) LJUBLJANA St. 156 List izhaja vuk dan rjutraj 8 aicaac« L 82.—, pol leta L 660 ve*. — Posamezne v fekokostf 1 kolone (72 m •mitnice, zahvale, poslana, va (lun citmfittiti pittt v Trstu, v petek, 2. julija 1926. Posamezna STevHKa 25 stol LetniK u roCnlna : za 1 mesec L 8__. 70.—, v Inozemstvo meseSno O^lasnina za 1 mm prostora obrtne oglase 75 atot, za oglase denarnih zavodov L 2,— Mali oglasi: 30 atot za besedo^ najmanj L 3. Uredništvo in apravirištTOi Tr»t (3), ulic« S- France»co d'Assisi 20. TW leloo 11-57. Dopisi na) a« pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, rekla« macif« in denar pa uprarniitvu. Rokopisi s« ne vračajo. Nefrankirang pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk v Tiskarne „Edinost- j PoduredniStvo v Gorici: ulica Oiosu* Cardued St 7, L n. — Telet St 327 O lavni In odgovorni urednik: prof. FIHp Peric. Beseda predsednike Hasanrka v Dogodki, ki so se odigrali zadnje tedne naj Čehoslovaškem, so imeli za posledico važne spremembe v notranji politiki te važne slovanske države, Predvsem so dovedli do razpada prejšnje « petke», t. j. koalicije petero največjih čeških strank, ki so imele do sedaj stilno v svojih rokah državno oblast. Razpad te koalicije — o vzrokih smo že poročali — je seveda povzročil hudo notranjepolitično krizo. Njena začasna rešitev je javnost precej iznenadila, a je na drugi strani približala elemente, ki so bili do sedaj nepomirljivo ločeni. Na razvalinah čisto češke večine se je namreč obrazovala kar črez noč nova češko-slovaško-nemška večina, katera je omogočila vladi sprejem nekaterih važnih zakonov notranjepolitičnega značaja (kongrua i. dr.). Uradniška vlada, ki ji načeluje g. Cer-ny, je s tem izvršila en del programa in tako odvrnila prve napade nove opozicije. S tem pa ni rešena globoka politična kriza, ki razjeda sedaj čehoslo-vaško javno življenje. Kakšen pomen se pripisuje sedanjemu položaju, priča že dejstvo, da je smatral tudi sam predsednik republike Masaryk za potrebno, da javno spregovori o tej krizi svojo avtoritativno besedo. Pred nekoliko dnevi je objavilo glasilo čehoslovaških legijonarjev «Narodni Osvobozeni» njegove izjave, ki niso le avtoritativna označba sedanjega položaja v tej slovanski državi, temveč vsebujejo tudi -suho zlato splošno-vel javnih socijalno-političnih naukov za vse dežele in vse razmere. V naslednjem posnemljemo bistvene dele Masarykovih izjav tudi za našo javnost. Glede upravičenosti uradniške vlade, proti kateri je naperjena glavna borba čeških strank, je izjavil predsednik Masaryk, da je treba spričo sedanjega položaja jemati v vlado tudi strokovnjake v posameznih upravnih panogah. Kadi tega sta bila imenovana v vlado dr. Beneš in dr. EngliŠ, prvi kot strokovnjak za zunanjo politiko, drugi za finance. Težkoča glede strokovnjakov bo zginila le tedaj, ko bodo imele posamezne stranke same dovolj strokovnjakov v svoji sredi. Strankarska politika vpliva neizbežno tudi nai upravo države. O tem je rekel predsednik Masaryk dobesedno: «Pri nas je — različno kakor v Ameriki in Angliji — zelo mnogo strank. Radi tega preti nevarnost, da se strankarski spori prenesejo tudi v vlado. Kjer je mnogo gospodar., pa se večkrat zgodi, da ni na koncu nobenega. Ni krize parlametnarizma ali demokracije, pač pa obstoja gotova kriza političnih strank. Po dosegi samostojnosti, ko je nastala potreba soudeleževanja pri pozitivni upravi, so izložene vse stranke gotovi krizi, katera zadeva njihove programe in njihovo organizacijo. Po mnenju predsednika Masaryka je glavna težkoča za vso Čehoslovaško v vpraša- Anglija, kjer rešujejo stranke sedaj svetovnih sporov. Masaryk vidi v tem primeru tudi dokaz, kako daje demokratska in parlamentarna vzgoja celega naroda obenem tudi živo in odločilno socijalno moč. Vsak neorganičen in nasilen korak, pa naj bi šlo tudi le za globljo politično krizo, bi škodil v prvi vrsti čehoslovaški kroni. Delavske stranke se tega dejstva dobro zavedajo in so zato proti stremljenju po diktaturi. Nerazumljivo je, kako se more najti skupina buržoazije, ki se tako lahkomiselno igra s takim ogniem. To je le nov dokaz, dasi ne edini, da preživljajo stranke globoko krizo. Nadaljne izjave predsednika Masa-ryka se nanašajo na nezadovoljstvo in agitacijo, ki ju umetno vzdržujejo v zadnjem času nekateri čehoslovaški listi. Analiza tega nezadovoljstva ni lahka. Po Masarykovem rnnenju pa je eden izmed njega glavnih vzrokov v okoliščini, da živi danes v Čehoslovaški mnogo ljudi bolje, nego so živeli pod Avstrijo. Prevrat je prinesel tisočem in tisočem veliko gmotno korist. Popolnoma razumljivo je, da hočejo mnogi doseči še več. V takem razpoloženju je treba iskati v glavni meri vzroke nezadovoljstva. Mnogi ljudje tudi. niso dorasli ogromnemu političnemu uspehu, da imajo republiko in popolno svobodo. To je ogromna stvar, in prav radi tega ščuvajo šibkejše značaje in politično nezrele ljudi. V zvezi s to mislijo se je doteknil Masaryk tudi čeho-vaškega komunizma. Rekel je, da prehaja pogostoma v popoln anarhizem, kar se posebno opaža pri inteligenci in njenem političnem nezadovoljstvu, V zadnjem času so vznemirjali čeho-slovaško javnost tudi