3 nč.
52. številka.
(v Trstu, v Četrtek zjutraj dne 30 aprila 1896.)
Tečaj XXI.
lil'
„EDINOST"
Izhaja po trikrat na teden v testih iz-danjih ob torkih, četrtkih in sobotah. Zjutranje izdanje izhaja ob H. uri zjutraj, večprno pa ob 7. uri večer. — Obojno isdanje atant* : *a Jeden meseo • t. 1-—, izven Avstrije (. ).5C< xa tri mesec. . „ 3— . . . 4,i>0 itk pol letu . . , 6 — . .
m vsp leto

Naročnino je plačevati naprej na naročbe brez priložene naročnine ae uprava ne
ozira.
Fosaraične Številke ne dobivajo v pio-dajalnicah tobaka v 1 r*Ht po S nvr. izven Trst«* pu 4 nvi.
EDINOST
Oblati se računa po tarifu v petita; zt naslove z debelini črkami ae plačuje prostor, kolikor obsega navadnih vrstic. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, do inači oglasi itd.se računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu nlica Caserma št. 13. Vsako pismo mora biti frankovano, ker nefrankovana ae ne »prejamajo. Rokopisi ae ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema m»r tivniit.ro ulioa Molino pic-oolo bšt. II. nndst. Naročnino in oglase je plačevati loeo Trst. Odprte reklaaa* eije ao proste poštnine.
GI
«'„*B<iri4it«aM Je mm"
Narodna samouprava in sedanji sistem.
(Konec.)
„Slov. Svet" je torej dokazal jasno in neovisno, da je narodna samouprava oni in sicer jedini okvir, v kojem si morejo narodi zagotoviti ne le svoj obstanek, ampak tudi napredek. Saj narod, ki bi bil 2e zadovoljen s tem, da životari, da si lirani borno ekzistenco, tak narod niti ni vreden, da živi; saj tako Življenje ne bi bilo življenje, ampak le životarenje. Pravo življenje se nam kaže le v r a z v o j u, gibajočem se v napredni smćri. Razvoj pa je mogoč le v svobodi, v pravu samo-določbe. To pa je ravno, kar nam more nuditi le narodna sameuprava: pravico in svobodo v skrbi za kulturne potrebe, p r i p o m o-č j o v t o p[r i m e r n i h o r g a n o v. To je zmi-sel in namen narođnfe samouprave.
Imejmo le Madjare pred očmi, z njih dobrimi in slabimi lastnostmi! Njihov šovinizem, njihova nestrpnost in krivičnost, njihova kričeča nehvalež-nost do dobrotnice-krone naj nam bodo v svarilen vzgled; ali vzgledujmo se na njih odločnosti, na njih jekleni doslednosti v dosezanju svojih »vrh, na njih železni vztrajnosti v borbi za vse ono, kar smatrajo oni svojim pravom! A glavnim svojim pravom smatrajo oni — to naglasajo oni vedno —, pravo do samodoločbe naroda! V borbi za to pravo so oni neizprosni. Ali ste ša kedaj čuli, da bi Madjari rekali, ko so s« lotili kojega dela: .To ni izvršljivo, to je „sanjarija* 1 In ko govorimo tu o Madjarili, nimamo na mislih morda samo srditih Košutovcev, ampak Madjare sploh in iz vseh taborov. Zakaj uaj bi se □e potezali mi z vso odločnostjo za nekaj — če tudi v ta hip res ni nade za uresničenje —, kar lie le ni neizvedljivo, ampak do česar mora priti prej ali slej, ker drugače ne pridemo do narodnega miru, ker drugače ue odpravimo nikdar vzrokov narodnim bojem, a dokler niso odpravljeni vzroki, trajati morajo tudi posledice. Posledice pa, narodni boji, so najnemoralneji pojav, ker izvirajo iz k r i v i č n o s t i. Ne smemo pozabiti namreč, da so narodi sestavljeni iz posamičnih človeških bitij, iz ljudij z vsemi njih prednostmi in slabostmi. Ka-
PODLISTEK. T Izgled mladeničem.
(Dalje).
Kako srečen je bil tedaj Meglica nad tem novim epohalnim vspeliom svoje ženijalnosti! Samega veselja se solzeč hitel je k svoji ljubici. Ne da bi potrkal, planil je v njeno sobico, kjer je presaujaril v platonični ljubezni s Tončiko toliko krasnih urici Ko pa je pogledal v Tončikiuo sobo, zazrl je na svojem navadnem mestu dolgega ruja Ve ga vojaka velikanskih brk, hudih očij in, kakor bi bil doma, opravljenega le z belo srajco v rdečih hlačah in visokih škornjah. Ko je Meglica prašal Tončiko nekako razburjeno, kaj ima pri njej opraviti ta nepoznani gost, prijel ga je poslednji za vrat ter ga preklinjaje vrgel pred vrata.. .
Nad Tončkino nezvestobo je bila nepopisno žalostna njegova duša. Prokliujal je ves svet, rotil se in jokal ter začel pesnikovati unjturobnejše elegije. Potem pa je šel v semenišče. Ker pa je bil „lep*1 fant, zaljubila se je vanj poštama kuharica ter ga nalik Lutlier svojo Katrico izvabila !z semenišča. Kuharica, goječa visoke nade, gaje
kor je pojedinec nagnjen k slabemu, tako so nagnjene k slabemu tudi skupine ljudij, kakor je često krivičen pojedinec, tako so krivični tudi narodi, a ta krivičnost se nam ravno v narodih najčešče kaže v zavisti in v gospodoželjnosti, ki se pa na* vadno skrivati pod pretvezo starih in namišljenih predpravic, ali pa tndi .višje kulture*. A ker so zlasti taki narodi, ki so faktično gospodovali do sedaj, nagnjeni k slabemu, to je k nadaljevanju stare krivice, je pač jasno, da se krivica ne od-pravi, dokler bo to zavisno od njih samih, dokler bodemo imeli le oni v svojih rokah sukno in škaije, dokler bodo rezali narodni, politiški in kulturni kruh onim, koje so imeli do sedaj in jih imajo še, če tudi ne v toliki meri — pod seboj! Ali jasneje povedano: pravice in vsled tega prijateljskih odnošajev in miru med narodi ni pričakovati dotlej, dokler bode pojedinim narodom dana možnost nadvladanja nad drugimi, zlasti šibkejšimi narodi! To možnost treba odvzeti narodom. Kako! Jednostaven odgovor. Ker v prvi vrsti izobraženje usposoblja narode za borbo za svoj obstanek in za razvoj, treba ravno tu zamašiti vir prepirom, in sicer s tem, da se odnošaji urede tako, da ne bode uprava kulturnih potreb tega naroda poverjena drugemu narodu, ampak da bode vsak narod lam upravljal svoje kulturne potrebe. V takem urejenju pa bi bilo baš ono, kar si mislimo mi — pod narodno samoupravo. To je, gospAda slavna, tisti nesrečni kolobar, iz kojega se nikakor ne moremo rešiti; naj letamo ob njega periferiji kolikor hočemo, vedno prihajamo zopet na tisto točko: miru med narodi ne bode in vsled tega ne p r e-neha tudi nevarnost za naš narodni obstanek, dokler ne bodemo sami imeli prilike in sredstev v rokah za povspeševanje svojih kulturnih koristi.
Ker pa si takega samodoločanja narodov ue moremo misliti ob sedanjem sistemu in ker so »Novice" napisale tudi stavek: aZato pa mi mislimo, da mi nimamo povoda se vedno zaganjati v sedanji sistem", treba že, da tudi o tem napišemo par besed.
