Sficdlrffltif ln Bbbonemento postale — Pottafna plafnT v gotovini st. lis Ljubljana, sreda 18. avgusta 1943 Cena cent« 80 Upravništvo: LiuDiiana. Fuccjoijeva ulica 5. "leleKin 4t 41-22 41-23 31-24 lHM-rjim Jditcick: Liucliaua, Puccinijeva olj ca S - ieleioc « 31-25. 31-26 Hoiružmca Nove me>to: Ljubi lanska cesta 42 Ra č u ni: 23 LiuDliaiisiit poluaiinc pn poštno-čekovncti. zavodu 4t. 17.749, za ostale kraje 'talite Serv-1210 Conti Con Post. No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ca oplase u Kr. Italije id inozemstva ima Unione Puhbiicita Italiana 3 A nna lotta diSensIva IKae fiimsiitili tneefidtati nella rada di Siracusa — Un jr;rcscafo sflurat© presso Ia costa Tunisina 21 veliva!© distratto rnmarrin s-ipremo. . Bolletino di guerra No. 11 79. e po izinni antistanti la eitta di Mes-»? tto s}p1<» ier"; dura merite contese al p. v.ro drl*e retroguardie italo-germani-ch •. Vf!U rad« d' S?rarusa »ostri bomhar-d'i i a tuifo lianuo incenuiato due mer-ea tiii; un piroseafo di grosso tonnellag-sri;> e st;'tr- gravemente eo!p:to da un ae-r ,'Iurante prciso Ia eesta Tunisina. Velivoli n( ni.ci cffethiavano incursioni su Toi-ino e sulle zone perifiche di Viter-ho p tli Poggia; i daimi e le vittime sono | in cor?o di accertamento. Vri dintorni dj Foggia 1.3 quadriniotori vciivano abbattuti da i cacoiatori germa-niei ft due dalle batterie contraeree; altri trt apparcecki risiiilano distrutti a Torino ad opera deile artiglierie della tlifesa e della ii• - t ra oaecia nottiurna. Azioni ts ,,'ji(<' oondotte dali'av"azione av- • versaria nelle provincie <11 Lecce, Salerno e Reggio Calabria causava.no lievi danni ed alouno vittime. In vani attaeehi a convogli, ciuque aero-si J uran ti britannici si inabissavano in ma-re, quattro colpiti dal tiro delle navi di scort.a eovr;:ž.«* letala so izvršila polete nad Tu.- n n nad okoliško ozemlje Viterba in I ggij . šk da in žrtve se ugotavljajo. V okolici Foggije so nemški lovci in dve pr l ti!' falske bateriji sestrelili 13 štirimo-tomikov. >«ada»jnja tri letala je v Turinu uničilo naše obrambno topništvo ter naši nočni lovca. Osamljene akcije, ki jih je povzelo so-v-ažr.o letalstvo v pokrajinah Lecce, Sa- lerno fn Reggio Calabria, so povzročile lahke škode jn nekoliko žrtev. Pet britanskih torpednih letal je strmoglavilo v morje med brezuspešnimi napadi na konvoje. Štiri so zadele ladje sprem-s&va, enega pa je zbil naš »izvidnik. General Ambrosio. * V akciji blizu tuniške obale, ki jo omenja današnje vojno poročilo, je kapetan pilot Cimjtti Giuseppe iz Orvietta v zadnjih sedmih dneh potopil dve križarki in dva parnika s skupno 42.000 tonami. Doslej ugotovljene žrtve civilnega prebivalstva poletov, omenjenih v današnjem vojnem poročilu, so naslednje: 87 mrtvih in 22 ranjenih skupino v Puglijah, 3 mrtvi in 16 ranjenih v pokrajini Salerno, 15 mrt. vih in 4 ranjenih v Kalabriji, 3 mrtvi in 5 ram jenih v Viterbu. epff' naspretstva med,zavezniki" Buenos Aires, 15. avg. s. Iz New Torka poročajo, da se zapleti j a ji med zavezniki mneže spričo sovjetskega zadržanja, ki je politično nasprotno zadržanju Anglosasov, ki med seboj niso v sporazumu in tudi ne vojaškr. neodvisni. Zaradi teh zapletljajev se je zopet razvnela polemika proti Roo-seveltovemu vodstvu vojne, ki po nmenju š _oke javnosti ne ustreza zahtevam položaja in še manj ameriškim interesom, ki so v glavnem na Pacifiku in v Aziji. P„e-v t i Times« piše glede tega, da se v državi poglablja prepričanje, da je vojna na Pacifiku rr.ncgo bolj nujna in važna kakor v Evropi. Tega mnenja so na podlagi vojaških zemljepisnih in gospodarskih razlogov tudi pošteni vejaški in mornariški predst: j-ilci, ki popolnoma dobro vedo, da i t Japonska nnego močnejša- kakor si Američan: predstavljajo. Obstojajo pa tudi čustveni razlogi. Mnogi Američami še vedno ne zaupajo Angliji, sovražijo komunizem in se ooje Sovjetske zveze. Te razloge in čustva je nedavno izrazil senator Chandler, ki je dejal: 1. Japonska bo postala nepremagljiva, če ji bomo dali čas za konsolidacijo njenih obširnih osvojitev. 2. Cangkajškova Kitajska bi mogla kmalu opustiti borbo, če ji ne bo primerno pomagano. 3. Lahko se nam pripeti, da se bomo morali sami boriti proti Japonski. Sovjetska, zveza gotovo ne bo vrnila sprejete pomoči, Anglija pa bo preveč zaposlena s svojimi zadevami in se ne bo zanimala za zadeve, ki se je naravnost ne tičejo. Navzlic dvema milijonoma vojakov v Indiji ni uspelo Angliji obvladati 60.000 Japor.cev v Birmi, kar kaže- kako majhne so njene bojne možnosti na Pacifiku. Hitlerjev glavni itan, 17. avg. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Na bojišču ob Miusu so bili odbiti krajevni sovjetski napadi. Ob srednjem Doncu .je sovražnik na področju Izjunia po močni topniški pripravi začel s prteakovanim napadom z močnimi pehotnimi in tankovskimi silami. Vsi boljševiški prodorni poskusi so bili onemogočeni. Sovražnik je imel veiike človeške in tvarne izgube. Pri bojih na področju južnozahodno od Bjelgoroda so izv< dle sovjetske čete le krajevne napade, !f:l3vt2a dolžnost sta Madžarskem Budimpešta. 