C-LASILO KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA 77ffJCX S T E V. 53 LJUBU A N A, OH E 9. DECEMBRA 1937 *• Borba za organizacijo Organizirani s troko viličarji vsak •dan bolj čutimo, da je moč in sila, ki jo rabimo v borbi s kapitalom za vsakdanji kos kruha, le v naši delavski skupnosti. Vsak človek, to je vsak posameznik, danes lahko uvidi, da sam ne more prav nič doseči, posebni) delavec ne, ki d^la v tovarni, rudniku ali kjer koli. Delavstvo mora biti vedno v obrambi za svoje delavske interese, kajti kapitalizem izrabi vse sile do skrajnosti, da delavstvo še bolj poniža in ga napravi odvisnega. Vse to dobro čutimo mi organizirani delavci. Toda okrog nas je še velika množica neorganiziranih, ki ne vedo, da sami ne pomenijo prav nič, in da ni izgleda, da bi še ljiin položaj zboljšal, ampak velika nevarnost je, da se bo poslabšal. Posebno zadnje čase, odkar je izšel zakon o minimalnih mezdah, ki bi morale biti samo najmanjše, izpod katerih se ne bi smelo plačevati, pa je vedno narobe. Ta zakon je večina kapitalistov sprejela kot zakon zai najvišje mezde, posebno ko mu razne razpre-delbe in kategorije naravnost vsiljujejo ta značaj. Tam, kjer ni strokovno organizirano delavstvo, se ta zakon točno tako izvaja in velja za zakon o najvlšj^h mešzdkh; kajti, če V podjetju ni delavske strokovne organizacije, tudi ni kolektivne pogodbe, ki urejuje delavske odnose do podjetja in defevci so prepuščeni mili volji kapitalista. Veliko delavstva je nezavednega, ki še ni spoznalo potrebe organizacije. Veliko delavstva pa čuti vročo potrebo po organizaciji, po oni skupnosti, ki druži trpeče delovno ljudstvo, toda delodajalec tega ne trpi, *!e rtore gledati ljudi, ki se zavedajo svoje prftvice. On uporabi vsa sredstva, da se vsaka misel in vsak poskus organiziranja že v kali zatre. Sredstev ima dosti na razpolago. Šikaniranje pri delu, zapostavljanje, grožnje z odpovedjo ali celo dejanska odpoved so čestokrat sredstva, ki se jih poslužuje, da napravi delavce irlajhne in ponižne. Zavednemu delavcu gleda na vsak korak, na vsak izdelek. Kapitalist ve: če bo delavstvo organizirano, bo tirjalo pravice, Ip mu gredo po zakonu, kolektivno pogodbo, svoje delavske zaupnike in t. d. Organizirano delavstvo bo predstavljalo veliko skupno silo, s katero bo mogel tako ravnati, kak(>r po-Prei s posameznikom. Velika večina delavstva je še neorganizirana Počasi gre na bolje ‘J1 vedno več je oriih, ki spoznavajo nujnost organizacije. Vsakdo mora vedeti, da za strokovno organiziranim delavcem stoji cela armada organiziranih in ga brani. Po zakonu delodajalec ne sme zapostavljati delavcev in to pri katerikoli delavski organizaciji To bi moral vedeti vsak delavec, zlasti pa še tisti, |ti pravijo: organizacija? Nihče mi ne bo Pomagal, bo že gospod uvidej, da ®m potrebah, pa mi bo kaj primak- na plači.« pesf Če bo Uvide}? a tega 99% noče in čakanje je Položaj delavstva v Sloveniji po poročilu tajnika F. Uratnika zadnji skupščini Delavske zbornice V Sloveniji predalo dela Tendenca konjunkturnega izboljšanja v na&ein gospodarštvu, ki se je opažala že lansko leto, še je nadaljevala tudi v letu 1937. Število članov pri OUZD v državi je preseglo število članov 'iz kon-junkturnegi' leta 1936, pri ljubljanskem OUZD ga je pa vsaj doseglo. Slovenija namreč je zaostajala v tem letu za splošnim gospodarskim vzponom. Kljub razveseljivemu dejstvu, da se je izboljšala konjunktura v našem gospodarstvu, bi bil6 napačno misliti, da se je položaj na našem delovnem tf-gu tako bistveno izpremenil, da bi bilo vprašanje po delu večje kakor ponudba delovne sile. Prebivalstvo v Sloveniji raste stalno mnogo hitreje kakor delovne prilike. Veliko število malih posestnikov tvori ogromno rezervo le napol zaposlene delovne sile, ki pritiska stalno na naše delovne trge. Kam z odvisno delovno silo Zaradi tega bomo mogli govoriti o pravi razbremenitvi delovnega trga šele takrat, kadar bo moglo računati naše delavstvo tudi na zaposlitev izven Slovenije. V tem pogledu se opažajo znaki izboljšanja. Na novo se razvijajoča jugoslovanska železna industrija bo gotoVo zaposlila del kovinarjev iz Slovenije. .Saj nimamo Slo-venct v tej stroki mnogo izučenih delovnih moči. ■ 1 * '1 V Starih državah, kamor je žel prejšnja leta naš izseljeniški tok, so se razmere na delovnih tržiščih vidno izboljšale. Visoka konjunktura, katero je deloma povzročila oboroževalna industrija, dalje velika javna dela, povečanje vojaških efektivov na eni strani; majhno število rojstev v medvojni, pa tudi v povojni dobi na drugi strani, vse te okoliščine so tam precej izprernenile razmerje med povpraševanjem po delu in ponudbo dela. Zlasti za težja dela morajo te države Zopet računati z inozemskimi (Jelavci, tudi z našimi.1 Letos so poljedelske delavce v Franciji in Nemčiji, katerih so se branili pretekla leta, ie' kar iskali. Industrijskih delavcev letos vsaj vračali niso v domovino. V Franciji se že diskutira o tem, da bo trebe zopet dopustiti dotok rudarjev iz inozemstva. Še bolj pa je napredoval razvoj V tem emišhi v Belgiji. • •• • • ■ v .hi \ .'••• : t. Ali imamo pri nas - -m 'T i*m ju % er rjv.f . preveč rudarjev V zvezi z možnostjo izseljevanja rudarjev je nastalo pri nas naenkrat vprašanje, če imamo pri nas res preveč ru- *' ' 1 ~ — »»k ' zastonj, položaj pa vsak dan bolj obupen. — Temu delavstvu je treba odpreti oči. Zato tovariš, ki čitaš delavske liste, našo »Delavsko pravico«, pokaži jo tovarišu, ki še nima pojma o naši delavski organizaciji. Iz nje bo lahko razbral vse borbe in muje naše strokovne organizacije. . Pravijo, da se je gospodarska konjunktura zboljšala, da kriza počasi izginja. Toda naše delavske statistike kažejo, da se je delavski položaj v primeri s čistimi dobički prav malo ali skoraj nič popravil, če ne celo v posameznih primerih poslabšal. Borbe in težave so velike. Dfelavci smo prisiljeni bojevati boj za človeka dostojno življenje, boj, ki nam ga vsiljuje velika sila kapitalizma in s to silo se moremo bbriti Jfe /LlruŽeni V svobodni delavski strokovni organizaciji! darjev. Gotovi del gospodarskih krogov pravi, da ne. Dejansko jih pa mora biti preveč. V letih krize se je vrnilo domov nad 800 rudarjev. V rudnikih Kajhenburg, Kočevje, Leše se je znižalo leta 1936 napram letu 1930 število zaposlenih rudarjev za ca. V naših rudarskih revirjih že dolgo niso sprejeli novih delovnih moči in je s tem zlasti velik del doraščajoče mladine stalno brez dela. Iz teh podatkov moremo sklepati, da je pri nas v rudarski stroki pritisk na delovni trg še zelo velik. Tej odvišini delovni sili ne smemo braniti izseljevanja, pač pa ga moramo odsvetovati še zaposlenim rudarjem, ker bi jim to škodilo pri starostnem zavarovanju, pri mezdah pa ne koristilo. KalfO fe delavstvo