razni napadi na ministrstvo1 za zunanje stvari. Masaryk je rekel, da so to neupravičene in popolnoma nelojalne osebne borbe. Od samega začetka — nagiaša tu Masaryk — sem si prizadeval, da bo pripuščen v upravo vsak sposoben človek brez ozira na stranke. Nekateri gospodje so se\ izkazali za nesposobne, morali so odstopiti in stoje danes v ozadju ter kažejo jezik — tako bi jaz označil njihovo osebno škodoželjnost in maščevalnost, s katerima v glavnem širijo nezadovoljstvo in tudi jezo. Tu je predsednik Masaryk še naglasi 1, da nikakor ne trdi, da je v čeho-slovaški upravi vse dobro. Treba je uvaževati kritike vseh, ki si pošteno prizadevajo za zboljšanje uprave. Nikakor pa se ne more odobravati postopanje ljudi, ki se naravnost veselijo, če se pojavi kaka napaka, samo da bi mogli na ta način javno uveljaviti svojo politično nesposobnost. Pavšalno obso-jevanje čehoslovaškega parlamentarizma, ki je vendar še le v povojih, ni pravično in stvarno, ker ima za seboj že mnogo dela, in sicer dobrega dela. Masa volilcev sodi zmerneje nego poklicni, politiki, ko so jezni. Nezadovoljstvo pa ne nastaje samo iz političnih razlogov, temveč tudi moralnih. Pošteni ljudje morajo biti užalje- nju gradnje držaje. Ta naloga je zelo ni po velikem številu korupcijskih afer. težka, posebno če se pomisli, da je bila vsa predvojna narodna politika na Če-jškem naperjena proti državi. Ta duh negacije ni mogel takoj izginiti. Naslednje vprašanje, ki je bilo postavljeno predsedniku Masaryku, se nanaša na reformo parlamenta in pa na možnost uvedbe diktature. Glede prvega vprašanja je izjavil Masaryk, da vprašanje ni le politično, temveč se tiče tudi parlamentarne tehnike. V prejšnji Avstriji so večkrat spremenili volilni red, toda te spremembe so vedno pomagale bolj opoziciji nego vladi. Na vsak način je gotovo, da se s spremembo volilnega reda ne bo spremenil narodni, socijalni in gospodarski ustroj države. S spremembo volilnega reda se ne spreminjajo tudi liudje. Z ozirom na klice po diktaturi, ki se pojavljajo v enem taboru češke javnosti v zadnjem času, zadobiva mnenje prvega Čeha o tozadevni agitaciji še posebno politično važnost. Na tozadevno vprašanje je predsednik Masaryk predvsem pripomnil, da je povedal svoje mnenje o diktaturi že v svojem delu «Svetovna revolucija«. Kdo hoče izvajati diktaturo in po kakšnem programu? Za to gre predvsem. Dosedanji razvoj in dosedanja sorazmerna konsolidacija kaže vsem pametnim ljudem pot, po kateri jim je iti dalje: vzdržnost v delu, red v notranjosti, pazljivost napram inozemstvu. Primeri diktature po drugih državah se nikakor ne morejo prenesti na čehoslovaške razmere. Razmere po revoluciji iz 1. 1918-cjo podobne stanju po revoluciji iz leta 1848. Potrebna je tudi revolucija in reforma glave in srca. V tem pogledu mora vsak pomagati, delati in vsak naj začne najprej pri sebi. Potrebno je takoimenovano podrobno delo. Politična medsebojna borba in jeza, brezmejno strankarstvo in nepraktično vihteli je raznih gesel — vse to ne bo nič pomagalo. Agitacija ni akcija. Prevrat je bil herojska doba, sedaj pa hočejo imeti pošteni ljudje mir, ki je potreben za delo. Najlepši primer iz inozeunstva je smelo in stvarno enega izmed največjih Predsednik čuti isto kot oni, ali se tudi zanaša, da bo imel ta moralni gnev dovolj moči, da najde pravo obliko za svoje očitovanje, t. j. tako obliko, da je ne bodo mogli izkoriščati politični špekulanti. Država in njen aparat ne zadostujeta za moralni preporod, toda treba je priznati, da vlada, uradništvo, poslanci in njihove stranke lahko mnogo napravijo v tem smislu. Ob koncu svojih izjav je predsednik Masaryk zavrnil glasove, češ da hoče napisati narodu svoj politični testament po zgledu Palackega in Riegra. Masaryk je zaključil: «Mi imamo politični testament Palackega, ki je prav dober. Moramo se izobraževati in postopati po izobraženem razumu. Torej pametna in poštena politika nam je potrebna. In to je vse». PraollBlk o slndakotaem zakona RIM, 1. Danes je pravosodni minister on. Rocco predložil Mussoliniju definitivno vsebino pravilnika za izvajanje novega sindakalnega zakona. Pravilnik bo čimprej odposlan kralju v podpis v San Rossore, nakar bo objavljen v uradnem glasilu «Gazzetta Ufficiale» Obtožnica proti ZjmMu Kako so zarotniki nabavili puško, katero je Zaniboai nameraval ustreliti Mnsaoiiniia RIM, 1- Obtožnica proti Zaniboniju, ki je nameraval izvršiti atentat na Mussolinija vsebuje med drugim tudi naslednje podrobnosti: socijalistični poslanec, on. Filippo Turati je pri zasliševanju dne 28. januarja izpovedal preiskovalnemu sodniku, da je bil Zaniboni v resnici vpisan v unitarsko-socijalistično stranko, a je moral leta 1925 izstopiti iz nje ker so strankinemu vodstvu prihajale številne pritožbe proti njegovemu delovanju. Z ozirom na zločinske Zaniboni j eve namene je izjavil Turati, da je šele po razkritju nameravanega atentata doznal, da se je Zaniboni večkrat javno hvalil, da hoče spraviti Mussolinija na drugi svet. Te okolnosti sta potrdila tudi on. Claudio Treves in on. Luigi Basso. O izvoru precizne puške «Steyer», s katero je nameraval Zaniboni ustreliti Mussolinija, sta