17. avg. a CE. Odličen ukrep pripravljajo r.a Madžarskem, da bodo vsi prisiljeni delati. Kdor ne dela, bo izgubil živilsko nakaznico. Vsi lenuhi in potepuhi bodo moralj delati na poljih. Trgovinska pogodba med Ekvaiusrjem in Argentino Buenos A'res, 17 avg. s. Iz Quita poročajo, da bo v Buenos Airesu podpisana trgovinska pogodba med Ekvadorjem m Argentino. Pogajanja za sklenitev te pogodbe So se že pred časom pričela. Anglosaško barantanje za Palestino Ankara, 16. avg. s. Vesti, ki jih vztrajno širijo cionisti in katere objavlja židovski tisk glede prepustitve mandata nad Palestino Ameriki, so povzročile živo reakcijo v islamskih krogih. Na neko vprašanje, katero so glede tega arabske organizacije postavile visokemu komisarju, je ta zanikalno odgovoril. Arabski politični krogi pa s tem odgovorom niso bili pomirjeni, ker vedo, da potekajo v Washing-tonu med eionističnimi predstavniki pogajanja za naglo rešitev palestinskega vprašanja v prid Židom. Tri ruske ofenzive zadržane Ruski vojni strsj se obrablja, pa ne dosega glavnega namena: proboja fronte Berlin, 16. avg. Nedeljsko nemško vojno poročilo zatrjuje, da so bili vsi sovražni napadi odbiti, iz Moskve pa zagotavljajo, da so sovjetske čete dosegle nadaljnje uspehe osvojile kakih 100 obljudenih krajev in prodrle povprečno 6 do 8 km v globino. Kakor piše vojaški sotrudnik nevtralnega lista »Neue Zurcher Zeitung«, sta ti dve trditvi sicer na prvi pogled v nasprotju, v resnici pa sta popolnoma v skladu z resnico in z dogodki na bojiščih. Nemške čete so v resnici zapletene v hude borbe in odbijajo napade sovražnika, ki jih lahko imenujemo strateške napade, medtem pa se umikajo na nove postojanke, brž ko to zahteva taktika znane nemške prožne obrambe. Rusi uporabljajo pri teh napadih velike množine ljudske sile in oklop-aih voz in dosegajo več alj manj znatne uspehe, vendar pa se jim doslej še ni posrečilo doseči uspehov strateškega pomena, kakršen značaj bi po trditvah iz Berlina imel popolni proboj nemške fronte. Vse je odvisno od tega, kdor bo dalje ča-Sa vzdržal. Tu gre za ogromno bitko obrabe in iztrošanja, katere razvoj se še ne more niti videti niti čutiti, zlastj zaradi tega, ker so ruske vojne sile še vedno velika neznanka, zavita v temo. Iz nemškega, vira n. pr. poročajo, da je bila v orelskem odseku številčna premoč naravnost silovita. »Volkischer Beobachter« piše, da se je bil tu boj med dvema vojskama, ki sta bili v številčnem razmerju 1 : 8. Zanimivo bi bilo vedeti, ali je ta ruska premoč rezultat najvišjega in poslednjega napora aH pa je, kakor zatrjujejo v Londonu, šele začetek popolnega razvoja ruskih sil, ki ga je pred nekoliko meseci najavil Stalin. V zvezi s tem poročajo iz merodajnega nemškega vira: » Dejstva dokazujejo, da sovjetska vojska kljub svoji premoči ni sposobna, da bi na kaki-šnjkoli točki prebila nemške črte. Tudi v zadnjih 48 urah so se ponesrečili mnogi poskusi za proboj nemških postojank, kar ni pripisati samo taktiki prožne obrambe, marveč tudi silovitim nemškim protinapadom. Tj so zlasti v odseku jugozapadno od Bjelgoroda z bliskovito naglico preprečili vsako prodiranje sovražnika v globino nemških postojank. To potrjujejo iz Moskve, kajti nedeljsko sovjetsko vojno poročilo govori o nemških protinapadih zapadno in severno-zapadno od Harjkova. Seveda zatrjuje rusko poročilo, da so sovjetske čete kljub nemškim protinapadom pridobile na ozemlju im prodrle do predmestij bivše ukrajinske prestolnice. Z nemške strani ne dajejo podrobnih pojasnil o dogodkih jn niti ne smatrajo za umestno, da ovržejo to ali ono rusko vest. Nemci se n. pr. niti malo ne zmenijo za trditev, da je razdalja med obema čeljustima sovjetskih klešč komaj 30 km in da se po tem tesnem prostoru vleče zadnja pot za umik, železniška proga Harjkov—Lozovaja. Isto velja tudi Za moskovske vesti glede ja borb zapadno od Orla in na južnozapadno od Vjazme. Nemško vojno poročilo se zadovoljuje s tem, da točno navaja značilno številko sovjetskih oklopnih voz, uničenih preteklo soboto. Kakor je znano, so Nemci javili, da so onesposobil, za boj 117 od 179 ruskih oklopnih voz severnozapadno od Jarceva. Iz te nemške vesti izhaja zaključek, da je središče borbe v odseku Vjazme vzdolž železniške proge Vjazma—Smolensk, ali točneje, kakih 60 km severnozapadno od Smo-lenska. V resnici izvajajo tukaj Rusi največji pritisk, hc-teč s tem ustvariti drugo čeljust klešč. Klešče bi se morale tedaj razširiti v smeri na Roslavelj in Jelnjo, namreč vzdolž železnice Brjansk—Smolensk in Suhiniči—Smolensk. Pri ofenzivi južno od Ladoškega jezera imajo po izjavah >Borsenzeitunge« tamoš-nje operacije le taktični značaj. Vrhovno poveljništvo sovjetskih čet zaposluje v tem odseku nemške čete, tako da armade generala v. Klugeja odtod ne morejo dobiti pomoči, ist; list, ki je glasilo nemških oboroženih sil, opisuje splošen položaj z naslednjimi podatki, ki izhajajo po vsem videzu iz pol uradnega vira: Ker sovražnik vidi in spoznava, da si ne more odpreti Ishsjs vsak dao tazeo ponedeljka Naco£aiaa aoaia aciciio Lir 18.—, vključno 1 »Ponedeljskim Iw Lit 36.50. Dtedaiitto t Ljubljana. Pocrinijera ulici It. 5. — Telefon kev. 31-22. 31-23. 31-24. R oko piti ie o« mftjo. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per bliotA di provenienza italiana sd e Unione Pubblicita Italiana S. A. N Ia pob- MILANO. vrzeli za vdor v evropsko trdnjavo, se je s tem večjo besnostjo lotil napadov ,na mesta v prepričanju, da na ta način lahko zdrobi notranjo obrambo. Berlinski list zatrjuje, da nitj Anglosasi niti Rusi doslej niso dosegli uspehov strateškega pomena. Osvojili so si samo nekoliko obrobnega ozemlja* dočim je obrambna utrdba evropske celine še popolnoma nedotaknjena. Sedaj si utvarja-jo, da bodo dosegli odločilne uspehe s tem. da mečejo na milijone kilogiamov bomb na večja evropska središča. Očitno je, da se nadejajo onega, kar se je zgodilo v Nemčiji v mesecih od avgusta do oktobra I. 1918. ko je Nemčija izgubila vsako pobudo za akcije. Na ta način hočejo združeni narodi povzročiti notranji zlom in zato napadajo središča gospodarskega življenja, ustvarjajoč ozračje panike. toda sovražnik se ljuto vara. Nemški narod dobro ve. kaj ga čaka. ako bi se udal ustrahovalnim prijemom, kakor je to storil pred 24. leti. Anglosaška propaganda sama zase spominja takratnih dogodkov. List zato navaja neki članek »Chicago Tribune«, kjer se v najtemnejših barvah slika usoda, ki čaka nemški narod, saj ameriški listi celo pišejo, da se bo morala Nemčiji za vselej vzeti vsaka možnost, da izzove še kako vojno. Zato jo je treba ne samo popolnoma razorožiti, marveč ji odvzetj tudi vsa sredstva, s katerimi bi lahko širila misel prusaštva. V ostalem, pravi ameriški dnevnik, jim bodo že Rusi dali neposredno slovesno lekcijo. Če je res, kar pripovedujejo iz poučenega vira, bodo Nemci prisiljeni zopet zgraditi porušena ruska mesta in pri tem jih bodo stražili in nadzorovali svojci žrtev nemškega divjaštva. Vse to so neresni sovražnikovi izbruhi, pravijo v Berlinu, in takisto ni vredno zavračati vesti sovražne propagande, po katerih bi bilo 25 odstotkov po Nemcih zasužnjenega ozemlja danes pod 'kontrolo četnikov in partizanov. Iste vrste je tudi Churchillova in Rooseveltova izjava o podmorniški vojni, ki pripoveduje o 90 uničenih nemških podmornicah v zadnjih treh mesecih, dočim so se baje potopitve zavezniških ladij v istem času zmanjšale za 65°/o. tako, da presegajo nove gradnje za 3 milijone ton celokupno izgubo ladijskega prostora za maj in julij. (»Il Piccolo della sera«.) Delež runtunskih čet v bojih Ob Kubami Bukarešta, 15. avg. s Po zadnjih vesteh s področja Kubana je sklepati, da se peta sovjetska ofenziva na tem odseku nadaljuje. Rumunske in nemške čete nudijo vedno bolj učinkovit odpor. Ta peta ofenziva a značilno množično uporabo vojakov in tankov ob podpori močnih skupin letalstva pa se n; mogla doslej razviti. Strateška spretnost in hrabrost rumlinskih in nemških divizij sta zanesli zmedo med sovražnika, čeprav napada s skrajno silovitostjo. Sovjetskega načrta za odstranitev nevarnega kubanskega predmostja in za omogočen je sodelovanja kavkaške armade v velik; ofenzivi v vsem južnem odseku ni bilo mogoče uresničiti in vse kaže, da se bodo vsi napori sovjetskega poveljništva tudi v bodoče razbijali ob trdj stvarnosti tega predmostja. Med zadnjimi srditimi borbami, v kate. rih so Sovjeti izgubili 8 divizij pehote in visoko število tankov, so se rumunske čete v zaupanih jim odsekih borile in se še bore hrabro. Zlasti v obramb; višine 89 in na vrhu Gore smrti se Rumuni borijo zagrizeno že 7 dni in 7 noči in uspelo jim je zadržati sovražnika, ki napada z ogromnim; sredstvi. Samo na teh dveh postojankah je bilo uničenih več polkov rdeče pehote. Zaradi učinkovite obrambe in hudih izgub sovražnika je bilo mogoče izvesti krajevne protinapade, ki še trajajo. V juliju uničenih nad 3000 sovjetskih letal Berlin, 16. avg. s. V mesecu juliju so nemški lovci, protiletalsko topništvo in čete vojske, uničile na vsej vzhodni fronti 3.016 boljševiških letal, s temi izgubami, ki so mesečni rekord v sestreljenih letalih, je število sovjetskih, v prvem polletja tega leta sestreljenih letal, narastlo na 9.464, od pričetka vojne pa je bilo sestreljenih v celoti 43.642 letal. Gospodarske težkoče Zedinjenih držav Bnenos Aires, 16. avg. s. Iz New Yorka poročajo, da se vprašanje inflacije v Ameriki vedno bolj ostri. Mnogi listi naglašajo, da je inflacija resna nevarnost za gospodarski položaj in tudi za vojni napor ne glede na posledice, katerih se je bati v povojni dobi. Listi pravijo, da so bili dosedanji ukrepi popolnom neprimerni m da bi bilo izvajati sistem subvencioniranja s Stranj vlade. Industrijski in poljedelski interesi pa so odločno proti temu sistemu. Podpira jih tudi kongres, ki trdi, da ameriški gospodarsko-poli lični ustroj, ki je različen v 48 zveznih državah. ne dopušča takih ukrepov, ki bi brez dvoma imeli nasprotni učinek ter bi še pomnožili že itak obsežno tajno trgovanje. Nezaupanje ameriških republik da Washingtona Bnenos Airest 16. avg. s. Republiki Ko. starika in Panama sta sklenil; prositi za razsodnika, ki naj bi rešil obmejne spore med obema drža vama- pri čemer pa se izključujejo Zedinjene države. Novi predsednik Paragvaja Bufinos Aires. 16. avg. s. Iz Assunciona poročajo, da je novoizvoljeni predsednik Paragvaja general Iginio Marin igo prevzel svoje pasta. Japonski uspehi na Daljnem vzhodu Tiencin. 16. avg. a General Huang Tešing, poveljnik 114. divizije, kakor tudi drugi visoki ofic>rji te divizije so bili ubiti 11-avgusta med očifčevaln mi operacijami japonskih sil ob obrežju iezera Vejšan. južno od pokrajine Šan-tung Tokio. 