Izdanje zet ćetirtek IO. đeoembm 1896.
148. Številka.	(T Trstu, ▼ Četrtek zjutraj dne 10 decembra 18»«.)	Tečaj XXI.
„■DINOIT**
Uhaja po trikrat na teden v lentlh i»-danjih ob lovklh, 6««viklh 1b aobotAh. Z jutranje indanje ii* haja ob S, uri zjutraj, večerno pa ob 7. ori večer. — Obojno indanj« »tane: sa jeden meseci . f. 1.—, iaven Avstrija f. 1.50 m tri mesec . . , 3,— ... 4.50 ■a pol leta . . . ft.— . , , 9.— sa vs« teto . . „ 1 a.— . , .18.— Naraftalna je plačevati naprej at aaredke hrei priložene naročnin« te aprava a« azlra.
Posamične Storilke so dobivajo v pro-dajiinieah tobaka V Jrntu po 9 nvč. isv«n Trsta po « nvč.
Glasil
EDINOST
Oflaal m račnne po tarifa v petita; » nanlove n debelimi črkami ne plačuje prostor, kolikor obsega navadnih vrstic. Poslana, osmrtnice in javne nahvale, do-nafti oglasi ltd.se računajo po pogodbi.
Ysi dopisi naj le poftiljajo nredništva ulica Caserma it. 18. Vsako pismo mora biti frankovano, ker nefrankovana se n-sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Narotaino, reklamaoije in oglase spre-jem« upravniitvo ulica Violino pic-eolo hit. 3, IT. nadat. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Odprte relcK»»a |eije so prosto poAtnino.
«NmmN J4 MM".
Javni shod
polit, društva .Edinost11 dne 6. decembra 1896. pri a v. Mariji Magdaleni apadnji
(Zvrietek.)
Po govoru dr. G r e g o r i n a, odobravan od vseh strani, se je preči tala nastopna resolucija:
Javni shod I. okraja tržaške okolice pri Sv. M. M. spodnji, 6. dec. smatra sedaaje npravne razmere v tržaški okolici neznosnimi in škodljivimi, toliko tržaški okolici, kolikor državnim interesom, in zato prosijo okoličani, zbrani na tem shodu, kakor avstrijski državljani, da blagovoli visoka e. kr. vlada odvzeti slavnemu mestnemu magistratu tržaškemu posle prenesenega ali izročenega delokroga gledt okolice in ustanoviti posebno e. kr. okrajno glavarstvo za isto.
Za besedo se je oglasil dr. R y b a t: Gosp. dr. Gregorin tam je že dobro pojasnil pomen in namen ravnokar prečitane resolucije. Prepričali ste se lahko, da je ta misel dobra za vas in za državo. Morda me povpraša kdo: ako je stvar tako nujno potrebna za državo, zakaj pa čaka ista, da jo še le prosimo mi? Častiti zborovalci 1 V Trstu živita v kompaktni ma*i ilve narodnosti: italijanska in slovenska. Mi vsi vemo dobro, koliko Slovanov je v Trstu. Ali statistika, uradna statistika, govori drugače. V resnici nas je gotovo dvakrat toliko nego govori statistika. A vladni krogi sodijo na« vadno — po statistiki.
Vi veste tudi, da plačujemo tudi mi davke in dajemo državi vojakov prav tako kakor drugi (Klici: Še več!) — d A, še več, kajti med Itali- . jani je mnogo takih, ki so došli iz lačne dežele od onkraj morja, ki so torej inozemri. (Odobravanje.) Vendar imajo Lahi vse, mi pa nič. Po vseh uradih — tndi državnih — gospodari laški jezik. iu hko ze itaieri uradnik spregovori sloveti- > sko besedico, zgodi se to le prisiljeno 1 Po takem i moramo mi nositi vse dolžnosti, koristi pa ne uživamo 1 Zasleduj^ za vzroki tej prikazni spomnil sem se neke pripovedke. Bog in sv. Peter sta potovala po svetil. Prišla sta k nekemu kmetu, ki se je zvat Hana Mttller, bil je torej Nemec. Prosila sla ga, da ima postreže, kar se je tudi zgodilo. Pred odhodom je vprašal Kristus kmeta,
PODLISTEK
Krivoseška gostilna. 9
Srbski spisal Gjuro Jaknić; preložil A. B.
Mogoč«, da je ta hip kaj mislil. Čelo je gr-bančil in migal z ustnicami, kakor bi nekaj prešteval.
„Ala, bode kaj iz tega ?* je vprašal pop. .Daj mu roko, stari, pa dobro srečo I*
„Bog daj", je spregovoril Stojadin, ne ved6, kaj in o čem govori.
„Polinhit«. se", vmešal »e j« eincar.
Sodnik je ustal s stola, stopil k Stojadinu, podal mu roko, objel ga in poljubil.
.E, pa moraš Stojui tudi dati kaj prinosa", velel je pop, „daudaues je taka navada. Bogme, da ne dobiš z lepa tako dobrega za Stojno, kakor je sodnika Bogosava Mirko! Lep dečak I Vrl de-Čak 1 Lepa tvoja Stojna bode srečna žnjim".
O teh besedah se je oživil obraz nezavestnega Stojadina, oči »o »e mu zaiskrile nenavadno. V besedah popovih je res videl srečo svojega otroka ; za njimi pa ni videl pasti, katero »o mn nastavljali ti nieemniki. O sijajui bodočnosti svoje ljubljenke je pozabil sedanjosti, ni upošteval dolgov,
česa da si 2eli v plačilo za svojo gostoljubnost? Kmet je odgovoril: Vrečo denarja! — Sla sta dalje. Prišla sta k kmetu, ki se je imenoval Marco Rosni. Tudi ta jima j« postregel, h na jednako vprašanje Kristusovo si je želel s t a c u n e napolnjene z robo, — Od Laha sta prišla k Madjaru Erdeku Isztvanu. Le-ta si je želel — veliko ž i t a t Nazadnje sta došla h kmetu, ki se je zval Matija Veter. Slovenec je bil. I ou je postregel potnikoma. A ko gaje vprašal Kristus, česa bi si želel, odgovorila je ta slovenska sirota: Brado ništal In vidite, od tedaj ima Nemec veliko denarja, Lah veliko robe in Madjar veliko žita, a Slovenec, duSa čista, nema — ništa! (Hrupna veselost in ploskanje.)
Tako je torej, vidite spoštovani zborovalci, ta je vzrok, da Slovenci nimamo — ništal Mi ne dobimo ničesar, ker le molčimo. Ako bi pa zahtevali primerno odločnostjo, dati bi morali tudi nam. Onemu pa, ki ničesar ne zahteva, se tudi ničesar ne da.
Pri nas v Trstu je seveda stvar — to moramo pripoznati — težavna. Tu bi nam menda ne dali veliko, tudi ko bi zahtevali. Koliko moramo prosjačiti za jedno borno slovensko šolo v Trstu i Koliko morajo beračiti prebivalci iz Gropade in Padrič I Pošiljajo jih od Poncija do Pilata 1 Celć v ta namen pofiiljajo komisijo tja gori, da se ista prepriča, da-li je na Krasu — burja I (Hrupna veselost^ To je tako, kakor da bi nas hoteli imeti za norca. Zakaj tako ? Ker zahtevamo slovenske šole! Tako je tudi v vseh drugih stvareh. Ko gre za naša korist, tedaj ima mestni magistrat navadno gluha ušesa.