podala zanimive izjave Attilio De Franceschi in njegova žena Maria Mattiazzi, ki imata v Vidmu prodaj alnico orožja. Povedala sta, da jima je mesec dni pred atentatom neki oficir fašistovske milice po imenu Lodo-vico De Rosmini oddal z daljnogledom opremljeno puško «Steyer», da jo prodata. Orožje je bilo skoraj novo. Nekoliko časa za tem se je zglasil v proda-jalnici menjalničar Alessandro Ellero, ki se je informiral pri De Franceschi j u glede cene gorinavedene puške. Ko je izvedel, da znaša cena 800 lir, je rekel, da bo najbrž puško kupil. Nekoliko dni kasneje in sicer en teden pred atentatom se je zglasil v prodaj alnici neki človek srednje postave ter je kupil puško, V prodaj alnici se je takrat nahajala le Mattiazzi, ki je izstavila kupcu pobotnico o snrejeti kupnini. Na vprašanje preiskovalnega sodnika je Mattiazza podala te-le izjave: Nisem polagala nobene važnosti na to, da bi izvedela osebne podatke kupca. Toda ko sem mu izstavila pobotnico, ni hotel povedati niti svojega imena in niti svojega priimka. Spominjam se le, da mi je neznanea rekel, da je iz Trevisa. Ne vem, v katerih odnošajih bi bil ta z menjalničariem Ellero, ki ima svojo menjalnico v Vidmu. Ne spominjam se točno, kdaj sem prodala puško. Spominjam se le, da se je izvršila prodaja pet ali šest dni pred atentatom proti Mussoliniju». Dva leva In tri levlnje na cremonskih ulicah - Neznanski Rumunski dolgovi in posojila v Italiji BUKAREŠT, 1. Uradno poročilo javlja, da je državni podtajnik Moncilesco v ministrskem svetu dopolnil poročilo o uspehih svoje misije v Italiji ^lede vojnega dolga in posojila. Vojni dolg je bil fiksiran na 120 milijonov lir, z zastanki na 157 milijonov. Plačan bo v 50 letih z obrestmi 1.5%. V začetku bodo letni obroki manjši, odplačila pa bodo izvršena v italijanskih lirah po dnevnem tečaju. Posojilo se deli v 2 dela, prvi znaša 200 lir v gotovini alla pari z obrestmi 1% brez komisij in je bil sklenjen z državno družbo «Adin»; povrne se v 10 letih. Drugi del znaša 100 milijonov, je brezobresten in bo služil za nabavo industrijskega materijala v Italiji. Edino jamstvo za ti posojili tvori splošni državni kredit. Ru-munska vlada1 bo podprla italijanski kapital v njegovih zvezah z rumunsko petrolejsko industrijo. Združitev Transjubije s italijansko Somalijo RIM, 1. Z današnjim dnem se Transjubija združila z italijansko Somalijo. Veliki komisar Zoli je v tej koloniji že uvedel italijansko upravo. je strah med meštnnl - Zveri so bile zopet ulovljene s pomočjo mestnih stražnikov CREMONA, 1. Danes okolu 9. ure zjutraj se je na trgu Porta Venezia, ki ; e bil poln občinstva, nepričakovano x>javilo troje levinj in dva leva Zveri so neopaženo zbežale iz kletke cirkusa Germain, ki je po nemarnosti čuvaja ostala odprta. Množice se je ob pogledu na te sprehajajoče se zveri polastil neznanski strah. Vsi so zbežali v bližnje trgovine in v veže, nakar so jih zaprli iz varnostnih razlogov. Eden izmed levov je po kratkem izprehodu po trgu Porta Venezia odkorakal v cirkus ter napadel nekega konja. Šele po prizadevanju glavnega krotilca zveri in nekaterih čuvajev je bil zopet ulovljen ter odveden v kletko. Levinja «Lucci» se je po kratkem ogledu trga sama mirno povrnila v svojo kletko. Drugi lev pa je na trgu napadel konja, katerega je vodil na uzdi neki cremonski voznik. Ob napadu je voznik zbežal, njegov konj pa se je s kopiti junaško branil, tako da se je moral kralj zveri ponižno oddal/iti. Ostali dve levinji pa sta si iskali plena po mestu. Obiskali ste več dvorišč in vež ter požrli eno mačko in nekaj kokoši. Po dolgem naporu se je uslužbencem cirkusa is pomočjo mestnih čuvajev, ognjegascev in karabinerjev posrečilo zopet uloviti vse zveri ter jih odvesti v kletke. Čuvaj cirkusa, ki je več ali manj zakrivil ta dogodek, je bil aretiran ter oddan v zapor. Zopet potresni sunki PADOVA, 1. Aparati geodinamične-ga opazovališča tukajšnje univerze so zaznamovali ponoči šest močnih potresnih sunkov in sicer ob 23.51, ob 2.18 in ob 3.59. Središče potresa se je nahajalo približno 200 km od Padove. Za poplavo kupa LEON (Mehika), 1. Po zadnji poplavi je sledila kuga; 6000 družin je brez strehe in živeža; dosedaj je naznanjenih 250 mrtvih oseb. Po odsodltol narodne sRupfflne Protesti opozicije - Ministrski svet za poplavljence - Klub SLS in Orjuna BEOGRAD, 1. (Izv.) Odgoditev narodne skupščine je izzvala v vseh političnih krogih najrazličnejše komentarje. Navzlic odgoditvi skupščinskih sej je bilo politično življenje danes v Beogradu še dokaj živahno. Šefi ožje opozicije so imeli dopoldne daljšo konferenco, po kateri so objavili komunike, v katerem protestirajo, da vlada preko svojih predstavnikov ovira opozicijska zborovanja in da notranji minister na tozadevne interpelacije opozicije sploh ne odgovarja Pritožili so se v tem oziru pri skupščinskem predsedniku Trifkovi-ću, ki jim je obljubil, da bo posredoval pri načelništvu vlade. Klub samostojnih demokratov se ob odgoditvi narodne skupščine zadovoljuje edino z dejstvom, da se s tem odlaga tudi vprašanje nettunskih konvencij, ki jih je vlada stavila na dnevni red. Umik vlade, ki * je le začasen, nudi 