zaposleno v posameznih strokah Stroke, ki so v zvezi s 6tavbinstvom, so povišale stalež delavstva na višino, ki so jo dosegle pred sedmimi leti. Tukaj ni pričakovati znatnejšega napredovanja. Mnogo verjetnejše je novo upadanje. — Goždno-žagarska industrija, ki je v ozki zvezi z gradbeno stroko, se je letos naglo dvignila, vendar pa še zaostaja za zadnjim konjukturnim letom. Tekstilna industrija je v nadaljnjem naraščanju. Bati pa se moramo, da ni več daleč čas, ko bo zajela kriza tudi to, •sedaj našo največjo industrijsko skupino; ki zaposluje petino vsega našega delavstva. Napredek na socialnopolitičnem poiiu Tudi na socialno-političnem polju smo dobili nekaj novih važnih zakonov. Uredba o sanacijskem fondu Bratovskih skladnic je njihovo gospodarstvo Uravnovesila vsaj za prihodnja leta. Uredba o uvajanju zavarovanja za starost, onemoglost in smrt je vsaj načela važno vprašanje preskrbe onemoglih in starih delavcev. Res je, da ima delavstvo mnogo razlogov označevati predvidene rente za povsem nezadostne. Vendar je led prebit. V zvezi s tem zavarovanjem mora izdati SUZOR dve uredbi: Uredbo o višjih prispevkih in izboljšanju starostnega aavarovanju v tovarniških obratih ter pravilnik o podpornem skladu, iz katerega bodo dajali eksistenčno ogroženim onemoglim takojšnje podpore, brez ozira na karenčne roke. Delavstvo mora vplivali na to, da bosta navedena pravilnika izdelana tako, da t>o3ta res služila svojemu namenu. Uredba o izdaian u delavskih legitimacij V pogledu izgradnje delavske zakonodaje bi bilo želeti, da izda ministrstvo za socialno politiko (Jim prej uredbo o izdajanju delavskih 1 egitimacij. Javne l>orze: dela morejo namreč dajati podpore le delavcem, ki se izkažejo z delavskimi knjižicami. Ker pa stoje nekatere občine na stališču, da morejo izdati poslovne knjižice le obrtnim pomočnikom, ima delavstvo velikokrat neprilike. Te bi še mogle odstraniti le z zahtevano uredbo. H»|yatn«|šc « pogledu socialne zaščite V pogledu socialne zaščite jej za sedaj najvažnejše, d^i s? točno jjsvaja. Spe,-politični zakoni ne sinejo biti le na pa- Celo pri uredbi o minimalnih prez^ah se opaža isti pojav, dasi niso njene postovke visoke. Socialno - politične nad* zorne oblasti oiačiti I 1(1*8 t J •>nS d T) 1<7 ■ (V V zvezi s to zahtevo je treba soc.-politične nadzorne oblasti, zlasti Inšpekcijo dela, ojačiti, njihovo delo racionalizirati in njihov aparat osvoboditi od vsega zgolj birokratskega dela. Pri praktičnem socialno-političnem delu bomo kmalu uvideli,’ kako težak je tu položaj d,ržavnih socialnih ustanov in oblasti, £e so mrtve soc.-pOliti<5ne sile v družbi in poliUčnem življenju. Za^o ne smemo teh sil ubijati, ampak gojiti in vzgajati. Kdor bo šel po drugačni poti, mora doživeti tudi pri najbolje zamišljenih načrtih ueiispeh. Socialna politika In gospodarstvo med seboj povezana Pri socialno-političnem delu prihajamo vedno bolj do spoznanja, da sta socialna (>olitika in gospodarstvo prav za prav o/,k6 povezana med seboj. Povišanje mezd je v zvezi s produciranjem novih dobrin. Istotako nove nastavitve delovnih moči. če raste prebivalstvo, gospodarstvo pa kaže znake stagnacije, je nuj/Id padanje življenjskega! nivoja. Kajti same ii-j^enrtmbe1V razdelitvi' dobrin, ne ‘rtiorejo trajno odpomoSil'" '' ' !' Potreben le itwdi| na*e To spoznanje pa nujno zahteva študij celotne naše gospodarske strukture. Pri tem: je treba preiskavati, kako bi mogli z danimi sredstvi povečati produktivnost našega gospodarstva v korist celote. Te naloge pa niso naloge le ene zbornice, ampak tudi drugih zbornic in vseh naših političnih in javnih delavcev. Ravno iz tega razloga je Delavska zbornica podpirala ustanovitev Socialue-ekunomskega instituta. Zahteve „škarparjev#l s Save in Bistrice '•fftil i J ' ii. T. . r.io r«. ?■* i T 11 i tilcin T I 't' C rut \ t* . rrrql i t T/«*"I Pri regulacijskih delih na ljubljanski Savi in Kamniški Bistriei zaposleni delavci, so že meseca julija ' t. 1. dobili pristanek g. načelnika tehničnega oddel2 ka banske uprave inž. Skaberneta, da se jim prizna po preteku sedanje kolektivne pogodbe gradbenega delavstva kvalifikacija. Na podlagi priznanja kvalifikacije bo, po izjavi g. načelnika, mogoče povišati plače, 'ker se jim je takrat kot navadnim delavcem določila najvišja za težake določena plača po kolektivni pogodbi, t. j. 3.75 din na uro. Bedaj, ko poteče kolektivna pogodba gradbenih delavcev, je delavstvo nastopilo, da si bo z novim letom priborilo, kar ima že v načelu obljubljeno. .................... To delavstvo je polno upravičeno, da se mu prizna kvalifikacija in 8 tem tudi » < -»Nli r v It s din. Pri dvakratnem mezdnem gibanju so • dosegli povišek 75' par. Plača 3.75 din za ta dela je vseka kori še prenizka. Delo na vodi; prevažanje gradbenega materiala, težko kamenje, gramoz, fašine' itd., to je delo, ki terja od delavca ves napor, ki pa mora biti združen tudi s stalno'us posdb-1 ljenostjo, ako hoče biti delu kos. Tako delo in pa življenjska nevarnost pri delu, saj so -bili delavci že žrtve Save, zahteva, da je priznano in plačano- kot kvalificirano, ne pa kot delo navadnega delavca. Za delavsko skupnost Kovinarji Javornik. Uradne ure v naši novi pisarni so od 5. decembra dalje vsak petek od 6—7 zvečer in vsako nedeljo od 11—12 dopoldne. Člani, upoštevajte to in olajšajte delo blagajniku s tem, da plačujete svoje prispevke ob uradnih urah v pisarni. Tudi druge težnje glede tovarne lahko poveste v pisarni. Pisarna se nahaja v prostorih Gospodarske zadruge na Kor. Beli, I. nadstr, desno. Rudaril Hudajama. Kakor marsikje, tako se mora na žalost tudi naš tov. blagajnik večkrat pritoževati zaradi netočnosti plačevanja članarine. Gotovi slučaji so že opravičljivi, vendar je jasno, da je vsako breme sproti odtehtano lažje, kot pa če pustimo čakati zbirko več mesecev. Zato, dragi tovariši, apeliramo na vas in na vašo zavednost, poravnavajte svoje obveznosti do organizacije sproti — mesečno, ker le na ta način je možno pravilno poslovanje, iako skupin, kakor tudi centrale. Naše geslo mora biti — vsak dan kruh, tako vsak mesec točno plačana članarina in podporni fond. Zakaj? Zato, ker v tem imamo dvojno korist. 