Svoje pomisleke, oziroma svoje zagovarjanje
poslala na Dunaj, da se izuči za pravdnega doktorja. Ondi pa se ni brigal dolgo kar nič za „aulo mater'1, nego je obiskoval za kuharičine denarje vsa gledišča, vse .kmetske bale11 in vse petkrajcarske plese. Ko pa je Jizvedela kuharica, kaj počenja njen ljubi, odtegnila mu ni te svoje ljubezni, ampak celo svoj mošnjiček. In zopet je stradal in prezebal ženijalni Meglica. Tedaj pa mu je šinila v glavo imenitna ideja: .Igralec postanem, — Sonnenthal, Levinsky, Girardi, Van Dyck so moji uzori J" — Ko pa je delal izpit, zapodil ga je Krastel iz gole zavisti, bojć se, da bi vsled Megličine nenavadne igralske nadarjenosti propala nakrat vsa galerija starejših dunajskih umetnikov, ter mu zapisal v spričevalo: „Deklamation ganz-ungeuiigend, keine Stimme, radebricht die Sprache, daher vollkommen ungeeignet". In to vse iz zavisti radi Megličine ženijalnosti in strahu pred njegovo sposobnostjo! — Meglica se je tedaj užaljen polotil pravoznaustva in pisaril pri čifut-skem advokatu. Poleg tega pa se je pečal z leposlovjem, glasbo in dramatiko. Tako je postal Meglica tekom šestih let velik estetik in jurist.
(Konec prih. )
sedanjega sistema opirajo „Novice" na domnevanje kakor da bi mi zahtevali, „da se združijo v jedno celoto Štajerska, Kranjska, Koroška in Primorska*. V taki skupini bi imeli — tak 6 trde .Novice* — večino Nemci in Italijani in poleg tega da ni gotovo, da bi v premenjene razmere mogli prenesti tudi člen XIX. državnih temeljnih zakonov, ki je sedaj jedino varstvo naši narodnosti.
Tu moramo naglasiti, da je domnevanje „Novic* v navskrižju z našo zahtevo. Mi ne zahtevamo take skupine, ker bi bila ista v nasprotju z načelom narodne samouprave; ako smo dosledni niti ne smemo zahtevati, da bi se združili z nami Koroška in Štajerska v svoji celoti, kojih dežel prebivalstvo je po večini nemško, ampak mi zahtevamo le, da bi naš narod slovenski smel sam skrbeti za kulturne potrebe vseh svojih delov, ne glede nasedanje deželne meje, torej tudi za slovenske dele d e-žel Koroške in Štajerske.
„Novice so v veliki skrbi za §. XIX. drž. temeljnih zakonov za slučaj, da bi prišlo do sprememb. Na to nam je odgovoriti, da mi ne nastopamo proti državnim temeljnim zakonom, sosebno proti določilom istih v uaroduera pogledu, ampak obžalujemo le, da se ta določila ue izvajajo praktiski. A kdo je kriv na tem, da je oni in isti §. XIX. še danes mrtva črka ? Kdo dela sistima-tično proti temu, da bi določilo tega §. postalo meso in kri? Sistem! „Novice" se nadejajo — in v tem jim moramo le pritrditi — zboljšanja razmer po razširjanju volilnega prava. A sedaj vprašamo : kdo ovira, da ne moremo priti do prave volilne preosnove, kdo zavlačuje to nujno reformo? Ali ne oni in isti sistem, ki hoče ohraniti po vsej sili vse dosedanje privilegije izvestnili stanov iu skupiu ? Kdo oviia praktično izvedenje XIX, nego oni isti gospodovalni uarodi, ki so stebri sedanjega sistema ? !
Mi tudi nismo trdili, da bi bilo že vse storjeno z odpravo duvalizma, ali to rečemo lahko, da ta oblika že zato ne moie biti koristna sa razvoj Slovanov, ker se je bila ustanovila ravno v ta namen, da se zagotovi nadvladje: tu Nemcev in onostran Madjarov! A ravno zato, ker ni misliti, da bi se tako hitro odpravila duvalistiška oblika, ker je le gola istina, da ob sedanji uredbi ona polovica oziroma tam gospodovalni narod madjarski nadvladuje našo polovico iu ker dosedanji vladni sistemi v Avstriji niso nikdar pokazali potrebne odporne sile proti pretiranim zahtevam one druge polovice, oziroma tam gospodovalnega naroda madjarskega: ravno zato je še posebno opravičeno zahtevauje, da se premeni vladni sistem v tostranski polovici v tej smeri, da pridemo do potrebne odporne sile, kar pa se more zgoditi le po okrepljeuju slovanskih narodov v Avstriji.
Pri tem pa treba pomisliti še to, da po o-krepljenju Slovanov v tej polovici, oziroma po u-stvarjenju primerne odporne sile proti madjarski gospodoželjnosti, bi madjarski šovinizem izgubil dokaj svoje moči za tlačenje narodnostij na Oger-skem. Tako bi se zopet okrepilo slovanstvo onkraj Litve in dosledno avstrijsko-slovanska ukupnost.
Kako pa bi bilo možno iu najhitreje priti do ukrepljenja slovanskih plemen v tej polovici ? Po poti, na katero nam dosledno kaže „Slov. Svet" in kojo smo označili gori tudi mi — po poti narodne samouprave.
Proti trditvi rNovic", da nimamo povoda se vedno zaganjati v sedanji sistem, mogli bi sicer jednostavno navesti jedno samo dejstvo : dosedanje v s p e h e tega sistema. Od podelje-nja ostave gospodari ta sistem v Avstriji nepretižno, a V9peli je tak, da v tej kakor v oni polovici vlada neslovanska manjšina nad slovansko, oziroma slovansko-ronuinsko večino, da Madjari hočejo rušiti celo slovesnimi pogodbami zajamčeno nezavisnost Hrvatske in da vnanja politika monarhije nosi malone izključno madjarski značaj.
Taki so vspehi tega sistema, tako govore dejstva! Fai^ta loquuntur!
Ali imamo Slovenci v očigled takim dejstvom res povoda vnemati se za tak sistem, ali da govorimo z »Novicami*: „ne zaganjati se v sedanji sistem" ?!
Olaukar v „Novicah" se kar trese pred vsako vsako morebitno spremembo v sedanjem vladnem sistemu, češ, potem utegne piiti še k*j slabšega; in se sklicuje posebno na to, da se je po pogodbi med Ogersko in Hrvatsko le poslabšalo položenje drugih narodnostij na Ogerskem. Ali ako bi se hoteli postavljati na tako stališče, rekli bi na stališče strahu pred vsako spremembo, potem bi bila sploh nemogoča vsaka reforma, in že cel6 socijalna. Kajti vsaka socijalna reforma je skok v temo, skok v negotovost; vendar morajo priti socijalne reforme, ako nočemo, da pride socijalna revolucija! Tisto sklicevanje na žalostno položenje narodnostij na Ogerskem pa sploh ne velja v tem slučaju, kajti pogodba Hrvatske z Ogersko ni toliko kriva na žalostnih narodnostnih odnošajili v državi o-gerski, ker je ta pogodba le posledir.a duvalizma, ampak vira zlu je iskati v dejstvu, rta s« je ravno duvalistiska oblika z a s novala vsled onih vna-njih uplivov, ki hote preprečiti s pomočjo madjar-skega plemena, da slovanska plemena ne pridejo do primerne veljave. Hrvatje so morda res grešili se svojo .nagodbo", ali prava nevarnost za nas tići v namenu, ki so ga p r o t i s 1 o v a n s k i uplivi, izkoristivši nesrečo leta 1866, nadeli du-valistiškemu sistemu.