16 avg. s. Sedem sovražnih letal je ob zori 14. t. m. napadlo Balikapapan, luko v irponski oblasti na Borneu Napad ni povzročil znatne škode. To je prvi polet nad Borneo od dneva, ko so japonske čete zasedle otok. Protiletalska obramba otoka je takoj nastopila in je naglo razpršila ameriški letalski oddelek. Bangkok, 16. avg. s. Popolnoma je bila vzpostavljena poštna služba med Tajsko in južnovzhodno Azijo, to je z Birmo, Ma-lajo. Sumatro. Javo. Hongkongom. Filipini, Borneo, Celebesom. Malukom in malimi otoki Sonde. Obnova v Hongkoogu Hongk°ng, 16. avg. s. Generalni guverner Hongkonga Rensuke Isogaj je javil, da namerava vlada zopet odpreti poljedelske tehnične šole in univerze v Hongkongu in to čimprej. Dodal je, da ima vlada tudi namen odpreti ostale tehnične in poljedelske šole še v tem lefcu. Razširjenje zakonskih predpisov V posebni številki »Službenega lista« (59 A) z dne 24. julija so objavljeni zakonski predpisi \ zvezi s plačevanjem rodbinskih dokiad v Ljubljanski pokrajini. »Službeni list« objavlja najprej kr. uredbo z dne 21. decembra 1942 št. 1882, ki je bila objavljena v rimskem Uradnem listu 23. jurnja t. 1. in se nanaša na razširjenje rodbinskih dokiad na Ljubljansko pokrajino, na ozemlja, priključena reški pokrajini in na ozemlja Dalmatinskega gubernija. Ta kr. uredba določa v ed nem čienu. da se razširjajo na Ljubljansko pokrajino' na ozemlja. priključena Reški pokrajini, in na ozemlja Dalmatinskega gubernija: 1.) kr ukaz z dne 17. junija 1937, št. 1048 o izpopolnitvi in pc-splo^enju rodb nskih dokiad z uzakonitvijo te uredbe; 2.) kr. uredba z dne 21 junija 1937, Št. 1239. z dopolnilnimi predpisi za z vrše vanje kr. ukaza z dne 17. junija 1937; 3.) zakon z dne 6. avgusta 1940. št. 1278. o ustanovitvi Blagajne za rodbinske doklade in o ureditvi izplačevanja teh dok'ad osebju državnih uprav in javnih ustanov, ki ne uživa rodbinskih dokiad: 4.) kr. ukaz z dne 20 marca 1941. št 122. c zvišanju rodbinskih dokiad. Plačevanje rodbinskih dokiad v Ljubljanski pokrajini »Službeni list« objavlja besedilo gori o-značenih kr. ukazov, uredb in zakonov. Končno objavlja kr. uredbo z dne 15. marca 1913, št. 523 o plačevanju rodbinskih dokiad v Ljubljanski pokrajini. Sklicujoč se na kr. uredbo ?. dne 21. decembra 1942 o razširjenju rodbinskih dokiad na Ljubljansko pokrajino in na ozemlja, priključena Reški pokrajini, in na ozemlja Dalmatinskega. gubernija in smatrajoč za umestno, da se izdajo za Ljubljansko pokrajino dopolnilni predpisi k tej kr. uredbi, določa uredba o plačevanju rodbinskih dokiad v Ljubljanski pokrajini naslednje: čl. 1. Kraljeva uredba z dne 21. decembra 1942 o razširjenju rodbinskih dokiad stopi v Ljubljanski pokrajini v veljavo: a) glede italijanskih delojemnikov iz drugih pokrajin Kraljevine, zaposlenih v službi, ki imajo svoj sedež v omenjenih pokrajinah, z začetkom njih zaposlitve v Ljubljanski pokrajini; b) za. vse druge delojemnike, če so zaposleni v industriji, trgovini, denarstvu in zavarovalsvu, v svobodnih poklicih in pri umetnikih, s 1. decembrom 1941, če so zaposleni v kmetijstvu, pa z dne, ki se določi s kasnejšo odredbo. čl. 2. Do nove odredbe se uporabljajo za rodbinske doklade delojemnikov iz črke b) prednjega člena določbe, ki veljajo za te doklade v odseku za industrijo, s spremembami s členom 3. do 8. te odredbe. (Po kr. ukazih z dne 17. junija 1937 in 7. dne 20. marca 1941 so doklade v Kraljevini različne za delojemnike v industriji, za delojemnike v kmetijstvu, za delojemnike v trgovini, za delojemnike v denarstvu in zavarovalstvu in za delojemnike svobodnih poklicev in umetnikov. Po gornji določbi pa se uporabljajo v Ljubljanski pokrajini za vse te delojemnike doklade, določene v odseku za industrijo. Te doklade znašajo v skupini delavcev za ženo 9.30, za vsakega otroka v rodbini z enim otrokom 6 lir, z 2 do 3 otroki 8.40 lire, s 4 ali več ctroki 10.80 lire in za vsakega reditelja 5.40 lire; v skupini uradnikov za ženo 13 20 lire, za vsakega otroka v rodbini z enim otrokom 9.30 lire, z 2 do 3 otroki 32.30 lire, s 4 ali več otroki 14.70 lire in za vsakega reditelja 8.70 lire. torej v enaki višini, kakor so se že doslej izplačevale. Tudi izmera prispevka ostane nespremenjena v višini 10%.) Členi 3. do 8. določajo naslednje: Prispevek delodajalcev se v višini, določeni za industrijski odsek, po predpisih v Kraljevini veljavnih zakonov plačuje po zavarovani oziroma režijski mezdi v smislu čl. 22. bivšega jugoslovanskega zakona o zavarovanju delavcev, oziroma čl. 51., tretjega odstavka pravil Bratovske skladni-ce. Za podatke o delojemnikih. ki jih dajejo delodajalci, se uporabljajo določbe III. poglavja in čl. 40. do 44. omenjenega zakona. Rodbinske doklade se izplačujejo upravičencem za vse dneve, za katere je delodajalec zavezan prispevati po bivšem jugoslovanskem zakonu o zavarovanju delavcev. Zaradi izplačevanja rodbinskih dokiad upravičencem na podlagi te kr. uredbe se štejejo za uradnike clelojemniki, ki pripadajo skupinam iz členov 1. in 3. bivšega jugoslovanskega azkona o pokojninskem zavarovanju nameščencev. Rodbinske doklade gredo tudi za roditelje, če jih upravičenec vzdržuje in če z njim živijo v skupnosti, to pa le, če je dopolnil oče 60 let starosti, mati pa 55 let in ne delata za plačo v službi dragih ali če sta trajno nesposobna za delo. V primeru odsotnosti z dela zaradi nosečnosti ali poroda gredo rodbinske doklade delavkam in uradnicam, ki imajo do njih pravico za čas obvezne