' tanija. tej priložnosti bo grška delegacija opozorila na resolucijo Generalne skupščine OZN, ki_ je bila sprejeta na zadnjem zasedanju in ki priporoča prizadetim stranem, naj se med seboj posvetujejo, da bodo našle primerno rešitev, _ * in bo pripravljen korigirati nekatera dosedanja stališča, ali ga bo, narobe, prav volilna zmaga podkrepila v mnenju" da je bilo doslej vse čisto prav in da ni treba ničesar spremeniti. Opozicija, ki je zahtevala spremembe, . na tretjem potovanja v Nemčijo z 10.5 in potovanja v Francijo s 4,34 procentov. V vse ostale države je potovalo iz Slovenije 16,86 procentov od skupnega števila letošnjih potovanj. •Tine Rožanca na Bokalcih V soboto zvečer so oskrbovanci doma na Bokalcih doživeli majhno presenečenje. Obiskal jih je SKUD »Tine Rožanc«, kJ jim ie poskrbel uro razvedrila. Program je bil sestavljen iz narodnih in umetnih pesmi ki jih je izvaja! mešani in ženski zbor pod vodstvom dr. Franceta Pergarja. Smeh. zadovoljnost in ve-ffiSc aplavz je dokazal, da so bili pevcev iz sirca veseli Vse pesmi so jim bile všeč. Se in še bi radi poslušali. Pevci so skie-da 5ih oodo še obiskali in j4h tako razveselili s pesmijo. B8 kaiter0 so tako hvalelni. Hladilnih omar jie nabavilo 400 ljudi. Potem se vrstijo sesalci r.a prah. kalorif er j i, mietša-lci za sadtje itd. Zanimivo je, da so ljudje sprva povpraševali po sesalnih viečjih dimenzij, medtem fco j® v aadnjih tednih velika zahteva po manjših sesalcih. Zato je »Elektrotehna« tudi naročila okrog 1500 kosov tega zaželenega izdelka in tako ni boja/zini, da bii sesalcev zmanjkalo. Zmanjkalo pa tudi ne bo drugih gospodinjskih pripomoč, kov, za kaitere lahko pričakujemo, da jim bodlo znižali cene. To terja vedno večja modernizacija gospodinjstva in veilliko povpraševanje po teh predmetih. Znižanje cen pa bo zagotovila predvsem kooperacija naših proizvodnih .skupnosti • tujimi podjetji. V Jugoslaviji imamo tri proizvodne skupnosti, ki se ukvarjajo * izdelavo oziroma naibavo električnih strojev za široko potrošnjo. To so »Miaris« v Mariboru, »Eka« v Zagrebu in »Standard« v Beogradu. Te tri proizvodne skupnosti bodo začele, oziroma so že začele, nabavljati posamezne del® raznfih sitrojev iz tujine, ki jih bodo pod vodstvom strokovnjaka sestavili doma. Delno pa bodo celotne stroje tudi #e naprej uvažali. Bliža se ziima. Zato Je »Elektrotehna« pri sklepanj u pogodlb za nova naročila mislij-la ibudi na tiste predmete, ki jiih bodo potrošniki v mrazu najbolj pioitrebovaili. StkUenjena so bile pogodbe za 10.000 električnih pečic najniovejše izdelave, nadialje grelne blazine in grelne odeje, več sto avtomatskih likalnikov, več kremenovih svetglk, električnih bojler-jev, kuhinjske univerzalne motorje s priključki za rezanje mesa, stiskalnice za sadje in zelenjavo nadalje električne brivske apararte itd. Pri skrbi za zadovoljitev potrošnikov je podjetje »Elektrotehna« prišlo na zelo pohvalno zamisel. Dosedanje izkušnje so namreč pokazale, da marsikatera gospodinja ne zna pravilno ravnati s tem ali onim strojem. Zaradi tega pride cesto do raznih okvar ali prenaglega ia-tirošenja, kar povzroča mnogo negodovanja in kritike, ki gre na račun slabe izdelave. Tem ckvaram pa je često krivo nepravilno ravnanje z njiim. Za-radli tega namerava »Elektrotehna« prihodnjo pomlad v sodelovanju z Zavodom za napredek gospodinjstva in traizniimi industrijskimi podjetji prirediti nekajdnevni pouk o pravilnem ravnanju s stroji. Ta prireditev bo na Gospodarskem razstavišču. Pouk bo praktičen in teoretičen ter bo potekal po željah potrošnikov, se pravi, potrošnik bo dobil natančna navodila za pravilno ravnanje s tistim strojem, za katerega se zanima. E. K. Na področju turizma j« občina vidno napredovala letos. Področje Ankarana in Debelega rtiča, ki se bo z zgraditvijo nasipa za nekaj kilometrov približala Kopru, je na najboljši poti, da postane torišče turizma delovnih množic iz ves Slovenije. Z ležišči, ki jih tam že imajo razni delovni kolektivi in družbene organizacije CRK. Turistična zveza Slovenije, sindikati) bo tu do prihodnje sezone, ko bodo zgradili svo;

o pritrditvi sekretarja za i »i rfn-r*^ T ^ ^ II Bibogojni objekt »Obrh« na Notranjskem * zmogljivostjo okrog Z milijona, iker letno določevala ribiške okraje, okrajne ribiške zveze pa družinam ribiške okoliše, kar je bilo doslej pridržano državnim organom. Enako je tudi z nekaterimi drugimi pristojnostmi, ki &o doslej spadale pod pristojnost državnih organov. Plenum je priporočil itemu ustrezajoče izpopolnitve zakonodaje in dal tudi osnovo *a druge s tem skladne predpise v sladkovodnem ribištvu. Intenzivno poribljavanje naših voda na eni in že občuten vpliv rastočih ribogojnih objektov nadalje omogoča določeno sprostitev predpisov o najmanjših merah dn varstvenih dobah rib. Zato je plenum obravnaval in sprejel tudj ustrezna priporočila- Plenum Je končno sprejel osnutke pravil o poslovanju bodočih okrajnih ribiških zvez ter ribiških družin, ki bi naj ustrezala novim prilikam. Obravnaval in dal je osnovne smernic« za sestavo letalih gospodarskih načrtov ribiških organizacij ter sprejel obvezni minimalni načrt vlaganja ribjega naraSčaja za leto 1958. Predvidoma bodo ribiške organizacije vložile v salmonidne vode 1 rni-’’~or> 890.000 zaroda in 154.000 mladic potočne postrvi. 530.000 naroda in .18.000 mladic lipana ter 68.000 zaroda sulca, kar bo znaten prispevek e a izboljšai-nj« ribjega srtaleža v naših vrc>-dah. Društva računajo, da bodo *a T>lan znatno presegla. Poleg naStetlh žlahtnih rib bodo vla-'Tali še krape. Ščuke, some, li-■'ie in smuče in izvedle še vr-«to nadaljnjih ukrepov za za-»-,1« z ribami* Razpravljali «0 5e o razH^ vpratSanjih v ribištvu, Vlasti pa o Hm boljšem rczkori- *Janin ribo«?oinih zmoelHvosti - ribjih vaHSfib in ribogojnicah. o tečajih za ribiške čuva-in eojroodarje k» bodo novembra letos v Kobaridu i** t* navedenega lahko zaključimo. da so ribišV« oreanizaci-u na svojem plenumu 7 J-lorinesl«; plodno »n naioredne "Vrepe zn nadaHnii *n oroev4t sladkovodnega dre v kri in od tam v hrbtni mozeg in možgane. Tu napade motorične živčne celice, ki obolijo, ter tako nastanejo ohlapne ohromitve mišic. Večina okuženih oseb pa ne zboJi za paralizami, temveč dobi le neznačilne teEjave, kot vročino, glavobol in drisko. V deželah, kjer je higienski nivo zelo nizek, se večina prebivalcev prekuži že v prvih letih življenja. Ker je otroški organizem relativno odporen proti paralitičnim oblikam bolezni, se v takih deželah pojavlja zelo malo paralitičnega poliomie-litisa in to v naj mlajših starostnih skupinah. V deželah z visokim higienskim standardom Pa ne pride d0 prekuževanja prebivalcev v otroški dobi. zato se pojavljajo paralitične oblike bolezni med odraslimi. Slovenija spada .po svoji zgodovinsko pogojeni socialno epidemiološki sliki nekako v sredino med obe omenjeni skupini dežel. Cepivo proti otroški paralizi izdeluje že mnogo držav, med njimi na prvem mestu ZDA. Ker je način izdelave in kontrole zelo zamotan, je cepivo zelo drago. Začele so se priprave za izdelavo tega cepiva doma, vendar bo minilo nekaj let, preden ga bomo začeli izdelovati v dovolj velikih količinah. Za pripravo cepiva najprej gojijo »oje vseh treh tipov virusa na posebnih gojiščih, pripravljenih iz živih celic opičjih ledvic. Ko se virusi v nekaj dneh dovolj namnože, jih ubijejo s formalinom. Cepivo vsebuje torej mrtve viruse, ki pa so ohranili za-ščitno lastnost, da po vcepljenju v telo sprožijo tvorbo protisnovi. Ce se cepljena oseba pozneje okuži z živimi virusi, potem protisnovi preprečijo vdor virusov v hrbtni mozeg in možgane, ter tako preprečijo paralize. Da bi dokazali, da v cepivu res ni več živih virusov, mora biti vsaka serija cepiva dvakrat preizkušena. Prvi preizkus opravijo v laboratorijih tovarne, kjer je bilo cepivo izdelano, drugi preizkus pa še v državnih laboratorijih. Cepivo preizkusijo na živih celicah, ki ne smejo pokazati nikakšnih sprememb, poleg tega ga pa še vcepijo 20 opicam v možgane in hrbtni mozeg. Če ostanejo opica Po 18 dneh popolnoma zdrave, jih ubijejo tn še posebej mikroskopsko pregledajo živčni sistem. Ce se pri preizkusih . pokažejo najmanjši sumljivi znaki, se mora vsa količina cepiva, ki je bila v preizkusu, zavreči. Taka kontrola zagotavlja popolno varnost cepiva. Ameriška zdravstvena služba, ki je izvedla do sedaj "preko 100 milijonov cepljenj smatra, da je ri-ziko komplikacij v zvezi s cepljenjem tako minimalen, da lahko računamo z manj kot eno komplikacijo na milijon cepljenih oseb. Cepivo je torei praktično neškodljivo. Okužitve s cepivom, do katerih ie prišlo v letih 1954 in 1955 v ZDA, in o katerih so takrat pisal; po vsem svetu, spadajo sedaj že v zgodovino. Tudi 2 drugimi obolenji ali drug-imi cepljenji se nam ni batj ničesar.'Cepivo predstavlja vodno raztopino mrtvih virusov, kateri je dodano nekaj penicilina in streptomicina. ki vbrizgano pod kožo ne zapušča nikakršnih slabih posledic. Osebe, ki še niso .nikoli bile v stiku z virusom, dobe tako svojo prvo zaščito, pri osebah, ki so že bile v stiku, se pa zaščita še bolj poveča. Izkušnje zadnjih let nas uče, da je Slovenijo zajel val epidemij otroške paralize. Krivulja gibanja te bolezni se strmo dviga, tako da pričakujemo lahko le vse večjih in težjih epidemij. Srečni smo lahko, da do sedaj nismo doživeli katastrof, kakršne so doživele nekatere zapadne države. V rokah imamo cepivo, ki lahko prepreči veliko večino paraliz. Zdravstvena služba je svoje storila. Odgovornost pri cepljenju proti otroški paralizi nosijo sedaj starši. Dr. Janez Kmet Preskrba za zimo in tri ludi Med poglavitne poljedelske pridelke, s katerimi se oskrbujemo za zimski čas. sodi krom-L,e-ta ie v Sloveniji in pa na Hrvatskem sorazmerno . dobro obrodil, čeprav ga pri nas še niso niti vsega izkopali, temveč ga bomo v drugi polovici tega meseca. Vendar smemo že danes trditi, da ga bo dovolj, in tudi po taki ceni, ki bo primerna za našega potrošnika. Naša predvidevanja izhajajo iz dejstva, da je bilo v Sloveniji prejšnja leta v tem Sasu že preče i močno povpraševanje po krompirju, medtem ko tega letos ni. Kupcev in Dalmacije v Sloveniji še ni. kajti oni se sedaj oskrbujejo s tem pridelkom na Hrvatskem, kjer Je njegova cena 10 do 11 dinarjev franco vagon. Pri nas pa je sedaj krompir 12 do 13 din franco vagon. Toda kot smo. že dejali, je večina krompirja še vedno v zemlji, zaradi česar smemo pričakovati. da bo cera no izkopu ostala letos ista kot lani če že ne bo morda nekoliko nižja. Ta okoliščina trenutno tudi vpliva na sedanje manjše povpraševanje po- krompirju, ker potrošniki slutijo, da zavoljo krompirja letos ne bo nobenih težav. Glede ostale zelenjave za zimo naj pripomnimo, da so Jo letos gospodinje izredno mnogo konservirale. To zlasti velja za papriko, katere so na primer prodali samo v l#JublJani nekaj sto vagonov, in sicer izključno za konserviranje. K temu je pripomoglo tudi podjetje »Sadje zelenjava«, ki je v vseh svojih poslovalnicah razdeljevalo' recepte za konserviranje zelenjave. Glede sadja pa je položaj takle. 2e v poletju so naše gospo-« dinje vkuhale mnogo marelic, ki so letos nadpovprečno obrodile. Po približnih podatkih naše trgovske mreže je bilo prodanega tega sadeža v večjih potrošniških središčih Slovenije trikrat toliko kot v prejšnjch letih. Med drugim je nadalje na trgu precejšnja ponudba hrušk, in sicer zelo dobre kakovosti po ceni od 50 do 70 dinarjev. Po njih segajo potrošniki zelo radi tudi zato, ker kaže. da bo ponudba jabolk zaradi pomladanske pozebe bržčas manjša od lanske. Zdai v tem času kaže tržišče, da bo tudi cena grozdju še nadalje padala, in sicer čim bolj se bo bližal čas njegovega zorenja. Trenutno je cena namiznega grozdja od 70 do 100 dinarjev, kar je pač odvisno od oddaljenosti trga, oziroma od njegove kakovosti. Morda bi veljala ugotovitev. da je na trgu nekoliko premajhna ponudba sliv, zlasti v tem času. ko je povpraševanje do ni ih naj večje. Tisti, ki se nameravajo založiti z zeljem, pa bodo prav tako zadovoljni, ker kaže ta poljski pridelek, da ga bo dovolj. Tudi zaradi čebule gospodinj« ne bodo v stiski in to po P®*™ mernih cenah. -v* > c K I) U R M R G O J Gledališče Slovenskega Primorja je začelo četrto sezono Vsem, ki smo z zanimanjem in ljubeznijo spremljali rojstvo, razvoj in. rast slovenske glediali&ke ustanove na Primorskem, se nam je ob objavi novega gledališkega zakona nehote vrinilo v zavest vprašanje: Kako bo to mlado gledališče, kii se še vedno otepa pomanjkljivosti, prestalo preizkušnjo, ki jo zakon terja od njega? N,i dvoma, da Primorska nujno potrebuje tovrstno kulturno bolj ospredje lik večnega stuuenta Fepija, ki ga je oživil Janez Klasinc.' Mlad, ta- redikost, ne samo v Slovenskem, temveč tudi v širšem merilu. Med dobre like mo- — talko pereč, da bi ogrožal treh dejanjih mladega sodob- njegov obstoj. Zahteva, ki se nega srbskega komediografa najresneje postavlja pred mla- Dragutima Dobričančna »Skup- do gledališče, je —zahteva po no stanovanje«. Delo samo je lenturan komik, povrhu še pri- umetniškem . in pomožnem sicer dovolj duhovita kome- kupne zunanjost., to je prava umetniškem osebju. dija, ki obravnava enega naj- Miimogrede se samo spom- bolj perečih sodobnih proble- nimo na porazno resnico, da mov — stanovanjsko vprašaje Gedališče Slovenskega Pri- nje, in so jo z uspehom igrali remo šteti še zajedljivo gospo . , morja že ves čas svojega ob- doma in v tujini, vendar bi Kaito Romane Lemutoi.e, nje- ustanovo P^v tako je res, cLa &toja brez stalnega režiserja, človek upravičeno pričakoval nega moža Dragišo v duhoviti brez dramaturga — torej brez nekoliko več seiioznosti piri interpretaciji (včasih morda za ™ ~ ~ ” sposobnega umetniškega vod- izbiri otvoritvenega komada, spoznanje preveč karikirani) . . -• f ir* T-: • stva, s številčno in strokovno »Skupno stanovanje« bi bilo Toneta Albrehta ter deloma obstoj. Finančni faktor. ki je jicljivim igralskim oseb- hvaležna predstava v katerem- tudi deda Boga Marjana Lom- eden primarnih pogoj e-v za ek- jem> s pj.