1. Organizacija bo lažje in intenzivnejše delovala v borbi za naše pravice, drugič pa je naš obvezni podporni fond že s tem 1. novembrom v celoti uveljavljen ter ima v bolezni le tisti član pravico do podpore, kateri ima v redu vplačano članarino. Vsak, kdor neopravičeno dolguje na članarini ali na prispevkih za podporni sklad več kot 2 meseca, zgubi pravico do podpore. — Vsem je skupina preskrbela poslovnike podpornega sklada, vzemite ga v roke, prečitajte ga, da zaradi brezbrižnosti ne boste oškodovani. — Tovariši, v zavednosti in agilnosti je naša moč in boljša bodočnost. Vsi za enega eden za vse! Trbovlje. Skupinski blagajnik poziva člane, da redno poravnajo članarino. Kdor je na dolgu dva meseca, izgubi pravice, katere mu nudi organizacija, in je treba vsaj dolgove starega leta organizaciji poravnati. Ne samo pravice, marveč tudi dolžnosti imamo! Lesno delavstvo Kozarje. V nedeljo je imela naša plačilnica sestanek pri g. Vidmarju na Vrhovcih. Vodil ga je tov. predsednik. Centralo je zastopal tov. Škof z Viča, kateri nam je objasnil splošno stališče JSZ kot delavske strokovne organizacije. Poudaril je, da je spoznal sam, da je JSZ edina res delavska in borbena organizacija, ki je neodvisna od politike in kapitala. Podčrtal je, da ima naša organizacija najbolj sposobne strokovne moči, o čemer se je prepričal pri rdečih in plavih, ker je prejšnja leta obiskoval njihove sestanke. Govoril je o delavskih obratnih zaupnikih in njih izvolitvi. Poudaril je navzočim, da morajo biti svojim obratnim zaupnikom hrbtenica ob vsaki priliki in intervenciji v podjetju, ako hočejo, da bodo od njih tudi kaj imeli. Dalje nas je pozival, da delamo vedno za razširjenje »Delavske Pravice« in delavskega tiska, sploh. Tov blagajnik centrale pa nam je orisal okoliščine, zakaj zakon o starostnem zavarovanju delavstva ni dober. Zakone danes pri nas oblikujejo gospodarski krogi brez delavstva. Kadar bo slovenski delavec 90% organiziran, se bo svoje moči tudi zavedal in tako tudi zanimal za svoje zakone. Sestanek bi moral biti obiskan še bolje. Tisti, ki ste ostali doma, v prihodnje gotovo na svidenje. Članarino plačujte redno in bodite toliko delavni, da vas ne bo treba opominjati vsak mesec. V skupnosti je moč — to naj ve vsak! Tekstilno delavstvo Kranj-Stražišče. V nedeljo, 5. decembra se je vršil v Šmartinskem domu delavski sestanek. Bil bi lahko mnogo bolje obiskan, če bi se posamezni član JSZ zavedal prave važnosti sestankov. Mnogo bo še treba dela, da bo delavstvo spoznalo, da so prav sestanki merilo delavske moči, pripravljenosti in borbenosti, ter da podjetniki z udeležbo na sestankih mnogo računajo. Za JSZ je poročal tov. Bore iz Duplice, ki je navzočim pojasnil stališče JSZ do delavskih teženj. Poudaril je, da je krščanska organizacija — njeni funkcionarji in zaupniki — najboljši zagovornik delavskih pravic in največji sovražnik vsake krivice človeku. Njih vodilo je ljubezen do bližnjega, njih plačilo pa tiho srčno zadovoljstvo, brez stremuštva. Demagogije marksizma in komunizma so ničeve, ker od besed pa do prakse je težka pot, tam pa omagajo. V mesecu decembru naj bo glavna naloga vsakega člana JSZ, da ji pridobi vsaj enega novega člana če ne več, vsaj enega novega naročnika »Del. pravice«. Posebno pa se je treba pripraviti na vo- Gračnica, 5. decembra. Bili smo opozorjeni, da piše »Slovenski delavec« lepe članke o farni katoliški skupnosti. Zelo smo bili veseli, ko smo zvedeli, da je načel »Slovenski delavec« to vprašanje. Pričakovali smo namreč, da bodo njegovi somišljeniki upoštevali načela o katoliški skupnosti doma, v fari, zlasti pa v tovarni, v obratu. Mi se vedno trudimo, da bi ustvarili v obratu delavsko skupnost. Prepričani smo, da ni tako težko ustvariti take skupnosti. Kajti če kdo priznava katoliško skupnost in se podvrže njenim načelom tudi v praktičnem življenju, tem lažje je s takimi ljudmi ustvariti delavsko skupnost. V našem obratu namreč ni te skupnosti, kljub temu da se borimo za to že leta in leta. Kaj je vzrok temu? Delavska skupnost mora sloneti in temeljiti na nekih načelih. Prvo in neizpodbitno načelo je delo. Kdor je delavec odnosno kdor postavlja svojo delovno silo na trg, ta ima že neko skupnost s tistimi, kateri so prisiljeni k istemu koraku kot on. Še bolj se pozna ta skupnost, odnosno ista usoda, isti delovni pogoji za tiste, kateri delajo skupaj v istem obratu. Torej razmere same silijo delavce k skupnosti. Vendar pa ni take skupnosti pri nas. Torej, kaj je vzrok temu, če je podan naravni pogoj za tako skupnost? Če bomo rekli, da pomanjkuje čuta za socialno pravičnost, se ne bomo zmotili. Egoizem in domišljavost ter pomankahje odgovornosti za dobrobit vseh sta pri nas dobila pri nekaterih popolno oblast. Pri nas imamo namreč več vrst delavstva. Eni so taki, ki nimajo prav nič' in so odvisni le od dohodkov svojega dela. Drugi so večji ali manjši posestniki. Eden ima veliko posestvo, na katerem more rediti do deset glav živine. Tretji /o zopet sinovi posestnikov, nekateri celo imovitih posestnikov. Dokler je dovolj dela v tovarni, ne pridejo v poštev te socialne razlike. Pridejo pa meseci, ko je manj dela. Za take primere pa imamo z litve obratnih zaupnikov. Vsaka tovarna v Kranju mora imeti svoje zakonite zaupnike JSZ. Potom zaupnikov boste v bodočem letu uveljavljali svoje pravice, popravljali tudi krivice. Le z dobrim in poštenim, nesebičnim obratnim zaupnikom dosega delavstvo uspehe. — K temu je navzoče bodril tudi tov. Zorman. Zato vse delavstvo na delo za JBZ, za naš tisk, posebno pa za čim več dobrih obratnih zaupnikov v vseh obratih. . Gradbeno delavstvo Dol pri Ljubljani. V zadnjem času je naša organizacijska zavest in delavnost postala zelo aktivna. Delo pri regulaciji Save 6e vrši v nekoliko večjem obsegu kot prejšnje mesece. Stojimo v boju za priznanje kvalifikacije in s tem tudi za povišanje plač. — Dne 5. t. m. smo imeli pri Sv. Miklavžu nad Kresnicami svoj praznik. Naprosili smo župnika pri Sv. Križu 8. g. Antona Komljanca, da je opravil sveto mašo, ki se jo je udeležilo tudi veliko drugih delavcev. Imeli smo tudi za praznik sv. Miklavža primeren cerkven govor. Č. g. Komljancu se za naklonjenost lepo zahvaljujemo. Po sveti maši se je vršil pri »Mežnarju« sestanek, na katerem smo obravnavali vprašanje naše kvalifikacije in pa povišanja plač. Soglasno smo sprejeli tozadevni predlog, ki ga je izdelala JSZ in sklenili, da ga 10. t. m. deputacija treh delavcev pod vodstvom tajnika JSZ predloži banski upravi. Z nezadovoljstvom smo sprejeli poročil« tov. Grošlja, da je našim podjetnikom dogovor, da pridejo v prvi vrsti v poštev socialno šibkejši, torej tisti, ki žive le od donosa svojega dela. Če bi pa ta ukrep ne zadostoval, potenj se pa, če je tehnično izvedljivo, skrajša delovni čas, ali pa se socialno "krepkejši izmenjavajo. Dogovor je še, da se vse to vrši sporazumno z obratnimi zaupniki. Tudi sedaj je manj dela. Zato je obratovodstvo želelo, da naj se uredi to vprašanje skupaj z obratnimi zaupniki. Tozadevna seja je bila 27. novembra t. 1. Zaupniki, pripadniki JSZ in tudi obratovodstvo je zastopalo zgoraj navedeno stališče. Zaupnika, pripadnika »Zveze združenih delavcev«, izmed katerih je eden sam srednji posestnik, drugi pa neože-njen sin trdnega posestnika, nista hotela priznati zgoraj navedenega načela in sta zahtevala, da se ali dela v skrajšanem obsegu ali pa da se vsi delavci izmenjavajo ne glede na njihov socialni položaj. Delavska zaupnika, pripadnika JSZ, seveda nista mogla pristati na to, ker sta utemeljevala svoje stališče, da tisti, zlasti še oženjeni, ki nimajo prav nič, ne bi mogli sicer živeti, nakar je zaupnik, sin trdnega kmeta, izjavil: »Čemu se pa ženijo!