A ker so dosedanji vladni sistemi v tej polovici osredotoiali svoja stremljenja ravno v ohranitev duvalizma, torej v podpiranje onega namena, menimo, da smo dognali dokaz, da boj proti sistemu ni ravno tako neopravičen, kakor bi nas hotele uveriti .Novice".
„Novice" se nadejajo ceI6 dobrega od nadaljevanja centralizma, seveda pravičnega, ne pa tacega, kakor je bil dosedanji — nemški.
Proti osredotočenju vse oblasti v središču države moramo se izjaviti najodločneje, ker je tak sistem v nasprotju z načelom samodoločbe narodov. A »Novice" so se postavile z zagovarjanjem centralizma v nasprotje ne le z nami, ki se potezamo sa narodno samoupravo, ampak tudi v nasprotje z dalmatinskimi Hrvati, ki se drže državnega prava hrvatskega, s Čehi, ki zahtevajo svoje državno pravo, in tudi s Poljaki, ki so zagovorniki deželne samouprave, torej v nasprotje z večino slov prebivalstva te polovice. Ali je po takem najmanje nade, da bi k e d a j prišli d o tacega „poštenega" centralizma?!
Ker pa „Novice" same priznavajo, da je deželna avtonomija kvarna za nas Slovence, ker nas, izvzemši deželo Kranjsko, povsodi pestč nam neprijazne večine; in ker je dokazal „Slov. Svet", da bi izvršenje glasovitega §. XIX. drž. osn. zakonov potom narodne samouprave le gladilo pot do doseženja državnega prava Hrvatov in Čehov, menimo torej, da se nam je posrečil dokaz, da vsi Slovani morajo le želeti, da se sedanji sistem umakne taki ure <1 bi države, da bode narodom odvzeta prilika delati krivico drugim narodom. To se pa more zgoditi le na ta način, da bode vsak narod sam urejal svoje kulturne potrebe! Jasna je torej velika korist narodne samouprave!
Poiitiike vesti.
V TRSTU, dne 29. *priU 1896. Državu i zbor. Poslanska zbornica. O včerajšnji seji g"vorioio na drugem mestu, v vesti ,K položenju". — Tudi gosposka zbor-eica je imela včeraj svojo sejo in je vsprejela
zakon o penzijah državnih uradnikov, njih udov in sirot, kakor ga je vsprejela in predložila komisija. Pokojnina prvih treh razredov bode torej znašala 3000 gld. Zakon določa tudi, da v slučajih ko je uradnik postal nesposoben za službo vsled poškodovanja ali bolezni, ue samozakrivljene, se bode z istim postopalo tako, kakor da je služil 10 let.
K položenju. Važnost dejstva, da je cesar vsprejel dra. Luegerja v avdijenciji, je tako očitna, da jo pripoznavajo od vseh strani. Ta važnost pa se najpristneje zrcali v jezi nemških liberalcev proti vladi, ki je — kakor pravijo — „zakrivila", da je prišlo do toli sijajnega pripoznanja kršfiausko-socijalnega gibanja. Avdijencija je bila sicer v veliko zadoščenje osebi Luegerjevi, ali posrednje tudi vsej njegovi stranki. Jeza levičarjev dobila je duška v seji kluba združene levice, v koji seji so zahtevali nekoji poslanci, naj nemška levica takoj prestopi v opozicijo proti grofu Badeniju in bo-sebno proti volilni preosuovi. Tej zahtevi so se sicer uprli zmerneji členi levice, zlasti veleposestniki, vendar pa so dosegli odločneji členi, da se predvčerajšnjem ni moglo vršiti glasovanje o §. 2 volilne preosnove. Vsled tega upiranja je zašel grof Badeni nenadoma v zadrege. No, levičarji so modri računal ji i u imajo sešteto na prstih, da njihovi želodci ne bi mogli več prebavljati trdega kruha opozicije; in tako so včeraj lepo glasovali za vladni načrt volilne preosnove. Zbornica 'je namreč v včerajšnji seji z ogromno večino vsprejela §. 2 volilne preosnove, koji §. prepušča deželnim zborom, da-li je uvesti direktne volitve za volitev poslancev pete kurije v dotični pokrajini. Potem je zbornica pričela razpravo o razdelitvi volilnih okrajev in je vsprejela istotako z veliko yečino vladni zakonski načrt za premembo državuo-zborskega volilnega reda.
Odpoved dra. Luegerja je že prispela v roke vladnega komisarja dra. Friebeisa. Poslednji je že priobčil vsem členom mestnega zastopa dunajskega, da se bode nova volitev župana v r Sila due 6. maja. Antisemitski klub v občinskem za-stopu je imenoval odbor 19 členov, kojemu bode določiti one člene stranke, na koje bi se bilo ozi-; vati za mesto župana.
Politiška ekspozitura v Piranu. Kakor smo že omenili, odredilo je ministerstvo za notranje stvari, da se v Piranu zasnuje ekspozitura politiške oblasti. Ekspozituro bode vodil jeden okrajnih komisarjev in bode delokrog iste obsezal vso občiuo piransko Nočemo razmotri vati tu o uzrokih, ki so doveli do te naredbe — saj so vsakomur na dlani —, uiti se nočemo spuščati v ugibanja, da-li je pričakovati blagodejnih posledic od tega koraka, konstatujemo pa, da je naš „In-dipendente* odgovoril na to vest s tem, da je v tesui zvezi z isto prinesel poročilo o »bichierati* (prijateljski sestanek pri kozarcu vina), prirejeni v čast novo imeuovauemu vitezu — krone italijanske, kapitanu Lovreuou Rosso! Kako smo že rekli v današnjem zjutraujem izdanju: Pitanci ostanejo Piranci! Za zboljšanje razmer trebalo bi še vse } drugačnih sredstev !
Kakor smo puizvedeli, imenovan je voditeljem { ekspoziture dosedauji komisar pri okrajnem gla-I varstvu v Pulju, Jakob R u b e 11 i pl. Sturmfest. j Isti je popolnoma vešč hrvatskemu jeziku.
Madjari in Srbi. Madjari se še vedno ne morejo pomiriti, ker je srbska vlada nastopila toli odločno proti sodelovanju Srbov na milenijskih slavnostih. Da kaj poizve o pravih vzrokih, ki so ! doveli srbsko vlado do tacega odpora, podal se je i neki časnikar k ministerskemu predsedniku srbskemu, Novakoviču. Le-ta je povedal, da je srbska vlada zato prepovedovala svojemu zastopniku na Dunaju in generalnemu konzulu srbskemu v Budimpešti, udeležiti se slavnostij ob otvoritvi milenijske razstave, ker se bodo v sprevodu nosili znaki in zastava srbska, ki spominjajo na zmago Madja-rov nad Srbi. Ministerski predsednik je še posebno naglasil, da, ako bi se v Carjemgradu zasnoval tak sprevod, bi gotovo avstrijska vlada odrekla svoje sodelovanje, ako bi se imele nositi v slavnostnem sprevodu trofeje, ki so jih pridobili Turki v bojih proti — O grom !
Čudni so res, ti Madjari, ki bi hoteli, da slovanski narodi sodelujejo celć na takih slavnostih, kojim je namen žaliti v dušo uprav iste narodnosti!