£]jm pormožncm umit- koli drugem času sezone, kot barja in teuko Polo Ančke niškim kadrom. Nujne posle- otvoritvena predstava pa je dice tega stanja so bile ob- deloval preveč neresno. sistenco neke kulturne usta r_oye, ni — zahvaljujoč razu- 'ss*n* »s. is* Ce izvzamemo te načelne barja Grgurervioeve, čeprav je slednja včasih že prestopila mejo med komedijo in burko. Spo- Clani Akademske folklorno - plesne skupine so za nemško televizijo zaplesali tudi koroški »Hej« sti, ki je gledališče ustanovila uprizoritvah: predstave so ugotovitve, moramo predstavi gledljivka Rada Brede Urbi- Slovenska beseda v naših kinematografih Ljubice ter absolventa medicine Miše, ki sta ju kreirala Fitipina Jermanova in K&rlo MarseL V ostalih vlogah so Zahteva, da se oprernčijo vsi tuji filmi s slovenskimi podnaslovi in da se filmi domače produkcije predvajajo v Sloveniji v slovenski verziji, ni nova. C e se ni d-alo to izveste v desetih letih in čez, ko je slovenska fciinem&tograifija samostojna, pa je sedaj skrajni čas, da se reši to vprašanje. Ker so bili v zadnjem času sprejeti na pristojnih mestih naše republike skle-pi, ki ‘kažejo na to, da se hočemo resno lotiti izpolnitve te splošne upravičene zahteve naše javnosti, hočemo na tem mestu spregovoriti o tem vprašanju nekoliko obširneje. Naši kinematografi predvajajo filme domače produkcije, t j. slovenske in hrvatske, srbske in makedonske filme ter Inozemske filme. Poleg glavnega dolgomeitražnega filma s s predvaja (prav: bi se moralo predvajati!) filmske novosti in kratkometražni kulturni, poučni ali zabavni film, n. pr. risanke. Tako dolgometražni kakor krat-koimetr2Žna filmi so lahiko domačega ali tujega izvora. Podjetja, ki prodajajo filme kinematografom, kupijo od naših ali tujih producentov negativ filma, iz katerega izdelajo v filmskih laboratorijih primemo število kopij ali pa jim že producent dobavi potrebno število kopij filma. Glede kopiranja barvastih filmov smo že napredovali in se tudi osamosvojili. To nam dokazuje uspeh filma »Pop Cira jn pop Spira« na letošnjem festivalu v Pulju v primeri z neuspelimi kopijami filma »Steklena čeveljčki«, fci smo ga morali odstraniti z repertoarja- Pri kopiranju opre- KONGRES ZA GRŠKO IN RIMSKO EP1GRAF1K0 V RIMU V Rimu se jte te dni končalo zasedanje 3. mednarodnega kongresa za grško in rimsko epigrafiko. Kongresu, ki je bil v palači italijanske Akademije znanosti, je prisostvovalo okrog 150 znanstvenih delavcev evropskih in izvenevropskih držav. Prečitanih je bilo nad 40 referatov, ki so na eni strani pokazali nove rezultate na področju zgodovinske in splošne kulturne problematike antične dediščine, na drugi strani pa Je bila pregledana organizacija naporov, ki so imeli za cilj uresničiti mednarodno sodelovanje zainteresiranih ustanov in posameznih strokovnjakov na določenih epigrafskih nalogah. V tem zadnjem smislu je treba poudariti pionirske napo-3 re nekaterih naših ustanov (Narodni muzej v Ljubljani, Arheološki muzej v Splitu), ki so v razgovorih s predstavniki Nemške akademije znanosti (Vzhodni Berlin) načeli vprašanje jugoslovanskega sodelovanja na velikem delu ponovne izdaje Corpus Inscrptionum La-tinarum, ki ga je v drugi polovici prejšnega stoletja organiziral in v veliki meri uresničil znameniti zgodovinar Theodor Mommsen. Sedanja pobuda ima za cilj, da bi se sistematsko obdelalo ogromno napisno gradivo, ki je bilo odkrito od Momm-senovih dni do danes. Kar se tiče našega ozemlja, je to pobudo začel Narodni muzej v Ljubljani v kontaktu z Nemške akademijo znanosti. Na kongresu so bili s pozornostjo sprejeti referati jugoslovanskih strokovnjakov iz Splita (dr. B. Gabričevič), iz Zagreba (dr. D. Rendic) in iz Ljubljane (J. Sašel in dr. J. Klemenc). Kongres se je prepričal, da ob-Etoje v Jugoslaviji razen strokovni! ludi velike objektivne možnosti za razvoj znanstvene ga iela. V pestrem mozaiku starih Ijud-■kih noš iz vseh koncev Evrope ■o v Netrstadtu veselo poblisko-?*le tudi bele avbe plesalk iz Normandije. mijo fitae s podnaslovi, torej po v-ečini s srbohrvatekim tekstom. O pravilnosti jezika in strokovnosti montaže podnaslovov, ki sta prepogosto zelo slabi, tu ne nameravamo govoriti. Idealna rešitev slušne opreme filma, glede jezika pa je seveda sinhronizacija. Tuja filmske podjetja oskrbijo poleg originalne kopije še kopije istega filma v več jezikovnih verzijah, t. j. v angleškem, italijanskem, nemškem jeziku iitd. Toda take sinhronizacijske kopije so zelo drage in za nas vsaj sedaj še nedosegljive. Tako se moramo torej zadovoljiti s podnaslav-ljamjem, ki ga oskrbimo sami sli ki nam ga izdelajo v tujini. V inozemskih .laboratorijih morajo izdelati tudi kopije vseh cinemssooipe filmov. Pri filmih domače proizvodnje pa ločimo slovensko in ostailo jugoslovansko proizvodnjo. Prav tako ločimo pri tujih čmobelih filmih tiste, k; so jih kupila podjetja v drugih republikah, od onih, ki jih Je uvozilo podjetje »Vesna-fiim« v Ljubljani. V čem je razlika? •Vesna-film« oskrbuje kopije filmov slovenske proizvodnje (»Kekec«, »Vesna« itd.), ki so namenjeni ostalim republikam, v srbohrvatiski verziji in prav tako opremi tuje črnobele filme s slovenskimi podnaslovi za potrebo Slovenije, s srbohrvat-skim besedilom pa kopije, ki so namenjene ostalim republikam. Vsa ostala jugoslovanska podjetja pa stojijo kar vztrajno na stališču, da zadostuje originalna, t. j. srbohrvafska verzija v domači proizvodnji, za tuje filme pa samo srbohrvatski tekst podnaslovov, O tem vprašanju so razpravljali predstavniki kinematografov, K so v Sloveniji združeni v oikviru Trgovinske zbornice LRS, in po sklepu seje z dne 26. 11. 1956 predložili na odločujoča mesto temu ustrezajoč predlog. Fo znani artketd o Ulmu v Slovenskem poročevalcu (novembra—decembra 1956) je ta odsek TZ sprejel naslednji sklep: »Ponovno opozarjamo na zahtevo javnosti, dia morajo dobiti vsi filmi, ki se predvajajo v Sloveniji, slovenske napise. Uprava kinematografov se obvezujejo, da ne bodo od 1. I. 1953 dalje sklepale z najemodajalci filmov pogodb, če ne bodo le-ti opremljeni s pravilnim Elovenskim besedilom.« (Zapisnik seje z dne U. februarja 1957.) Ta odsek Trgovinske zbornice je prepričan, da je njegove zahteva, ki je dznaz naših kino-obiskovaleev, tudi komercialno utemeljena ob dejstvu, da ustvarjajo podjetja za prodajo filmov velike dobičke (za leto 1956 v gotovini in naložbi za bedeče filme čez 400 milijonov diin!). Za to pa govorijo tudi drugi razlogi. Naj navedemo samo nekaj številk iz statistike za leto 1956. V celi družavi je 1366 javnih kinematografov, od tega v Sloveniji 228; v FLRJ je bilo 101,4 milijona »komercialnih« vzrokov in deloma tudi zato, ker smo jih z našo dosedanjo pasivnostjo gle_ de te zahteve nekako utrdili v prepričanju, da slovenski obiskovalci filmskih predstav ne marajo za to, v kakšnem jeziiku so napisi na tujih filmih, in da jih tudi nič ne moti, če so domači filmi samo v srbohrvat-skiem jeziku. Z-ato bodo ta podjetja želela, da bi ostalo vse tako, kakor je bilo doslej. Predstavniki slovenskih kinematografov morajo sedaj storiti vse, da sklep Sveta za prosveto LRS in svoj sklep glede slovenskega jezika v kinematografih čitmprej in v celoti uveljavijo. Bogomil Gerlanc hiile postavljena na oder več vendarle priznate nek določen čeve je bila lepa in dekora-ali manj improvizirano in, kar uspeh. Avtor, režiser in igralci tivna. Neko.ko bolj bleda pa je še bolj usodno, dosledno so uspeli publiko nasmejati— sta bdi a lika mlade študentke improvizirana in nesistema- to pa je verjetno tudi bdi nji- tična je bila tudi repertoarna hov edini namen. Z nekaj politika. besedami bi oris predstave bil Da se tega dejstva z vso takle: avtorjevo spretno pero resnostjo zaveda tudi uprava in njegovo. poznavanje gleda- nastopili še: Ernest Zega, Jo-gledališča nam potrjuje uvodni članek upravnika Oskarja Venturinija v prvi številki letošnjega gledališkega lista. Članek je optimističen ter izzvani v tolažilno obljubo, da »se bodo pravočasno našli potrebni ljudje, sredstva in načini ,da bo Gledališče Slovenskega Primorja do 1. januarja 1958 zadostilo vsem pogojem, ki mu jih postavlja zakon«. Obljuba je razveseljiva to žal — vzbudil dvome v njeno izpolnitev. Otvoritvena predstava letošnje sezone je namreč še enkrat potrdila nesrečno bilanco repertoarne politike Gledališča Slovenskega Primorja. V prvih dneh tega meseca je bia v koprskem gledališču premiera komedije v »Ključi sv. Petra« v slovenščini t , „ • >: > •: : s er .«?'• < S ? A , i : ,t. ,W» I. 5" r- vi'-. hvalevredna, toda že letošnji ie- pivi gledališki korak nam je Končno so izšli tudi v slovenščini Peyrefitteovi »Ključi svetega Petra«. Prevedeni v več evropskih jezikov — nekatere izda-je je Vatikan preprečil — so spro- obiskovalcev kinopredstav, od »l™ »Skf o?rltoScm'S. tega v Sloveniji 15,1 milijona; v FLRJ je v kinematografih 453.908 sedežev, od tega v Sloveniji 70.566; v FLRJ pride povprečno na en sedež 37 prebivalcev, v Sloveniji samo 22; mike o vatikanski organizaciji in njenem zakulisnem življenju, predvsem pa so dvignili oblak prahu v krogih najvišje cerkvene hirarhije in odkrili vrsto škandalov. doslej prikritih očem svetovne Javnosti in katoliških vernikov. Peyrefitteovi »Ključi svetega Petra« osvetljujejo namreč katoliško cerkev s tiste strani, ki FLRJ je bilo vseh predstav je bila od nekdaj spretno prikrita ln kamor je le redkokdaj prodrlo oko navadnega vernika. Kdo 385.293, od tega v Sloveniji 67.076, — torej skoraj ena tre- tina; v FLRJ pride na 100 prebivalcev 567 obiskov ktimopred- stev, v Sloveniji 979. — ----- Obiski in s tem tudi denarni šobnem! Te*miTf lisiteUev^se11)' promet kinematografov v Slo- doslej tako resno lotilo teh in poverim stalno rastejo: dobnih vprašanj, ne da bi trpe- la verodostojnost njihovih del. m Je brez pretiravanja odkrivalo 1955 1956 resnico o dediščini svetega Petra, on 359 67 076 PeyreHtte Je šel po stopinjah Zo- “ ,ir laja ter nešteto podatkov, ki jih 13,768.273 15,082 21j je Jeta jB ieta zbiral pridno kot 457,724.606 536,605.318 mravlja, povezal v zgodbo o mla- dem francoskem duhovniku Viktorju Masu. Le-ta je prišel v Rim Medtem je o nujnosti slo-ven- Tako je torej te splošna zah- po spoznanje in moč za svoj po- skega podnaslavljanja filmov teva slove^ javnosti, uteme- £“*£££ mzočlr^je ” «v£ razpravljal tudi Svet za kultu- ljena m podprta tudu z dele- je ideale. ro dn prosveto LBS in spredel žem* ki ga dajemo pri tem Prav tako Je bilo neko€ s pl- sklep, da se naroči kinopodjet- skupnosti, dobila močno oporo k^|ečenIl°JdUh5JLlškt jem, da zahtevajo talke filme od z vseh strani. poklic se Je razočaran odvrnil od podjetij za promet s filmi in da Podjetja za prodajo filmov se tega in pokazal hrbet svojim uvedejo za vse filme slovensko bodo, kakor doslej verjetno tu- ££ftH^tTh čtsJ.” da “ni reklamo. di sedaj temu upirate zaradi temeljito. spoznal in si prido- bil bogatega znanja. Svoje izkušnje je še bolj poglobil kasneje, ko si Je kot francoski diplomat pri Sveti stolici ustvaril tesne stike in poznanstva v vrstah vatikanskih odličnikov ter od blizu proučeval ustroj vatikanske organizacije. Njegovim odkritjem, ki jih Je uporabil v »Ključih svetega Petra«, ni mogel