odsotnosti z dela po bivšem jugoslovanskem zakonu. Listino ki se zahteva po čl. 31. kraljeve uredbe z dne 21. junija 1937. za prejemanje rodbinskih dokiad (potrdilo občine), izdaja lahko tudi pristojni župn; urad. Nadaljnje določbe te kraljeve uredbe so naslednje: Po nalogu Narodne- ga zavoda za socialno zavarovanje kot upravnika Blagajne za redbinske doklade se predpisovanje prispevkov in njih pobiranje kakor tudi odmera in izplačevanje dekla d poverijo glede delojemnikov iz črke b) člena 1. te uredbe Zavodu za socialno zavarovanje v Ljubljani, Iti lahko po predhodni odobritvi Visokega komisarja v obsegu poverjenih mu nalog cb svoji odgovornosti in svojem nadzorstvu uporabi druge krajevne podporne in pomožne zavode. Zavod za socialno zavarovanje v Ljuoljarn mora sporočati Narodnemu zavodu za socialno zavarovanje podatke o predpisanih in o pobranih prispevkih ter podatke o priznanih jn izplačanih doKladan v prejšnjem mesecu, v marcu vsakega le-a pa računski zaključek in podatke za sestavo letnega proračuna. Hkrati s priobčitvijo podatkov za zadnji mesec vsakega polletja, mora Zavod za socialno zavarovanje v Ljubljani plačati ra poseben prost bančnj račun s pridržano pravico razpolaganja znesek estvarjenih prebitkov in o vplačilu tega zneska obvestiti Narodni zavod za socialno zavarovanje. Obresti tega bančnega računa se stekajo v Blagajno za rodbinske doklade, za katero ima Narodni zavod za socialno zavarovanje po vsaki poslovni dobi pravico zahtevati popolno ali del"o vplačilo zadevnih razpoložnin. če znesek dokiad presega znesek prispevkov in se izčrpajo razpoložnine po omenjenem bančnem računu, lahko Zavod za socialno zavarovanje v Ljubljani zahteva pri Blagajni za redbinske doklade, da pokrije razliko. Zavod dobi od te blagajne po dobljenem ugodnem mnenju Posebnega odbora za rodbinske doklade in po zaslišanju pokrajinskega odseka iz člena 12. lahko tudi predujme za potrebe službe, ki se poravnavajo iz donosa prispevkov.. člen 12. določa, da se za rodbinske doklade delejemnikom Ljubljanske pokrajine ustanavlja p°krajinski odsek Posebnega odbora za rodbinske doklade, ki mu predseduje zastopnik Visokega komisarja in v katerem so: predstavnik Narodnega zavoda za socialno zavarovanje, inšpektor dela pri Visokem komisarijatu, strokovnjak Zveze delodajalcev, strokovnjak Delavske zveze, po en predstavnik obeh zvez in ravnatelj Zavoda za socialno zavarovanje v Ljubljani. Blagajna za rodbinske doklade izplačuje Zavodu za socialno zavarovanje v Ljubljani odškodnino v sorazmerju s prijavljenimi prispevki in v višini, kj jo doioči Posebni odbor za rodbinske doklade po zaslišanju pokrajinskega odseka. V področje ljublianskega pokrajinskega odseka Posebnega odbora spada oddaja mioenj o vprašanjih, ki lahko nastanejo prj uporabljanju določb o rodbinskih dolUadah v pokrajini; dajanje predlogov glede pobiranja prispevokv in izplačevanja dokiad in odločanje o pritožbah glede prispevkov in dokiad. Mnenje in predlogi se predložijo Posebnemu odboru za rodbinske doklade. Zoper odločbe o pritožbah glede prispevkov in dokiad je dopustna pritožba na Posebni odbor v desetih dneh od vročitve. Pritožba se predloži preko Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino, ki odda v stvari svoje mnenje. Glede odločb Posebnega odbora pa veljajo predpisi čl. 20. kr. ukaza z dne 17. junija 1937 (v 30 dneh je dopustna pritožba na ministrstvo za korporacije, ki odloči dokončno, vendar ima prizadeta stranka v 30 dneh od priob-čitve odločbe ministrstva pravico do tožbe, pri čemer so izključeni iz sodne pristojnosti spori glede določitve višine prispevka in dokiad). Iz razpoložnin ob koncu vsake poslovne dobe se*iz preostalih prebitkov Blagajne za rodbinske doklade v cdseku za industrijo v sorazmerju z zneskom prispevkov, pobranih za delojemnike v Ljubljanski pokrajini, odkaže del ustanovam, zavodom in pobudam v Ljubljanski pokrajini za vzgojo in strokovno izobrazbo delavcev ali pobudam za zaščito rodbine. Glede določitve tega dela je potrebno predhodno mnenje Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino. Glede italijanskih delojemnikov iz ostalih pokrajin Kraljevine, zaposlenih v službi podjetij s sedežem v omenjenih pokrajinah, 'ki so zaposleni v Ljubljanski pokrajini, se poleg zakona in odločb po kr. uredbi o razširjenju rodbinskih dokiad na Ljubljansko pokrajino z dne 21. decembra 1942 "razširjajo na Ljubljansko pokrajino za pripadajoče strokovne skup:ne tudi določbe kolektivnih pogodb, ki veljajo v Kraljevini za izplačevanje dodatnih rodoinskih dokiad. D .oč'o3 teh pogodb ime? o učinek od začetka zapos.itve delojemnika v Ljubljanski pokrajini. Uporabljenje določb o rodbinskih dokla-dah v Ljubljanski pokrajini nadzoruje Visoki komisarijat po inšpekciji dela. Riba, ki mi javka V vodah zapadne Afrike živi som cla-rias macrocantus, ki na suho vržen proizvaja glasove, slične mijavkanju razdražene mačke. Glasove stvarja z vzdušnim mehurjem, ki se mu odpira v goltanec. Ta riba. je" zanimiva tudi zaradi tega, ker more sušo prestati zarita v blato. Takrat ji vzdušni mehur služi za pljuča. Rib, ki ob presihanju voda dihajo z vzdušnim mehurjem, poznamo več vrst in jih družimo v skupino pljučaric. Najbolj znani so lu-skorili Belega Nila in ameriške reke Ma-zanjona ter avstralski rogozobi. Kronika Slovenskim