Taka ne more iti naprej. Okoličani! Sami se morate postavit! na noge! Zahtevati morate sredstev, ki vam pomorejo do boljšega položaja. Priporočam vam torej tudi jaz, da vsprejmete resolucijo. Ta misel je jako zdrava in koristna. Dokler ne bode gospodarja nad našim magistratom, ne bode bolje. Okrajno glavarstvo bi bilo nekak nadzornik nad magistratom.
Iz govora dra. Gregorina ste tudi razvideli, da mi se nočemo odtrgati od Trsta. Ne, ampak
v katere je bil zakopan, niti raznih nemoinostij, ki so bile ta poti, niti tega, seli mladca tudi ljubita. Ta hip mu je nepopisljiva blaženost polnila srce, nedoumno in čudovito čustvo, in to je bila njegovega otroka sreča, o kateri je sanjal.
„Pope-, spregovoril je s krepkim glasom, .kar premorem, vse dam svoji Stojni, vss! Hišo in dvor in ribnik! Mi pa bodema živeli pošteno, kakor drugi siromaki, o delu svojih rok !•
To je govoril jasno iu razumljivo in nikdo bi ne bil smatral njegovih besed za govorjenje pijanca ; tako odločne so bile, polne trdne volje! Taka izjava bi tudi strogemu sodniku mogla biti podlaga, da sestavi oporoko To je bila v njem moč očetovske ljubezni. Preko blata pijanosti so se čuli nje nebeški glasovi!
.Ne, Stojadin", je odgovoril pop malomarno, „mi nočemo tvojega imetja. Jaz bi le rad, da ti porabiš ugodno priliko in preskrbiš svojo Stojno. Mi bi seveda radi videli, ko bi jej podaril vsaj pašnik, ki leži ob potoka... in to ni Bog vedi koliko za srečo otrokovo. Saj Cesto revni ljudje več store za bodočnost svojih otrok".
„Da, pope, vse storim za srečo svojega o-troka !" je i*kel Stojadin, a ne več tistiui »gujeut,
želimo le, da bi tudi vi imeli besedo, ne pa samo Lahi. V to treba zložnosti. Ako bodemo prosili združeni, se vlada gotovo omehča in nam spolni našo željo. (Pohvala. Ploskanje.)
Resolucija js bila sprejeta soglasno, na kar je sledilo dlje časa trajajoče ploskanje, sprem« ljano po živio-klicih.
Predsednik M a n d i i: Dospeli smo do zadnje točke:eventnvalni predlogi. Kdo želi besede ?
Za besedo se je oglasil g. M. Kamuščič: Ljubi očetje in možje I Kdor nič ne zna, nič ne velja. Zato je šolsko vprašanje jako važno. Povsodi je skrbnih gospodarjev, ki varujejo šolo. Taks varstvo je posebno potrebne, kjer je več narodnosti. Tako je ravno pri nas v Trstu. Tu živimo ukupno Slovenci in Lahi. Naši gospodarji bi morali torej jednako skrbeti za slovensko in laško šolo. Ali kamor se ozremo, povsodi vidimo, da je za Lahe samo žito, za nas pa sam plevel. (Pohvala.) Povsodi je polno laških šol, vse deluje na to, da se te dole polnijo — z našimi otroci. Po takem mora zaostajati naša mladina. Tržaški magistrat ve dobro, kaj pomeni dola. Zato si varuje pravieo do šole. ( Nam se jemlje luč, svetloba. Naša mladina pa ' treba luči, da bode vedela, kaj se godi po svetu. : Nasprotniki vedo, da je Slovenec bistre glave, j zato se ga boje in mu nočejo dati šol. A moje me« j nenje je, da bi morala vlada pritisniti na magistrat.
Magistrat se izgovarja na določilo zakona o 4 kilo-| metrih daljave. Toda, ako to določilo ne velja za ; mesto, ne bi smelo veljati tudi za okolico, saj se-| stavljamo vsi jedno samo občino. — Iu glejte, kako je se srednjimi Šolami. V nemške ne morejo 1 vaši otroci, ker ne znajo jezika, v laških pa je ; strok kmalu zgubljen za na9. Na nemških bi shajali nasi otroci k večjemu, ako imajo inštruktorja. : Tega pa ne more plačevati naš kmet. To je sled-! njič sprevidela tudi naša vlada in je ustanovila | v Bojanu nekako pripravnico za slovenske otroke, i Toda ta pripravnica je v Rojanu. Ali pa inore vaš | otrok zahajati v Rojau ? Kdaj naj bi odhajal od . doma, kdaj prihajal domov P Kdaj naj bi se ufiil, kdaj bi se pripravljal za šolo ? Ni mogoče. Pred-' lagam torej resolucijo:
i kakor prej. To je šinilo kakor blisk iz oblakov ! njegove pijanosti. Po teh besedah pa je umolknil; ! z obema rokama je krčevito držal čašo in srpo gledal pred-se.
Med tem je na popov migljaj cincar prinesel črnila in papirja. Pop je pisal iu sodnik mu je ne-: kaj šepetal na uho. Stojadin je zopet čisto mirno gledal, kako se je popovo pero premikalo nem ter tja, kakor človek, ki prvikrat vidi, kako deluje ■troj, ki vidi, kak« velikansko učiukuje, a vendar n« v«, kaj ga giblje. Ko je bil pop dopisal, pričal je čitati Stojadinu na glas, da „on, Stojadin De-limirovič, sodniku Bogosavu dolguje sto zlatov in [ ss obvezuje vrniti mu to svoto vsaj do Martino-' vega, sicer ob potoku ležeči ko3 pašnika pripade i sodniku".
Ko je prečital, je rekel mirno:
„Podpiši to, Stojadin!"
Stojadin je strmel v popisani papir, kakor da je slaboumen. Niti ni vedel, kaj se je zahtevalo od njega, uiti umal, kaj mu je prečital pop. Saj pa tudi v vsem pismu ni bilo ničesar, kar bi ! ga bilo moglo elektrizovati v njega pijanosti. Niti z besedico ni bila omenjena tu sreča njegove Iju-' bljenke.	(Prids is.)
.Slavna vlada naj blagoizvoli premestiti novoustanovljeno pripravnico v sredino mesta ali pa ■stanoviti se drugo pripravnico za vzhodni§ del mesta in njega okolice'.
(Burna pohvala.) Resolucija se je vsprejela soglasno.)