oporekati niti Vatikan in se Je moral omejiti zgolj na osebne napade na pisatelja. Knjiga pa je seveda pridobila na svoji veljavi in sl pridobila še širši krog bralcev. Slovenski bralec bo našel v tej knjigi marsikatero resnico, ki Jo Je čas odkril in potrdil v naši nedavni preteklosti. Nič manj za- mmm : 'k pm .... - » f > ** \ ' *•* ' '.r. .... • ;• ..rL • • , > K '• • • > 'in*' ' / y . t - ■ ... _ . .. . j Go - Juanj (Kitajska): Odmetavanje snega (lesorez z II. medna- rodne grafične- razstave v Ljubljani) lišča (saj Je Dobričanin sam že Zalar, Tiberij Lemut to po poklicu gledališki igralec) Igor Pelan, ki je s svojo mini- je n. pr. poznal sile in interese, nimlva pa mu ne bo zgodba mla- sta poskrbela za duhovito in atumo vlogo uradnika efektno ki so odločali m odločajo tudi J i- - danes o politiki kanonizacij, odpustkov, določanju svetih relikvij ali pa o obsežnih finančnih mahinacijah vatikanske banke, o dega abbeja Viktorja Masa in nje- j,-gova doživetja v večnem mestu. namicno dogajanje na odru Tukaj se bo srečal z vplivnimi odlični prevod Brede Pogorelec kardinali in njihovim delom. * je ohranil 'VBO jezikovno SOČ- mnogimi spletkami, predvsem pa s tistimi silami in členi, ki držl- dobnem! Le malo pisateljev se je j0 na nogah eno najbolj spretnih .................................... ‘ in pretkanih organizacij na svetu. komedijo zelo neefektno zaključil. Otvoritvena predstava je za nost in barvitost originala, nami. Občinstvo se je nasme- jalo — to je pa tudi vs^, kar število predstav itevilo obiskovalcev denarni promet funkcionalna, okusna in srni- _______________ _ _ ____ Tako bo dodobra spoznal, kaj so se^ scena Srečka Tiča je se da ugodnega pot^edatfo tej ključi svetega Petra in kakšne nudala-uprizoritvi zelo prime- predstavi. Kljub temu je upri-vrata odpirajo. ren okvir, igralcem pa svo- zoritev povtzročila med ljubi- si o venski prevod Je oskrbelo bodo gibanja, kostumi (gleda- telji gledališča v Kopru precej časopisno podjetje »Slovenski po- liški list ne omenja, kdo je bil diskusij, kajti ponovno jih je ročevaiec«. ________ njjh a,-v-tor) so bili okusni in spomnila na njegovo največjo posrečeni. Režiser — gost iz Ahilovo peto — trdovratno re-Filmo O likovni unifitnosti Beograjske komedije, Anton pertoamo krizo. Zadnja stran Koren je z lahkotnim kome- gledališkega lista nam v ok-V okvira n. mednarodne gra- dijskim žanrom, s pomočjo lo- vimetm repertoarnem načrtu fične razstave bodo jutri od gične mizanscene m umirjene sicer vliva upanje, da bo le-dvajsetih v moderni galeriji dinamike, ki je poskrbela, da tošnja repertoarna žetev za predvajali dva filma o likovni ni interpretacija zdlrknila na spoznanje kvalitetnejša od prej umetnosti in sicer italijanskega nivo burke, modeliral sicer šnjih, toda od ■ upanja do iz-»La donna e 1» luna« in bolgar- neproblematične, toda plastične ' ... skega »Slikar Stanislav Do- Dobričaninove like. Med igral-spevski«. skimi stvaritvami stopa naj- polnitve je včasih dolga pot. UKD ’ :: N MpotrkanoM po svetu In vedno znova se je po- Irske, Italije in Škotske. Na- li vrzel, ki je nastala ob izo- navljal ukaz, sledila mu je stopili so v Den Haagu, Rot- stanku Grkov) in nemškimi temperamentna gorenjska pol- terdamu, Klaasivalu in VIis- ka, ki je razkrivala bele Čipke singenu, potem pa so se z vse plesalci, sojih pozdravljali navdušeni obrazi in prijateljsko Zgodba o letošnjem »počit- pod svilenimi krili plesalk. In mi sodelujočimi skupinami za ploskanje. Gledalci še niso vedno znova so zaploskali zaključek sestali na velik: pozabili na lanskoletno pri- številni gledalci in zahtevali: folklorni prireditvi in prisrč- reditev, s katere so se slo- »Se!« Študentje pa so plesali nem srečanju v Dordrechtu. venski študentje poslovili kot niškem potepanju« članov gorenjske, panonske, koroške, Časopisi pa so te mednarodne slavljenci in zmagovalci pri-Akademske folklorno - plesne belokranjske, makedonske in folklorne nastope beležili pod jateljskega tekmovanja med začela pravzaprav že lani, ko so naši plesalci na folklornem tednu v Neustadtu nastopili s plesi naših narodov in navdušili gledalce prav tako, kot svoje kolege iz inozemskih grajsko priredbo, ki se ne od evropsko mladino,- ki ohranja skupine »France Marolt« se je vojvodinske ter druge plese, naslovi: »Jugoslovani — favo- Gledalci niso vedeli, ali naj riti na folklornem prazniku«, živo izročilo starih noš, pesmi bolj občudujejo pestre noše, Iz pisanega vrveža irskih ple- in plesov svojih narodov. Po- skladnmt in naštudiranost sov, škotskih, katerim so v tem so se zvrstili nastopi in plesnih korakov, brezhibno iz- ritmu pritrjevali kraguljčki uspehi, nastopi na prostem, v vedbo, ali pa skrbno koreo- na lesenih čevljih plesalcev in radiu, v televiziji (ki jim je hudomušnih francoskih bre-mika od starega izročila ter tonskih plesov so folklornih in plesnih skupin. Ko se je polegel aplavz, so ohranja stare plese v vsej ljubljanski plesalci začela deževati vabila. S prijateljskim stiskom roke potrjena obljuba ni padla v pozabo. Čez leto dni so se v počitniških mesecih naši študentje — plesalci znova odpravili na pot s kovčki, napolnjenimi z dragocenimi narodnimi nošami, z basom, har- po lanskem uspehu letos od-izstopali .merila dvaintrideset minut od z boga- skupnega enournega folklor- privlačnosti izvirnega ljudske- stvom obširnega in zanimive- nega programa), improvizirani ga bogastva. Kritiki pa so po- ga programa in s plesi, ki jih nastopi med mladino, na iz-vsod zapisali: »Jugoslovanski še niso pokvarili baletni vpli- letih, na sprejemih. Čestitke, folkloristi so za razred boljši vL Potem pa so se morali po- novi znanci, novo •mvabila — od vseh drugih, njihovi plesi sloviti od gostoljubnih Ho- potem - pa vesela vrnitev do-so najbolj zanimivi«. landcev in odpotovali proti mov, v univerzitetne preda- Ljubljanski plesalci so se v domu, saj jih je čakal še eno- valnice, na nove vaje, na ka-družbi z avstrijsko skupino tedenski obisk v Neustadtu v terih bodo pod vodstvom »Sing und Spielgruppe Ober- Holsteinu, kjer že sedmo leto Tončke Maroltove, Marije Su- monikOj^ klarinetom in^drugi- osterreichischer Lehrer« pred- prirejajo folklorni teden pod šterjeve in Marjana Kralja i.: startu letoviškim gostom v imenom »Europaische Trach- študirali nove plese, ponavlja- li stare in trdno delali, da ob- rni inštrumenti, ki oživljajo naše stare, razposajene viže. Bad Ischlu, Bad Goisernu, Bad tenivoche«. Pa so na odrih, v velikih^ av- Hallu, Linzu in drugod. Ob V Neustadt so Ljubljančani drže svoj sloves in svojo pri-itrijskih turističnih centrih, v koncu so se jim pridružili še prišli kot stari znanci. Že na ljubljenost doma in po svetu. ~ oncertnih m ctledcfoSkih dvo— »n ,. Med delom pa se jim bodo vračali prijetni spomini na čudovito poletno potepanje, na tovariška srečanja z evropsko mladino, na priznanja, s katerimi je tujina nagradila njihovo ljubezen do jugoslovanskega plesnegA izročila. S. G. j ■oncertnih in gledaliških dvo ■anah in na improviziranih odrih pred rotovži starih ho-'andskih in nemških mest za-4venketali goldinarji pod no- Korzičani, ki so med našimi otvoritvenem slovesnem spre plesi peli svoje pesmi. vodu, kjer so stopali v na- Potem so se odzvali druge- rodnih nošah med avstrijski- mu povabilu in odpotovali v mi, belgijskimi, irskimi, nor- Holandijo, kjer so se na Med- veškimi, škotskimi, švedskimi, ie godcev, prešeren vrisk se narodnem tednu narodnih ple- španskimi, ameriškimi (ti so ie razlegel in padel je ukaz: sov srečali s plesalci iz Ho- prišli na evropski folklorni •Ta potrkano/« landije, Anglije, Francije, teden kot gostje in izpopolni- 6 str. J SLOVENSKI POROČEVALEC J st. 220 - is. septembra isot m V zadnjih, dneh v Pomurju živahno razpravljajo o reorganizaciji trgovine ter o ločitvi tgovin od kmetijskih zadrug. Trgovinska zbornica okraj a Murska Sobota je sestavila predlog za število novih trgovskih podjetij v posameznih občinah. V razpravo je posegel tudi okrajni gospodarski svet, komisija za reorganizacijo gospodarskih organizacij in številni drugi organi, ki se ukvarjajo s problemi trgovine in za-r družništva. Tako so na komisiji za reorganizacijo gospodarskih organizacij skupno s predsedniki občinskih ljudsikih odborov iz celotnega Pomurja razpravljal; o analizi m stanju maloprodajne trgovske mreže in o predlogu za reorganizacijo maloprodajne zadružne trgovske mreže. Po predlogu Trgovinske zbornice za okraj Murska Sobota bi naj ustanovili v Pomurju 23 trgovskih podjetij z 148 poslovalnicami, ki bodo nadomeščale trgovine sedanjih kmetijskih zadrug. S tem predlogam se člani komisije v celoti. niso strinjali ter so menili, da zadošča 19 trgovskih podjetij z istim številom poslovalnic. V občini Cankova je trgovinska zbornica predlagala ustanovitev trgovskih podjetij v Cankovi in Rogaševcih. Po mne-nju članov komisije pa je ta bazen tako enoten, da ni potrebe po ustanovitvi dveh trgovskih podjetij. Podoben primer je bil tudi za občino Grad, kjer je trgovinska zbornica predlagala ustanovitev trgovskih podjetij na Gradu in v Kuzmi. Tudi v tej občini bi naj ostalo le eno trgovsko podjetje s svojimi poslovalnicami. -Za ljutomersko občino so v predlogu Trgovinske zbornice predvideli trgovski podjetji v Ljutomeru in v Križevcih pri Ljutomeru. Sporazumno z občinskim ljudskim odborom pa so sklenili, da bodo trgovine kmetijskih zadrug, 'ki bi ga naj zajelo novo trgovsko podjetje Ljutomer, priklju- :d vstvene V Novi Gorici se je v letih po osvoboditvi lepo razmahnila zdravstvena služba. Občina ima svoj zdravstveni dom, splošne £ m bui ant e v Nov; Gorici, Sol-kr.nu in Šempasu, obratni ambulanti v tovarni pohištva in na kolodvoru, pomožn; ambulanti na Trnovem in v Cepovanu, športno ambulanto v Novi Dorici ;n pet specialističnih ambulant v Solkanu. Dalje deluje tu še TBC dispanzer, antivene-xičn; dispanzer, dispanzer za Ecžkgk V tovarni »Tisa« na Rakeku so ustanovil; mladinsko organizacijo p-ribližno pred letom dni. Danes šteje že nad šestdeset članov, ker pa je v podjetju nad sto mladincev in mladink, bo moralo vodstvo poskrbeti še za pridobivanje novih članov. Mladina je dokaj agilna v sami tovarni, sodeluje pa tudi pri prosvetnem društvu »Partiza-nu». strelsk; družini, gasilskem društvu in drugod. Želeti bi bilo, da bi sodelovalo v bodoče v organih družbenega samoupravljanja v tovarni več mladine kot doslej. Mladina v tovarni »Tisa« se tudi sama udejstvuje na dramskem področju, saj pripravlja trenutno Budakov »Metež«. Precej pomaga mladini tudi tovarna. Tako j; je obljubila, da bo zgradila igrišče za odbojko in nabavila razne športne rekvizite. Z. M. Poslov!! se |e od gamsov smp noseče žene ter matere in otroke. Razen tega naj omenimo še materinsko posvetovalnico m zadovoljivo urejeno babiško službo. Reševalna postaja v Solkanu uspešno skrb; za hiter prevoz bolnikov v bolnišnice. Okrajna in občinska higienska postaja pa si nenehno prizadevata za izboljšanje higiensko-sanitarnih razmer v mestu in na vasi. v čemer sta dosegli že lep napredek. Če omenimo še zavod za predšolsko invalidno mladino na Stari gori, šolsko zobno In splošno zobno ambulanto v Novi Gorici in drugo, nam vs.