Italijanska poslanska zbornica sešla se je včeraj v iuivo zasedanje. I)asi j" bilo pričako-
vati že v prvi seji mnogo viharjev g edć afričan-ske politike, vendar pa še niso zavihrale strasti, ker „protiafričaui" niso imeli časa v to. Namesto da bi si ubijali gospodje glave z Afriko, priredili so rajše strašansko zmešnjavo, ko je šlo za potrjenje izvolitve poslancev De Felice-Giutfride in Barbat*. Glasovali so tri- štirikrat, a vspeh glasovanju bil je vselej negotov. Ne poznamo sicer poslovnika italijanske poslanske zbornice, vendar pa menimo, da isti ni baš popolna podoba uzornosti, ker izgublja zbornica toliko dragocenega časa ob jedno-stavnem vprašanju gled® veljavnosti izvolitve kojega poslanca in ker ob taki priliki more navstati splošna zmešnjava. Slednjič je došel nekdo na pametuo misel, da naj gred6 na desno oni poslanci, ki odobrujejo izvolitev omenjenih tovarišev, oni pa, ki je ne odobrujejo, pa na levo. Šteli so in preštevali, a še niso znali pri čem so. Slednjič, po težkih mukah, posrečilo se je konstatovati, da je izvolitev De Feliceja in tovariša mu Barbata odobrena z dvema glasoma večine. Crispijevi pristaši niso glasovali. — Zbornica bi bila imela zatem razpravljati o zakonu gledš uporabe kredita za Afriko, toda Rudini je naprosil zbornico, da nq bi se ta razprava odložila do prihodnjega ponedeljka, kojega dne pride pred zbornico vsa afri-čanska politika. Zbornica je pristala na to žetfo. — V ponedeljek torej bode zel6 zanimiva in brl-koue tudi zel 6 viharna seja.
Kitaj in Rusija. Notoriska istina je, da se odnošaji med Kitajem in Rusijo postali najprisrč-niši. Najpmtneji dokaz o prisrčnosti teh odnošajev je pač dejstvo, da se vzdržuje vest o sklepu Y našem listu že omenjene tajne pogodbe med tema dvema državama. In tudi to je značilno, da tudi listi, ki gotovo ne simpatizujejo z Rusijo, pripo-znavajo brez ovinkov, da se vpliv in ugled te države širita v Aziji bolj in bolj. Mnogokrat je cel6 dobro, da čcyemo take glasove. Tako piše n. pr. „Deutsches Volksblatt" — v nasprotju z dragimi glasovi, ki so hoteli potajiti omenjeno pogodbo —: „V novejši čas zahtevajo zopet pozornosti odnošaji v vztočni Aziji. Rusija se ne zadovoljuje z zmago, priborjeno nad Angleži in Japonci v Korei, kjer ima vs-j uiti v svojih roka h, ampak je sklenila s Kitajem tajno pogodbo, po koji pride ta država popolnoma v ruske roke, toliko v vojaškem pogledu na kopnem in na morju, kolikor tudi v družili obzirib. To pogodbo vzame Li-Hung-Čang seboj v Petrograd in Moskvo in se tam tudi podpiše. S tem, da ta pogodba prepušča Rusom: kitajske vojake, vztočne in e vet uvalilo severne pokrajine, pristanišča po želji, gradnjo železnic in trdnjav na kitajski zemlji, tako postanejo Rusi v resnici gospodarji n^j-važnejega dela kitajske države, onega dela, na kojem so najbolj interesovane evropske vlasti v trgovinskem pogledu".
Tako nemški list. To bi kričali italijanski šarlatani, ako bi bili dosegli v Afriki le senco taci ti vspeho v !
O homatijah v južni Afriki. Našim čitateljem je izvestno še v spominu, kako so Angleži uprizorili napad na samostojnost republike trans-vaaiske, kako se je Nemčija odločno potegnila za republiko, in kako so se morali Angleži slednjič umakniti, ne ravuo posebno častno. Po uvedeni pravdi obsojenih je sedaj pet vodij vojske an-gleško-afričauske družbe na smrt. Tako je naznanil minister Chamberlain v poslanski zbornici angleški, dostavivši, da se je obrnil do predsednika imenovane republike s prošnjo, naj milostno premeni to kazen. Zbornica angleška je ob grobni tišini vzela na znanje to, za ponosni Albijon poniževalno vest.
Različne vesti.
Priznanja in odlikovanja povodom porinjenj« ladije „Budapest" v morje. Dunajski službeni list javlja: Nj. Vel. cesar je dovolil, da se izreče Najviše priznanje predsedniku tržaške trgovinske in obrtne zbornice, predsedniku upravnega sveta delniške družbe „Stabilimento Tecnico Triestino*, baronu R e i n e 1 t u. Nadalje je cesar dovolil, da se priobči Najviša zadovoljnost upraviteljstvenemu ravnatelju zavoda „Stabilimento Tecnico Triestino", vitezu Gad d u mu ter je podelil: red železne krone III. r. načelniku graditeljev strojev inženirju
Gustavu L e n d e c k ej u, zlati križec za zasluge; s krono, vodji • inženirju Lucijanu R i e s u ; srebrni križec za zasluge, s krono, višima mojstroma Ivanu B o r r i ju in Dominiku Bo s e 11 i j u ter monterjema strojev Josipu P a n fi 1 i j u in Viljelmu R e i-n o h 1 u.
Imenovanje pri financi. Predsedništvo finančnega ravnateljstva na Primorskem imenovalo je davkarjem v IX. pl. razr. kontrolorja Frana Rožiča, davkarskima kontrolorjema v X. pl. razr. oficijala Matijo Bastianuttija in pristava Rudolfa K r š e v a n i j a, davkarskim oflicijalom v X. pl. razredu kontrolorja Iv. Bana ter davkar-skim pristavom vežbenika Alojzija O s b a t a.
Imenovanje pri gozdnarstvu. Minister za poljedelstvo imenoval je gozdnarskim svetovalcem deželnega gozdnarskega ^nadzornika, višega gozdnar-skega komisarja Josipa P u č i č a.
Pogreb monsgr. Luka Jerana bil je, glasom ljubljanskih listov, jasen dokaz, kak6 visoko Čislan je bil pokojnik pri vseh slojih občinstva ljubljanskega. Truplo pokojnikovo je blagoslovil knezo-škof dr. Missia, sprevod je vodil prošt dr, Klofutar. Sprevoda udeležila so se poleg dijakov in gojencev ter gojenk sirotišč, razna društva s svojimi zastavami, dež. glavar Detela, veo dež. poslancev, ljubljanski župan na čelu raznih občinskih svetovalcev iu ogromna množica ljudstva, med katerim je bilo do 300 duhovnikov škoBje ljubljanske. Na krsti bilo je več lepih vencev, med temi venec »Slovenske Matice". — Včeraj bilo je duhovno opravilo za pokojnika. Pontifikalno črno sv. mašo je daroval stolni prošt dr. Klofutar.
Maatni avet tržaški bode imel nocoj ob 7. uri svojo IX. letošnjo javno sejo. Na dnevnem redu je e toče k, tičočih se večinoma ožjega notranjega gospodarstva in pa poročilo Šolskega odseka gledć poziva vlade, da naj mestna občina ime u uje svoje poverjenike, ki naj bi se udeležili razpravljanj gledć tega, da vlada prevzame občinski srednji šoli tržaSki (gimnazij in realko) v svojo upravo. — Dasi nismo poučeni o tem, kar se dogaja za kulisami našega mestnega sveta, sodimo vendar, da bode dala ta točka vrli naši »liberalni* večini zopet več ali manj zaželjeni povod, da se upr6 želji vlade ,z vsemi Štirimi". Skušnja nas uči, da se .liberalna* večina našega mestnega svćta (in ž njo takozvani .konservativci") vselej postavljajo po robu vsaki želji vlade, toliko bolj je pričakovati, da ne prepuste vladi kar meni nič tebi nič svoji .vzgajališči".