'možnosti, da se bodo te konvencije revidirale. Popoldne je imel sejo ministrski svet. Razpravljal je o uradnih poročilih glede vedno večjih povodnji v državi ter o nujni pomoči poplavi j encem. Nadalje so ministri razpravljali o delovnem programu za dobo parlamentarnih počitnic. Minister za agrarno ;e-formo Šibenik je predložil svetu zakonski načrt za ureditev agrarnih od-nošajev v Dalmaciji. Njegov načrt je naletel na odpor pri radikalnih ministrih. Ti so Šibenikov predlog soglasno odklonili. Vlada je sklenila, da naj o Šibenikovem načrtu najprej razpravlja gospodarsko-finančni odbor ministrov. Ministrski svet je končno odobril nekaj kreditov, med temi 6 milijonov Din. za popravo cest v Bosni in Hercegovini. Nadalje je bilo sklenjeno, da imajo vsa ministrstva poslovati predpoldne in popoldne. Vsak minister mera določiti uradne ure v svojem resortu. Zvečer je imel sejo klub SLS ter je razpravljal o agitaciji med ljudstvom za dobo počitnic in o ljubljanskih dogodkih. Sklenil je tudi, da bo naslovil interpelacijo na vojnega ministra radi oboroževanja Orjune. Seja kluba SLS se jutri nadaljuje. Radičevci bodo imeli svojo sejo v sredo y Zagrebu, ker so vsi radićevski poslanci že odpotovali iz Beograda. Te seje se bo udeležil tudi Radić. Tekom popoldne je imel sejo anketni odbor za proučevanje korupcijskih afer. Proučeval je nadaljnji materijal ter je povabil k seji tudi strokovnjake. Poplave v Jugoslaviji Človeške žrtve - Železniški promet v Južni Srbiji onemogočen - Kritičen položaj v Vojvodini BEOGRAD, 1. (Izv.) Povodnji zavzemajo vedno večji obseg. Od vseh strani x>ročajo, da vsled neprestanega deže-vanja vode naraščajo in da se bližajo vedno resnejše katastrofe. Prihajajo tudi poročila o človeških žrtvah. Posebno v južni Srbiji je Vardar povzročil veliko Škodo; v mnogih krajih ie onemogočil železniški promet. V Vojvodini je položaj posebno kritičen, ker se nasipi nahajajo v veliki nevarnosti. Cele množice delavcev utrjujejo nasipe ob reki Donavi. Vlada je dala 2 milijona in 250 tisoč Din. ^odpore mestoma Novemu Sadu in somboru za do sedaj prestano škodo in za zavarovanje, nadalje je dala na razpolago motorne čolne in vozila za reševanje ljudi, blaga in živine. K sreči je na večer marsikod prenehalo deževati ter obstoji upanje, da bodo katastrofe preprečene. Pašić je težko bolan BEOGRAD, 1. Vesti o slabem zdravstvenem stanju Nikole Pašića se potrjujejo. Pašić ne zapušča svoje sobe in se je moral podvreči specijalnemu zdravljenju, ki bo trajalo do 15. julija. Nato bi odšel še drugam na daljši odmor, ker zdravljenje v Karlovih Varyh zelo utruja njegov organizem Povodom svoje 801etnice je Pašić sprejel mnogo čestitk uglednih evropskih državnikov. Občina Karlove Vary mu je poklonila v dar dragocen album. Da bi Pašić prišel sedaj v Beograd, niti misliti ni. Obstoja resna skrb radi njegovega zdravstvenega stanja, ki se zaradi visoke starosti slabša. Rumunska — posrednica na Balkanu BEOGRAD, 1. Vesti grških listov o posredovanju rumunskega poslanika v Atenah v korist jugoslovenskih zahtev glede na železniško progo Gjevgjelija-Solun so vzbudile v tukajšnjih političnih krogih veliko pozornost. Zunanje ministrstvo noče podati nobene izjave. Vest o posredovanju Rumunije v jugoslovenski prilog pa bo bržkone resnična, ker vzdržuje Rumunija na eni strani najboljše zveze z Grško, na drugi strani pa je zanjo velikega gospodarskega pomena, ako izpolni Grška jugo-slovenske zahteve. Proslava srbsko-turške vojne BEOGRAD, 1. V Beogradu se pripravlja za 4. julij svečana proslava 501etni*' ce, odkar se je pričela 1. 1876. vojna Srbije proti Turški. Razen svečanosti v Beogradu se bodo vršile spominska slovesnosti v vseh cerkvah Srbije. Na glavnih bojiščih kakor v Zaječaru, Knjaževcu, Deligradu, Užicah in Šabcu bo prisostvovala svečanosti tudi vojska. Beneš ostane PRAGA, 30. Takozvana Beneševa kriza je rešena. Predsednik Masaryk je sprejel voditelje češke narodno-socija-listične stranke, katerim je izjavil, da smatra dr. Beneša z ozirom na državne interese za nepogrešljivega v vodstvu zunanje politike ČSR. Intervencija predsednikova'je bila odločilna Izvršni odbor narodno-socijalne stranke je sklenil, da se da dr. Benešu na prosto, ali ostane v vladi ali ne in se mu tudi prepušča odločitev glede poslanskega mandata. Ta sklep izvršnega odbora NSS pomenja neuspeh taktike dosedanjega faktičnega voditelja stranke odnosno njene parlamentarne delegacije posl. Stfihrnega Sovjeti dajejo Angležem še vedno lekcije MOSKVA, 1. Frunkin, poverjenik za trgovino, je izjavil v nekem intervjuvu, da je Churchillovo opozarjanje angleških industrijalcev na možnost kakšne nelojalnosti s strani so vj eto v čisto neutemeljeno. Odkar so se obnovili trgovinski stiki med Rusijo in Angleško, se še ni nihče pritožil nad ruskimi trgovinskimi metodami in vse obveznosti so Rusi točno izpolnili. Pritisk angleške vlade in angleških bank proti trgovinskim stikom z Rusijo pa škoduje Angležem samim, kajti sovjeti so prisiljeni dajati številna naročila drugim državam, kjer so kreditni pogoji zanje boljši. Tako ne bo torej Churchillov gospodarski nastop nič plodnejši od njegovega znanega