umetnikom! Podpisani odbor je sprožil akcijo za postavitev spomenika pokoj, slikarju Ivanu Vavpotiču. V ta namen je zaprosil Vav-potičeve tovariše — likovne umetnike, da prispevajo k stroškom tega spomenika s podaritvijo kakih svojih umetniških del. Znatno število umetnikov je obljubilo svoje sodelovanje in odbor je prejel že večje število obljubljenih umetnin. Oni, ki svojih umetnin še niso izročili, so na-prošeni. naj jih oddajo pooblaščenemu nabiratelju, ki se bo osebno oglasil pri njih do 15. sept. t 1. Po tem roku bodo zbrane umetnine razstavljene v razprodajo ter opozarjamo na nakup že zdaj ljubitelje slovenske umetnpsti. O denarnem uspehu bodo vsi, ki ?o prispevali s svojimi deli, točno obveščeni. Morebitni preostanek bo oddan v korist fonda za preskrbo umetnikove vdove, ki g-a podpisani odbor upravlja. Za odbor za postavitev nadrobnega spomenika t Iv. Vavpotiču Saša Šantel. * * Velikonemški šahovski turnir 1943 se ie pričel včeraj na Dunaju, kjer je novi dvor šahistom na razpolago. Udeležencev ie 14 in igrajo do 28. t. m. vsako popoldne od 14. do 20. Od 23. do 28. t. m. bodo dopoldne in popoldne tekmovale dame. Isti čas bo tudi trajal šahovski seminar za Hitlerjevo mla-dež, pri katerem bodo sodelovali znani nemški šahisti in učitelji šaha Nemško mojstrstvo brani Ludvik Rellstab iz Berlina, med damami pa Kellerjeva iz Draždan. * Beneška palača v Rimu, kjer je bil za prejšnjega režima sedež vlade, bo preurejena v muzej. * GOrizijski nadškof Margottl je zadnje dni obiskal San Lorenzo di Fiumicello in, ondotna taborišča za politične icternirance. Spremljala sta ga don Angelo Magrmi m dekan Francesco Panzera. * Preimenovanje nekaterih ulic in trgov bo izvršeno v Triestu in Goriziji. Pcsebne komisije so že sestavile predloge, ki so bili zdaj odobreni. * 500 letnica Carigrada. Leta 1953 bo mesto Carigrad obhajalo svojo 500 letnico ustanovitve. Za to priliko pripravljajo velike mednarodne svečanosti z olimpiado. U LJUBLJANE Dela na Cesti Soške divizije Na Cesti Soške divizije so že nekaj dni v teku večja popravila cestišča. Imenovana cesta je na odseku od Bieivveisove de Resljeve ceste nedvomno najbolj široka cesta v našem mestu, pa tudi najsodebneje urejena. Na tem odseku ima na obeh straneh široke hodnike za pešce, prav tako tudi dve široki cestišči, tako da se lahko na vsakem vrši vozovnj promet v obe smeri, med cbema cestiščema pa je speljana dvetirna tramvajska proga, obdana z lepimi nasadi. Kako je ccsta široka, si lahko predstavljamo, če pomislimo, da je samo južno' cestišče — in široki sta obe enako — tako široko, da zadostuje od Resljeve ceste dalje proti Smartinski cesti, kjer je Cesta So^ke divizije za polovico ožja, za dvi tirno tramvajske progo in vozovni promet v obe smeri. Cesta je imela dosle j s kamnitnimi kockam: tlakovano cestišče na odseku od Šmartiiskc do Resljeve cestc. na vsem prostoru med poslopjem glavne železniške postaje, špedicijo Turk in hotelom »Mctropolom« ter vse južno ccsti-šče do Bieivveisove ceste. Urejeni in deloma asfaltirani so tudi hodniki za pešce; vsaj obrobljeni s kamnitnimi robniki pa vsi. Netla-kcvvano ;n neurejeno je bilo. samo severno cestišče med Bleivveiscvo ccsto in glavnim kolodvorskim pcslopjem. Ta del cestišča sedaj urejujejo. Na vsej dolžini bo katranizirano. Pri tem morajo cestišče najprej posuti in nato utrdit', nakar ga šc temeljito sperejo. Ko so ta dela izvršena, cestišče katranizirajo in nazadnje posujejc t-, finim gramozom. Taka cestišča so trpežna, gladka in brez prahu. Dela hitro napredujejo. * u— Sestdesetletnico rojstva je praznoval te dni znani ljubljanski veletrgovec g. Osvald Pengov. Bajen je bil v Bu-kovniku in se je doma izučil trgovine. Služboval je nekaj let pri raznih trgovcih, potem pa se je osamosvojil in si otvoril lastno trgovino v Šmarju kjer se ga ljudje šc danes spominjajo. Ko se je oženil, se je preselil v Ljubljano, kjer si je prav tako pridobil soliden sloves in velik krog prijateljev. K njegovemu življenjskemu jubileju, ki ga obhaja duševno in telesno še rnladeniško čil. mu toplo čestitamo! u Sončno vreme imamo še nadalje, vendar se je vročina spet nekoliko omilila. V ponedeljek čez dan smo imeli 25.6 stop. C. v torek zjutraj pa 12.6 stop. C. Nebo je bilo še dalje skoraj brez oblaka. Noč; so jasne, saj sije polna luna. Proti jutru se utrinjajo številne zvezde. u— Mamma mleko, doza 14.60. Fr. Kliam. Kongresni trg 8. POHIŠTVO Orehove spalnice in dnevne sobe kupite ugodno v zalogi pohištva tv. ROK BKRLIC in FKANC SENK v Šiški, Gosposvetska c. 95. Odprto od 14.