« Ko smo slišali tako izjavo, 6ino bili naravnost žalostni. Nismo vedeli, da je v pripadnikih ZZD tako malo katoliškega duha. Ko je delavstvo izvedelo za to stališče, je bilo zelo razburjeno. Poročene žene so smatrale tako izjavo za izzivanje in žalitev. Takoj so poklicale tega modrijana na odgovor. Posledica je bila, da je takoj zapustil tovarno. Naj pa vsak ve, da sino trdno odločeni braniti idejo socialne pravičnosti, ne le napram podjetniku, ampak tudi na-pram takim delavcem, katerim je vodilo egoizem, ne pa krščanska, ali bolje katoliška načela. Tudi takrat in zlasti takrat, ko pride v poštev vprašanje denarja. Resnici na ljubo moramo povedati, da niso vsi posestniki ali pa sinovi posestnikov taki, le nekateri menijo, da so kaj višjega, večina so pa dobri tovariši. akcija, ki so jo na pobudo JSZ storile občine, na katerih ozemlju se vrši naše delo (teh občin je 12), ostala brezuspešna; gradbeno ministrstvo je sporočilo, da je zahtevo po večjih kreditih od strani vlade, odstopilo banski upravi. Ne moremo razumeti, da so sedaj krediti za regulacijo Save in Bistrice od strani države manjši, kot so bili prejšnja leta. Saj vendar vidimo, da so krediti za gradbena dela povsod drugod večji kot so bili prej. Vendar se ne bomo nehali boriti, da se za regulacijska dela določijo stalni in toliki krediti, da bomo, ako smo savski delavci, tudi delali, ne pa po pol leta čakali kreditov in dela, kot sedaj. Razne stroke Vrhnika—Verd. V nedeljo, 12. dec., ob 9 dopoldne se bo vršil v Rokodelskem domu na Vrhniki občni zbor strokovne skupine delavcev Jugoslovanske strokovne zveze. Dnevni red: 1. Čitanje in odo-brenje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo odbora. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Poročilo zastopnika centrale. 5. Volitve odbora, nadzorstva, krajevnih zaupnikov in delegatov za občni zbor JSZV 6. Slučajnosti. — Tovariši, kateri ste že v našem pokretu, udeležiti se tega občnega zbora prav vsi. Iskreno pa so vabljeni vsi tisti, ki ste se že udejstvovali v našem pokretu in tudi drugi, ki bi hoteli pristopiti. Naj bo ta naš občni zbor opozorilo vsem, da vrhniško delavstvo vstaja k novemu življenju. ostali pri svojih dosedanjih obratnih organizacijah. Zelena organizacija je prinesla 6amo nov dokaz za našo trditev, da je njen namen samo slabiti, ne pa krepiti delavskih vrst. Zeleni so nastopili z velikim vikom, češ: Delavci, pridite k nam od drugih organizacij! Mi imamo najnižjo članarino, samo 2 din na mesec, drugod vas samo odirajo. Pri nas boste dobili zaščito skoraj zastonj! Ne mečite denarja za internacionale, nam poslani denar bo ostal doma. Ne maramo ne amsterdamske, ne krscanske internacionale. Mi smo sani o za slovensko katoliško skupnost. Pravoslavnih in luteranov ne maramo v organizacijo! — Taiko zeleni. Dve leti potekata od njihovega nastanka, pa vidimo, da mora njihov list po dveh letih bralce poučevati o važnosti članarine, ki znaša beri in reci : 2 din na mesec Na zadnjem obenem zboru je poročal njihov funkcionar. ^Izdatkov imamo na mesec redno preko tri tisoč, članarine pa smo imeli le po tisoč in še manj na mesec. Ostanek moramo kriti s podporami.« — ZZD, ki vpije, da je delavska, se mora preživljati s podporami! Kdo pa danes podpore daje? Kdor ima denar! Tisti, ki ga ima, gotovo ni delavec in ga tudi ne da delavski organizaciji, če nima z njo svojih osebnih računov, ki pa niso identični z delavskimi koristmi. In da je komedija še lepša, zapišejo zeleni v letu, ko padejo po številu obratnih zaupnikov, slovenskemu svetu: Trepetajte pred nami, 8000 nas je že — vse zelene armade! — Pristaši te armade pa se sprašujejo: Le, kako so nas toliko našteli! Kaj ne, krasna komedija, ko ne bi bila obenem tudi žalostna. Saj izgubljajo zaradi takega početja ugled vse delavske organizacije in izgublja celotno delavstvo na ugledu, ker sodi nepoučen po kalinih, ki jih je polovila -ZZD na limance vse delavstvo z enakim merilom. Saj izkušenega delavca in strokovničarja pri ZiZD ne dobiš! Kako dolgo naj še traja ta komedija, ki rodi same slabe posledice? Za mislečega človeka je jasno: Zavedno krščansko delavstvo je zeleno ZZD odklonilo in ostalo pri svoji organizaciji. In ta jasnost bo morala diktirati dejanja pri onih, ki njene ustanovitve niso hoteli preprečiti, čeprav bi jo lahko. Maksi inSilbermani Maribor, 15. novembra. Del slovenskega časopisja se je zadnji čas kar nenadno in precej razpisal proti inozemcem,“ kf so zaposlen! po W-ših industrijskih obratih. Ti ljudje imajo povsod boljše plače in prvenstvo pred domačim delavstvom. Člankar v »Slovencu« pri tem naglaša, kaj so storile k temu delavske strokovne organizacije, kaj oblasti in drugi. Že dolgo časa sem je za nas Slovence največji narodni škandal dejstvo, da so na vseh važnejših in boljših položajih v naši industriji, skoraj povsod tujci. Ljudje, katerim ni mar naše delavstvo, ne naša zakonodaja, ne naša država in še manj naše blagostanje. Oni se čutijo med nami pač kot »Herrenvolk«, kateremu se ne sme in ne more nihče zoperstavljati. Sicer so izdani zakonski ukrepi proti vsem inozemcem, toda inozemski velekapital, kateri je investiran v naši industriji, že zna najti pota, po katerih svoje ljudi kot »nenadomestljive specijaliste« dovoljno zavaruje pred našo ljudsko in narodno jezo. To zna storiti celo tako dobro, da tem Maksom in Silbermanom večkrat celo oblast ne more do živega. Vprašanje, kaj k temu pravijo delavske strokovne organizacije — kakor da se za tako perečo zadevo niti ne zmenijo — niti najmanj ne more veljati Jugoslovanski strokovni zvezi. Predvsem kar se tiče Maribora, iz katerega je izšel zadnji škandal. Veliko izgovorjene in pisane besede je prišlo ravno od strani JSZ v Mariboru. Vedno smo bičali in ob vsaki priliki poudarjali to strašno krivico, ki 6e nam godi. Naši ljudje brez službe in kruha, ali zaposleni sicer enako sposobni — pa manj plačani kot inozemci. Tudi proti krivicam in raznim nedopustnim dejanjem, ki so se dogodila našim delavcem, smo se vedno zaperstavljali. Dokaz zato so slučaji, ko smo dosegli, da je oblast že nekaterim inozemcem odvzela dovoljenje bivanja in zaposlitve. Druge-krati se je zopet primerilo, da niti organizacija, niti oblast ni mogla ničesar ukreniti. Nedavni slučaj n. pr. v tekstilni tovarni Rosner v Mariboru: tu je neki inozemec psoval delavstvo in s svojim obnašanjem ustvarjal nevzdržno stanje. Napravili smo na oblast