vojaškega nastopa in čeprav je sovjetska zveza interesirana na trgovini z Britansko, vendar ji lastni položaj ne dovoljuje, da bi se dajala strašiti po nekih angleških ministrih. Izmena političnih zločincev med Rusijo in Nemško MO$Kva, 1. Radi izmene ratifikacij-skih listin nemško-ruske pogodbe bosta obe vladi izdali .določbe za izmenjavo političnih zločincev. - Velika nesreča z< granato VARŠAVA, 1. Na vežbališču pri Ko-welu se je včeraj razletela 18 cm granata, ki je ubila 38 vojakov, med njimi dva častnika, 30 hudo in 11 lahko ranila _ Odpravnina nemškim knezom BERLIN, 1. Zbornica je končnla včeraj drugo čitanje zakonske predloge o odškodnini bivšim knezom. Prod loga je bila sprejeta skoraj samo z vladnimi glasovi, ker od socijalnih demokratov in nemških nacijonalcev skoraj roben poslanec ni glasoval. Socijalni demokrati hočejo zavzeti svoje stališče šele v tretjem čiianju. Dodatni krediti sprejeti na Francoskem PARIZ, 1. Načrt glede dodatnili kreditov k bilanci 1925. je bil sprejet, potem ko je preromal večkrat pot med poslansko zbornico in senatom, ki sta sejala do 7. zjutraj. Prekinjen je francosko-rusklh pogajanj PARIZ, 1. Delo francosko-ruske konference bo najbrže prekinjeno. Rusko zastopstvo odpotuje v Moskvo in se povrne šele v novembru. Druži odnehava j o PARIZ, 1. Iz Bajruta javljajo, da je več glavarjev v Džebel Druzu naklonjenih. udaji, v Mokrandu je sklenilo kakšnih 20 glavarjev, da bodo korakali proti upornikom. Zerualci drže besedo RABAT, 1. Na fronti 4. divizije so razna uporna plemena, med njimi Beni Zerual napadli pleme Beni Ahmed. Tem pomaga francosko letalsko topništv«. Zopet zarota PARIZ, 1. Policija je odkrila zaroto, naperjeno proti španskemu kralju. Aretirana sta bila dva nevarna anarhista, eden med obema, po imenu Acaso, je 1923. umoril saragoškega nadškofa. V stanovanju obeh so našli obilico orožja in streliva ter 1000 pezov, o katerih pa nočeta nič natančnega povedati, odkod jih imata. Policija stiče za ostalimi njunimi pajdaši. Proces proti ankonskim upornikom končan AQUILA, 1. Včeraj zvečer se je končala razprava proti udeležencem upora 1. 1920. v Ankoni. Dobila sta Attilio Sii-vestrelli in Tafiero Gola 20 let težka ječe, Cesare Pincini 15 let 3 mesece in 15 dni, Tullio Sacchettoni 12 let 1 mesec, Guerrino Ambrosini 8 let 8 mesecev, Ulderico Paoletti 4 leta 2 meseca, drugi so oproščeni. «BDIltOST» V Trstu, dne 2- julija DNEVNE VESTI Dijaška Matica v Trstu Vlaganje prošenj Dijaška Matica v Trstu naznanja, da sprejema prošnje za šolsko leto 1926-27 do vštevši 31. avgusta t. 1. Vse prošnje brez izjeme morajo biti spisane na obrazcu, ki ga je izdalo društvo in ki se dobi pri vseh dijaških društvih Julijske Krajine in v uradu Dijaške Matice v Trstu, Via Coroneo 17, III. Kdor Želi obrazec naravnost od urada D. M., naj pošlje natančen naslov in naj priloži znamko za 60 cent. Opozarjamo, da se bodo upoštevale samo prošnje onih dijakov, ki bodo nabrali kaj članov za D. M. Pristopnice za nove člane dobijo v uradu D. M. in pri vseh dijaških društvih. D. M. pripominja obenem, da so dijaki, ki so dovršili 17. leto, sami člani. V nasprotnem slučaju so člani stališi. Vsaki prošnji, v kateri morajo biti navedeni razlogi, radi katerih se prosi podpora, morajo biti priloženi sledeči dokumenti: 1) ubožni list, 2) dokaz, da prosilec obiskuje šolo, 3) ako ni začetnik, dokaz, da je prejšnji letnik z uspehom dovršil. Pri visokošolcih, da je položil predpisane izpite oziroma kolokvije, 4) domovinski list (potrdilo o državljanstvu). V prošnji mora biti navedeno vse, kar naj tvori podlago za njeno pravilno rešitev. Dijaška Matica v Trstu. Navodila za nabiranje članov za Dijaško Matieo Redni člani so lahko osebe stare najmanj 17 let. Ustanovni Član *>ostane posameznik, ki plača enkrat za vselej 100 lir in društva, ustanove itd., ki plačajo za dobo petih let 100 lir. Redna Članarina za društveno leto, temeljili vse nogometne kalkulacije kompetentov, stopi v nedeljo pred žilavi kompleks S. D. Adrije v prvenstveni tekmi. Od te tekme je odvisno vse — ta bo za klasifikacijo odločilna. Zato ni dvoma, da bo ta dan igrišče Adrije središče in cilj vsega našega športnega žitja. Zanimiva bo tudi pred-tekma: «Concordia»-«Tommaseo». Za «Concorcfao» bo ta tekma izredne važnosti. S. D. Adria Danes izredno ražen sestanek. Pozivajo se lahko- atleti, da se ga brezpogojno udeleže radi sistemizacije predhodnih trainingov. Prvenstvena tekmovanja so pred vrati. Za vodstvo — S. Rebec. Nogometna sekcija ima istočasno sestanek. Nedeljska formacija in drugo. — Vodja. Vabljeni so gospodje, ki jih zanima plavanje, v svTho reorganizacije plavalne sekcije. — Sploh pa se vabijo vsi, ki imajo veselje do ka-teregasibodi poletnega' sporta. — Naj nihče ne manjka! Vesti z Goriikega Goriške mestne vesti Slovenski maturant]« t Gorici. Še nikdar po vojni ni Gorica sprejela slov. dijaštva v tolikem številu, kot se je to zgodilo v zadnjem času, v sredo in četrtek, ko so prišli k zrelostnim izpitom na .tukajšnje učiteljišče tolminski maturanti Razpoloženje med dijaki je izborno, seveda z gotovo rezerviranostjo, ki je razumljiva spričo tolike negotovosti v