Dr. R y b a f ; Že v prejšnjem svojem govora sem povdarjal, da treba zložuosti, ako hoćemo kaj doseči. Žal, da tu ni bilo do sedaj take zbžnosti, da niso vsi okoličani jednako vneti za svojo stvar. Med lastnimi rojaki imamo tacili, ki zatajujejo svoj jezik in svojo vero. To je slabo. Izdajalci ovirajo zložno delo. Tu se apomiujam izreka pesnika Zmaj-Ivanovida, ki pravi, da sekira ne more posekati gozda, alto jej gozd ni dal toporišča. Tujci ne bi imeli toliko moči proti nam, ako bi jim ne pomagali mi sami, oziroma naši izdajalci. Izdajalci ao nesreča naroda. Vse se lahko odpusti na s v e t u, le i z d a j a 1 c u, j u d e t u, nikdar 1 (Ploskanje in odobrovanje.) Ako pa se tako spominjajo nevredni rojaki vasi, moramo pa tem bolj paziti mi, da nas svet ne bode zaničeval, nastopati moramo za svojo Čast. Če so oni ponosni na svoj rod, moramo biti ponosni tudi mi. Če bodemo vsi molčali, potem morajo misliti nasprotniki, da jim je vse dovoljeno proti nam. O vsaki priliki, ko nas hote žaliti, moramo protestovati najodločneje. Takov povod za protestovanje nam je dala nedavno veČina mestnega zbora, ko je krvavo raz-žalila našega zastopnika Ivana Goriupa. (Živio-klici Goriupu.) Je-li čuda, da je tudi Go-rinpu »kipela kri in da je ožigosal postopanje nekega člena večine proti okoličanom, onega moža, ki je označil naše prednike kakor razbojnike ?! A oni so obsodili g. Goriupa, ne da bi ga bili zaslišali. Tudi tu se moramo pokazati adružene in močne. Zložno in kakor jeden moi moramo vsi protestovati proti take. u postopanju. (Zivio klici.) Prosim vas torej, da vsprejmete nastopno resolucijo:
„Javni shod pri sv. Mariji Magdaleni spodnji protestuje odločno zoper postopanje večine mestnega zbora proti bivšemu poslancu, gosp. Ivanu Goriupu".
(Pohvala, ploskanje in živio-klici gosp. Ivanu Goriupu.)
Resolucija se je vsprejela soglasno.
Predsednik M a n d i č: Gosp. dr. Rybaf vam je že povedal, kako nasprotniki zaničujejo naš rod, nas jezik in naše zastopnike. A oni sovražijo tudi našo duhovščino. Ni res, da se je bivši škof Glavina odpovedal le radi bolezni, ampak odstopil je, ker so ga vedno zasmehovali. Ce!6 v Rimu so ga tožili. No, najviša instanca je dala primeren odge-vor na te tožbe: ravno te dni je imenovala škofa Glavino nadškofom. Sosebuo pa napadajo nasprotniki nižjo duhovščino. Gorje duhovniku, ki noče biti njih politiški agitator. Mi pa se moramo potegniti tudi z* našo duhovščino. V tem zmislu je bila sprejeta resolucija na dosedanjih shodih. Prosim vas, da jo vsprejmete tudi vi. Ista se glasi:
Zborovalci, zbrani na javnem shodu političnega društva „Edinost", protestujejo proti pogostemu napadanju katoliške cerkve in njenih duhovnov od strani mestnega zbora tržaškega in protestnjejo posebno proti temu, da bi se zlorabila eerkev za poitalijaučevanje v Trstu in okolici.
Resolucija, predlagana po predsedniku Man-diču, se je vsprejela soglasno.
Zborovalec Luka Seražin je dokazoval drastičnimi izgledi, kako mestni redarji postopajo s našim slovenskim ljudstvom. To je nezaslišano. Slovensko ljudstvo je velik dobrotnik meščanom in le-ti bi mu morali biti hvaležni, da dovaja živeža na trg.
Zborovale« Sanein Josip prosi, da bi uredništvo .Edinosti* doposlalo nekoliko številk .Edinosti", v katerih bode poročilo o današnjem shodu. (Predsednik Mandič je takoj obljubil, da bode ustreženo tej želji.)
Miha Hrvatin ne more razumeti strahu nekaterih okoličaunv pred grožnjami nasprotnikov. Saj pošten človek lahko hodi povsodi.
Predsednik Mandič: Danes ste čuli mnogo koristnih naukov in storili Bmo več sklepov. Res, da se ne moremo nadejati, da bi se takoj uresničili vsi naši sklepi; toda, ako bodemo zahtevali vztrajno, zadobimo marsikaj. Saj še kaplja vode napravi polagoma luknjo v kamen. Tako moramo tudi mi vztrajati v svojih prošnjah. Tirjajmo pov-
sodi pravice našemu jeziku, ker tudi naš denar in naša kri sta potrebna^za državo ; zahtevajmo jed-nakopi'avnost našemu rodu.
S tem pozivom zaključujem današnje razprave. A lepše in primerniie ne bi mogli zaključiti tega shoda, nego da se čutom ljubezni in udanosti spomnimo nagega vladarja. Saj tudi on želi, kar želimo mi: da bi bili zadovoljni vsi, da bi bil mir med narodi! Slava cesarju in kralju Franu Josipu 1.1
Po tem vsklik . so zaorili zborovale': trikratni „živio" presvetlemu vladarju.
Politiike vesti.
V TKSTU, duo 9 decembra 18D«.
Cesar Fran Josip v Peterburgu. Na potovanju v Peterburg bode spremljal našega cesarja baje tudi minister za vnanje stvari Goluchovski. Avstro ogerski poslanik v Peterburgu, knez Lichten-stein, ima Že v rokah ves program potovanja. Potovanje se bode vršilo sredi februvarja.
Že dejstvo, da bode cesarja spremljal tudi minister za vnanje stvari, daje temu potovanju politiško važnoat; ta važnost pa bode še posebna, ako je res, da se cesar Fran Josip že popred v Cap S. Martinu snide s predsednikom francoske republike. Na tem sestanku da bode govor o od-nošajih med Rusijo iu Francijo.
„In vendar zmagujemo!" Pod tem naslovom pišejo „Selški Listy« iz Olomuca 3. t. m.:
Koliko ee je že govorilo, koliko se ie napisalo o združenji (zjedinjenji) jugoslovanskih poslancev v državnem zboru v jeden klub. Cela knjiga bi bila iz tega.
Iz tistih pobožnih želja pa se nikoli ni nič uresničilo. Skoro bi že ne verjeli več v možnost, da bi se jugoslovanski poslanei v državnem zboru združili v eno parlamentarno skupino.
Iu veudar: po tem hrepeuenji in po tem vzdihovanji, po tolikoletnih zmotnjavah v parlamentarni puščavi, so jugoslovanski poslanci, zastopniki Slovencev in Hrvatov, konečno vendar dospeli do uresničenja edinega kluba; pač seveda preko jednega političnega trupla, nekdaj slavlje-nega .fundamentalnega" grofa Karola Hohen-warta, poslanca iz Kranjske.
Daleč smo od tega, da bi ne videli, da je j grof Hohenwart dobrim namenom sprovel jugo-: slovanske poslance v državnem zboru preko vic parlamentarizma v narodno nebo.
Kdor pošteva, kako revnim življem so se kazali Slovenci in Hrvatje v novejšem času, na parlamentarnem tekmovanju, počenši Schmerlingom pa do Badenija, ta spozua tudi, da v tej smeri za Jugoslovane ima ueizmeruih zaslug grof Ho-henwart.
Vemo, v čem se je zagrešil, a vemo tudi, s čem da si je on pridobit zadugo. Ne mečemo kamenje na moža, ki je mnogo storil posebno za naše brate na juufu, za Slovence iu Hrvate, ki je pridobil pri kroni, rekli bi, vsaj to golo ekzistenco za Slovence in Hrvate, zanemarjene toliko časa. Posebno o Slovencih moremo trditi, da so brez politične in lastne narodne zgodovine skočili ravnimi koraki v novo obliko nekdaj imenovane Avstrije, od leta 1867 pa Cislajtanije.