® to res dokazuje, da Se je zdravstvena služba v občin; vskeka-kor lepo razmahnila J. P. čili k že obstoječim trgovskim podjetjem Merkur, Zarja in Preskrba. V Veržeju in Križevcih pa bi se naj trgovine ločile _ od kmetijlsikaii zadrug nm postale samostojne. Za občino Murska Sobota je Trgovinska zbornica predvidela ustanovitev petih trgovskih podjetij in sicer v Murski Soboti, Tišini,' Puconcih, Bodancih in Mačkovcih. Po mnenju komisije se naj trgovine kmetijskih zadrug na področju, ki ga naj obsega novo trgovsko podjetje v Murski Soboti, priključijo k že obstoječemu trgovskemu podjetju »Pla-vica« v Murski Soboti, ker ima to podjetje svoje poslovanj e dobro urejeno. Namesto trgovskih podjetij v Puconcih, Bo-doncih in Mačfcovcih pa bi naj ostali le dv« trgovski podjetji. Za občino Videm ofo Ščavnici je v glavnem obveljal predlog Trgovinske zbornice, ki je predlagala ustanovitev enega trgovskega podjetja z osmimi obrati. Le-tem je komisija priključila še obrate Ivanjci, Rožički vrh in Okoslavci. Komisija je ugotovila, da štiri podjetja od pred_ loženih 23 trgovskih podjetij niso potrebna. Pri tem je upoštevala prilike na terenu, večje stroške pri večjem številu trgovskih podjetij in razpoložljiv strokovni kader. O tem vprašanju bodo v Pomurju povedali svoje mnenje tudi predstavniki kmetijskih zadrug, upravni odbori trgovskih podjetij in razni družbeni ogani. Pereč problem trgovine v Pomurju so prostori, skladišča in oprema. Občine bodo morale vsekakor poskrbeti za preselitev trgovskih lokalov iz zasebnih stavb v stavbe splošnega ljudskega premoženja, če za tako preselitev obstajajo pogoji. Tafco bodo trgovina lahko preuredili, obnovili in vložili za modernizacijo lokalov v hišah splošnega ljudskega premoženja razpoložljiva finančna sredstva. M.K. Zgleden čaiski odbor PrizGdev(m|e šolskega odbora na glasbeni šoli v Šentvidu za uveljavljanje glasbene vzgoje Po predvidenem družbenem planu bodo letos opekarne v Pomurju Izdelale 17.7 milijonov kosgv zidne in okrog šest milijonov kosov strešne opeke. Čeprav so v prvih sedmih mesecih opekarne v Pomurju Izpolnile proizvodni plan le za 41,4 odstotka, so proizvodnjo nap ram preteklemu letu povečale za 6 odstotkov. -— Večjo proizvodnjo v letošnjem letu so omogočile boljše vremenske razmere, boljša organizacija dela, obnova nekaterih obratov in večje število delovne sile. Fotografija prikazuje opekamo v Ljutomeru. M. K. Družbeno upravljanje v glasbenih šolah ima nedvomno precejšen pomen, kajti te šole niso obvezno in skrbijo za glasbeno vzgojo naše mladine. Predvsem organ družbenega upravljanja na takih šolah, v katerem so zastopani starši in čiani množičnih organizacij lahko opravi veliko in važno nalogo za uveljavljanje glasbene vzgoje. In prav to je šolski odbor v Šentvidu dosegel ter s tem potrdil svoje delo. saj je v dveletni mandata; dobi približal šolo ljudstvu in jo tako rešil zaprtosti. Kako je to do- Prirejal je posvetovanja zastopnikov vzgojnih organizacij Vedno več izdelkov Industrijska podjetja murskosoboške občine razširjajo svoje obrate Na področju občine Murska Sobota j* trenutno 64 gospodar-tkih podjetij družbenega sektorja in 12 splošnih kmetijskih zadrug. Vendar je od skupno 64 obratov le 18 takih, k; zaposlujejo več kot 30 delavcev in uslužbencev. Večina industrijskih podjetij je bila ustanovljena že pred letom 1952. po tem letu pa so začela obratovati še separacija kremenčevega peska v Puconcih, tovarna mlečnega prahu in »Pomurski tieffe« . v Murski Soboti. V zadnjih letih so številna podjetja modernizirali, dogradili nove obratne prostor« m proizvodnjo tudi razširili. Med te prištevamo predvsem industrijo kovinske galanterije »Panonija« v Murski Soboti, kjer je delovni kolektiv iz majhne kleparske delavnice uredil moderno industrij -sko podjetje z nad 100 zaposlenimi. Podjetja v občini Murska Sobota nameravajo v doglednem Zgornja Savinjska dolina ~:*§L .. ' * ' V' ' : ■jr- 'v. Občinski ljudski odbor mozirske občine je do konca avgusta realiziral 73°/o dohodkov občinskega proračuna, kar znaša nad 75 milijonov din. Najbolje so realizirani dohodki od prebivalstva, saj znašajo nad 80% letnega plana, iz gospodarstva pa le nekaj nad 40%. Dokaj dobra realizacija omogoča občini proračunsko poslovanje. Do konca avgusta so uresničili 6S% proračunskih izdatkov. * V občini se že nekaj časa pri_ pravljajo na cepljenje proti po-liomyelitisu. V ta namen je bil pri občini v Mozirju ustanovljen poseben štab iz predstavnikov občinskih političnih organizacij, zdravnikov in drugih zdravstvenih1 delavcev. Štab se je že večkrat sestal in razpravljal o pripravah za cepljenje. V ta namen so razdelili občino na 18 področij. Računajo, da bodo cepili okrog 2.000 predšolskih otrok. Začeli bodo 4. oktobra. • Posvetovanja o ločitvi obrtnih obratov in trgovin od kmetijskih zadrug so se udeležili poleg predstavnikov kmetijskih zadrug tudi zastopniki poslovne zveze, občine, trgovin in okrajne trgovinske zbornice iz Celja. V mozirski občini je trenutno 13 trgovin in 9 obrtnih obratov pod neposredno upravo kmetij_ skih zadrug. Na posvetovanju so sklenili, da bi zaenkat ostale pod neposredno upravo kmetijskih zadrug le še štiiri trgovine in to tam, kjer ni pogojev za ustanovitev samostojnih trgovin. Prve štiri trgovine bodo ločil; od kmetijskih zadrug verjetno že 1. oktobra, ostale pa do konca leta, ko bodo ločili od zadrug tudi o-stale obrtne obrate. Pridelovalci krompirja v mozirski občini pričakujejo letos dobro letino. Računajo, da bo pridelek nadpovprečen. Ponekod pričakujejo tudi nad 300 metrskih stotov krompirja na hektar. Posebno visok donos bodo dosegli kmetje, ki tekmujejo v pridelovanju krompirja za višja hektarske donose. V občini je letos posajenih s krompirjem 620 hektarov. Po povprečni oceni bodo pridelali na teh površinah okrog tisoč vagonov krompirja. Kmetijske zadruge se že pripravljajo na odkup. * Prvi letošnji polletni občni zbori kmetijskih zadrug so bili nekoliko slabše obiskani ’ kot zadnji letai občna zbori. Na njih pregledujejo člani delo in uspehe, ki so jih zadruge dosegle v letošnjem prvem polletju. Živahne so tudi razprave o ločitvi obrtnih obratov in trgovin od kmetijskih zadrug, člani kmeti jekih zadrug menijo, da se bodo upravni odbori v prihodnje lahko bolj posvetili razpravam o pospeševanju kmetijstva, medtem ko so doslej dokaj pogosto posvečali največ časa razpravam o delu obrtnih obratov in trgovin. Na občnih zborih razpravljajo tudi o bližnjih vo_ litvah novih občinskih ljudskih odborov. KZ času še močno povečati in modernizirati svoje obrate. Tovarna mesnih izdelkov v Murski Soboti pripravlja popolno preureditev svojih prostorov. V opekarni v Puconcih bodo razširili krožno peč. v kovinski industriji »Panonija« zgradili nove hale v «P o murskem tisku« nove prostore itd. V soboški občin; Pa bi bila nuj.no potrebna še taidustrilia ®a predelovanje kmetijskih pridelkov, ki bi dosegla dvoje: zaposlila bi še vedno precejšnjo odvisno delovno silo v Pomurju in pomagala kmetom, da bi še lažje vno-včili svoje pridelke. • V Murski Soboti je skupno 25 trgovin. Na splošno so trgovski lokali in notranja oprtana že dotrajali. vendar so prav v zadnjem času začela trgovska podjetja v Mursk; Soboti lepo urejat; svoje trgovine. Podjetje »Koioniale«, »Agromerku«, »Vesna«, »Prekmurski magazin«, »Planika« in druga so spremenila svoje poslovne prostore v moderne trgovine, v letošnjem letu namerava pričeti z razširitvijo svojega lokala tudi podjetje »Tehnopromet«. Večina lokalov je v zgradbah zasebnih lastnikov. Kolektivi so od leta 1950 dalje plačali zasebnikom že toliko na najmemini, da bi ai lahko zgradili lastne lokale ali Pa plačevali vsaj anuitete za najeta posojila. V Pomurju se izredno hitro večg število šušmairjev. zlasti v šiviljski, krojaški, zidarski in drugi stroki. Inšpekcijski organi ugotavljajo, da obrtniki odjavljajo svojo obrt. nato pa jo kot šušmarji še naprej izvršujejo. Močno povečanje števila šušmajrev v Pomurju je pripisati predvsem mili kaznovalni politiki, saj znašajo izrečene denarne kazn; mnogo manj, kot bi pa morali taki šušmarji plačati davka, če bi imeli obrt prijavljeno. Kočevje Pogovorili so se o šolah za odrasle Na sestanku okrajne izobraževalne komisije pri okrajnem svetu ».Svobod« in prosvetnih društev za celjski okraj so razpravljal; predvesm o šolah za odrasle. Ugotovili so. da so v NEPREVIDNOST TERJALA ČLOVEŠKO žrtev Posestnik Z. J. sp pri vračanju s pcija domov s konjsko vprego pri nezavarovanem železniškem prelazu v bližini Ribnice na Dolenjskem ni prepričal, če je prehod prost in tako ni videl, da prihaja iz smeri Ribnice tovorni vlak. Opazil ga je šele, ko je bil z vozom že na progi, vendar Je bilo takrat že prepozno in stroj je udaril v zadnji del voza, kjer je sedela es-letna Ana Tanko. Ta je padla na tla, nakar .jo je stroj vlekel še nekaj metrov za seboj in tako je ob njem obležala mrtva. Voznikov sin, ki je bil prav tako na vozu pa je dobil težke telesne poškodbe. Prav bi bilo, da bi vsi, ki morajo prečkati progo, bili bolj previdni in se vedno pravočasno prepričali, če Je proga prosta. osmih krajih v okraju lani' uspešno zaključili porvl letnik te šole. Domenili So se, naj bi letos odprli drugi letnik, za katerega pa bo treba program še izdelati. Kaže, da so v celjskem okraju že prebrodili začetniške težave pri poučevanju z odraslimi. Najlepše so potekale šole tam, kjer so se zanje zavv.ela tudi podjetja. Tako je bdflo na primer v Velenju. Na posvetovanju »o menili, da hi bilo dobro ustanavljati v vseh večjih krajih okraja tudi šol« za starše. Le-te pa hj najlepše uspevale, če bi povezovali predavanja z roditeljskimi sestanki. V celjskem okraju bodo določili tudi šolo. na kateri bodo lahko opravljal: izpite vsi tisti, ki bi si radi pridobili nižjo srednješolsko izobrazbo. K izpitom se bodo lahko Prijavili v katerem koli roku. -v- Poskrhimo za ^črnost otrok! Na Titovi cesti za Bežigradom je kar precejšen promet. Modema vozila vozijo s precejšnjo hitrostjo, tudi do 130 km na nro. Cez cesto pri bežigrajski pošti in Stadionu pa gre vsak dan več sto otrok v osnovno šolo na Vodovodni cesti in v gimnazijo v Peričevi ulici. Dosti otrok hodi čez cesto tudi v trgovske lokale. Te otroke bi bilo treba na nek način zaščititi pred nesrečo, saj je bilo na tej cesti v zadnjih letih že nekaj nesrečnih slučajev. Na zborih volivcev, sestankih krajevnega odbora in na občinskem ljudskem odboru so volivci o potrebi zaščite otrok že govorili. Predlagali so, naj bi republiška uprava za ceste postavila na najbolj primernih mestih ustrezna prometne znake »šola«, čeprav obe šoli nista tik ob glavni cesti. Na pravilnih mestih postavljeni prometni znaki bodo opozarjali voznike motornih vozil na strožjo previdnost in zmanjšanje hitrosti. Člani krajevnih odborov in volivci so sicer že apelirali na vse starejše državljane, naj spremljajo skupine otrok, ki se naberejo na obeh straneh ceste. Istdčasno pa prosijo republiško upravo za ceste, naj v sporazumu s prometnim odsekom TNZ SImprej postavi na najbolj kritičnih mestih ustrezne prometne znake. J. T. TVD »Partizan« v Kočevju je v zadnjih letih dosegel več lepih uspehov na športnem področju ter pri urejanju fizkuiturnih igrišč v Gaju ob Rinži in v samem Kočevju. Za svojo uspešno dejavnost je dobil tudi več pohval. Člani društva imajo še vedno precej težav zaradi pomanjkanja primernih prostorov. Sedaj uporabljajo Seškov dom in majhno telovadno sobo. Zaradi tega že več let razmišljajo o gradnji društvenega doma. Načrt in temelji so delno že pripravljeni. Ker je dobilo sedaj društvo nekaj finančnih sredstev, nameravajo v kratkem že začeti z gradnjo doma. Prav bi bilo, da bi priskočili društvu na pomoč s finančnimi sredstvi tudi drugi odgovorni organi. (or) Nad 12,000 otrok bodo cepili Prebivalci Soriškega okraje so toplo pozdravili skrb ljudske oblasti za cepljenje otrok pro'i otrclški pa.ralizi. Za to akcijo so pokazala polno razumevanje tudi pod.ietjg in gospodarske organizacije v- okraju, ki so po svojih močeh prispevala devizna sredstva za nabavo cepiva. Priprave za cepljenje so v polnem teku. Začelo se bo 3. oktobra. Na področju okraja bo cepljenih proti otroški paraliz^ 12.397 otrok, rojenih v času od leta 1951 d0 marca letos. Pristojna komisija se zavzema z? to, da bi cepili v sleherni vasi če je le v njej dovolj otrok zr cepljenje. Trenutno določajo področja za cepljenje. Kolike,-bi bilo dovolj cepiva na razpolago, bo skušala komisija ugoditi tudi tistim,' ki bi radi dali cepit; starejše otroke- Novi ambulanti v Idriji Te dni so v Idriji iz.roč.1; svojemu namenu novo šnilsko ambulanto in šolsko zobno ambulanto. Ke.