ovadbo. Oblast se je sicer za tega inozemca zanimala,' dobila pa je take podatke, da smo bili: naravnost osupnjeni. Da obtoženi še ni star več kot 14 let, z delavstvom v tovarni sploh v dotiko ne pride in je eden najbolj mirnih oseb v vsej tovarni. Ko so potem delavci šli in sami odločno zahtevali od podjetja, da mora ta človek takoj ven iz tovarne, »e podjetje ni n»o- Zeleni komedijanti (Ob dveletnici.) Družba, iki se zbira okrog zelene »Zveze združenih delavcev« — v katerem društvu so neki člani razdruženi?! — bi rada opravičila obstoj svoje nebogljenosti ter životarenja e tem, da skuša biti nekaj originalnega, popolnoma svojskega, česar Slovenija in ves svet še nista videla. Tako beremo v njenem za številčno šibkost ZZD in zavezniških bratovščin vsekakor prevelikem listu vedno nove pogruntavščine, pred katerimi se razlete v prah vsa dognanja in spoznanja tako krščanskih kot marksističnih strokovnih organizacij. Za glavnega tajnika krščanske strokovne internacionale bi bilo vsekakor potrebno, da bi se malo ponižal v 6tro-kovničarskega prostaka in se prišel učit k ZZD »modernega« in »sodobnega« stro-kovničarstva. Glasilo zelenih nam odkriva, da so vse dosedanje strokovne organizacije za nič, ker so urejene po obratih in tovarnah. Tak način da je marksistična iznajdba, zeleni pa hočemo nekaj novega: organizacije po župnijah, farna občestva. Z zelenimi o njihovih trditvah ne bomo dolgo razpravljali. Kdor količkaj pozna strokovno organizacijo v svetu, ve, da je urejena po obratih, pa naj si je marksistična ali krščanska, naj 6i je to v Švici ali Franciji ali Nizozemski. Po župnijah pa se snujejo j>rosvetne organizacije, do-čim je politični organizaciji temelj politična razdelitev (občina, pokrajina). K (tor hoče strokovno organizacijo po župnijah, posnema tistega, ki ustanavlja strankar-, ske klube po tovarnah in ima prav tal^o postranske namene, iln ta namen je pri zelenih lahko ugotoviti: Delavstvo, ki je organizirano v organizacijah JSZ po obratih, noče v ZZD in zato bi ga rodi polovili v svoje organizacije, osnovane po župnijah. Delavci pa ne bomo šli zelenim na lim, ker verno, da moramo v primeru spora nastopati v vsaki posamezni tovarni kot celota in ne bomo iskali svojih raztresenih udov po zelenih farnih organizacijah v času borbe, temveč bomo raje Važno vprašanje zgornje Gorenjske Ali bomo dobili bolnišnico? Po naših krajih Celj« Nasa predavanja. — Preteklo sredo je govoril na rednem štirinajstdnevnem sestanku tov. Šmon, kaplan iz Starega trga. Večer je bil posvečen utemeljitelju krščanskega socializma Viljemu Mohorlu. Z velikim zanimanjem so navzoči poslušali najprej njegov življenjepis, zatem pa nauke, ki jih je učil. Videli smo, da more biti krščanski socializem kos vsem drugim stremljenjem, ki prav tako hočejo izoblikovati družabno življenje. Še več! Večina, kar danes učijo drugačno opredeljena gibanja so izšla iz vira živega krščanstva. Ko smo poslušali to resno in zanimivo predavanje, nam je bilo hudo, da je bil tako Hohoff kakor vsi njegovi sodobniki predmet napadanja in preganjanja. Je pač dokaz, da živimo izključno v kapitalistični ureditvi družabnega življenja. A kljub temu prodira lio-hoffov nazor, v Sloveniji pač najbolj dela na tem naša organizacija. Smonovo predavanje, ki je bilo tehtno in zanimivo bi pač bilo potrebno objave. V sredo, 15. t. m. zopet zelo zanimivo predavanje. Pridite vsi! Zelo poučno. — Na slavnostni akademiji v Ljudski posojilnici je ob priliki narodnega praznika povedal slavnostni govornik med drugim dva stavka. Prvi: Slovenci 6ino postali v novi državi popolnoma enakopravni. Drugi: Po zedinjenju je moralo zginiti vse, kar je bilo nemškega, — To je ob dejstvih, da imamo v Celju čez Savinjo trhel lesen most in da Imamo v Gaberjih magnata Westna, ki je ,pred nedavnim daroval sto piskerčkov za’ revne slovenske šolarčke, naravnost zgodovinska trditev. Člani skupine, KDM, ter nameščenci! Taj mesec je mesec dela za naš tisk. Na delo! Vsaj enega naročnika dobi, bodisi za »Delavsko Pravico« ali za Krekovo knjižnico! Naslove daj potem komu od odbornikov. — Odbor skupine. Vič-Brdo Nesreča v opekarni. Pri »Združenih opekarnah« na Brdu je v torek, dne 23. novembra pri odkopavanju gline podsulo delavca Jožeta Debevca. Dobil je hude poškodbe na nogah. Ima zlomljeno desno nogo, levo pa zmečkano. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico, vendar je upanje, da ga bodo v kratkem času že dali v domačo oskrbo. Minilo bo precej časa, pr.ejien bo zopet sposoben za tako težko delo, kot ga je opravljal dosedaj. Iz tega se vidi, da delavec ne da na razpolago samo svojih delovnih moči, v vseh primerih tudi zdravje, velikokrat pa tudi življenje. Za vse to nima drugega kakor pičlo plačo, katera nikdar ne odgovarja življenjskim potrebam. Ali ni ravno vsled tega popolnoma upravičen, da zahteva za vse to vsaj toliko, da se pošteno preživi. Če pa se delavec postavi v bran za svoje pravice, se hitro najde kdo, ki ga obsodi za prevratneža. Za take bi bilo dobro, da bi okusili grenkobo delavskega življenja, njegovo bedo in trplje- nje, potem bi njihove misli bile vse drugačne. Nam delavcem pa naj bo to dokaz, kako nujno je, da strnemo svoje vrste in da brez ozira na vse povemo vsem, da zahtevamo pravico. Zagorje Napredujemo v delavski zavesti in samopomoči. V nedeljo 28. nov. se je vršil članski esetanek, na katerem je poročal tov. Križnik iz Trbovelj. Sestanek, ki je bil zadovoljivo obiskan, je vodil predsednik skupine. Tov. Križnik je poročal o delovanju in zadržanju JSZ. Dalje tudi o njenih nadaljnih nalogah, ki jo čakajo, in od katere delovno ljudstvo slovenskega naroda mnogo pričakuje. Demokratično delo, katero se vrši v JSZ, je članstvo z veseljem odobravalo. Sadovi dela JSZ v letošnjem letu, so dovolj jasen dokaz, da je naša JSZ kljub vsem zaprekam, ki se ji stavljajo, še bolj napredovala. Tako je tudi prav in mora biti tudi v bodoče, ker le neodvisna in svobodna delavska organizacija je zmožna zboljšati socialni položaj delovnega ljudstva. Poročali so tudi o predloženem osnutku sprememb Pravilnika brat. sklad., o katerem se bo končno sklepalo 6. dec. v Belgradu. Na sestanku so tudi poročali članstvu o nameravani spremembi Podpornega in brezposelnega fonda. Obrazložili 60 Poslovnik tega fonda, ki je obvezen za vse skupine. Ta zadeva se je že na zadnjem sestanku obravnavala, kakor tudi na seji tter se končno sedaj tudi odobrila od članov. Saj gre vsakemu posamezniku v v lastno korist. Opozarjamo vse člane, ki morda še ni6o nič o zadevi poučeni, da se prične s 1. januarjem 1038 redno plačevati poleg članarine tudi za podporni in brezposelni fond. Vse nadaljne informacije tako glede fonda, prošenj in drugih stvari, dobite v pisarni skupine, nad poslovalnico Ljud. gosp. zadruge. Uradni