Brez historičnega, brez državnopravnoga, in to še brez literarnega temelja, takorekoč z golo abecednico prišli so Slovenci v državni zbor, hotć se bojevati za enako pravo z narodi velike historije (zgodovine), svetovne literature, narodnogospodarske moči in političnega pomena.
Grof Hoheuvvart jim je pomagal svojim velikim uplivom in jim tudi pomogel v resnici.
Iz hvaležnosti in v spoznanju so kranjski volilci dosledno večkrat volili .fundamentalnega" grofa v državni zbor.
Postaral se je sicer grof Hohenwart, toda odhaja z častjo s parlamentarnega bojišča.
Ravnokar se je završilo romanje jugtslovan-j skih poslancev v puščavi kouservatizma.
Grof Hohenvvart odhaja, ko se je po njegovem delu, po njegovem uplivu uresničila zmagujoča narodna ideja na slovanskem jugu.
Klub Hohenwartov se ruši pred novim državnim zborom iu njegovi slovenski iu hrvatski členi podajajo svojim neodvisnim slovenskim in hrvatskim kolegom roko k osnovanju enega, edi-
nega jugoslovanskega kluba v bodočem državnem zboru! Cepljeuje Slovanov, dosledno praktiko-vano toliko let, je završeno vsaj na jugu.
Torej po takovih časih moremo reči, da vendar zmagujemo, dami, Čehi, solidarno pomagamo slovanskim bratom Slovencem in Hrvatom.
Slovenski in hrvatski časopisi so objavili namreč dne 36. novembra t. 1. naslednjo telegra-fično vest z Dunaja: (Tu objavlja olomuški list komnnike naših poslancev).
Iz Moravske, te-le zibelke Slovanov, te-le klasične dežel« slovanske, čestitamo bratom slovanskim na jugu, da so po toliko letih, ukljub vsemu zavajanju, ukljub vsem težavam, dosegli to, da se m u rejo zediniti za odločen političen in narodnogospodarski boj.
Jedeu korak za zjedinjeuje Slovanov na juguje storjen.
Prazno besedovanje o tistem tako imenovanem poslovanjevanju je preminulo. Veliko slovansko dejstvo, iu sicer parlamentarno, se je zgodilo v naši dobi.
Iu drugi korak bi bil /.druženje jugoslovanskega kluba v prihodnjem državnem zboru s klubom češkim v jednostuostni, tako dolgo zaželjeni, v hrepenenji pričakovani — slovanski klub, katerega ime in ideje bi zamogle pretresti do temelja one pregnile razmere.
Nemška parlamentarna organizacija — uemško-liberalua stranka ali združena neotška levica —je razpadla in ravno v tem trenotku vstaja jugoslovanski klub, zasnutek bodočega velicega bojevnega, ofenzivnega slovanskega kluba, v strah vragom in v prospeh Slovanstva. Tako vendar zmagujemo nad vsem, kar nas je težilo, mi Čehi, vrli nositelji te velikolepe, vzvišene, recimo svete misli, katera se zove — Ideja llo« vanika 1
Srbski krajj se je včeraj odpeljal iz Flo-rence v Benetke. Na železniški postaji pozdravil ga je princ Neapeljski na čelu zastopnikov lokalnih oblasti.
Italija liofie maščevati umorjeno ekspe-dtfo. Iz Neapelja je odplovila oklopnica „Volta", namenjena na obrežje Benadir. Poveljnik oklopnici, fregatni kapitan Roasi, je bil pred odhodom iz Neapelja v Rimu, kjer mu je minister Brin dal potrebnih instrukcij gledć postopanja v maščevanje pri Magdiši pomorjene italijanske ekspedicije. Oklopnica .Volta* ima 130 mflž ekvipaže ter ae je ukrcalo na Iadijo 5 mitralez in drugega materijala za vojno. V Masavi se vkrca na .Volta-200 Aškarcev, ki se izkrcigo na mestu, kjer se je dogodil umor. Na obrežju Benadir je že 250 Aškarcev na razpolago.
Grška se pripravka. Grška je imela do sedaj kako 110.000 mož stalne vojske, rezerve in domobrancev. Dogodki na Vztoku so pa menda vzdramili kralja Jurja, da je izdal poslanico, a katero odreduje popoluo reorganizacijo vojske. Zasnovati se ima poseben permanentni tabor, v katerem se bode vežbala vojska. 12.000 mož rezerve se uvrsti v stalno vojsko, tako, da se stalna vojska pomnoži za tri polke. Narod grški da je oduševljenjem vsprejel to poslanico kraljevo. Grška se torej tudi pripravlja na bodoče dogodke.
Različne vesti.
Osebna vest. Naš prem. škof, msgr. Š t e r k, se je vruil l Dunaja, kjer ga je bil Nj. Vel. cesar vaprejel v avdijenciji.
Mestni svet triaiki. Kakor javljeno, bila je dne 7, t. m XXXI. letošnja javna seja našega mestnega avčta. Predsedoval je župan dr. Pitteri, prisotnih je bilo 32 svetovalcev. — Po odobrenju zapisnika prejšnje seje priobčil je župan dopis družbe prijateljev detinstva, ki iavlja, da nameruje podariti ubožnim učencem obuvala in obleke. Zbor je izrekel družbi zahvalo. — Nato je dušel v razpravo predlog msstne delegacije, tičofii ae vladnega splošnega zakonskega načrta gle»!6 snovanja brzojavnih in telefonskih zvez. Delegacija predlaga, naj se tržaška občina pridruži prošnji, ki jo je v tej stvari uložila dunajska iu naj zahteva od zbornice poslaucev, da se umakne ta zakonski načrt, v kolikor se dotika javnih in privatnih pravic.
Zajedno zahteva predlog delegacije, da jo pooblasti mestni svit predložiti v omenjenem smi-
slu prošnjo poslanski zbornici, ter priobčiti isto tudi trgovinskemu ministerstvu — Svetovalec iu poslanec BurgKialier je omenil k temu, da vlada itak nameruje za sedaj umakniti omenjeni zakonski načrt, odobruje pa predlog delegacije, ker je možno, da se isti načrt v kratkem utegue z nova predložiti zbornici. Mestni svčt je uu to vsprejel •be točki predloga delegacije. — Nadalje je ode-bril, da je darove iz rent pstanove .Nadvojvoda Ferdinand Maksimilijan" razdeliti tako-le: 6 darov po 50 glu, 10 po 25, 20 po 20, 25 po 10 in 1 po 12 gld.; vaega torej 62 darov v skupnem znesku 1312 gld. — Nadalje je zbor brez razprave vsprejel proračun mestne ubožnice za leto 1897, in delavnic za zapuščene otroke ter slednjič dovolil dodaten kredit 300 gld. mestnemu muzeju Revoltella. Ob 8. uiiježupau zaključil javno sejo.
V	sledeči jej nejavni seji je zbor vspreiel ostavko primanja dr. Nikoliča ter sklenil razpisati natečaj za službo zdravnikaprimarija za novoosnovani kirurgiji oddelek.