—15. Z Gorenjskega Nova voditeljica ženske krajevne orga- mizacije v Radovljici je gospa VViskovv. Nedavno je bila svečano uvedena v svoj urad. Obenem se je končal tečaj deklet in žena, ki so določene za nove častne sodelavke pri naio.ino-sccialnem skrbstvu. Jama »Vassoijen«. Ko poreča o nepoznanih prjrodnih lepotah, navaja »Volkischer Beobachter«: Koroškim domačinom in tujcem je docela nepoznana jama Vassoijen (tudi Vessoijen). ki jo najdemo v občini Landskronu in ki zasiužj pozornost ne samo s pedagoškega, marveč tudi z arheološkega stališča. Jama je nad južr.im bicgom Osojskega. jezera, je 8 metrov visoka, 26 m široka in 56 m dolga. Ljudje ji pravijo Ajdovska jam3, s čemer je izpričano, da je tu bilo staro selišče. ze leta 1864 so tu našli bronaste predmete. Različne najdbe iz te jame so v beljaškem muzeju. V dolini med hribom in ježerem je pač nekoč držala stranska cesta z Santika (Beljak) čez Vi-runum (Gospa Sveta) in dalje v št. Vid. O tem pričajo najdbe vzdolž ceste. S Spodnjega štajerskega Mlade Diina.jčanke, ki so tri tedne pomagale pri žetvi na Spodnjem Štajerskem, so se poslovile. Na poslovitveni svečanosti v Mariboru jim je vodja Heimatbunda izročil diplome. Zaposlenih je bilo 350 dunajskih deklet. Zdraviliške takse so oproščeni vsi, ki se presel^o iz ogroženih krajev v varnejše zavetje. Ta odločba velja cd 1. t. m. dalje. Gostilničarjem, ki so zaradi bomb izgubili svoja podjetja, bo poverjeno v drugih občinah vodstvo posameznih gestiln alj gostišč. ki so bila zadnji čas zaprta. Dve nesreči. 15 letna Jožeta Fekonjeva iz Slatine-Radencev se je ponesrečila prt polnitvi steklenic. Steklo ji je nevarno ranilo reko. S kolesa je padla 61 letna Reza Veikarjeva. upokojenčeva žena iz Maribora. Zlomila si je levo nogo v kolku. Obe ležita v mariborski bolnišnici. Iz Hrvatske Hrvatska državna radijska postaja v Dubrovniku se je dobro uvedla z raznimi novostmi. Preteklo soboto je priredila v du-brovniškem gledališču prvi vokalni koncert pesmi in opernih arij. Nastopila sta operna pevca sopranistka Karmen Vilovičeva in baritonist Anton Marušič, na klavirju pa ju je spremljal Pavle Begovič. Žadušnice za Andrejem Hlinko ob obletnici smrti so bile tudj po hrvatskih mestih. V Zagrebu je bila zadušnica v ponedeljek zjutrj ob navzočnosti članov Hrvat-sko-slovaškega društva in raznih predstavnikov. Uprava muzeja v Sarajevu je začela kopati na pokopališču, imenovanem Carina, ki lež; blizu Marijinega dvorca. Delo nadzoruje kustos dr. 'Korošec. Pričakujejo zanimivih odkritij, že prvi dan so našli sledove stare rimske zgradbe, nato prazen sarkofag in še en sarkofag eliptične oblike. Verjetno so te starine iz 11. stoletja. Našli so tudi človeška okostja. RADIO LJUBLJANA SREDA, 18. AVGUSTA 1943: 7.30: Pesmi in napevi. — 8.00: Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 12.20: Plošče. — 12.30: Poročila v slovenščini. — 12.45: Lahka glasba. — 13.00: Napoved časa. Poročila v Italijanščini. — 13.10: Poročilo Vrhovnega Poveljstva v slovenščini. — 13.12: Orkester vodi dirigent Galiino. — 14.00: Poročila v italijanščini. — 14.10: Orkester vodi dirigent Segurini. — 14.40: Pisana glasba. — 15.00: Poročila v slovenščini. — 17.00: Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 17.10: Koncert sopranistke Štefanije Vuk. 1. Tosti: Zbogom dekleta; 2. Ciu: Mračilo se je; 3. Massenet: Elegija; 4. čajkov-skij: Tam ob reki. — 17.35: Na harmonike igra Avgust Stanko. 1. Lincke: Pastirček; 2. Strauss: žene, vino. petje; Tradier: Golobček; 4. Buday: Moj prijatelj. — 19.00: »Govorimo italijansko«, poučuje prof. dr. Stanko Leben. — 19.30: Poročila v slovenščini. — 19.45: Operetno glasbo vodi dirigent Tansini. — 20.30: Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 20.50: Orkester vodi dirigent Segurini. — 21.15: Koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta -L. Pfeifer — 1. violina, A. DermelJ — 2. violina. V. šušteršič — viola. č. Sedlbauer — čelo). 1. Beethoven: Kvartet v F-duru — op. 18. — 21.45: Koncert malega orkestra, todi dirigent Stane Lesjak. — 22.15: Orkester vodi dirigent Angelini. — 22.45: Orkester vodi dirigent Zeme. — V odmoru (23.00): Poročiia v italijanščini. Namite se na romane „D0@RE KNJIGE" V zbirki »DOBRA KNJIGA« je izšel roman »VZHOD IN ZAPAD«. — Tudi našemu občinstvu že znana pisateljica Pearl S. Buck riše v njem na primeru mlade Kitajke borbo dveh svetov v sodobni Kitajski. Sredi tega meseca bo izšlo delo slavnega zdravnika Pauia de Krilila. ki pripoveduje v knjigi »BORCI PROTI SMRTI« življenjsko usodo nekaterih mojstrov medicinske vede. V septembru bo sledil roman »POKOJNI MATIJA PASCAL«, ki ga je napisal Luigi Piran-dello. svetovno znani italijanski dramatik in pisatelj. Naročite se na »DOBRO KNJIGO«, če še niste naročeni! V zbirki izide vsak mesec en roman, mesečna naročnina pa znaša: a) za naročnike, ki so obenem naročniki »Jutra«, »Slovenskega naroda« ali »Domovine« 10.— lir. za broširano in 20.— lir za vezano knjigo; b) za ostale naročnike 11.— lir za broširano in 22.— lir za vezano knjigo. Naročnike sprejema v LJubljani uprava naših listov v Narodni tiskarni, v Novem mestu podružnica »Jutra«, od drugod pa naj se naročniki javijo po pošti na naslov: Uprava »Jutra«, Ljubljana. Puccinijeva 5. Einilio Salgari: 41 »Saj vam pravim, da je ni tu!« »Kam je šla?« »V Tampico, kjer se misli vkrcati za Španijo!« »Ali jo boste še videli?« i-Dohitela jo bova!« »Tedaj ji povejta, da je vse odkrito, da gospoda Ventimiljskega oblegajo in da pričakuje gospoda de Grammonta!« ;>Njen dvornik sem,« je odvrnil tisti Španec, ki je bil prvi izpregovoril, »in ji zvesto sporočim vašo novico!« »Recite ji. cla me je gospod Ventimiljski nalašč poslal, naj jo obvestim o izdajstvu in jo posvarim.« To rekši je spet odvihral. »Markiza je pametna ženska!« je mislil sam pri sebi. »Za časa je ukrenila, kar je bilo treba.