bodočem življenju, katerega prag tvori ravno ta zrelostni izpit. Vredno bi se bilo ustaviti ob malenkostni zgodovini učiteljišča in matur, ki si od leta do leta niso bile enake. S sedanjimi maturanti je dalo tolm. učiteljišče štirikrat svoje dijake v svet. Letos jib je dalo največ in menda zadnje dobro blago. Potem bo hiral učiteljski naraščaj leto za letom tako številčno kot kvalitativno. To Iz triaikega življenja Zanimiva zdravniško operacija za reiitev dveh ponesrečencev Plemenito dejanje zdravnika Včeraj popoldne so zdravniki mestne bolnišnice izvršili zanimivo operacijo, ki bo — ako se bo obnesla — brezdvomno postala zelo važna pridobitev na polju zdravilstva. Gre namreč za poskus zdravljenja potom prenosa (transfuzije) krvi iz zdrave osebe na bolnika. Ta način zdravljenja sicer ni nov; že pred leti so zdravniki potom prenosa krvi začeli z uspehom zdraviti bolnike, ki so radi bolezni ali radi kakega drugega vzroka utrpeli veliko izsrubo krvi. Operacija tržaških zdravnikor ^ nova z ozirom na dejstvo, da so jo poskusili pri zdravljenja zastrupi jenja krvi, ki ga povzročajo opekline. Kakor smo poročali, sta bili predvčerajšnjim prepeljani v mestno bolnišnico dve osebi, ki sta zadobili zelo nevarne opekline: kotlar Henrik Mignanelli, ki je ponesrečil pri delu v IJoydovi ladjedelnici, in. z igro «Krpan mlajši»„ ki se igra v Mozeti-čevi dvorani ob 4. uri popoldan. «Krpan mlajši» je vesela historija, malo satirično navdahnjena, izpod peresa znanega humorista Fr. Milčinskega. Poleg vsega drugega smešnega nas zanima predvsem krepki možak Krpan, vnuk onega JCrpana, ki nam je poznan iz Levstikvvih povesti. Do danes so pri nas igrali to stvar samo v Idriji, kjer je šla trikrat črez oder z najboljšim uspehom in ob gromovitem smehu vse dvorane. Da bo tudi v Solkanu predstava na mestu, nam jamčijo naši igralci, ki so že mnogokrat nastopili in od prireditve do prireditve z vedno dobrim uspehom. Med odmori svira naš tamburaški zbor; ki pridno deluje. KOBARID Mnogi je že mislil, da bi bilo dobro, če bi ne bilo autov na svetu in automobfli-' stov. Sedaj pa pride k nam «Automobilist» ^^ ?°javi, T8**® umiraioče ali na in ne automobilist in se bo predstavil v ne smrt obsojene šole. Idrija preživlja isto krizo s svojimi študenti. Želimo našim letošnjim maturantom kar največ uspeha tako pri pismeni v Gorici kot pri ustmeni v Vidmu, kamor se podajo naši fantje in dekleta, kot se čuje, okoli 20. t. m. Izvorni trs v Gorici 1. julija 192C. Cene: črešnje črne od 1.90—2.40; zeleno deljo na našem društvenem odru v polni opremi. Kdor hoče, naj pride gledat. — Vzpored bo dopolnila pesem in tambura-nje. VRTOJBA. Razstava ln zaključek obrtne iole v Vrtojbi V nedeljo se je vršil običajni slavnostni sklep šolskega leta obrtno-nadaljevalne Šole združen z razstavo medletnih izdel- deklica Ana Domicil, ki so ji staromesLm ki traja' paglavci zapalili obleko. Kakor smo ome-od 1. avgusta do 31. julija naslednjega! nili, se oba nahajata v tako nevarnem sta-leta, znaša 6 lir; vpisnina 2 liri. Vsak da skoro ni nikakega upanja, da bi novopristopivši član mora izpolniti Sle^ pristopnico. Znesek 8 lir placa potom skus. Xreba je bilo le dQbiti dve zdravi osc-poloznice Zadružne Zveze v Trstu. Ko bi> ki bi bili pripravljeni žrtvovati gotovo dobi društveni urad izpolnjeno pristopnico in znesek lir 8 potom Zadružne Zveze, pošlje novemu Članu društveno izkaznico. Proti plačilu 1 lire za poštnino dobijo novi člani tudi društven^ pravila. „Delavsko podporno društvo" bolniška blagajna s sedežem v ulici Coroneo št. 17, opozarja vse dosedanje svoje člane, ki so zakonito obvezani na bolniško zavarovanje, da je ministrstvo za narodno gospodarstvo odklonilo društveno prošnjo za enakopravnost z okrožno bolniško blagajno in je tržaška prefektura na podlagi te odklonitve odredila, da morajo vsi člani našega društva, zakonito obvezani na bolniško zavarovanje, s 1. julija t. 1. prestopiti k okrožni bolniški blagajni. Pozivamo torej vse dosedanje naše člane, ki so zakonito obvezani na bolniško zavarovanje, da se s prihodnjim tednom (27. teden tekočega poslovnega leta) vpišejo v okrožno bolniško blagajno. — Predsedništvo. Cankarjeva proslave pri Sv. Jaketa Jutri, v soboto zvečer, ob 8.30 proslavi dramatični krožek «Citalnice» Cankarjev spomin z uprizoritvijo «Kralja na Betajno-vi». Dandanes vemo bolj kot kdaj prej, kaj nam je bil in kaj nam je še Cankar, ni dvoma tedaj, da se zberejo pri Sv. Jakobu vsi Cankarjevi ljubitelji ob spominu na našega velikega pokojnika. «Kralja na Betajnovi» režira K. Terčič. Glavno ulogo igra M. Sila. V ostalih večjih ulogah igrajo še Širok, Terčič, Gvardjan-čič, Cesar, Silova, Kreševičeva, Hervatino-va, Stepančičeva. Insenacijo izdela A. Černigoj. Goriška Matica Društva, odborniki, poskrbite te dni, da bo vsaka hiša naročena na «Goriško Matico». Razdelite si vašo občino, vaš trg, vaš kraj v več oddelkov in posamezni nabiratelji članov naj od hiše do hiše nabirajo članov za «Goriško Matico* I Kjer še ni poverjenika za «Goriško Matico», naj se priglasi kar eden izmed vas priprostih mož, fantov in deklet ter naj gre nabirat člane po hišah. Seznam nabranih članov