Odttop. Predsednik zdravniškega kolegija mestne bolnišnice tržaške, dr. Jurij N i c o 1 i c b, je dal svojo ostavko, <ia „ne bi provzročil zadrege v nekem vprašanju, tičočem se osebno njega, kar bi moglo dati povoda interpelacijam*. Mestui svčt je v poslednji svoji seji vsprejel to ostavko.
Župan piranski pod obtožbo? List „Reiclis-wehr" javlja : „Iz Trsta nam javljajo: Državno pravdnistvo je uvelo kazensko postopauju proti županu piranskemu, dru. Fragiacomu, radi uapitnice, ki jo je izustil povodom edkritja Tarti-nijevega spomenika. Zaslišanih je bilo že več oseb.
V	oni napitnici je bilo migljejev irredentistiŠKe nravi".
Tako poročajo oflcijoznemu listu duuajskemu. Na stvari mora biti nekaj na vsaki način. Ni uaoi navada, da bi obsojali koga, dokler ni dokazana njega krivda. Zato nočemo tudi v tem konkretnem slučaju obsojati dra. Fragiacomo, dokler sodne oblasti ne dokažejo njega krivde. Ali na sploh moramo ponoviti zopet iu zopet, da krivcev na raznih izgredih in demonstracijah, ki so se vršile zaporedoma po Istri, ni smeti iskati le med golorokimi lunaki pouliškimi, ampak med inte-lektuvelnimi provzročitelji, stoječimi navaduo za kulisami. To, kar se je vedno označalo kakor odločna volja „naroda" in ki je le preveč impono-valo tudi slavni vladi, je bila le volja klike in voditeljev. Ubogo ljudstvo je pobiralo le kostanj iz ognja za laško „gospddo". Tega ne vemo, da-li je župan piranski res kriv, česar ga doižć. Ali to vemo, da so napitnice „iredentistiške nravi" le naravni produkt dela vse njegove stranke. V tem delu pa je ravno obsežena tista iredenta, katere obstanek se je toli trdovratno tajil do najnovejlh dnij, vzlic vs-rn naši in, na dejstva oprtim opozarjanjem.
Iz „pomij". Mrlveci jašejo naglo. Nedavno še smo pisali „osorno in robato." Osornost iu rabatost sta že viden znak degeneriranja Časnikarstva; nli predvčerajnjem smo izvedeli, da zajemamo — iz pomij!! To nam je povedal „Slov. Narod". Kaj naj stoii siromak, ki tiči v pomijah ? Molk. modri molk, druzega sveta ne moremo dati sami sebi. Molčimo torej! Molčimo iu opazujiuo — stoječi notri do vrata v pomijah — strmč in občudovaje, kako spretno vihti „Slov. Narod- svoj vsikdar elegantni rapir v Časnikarskih polemikah 1 Opazuj-mo, občudujmo, divimo se!! Morda nam vendar pride spozuauje, kako nespametno je, ako se hotč ljudje, pogreznjeni v pomije, kosati z ljudmi, z — elegantnim rapirjem v roki. Človek naj nikar ne precenjuje svoje vrednosti. Vsaka šola nekaj „košta".
V tem spoznanju nočemo se spuščati v nadaljnjo polemiko o aferi Trstenjakovi. Ali vpra-aauje; kdo se je večkrat motil — nii v Trstu, a1' pa „Narodova" gospoda v Ljubljani ?, je pre-mikavuu iu interesantno, da ne bi se malo pomu-dili pri njt*m. Le malo treba motriti dogodke zadnjih par let sem ter si ogledati sedanje razmerje med ljubljansko gospodo iu — ne le tržaškimi — ampak vsemi izvenkranjskimi Slovenci. Tako malo duševnega iu politiSkega kontakta ni bilo mcrda še nikdar, nego ga je sedaj med slovenskimi pokrajinami. Blagoslovljeui boditi družbi sv. Cirila in Metoda iu pa Mohorjeva! Oni jedini nam še predstavljati celokupno-* naroda
slovenskega. Da ni njiju, pretrgane bi bile že vse vezi in svet bi si kakor kako posebnost ogledoval fragmente nekdanjega naroda slovenskega in stari ljudje bi pripovedovali legendo o vzajemnosti slovenski. To samoubijalsko početje si je nadelo svojo krono ob otvoritvi „Narodnega doma", ko so gospoda porušili kontakt — z velikim delom svoje lastne stranke. Tako daleč so dotirali ljudje, ki se nikdar ne „motijo". A mi, ,ki se motimo", smo tako rekoč z uro v roki pričakovali trenotka, ko pride tako, kakor je prišlo iu kakor drugače ni moglo priti.
Ako pa gospdda še vedno ne hotč videti stvarij kakoršne so, nam potrjajo le, da stojimo tu pred problemom politiško-strankarske psihologije. In pred takimi problemi se mora umakniti polemika in morajo obmolkniti celo oni, ki zajemajo iz — lonca pomij.
Ob takem razpoloženju one gospode, ki se ne motijo, se nismo ni malo čutili razžaljene, ko se nam je nedavno tems sporočilo iz Ljubljane, da se je neki člen — nič ne dč, da isti ni ravno prvak; saj moramo misliti, da je mož govoril, k a-korječul od d r u z i h — izjavil, da se Tr-žačani zato jeze na Ljubljančane, ker jih le-ti nočejo obsipati — z d e n a r j e m ! Kaj mu čemo? Mož meni najbrže, da ima sleherni človek svoje prepričanje — v žepu. Obzorje mu je ozko in zato sodi ljudi se svojega nizkega žepnega stališča tudi ta n, kjer gre za sveto domovinsko stvar. Zato se ne jezimo. Tržaški rodoljubje so že dali in dajejo sosebno v sedanji diobi toliko dokazov o brezpogojni udanosti do domovinske stvari, toliko dokazov o zavedanju svojih dolžnosti do celokupnosti naroda, da smejo pač biti brez strahu, da bi tudi narod slovenski podtikal njih delu in trudu take — umazane motive.
Za Božićnico so darovali: A. M. Š. 20 Kr., Monsignor Flego 20 Kr., Ć. g. H. Sonc 10 Kr., Neimenovana 10 Kr., Č. g. J. Macarol 4 Kr., č. g. F. S. 10 Kr., g. M. Kolman 2 Kr., č. g, A. Hrovatin 4 Kr., gospa Matalija Truden 30 Kr.
Zs podružnico družbe sv. Cirila in Metoda
na Greti nabral je g. Ivan Sancin med slušatelji šumarskog i gosp. zavoda v Križevcu 10 gld. ua račun, da se upišejo kot pokrovitelji ter nabralo seje v pušici nabiraluiku v zadružni krčmi v Rojanu 2 gld. 40 nč.
Za .Božićnico" družbe sv. Cirila in Metoda na Greti je nabral Ivan Treven od sledečih gg: Anton Gustin, Fran Ferfolja, Anton Snidersich, Fran Štrekelj, Vaclav Holaček, Pavel Ločnik in Anton Strigel, vsak po l krono; Ivan Treven 2 kroni; Ivan Palčič 60 stot., Fran Cvetreznik 50 stot., Anton Maurič, Josipa Jež in Martin Furlan vsak po 40 stot., Fran Bernetič in Just Venuti vsak po 20 stot.