Doneski za moško podružnico družbe av. Cirila in Metoda v Trttu. V pušici Slovanske Čitalnice v Trstu se je nabralo 6 kron B6 stot. V gostilni Stoka se je nabralo B kron 70 stot. temu znesku je dodala gospa Stoka 60 stot. G. Večeslav dr. Kenda zdravnik v Trgu, na Vipavskem, prebravši knjižico .Čuvajmo svoje prastarine* in .Obnarodimo še nekaj* je daroval 10 kron. Ker so bili obdarovani knjižicoj „Obnarodimo Še nekaj* so darovali g. M. Primožič in veleč. g. župnik J. Dugulin v Ajdovščini po 2 kroni in dr. O. Rybar 1 krono. J. M. je daroval 86 stot., zasluženih na biljardu. V veseli družbi v Tom^ju je nabral kraški narodni fant 2 kroni 30 stot., Vesela družba pri Pertotu v Buijanu je darovala
2	kroni 80 stot. V spomin pok. Jakoba Štrukelja je nabrala družba v Trebčah 7 kron 6 stot. Ravno flenčkajnerji so darovali 1 krono.
Učiteljsko društvo za aežanakl okraj bode zborovalo dne 7. maja ob 10. uri dop. v Sežani. Dnevni red: 1. O društvenem delovanji v preteklem letu. 2. Pregled letnega računa. 3. Volitev
3	pregledovalcev računov. 4. Naloga ljudske šole v gospodarskem oziru. 5. Razni predlogi. 6. Volitev delegatov. 7. Volitev odbora.
Slovenakim učiteljem okraja koperakega. Na občuem zborovanju slovenskega učiteljskega dru- ! štva v Buljuncu dne 7. maja t. 1. se bodo pele (iz hrvatske pesmarice „Kolo*) pesmi, naznačene s tekočimi št. 4., 11.. 13., 23., 44., 60., 79. iullB.
„Delavsko podporno društvo". To društvo bode imelo svoj redui obči zbor dne 10. maja t. 1. Poročilo za upravuo leto 1895. uaglaša veliko važnost tega društva i v moralnem pogledu in ravno z ozirom na to veliko važnost je obžalovati, da število členov — dasi znaša nad 1000 — še vedno ni v pravem razmerju z velikim številom slovenskih delavcev v Trstu. Poročilo poživlja torej slovenske delavce, naj se pridno upisujejo v to dru-
štvo, kjer najdejo materijalnega in moralnega dobička. Poročilo graja nadalje one ude, ki pro-vzročajo društvo škode s tem, da se neopravičeno prijavljaj o bolnimi, kajti zdravnik Časih ne more I odreči podpisa, da-si ve, da je dotičnik simulant. Če je torej odstopajoči odbor včasi strogo postopal 1 s takimi osebami, storil je to le društvu na korist. Vzlic takim nevšečnostim, naglasa poročilo z veseljem, da je v tem upravnem letu nad dva tisoč čistega dobička. Še izdatneji bi bili ti dohodki, ako bi bili vsi členi točno vršili svojo dolžnost do društva. Vzrok, da ni toliko členov, kolikor bi jih lahko bilo, je tudi v tem, da društvo do sedaj ni moglo prisiliti gospodarjev, da bi plačevali tretjino udnine, kakor za okrajno blagajno. Ker pa je slavna vlada pripoznala naše društvo jednakove-Ijavno z okrajno blagajno, ukreniti bi morala kaj, da prisili gospodarje do vršenja svoje dolžnosti tudi do našega društva. Nadejati se je torej, da vJada ustreže tej naši zahtevi; vsaj namignilo se je v tem zmislu od merodavue strani. S tem bi bil odpravljen glavni vzrok, ki je odvračal od .Del. podp. društva" na stotine delavcev. Vendar pa ne bi smela nobena stvar dajati povoda našim delavcem, da se upisiyejo v druga neslovenska društva ali v okrajno blagajno, kajti v naših društvih dobivajo poleg materijalne pomoči tudi moralnega okrepljenja. Na obfinera zboru bode odbor predlagal tudi neke spremembe društvenih pravil, kakor jih je nasveto-vala posebno v ta namen sestavljena komisija. Bolnikov je bilo v minolem letu 492 (92 več kakor v prejSnjem letu); slučajev bolezni pa 631. Na podporah, pogrebščinah in bolnišnici se je izplačalo skupno 9598 gld. 26. nč. Samo zdravila so se dala 500 členom. Zdravila in kopeli so stala 1149 gld. 06 nč. Izdalo se je torej ukupno za zdravniške in podporne namene 10.792 gld. 32 nč.
Poročilo zaključuje z iskreno željo, da bi se sirila med našem ljudstvom prepričanje in zavest o koristi tega društva.
Iz priobčenih računov posnemamo, da je imel bolniški zaklad dohodkov 16.816 gld. 59 nvč. in je bilo z dnem 31. decembra 1895. v blagajni 48 gld. 50 nvč. Upravni zaklad pa je imel v minolem letu dohodkov 10.559 gld. 05 nvč. in je bilo z dnem 31. decembra 1895. v blagajni 99 gld. 46 nvč. Premoženje upravnega zaklada je znašalo dne 31. decembra 1895. gld. 12.450 91, bolniškega zaklada pa gld. 7.143 07. Ukupno premoženje znaSa torej 19.593 gld. 98 nvč.
Beležfe te posnetke iz poročila za leto 1895. izreči moramo svojo zadovoljnost na lepem razvoju tega našega najmočnejega društva ter zahvalo onim, ki je vodijo spretno in razumno. Čestite člene pa poživljamo, naj pokažejo svoje zanimanje za društvo s tem, da se polnoštevilno udeležć rednega občnega zbora, ki bode dne 10. maja t. 1. ob 3. popoludne v telovadnici „Tržaškega Sokola*.
.Tržaški Sokol* razpošilja vabila na veliko telovadbeno akademijo, ki bode, kakor znano, prihodnjo nedeljo due 3. maja v društveni telovadnici. Ako morda koji rodoljub ne bi dobil povabila, naj tega ne vpošteva v greh Sokolovemu odboru, ki ima sedaj posla preko glave, ampak naj tako pomoto blagovoljno oprosti ter naj se obrne ali do društvenega učitelja telovadbe v društveni telovadnici, ali pa do uredništva našega lista.
Iz Sežane nam pišejo: Vedi tudi Ti, draga .Edinost", da naše sežansko ženstvo ne spi v narodnem spanju, ampak dela in se giblje. O tem nam priča izvršitev občnega zbora tukajšnje ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda, ki se je vrši! dne 26. t. m. v prostorih gospe Franje Guličeve.
Naša podružnica bila je skoro letos osamela, ker zgubila je vrlo predsednico, gospo Zinko Ri-barevo, ter neumorno blagajničarko, gospo Marijo Sknnjarjevo, ki ste se obe preselile v Trst. No, prepričane smo, da bodeti vedno in povsod delovali v prospeh mile naše dece. A hvala Bogu, tudi v nas ni propalo narodno delovanje.
Občnega zbora udeležilo se je častno število častitih družabnic. Gospa podpredsednica Antonija Gabršček pozdravila je navzoče z lepim govorom. Istotako poročala je blagajnica in tajnica, gd.čna Maša Dolenčeva, o gmotnem stanju podružnice.
Enoglasno je bila izvoljena za predsednico
pieblagorodtia gospa Josipina Dukiceva; se smemo nadejati, da bode nadaljevala isto pot, v ponos naši podružnici, kakur bivša predsednica.