naj pošlje «Goriški Matici« v ulico Favetti 9 v Gorici. _ IZ URADA POL. DRUŠTVA «EDINOST» V TRSTU. Iv. Valenčič - Narin: Zastanke pokojnine, že likvidirane ali ne, dobi priznani dedič. V ta namen vloži na pristojno zakladnico prošnjo s potrebnimi listinami. če boste potrebovala podrobnosti, pišite, a priložite tudi znamke za odgovot Ivana vd. Dolnk - Volče: Javite nam Vaš dekliški priimek; ime, priimek, očetovstva rojstvo pok. soproga ter končno protokolno Številko županstva in datum Vaše odposlane vloge. _ Tajništvo. Vpisovanje v srbsko-pravoslavno šolo Vpisovanje v tukajšnjo srbsko-pravoslavno šolo se bo vršilo v soboto 10H v nedeljo 11. in v pondeljek 12. t. m. Druitvm« vesti — »Vesna - St. Krti. Danes v petek točno ob 8. uri zvečer pevska vaja. Po vaji važen Članski pomenek. Pridite točno in vsi tudi ne pevci. — Odbor. —Tržaška kmetijska dražba v Trstu ima danes v petek ob 7. uri zvečer sejo ožjega odbora v običajnih prostorih. SPORT «Adrla» - «Prosveta» (Igrišče S. D. Adrije, via Calvola - tramvaj it. 9 do Lloydovega »tolpa) Nedelja 4. juliji ob 6. ari pop. Tržaški outsider «Prosveta»f ki je t zadnji tekmi S «»Obzorom» konsolidira! svoj prestiž in stresel v količino krvi, kar seveda ni bilo tako lahko. Pa vendar sta bili najdeni osebi, ki sta bili pripravljeni za plemenito žrtev. Pri posvetovanju, ki so ga imeli predpoldne zdravniki dermatologičnega oddelka, je bil navzoč tudi zdravnik dr. Ivan de Fran-ceschi, ki je prostovoljno izjavil, da je pripravljen žrtvovati za operacijo ki bi obogatela zdravniško vedo za novo dragoceno izkušnjo, gotovo količino svoje krvi. Prenos krvi se je imel izvršiti na Magnanelli-ja. Za malo Ano Dornichevo se je priglasila z istim namenom njena starejša sestra. Ob 17. uri sta bila bolnika prenešena v kirurgični oddelek, kjer je primarij doktor Oliani v navzočnost primarija dr.ja Ra-vasinija in več drugih zdravnikov izvršil važno operacijo. Mali Dornichevi so vbrizgali 90 gr. krvi, ki so jo odvzeli njeni sestri; dr. de Franceschi pa je žrtvoval za Magnanellija celih 300 gramov svoje krvi. Operacija se je popolnoma posrečila in bolnika sta se takoj počutila nekoliko bolje. To je vsekakor dobro znamenje, vendar je povsem umljivo, da sedaj še ni mogoče ničesar gotovega sklepati glede končnega uspeha operacije. Zdravniki sledijo zdravstvenemu stanju obeh bolnikov z velikim zanimanjem. Ako se jim posreči ozdraviti nesrečnika, bo to zanje brezdvomno velik, vsega priznanja vreden uspeh, ki bo našel tudi v mednarodnih zdravniških krogih globok odmev. ~ Razne nezgode Pri delu na novi križarki, ki jo grade v ladjedelnici S. Marco, je 27-letni mehanik Ernest Caronica, stanujoč v ulici Nicold Cigoti št. 100, včeraj zjutraj padel tako nesrečno, da si je zlomil levo ključnico. Z avtomobilom rešilne postaje je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti kakih 14 dni. — Slična nezgoda je doletela 16-letnega kovaškega vajenca Avgusta Mužino, sta-nujočega v Trebčah št. 10. Ko se je včeraj zjutraj peljal z nekim tovornim vozom na delo, je radi odskakovanja voza zgubil ravnotežje in padel na tla. Pri tem si je zlomil levo ključnico. Nesrečni fant se je zatekel na rešilno postajo, kjer je dobil prvo pomoč; nato se je podal v mestno bolnišnico. Ozdravil bo v 2 tednih. Ženska, ki Je skotila v morje pri Barkov-ljah identificirana Kakor smo poročali, je bila predpreteklo noč prepeljana v mestno bolnišnico mlada ženska, ki je okoli 24. ure skočila pri Čedasu v Barkovljah v morje, a sta jo prvočasno rešila dva mladeniča. Včeraj zjutraj, ko je prišla zopet k sebi, se je samomorilna kandidatinja izkazala za 22 letno Marijo Moisissek, stanujoč v Skednju št. 473. Ni pa hotela povedati, zakaj je hotela končati z življenjem. Najbrž pa tiči vzrok njenega obupnega poskusa v kaki nesrečni srčni zadevi. stročje od 0.60—0.80; grah od 0.90—1.20; ! kov. Ker je šola letos imela tudi ženski te-šparglji od 3.80—4.00; krompir 0.35—0.38; Čaj, je bila radi tega razstava še zanimi-breskve od 1.60—2.40. j vejša. Količina na trg prinesenih čreden j: 60! Iz otvoritvenega govora g. Gorkiča, po-kvintalov. * j žrtvovalnega predsednika kuratorija obrt- Na trgu živahna kupčija, ki se je torej Ine šole v Vrtojbi, in iz poročila, ki ga je popravila, je namreč večje popraševanje in ■ Podal neutrudljivi, prijazni g. voditelj Zorn blago ni preveč drago. Pa tudi radi tega, sem uvidel, koliko moči in truda je žrtvo-ker primanjkuje blaga na trgu, se cene va-l° učiteljsko osobje, da je učence pri-drže. vedlo do končno dobrega uspeha. Lepo je bilo čuti iz poročila, koliko so same vajen-AJDOV&ČINA ke ženskega tečaja prispevale in žrtvova- (Prijeten obisk) le , da se je i ta odprl in srečno dokončal. V nedeljo nas je obiskala večja gruča °d vPisanih trideset učenk je ostalo zve-vrlih Postojnčanov, ki so s svojim ubra- stih 27 SoIskenau obisku. Tudi ostale tri bi nim pevanjem prinesli veselo živahno no- -redno obiskovale šolo če bi jih bolezen ne to v enoličnosti nafiih nedeljskih popol- ovirala v taki šoli uči učitelj-ica z vese-dnevov. Zbrali smo se in v veseli družbi ljem in uCenke «> koncem leta lahko zado-prebili z njimi par redkih srečnih