dnevi in ure bodo vsak torek in četrtek popoldne od 4—6. To naj bo v vednost vsem, ki se drugače obračajo kam drugam. Tudi glede bolovanja članov velja isto, ker se bo treba ravnati in držati 'točno poslovnika, da 6e bo vsak zglasil v tajništvu. Tovariši, kar ste sedaj sprejeli in odobrili na zadnjem članskem sestanku je (tolike važnosti, da se je niti sami ne zavedate. Saj smo vsaj delno preboleli težke dneve krize, zato sedaj pripravljajmo za 'tiste čase, ko bomo morda zopet v potrebi. Težko je žrtvovati! Ali delavstvo se mora zavedati, da je navezano samo nase, da nima od nikogar drugega nič pričakovati. Zato je treba žrtev. Saj vemo, da brez žrtev ini boja, brez boja tudi ne uspeha. Zato agilno naprej v nadaljno delo za okrepitev in razmah organizacije, ki ji gre vse priznanje. Vsak naj v decembru pridobi vsaj enega novega člana, ali vsaj enega naročnika za našo »Delavsko Pravico«, ki je neodvisno glasilo krščanskega socialnega gibanja Slovenije! — Živi borba! Oglašujte v Delavski pravici! Jesenice, novembra. /Minulo je že več ko leto dni, ko se je vršilo pred jeseniško postajo javno zborovanje, pri katerem so sodelovale vse kulturne in politične smeri. Namen tega zborovanja 'je bil, zainteresirati široko javnost za potrebo nove, razmeram odgovarjajoče centralne bolnišnice v Ljubljani. Takrat je bila sprožena tudi misel za bolnišnico v zgornjem gorenjskem kotu.^ Že takrat smo vedno bolj čutili rastočo potrebo take manjše bolnišnice zlasti za jeseniški okoliš. Do danes je potreba po njej le še narasla. Pred letom se je tudi osnoval odbor z nalogo, da vodi stvar naprej, da bi merodajni činitelji v Ljubljani in v Belgradu že vendar enkrat začeli uresničevati skromne slovenske zahteve. Sledile so občinske volitve. Za župane oziroma za predsednike so prišli drugi možje. Tudi njim je začelo to vprašanje rojiti po glavi. Prišli so do sklepa, da je treba vprašanje bolnišnice reševati v okviru območja radovljiškega okraja. Dotlej se je vodila akcija v tej smeri, da naj država in sicer po svoji prvenstveni dolžnosti, podobno kot to dela v drugih okrajih države, prav ona to reč uredi in da tudi V6a potrebna sredstva na razpolago. Novi možje oziroma gospodje na županskih mestih pa so zavrgli to pot in krenili drugam. Bolnišnico za radovljiški okraj naj bi zgradile občine radovljiškega okraja s pomočjo kovinarske bratovske skladnice na Jesenicah. 14. maja je bil na Jesenicah razgovor zastopnikov občin, krajevne bratovske skladnice in drugih. Zastopniki občin 60 hoteli, da bi brat. skladnica kar enostavno na njihove predloge rekla da ali ne. Ta razgovor ni rodil nobenega uspeha. Debata o tem vprašanju pa je tekla naprej na sestankih županov radovljiškega okraja in na sejah krajevne bratovske skladnice na Jesenicah. Tako so romale pisarije sem in tja. Bratovska skladnica se je zlasti glo tej zahtevi upirati. Dosegel se je uspeh na ta način, ker drugače ni šlo. Iz tega sledi, da povsod, kjer so delavci dovolj zavedni, tam so tudi dovolj odločni. Tam si ne pustijo pljuvati v obraz, niti na svojo slovensko in krščansko ime. Da bi število pri nas zaposlenih inozemcev spravili na najnižje, zato bo treba še precej trdega dela. Odločno in lakoj ,pa moramo gdstraniti vse tiste gospode in gospodične, ki so postali napram našemu delavstvu objestni in presiti našega kruha. Delavstvo naj se predvsem organizira v strokovni organizaciji, naj se potem v takih zadevah z vodstvom posvetuje in pri tem nam bo, tako upamo, pomagala tudi oblast. Brez sodelovanja in zahtev delavstva samega, pa se ne more nič ukreniti. Predvsem pa je treba pri tem podčrtati še sledeče: toliko prizadevanj proti objestnosti tujcev v naši industriji, kakor jo je bilo ravno 0(1 JSZ, zasluži zaupanje delavstva in njegovih prijateljev. — P. R. potegovala za zagotovilo, da njeni člani ne bi imeli v novi bolnišnici slabše oskrbe kot pa jo imajo sedaj. Ta moment sta kot zelo tehten navajala že na sestanku 14. maja dr. Aleš Stanovnik in dr. Štempihar. Tega zagotovila bratovska skladnica ni mogla dobili. Pozneje pa so še gg. župani prišli naenkrat do zaključka, da je zamisel skupne bolnišnice skoraj neizvedljiva. Razlogi tega zaključka bi bili tile: Banska uprava, ki je pristojna za določanje oskrbnih 6troškov, dovoljuje za javne bolnišnice le 25 din dnevno. Bratovska skladnica pa ima za svoje člane na razpolago 40 din dnevno. Ker bi bil našim članom dovoljen le 3. razred, bi bili mi oškodovani. Pravilnik kraj. brat. skladnice namreč ne dovoljuje 2. razreda. — Nadzorstvo bi morale vršiti dve oblasti, to je banovina in rudarsko glavarstvo. — Težave bi bile tudi glede bolniškega osebja. — Denarno poslovanje bi bilo zaradi velikega števila revnih zelo otežko-čeno, posebno še, ker bi občine sčasoma zgubile interes na vzdrževanju bolnišnice, ko bi videle, da jo je zaradi svojih članov bratovska skladnica naravnost primorana vzdrževati. Dosedanje dogodke o razvoju vprašanja večje bolnišnice v našem kraju sem nanizal skupaj zato, da bodo imeli člani bratovske skladnice in tudi drugi pravo sliko o sedanjem stanju te važne javne zadeve. Bratovska skladnica bi bila za graditev javne okrožne bolnišnice. Gotovo pa je enodušna zahteva vsega članstva, da ne bo na slabšem kot je sedaj. To se pravi: bratovska skladnica mora imeti polno ingerenco na novo ustanovo. Proti okrajni bolnišnici je seveda s 6trani občin najbolj tehten pomislek: povišanje doklad. Davkoplačevalci imajo že sedaj težko breme in ne zmorejo novih obtežb. Zato tudi 6matram, da je bila prvotna zamisel in pot akcije bolj pravilna, ker je zahtevala gradnjo bolnišnice od države. V tein me tudi potrjuje pisanje raznih listov, n. pr. »Gorenjca« št. 47, ki pravi, naj se Sloveniji, ki plačuje toliko davkov, le že.nekaj vrne, ne glede na to, kakšne so razmere v Nišu ali v Banjaluki. Tudi ni prav to, da bi občine gradile nekaj, nad čemer more biti gospodar le država ali banovina po samem zakonu o javnih bolnišnicah. Gg. župani seveda dobro vedo, da je bratovska skladnica tako rekoč primorana zgraditi novo in bolj popolno bolnišnico. Skupna bolnišnica bi bila tako znatno večja. Razgovori se kljub navedenim težavam nadaljujejo. Kajti težko je mirno vzeti nase očitek, da si preprečil širokopotezno izvedbo tako potrebne javne naprave. Zaenkrat je pač malo verjetno, da bi se gradila ena, razmeroma velika in modernejša bolnišnica. Bržkone bosta dve mali, vsaka zase. Do sem smo prišli po enoletni debati. — Novak Tomaž. prebivalcev, večja pokrajina ni smela biti. Hrvaški poslanci iz Narodnega kluba, ki je bil za federativno ureditev države, so se po brezuspešnem prizadevanju, da bi'vlada sploh kaj popustila v korist Hrvatom, odstranili iz parlamenta. Radičeva kmečka stranka pa sploh v parlament ni prišla, ker ni priznala zakonitosti ustavotvorne skupščine. Za ustavo so glasovali radikali, demokrati, slovenski kmetijci in muslimani, proti pa SLS (Jugoslovanski klub), komunisti, socialisti, republikanci in srbski zemljoradniki. Utemeljili so v glavnem to odločitev tako, da je ustava politično reakcionarna, da služi kapitalističnemu sistemu, da je nedemokratična in nesvobodoumna, da je proti revežem 1 (kmetom in delavcem). V končnem glasovanju So se odstranili še komunisti in SLS (Jugoslovanski klub), in sicer z izjavo, da nočejo sodelovati več pri ustavnem delu zaradi centralistične ureditve države in zaradi nasilja, ki ga srbska večina ustavotvorne skupščine izvaja nad Hrvati in Slovenci. Za ustavo je 28. 