Njej namestnica je gospa Franja Guličeva, blagajničanca gl.čna Antonija Drufovka, njej namestnica gospa Adela O malino v a, tajnica gd.čna Maša Dolenčeva, namestnica gospa Marija Pregljeva. — Odbornicami so izvoljene sledeče gospo-dičine: Josipina Orbičeva, Ivanka Lozejeva (To-maj), Zvezdoslava Delakova (Štorje), Dragotina Obersnelova (Divača).
Pregledovalki računov pa gospa Franja Gu-ličeva in gd.čna Nežika Pitamčeva.
Pohvalno moram omeniti, da so nam k vspehu naše podružnice mnogo pripomogle gd.čne pover-jenice, v prvi vrsti gd.čna Ivanka Lozejeva, učiteljica v Tomaju, gd.čna Zvezdoslava Delakova v Storjah in gd.čna Dragotinka Obersnelova v Divači.
Vsa čast požrtvovalnim rodoljubkam v Lokvi kakor gd.čni Muhovi in Šarfovi, koje nabirajo tudi svojo pokroviteljniuo, kakor tudi v Klancu bivajoči« domoljubkam.
Ni vsacemu znano, kako neprijetno je beračenje v korist družbe, ne rečem, da bi se ne bilo uljudno vsprejeto pri olikancih, a koliko nagovar-jenja in moledovanja treba pri priprostih in sti-skežih, predno se izleče iz njih kak vinar. A vse te neprijetnosti kmalu minejo, ko smo se prepričali da naš trud ni zastonj, da naSe delovanje je plodonosno.
Ker tudi me ženske sino poklicane na na-rodno delovanje, na polje narodne požrtvovalnosti, naj vsaka milih sester stori to, kar jej je le mo-guče, da pomaga svojemu zatiranemu slovenskemu narodu. S slavno družbo sv. Cirila in Metoda vsklikam tudi jaz:
Delajmo, drage sestre, ter ne naveličajmo se domorodnih naporov.
Nadoslavovna.
Iz Gorice nam piše dopisnik: .Čudil sein se, da uredništvo „Edinosti" je na se obrnilo moje res pikre besede proti — dopisniku ,z Goriškega*. Saj uredništvo se vendar ne more identifikovati z dopisnikom, ne sprejemati nase vse odgovornosti. Jaz nisem ni najmanj mislil na .Edinost*, ki mi vseskozi ugaja in jo povsodi priporočam ; ali prav zato mi ni vsejedno, ali se njena poročila o goriških odnošajih (o naših veljavnih osebah) ujemajo z resnico ali ne, to pa v interesu stvari in .Edinosti" same. Dodatek k mojim vrsticam v nedeljskem listu je bil nepotreben".
Neareča v novem pristanišču. Mihalj Jurkovlć, redom iz Dalmacije, 49ieten mož, služi za krmarja na Lloydovem parniku .Venus*, ki je sedaj za-sidrau v novem pristanišču. Predsinočnem je Jnrko-vi<S vžgal svetilnico, uahajajočo se pii odprtem uhodu v spodnja skladišča parnika, kamor so vkrca-vali blago. Po naključju se iru je spodletelo in siromak je telebnil v globočino. Mornarji so hiteli, da ga spravijo na krov. Nesrečnež se je zvijal v strašnih bolečinah, dasi ni bilo videti, da se je kje pobil. Zdravnik paruika .Venus" in potem zdravnik z zdravniške postaje konstatovala sta, da si je nesrečni krmar zlomil bržkone križ, in da si je pretresel vse drobje. Zdravnika sta ga dala prenesti v bolnišnico. Malo je nadeje, da ostane ponesrečeni pri življenju. Ubožec ima ženo in dvoje nedoraslih otročičev
Koledar. Danes (30.): Katarina Sienska, dev.; Marijau, umčenec. — Jutri (1. maja): Filip in Jakob, apostola. — Polna luna. — Solnce izide ob 7. uri 57 min., zatoni ob 7. uri. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 14.5 stop., ob 2. pop. 16-5 stop. C.
V izjasnenje in uterjenje.
(Dalje)
Mnogi drugi Slovepi tudi dvojine nimajo; le lužiški Serbi, dasi „Nemcami obkoljeni", in ml smo jo ohranili; ali naj se ji odpovemo zgubežem na ljubo ? In brez nje bi si še kako pomagaB. Pred več leti se je neki zdaj jako velik gospod nekako posmehoval naši vbogi slovenščini, ker se vbija z dvojino, pomislite, v 19. stoletju! Tako malo se mu je zdela potrebna ali koristna. Iu mi
se ji ne odzovemo; *) doveišnerau bodofniku pa naj bi se odpovedali, ki bi ga vender, kaker smo vidfHi, nikaker ne pogrešali tako lehko!? Nedoločni doveršnik potrebujemo na vsak način tudi za pretekli čas ko pravi aorist. Sicer morebiti ni posebno dobro rečeno v kratkem životopisnem na-čertu: „Devet let star popustim jegre, luže inu dersanje* itd., ali v živem slikanju v obširni povesti si bo težko pomagati le s perfektom. ker se pri nas pomožnik ne da izpuščati, kaker v ruščini in drugih slav. jezikih, vedno ponavljan pa bi vtegnil biti vender prenadležen. — Sicer pa v tem ni posebnega nasprotja mej g. Lamnrskega in mojimi nazori; jako želim, da ga na dalje, ke bi bilo mogoče, ne bi bilo v ničemer.
Poglaviti g. V. Bežek je pa napisal to-Ie : „Že parkrat smo imeli priliko izjaviti, da smo o bistvu jezika v obče drugih nazorov, nego gosp. Lamurskij, dasi se zopet v premnogih poedinostih z njim strinjamo in je g. L. že tudi sam pohvalno omenil in potrdil našo razpravico o slov. dovršni-kih in nedovrsnikih, objavljeno v nekem prejšnjem letniku „Ljublj. Zvona". Mi smo, v soglasju s H. Pavlom, te misli, da so živi jeziki liki živalstvo in rastlinstvo v vednem razvitku, v nepretrganem izpreminjanju in razcepljanju, proti kateremu je knjižni jezik samo umetno, dasi potrebno sredstvo kot splošno občilo celega naroda. Toda kakor jez ne more uničiti onega prirodnoga zakona, po katerem voda navzdol teče, nego jo more samo za nekaj časa zaustaviti, da nabrana voda na določenem kraju tem močneje pada — po prirodnem zakonu: prav tako knjižni jezik z vsemi šolami in knjigami in drugimi umetnimi napravami vred ne uniči in ne preobrne onih prirodnih vekovečnih zakonov, po katerih se vsi jeziki vedno in vselej pretvarjajo. 6. Lamurskij pa smatra neko dobo v razvitku slovanskih jezikov — staroslovensko ali staroslovansko ? — kot zakonito, normativno, kot nedotakljivo, a vsaki odstopek od tistega normala, vsako izpremembo, vsako pretvoritev izza tiste dobe smatra za — greh, popačenost, iznenarode-lost itd.l)
(Dalje piih.)
Narodno-gopodasrske stvari.
S Krasa nam pišejo: Dovolite nam, da spregovorimo nekoliko v Vašem listu v obrambo našega kraškega vinarstva, oziroma časti našega terana.
T« dni bila nas je v Trstu trojica iz centrale vinorodnega Krasa. Slučaj je nanesel tako, da i»mo v štirih lokalih pokusili teran. V našo veliko nevoljo pa je bil teran pristen le v jednem samem lokalu, kakor je /.rasel v naši domačiji. Poznavalec vina ve, kako izborna iti zdrava pijača je to,
*) .Sve je ni&ta, sve Be u prah gubi". Tako nekako
teval je v proaleiu stoletji slavni franovec Andrija Kačić-lioSiiS. Tako gubi se nam i prelepa starinska ta dvojina, in Bogu žal, ona nam povse propade. Hervaškim Slovencem je uže neznana, isteraki Slovenci jo mešajo množinoj kakor Gorenci, katerim je dvojina srednjega pola jednaka množini, drugod se pravilna nje raba tudi užo podira, in kakor anamo mi staroslovenaki aomt sain6 iz knjige, znali bodo prapra-anuci naših prapraunukov to dvojino samo iz kiyig, napisanih tom ali o ni ni samotar/em v dneh zdavna, zdavna minolih.