ur i.voljne z dobrim uspehom in napredkom. Spomnili so se seveda Postojnčani,' kot' Nekoliko z vaJenci i radi tega. IZ SOLKANA V nedeljo, 4. t. m. se bo vršil ob 10. uri slovesni zaključek tuk. obrtne nadaljevalne šole. Po podanem poročilu se razdelijo med učence in učenke izpričevala, nakar se otvori razstava med šol. letom izvršenih izdelkov. Vstop k razstavi, ki ostane ta dan odprta do 20. ure, je vsakomur prost. Prijatelji šole posebno dobrodošli! V prvi vrsti pa se morajo zanimati za razstavo Solkanci. Vodstvo. • • • Prihodnjo nedeljo praznuje Mladinski odsek v Solkanu obletnico svojega obstoja Kosovel (A. Černigoj); U ponoča (pes., Branko Perović); Marginalija. Razen tega več manjših člankov in beležk, «Vestnik» z mnogimi dijaškimi, društvenimi, gledališkimi in književnimi vestmi in tri slike. Bonna poročila. Trst, 1. julija. Amsterdam 11.10, Belgija 76.75, Francija 76t50, London 135, New York 27.70, Španija, 447, Švica 535, Atene 34, Berlin 655, Buka-rešt 12, Praga 82, Ogrska 0.0390, Dunaj 392, Zagreb 49. Vojnoodškodninske obveznice 68.50. Darove za birmo po ugodni ceni dobite v zlatarni ALBERT POVH Trst, Vio G. Hflzzinl 46 ecs =1 DAROVI V spomin predragega pokojnika Arturja Lokarja nabrala družba izletnikov Postoj- i čanov L 75 za Šolsko društvo v hotelu Šapla v Sturjah. (Denar hrani uprava). 49 plačuje ALOJZIJ POVH, Plflzza Cfn-ibald! t prvo nadstropje Pazite na naslov Pazit« na naslov! Od 26. junija do 5. julija Obiščite važni VL mednarodni vzorčni veluejem v Ljubljani Od 26. junija do 5. julija Za nakup vstopnic v velesejem po Din. 30 in izkaznice go L 1.—, ki dajala pravico do znižanja vizuma jugoslovenskega konzulata na polnem listu za L 10.- kakor tudi do 30°/0 znižane vožnje na italijanskih in 50% na. jugoslovenskih železnicah, obrnite se na komisarja velesejma za Italijo: Oglasni zavod G. Čehov in — Trst. Urad: Viale XX Setembre 65/1. desno in v čakalnici Kr. Konzulata kraljevine S. H. S., Trst, Piazza Venezia 1, pritličje. VaftlOl Na želfo onih posetnikov, ki stanujejo na deželi, prevzame urad skrb za poši* ljalev vstopnic in vizuma jugoalovenskega konzulata. V tem slučaju naj dotičniki dopošljejo potni list, veljaven za leto 1926. in vrhu zgoraj imenovanih zneskov še L 7.— za režijske in potne stroške. PODLISTEK JULES VERNE: <60) Jnejši tovariši, bi bil vrli zamorec to noč ravno tako mirno prespal, kakor če bi ležal na svoji postelji v granitni hiši. Največ je godrnjal Pencroff in večkrat je skoraj vzbesnel. «To je neslana burka, ki nam jo je nekdo skuhal. Jaz pa nimam rad norčij, zato gorje burkežu, če mi pride v roke!« Ko se je začelo daviti, so se podali naseljenci dobro oboroženi k bregu. Granitna hiša, na katero so vselej posijali prvi žarki jutranjega solnca, se je morala kmalu po-bistrega uma, mučila zavest, da stoji pred kazati. In resnično, še pred peto uro so zagledali med zelenjem okna z zaprtimi pol-kni. Do tu je bilo vse v redu; ko so pa naseljenci videli, da so bila vrata odprta, so vzkliknili od presenečenja, zakaj oni so jih bili skrbno za seboj zaprli. Nekdo je vdrl v granitno hišo, o tem ni bilo več dvoma. Zgornja lestva je visela kakor običajno od vrat do prvega skalnega roba; druga pa je bila potegnjena gori do praga. Bilo je očitno, da so se vsiljivci hoteli zavarovati, da bi jih kdo ne presenetil. Kdo so bili in koliko jih je bilo, se zdaj Skrivnostni otok Te skrbi so jih tako vznemirjale, da je drug za drugim vstal ter Sel gledat, če Top zvesto straži. Samo Cir Smith je čakal s svojim običajnim potrpljenjem razvoja do-jgodkovv dasi je zlasti njega, ki je bil tako nerazrešljivo uganko. J.ezila ga je misel, da je nad njim neka sila, ki je ne razume. Gedeon je bil popolnoma njegovega mnenja in oba sta se ponovno razgovarjala o tem vprašanju, toda govorila sta polglasno o okolnostih, ki si jih nista mogla razložiti vkljub svoji bistroumnosti in izkušnji. Brez dvoma je imel otok svojo skrivnost, toda kako ji priti na dno? Harbert ni vedel, kaj naj si o vsem misli, in rad bi bil vprašal Cira Smitha o stvari. Nab je prišel končno do spoznanja, da se vsa stvar pravzaprav ne tiče njega, ampak samo njegovega go-snoda. in če bi sa ne skrbeli njegovi plah- ni dalo dognati, ker ni bilo videti nikogar. Pencroff je vnovič poklical. Nobenega odgovora. «Podleži!» je nadaljeval mornar, «mirno vam spe, kakor da so v svoji hiši. Oj, vi morski razbojniki, roparji, Korzarji, vi sinovi Johna Bulla!» Če je Pencroff kot Amerikanec koga imenoval John Buli, tedaj je bil to pri njem višek sramotenja. Zdanilo se je popolnoma in pročelje granitne hiše je zasijalo v solnčnih Žarkih. Toda v hiši kakor tudi zmaj nje je ostalo vse mirno. Naseljenci so se vnovič vprašali, ali so drugi ljudje zasedli njih stanovanje ali ne. In vendar so okolnosti potrdile z gotovostjo prvo domnevo. Bilo je očitno, da niso vsiljenci, kdorkoli so to bili, odšli iz hiše. Toda kako priti do njih? Harbert je prišel prvi na misel, privezati na vrv puščico in jo izstreliti v prve stopnice lestve, ki je visela na pragu pred( vhodom. Nato bi bilo treba samo potegniti z vrvjo lestvo doli, in zveza med vznožjem: in hišo bi bila vzpostavljena.