6. 1021 glasovalo 223 poslancev, proti pa 35, bojkot je pa izvajalo 161 poslancev. Tako je bila sprejeta Pašičeva ustava iz 1. 1021, nazvana vidovdanska, ki je veljala do 6. I. 1029. Ta ustava je bila uveljavljena 28. 6. 1921. Niso se pa njena določila izvajala še veliko let ne. Tako so bile v življenje spravljene oblasti (pokrajine) po tej ustavi šele leta 1927 z volitvami v oblastne. skupščine. Oblasti po pravilni oceni SLS v ustavni debati niso bile nikake prave samouprave. Ustava iz 1. 1921 je bila skrajno centralistična. O tem so si bili 1. 1921 vsi edini, tisti, ki so glasovali za in tisti, ki so glasovali proti ter tudi tisti, k so bili v abstinenci (bojkotu). Proti centralizmu ustave iz 1. 1921 je ravno SLS z vso silo programatično in praktično nastopila. Toda sčasoma je ta jasnost in odločnost obledela. Tako smo doživeli, da nam je pri nekem sestanku eden iz tedaj in sedaj najbolj odločilnih postav v 1. 1927 izjavil po volitvah v oblastne skupščine, da je slovenski politični ideal dosežen in da so oblastne samouprave dejansko tista avtonomija, za katero se je SLS bojevala. Ljudje so pač v 1. 4927 že pozabili, kako je bilo 1. 1921 in zakaj je tedaj šlo. Tudi v letih 1921 do 1927 so bili politično tako vzojeni kakor smo v uvodu teh pocBistkov omenili. Od leta 1927 dalje se v t«n oziru ni sko-ro nič spremeniio. Opredelitev slovenskih političnih strank v ustavnem vprašanju je imela vpliv doma že takoj leta 1921 pri občinskih volitvah. Slovenski ljudje 60 se kar nekako nagonsko po političnem čutu odvrnili od centralističnih podpornikov in opričnikov ter podprli SLS kljub najrazličnejšim krajevnim osebnim nasprot-stvom. Tako okrepljena in potrjena pri volitvah je avtonomistična ideja pričela kljub grenki opoziciji pravo zmagovito pot. Politični in socialno-gospodarski ustavni načrt so takrat splošno smatrali za resno mišljen. Tako mnenje in sodba je bila tudi v vrhovih SLS. Po podeželskih volitvah 1. 1921, koder je bil volilni sistem proporcionalen (sorazmeren), tako da je vsaka stranka dobila svoji moči primerno število odbornikov — pri tajnem glasovanju s kroglicami seveda — so prišle občinske volitve za mesto Ljubljana z drugačnim volilnim redom, in sicer podobnim kakor je danes po vsej državi, le s to razliko, da danes nimamo več kroglic, temveč javno volimo. (Dalj*.) Iz Slovenije v dravsko banovino SO let slovenske politike Iz tega izvlečka bistvenih načel ustavnega načrta SLS se vidi, da je bil socialno-ekonomski del predvsem izdelan za delavce. Glede ureditve poljedelstva in kmečkega vprašanja vobče pa SLS ni [mela tako izdelanega in sodobnega načrta. Zlasti ne v pogledu agrarne reforme, razlastitve veleposestev, zaščite poljedelskih proizvodov pred pretiranim obdavčenjem, pospeševanja kmetijskega produktivnega zadružništva itd. V tem delu so bili srbski zemljoradniki veliko bolj napredni in je njihov ustavni načrt v podrobnostih obravnaval ustavno rešitev teh kmečkih problemov. SLS je imela v svojem delavskem delu stranke že iz-vežbane in preskušene strokovnjake, do-čim njen kmečki del svoje strokovne or-ganizacije ni imel na tisti višini kot delavski. Splošen političen ustavni načrt je za .J~7? Izdelal pokojni dr. Brejc, gotovo naj-‘1 sposoben politik tedanje dobe. On je P® L 1920. tudi bil ideološki utemeljitelj * j^hiističnega političnega gibanja SLS. miti,- ^ dr' Brejc ni mogel s svojimi os-Km xi .Proc*reti luk® kakor bi zaslužili. drnckih strokovnih organizacij, ki bi se pečale s svojimi stanovsko političnimi varmi, ni bilo. Delavske pa tudi niso nprodreti — deloma zaradi številč-6ken ’ naJveč Pa zaradi strankar-živim .uPravnega sistema in aparata, ki ln zdravim novim silam ni dopustil P°Polno uveljavljenje. imeiiZ!?ed druSih slovenskih strank je etičn lasten ustavni načrt le še sociali-listi l' iVicer skupnega z ostalimi socia-v državi. Državno politično je bil za parlamentarno republiko, pa enotno državo. Socialno-ekonomski del je zahteval podržavljenje produkcijskih sredstev, je bil torej nekoliko bolj dalekosežen kot SLS. Ostali slovenski stranki SKS in JDS — samostojni kmeti in demokrati (bivši naprednjaki, sedanji nacionalci — JNS) 6ta se pridružili vladnemu ustavnemu načrtu. Ta pa je bil napravljen po vzorcu srbske ustave iz .1. 1908. Bile so tri variante: Protičeva, Pašičeva in Veeničeva. **rotičeva je izpopolnila srbsko ustavo z razširjenjem samouprav. Državo je Pro-tič razdelil na 9 pokrajin, in sicer: 1. Srbija; 2. Stara Srbija z Macedonijo; 3- Hrvatska s Slavonijo, Medjimurjem ter Istro in Reko; 4. Bosna; 5. Črna gora s Hercegovino; 6. Dalmacija; 7. Srem z Lacko; & Banat; 9. Slovenija. Pokrajine bi imele tudi zakonodajno oblast. Državno zakonodajno telo bi bil parlament in senat. Vojaške oblasti in sodišča je podredu civilnim in ustavno zajamčil nad-'V? ,CIYjlnih sodišč in oblasti nad vojaškimi. la načrt so takratni odločilni srbski politiki odklonili. Pašičev in Vesničev načrt sta bila zelo podobna. Oba sta bila zelo kratka. Pred ustavotvorno skupščino je prišel le Pašičev načrt. Ta je določal en parlament, državo je razdelil na 35 (kasneje 33) oblasti. Ta načrt sploh ni imel izdelanega socialno-ekonomskega dela ustave. Ustavni odbor pa je sprejel celo to poglavje iz predlogov SLS, socialistov, komunistov, zemljoradnikov in republikancev. Glede velikosti; pokrajin (oblasti) je bilo določeno najvišje število 700.000 Doma in po svetu Shodi in sestanki Proslava 1. decembra se je vršila po vseh večjih ltrajih v Sloveniji. Le malo pa je bilo krajev, kjer so sodelovali tudi Sokoli in druga »napredna* društva. Pac pa so povsod nastopila katoliška prosvetna, mladinska, stanovska in kulturna društva. 