- je v Idriji precejšnja stiska za stanovanja, so za potrebe obeh ambulant preuredili neko skladišče. Dela so veljala okrog 2 milijona, od tega j® prispeval okrajni zavod za socialno zavarovanje 400.000 din. Novo opremo in instru-mentarij za obe ambulanti so dobili od UNICEF, vredna pa je nad milijon din. Hkrati pa so dobili v Idriji tudi novo zdravnico, ki se bo posvetila predvsem zdravstveni preventivi otrok. Tako imajo sedaj v Idriji že tri zdravnik«. J. P. in š tem dosegel tesnejšo povezavo s samim terenom. S tesnejšim stikom z organizacijami in »Svobodo« je dosegel tud; to, da so postali roditeljski sestanki številnejši in bolje obiskani. Skušal je tudi doseči, da bi postala Glasbena šola središča glasbene vzgoje in priredil poseben tečaj za pevovodje, priredil več internih in javnih produkcij. na katerih je skušal prikazat; razvojno pot prisvajanja glasbene kulture in umetnosti od prvih začetkov do dovršene šole. Poleg tega je začela šola aktivno sodelovati tud; pri raznih javnih nastopih, proslavah ;n drugih prireditvah. Šolsk; odbor je dal tudi pobudo za širše posvetovanje glasbenih pedagogov na področju Ljubljane in izdelal poseben idejni načrt za zgradbe glasbenih šol splošnega tipa. Še marsikaj bi lahko naštevali, toda tudi iz tega je razvidno, da je šolski odbor šentviške Glasbene šole dokazal, da zna ceniti glasbeno vzgojo, mladine in širše javnosti. Pri svojem delu pa je imel šolski odbor tudi vso podporo občinskega sveta, za kulturo in prosveto in občinskega ljudskega odbora pri reševanju materialnih težav. r Hrastnik V hrastniški steklarni so letos izpolnili polletni plan s 112.42%. Kljub temu, da so se dvignile cene nekaterim surovinam in električni energiji, niso zvišali cene izdelkom, temveč v zadnjem času cene nekaterim izdelkom celo znižali. Tovarna ima letos toliko naročil, da le težko zadost; vsem naročnikom. Velik trgovski uspeh je dosegla na beograjskem sejmu, enakega pa pričakujejo tud; na zagrebškem. Zasluga za uspehe gre nedvomno požrtvovalnim steklarskim delavcem in spretnemu vodstvu. Zgleden ljudsko-prosvetni delavec Ob 10-letnici priključitve Slovenskega Primorja je izročil Ivan Regent v imenu upravnega odbora Zveze Svobod in prosvetnih društev zlato medaljo I- stopnje znanemu ljudskoprosvetnemu delavcu Petru Simonetiju iz Nove Gorice za njegovo, požrtvovalno delo na področju ljudskoprosvet-ne dejavnosti. Peter Simoneti se Je rodil leta 1901 v Podgori pri Gorici. Še kot mladenič je kmalu po prvi svetovni vojni ustanovil v rojstnem kraju prosvetno društvo in bil njegov prvi predsednik. Od konca leta 1942 pa do aretacije leta 1944 je bil rajonski sekretar OF v Podgori. Po osvoboditvi je aktivno sodeloval v krajevnem narodnoosvobodilnem odboru in domačem ljudskoprosvetnem društvu. Leta 1947 je prišel v Novo Gorico in bil med ustanovitelji Mladinske knjige v Novi Gorici, Šempetru in Ajdovščini. Danes je upravnik trgovskega podjetja »Naša knjiga«, član zbora proizvajalcev OLO Gorica, član občinskega ljudskega odbora in občinskega sveta za šolstvo, aktiven pa je tudi v raznih društvih in organizacijah, predvsem v prosvetnih. Kmalu po prihodu v Novo Gorico je pomagal pri osnovanju prvega izobraževalnega kulturno--umetniškega društva v četrtem mestnem rajonu, ki se je pozneje preosnovalo v »Svobodo«. J. P. Miha Ivancetovega lz Čadrga na Tolminskem pozna vsa okolica, pa tudi mnogi borci, ki so se borili v teh krajih. Miha, ki nosi značilno lovsko obleko je res pravi lovec, saj je v svojem življenju ustrelil v Bogatinovih stenah že nad dve sto gamsov, godnih za odstrel. Sicer pa stari Miha zelo ljubi naravo in plemenito gozdno divjad. Miha, ki je kot sin revne družine že v rani mladosti služil kruh v bavarskih gozdovih. Na zimo pa se je vedno vračal domov in hodil na lov. Kot star lovec, ki po« zna vse steze se je med minulo vojno pridružil narodnoosvobodilnemu gibanju. Bil je aktiven in spreten obveščevalec, prav po njegovi zaslugi je uspela marsikatera partizanska akcija na Tolminskem in v Baški grapi. Sedaj Je Miha upokojen in častni član tolminske lovske družine. Ko je te dni praznoval svoj Sl rojstni dan, so se nanj spomnili tudi njegovi lovski tovariši in ga povabili k otvoritvi lovske koče ob izviru Tolminke pod Bogatinom, Icjer so mu čestitali k njegovemu Življenjskemu jubileju in doseženim lovskim uspehom. Mrd pomenkom o lovskih dogodivščinah pa se je Miha odstranil in se blizu koče zasanjano zazrl v Bogatinove stene, kier so ga naši: lovci kot g* kaže naša slika. Odvrnil jim Je, da se radnjič v tem gorskem svetu poslavlja od gamsov. Zeltno mu, da bi jesen svojega življenja preživel zdrav in gadovo!jen. J. P. % 3. OLIVE RA CURVOOI>A RI&E: M.MUSTER 28. Sredi gostega gozda sta stala dva iotora in pred njima je gorel ogenj. Ob njem so stale dolge aani. Ob bližnjih drevesih so bili privezani Me Creadyjevl vprežni psi. Kazan je ponosno obstal, ko ga Je Thorpe privezal k sanem. Spet je vse tako, kot je bilo nekoč! Gozdovi, sneg, zvezde, šotori in taborni ogenj, pasja vprega in sani. 29. Izabela si je radovedno ogledovala taborišče. Stekla Je k šotoru, odgrnila vhodno zaveso in vstopila. Thorpe je še enkrat naložil na ogenj, pregledal, če so psi dobro privezani in odšel v šotor svoje šene. Kazan je žalostno zacvilil. To je bila prva noč, ko je odšla njegova gospodarica od njega brez pozdrava! 30. V-šotoru Je Thorpe rekel svoji šeni: »Zal ml Je, da stari Jakob ni mogel > nama. Zal mi je zaradi psov, nihče ni znal s njimi ravnati tako dobro kakor on, Temn Me Creadyju pa ne morem povsem zaupati, čeprav pozna gozdove kot svoj žep. Čudne reči pripovedujejo o njena. In bojim se, da ga Kazan ne bo mogel trpeti.« A/ Se meilaj. .. č* \ Gnusen uboj v Virmašoh pri Škofji Loki V po nedelj ek; okoli poldneva je prebivalce Virmaš v neposredni bližini Škofje Loke razburila vest. da je našla Francka Svoljšak, to se je po večtedenski odsotnosti vrnila domov. svojega moža Alo.1-zija SvoljS2ka zaldanega v postelji. Pokojni Svoljšak je bil star 53 let in zaposlen v tovarn; »Iskra« v Kranju. Neiiaj minut zatem, ko so našli truolo, .ie že o: 1 a na Iztp. ju zlo&_na komisija TNZ in organi Lil. Kolikor smo obveščeni, gre z 3 umor s tragičnim ozadiem :?ok-o'-ni Svoljšak se s svojo ženo ni razumel ter ga ie ta . L-z£.ous*tila in odšla v Smoliv pri Železnikih. Se pred odhodom z;-ne je pri Svcljšakovtin stanoval tudi pokojnikov prijatelj, 22-letni Janez Grohar, kmečki sin iz Vin-carjev pri Sk. Loki. Med ženo pokojnika in G-roharjem je prišlo do ljubezenskih, odnosov, kar pa je, kot kaže, pokojni dopuščal. Zaksj in kako je prišlo do uboja, za sedaj točno še ni znano. Ugotovili smo lahko le. cla ie Janez Grohar Alojzija Svolišaka v noči od nedelje na ponedeljek zaklal, tako da mu je prerezal vrat. Zena ubitega Svoljšaka se je v ponedeljek nenadoma vrnila domov in okoli ene ure popoldne pričela klicati sosede, da se je njen mož zaklal. Medtem so organi TNZ taJcoj razpisali tiralico za Grobarjem, ki so ga v ponedeljek zvečer že aretirali. Pri aretaciji se je menda upiral, tako da so miličniki imeli dovolj posla, da so ga ukrotili. Kaže, da je žena pokojnika morala vedeti za gnusni zločin, ker so pri preiskavi na domu v Smolivu našli Smotjšakovo okrvavljeno srajco, kamor jo .le po zločinu odnesel Grohar, ko je obiskal Svoljšakovo ženo. Svolj-šakova je z Groharjem tudi noseča. Ljudje so ogorčeni nad gnusnim zločinom, ker poznajo Groharja kot znanega delomrzneža in potuhnjenca. Toliko boli pa jih je razburil Groharjev zločin, ko so zvedeli, ds je svoji žrtvi, ko jo je Z2klal. še obrisal kri in k postelji postavil dve vazi s cvetlicami im poročni prstan. Po gnusnem dejanju je morilec razbil okno in pobegnil. Nadaljnja preiskava je v teku. KOLEDAR Sreda, 18. septembra: Irena. Četrtek. 13. septembra: Suzana. Danes se spominjamo smrti slovenskega kulturnega delavca in jezikoslovca Antona Janežiča. — Umrl je v Celovcu 18S9. leta. Janežič je začel kot pisec slovenskih učnih knjig. Med njimi je najbol; važna njegova Slovenska slovnica. Dne 19. septembra 1693 je umrl v Krškem zgodovinar Janez Vaj-kart Valvazor. Njegovo najpomembnejše delo je delo »Slava vojvodine Kranjske«, ki obsega štiri knjige. Nihče pred njim ni zfcral toliko zgodovinskega gradiva o domači deželi. NOČNA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA ZA NUJNE OBISKE NA BOLNIKOVEM DOMU OD 20. DO 7. ZJUTRAJ. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH VES DAN. Zdravstveni dom VIC: Dr. Stok Miloš, Cankarjeva 10, tel. 21-513. V slučaju odsotnosti zdravnika kličite tel. 22-437. — Nedeljska dežurna služba v ambulanti Mirje. Rimska 31. tel. 21-737. Zdravstveni dom BEŽIGRAD! Dr. Čebin Branko, Stoženska SS tel. 382-297. Zdravstveni dom SISKA: Dr. Jenkole Rozalija, Sojerjevi. 13. tel. 30-016. Zdravstveni dom CENTER: Dr. Vrbica Milena, Komenskega 22, tel. 31-361. V odsotnosti zdravnika klicati tel. LM 30-200. Zdravstveni dom MOSTE: Zdravstveni dom Moste, Ljubljana, Krekova 5. tel. 31-359. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-300. Preko dneva vršijo obiske na domovih pacientov vsi zdravniki ZD-Moste. Zdravstveni dom RUDNIK: Dr. Krelči Fedor, Privoz 18, teL 20-767. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 20-500. V soboto dežurna služba že od 18 dali e. Vaši materialni ali časovni pogoji Vam morda ne dopuščajo zdravljenja v zdravilišču. Z majhnimi stroški lahko doma zdravite bolezni jeter, žolča, želodca in črevesja, čire. zaprtje, hemeroide z rogaškim »DONAT« vrelcem. Gradbenemu Inženirju Jožetu Pogačarju iz Radovljice iskreno čestitamo k diplomi prijatelji! Na strojnem oddelku TVS sta diplomirala Lenassi Mitja In De-jak Marjan. Prijatelji čestitamo! Svojemu komercialnemu S*fu ZUPAN LADOTU ob petdesetletnici čestita in želi obilo sreče, komercialni oddelek podjetja Plu- tal. SKUD »TINE ROŽANC« Plesni odsek tudi letos otvarja priznano plesno šolo pod vodstvom diplomiranega plesnega učitelja tov. Ludvika Simončiča z naslednjimi tečaji: Nedelja od 10. do 12. ure tečaj za miadino. Kot novost uvajamo tečaj za otroke od S. do 12. let, vsako nedeljo od 16. do 18. ure, v katerem se bodo učili modernih plesov, ritmične vaje, estetske gimnastike in lepega vedenja. Zakonce in starejše pa vabimo v tečaj v ponedeljkih od 20.30 do 22.30 ure. Tečaji se prično 6. oz. 7. oktobra v stekleni dvorani v Praža-kovi ul. 16. Vpisovanje in informacije dnevno od 18. do 20. ure pri blagajni istotam. OBVESTILO Neuropslhis-trična sekcija SZD prireja predavanje o pomembni vlogi elektrookulografije v medicini, psihologiji, pedagogiki, kriminologiji in še kod drugod. Predavanje bo v predavalnici- Interne klinike 20. t. m. ob 20. uri. — Predava znanstveni sodelavec Pa-villon-a de la Grille — E. E. G., Salpetriere v Parizu, tov. dr. med. Viktor Gaberšek. Vabljeni so na predavanje zdravniki, psihologi pedagogi in sploh vsi zainteresirani. Neuropsihiatricna sekcija SZD NEDELJSKI ZAČETNIŠKI DRUŽABNI PLESNI TEČAJ priporočljiv tudi izvcnljubljanskim inte-resentom(-kam) se bo začel v nedeljo 22. sept. ob 15. popoldne in v nedeljo G. cktobra ob 10. dopoldne v »Centralni plesni šoli« — Petovškovo nabrežje 35. Za štu-dente(-ke) se pa odpre poseben začetniški tečaj v soboto 5. oktobra ob 18. uri. Za srednješolce(-ke) v soboto 21. in v sredo 25. sept. ob 16. popoldne. Poučuje mcjSter Jenko. Vpisovanje - informacije vsak dan od 17. do 21. Telefon 2a-88l. TERENSKI ODBOR SZDL tere-rena Rožna dolina obvešča volilne upravičence 12 volilne enote, od hišne št. Večna pot 37. proti živalskemu vrtu, vse leve strani c. VII do žel. prelaza proti Novi vasi z vsemi cestami vklučno Nova vas, da bo v četrtek 19. t_ m. ob 20. uri v terenski pisarni pri Marnu ZBOR VOLIVCEV Dnevni red: predlaganje in določitev kandidatov za občinski ljudski odbor VIC. Turistično društvo Ljubljana priredi v nedeljo 22. t. m. izlet z ogledom Smledniškega gradu, Radovljice in Krope z odhodom ob 7. uri izpred NA-ME. Prijave v društveni pisarni, Cankarjeva c. št. lili. Vabljeni. TVD partizan — Narodni dom pr^ne s nlesnim: vajami v soboto, dne 21. sept. 1957 od 20. do 83.30 ure. v nedeljo, 22. sept. 1957. Od 17.30 do 21. ure. Igra APO. Vabljeni! »DELAVSKI ODER* v Ljubljani pripravlja nov tečaj za recitatorje. Tečaj se bo pričel v ponedeljek, 23. septembra in bo trajal predvidoma mesec dni. Strokovno vodstvo ima režiser Jože Tiran. Cas in kraj pričetka: ponedei.iek, 23. septembra ob 17. uri v dvorani Doma sindikatov, Miklošičeva 23, dvorišče. Vodstvo delavskega odra vabi vse. ki jih veseli recitiranje, da se tečaja udeležijo. PREBUVAMJA Društvo akvaristov Ljubljana, vas vljudno vabi na predvajanje barvnih diapozitivov iz življenja rib. Predvajanje bo v torek 17. t. m. ob 20. uri v prirodoslovni predavalnici Univerze. (Vhod iz Gosposke ulice.) Vstop prost. P Slovensko kemijsko društvo obvešča člane in ostale, da bo predaval prof. K. Freudenberg iz univerze v Heidelbergu, v petek 20. septembra 1957. ob 18. uri v predavalnici Kemičnega inštituta »Boris Kidrič* SAZU, Hajdrihova 19, o temi: »Nastanek lifpiina in katehinskih strojil«. Vabljeni. P ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Ljubljana, Mestni dom razpisuje abonma za Sezono 1937-58. Vpisovanje za dosedanje abonente bo od srede, 18. do sobote, 21. t. m. za nove abonente pa od poneaeljika, 23. sepitembra do vključno l. oktobra t. 1. med 10. in 12. ter 16. in 18. uro v pisarni Šentjakobskega gledališca^v Mestnem domu, k.jer dobite vse potrebne informacije. Abonma se lahko naroči tudi po telefonu na štev. 32-860. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Ljubljana, Mestni dom Sobota, 21. septembra, ob 20: Ne^ stroy: »Nič ni talco skrito, <±a ne bi postalo očito«. Veseloigra z godbo in petjem. Izven. Nedelja, 22. septembra, ob 20: Ne-stroy: »Nič ni talco skrito, da ne bi postalo očito«. Veseloigra z godbo in. petjem. Izven. Šentjakobsko gledališče pričneš predsezono v soboto dne 21. septembra z uprazoritvijo Nestroyeve veseloigre z godbo in petjem. Prodaja vstopnic od petka jalje v Mestnem domu od 10. — 12. in od 16. — 18. ure ter eno uro pred pričetkom predstave. Rezervirani e vstopnic na telefon 32-860. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Petek, 20. septembra, ob 20: Shakespeare »ROMEO in JULIJA«, tragedija v 5 dejanjih (24 slik). Eed premierski in izven. Sobota. 21. septembra, ob 20: Shakespeare »ROMEO in JULIJA«, tragedija v o dejanjih (24 slik). Izven. Nedelja. 22. septembra, ob 16: Shakespeare: »ROMEO in JULIJA«, tragedija v 5 dejanjih (24 slik). Izven in za podeželje. OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ Sreda, 18. septembra, ob 20: Carlo Goldoni: »SLUGA DVEH GO- SPODOV«. Red SREDA in izven. Četrtek, 19. septembra, ob 20: Car-lo Goldoni: »SLUGA DVEH GOSPODOV«. Red! ČETRTEK in izven. Petek, 20. septembra, ob 20: KONCERT Slovenskega okteta iz Ljubljane. Sobota, 21. septembra, 20: Carlo Goldoni: »SLUGA DVEH GO- SPODOV«. Gostovanje v Ljutomeru. Abonma in izven. Nedelja, 22. septembra, ob 14.30: Cario Goldoni: »SLUGA DVEH GOSPODOV«. Gostovanje v Križevcih pri Ljutomeru — izven. GLEDALIŠČE SLOVENSKEGA PRIMPRJA K O P E H. Četrtek, 19. septembra, ob 20: Do-bričanin »SKUPNO STANOVANJE. Predstava v Kopru. Sobota, 21. septembra, ob 20: Do-bričanin »SKUPNO STANOVANJE«. Predstava v Komnu. Čistilo za Kovine ir steklo RAZPISI SPORED ZA SREDO KINO »UNION«: slov. film »NE ČAKAJ NA MAJ«. Tednik: »Življenje ni greh«, samo pri zadnji predstavi. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Ob 10 je matineja amer. filma »CAJ ZA DVA«. Danes zadnjikrat! »KOMUNA«: ital. film »SKODA, DA JE TAKSNA«. Tednik: F. N. »t. 37. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. £i vi.: Sofia Loren in Vittorio de Sica. »SLOGA«: amer. film »PROTI VSEM PRIČAM«. Tednik. Predstave ob 15. 17, 19 in 21 Danes zadnjikrat! • t iC«: amer. uucvai film »CAJ ZA DVA«. Predstave ob 16, 18 in 20 V gl. vlogi: Doris Day in Gordoo Mac Rac. Prodaja vstopnic v vseh štirih kinematografih od 9.30 do 11 in od 14 Halje, za matinejo v kinu Union pa od 9 dalje. ’^OCA«. 7ar>rto •imrlhpnih drl KINO LETNI BEŽIGRAD: amer. barvni film »ŠTIRJE JEZDECI«. Predstava ob 20. Prodaja .vstopnic uro pred pričetkom predstave. MLADINSKI KINO »LM*, Kotnikova ul. 8: amer. barvni film »DOKTOR V Hišic. Predstavi sta vsak dan ob in in 15. V Četrtek ZAPRTO! »SISKA«: jugoslovanski film »obleganje«. V glavni vlogi: Juriča Dijakovič, Mato Ergovlč in Goranka Vrus. Danes zadnjikrat.' Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 14. dalje. V četrtek: »Sirka*: angleški film »VLAKI VOZIJO MIMO«. V glavni vlogi; Claude Rains in Marta Toren. Predstave ob 16, 18 in 20. »TRIGLAV«: premiera nemškega filma »MOČNEJŠI OD NOGI«. — Tednik. V glavni vlogi: Wilhelm Koch-Hooge in Helga Goring. — Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od IS dalje. V četrtek isti spored. »LITOSTROJ«: češki barvni film GOSPCDIXJSKO POMOČNICO srednjih let, ki je zmožna vseh gospodinjskih del, čisto in pošteno, iščem za takoj ali kasneje. Plačam dobro. Jv. Podboj, Ljubljana. Trubarjeva 93. 19890-1 PEKARNA ŠENTVID Ljubljana, Uprava Šentvid št. 8, sprejme v službo 2 pekovska pomočnika, nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. 19SS7-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO, veščo samostojnega gospodinjstva k dvem odraslim, iščem. Ponudbe pod »Visoka plača« v Ogl. odd. 19836-1 SOSTANOVALKO sprejmemo k družini, za pomoč pri gospodinjstvu. Ponudbe v ogl. odd. pod »Menda službo*. 19855-1 DOBRO IZURJENA ŠIVILJA gre šivat na dom. Ponudbe pod »Dobro izurjena« v ogl. odd. 19878-1 PRIDNEGA FANTA H KONJEM, sprejmem. Keršič Prane, Ježa št. 38. 19872-1 KROJAŠKEGA POMOČNIKA ali pomočnico sprejmem takoj ali pozneje. Hoj kar, Dvorni trg 1, Ljubljana. 19870-1 ISCEMO SOBO ALI KABINET za eno osebo, proti nagradi. Ponudbe pod »Zelo nujno« v ogl. odd. 'SP. -9 SKOBELNI STRpj »Šeping« 250 mm delovne poti, nov, prodam. Naslov v ogl. odd. 19901-4 ZA 180,000 PRODAM motor znamke »Ariel« 500 cem z dvosedežno prikolico, v dobrem stanju. Ponudbe poslati ali se osebno zela-SPORED ZA ČETRTEK. siti na Škofije I. 224 K?P”M9J 4 5.00—8.00 Prenos_ sporeda^ Radia stresno opeko »bobrovec«, prodam. Krulc Jože, mehanik, Sreda, 18. septembra. Četrtek, 19. septembra. DEŽURNA LEKARNA »Pri gradu« — Partizanska cesta 1 018. t. m.) »Studenci« — Gorkega ulica 18 (19. t. m.) KINO Ptaj: ameriški film »DA BI NE VSTALA ZARJA«. Murska Sobota: italijanski film »UUBAVNI ZANOS«. — Danes predstavi ob 17.30 in 20. uri in jutri ob 20. uri. RADIO SPORED ZA DANES 5.00—8.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana, 8.00—8.05 Domače vesti, 8.05—8.15 Objave in reklame, 8.15 —9.00 Pester spored solistične in orkestralne glasbe, 9.00—14.35 Prenos sporeda Radia Ljubljana. 14.35 —15.00 Želeli ste — poslušajte! 15.00 —17.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. 17.00—17.10 Domača poročila, 17.10—17.20 Objave in reklame, 17.20—17.30 Nekaj pionirskih pesmi, 17.30—17.40 Domači pesniki in pisatelji: Matija Plamen: Pesmi, 17.40—18.00 Igra Mariborski ansambel domačih napevov, pojeta Milan in Ivan. 18.00—23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. Ljubljana. 8.00—8.05 Domače vesti, 8.05—8.15 Objave in reklame; 8.15 —8.3S Zborovske skladbe Petra Liparja, 8.35—J14.35 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 14.35—15.00 Želeli ste — poslušajte! 15.00—17.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana Dolenjska cesta 1. 19885-4 KUPIMO TUDI POSAMEZNE DELE čajnega servisa znamke »Madelline«. Ponudbe pod »Ro-senthal« v ogl. odd. 19873-4 INDUSTRIJSKO FODJL.TJE V Ljubljani sprejme s takojšnjim nastopom ključavničarja, zidarja in navadne delaivce za delov proizvodnji in skladišču. Naslov v ogi. odd. R 2817-1 VAJENCA za elektro-lnštalater-sko obrt, sprejmem takoj. Elek-tro-Bogataj. Krakovski nasip 10. 19840-3 4-sedežni AVTO DKW »Meister Klasse« F 8, limuzina, prodam. Ponudbe pod »Zelo dober« v ogl. odd. 19842-4 ZA BALLILO prodamo sestavne dele. Naslov: Osemenjevalna postaja Lesce. 19323-4 VSELJIVO ENODRUŽINSKO HIŠO v Ljubljani ali bližnji okolici, kupim. Obširne ponudbe ood »Gotovina« v ogl. odd. 19815-7 •GREM ZA SOSTANOVALCA! Ponudbe pod »Obrt« v ogl. odd. 19839-9 MESTO VAJENKE, po možnosti prešivalke, iščem. Naslov v ogl. odd. 19859-1 IŠČEM SLUŽBO STROJEPISKE ali pomož. pisar, moči v Ljubljani. Ponudbe pod »Desetprstno« v ogl. odd. 19858-1 DIRKALNO KOLO »Fiave-speci-al«, menjalnik na 10 brzin, v odličnem stanju, prodam. Ogled vsak dan popoldne. Vižmarje Št 169.1. 19S52-4 STARO POHIŠTVO, poceni prodam. Ogled med 16.—17. uro. Lapajne. Prijateljeva la. 19488-4 OKROGLI STROJ za pletenje traku (leistno) za jopico št. 8—10, kupim. Ponudbe na Frančič Paula, Trnskoga 3, Zagreb. 19849-5 POL VILE Z VRTOM blizu Vrtače, prodam; vseljivo proti zamenjavi 2H—3'/- sob. komfort. stanovanja. Ogled od 14.—15. ure. Naslov v ogl. odd. 19883-7 3-SGBTNO STANOVANJE V Opatiji zamenjam za 2-sobno v Liubljani. Naslov v ogl. odd. 19866-9 -17.20 Objave in reklame; 17.20— 17.30 Nekatf domačih napevov igra kvartet Vitek, 17.30—17.40 Z magnetofonom in beležko naokoli. 17.40—18.00 Igra Mariborski instrumentalni ansambel, poje basist »GLASBA Z MARSA«, F. N. St. Aleksander Kovač; 18.00 — 23.00 36. ob 20. Predprodaja vstopnic Prenos sporeda Radia Ljubljana, uro pred pričetkom predstave. 17.00—17.10 Domača poročila; 17.10 nKVV AVTO po generalni popra- ZflHVRLE ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi ljub- RADI0 RAZPIS Na podlagi 90. člena Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Uradni list FLRJ št. 53-53), razpisuje Komisija za razpis mest direktorjev Občinskega ljudskega odbora Crnomeli mesto DIREKTORJA za avtomehanično podjetje »KOVINAR« Črnomelj POGOJI: mojster avtomehanik z nekaj let prakse v tej stroki. Predpisano kolkovane prošnje z dokumenti o strokovni Itvaliiika-eiji z opisom dosedanje zaposlitve in potrdila o nekaznovanju poslati Občinskemu ljudskemu odboru Črnomelj najkasneje do 25. 9. 1957. R RAZPIS Na podlagi 90. člena Uredbe o ustanavljanju podjetij, in obrtov (Uradni list FLRJ št. 53-53), razpisuje Komisija za razpis mest direktorjev Občinskega ljudskega odbora Črnomelj mesto DIREKTORJA za Knjigarno in papirnico Črnomelj POGOJI: večletna praksa v tem poklicu in strokovna izozbrazba -v tej stroki. Predpisano kolkovane prošnje z dokumenti o strokovni kvalifikaciji z opisom dosedanje zaposlitve in potrdilo o nekaznovanju poslati Občinskemu ljudskemu odboru Črnomelj najkasneje do 25. 9. 1957. R RAZPIS Uprava Vajeniškega doma Ljub-ljana-Sentvid sprejme v službo stalnega ali honorarnega vzgojitelja. V poštev pridejo tudi študenti višjih letnikov učiteljišča, Višje pedagoške šole ali univerze. Foleg plače ali honorarja po dogovoru tudi hrana in stanovanje na razpolago v internatu. Nastop službe 1. oktobra 1957. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom pošljite na naslov: — Uprava vajenskega doma Lijublja-na-šentvid. Prošnje lahko prinesete tudi osebno. Svet za prosveto Obč. LO Ljutiljana-Šentvid R RAZPIS Kmetijska zadruga Videm-Do-brepolje razpisuje delovna mesta: 1. upravnika. 2. pomožnega knjigovodjo. 3. trgovskega pomočnika. POGOJI: pod 1. srednješolska izobrazba, zaželeno je nekaj let prakse v Kmetijski zadrugi, pod 2. dovršena ekonomska srednja šola. pod 3. dovršena nepopolna srednja šola z nad 5-ietno prakso v trgovini in pri odkupu kmetijskih pridelkov. Plača po kolektivni pogodbi. — Interesenti naj pcšLjejo življenjepis na naslov. R GLEDALIŠČA DRAMA LJUBLJANA Petek, 20. septembra, ob 20: Mo-liere: »šola za može«. »Izsiljena ženitev«. Gostovanje ljubljanske Drame v Litostroju. Sobota, 21. septembra, ob 20: — Axelrod: »Sedem let skomin«. Izven in za podeželje. V petek, 20. septembra, ob 20. uri bo Drama SNG gostovala v Litostroju. V tovarniški dvorani bo uprizorila Molierovi komediji »Sola za može« in »Izsiljena ženitev«. S tem gostovanjem začenja Drama vrsto obiskov s svojimi predstavami pri delovnih kolektivih naših tovarn, podjetij in ustanov. V soboto, 21. septembra, ob 20. uri bo v Drami prva letošnja predstava izredno uspele Axel-rodove komedije »Sedem let skomin« s Stanetom Severjem v glavni vlogi. Predstava je izven in za podeželje in nanjo opozarjamo vse, ki si je doslej zaradi izrednega navala niso mogli ogledati. Vstopnice bodo v prodaji pri dnevni blagajni od četrtka, 19. septembsa dalje. SPORED ZA SREDO Poročila: 5.05, 6.00, 7.G0, 8.00 10.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30. 22.00, 22.55. 5.00—7.00 Eobro jutro, dragi poslušalci! (pisan glasbeni spored) — vmes ob 6.30 — 6.40» Reklame; 6.40—6.45 Naš jedilnik; 7.10—8.00 Zabavni zvoki — vmes ob 7.30 — 7.40 Jutranja beseda mladim poslušalcem. (S.00—11.00 oddaja na valu 202.1 m in 98.9 mHz) 8.05 Pisana paleta: 9.00 Zabavni mozaik; 9.30 30 minut za ljubitelje narodnih pesmi; 10.10 Od popevke do popevke; 11.00 Popularne melodije iz orkestralne glasbe 11.15 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev) — Zemlja domača ni prazna beseda; 12.05 Igrata zabavna orkestra Radia Zagreb in Radia Beograd; 12.30 Kmetijski nasveti — Prof. dr. Franc Janežič: Varstvo poljščin jeseni: 12.40 Ernest von Dohnanyi: Iz valčkove suite: 13.15 Klavir v ritmu — Igra kvartet Jureta Robežnika; 13.30 Od Sotle do Vardarja: 14.05 Raditiska šola za srednjo stopnjo (ponovitev) — Stari rudnik; 14.35 Naši. poslušalci čestitajo in pozdravljajo: 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame; 15.40 Humoreska tega tedna — Drago Gervais: Dve veseli zgodbi; 16.00 Koncert po željah; 17.10 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku; 18.00 Sestanek ob šestih; 18.20 Frank Martin: Preludiji za klavir; 18.40 Umetne in narodne pesmi poje Mladinski " mešani zbor I. gimnazije iz Celja p. v. Egona Kuneja; 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Igra orkester Herman Hagestedt; 20.20 Domače aktualnosti; 20.30 Richard Strauss: Kavalir z rožo — II. dejanje; 21.40 Zabavni intermezzo; 22.15 Jazz — cocktail; 23.00—23.15 in 23.30—24.00 Oddaja za tuijino (prenos iz Zagreba). II. PROGRAM ZA SREDO 14.00 Odlomki iz priljubljenih simfonij in koncertov; 15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved; 15.10 Ljubljanska kronika in obvestila; 15.25 Pojo otroški in mladinski zbori; 15.45—16.00 Igra orkester Helmuth Zacharias; 22.15 —23.00 Nočni koncert. SPORED ZA ČETRTEK Poročila: 5.05. 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.3o, 22.00, 22.55. 