« Ko je prišel do vladne palače, se je že svitalo. Na velikim trgu je bil živahen promet. Krdela flibustirjev so se zgrinjala z vseh strani. Nekateri so vlačili topove, drugi so valili sode s smodnikom ali prinašali dolge lestve, vzete iz cerkvenih zvonikov. Častniki in topniški mojstri so prihajali v guvernersko poslopje ali odhajali iz njega, nT v sosednjih ulicah so trobili moštvu na zbor. Zdaj pa zdaj so večji oddelki v diru zapuščali trg. Odhajali so proti izhodu iz pristanišča, kjer se je dvigalo mogočno zi-dovje trdniave San Juan de Luz. »Grammont je mož beseda!« je Stiller za-mrmral. To so priprave za naskok na trdnjavo!« Mornar se je preril skozi množico in stopil v vladno palačo. Tam je našel Gram-monta z Laurentom in drugimi poveljniki ladij. Vsi so se živahno razgovarjali. Ko ga je Francoz zagledal, je naglo pristopil k njemu in vzkliknil: »Vendar prihajaš! Kaj je z gospodom Ventimiljskim ? Mornarja, ki si ju poslal k meni, mi nista vedela begvekaj povedati!« »Mogoče je, da so ga Španci že prijeli! Ko sem ga zapuščal, se je oravkar hotel zabarikadirati v neki sobi v vzhodnem stolpu!« »Na delo, Laurent! Niti minute ne smemo zamuditi!« Tedajci so zagrmeli iz pristanišča topovski streli. »Kaj pomeni to?« je vprašal Grammont in obstal. »Menda niso naši ljudje kar brez nas pričeli napada?« »Lahko vam povem, kaj je!« ie Stiller odvrnil. »To so topovi .Folgora'!« Ladja črnega gusarja se udeležuje ood-vzetja? To je pomoč, ki je nisem pričakoval!« »Da, kapitan, jaz sem poslal gospodu Morganu sporočilo!« Flibustirska krdela so bila že zbrana na polotočku, ob čigar skrajnem koncu je stala trdnjava San Juan de Luz. Hotela so z zaskokom zavzeti zahodne stolpe, ki niso bili tako močni kakor utrdbe proti morski strani. Vendar so bili ti stolni, ki so jih obdajali visoki grebenasti bramki in lunete, oboro-I žene z mnogoštevilnimi težkimi topovi, toli- kanj silni na oko, da so se tudi najbolj drzni gusarji ustrašili. Komaj se je zasvitalo. so se jeli flibustirji, ki so imeli samo pištole in gusarske sablje, pod Laurentovim in Grammontovim vodstvom pomikati naprej. Čeprav so se vsi zavedali težavnosti podvzetja, so bili vendar z navdušenjem sprejeli predlog glavarjev. Saj je šlo za to. da rešijo Črnega gusarja, najbolj priljubljenega izmed vseh poveljnikov na Tortugi! Grammont in Laurent sta bila sklenila naskočiti mogočni grad z obeh strani, da bi razdelila posadko na dvoje. Van Horn je imel nalogo, paziti na mesto in preprečiti upor prebivalcev. Grammont naj bi izvršil glavni napad. Laurent, ki je imel manj borcev, pa naj bi se zadovoljil s tem. da bi pritiskal na branilce in ogražal tista dva stolpa, ki sta gledala proti morju. Ura je bila 7, ko so se Grammontovl oddelki približali zapactndm okopom na streljaj. Španci so bili v velikem številu zakopani za nasipi. Odločeni so bili. cla se bodo trdovratno upirali in da rajši poginejo, kakor da bi se predali. Le malo krdel je še ostalo, da bi na morski strani kljubovali »Folgoru*. čigar topovi so nenehno grmeli, rušili stolpne line in uničevali okope, kjer so stali veliki trdnjavski topovi. Ko so se pokazali pni flibustirski oddelki, so jeli španski težki topovi peklensko streljati po njih. Udarjali so v glasi-je, ki so se širilč pred stolpi in ogradami na vzhodu, ter podirali drevesa, za katerimi so bile razpostavljene prednje črte. Odstranitev zidnih lepakov In razglasov Tiskovni urad Visokega kornisariata spo- 10Lepaki in razglasi, ki so nalepljeni po zidovih ali izstavljenih po izložbah v mestu in drugih središčih pokrajine, morajo biU odstranjeni po h:šnih lastnikih ali trgovcih do *>1 t m. Kjer bi to ne bilo storjeno do tca dne bodo lepaki odstranjeni po občinskih uslužbencih na stroške tistih, ki tega niso storili. Kako preganjamo pnljske miši? Izredno mila zima in suha. topla pomlad sta zelo ugodno vplivali na razplod poljskih m^u ki so se razmnožile v neizrečenem številu, S. v ogl. odd. Jutra. 13940 -MLADA GOSPA išče zaposlitve zi dopo; Jo mira i e v kuhinji ali dkaDotrnokom! Ponudbe na cgl. odd. Jutra pod^Za hrano«. PLINSKI RESO, malo i.abljen, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 139:1-6 TAI*>LKA, večjo ko/čino. prodam. Tavite Vaš naslov n.i ogi. odd Jutra pod »Tedensko«. 13939-'» PRODAM več letnikov Doma in sveta. Zvona, Časa,, Slovana in Žene in dom. Naslov v ogl. odd. Jutra. 1393S-6 POMOČNICA manufakturne strok* za Ljubljano ^'lutra nudbe na ogl. j 3.93 " pod »Poštenost«. 1393-3 VAJENEC za mehaniko se sprejme. Ponudbe na og!. odd. Jutra Pod »Mehanika«. 15913-44 VAJENCA, po možnosti že s prakso, za pekovsko obft. spreimem takoj. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Pekovski«. 13922-44 r nt LU Vam Alba Kane, (uši. GUMENE NOGAVICE. popolnoma nove, prodam zaradi premaihne številne. Swoboda, Emonska 2. — Med 13 do 16. 13*94-6 MOČNE ZABOJE prodam. Rožna ulica 5, pritlič.e. , '39.5-6 PEGE IN LIšAJ zanesljivo odstrani krema. — Drogenia Židovska ulica 1. 13919-6 MRČES stenice, bolhe itd.) zancsliivo uničite s Tox:n praškom Drogerija Kane. Židovska ulica 1. 13918-6 PRODAM nekai srebrnega jedilnega orodia. Naslov v ogl. odd. lutra. 13915-6 ŠIVALNI STROJ SINGER in damski kostum, temno-plav, skoro nov, za srednjo postavo. poceni prodam. Kamniška 13. 13933-6 JEDILNICO, šperano, skoraj novo, in lestenec prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 13931-6 VEC NOVIH KNJIG raznih založb sc proda. Naslov v ogl. odd. Jutra. 13930-6 OTROŠKE VOZIČKE kupuje tvrdka »Promet« mu ^o-i Kriiaifcke ^ve 43-20. l#T»-f KOLESA,