0 Sokolu je izjavil minister za telesno vzgojo dr. Miletič, ki je bil te dni v Sloveniji, da ga namerava vlada »dvigniti nad vse stranke in ga usmeriti v to, da bodo v njem imeli možnost udejstvovanju vsi; glavne naloge bodočega delovanja Sokola pa bodo samo te, da bo vzgajal ljudi v idejah za kralja, narod ih domovino. Vse strankarske vplive bomo iz Sokola izločili. Sokol bo imel v bodoče moralno naročilo, naj vzgaja svoje članstvo brez razlike vere, plemena in strankarske pripadnosti«; Dosedanji nuncij v Belgradu Pele-grinetti je imenovan za kardinala in odhaja v Rim. Njegov namestnik še ni imenovan. V Rim je šel dr. Stojadinovič na obisk k Mussoliniju. Razgovori se pletejo okoli tega, kako uresničiti letošnjo marčno pogodbo. Pri tem ima neko vlogo tudi vprašanje Slovencev in Hrvatov v Italiji; 6999 novih uradnikov bo z novim proračunskim letom nastavila državna uprava v raznih resorih. 11 Posvetovanja opozicijskega bloka strank so bila te dni v 'Belgradu. Poročajo, da kakih posebnih obvestil za javnost ni pričakovati, ker gre pri posvetih za čisto notranja vprašanja 'v zvezi z nadaljnjim delom bloka. 0 sporazumu in samoupravah je govoril poštni' minister Srb Cvrkič na shodu v Užički Požeg-i: »Mi vsi dobro vemo, kaj hoče dr; Maček. Največ kar on more popustiti, je to, da pristane na federacijo. Združena opozicija se je torej pogodila, da državo preuredi federativno. Mi Srbi pa predstavljamo večino v Jugoslaviji in sino tako po njej razkropljeni kakor mozeg. Zato JRZ pravi; ne maramo federacije, ampak široke samouprave, izgrajene po obstoječih banovinah.« Nočno delo spet zahtevajo pekovski mojstri. V Belgradu so imeli sestanek njihovi zastopniki iz cele države. Sklenili so resolucijo na socialnega ministra, naj ukine sedanjo uredbo, ki prepoveduje nočno delo. Dovoljeno naj bi bilo delo od polnoči do poldne. — Pomočniki, varujte svoje koristit V — organizacijo! Tudi Poljska zahteva kolonije. To svojo zahtevo postavlja sedaj že drugič prfcd mednarodno javnost. Kadar so vele-sile pripravljene napraviti kupčijo za mir in zadovoljiti fašistične države z zalogami surovin, se vedno oglase s svojimi zahtevami še druge države. Francoski zunanji minister Delbos je na potovanju po srednji Evropi in je najprej obiskal Poljsko. V Varšavi Sta z zunanjim ministrom Poljske ugotovila, da ostane francosko-poljska zveza še vedno temelj za poljsko zunanjo politiko. Odbor za nevmošavaiije v španske zadeve še vednO posluje. Pripravljajo pa še na obeh straneh nh' nove boje1.1 TO drti si ogleduje republikansko stran fronte vodja angleške delavske opozicije major Attlee. ' Japonci neprestano napredujejo. Približujejo se glavnenni inestu Naiikingu, katerega hočejo Kitajci hrabro braniti. Japonci ogražajo tudi koristi Anglije, Amerike in ostalih evropskih držav. Vendar se te držaVe bOje izzvati vojno z Japonci. Zaroto prod francoski vladi še vedno preiskujejo, flf vedno ni bilo mogoče ugotoviti, kako na široko je bila zarota osnovana. Videti je, da glavnih krivcev policija še ni odkrila, zato desničarsko časopisje to zaroto omalovažuje,' češ da dosedanji zarotniki nišo mogli biti posebno nevarni za sedanjo vlado. Do sedaj res še niso aretirani tisti, ki SO dali ogromne vsote za orožje in podzemeljska skladišča. Delavska pravila ■"»ajd caarittirttt .»•><»*«. * ' praznik« ctaa praj 4 Ut•<*»««»• ta uprava: •MklotMav« t.UI < Mvfrantlraaa »la««« M M »pr«|a*ia|a • Ogla«!, f*la*««lta ta MnUat M apravai Mlkl«<44««« wta 0/1 • Oglati p« caalta * T«l«<— M« I to»IH« <«ko*««ga rvini lita »«««■«««■ itovlita »ta 1-— • Cmmm: aa I a«« Ota *■—, z* t««H »ta 1C-, M p#Ma-Wa (Mu o ato toto Ata ta-l ■ taaiamtn z1«a« mwta« »ta Js— Ur«|«|« I« la ar«4aU«*« «*»««««)• la«ta«ai>» »•«•> .« >lzd«|« < za laaiataH »•tavala Pravica *. baai « Za >«#•-riavNatr Ualanta v l|«t>ri nas... Naša zakonodaja odpira na široko vrata izkoriščevalcem delavskega denarja. Najbolj ostuden izkoriščevalec delavcev je pa delavec ... Kdor demagOško brani sedanji sistem nemorale, je grobokop delavskih interesov... Socialen je oni, ki zna braniti večje in širše delavske koristi — brez demagogije.« Stran 3., stolpec prvi spodaj: »Iz podružnic;1 — Jesenice. — Delavci podjetja »Alpa« dosegli kolektivno pogodbo... Vsekakor pa je velika pridobitev delavcev, da ;.. v eeloti pa je upoštevan § 219. o. z. ... Vsekakor je lep uspeh, ki ga je dosegla solidarnost delavcev in NSZ, katera je pogajanja vodila...« — Sapienti sati (Mislečemu človeku to zadostuje.) — Opozorili bi le še g. ravnatelja dr. Bohinjca, da so nam znani primeri, ko so delavci, • ki pa nimajo pravic po § 219. o. z. en mesec in pol čakali na hranarino od OUZD. Kako naj bi se tak delavec, če bi ne imel prav nič na strani, preživljal in zdravil recimo teden ali štirinajst dni — za to bo povedala recept »Nova Pravda«, in sicer brez demagogije. Sporočilo uredništva in uprave: Drugi prispevki — drugič! — Clgla-si za novoletno številko do 17. i. m.! MAL) OGLASI Beseda ?0 par Vezavo vsakovrstnih knjig Vam izvrši solidno in poceni knjigoveznica Zupan, Ljubljana-Moste, Krekova 4. Pri večjih naročilih primeren popust. TAPETNIM i <_ r za /ino tapecirano pohištvo, morejo dobiti stalno zaposlitev. Ponudbe prosimo pod »Vojvodina (Banat) P-51G2« na Interreklam, dd, Zagreb, Masarykova 28. KUPUJTE! NOSITE! PRIPOROČAJTE! »PIMAR« obleke »PIMAR« hubertus-plašče »PIMAR« pumparice »PIMAR« suknjiče prodaja in zaloga SREČKO PIHLAR - MARIBOR Gosposka ujica 5 — Rotovški trg 8 Gorenjski kovinarji Jesenice. Velika izbira inanufaktur-nega blaga za moške in ženske obleke, na mesečne obroke. Dospeli so nainovejši modeli radio-aparatov, katere dobit h na mesečne obroke že od 150 din dalje. Velika zaloga najboljših šivalnih strojev »Gritzner«; tudi na mesečne obroke. Priporoča se vsem Marija Krašovec, jesenjce, Krekov trg 2. -auuij m uutiu ovtmsin. .snu. Brezposelni -yuqiJ lil Walter Briesley »Ali ne vidiš, da je deček...« Tu je za hip premolknila in napeto počakala. »Prokleto,« si je mislila, a kakor ,bi bila rada, tako ni mogla izgovoriti te besede. Svoj živ dan še ni zaklela, »Čaj je hladen,« je j — i - ______________________ _______- njegovemu otroku, že je po njem.« Po teh besedah je napol nestrpno, napol nejevoljno zagodrnjala. Nato se je obrnila k ognjišču, kjer je stal kotel in čajni lonec. .Deček je bil 'razburjen in preplašen. S svpjun objokanim obrazom se je obračal zdaj k ipateri, zdaj k očetu. Mož je že hotel stopiti za ženo k ognjišču, toda pri njenih naslednjih besedah je obstal kakor vkojian, zgrabila ga je jeza, da je kar ojeklenel. »Bojiš se ga, ker ti pravi lenuh. To je tisto.« Žena je bila presenečena in malo pre^trasejia, zakaj mož se ji ni hotel umakniti š pota. Oci so ji švignile kvišku in so se srečale z moževimi. Nekaj časa je prenesla njegov pogled; videla je v njem moč in silo; špožnala je bridko resnico, ki se je še nikdaf ni tako globoko zavedla, spoznala je vejiko, preveliko dejstvo, da je ženska manj vredna od moškega. Mož je bil zanjo lahko vir telesnega in duševnega trpljenja, lahko jo je tepel ali preziral, če je ostala pri njem. Če pa bi šla med svet in 'bi zapustila moža, je nd čaka