Poštni alužnlki iščejo priboljika. Predvčerajšnjem se je predstavila trgovinskemu ministru baronu Glanzu deputacija 4 poštnih služnikov. Deputacija je izročila ministru spomenico, v kateri je obrazložen položaj postnih služnikov in v kateri prosijo priboljška. Miuister je vsprejel deputacijo milostno in je obljubil, da se kolikor možno že v kratkem ustreže željam poštuih služnikov.
členom „Del. podp. društva" se uaznanja, da se bode obdržavala ambulanca od novega leta naprej v društvenih prostorih, vsaki dau ad 9. do 10. ure predp. i u ne več po lekarnah, kakor je bilo do sedaj.
Občina Kastavska išče blagajnika. Opozarjamo na iuserat na zadnji strani.
Izvrševalni odbor trgovcev s kolonijalnim blagom nam naznanja, da se je od strani trgovcev soglasno storil sklep, da je opustiti božična darila in da sleherni trgovec podpiše kak dar v dobrodelne svrhe. V pobiranje dotičnih doneskov je pooblaščen g. I. Čer ne. Pobiranje se je začelo včeraj.
Veliki koncert „Slovanskega pevskega društva v Trstu". V zmislu nedavno dane obljube
priobčujemo tu vspor^d koucerta, ki ga priredi to društvo dne 13. decembra v redutni dvorani gledališča „Politeama Rossetti". Vspored bodo izvrševali moški in ženski zbor ter vojaška godba. Isti je sestavljen tako le : 1. Jenko: „Naprej 1" orkester. 2. Hausmaun : Pater Serafin, ouvertura, orkester. 3. A. Hubad: „Narodne pesmi", A) moški zbor: a) Stoji, stoji tam Beligrad; b) Ko b' sodov ne bič, c) Zuiiraj vesel, d) Lovska. 4. Ivanovič :
„Meteor", valček, orkester. 5. „Sarafan", uie-au zbor. 6. A. Dvorit: „Koncertna fa itazija za gos!i-, orkester. 7. F. S. Vilhar: „Hrvatska davorija", moški zbor spremljevanjem orkestra. 8. Pehel; „Sokol v begu", galop, orkester. 9. A. Hubad: • Narodne pesmi": B) mešani zbor : e) Je pa davi slauca pala; f) Prišla je miška; g) Luua sije; h) Bratci veseli vsi!, i) Ljubca, povej, povej!, k) Škrjanček poje, žvrgoli. 10. Leibold: „Hrvatski dom", velik potpourri, orkeRter. 11. Anton Forster: „Gorenjski slavček", moški zbor spremljevanjem orkestra. 12. Ipavic : „Domovina", duet, orkester. 13. Ant. F5rster: „Ave Marija", mešan zbor spremljevanjem orkestra. 14. I. pl. Zaje: „Nikola Subič Zrinjski", veliki duet.
Izpred porotnega sodišča. O drami, ki se je letos ua praznik sv. Justa zvečer razvila v prijaznem Skednju, sporočili smo svoječasno kolikor-toliko obširno. Radi tega se moremo danes omejiti le na objavo bistveuih toček iz razprave same, omenivši le na kratko obtožnega spisa.
231etui težak Ivan Flego-Kokališče iz Skednja se je 2. novembra 1.1. zvečer v gostilni v domači vasi spri zbok ničevih vzrokov z mladeničem Ivanom Sancinom-Gapo, ga pozneje počakal na ulici, obnovil prepir in ga nenadoma udaril dvakrat z nožem. Jedna rana je bila smrtna, kajti nož je bil prerezal Sancinu na levi strani vratu žilo iu narezal pljuča. Ranjeni je umrl nekoliko trenotkov zatem. Kakor je dokazalo paranje trupla pokojnikovega, ulila se je iz prerezane žile ranjenemu kri takd močnim curkom v prsno votlino, da ga ne bi bil mogel rešiti neizogibne smrti noben zdravnik, tudi ako bi bil v istem trenotku priskočil v pomoč. Flego je bil zatorej obtožen ubojstva.
Obtoženec se ni pripoznal neposredno krivega, ampak trdil je, da ga ;e bil napadel Sancin, ga zgrabil za grlo, a on, Flego, da je zatem uporabil nož, da si ubrani svoje lastno življenje. To trditev pa sta kolikor toliko ovrgla jedina dva svedoka, ki sta bila zaslišana v tej razpravi, namreč zidar Ivan Godina-Popek in pa Miha Mavrič. Nobedea njiju ni videl, da b«. bil Sancin zgrabil Flega za grlo, pač pa sta videla, da je Flego udaril Sancina na vrat, noža pa niuta epaziln.
Razpravi je prisostvoval tudi pukojuikov oče. Isti je zahteval 65 gld. odškodnine, namreč 40 gld. za pogreb svojega sina in 25 gld. za obleko, ki jo je imel ubodeni istega večera na sebi, katere obleka ni več za raba, ker je vsa okrvavljena. — Porotniki so soglasno pritrdili tpašanju glede ubojstva, a istotako soglasno so zanikali vprašanje gledč morebitne samoobrane. Na podlagi te raa-sodbe je sodišče obsodilo Flega, kakor smo to ža javili, na štiri leta težke ječe in ua 66 gld. odškodnine, ki jo ima plačati očetu pokojnega Ivanu* *
• *
Danes bode razprava proti delavcu Cezarji Picirilliju, obtoženemu, da je na Voloskera ubil delavca Bardija. O toj razpravi sporočimo prihodnjič.
Ponesrečen vojaški begun. 231etni vojak 1 van Jedrejčič iz Pazina, službujoči v tu nastanjenem pešpolku št. 97, oddaljil se je pred jednim tednom iz vojašnice, hotš ostaviti vojaško službo. Taval je po okolici in slednjič obnemogel obležal v jarku poleg ceste via Cisternone. Tam so ga našli po naključju. Bil je pol mrtev od gladfi in mraza. Obvestili so o tem vojaško oblast, ki ga je ukazala prenesti v bolnišnico. Zdravniki so konstato-vali, da ste siromaku nogi povsem otrpnili in da torej bržkone kri ne bode več krožila po njiju. Treba ja bode odžagati.
Utemeljena leta I8KO.
Trgovina z vinom na drobno in na debelo
tvrdke Frane Radič-a
v Bolu, v Dalmaciji.
priporo&a svojo odlikovano salogo naravnega vina črnega in rudeftega (Jiler)- Grozdje trga v svojik vinogradih, tlati isto najvefto opreznostjo ter pripravlja po najraoijanalneji metodi moderne ojnolugije. Naroibe vaprejemajo Be od 10 litrov naprej proti gotovini frank« Bol. Do 20 litrov p»-iilja se v steklenicah, a od i.-0 litrov naprej v sodčkih proti povrnitvi iatih na stroike itr&nke. Gene najugodneje
701etni težak Alojzij Antonini, italijanski podanik, si je skušal predvčerajšnjem
končati življenje na tukajšnjem pokopališču na grobu svoje žene. Zabodel ae je s kuhinjskim nožem v želodec, prizadevii si hudo rano, segsjočo cel6 v jetra. Stokanje ranjenega privabilo je ljadi, ki ao pozvali stražarja. Le-ta ga je dal urno prepeljati v bolnišnico. Zdravnikom se je posrečile, da so starcu jako spretno operacijo zašili želodec in jetra. Toda k\jubu temu je umrl včeraj, kajti mož je bil star in vrhu tega jako oslabel, ker je bil isgubil mnogo krvi. Vzrok temu samomorn je baje žalovanje po ženi, ki mu je umrla lani in pa neki prepir z lastnim sinom.