5) Kakih vragometnostij niste mi tukaje ne navergli?! Deli sle me v obtožnico zaradi stvarij, o katerih nisem aikedar še senjal ne, a kamoli na nje mislil. DolenjSčina kodi podlaga knjižnjemu našemu jeziku a ozirom na vsa druga slovenska razrečja, seveda na ta le na toliko, na kolikor brane v sobi ho kaj občeslovanskega, StaroslovenšEino unatrajino materjo, slovenščino iz šestnajstega stoletja hčerjo, sedanjo sloveJčino pa ponosnoj unukoj, a le ta ne sme pa v preSernosti svojej zametati prebogatih, neizčerpi-mih zakladov, ki jih je presnela zakonitim nasledstvom od častite svoje matere in od proČustitc svojo babo. — Iu prav to, in samo le-to povdarjal sem v obedveh svojih razpravah rekSi, da ne zavergavaimo onega, karimanio v jeziku svojem ae občega z drugimi slovanskimi plemeni in kar nas i njimi ae veže, druži in spaja. Vse drugo prepustil sem Uagoposluino višim umom, poklicanim v razrešenje spornih jezikoslovnih vprašanj. Iz naroda, iz žive nase govorico zbi-rajmo, tako pravi slavjanski naš Martin Matvejcvić Hostnik, lc ono, kar je u nas še dobrega, občeslovanakega, le one besede, ki so obče vsem, ali vsaj ogroinnej večini slovanskih plemen, opusčajmo pa vso one, ki pnmenjajo čisto kaj druiega v druzih slovanskih jezikih in tako. ne da bi čutili, bližali se bomo drug drugomu postapenno bolj in bolj.
Molče sem prosel mimo vsega, kar je razretriničil tu dalje poglaviti g. pisatelj po nemških izvorih o razvijanji šivih jezi«ov, kajti v tej stvari obrnol se je on na nepravo osobo, saj so mi vsa ta visoka in globoka učenja prav deveta zabota.
Namen mojima razpravama je prejasen. Opozoril lem i njima saiuo na najkosmače greh.« v dunašnjej slovenščini, ki jih delajo dan na dan razni nuši pisci in izlasti oni, ki '»o se lotili pisarjevanja in pisateljevanja, ne da bi bili prebrali poprej vsaj kake slovanske knjige, dasi ved6 prav dobro, da bez učonja ni možno pisati pravilno prav nobenega jezika, kar koli jih žive na gresnej tej zemlji, najmanj pa še našega. Ki je prava pravcata divotina med raznimi rugimi.
zlasti v poletju. Tem veče je njegovo začujenje, ko mu prinesejo, stopivšemu v gostilno, vina pod imenom teran, koja pijača pa niti sorodna ni s pravim teranom. Kdor toči tako neprijetno pijačo pod imenom izbornega vina, ta Škoduje samemu sebi, še veliko bolj trpinom - pridelovalcem vina. Bilo je Časov, ko se je naS kraški teran prodajal kakor delikatesa, potem pa je jel padati v cenah, ker so se na račun terana jele prodajati vsakovrstne pijače. Marsikoja gostilna v Trstu se diči z bahatim naznanilom „terrano di Carso", a v resnici nima ni kapljice v kleti, ki bi bila vredna tega imena. Ne treba praviti, kako neugodno vpliva na poznavalca pravega terana, ako mora piti taka vina.
O resničnosti naše sodbe se lahko prepriča vsakdo, ako pokuša teran, recimo v tomajski in bližnjih občinah, in pa po nekaterih gostilnah tržaških. To je kakor noč in dan. Zakaj ne bi prodajali vino tako kakor je kupijo od kmeta ?! To bi bilo njim v korist in kmetu. Se svojim postopanjem škodujejo dobremu glasu njegovih vin, kajti mnogi menijo, da je vino prišlo od kmeta tako, kakor je toči gostilničar. V tem pogledu moramo res zahvaliti tržaškega gostilničarja „Zur Stadt Frankfurt*, ki vsikdar prodaja vino tako, kakor je kupi od nas.
Književnost
,Matica Hrvatska• javlja svojim členom, da prva knjiga „hrvatskih narodnih pesmi14 pojde skoro v tisek. Odbor je sklenil, da knjiga mora biti dotiskana do konca tega leta in da jo dru-stveniki dobe s knjigami za prihodnje leto. Leta 1893. naročilo se je na to knjigo 4500 členov „Matiee"; ker pa je od takrat število „Matičinih" členov naraslo izdatno, poživlja odbor na novo naročevanje in je v ta namen razposlal poveije-nikom nove naročevalne pole, koje naj isti iapol-ne, oziroma popolnć najdalje do konca meseca velikega travna. Knjiga bode obsezala preko štirideset tiskanih pol, a cena ostane za člene „Matice" in učitelje 1 gl. BO nč. Ker je odbor uveijen, da bode knjiga odgovarjala vsem zahtevam za izdanja te vrsti, se nadeja tudi, da Člen* z mnogobrojno naročbo naklone temu podjetju čim več podpore.
Najnovejie vesti«
Trst 29. Nj. Veličanstvo naša cesarica dospela je danes ob 7. uri in pol zjutraj na jahti „Miramar" v grad Miramar. Ob 10. uri došel je c. kr. namestnik vitez Kiualdini v Miramar, da se pokloni Nj. Veličanstvu. Ob 2. pop. je bil obed, na katerega je bil pozvan jedino le namestnik Kinaldini.
Budimpeita 29. Nj. Vel. cesar in kralj dospel je danes zjutraj semkaj. Občinstvo pozdravljalo je vladarja velikim navdušenjem. Oiicijelnega vspre-ni bilo.
Carjlgrad 28. Danes je sultan potrdil preo-snove za vilajete Sistov, Kosovo, Salonik in Mo-nastir. Te preosnove proglasijo službeno. Preosnove dovoljujejo krščanskemu ljudstvu razmerna zastopstva v upravnih svetih omenjenih vilajetov, odrejajo sestavo komisij, ki naj nadzorujejo upravo, pravosodje in finance ter urejajo davke, robot, šolstvo, pravosodje, gospodarske in obrtne od-nošaje.
Buluvajo 28. Iz gorovja Matobo udrli so Ma-tabeli, da se združijo s svojimi tovariši ter okolijo mesto Buluvajo popolnoma. Anglež; so odposlali iz obkoljenega mesta posebno četo, ki ima nalogo stražiti brzojavne žice. — Dn6 27. bila je živahna bitka med Angleži in tremi plemeni Matabelov. Angleži so vrgli črnce, prizadevši jim velikih izgub.
Telovadkinje in telovadci!
Nocoj ob 8. uri bode glavna poshulnja spremljevanjem godbe za proste vaje s palicami. Naprošeni ste torej, da pridete točno ob določeni uri v telovadnico. __Na zdar !	Odbor.
Tr^ui/t»i«K«	In vesti.