5.00—7.00 Dobro Jutro, dragi poslušalci! (pisan glasbeni spored) — vmes ob 6.30 — 6.40 Reklame; 6.40—6.45 Naš jedilnik; 7.10—8.00 Zabavni zvoki — vmes ob 7.30 — 7.40 Jutranja beseda mladim poslušalcem; 8.05 Naši amaterski zbori po.io: 8.35 Drobne orkestralne skladbe; 9.00 Utrinki iz literature — Franio Maselj-Podlimbar-ski: Kako sem prvikrat romal (ob 40-letnici pisateljeve smrti); 9.25 Za staro in mlado (Spored lahke in operetne glasbe); 10.10 Dopoldanski koncert; 11.00 Dober dan — otroci! (Majakovski: Pesmi za otroke); lil.15 Pesmi za naše male; 11.30 Iz solistične glasbe; 12.00 Lahek 'opoldanski glasbeni spored; 12.30 Kmetijski nasveti — Vet. Franc Skušek: Mrtvični krč ali tetanus; 12.40 Charles Gounod: — Baletna glasba iz opere »Faust«; 13.15 Igra kvintet Jožeta Kampi-ča: 13.30 Pester spored opernih melodij; 14.20 Športna reportaža 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame; 16.00 Z našimi solisti in skladatelji; 17.10 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku: 18.00 Četrtkova reportaža; 18.15 Lucijan Marija Škerjanc: Gazele; 13.45 Radijska univerza — Dr. Branka Brzin: Mikrobi v naravi in industriji: 19 00 Zabavna glasba, vmes relilame: 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 20.50 Tedenski notranje-politični pregled; 21.00 Josef Labor: Kvintet op. 11 za klavir, klarinet, violino, violo in če- ' ze-lo: 21.30 Šlezijski bard — Peter Bezruč; 22.15 Igra orkester Stan Kenton; 23.00—23.15 in 23.30—24.00 Oddaja za tujino (prenos iz Zagreba). V četrtek isti spored, brez tednika. Zadnjič. ŠENTVID »SVOBODA«: Ital. film »LJUBAVNT ZANOS«. Oto 18 in 20. V četrtek isti spored. CRNUCE: amer. film »URE OBUPA«, ob 20. V četrtek isti spored. DOMŽALE: avstr, film »HAN- NERL«, ob 18 in 20. V četrtek isti spored, ob 20. KAMNIK -nOM«; i*tnpr hs>r» fil-n »POSLEDNJI IZ PLEMENA KO-MANCEV«. V četrtek isti spored. BLED: franc, film »VAS ZVESTI BLAKE«, ob 18 in 20.30. V četrtek isti spored. NOVO MESTO »KRKA«: kitajski film »PREHOD PREKO REKE JANG-CE«. V četrtek isti spored. KRANJ »STORŽIČ«; avstr, film »ZDAJ SMO PA TAM«, Ob IS, 18 in 20. V četrtek isti spored. KRANJ »SVOBODA«: sovj. barv. ■ fUm »HEROJI ŠIPKE«, ob 19. — Samo danes. V četrtek: KRANJ »TRIGLAV«: franc. barv. film »VELIKI MANEVRI«, ob 19. JESENICE »RADIO«: amer. barv. film »STRAŠNA LETA«, ob 1* in 20. V četrtek premiera amer. filma »URE OBUPA«, ob 18 in 20. JESENICE »PLAVŽ«: ZAPRTO. V četrtek . amer. barv. film »STRAŠNA LETA«, ob 18 in 20. JESENICE - ŽIROVNICA: jugosl. film »DEKLICA IN HRAST«, Ob 20. Samo danes. JESENICE-BOVJE: amer. barvni film »STRAŠNA LETA«, Ob 20. Samo danes. UMETNOSTNA GALERIJA vi prodam po ugodni ceni. Na slov v ogl. odd. 19871-4 SMREKOVE VEJE, mah, leskove palice, stalno kupujemo. Flora, ________________________ cvetličarna pri Magistratu, Ci- lieneesTmoža, očeta in brata ril Metodova 20. 19902-5 NJIVO 95 a ob cesti Mengeš — Duplica, prodam. Informacije: Ravnikar, Domžale, Kolodvor ska 9. 19537-7 V zgornjih prostorih galerije Je LOKAL NA PROMETNEM KKA-odprta razstava grafike starih ju ev. stanovanje, prodam. Po- mojstrov, ki obsega 76 grafičnih nudbe v ogl. odd. pod »Zelo listov, med njimi tudi originalnih ugodno«. 19900-7 odtisov mojstrov iz 16. do 18. sto- lepo OPREMLJENO SOBO v letia —- tudi dela Duererja. R®m- centru, oddam značajnemu, ne- odvisnemu inteligentu srednjih let. Ponudbe pod »Fortuna 50« v Ogl. Odd. 19S84-9 KMEČKO DEKLE z malim otrokom išče stanovanje ali službo gospodinjske pomočnice v okolici Ljubljane. Naslov v ogl. Odd. 19881-9 ZA DOBO 1—lVsl. potrebujem enosobno stanovanje ali vsaj sobo. Plačam dobro. Za nagrado nudim ves čas brezplačno vsa krojaška dela. Ponudbe pošljite pod »Brezplačna dela« v ogl. _ . „ odd.. 1987o-9 gimi koncertirali violinista Kogan DNE u SEPTEMBRA se je izgu- /c*rw\ ifAricrli-ia'* rvianicrl-n . .. . _______ brandta, Callota in Tiepola. Istočasno Je odprta tudi razstava fotografij. podob in dokumentov v zvezi s" srednjeveškim angleškim pesnikom Chaucerjem. Obe razstavi sta odprti vsak dan od 9. Zahvala Ob izgubi naše nenadomestljive ljubljene sestre, mame. babice in prababice FRANČIŠKE SOKLIČ roj. LUCIK se najiskreneje zahvaljujemo vsem za sočustvovanje, za številne vence in šopke ter spremstvo na njeni zadnji poti. — Lepo se zahvaljujemo za požrtvovalnost tudi dr. Jemcu Edvardu. Žalujoče družine: Soklič, Ivanc, Učak, Gorazd, Turk, Oblak, Joras, Krause in ostalo sorodstvo. II. PROGRAM ZA ČETRTEK 14.00 Plošča v ploščo (zabavna glasba); 15.00 Napoved časa, poročila. vremenska napoved; 15.10 Ljubljanska kronika in obvestila; 15.25—16.00 Boris Papandopulo: — Stojanka majka Knežpolka, kantata; 22.15—23.00 Nočni koncert. KVALITETNA KREMA! RECEPT za nego lica: Redno u porabli aj za nego koie samo kvalitetno mastno kremo ULTRAGIN-sport. Dobil jo v vseh parfumerij nh. Zahvala Isfcreno se zahvaljujemo vsem, ki so počastili spomin našega dragega pokojnega moža in očeta LADISLAVA KALASA ga spremili na njegovi zadnji poti 7. sept. 1957 k večnemu počitku, in mu poklonili cvetje. Posebnd toplo s« zahvaljujemo vsem zdravnikom, ki so mu lajšali trpljenje kakor tudi upravi 2TP za poslovilni govor, pevcem in vsem, ki so nam v težkem trenutku nudili pomoč. 2alujoča družina KalaS. Dotiskana je in predplačnikom postopoma že odpošiljamo publikacijo »IST0RISKI KONGRES RflBNIČKIH SAVETA« z uvodom D j ure Salaja. Uredili in obdelali: jovan Raiče— vic, Djuro Djuraškovič in Dragan Markovič Urednik publikacije je Ašer Dele-on. Publikacija ima značaj obveščevalne reportaže z dokumentarno vzebino in slikovito prikazuje delo kongresa. Knjiga je tiskana v latinici . Prodajna cena v platneni vezavi je 900 din, broširana 750 din. Knjiga je »budila veliko zanimanje po deželi. Celokupna prva naklada je razprodana že v predplačilu. Druga naklada knjige je že v tisku. Gospodarske in sindikalne organizacije, delovni kolektivi in knjigarne! Pravočasno se naoročite na drugo naklado te pomembne in zanimive publikacije. Knjigarnam in sindikalnim podružnicam dajemo običajni popust. — Knjigo pošiljamo po vplačilu ali po naročilu. Naročila spre j ema založnik BEOGRAD, Kolarčeva l/m., tel. 28-374. tek. račun pri NB 101-T-287. 5356-H ROKOMETNI KOMENTAR so že pod streho Zadnjo nedeljo je bi!o na sporedu prvo prvenstveno kolo v zveznih rokometnih ligah za moške in ženske, med drugim tudi v malem rokometu, v katerem zastopajo Slovenijo izkušene izgralke Branika iz Maribora. V popolnem I. kolu za točke so v Mariboru, Subotici, Zagrebu in Beogradu igrali takole: Branik — Slovan (Nova Gradiška) 6:9 (3:3) Spar tak — Vojvodina (Novi Sad) 9:1 (7:0) Lokomotiva — Lokomotiva (Viro-vitica) 3:1 (2:1) Železničar — Grafičar (Osijek) 2:4 (1:4) Slovenske zastopnice so torej startale slabo. Branik .1e na domačem igrišču imel zmago že v žepu, zaradi nepazljivosti v zsd-njih minutah pa so gostje s tremi zadetki več odnesli iz Maribora prvi dve dragoceni točki. Debro so se to nedeljo odrezale že igralke osiječkega Grafičarja, ki so premočno zmagale v Beogradu. Lanski prvak — Spartak iz Subotice — na domačih tleh ni imel trdega de*ia z novinkami v tej konkurenci — Vojvoainkami. Derbv začetnega kola je bil v Zagrebu med obema Lokomotivama, ki se skupno s Spartakom potegujeta za prvo mesto. Domačinke so dodobra izkoristile prednost zagrebškega igrišča in tesno, a zasluženo zmagale nad igralkami Iz Virovitice. Te so bile ves čas enakovredne, na trenutke celo boljše, vendar so mnogo manj streljale na vrata. Spartak Lokomotiva Grafi čar Slavonka Eran ik železničar Lokomotiva Vojvodina LESTVICA 1 1 (Z) (V) 9:1 3:1 4:2 9:6 6 M 2:4 1:3 1:9 RTJDAR SE PO C IVA Jugoslovanski igralci velikega rokometa, me-d katerimi zastopajo Slovenijo tekmovalci Rudarja :z Trbovelj, so to nedeljo tudi odigrali prvo kolo. N a sporedu so bile tri tekme, dve v Pančevu, tretja pa v Valjevu, medtem ko Rudarju tokrat še ni bilo treba na teren. V najpomembnejši igri je Železničar iz Niša v Pančevu tesno premagal domači Dinamo 11:10 (6:6). Obe moštvi sta namreč najresnejša kandidata za najboljše mesto v letošnjem prvenstvu. Drugo srečanje v Pančevu — Beograjčani igrajo iz komercialnih razlogov rajši pri sosedih, kjer je za to igro med ljudmi več zanimanja — med Lokomotivo iz Zagreba In beograjskim Železničarjem se je končalo neodločeno 7:7 (3:4). V Valjevu pa je domači Radnički izgubil z Bosno iz Sara- jeva 15:16. (u) KAJ PA ODBOJKARJI? Srez bistvenih pretresijiafev prvenstveno kolo v zvezni odbojkarski ligi nih Nedeljsko nepopolno pri o.ikai rez b: razvrstitev na za moške je minilo brez bistven prctresljajev za lestvici. Zato pa podrobnosti s treh nedeljskih iger za točke niso nič manj zanimive. Na Ravnah je bil tokrat drugi in hkrati še zadnji slovenski der-by. Mariborčani so poslali v goste korožkim fužinarjem povsem pomlajeno moštvo brez »starih« izkušenih igralcev (inž. Skerbi-njek). Za domače je bilo torej to srečanje najlepša priložnost za osvojitev nadaljnih dveh, tako poko potrebnih točk. Na srečo pa so igrali brez vojskovodje — prizadevnega najboljšega igralca in graditelja Antekoloviča, ki Je ostal še' za nekaj dni na praksi v Zahodni Nemčiji. Brez Antekolo- gg viča domači igralci niso bili kos razigranemu mariborskemu moštvu, in sicer v petem — odločilnem — nizu. V Zagrebu je bila na sporedu precej zanimiva igra med domačo Mladostjo in Novim Beogradom. Slednji igra v jesenskem delu mnogo bolje kakor ;c- igral spomladi, vendar se kljub vsem naporom ni mogel uspešno upirati zagrebškim študentom. Domači so gladko zmagali 3:0 in dali tako slutiti, da se bodo resno potegovali za drugo mesto z »Jugoslavijo«. Ta je morala to nedeljo v Bački Maglič, ki je skupno s Fužinarjem najresnejši kandidat za odhod iz lige. Igra je bila zaradi mraka prekinjena pri stanju v nizih 2:2 in" s precejšnjo prednostjo za Jugoslavijo v odločilnem petem nizu. Ta podatek kaže na trdovraten odpor domačih, ki bodo bržkone zaradi dobrih jesenskih iger venskega Ra-zpoioženje v koroškem taboru po zadnjih neuspehih sploh ni najboljše. prehiteli drugega slo-zastopnika — Fužinarja. V zvezni ^vaterpolski tekmi je splitski Jadran na Korčuli premagal domačo ekipo KPK 7:4 (3:2). Ekipa splitskega Hajduka je odpotovala na petdnevno turnejo po Švici. Splitčani bodo med 17. in 21. t. m. odigrali tri tekme z znanimi švicarskimi klubi. Prvenstvena tekma I. razreua L.vp med Litijo in Belo krajino se je zadnjo nedeljo v Litiji končala z zmago domačinov 3:0 (2:0). Gostje so bili tehnično boljši, domači pa bolj borbeni in so tako zasluženo zmagali. Predtekma: Litija B • Usnjar (Šmartno) 2:1. Košarkarji iz Litije so v prvenstveni tekm: conske ligi v Za- gorju izgubili proti Proletarcu 51:76. T^a mladinski nogometni tekmi v Ljudskem vrtu v Mariboru mod Branikom in Olimpom iz Celja (3-1) Je sodnik izključil kar pet igralcev, od tega štiri Celjane. V prijateljski nogometni tekmi v Zagrebu sta Dinamo in Zagreb igrala neodločeno 2:2 (0:2). V prvenstveni košarkarski tekmi slovenske lige je Maribor doma premagal Svobode z rezultatom 111:60 (52:27). Največ košev za Mariborčane sta dosegla Cirer (31) in Potrč (24). za goste pa Walas (21). V isti konkurenci je v Trbovljah domači Rudar premagal mariborskega Branika s 67:66 (44:33). Partizan (Medvode) pa je odpravil Triglav s 7?.:SL V zvezni moški odbojkarski ligi v nedeljo beograjska Jugoslavija z Magličem iz Bačkega Magliča ni dokončala tekme, ker je bila zaradi mraka prekinjena. Jugoslavija je vodila 9:15, 15:5, 9:15, 15:13, 13:7. Crvena zvezda Mladost Jugoslavija Železničar Branik Novi Beograd Fužmar Maglič 0 27:S 18 3 2S:18 16 1 22:15 14 3 24:19 14 6 24:24 10 10 2 S 16:26 4 9 18 13:26 2 10 0 10 12:30 0 9 3 11 8 8 7 10 7 11 5 (V lestvici še nismo upoštevali tekme Maglič — Novi Beograd). šah doma in po svetu Na ženski šahovski olimpiadi v Emenu so bili v V. kolu dosežem tile izidi: vij a Tim- 1:0. Partija med ofejevo je bila V Grosupljem bodo v nedeljo odprli novi stadion TVD Partizan. Marljivi graditelji zaključujejo dela. O grosupeljskem društvu bomo še pisali v prihodnji številki našega lista. SZ : Jugosla Rubcovo in -------- prekinjena, Stadlerjeva pa je izgubila prati Zvorikmi. Kaze, aa se bo prekinjena partija v najboljšem primeru končala remi. Anglija : Romunija 1:0 (1). Bolgarija : Zahodna Nemčija 0:0 (2). Vzhodna Nemčija : Nizozemska Po V. kolu vedi SZ s 7 (1) pred Vzhodno Nemčijo 6 (1). Romunijo 5 (1) Madžarsko 5 (1) in Jugoslavijo'3.5 (1). V prvi tolažilni skupim vodita CSR in ZDA. v drugi pa Francija pred Finsko. XXX Na mednarodnem šahovskem turnirju v Gothi je Uhlman (Vzh. Nemčija) premagal TJdovčiča. naš drugi zastopnik Milič pa v VIII. kolu ni igral, ker je njegov partner Fuchs (V. N.) obolel. Po tem kolu vodi slei ko prej Pachman s 5.5 (1) pred Najkirhom 4.5 (2) in Goltzom 4 (2) točkami itd. Na enakem turnirju v Sarajevu so igrali VII. kolo in zaključili partije takole: Udzvarlič : Smailbegovlč remi, Puc : Bogdanovič 1:0. Ciocaltea : Marič remi, Osmanagič : Karavli ajič 1:0: ostale partije so bile prekinjene. Po tem kolu vodita Smailbegovič in Puc s 5 točkami pred Ciocalteo in Maričem (4) itd. Presenetljiva je bila v tem kolu zmaga Osmanagiča nad Karaklja-iičem. V ostalem pa je slednji izgubil tudi prekinjeno partijo iz V. kola s Pucom po devetih urah in v- 98. potezi. Dobri izidi v Bukarešti Na mednarodnem atletskem tekmovanju v Bukarešti so bile v ponedeljek na sporedu samo tri discipline, ker so morali tekmovanje zaradi naliva prekiniti. Med boljšimi izidi je omeniti: 10.000 m: Bolotnikov (SZ) 29:40-2. I_aua (Jap.) 30:32.6. Fuji (Jap.) 30:36.S. kopje: Kuznecov (SZ) 75.94. Kop y to (Polj) 73.61. Dem eter (Romunija) 70,17. ... 