181etna kuharica Marija Zakrajšek, službujoča pri obitelji Mangold, ulica Commerciale 47, sav dala si je predsinečnem s karbolno kislino. Naslednje jutro so jo našli mrtvo, ležečo ▼ postelji. Ne znamo vzroks, ki je mlado dekle gnal v smrt.
Logar v Pulja. Vsled naloga višib oblasti ostane državni gimnazij v Pulju zaprt do daljnje odredbe. Vzrok temu nalogu je epidemija, legir, ki v Pulju nikakor noče omenjati.
Stenski koladar. Tiskarna Dolenc je izdala jako
lično prirejen stenski koledar in ga prodaja po 90
nvč., s pošto 85 nvč. Ker je takov koledar jako
priročen in potreben vsaki rodbini, opozarjamo si.
občinstvo, da ne bode kupovalo drugje laških,
ampak naj kupijo raje slovenskega v gori omenjeni tiskarni.
Zvar v človeški podobi. Ia Odese javljao: Kočijaža Gregorija Pahamova je motilo v spanju jokanje jednoletnega gospodarjevega sina, ki je spal v isti sobi s kočijažem. To jokanje je Paha-movo tako razjezilo, da je skočil iz postelje, vzel iz miznice nož in prerezal otrokn grlo 1 Pred eod-nikom je ta nestvor povsem hladnokrvno priznal svoj zločin. A nsjstrašneje je to, da je ta brezsrč-než pri povsem zdravi pameti f
Zasafcsnl ponarajalci denarja. Policiji v Budimpešti se je posrečilo prijeti in zapreti družbo 5 ponarejalcev denarja. Ti Ijndje so že celo vrsto let bavili s ponarejanjem srebrnih goldinarjev, katerih so mnogo tisoč komadov spravili v promet.
Koledar. Danes (10 ): Evlalija, mučenica ; Melbijad, papež, muč. — Jutri (11.): Damsz, papež; Tason, opat. — Mlaj. — Solnce izide ob uri 31 min., zatoni ob 4. uri 11 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 10 stop., ob 2 pop. 12*5 atop. C.
Iz gledališkega življenja dunajskega.
v.
Sr»oaiia vernih duš provzročil je menda povsod obligatno uprizoritev igre .Mlinar in njegova hči". Najboljši dokaz za veliko moč navade je, da se ta igra vedno in vedno te dni uprizarja — in gledišča napolnuje, kljub vsemu prigovarjanju kritikov, ki so jej mnogo neprijaznejši nego v istini zasluži 1 Vender je že pričela zgubljati na svoji priljubljenosti. Dočim je še pred nekaj leti bila na vsporedu vseh dunajskih gledišč po več dnij, omejena je bila letos le n* praznika sama in tudi tu največ le na popoludnevne predstave. Tem čud-nejše je, da jo je dvorno gledališče, ki jo je nekaj let sem zamenjalo z Grillparzerjevo „Prababico", vnovič sprejelo v svoj repertoar.
Tudi Slovenci obiskujejo „Mlinarja in njegovo hčer" vsako leto, dasi ima dramatično društvo v svojem arhivu prevod Grillparzerjeve drame, inje tk — ako ie hočemo res vpostevati stari običaj — mnogo primernejša. Ljubitelji groze in strahov bili bi žujo povsem zadovoljni, a ob jednem imeli bi priliko, izpoznati dramo istinite pesniške vrednosti. Ona sicer pripada takozvanim „usodnim igram", ki so svoj čas močno in bujno pognale v nemškem slovstvu, opirajoče se na Schillerjevo „Mesinsko nevesto", ter zlasti v Cahariji Wernerju iu Adolfu Mullneru dobile giavna reprezentanta. To, da je jbnakdv pojffn posledica pfoUetstva iz prešnjih rodov, a ne iz pogreška, nastalega lastnega dobrovoljnoga delovanja, — to je njih ve-Jjka napaka. Grillparzer je znal to dobro, on sam p avi, da ni imel namena, da bi utelesil slepo Vladajočo družinsko usodo, temveč v podedovanjo pregrehe (kakćr je dl 0r. to verski dogma) le skrivnostno vlado pravičnosti; ter opravičuje to idejo s tem, ako je to.zmota, r da so glavne zmote
človeške narave istine v poeziji. — No, ako so Grki verovali v slepo moč usede, ako verujejo te Mohamedani, ako je ta vera več ali maqj razširjena tudi med drugimi narodi, — veader dandanes nikakor ne živi več v prepričanju isobražencav, ona nam torej nikakor ne zadošča več v drami, kjer zahtevamo po pravici doeledno, is značajev izvirajoče delovanje, ter is tega provzročeni in v tem opravičeni propad junakov. Zato se tudi usodne igre niso vzdržale, temveč so izginile. — Le Grillparzerjeva .Prababica" še živi, ker mnogo vrline odvagujejo ta nedostatek. V krasnem jeziku nam podaje izborno karakteristiko značajev, vrlo zanimivo, dasi romantiško snov (tudi v tem kaže se upliv Schillaijevih „Razbojnikov") in dramatično silo. Ta prvenec naj odličnejšega nemškega pesnika Avstrijca zaslul je po pravici ter mu pridobil priznanja. Zato zasluži, da se tudi Slovenei toznanijo žnjim. Uverjen sem, da si naše dram. društvo pridobi obče priznanje, ako drago leto mesto „Mlinarja* poda „Prababico1.
V gledališči ob Duniy«ici bils je iste dni zanimiva predstava madjarske opere Hubay-eve
, Vaški potepuh1
zanimiva zlasti v glasbenem
oziru, ker je zložena povsem v duhu narodne ogerske (ciganske) godbe; motivi čardala prepletajo jo povsem in oglašajo se cel6 na marsikakih krajih, kjer se nam ne zde umestni. Kdor je čul poleg vse obilice narodnih motivov vendar stroge umetnijsko glasbo Smetanove „Prodane neveste*, ta je čutil, kolik razloček je med slovanskim in med madjarskim glasbenikom. Opera sama je zmes staroitalijanske osladne sentimentalnosti in velikega Wagnerijanskega hruščs, ae da bi dosezala melodljoznosti Lahov ali instrumentacije Wagner-jevo. Ona ima le nekatere srečne in lepe muzikalne točke, tako zlasti uvod k tretjemu dejanju, ki nam riše življenje na pusti na zgodnje jutro. Humoristična oseba nočnega čuvaja je povsem ponesrečena. Uprizorjena je bila opera, z ozirom na operetno osobje, dobro in skrbno; obiskovaua pa jako slabo. Vzdržala se je le malo dnij ter pač izginila za nase odre za vselej. S e v e r u s.
Najnovejše vesti«
Dunaj 9. Zbornica poslancev je vsprejela borzni davak v tretjem Čitanju.