BttMstt« iti. PSonion < • je-ien 6.87-8.88 'i;-* a spomlad 189« »i ti8 —do 6.70 Oves za Bpomlad 6.45—8.50 Ki za spomlad 6.50 6.55 Koruza za juli-avguHt 4.14—4 15 ■— .......... 1896 3.97- 3.99
PAonti'.. Itova od 7* kil. f. fl'90 7*05 od 79 kil f 7- 7.10 ..d HO kil. f. 7.05-7.15 od Sl.kil 7 10
-7-20, - | H<i kl|. for. —.--i..,-,„„;„fj.gO___
proso fi 15—«'50.
Pšenica: Dobro povpraševanje. Prodaja 24000 nit. Bt. O voh in r i danog malo mirneje. Vrome: lupo.
Praga. Norauiurnoi »Udkor lor. 16.05. oktober-december 14.87.
novi, pniitnvl jri« v Trut *
nV:,{	f. 34*25—34.50 ConoaHBe
36.25-38.50 Cm v orni 87'25—87.50, V glavah („ndilo U8-75
Uavrt,. Itavn ftiuiton tfood kvhra^n za april 82'— aa avgust 80.25.
3?.BlfcrtrT. Sanhn urood arprarr« z« maj 67.25 za september 84.25 december 60 25.
TRST. Sladkor, raste vedno bolj ! Danes zahtevajo tovarne za pil« PLZF. f. 34-50, GZZ. f. 34 25 — 2„/® odbitek plačilo precej; druge tovarne f. 35- 35-50, za Con-oaiee ZKZ. f. 86 25, ja četvorni HZP. f. 37 25. Za junij pa za V, f. dražje. = Tu prodaja druga roka se relativno po eeni.
Kava. Iz Brazilije je prispel parnik „Stefanie", kateri ima le 59ii9 vreč Santosa, 1874 vreč Rio in 1500 vreč Victoria. Uvoi je tako majhen, ker so sedanje vtBti neugodne, grde! Blago, importirano pred 2—8 meseci, je za nekoliko goldinarjev več vredno, ali skoraj razprodano.
Petrolej. Jutri se baje izvedo nove znižane cene s 1. majem. — Poročali bodemo takoj.
DanaJnhn borzR 29. aprila i«*«®.
dane« včeraj
Državni dol«; v papirju „ , v srebru Avstrijska r*nfa v *larn . „ » krotish Kreditne »It^ije . . , London ]0 T,ftt. . ,
Napoleoni.....
20 tnark 100 italj. lir
HmU
101. 5 101- -128.55 100.85 35 i.50 120 10 «.54 11.75 -13 95
101.15 101 10 122 45 101.-854 40 190.10 O.ftS'i, 11.75 43-96
Trgovina se lesom
Cene Kranjskega in Štajerskega lesu v poslednjih 14 dneh, postavljenega na kolodvor v Trstu. (To so cene, po katerih plačujejo tržaški trgovci z lesom). Jelove deske 26 mm 8/14" f. 52—57 la 1800" „ * 19X20 „ 7/14" v* 38 43 „ „ „ skarete 13X14 „ 7/14" „ 28-31 „ „ 14X15 * 7/14" „ 32-34 „ „ „ remeljni (morali) 70X70»im „ 26—26'/,„ „ „	35X70 . , "
„ s	80X80 „
, „	40X80 „
„ „	«0X90 .
45X90 „
» •	10X10 n
11X11 s
Bukov« dile (testoni)200mm8/10" „ mlinci (tavolette) hrv.8/10" , bistr. 8/10" Po tramičih (fileri) 3/3, 3/4, 4/4, Tram i 4/5, od 7/9,
* 8/10 „ 9/11	6—12 m. a*—n» „
Bordonali 10/12 in naprej for. 13—15 kub. meter.
Od časa ko smo zadnjič poročali o lesni trgovini ni bilo niknke spremembe. Cene so še vedno iste, uprašanja vedno malo, kupčija mrtva* Zaloge so dobro preskrbljene, raaun nekih mer tramov, katerih primanjkuje.
, 13-13«/,. : .
-	32 -34 B	„ . 1«-17 „	. „ 40-42 ,	„ „ 20-22 „	„ , 60-64 ,	B , 72-74 w	„ i 18—23 „	„ * 9 —10
-	7 -87,	„ od 25 do 28.
H2—34 kr. kub. m. 34—86
ŽELEZNIŠKI VOZNI RED.
a) Driavna i«l«aalo». (Postaja pri sv. Andreja
Od dni 8. januvarja 1896. ODHOD:
^6.30 pred p. v Herpelje, Ljubljana, Dunaj, Beljak. 8.35 „ v Herpelje, Rovinj, Pulj. 4 40 . v Herpelje, Divačo in Pulj.
Pulj, Divačo,
7.80 „ v Herpelje (in iz Herpelj) Beljak, Dunaj. Lokalna vlaka ob praznikih: 9.20 popol. v Divačo
DOHOD: 9.50 predp. iz Pulja, Rovinja. 11.15 „ iz Herpelj, Ljubljano, Dunaja. 7.05 popol. iz Pulja, Kovinja, Dunaja. Ljubljano, Divače. 9.45 „ brzovlak is Pulja, Roviuja, Dunaja, Beljaka, Ljubljane.
Lokalna vlaka ob praznikih:
9.35	popol. iz Divače.
b) auinn ielaanlca (Postaja južne ielcinice.) Od dni 1. dectnthra 1895. ODHOD:
7.50	predp. brzovlak na Dunaj, zvezo z Roko. 8.25 „ brzovlak v Nabrežino, Benetke, Rim.
9.— „ omnibus v Nubrežino, Videm, Benetke in Verono 9.55 „ postni vlak na Dunaj, zveza s 1'eato in Zagrebom 12.10 popel. omnibus v Kormin. 4.40 „ omnibus v Nabrezino, Videm, Rim. 6.20 „ poštni vlak na Dunaj, zveza z Reko, 8.— „ brzovlak na Dunaj, zveza h Pesto, Reko — Gorico
in Korminom. 8.10 „ mešani vlak do M'imuschluga. 8.45 „ mešani vlak v Nabrežino, Vidom, Rim. DOHOD:
6.48 predp. mešani vlak iz Miirzzuschluga, Beljaka, itd. 7.80 „ mešani vlak iz Milana, Vidma, Nabrežine. 8.40 „ brzovlak iz Kormina. 9.25 „ brzovlak z Dunaja. 10.20 „ poštni vlak z Dunaja, zveza z Reko. 10.35 „ brzovlak is Rima, Benetk. 11.19 „ omnibus iz Rima, Benelk, Nabrežino. 5 .40 popol. poštni vlak z Dunaja.
7.36	„ omnibus iz Verone, Kormina, Nabrežine.
8.51	„ brzovlak iz Milana, Benetk, Vidma, Nabrežine; —
i Dunaja zveza z Reko.
Čevljarski učenec,
ki je že nekoliko izurjen v čevljarski stroki, vsprejme se takoj. Oglasiti se je pri los. Kolb u, Via Sette Fontane list. 2.
Liniment. Capsici comp.
■ sidrom
iz Richterjeve lekarne v Prngi.
pripoznano izvrstno, bolečin'' blažeče mazilo; dobiva ne p« 40 nvč,, 70 nvč. in 1 irld. po vseli la-karmih. Zahteva naj »e blagovoljno tn splošno prj-ljubljeno domače »redMro n kratko kot
RicMep liniment
ter nnj ne previdnostno vHprejnu jo |» take st>-kl«-nico kot printne, ki imajo znanu varntverto n^ r.namkn .sidro"
Richterjeva lekarna
„ l*H zlatem levuH v T*r<tgi.
Lastnik? politično drnAtvo „Edinosti'. Izdavatelj in odgovorni urednik : .Tuli] Mikota. — Tiskarna Dni en« v Trstu?