5. Vujačič (Jugi 64,64. skoko v daljino: Oversijan (SZ) 7,56, Finnarson (Island) 7,20, Nogometni reprezentanti V Kovsm Sadu Novi Sad, 17. sept. — Člani jugoslovanske nogometne reprezentance so spet dopotovali v Novi Sad, kjer se bodo skupno pripravljali prav do odhoda na tekmo z Romuni.io v Bukarešto. Zvezni kapetan je dodatno klical na trening še Krivokučo in Ljube-noviča. Bobek pa je zaradi bolezni odpovedal. PO ATENAH IN PARIZU SMO ZAPISALI SE: Eakcsj prirejati še bolj dovršeno! >*Grki sploh ne vedo, kako je treb^. orga.nizirati veliko atletsko prieditev«, je na balkanskih igrah v Atenah dejal eden izmed trenerjev romunskega moštva. Njegova ocena je gotovo malo pretirana, čeprav organizacija iger res ni bila najboljša. Za naše pojme ie bila pač precej nenavadna, posebno zato, ker smo od Grkov, ki imajo vendar na balkanskem polotoku daleč največ atletskih tradicij, pričakovali kaj več. Seveda je k nenavadnosti mnogo prispeval tudi specifični atenski stadion. Toda kljub temu bi se marsikaj dalo popraviti, predvsem ustreči gledalcem z večjo preglednostjo pri skokih in metih. Tako v glavnem sploh ni bilo črt, ki označujejo daljino, nobenih © § & © © © © e? & & & e & o @ © © Za vsakogar neka] RIBE ZDRAVIJO Z ANTIBIOTIKI Na velikem ribogojnem posestvu blizu L-iineburga v Nemčiji so injekcionirali 25.000 krapov z antibiotiki. Zaradi one-čejanja vode s tovarniškimi kemikalijami, je približno 750/# vseh krapov v tem letu poginilo. Da ne bi ta donosen vir gospodarstva popolnoma izumrl, so sedaj pristopili k tem energičnim ukrepom. DRAGOCENOSTI V STAREM SAMOSTANU V nekdanjem Pafnutijevem Borovskem samostanu so našli pred nedavnim precej dragocenosti. Ko so popravljali zgradbo so v nekem prostoru odkrili približno 100 srebrnih in zlatih predmetov, ki so jih uporabljali za bogoslužje v samostanu. Vsi ti predmeti tehtajo skupno več kot 43 kg. zanimive so srebrne in razni krož- Institut j« deCgc jivijeme II Zelo pozlačene posode, razni krožniki, svečniki in križi. Mnogo teli predmetov je okrašenih z dragocenim kamenjem. zvleci drugim so našli tudi zaboj denarja iz 1. 17S0. Ti predmeti imajo veliko zgodovinsko -um etniško vrednost. Predali so jih v KalušKi muzej. Kako dolgo lahko človek živi? Kako podaljšati njegovo življenje? Ali se človek lahko bori proti starosti? To so vprašanja, ki danes zanimajo mnoge znanstvenike po vsem sve- človeško življenje podaljšalo. V Sovjetski zvezi je povprečna starost 64 let, kar je dvakrat več kot je bilo pred revolucij o-V gospodarsko razvitih državah je povprečna življenjska doba človeka višja kot v zaostalih. V Sovjetski izvezii so pred nedavnim organizirali 1-ns'titut herontologije, ki bo proučeval vzroke staranja. zdravljenje starosti in podaljševanje človeškega življenja. V tem institutu bodo zaposleni znanstveniki, strokovnjaki za razna področja. Proučevali bodo, kako se spreminja živčni sLstem. delovanje notranjih organov in kožo. Raziskovali bodo tudi fiizič-nc.'-tkemiijske posebnosti beljakovin. Opazoval-; bodo, kakšen de- Zmagovalke na tekmovanju »Miss Velike Britanije«, ki je bilo pred nedavnim v Morecambu v Angliji. Gospodična Leila Wil-liams iz Walsalla, ki je dobila prvo nagrado, bo prihodnji mesec zastopala Veliko Britanijo na tekmovanju za »Miss sveta«. čisto po ameriško Neka newyorška knjižna založba. ki trenutn<> izdaja roman v (nadaljevanjih »Džunka rumenega meseca«, pr;da vsaki številki zavojček praška za spanje in letak s takole vsebino: Naš roman je tako napet, da od razburjenja in radovedne nestrpnosti, kaj se bo nadalje zgodilo, ne boste mogli zaspati. Ker se čutimo odgovorni za vaše .razpoloženje in dolžni, da vam .spanje omogočimo, vam prilagamo najbolj učinkoviti spalni prašek te in te itvrdke, kar vam bo omogočilo branje našega izvanrednega romana tudi v poznih večernih urah. Želimo vam prijetno zabavo in nato — lahko noč! Koordinacija dveh podjetij, d-ohra reklama — in denar priteka z vseh strani. tu. Znani so primeri, da ljudje živijo 120 do 150 let. Toda to so za sedaj še samo izredni piriroeri. Povprečno življenje človeka je mnogo krajše. Z razvoiem znannf.M je Leta 1813 je umrla v Aleksandriji v Egiptu bogata muslimanka. Znaten del svojega premoženja je zapustila mačkam. V svoji oporoki je zahtevala od ostaljih dedičev, da morajo vsako leto pred mohamedanskim praznikom Bajram odpeljati 52 njenih mačk v Meko na romanje, razen tega mora biti število mačk vedno 52. Samo pod tem pogo- Kdcsj žanjejo po svetu? Žetev pšenice pada v raznih krajih sv&t-a na razno letno dobo. V januarju žanjejo v Avstraliji, na Novi Zelandiji, v Čile ju in v Argentini. Februar je mesec žetve v Vzhodni Indiji, marec v Meksiiki, Egiptu, Iranu in Siriji, aprila žanjejo v severnih krajih Male Azije, na Kitajskem, Japonskem, v Tuniziji in Alže-riji, maja v Maroku, junija v Kaliforniji, Španiji, v Portu-galu in Grčiji. V juliju so žetve na Balkanu, v Franciji in srednji Evropi in septembra v Angliji, Švedski, Norveški in Kanadi. 'i/vi ' /jhjv. lova! red najbolj ustreza človeku. Kako Je potrebno racionalno organizirati prehrano ter pravilno razdeliti delo in počitek, da ne bi nastopila prezgodnja starost. V laboratorijih za fiziološke vaje in poskusna zdravljenja se bodo borili proti prezgodnji ostaarelostfi. Znano je. da fizkultu.ra in šport krepita organizem. Ni dvoma, da bodo rezultati tega instituta zelo zanimivi in bodo človeku koristilj ter mu pomagali odstraniti mnogo nevšečnosti- Vprašanje pa je. če se ne bo človek v želji, da si bo podaljšal življenje, preveč zapletel v razne predpise, kaj sme in kaj ne sme, ki mu bodo grenili življenje. Seveda pa bo tudi mnogo odvisno od načina, kako bodo uvajali nov nsčin življenja. roparice jem so prejeli ostali dediči svoj del nasledstva. Vsako leto so potem romali skozi 127 let dediči in njihovi otroci in vnuki z 52 mačkami v Meko, dokler Vrhovno sodišče ni leta 1940 razveljavilo čudne oporoke. Ameriški zračni prostar je premajhen V ZDA vodijo civilne ieralske družbe ogorčeno borbo z vojnim letalstvom. Potniške zračne družbe se namreč pritožujejo nad vedno večjim razmahom vojnega letalstva in s tem zvezanim vedno večjim, za civilno letalstvo, zaprti,m zračnim prostorom, kateremu se morajo civilna letala umikati in na ta način podaljšujejo čas in P a dolžino poleta, kar pomeni večje stroške in dviganje potniške tarife. Pri tem pa poudarjajo, da je tudi kontrolna služba, ki urejuje polete, pri tako hitrem povečanju zračnega n-roir.jto. /?. dokaj zastarela. semaforov in nikakršnih oznak za rekorde. Na študentskih igrah v Parizu je fcilo boljše, čeprav tudi tam organizacija ni bila na ravni prireditve. Oba mitinga pa je nekako povezovala skupna in nenavadna napaka: postavljenih je bilo samo sedem ovir v ženskem teku na 80 m. Na tujem smo tako ugotovili, da smo z organizacijo atletskih tekmovanj (vsaj največjih) pri nas doma lahko zadovoljni. To pa še ne pomeni, da temu vprašanju v prihodnje ni treba posvečati vse pozornosti. Prav nasprotno: atletske prireditve moramo organizirati še boli dovršeno, kajti nam manjka prav tega, kar n. pr. GrV.i že dolgo imajo: atletskega občin- -ob Papagaj ln telefon V Penv/erju. (ZDA) se je nenadoma natekel v neko točilnico papagaj, usedel se je na svetilko 'n venomer hreščeče, ponavljal: «one four-nine-nine-favo«, dokler ni eden od gostov iz šale zavrtel t« Itevilke na ■telefonu. In res, na Številki 14992 se je oglasil papagajev lastnik, kti je ve« [zadovoljen prihitel po svojega ubeglega pametnjakoviča v točilnico. M v - • :«■ ..... ......... : lili Angleški zobozdravnik De Vere Green iz Londona ima posebno veselje z izdelovanjem modelov ladij in čolnov. Sedaj jih ima — kot zatrjujejo — 28; nekateri so na bencinski drugi na električni pogon. Najbolj zanimivo pa je, da jih lahko upravlja brezžično na dolžino ' eč sio metrov. — Na sliki: G. I?e Vere Greenu se je Bled s svojimi lepotami tako priljubil, da l"žf!s že drugič preživlja svoj dopust ob Blejskem jezeru. S seboj pa je prinesel tudi s^ Cje lad.iic", ki jih v veliko veselje, zlasti mladine, spušča po jezeru. BORIS LAVRENJEV Q> fenainSfirideseci o Plašči so se jim raztrgali, čevlji so razpadali. Noge so zavijali z o-stanki odej in omotavali s cunjami zmrznjene prste. Deset jih. je omahovalo, se spotikalo in zibalo v vetru. Eden je hodil vzravnan in miren. Gardni poročnik Govoruha - Otrok. Pogosto so rdečearmejci govorili Jevsjukovu: »Tovariš komisar! Kaj ga bomo še dolgo vlekli s seboj? Saj nam samo odžira obroke. Toda obleko im čevlje ima dobre, lahko bi delili.« Jevsjuikov pa je strogo prepovedal, da bi se kdo dotaknil poročnika. »Pripeljal ga bom v ?tab ali pa bom Skupaj z njim pogrnil. On lahko veliko pove. Takega človeka ne smemo kar tako ubiti. Svoji usodi tako ne uide.« Poročnik je imel roke zvezane s povodci, katerih konce si je Marjutka privezala okrog pasu. Marjutka je komaj hodila. Na bledem obrazu so ji mačje rumeno blestele oči, ki so postajale vse večje. Poročniku pa ni bilo nič. Samo obledel je nekoliko. Nekoč je stopil k njemu Jevsjukov, pogledal v njegove Ultramar inske oči in hripavo izdavil: »Hudič vedi, kako je s teboj! Kaj imaš dvoje življenj? Tako tenak si. vzdržiš pa za dva; Odkod moč?« ti tolikšna Poročnik se je nasmehnil s svojim starim nasmeškom. Mirno je odgovoril: »Tega ne moreš razumeti. To je razlika v najini kulturi. Pri tebi telo duši duha, pri meni pa vlada duh telesu. Lahko si ukažem, da ne smem trpeti.« »Glej, glej!« je zamnmral komisar. Ob straneh so se dvigali grički mehkih valovitih sipin. Na grebenih je sikajoči veter vrtinčil pesek. Zdelo se je, da teh gričkov nikoli ne bo konec. Padali so v pesek in škripali z zobmi. Pritajeno so stokali. »Ne grem naprej. Ne morem. Pustite me, da poginem.« Jevsjukov je stopal k njim in jih dvigal s psovkami in udarci. »Naprej! V revoluciji ne smeš dezertirati!« Dvigali so se in hodili dalje. Prvi se je vzpel na greben. Z divje nasmejanim obrazom se je obrnil in vzkliknil: »Aral! Bratci!« In zrušil se je. Jevsjukov je brez sape stekel na greben. Blesteča modrina mu je zaslepila oči. Zamižal je in s skrčenimi pesti zagrebel v pesek. Komisar še nikoli ni slišal o Kolumbu in o tem, da so njegovi mornarji prav tako s skrčenimi prsti grebli po palubi španske ladje, ko so zaslišali klice: zemlja! Nasiedjega dne so na obali naleteli na kirgiško naselje. Najprej je izza gričkov zadišal ostri dim govna in ta duh jim je povzročil krče v želodcu. V daljavi so se zaokrožile rdečkaste kupole kirgiških šotorov, potem pa so jih z besnim laježem pozdravila majhni kosmati psi, ki so jim bili pritekli naproti. Kirgizi so se zbrali ob šotorih in začudeno, sočutno opazovali prišlece, žalostne ostanke človeških bitij. Starec s sploščenim nosom se je najprej pogladil po redki bradi, potem po prsih. Priklonil se je in rekel: »Salem alejkum. Kam greš, gospod?« Jevsjukov je rahlo stisnil ponujeno, kot deska hrapavo roko. »Rdeči smo. V Kazalinstk gremo. Sprejmi, gospodar, naše pozdrave.« Kirgiz je potresel bradico in zacmo-kal z ustnicami: »Uj-baj .. . Rdeči voditelj. Si prišel iz centra, sinko?« »Ne, gospod. Nismo prišli iz centra. Iz Gurjeva smo prišli.« »Gurjev: Uj-baj, Uj-baj! Ste šli čez Kara-kum?« V Kirgizovih poševnih očeh sta se zabliskala strah in spoštovanje do tega oguljenega rdečega moža, ki je peš prehodil v februarskem mrazu strašni Ka-ra-kum od Gurjeva do Aral a. Starec je zaploskal z dlanmi in nekaj pošepnil ženskam, ki so bile pritekle. Prijel je komisarja za roko: »Stopi, gospod v šotor! Pil boš z nama. Naspal se boš in jedel pila\v.« Na pol mrtvi so kakor vreče padli v tople šotore in sipali do mraka. Kirgizi so med tem pripravili pilaw, j‘ih nato pogostili in prijateljsko trepljali po izsušenih hrbtih. »Jej, gospod, jej! Saj bi skoraj umrl! Jeg, da boš zdrav!«