Slankamen 8. Danes so zatvorili tu ritmojstra Petaka, ki je bil ustrelil na svojo soprogo in na nekega poročnika, ko ju je zalotil v živahnem medsebojnem pogovoru. Poročnik Korb je le lahko ranjen, a tudi soproga Petakova utegne morda ozdraviti.
Sredec 8. Opozicija, ki je štela poprej 50 od 150 poslancev, se je skrčila na 15 glasov.
London 8. „Times* svetuje Španjski, naj dovoli Kubi primerno samoupravo in stori tako konec utrasueuiu noju. Govori se, da je poveljnik španjske vojake na Kubi, general Weiler, ranjen.
Trgovinska bnojaivk« in v«atl.
.j a .".i lavama. Pienien '.ujutoti—•—• —•— i nmonn spomlad 1S9« 8.05 do 8 06 Oves za spomlad 5*91— 6*9S. Iti /h spomlad 6.74—0.75. Koruza za maj-juni 1897. 3.95*8.96 nova oit 7h kil. f. 8 95 -8-80 od 79 Hlo. 8.36—8 40 , o l HO kil. f. 845—8 50 od 81. kil. f. 860 8-85 , od 82 kil. for. 8.65 8.70. JeAmon 6'10—8 — prpso 5 65 6 10.
Pieniea: Slabe ponudbe, mlini rezervirani — trg mlačen. Prodaja 8000 mt. it., nekoliko nvfi. cenej o. Oves ■talen Vreme: lepo.
Pr*!?<\. Neratinirani sladkor for. 12'—, november-december 19*10.
Pr.»«a. Oentrifugal no»i, postavim« •» Trst t carino vrml orfpoAiljatev proeoj f, 33'60 S8-75 ConcaHS« 84*60—*84.75Četvorni 86*—■■—• — , V glnval> no.lih 87--•—
Euvre. Kava Hunto« goori h veruje z« december 62'— en april 69.50. stalno.
3ambnrg. »mimoo k^ci) »vermrt- m duoombur 50.75 z« za maro 1897. f. 61.75, za september 52.75 stalno.
I> <ut <ru f% • m U flt
Driavoi doi»f •/ papirju „ „ t Hrebru A.VMfrijnka leuttt v zlatu „ „ r Ironah Kreditne akcije . . , London 10 Lat. . . .
20 murk
*w> :»r.i. n.
daoamb ra n t* t»Q
predvfiuraj danes
101.85
101 8!>
122 65 100.75 365.10 119.90
11.76 45.52
101.30 101.85 199.75 100.80 866.75 119 90 9.54 11.77 45.45
ZELEZN1ŠKI VOZNI RED.
a) DviAvn« šclscnioa. (PoBtaja pri sv. Andreja
Od dni 1. oktobra 1896. ODHOD s
6.30 predp. v Herpelje, Ljubljano, na Dunaj, v Beljak. 8.36 „ v Herpelje, Rovinj, Pulj, Divačo in na Dunaj 4 40 pepol. v Herpelje, Divačo, Dunaj Pulj in Rovinj. 7.80 „ v Horpelje (in od Herpolj brzovlak v Pulj, Divačo, na Dnnsj, v Beljak.) Lokalni vlak ob praznikih 9.20 popol. v Divačo.
, , (DOHOI): S.06 predp. iz Ljubljane, Divače. Hsrpelj. 9.50 . iz Pulja, Rovinja. 11.16.n „ is Hnrneij, Ljubljane, Dunaja.
T.Oi pepel, is Polja, Izbijane, Drunja.
• i"*!!**	Bevinja, Duuja, Bedaka
Ljubljane,
... . Lok»lni »l»k eb prasnikih: S SS popol. ia Divate.
Broj 3567
Razpis natječaja.
U smislu zaključka obćinskog zastupstva od 1. decembra 1896. ima se kod pod pisanoga popuniti mjesto
obćinskoga blagajnika
sa plačom godignjih 500 forinti, koje se prima u mjesečnih antecipatnih obročih sa izgledom povi-ienja plade na 600 for.
Od molitelja triži se: neporočnost, podpuna sposobnost u blagajničkih poslovih u hrvatskom kao uredovnom jeziku.
Prednost dati će se onomu, koji se izkaže, da je jurve u istom svojstvu služio ili služi.
Imenovani ima položiti kauciju u gotovom ili a javnih papiri h do iznosa gođilnje plaće.
Molbe imaju se podnesti podpisanom do dana 15. decembra o. g., a imenovani imati će, da nastupi službu najdulje do konca tekuće godine. Glavarstvo občine Kastav 1. decembra 1896.
Glavar:
_M. Jeluilć.
Hišo
■ Kal i stro vo ustanovo, jedsonadstropno, z opeko krito, sto* ječo ob glavni cesti v Rakitniku pri Postojini. prodaja is proste roke Viljem Mayer na Reki, Via del Canale it 9. Cena: jedentisoč gld. Hila je pripravna za trgovino.
M. FONN
v milici Pozzo đel mare
priporoča svojo veliko salogo
zimskih kap vsake vrste
od 60 nvč. naprej in
ki obukov
od 80 nvč. naprej.
I
Dovoljujem si Vas opozoriti na svoje veliko skladišče oglja, drv, premoga in koksa v ulici S. Zaccaria štev. I (mej ulicama Chiozza in farneto).
Ker izdelujem od navedenih predmetov nekatere na lastno režijo, nekatere pa sem si nabavil pod najugodnejšimi okolnostmi, prepričan sem, da vas zamorem v vsakem obziru zadovoljiti.
Jamčim za toCno postrežbo in pošteno vago ter se priporočam z vso
udanostjo
Vekoalav Grebeno« ____________OOOOOS
Prva tržaška tvornica dvsksSss
spojena z mehanično delavnico
A. B. FANO
TRST - Tla Nuova O - TBST.
TVORNICA
DVOKDLES
W po pravem angleikem tvoru in snovi
Ta tvornica popravlja in izdeluje povsem nova kolesa, n i k i I i r a in ferniži jih na ogenj. Sprejema se nikiliranje koles vsake snovi na električno oksidicijo zlatenje, srebrenje. ko-tlovinanj« iu galvaniziranje. V zalogi so vedno kolesa lastnega izdelka po najnižjih cenah.
Vse druge potrebščine za kolesa po tvornej ceni gg. skladnikom in prekupievalcem prodaja se po odbitka na ceni.
fooooooooooooooooocoooooo
Borzni trg žt. 14
Sedanja razstava: Sijajno potovanje preko Milana in Turina; ogleina Ast; Moncalieri in otok Cuntone.
Ustopnina 20 novč. otroci 10 nov.

Zdravljenje krvi
Čaj „T l s o 6e r n I (rt * (Mlfleftorl).
Clxti kri t»-r je izvrstno sredstvu proti onim »lučajem, }<■ 111'i'; o v želodca, kiikor proti tilaliomu probavljnnju in hemoroidam. Jerion omot za ozdravljanje, stoji uO nć, ter se dobiva v odlikovani lekarni
PRAXMARER „Al din Muri" Trst, veliki trg.
Jt
Lastnik kensorcij lista .Edinost". Izdavatelj in odgovorni urednik : Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc > Trstu.