60100200
OSREDNJA KNJUNIEA
PRILIiukSKI dnevnik
Abh^na Pečana v gotovini ’ Postale I gruppo
Cena 200 lir
Leto XXXIV. Št. 123 (10.035)
TRST, petek, 26. maja 1978
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni ((Doberdoba TGovcu pri Gorenji TrebuSi, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni ((Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
gO DANAŠNJEM VEČURNEM SREČANJU Z ZACCAGNINIJEM IN VODITELJI KD
Andreotti se bo jutri posvetoval s strankami vladne večine o izbiri notranjega ministra
V senatu zaključena razprava o «zadevi Moro» z odobritvijo enotne resolucije Vljudna polemika predsednika vlade s stališčem dela PSI in izjavo Morovih svojcev
»Ud ^ — Čeprav se jc v prvem trenutku zdelo, da se bo v senatu Vo *>0*em'ka o ((liniji odločnosti« vlade do teroristov in v zadevi v® Ugrabitve sploh, se to ni zgodilo. Po kratkem prerekanju med (br..i ti jn gocja|jstj predvčerajšnjim in vzajemnem odrekanju plo-(od KPI do demokristjanov in socialistov) odobrila »ju —> .» .meri ni več sledi polemik, za katerimi se sicer še
k ;;s,,šil° črnilo zapisnikov senat-——-----—r——
- ™—	vici. Zamberlettijeva kandidatura
pa ima dve šibki točki: prva je «škandal z barakami« v Furlaniji, v katerega sicer Zamberletti osebno ni bil vpleten, pač pa njegov osebni tajnik in prijatelj Balbo, druga pa je političnega značaja. Zamberletti je bil namreč med podpisniki «pisma stotih« Zaccagni-niju in Moru, s katerim je desnica v KD nasprotovala sklepanju sporazuma o vladni večini s komunisti.
O kandidaturah za notranje ministrstvo se je vsekakor Andreotti včeraj nekaj ur pogovarjal z Zaccagni-nijem (ločeno) in celotno »delegacijo« KD. ki še vedno vodi posle »kriznega štaba* stranke.
Vrnimo se, na kratko, k razpravi v senatu. Tu je Andreotti odgovoril vsem, ki so posegli. Pri tem je dejal. da se strinja z načelnikom socialistične skupine Cippellinijem, ker
itjJ4 Je večina
l| pucii«. .v kateri ni več sledi polemik, za katerimi ** ij H° črnilo zapisnikov senat-li,v *Prave> pač pa v celoti odo-Zadržanje vlade in šc posebej iwJJnJe trdnosti v odnosu do te-bteH8' Polemika, ki so jo delno ^'alisti, kakor tudi skupina V^tih senatorjev KD pod vod-*stal|! Dttoria Cervoneja, jc tako Hti' <<atl acta*> n* Pa imc'a
.Oči
dh posledic.
lo 2 Javnosti in političnih strank Kffdtem uprte v vprašanje ime-'JopiiJa n°tranjega ministra po od-jty ^rancesca Cossige. Slednji iiwSvojem pismu sam navedel rok (tjjl0Vanja novega ministra, ko je (tčj[’ da odstopa zato, da bi «omo-V tjVe^r° razpravo v parlamen-foij, ,zPrava se je zaključila in to tHOf.J11' da je napočil čas, ko bo it p Andreotti razvozlati uganko Sejji^viti led. Tega se sam pred-kg vlade dobro zaveda, poseb-W ®edaj, ko so mu socialisti, ko-republikanci in socialdemo-jasno razumeti, da bi «pre-
.rešitev» ali slepomišenje bili >tt0 eJethljivi. Predvsem ni dopu-Hičn b* Italija v tem tako dra-listj J®1® trenutku, ko so se tero-ii, |)j,!Cer, potuhnili, niso pa izginili'1 bili poraženi ali pozaprti, . brez notranjega ministra, bn ie sicer, da ministrstvo vodi fcu^čdreotti, vendar je vsakomur Ker ’ da je to le gola formalnost.
* 6 Andreotti prve dni prihod-^J®dna odpravlja v Združene te, je Amerike sploh ni več mogo »ajl, 1 bi v njegovi odsotnosti vodil J delikatno in najbolj izpostav-Ministrstvo eden izmed pod-%„°v s pomočjo birokratov in Brdarjev.
r
j .
H vniki strank vladne večine
je predsednik vlade spo-IW( da se bo jutri posvetoval s j tiatavniki strank vladne večine '2bral notranjega ministra, lli ime bo torej znano jutri
^j^Jkssneje pred njegovim od * bo/
Ameriko.
možne rešitve?
l0M v
b I?. bo/’ več imen.1 Tako se r’ omenja možnost, da bi "ii Q]Je ministrstvo sprejel seda-XCambni minister Ruffini, na Sjj 0 niesto pa naj bi šel nek-K jd°dtajnik Caiati. če bi to ne jjH, | edijivo pa se omenja mož-c a bi Andreotti imenoval Ca-naravnost za notranjega mi-končno pa je kandidat za bidi bivši podtajnik Giu-^ .Zamberletti, ki je — kot
r. iz dobro informiranih t ~~ po godu predvsem poli-jsmS visokim častnikom, funk-notranjega ministrstva ^teniu ne nasprotujejo na le-
je jasno orisal linijo PSI, čeprav so jo nekateri v »vročih dneh« Morove-ga jetništva razumeli drugače. »Kakorkoli že, večina strank je bila proti zamenjavi jetnikov*, je pripomnil Andreotti in dodal, da pa zavrača mnenje drugega socialista, sen. Sca-marcia, ki je vladi očital, da je bila »neusmiljena«.
/
Andreotti je zavrnil tudi kritike tistih, ki so bili mnenja, da bi se morale državne oblasti pravočasno zavedati nevarnosti »levičarskega terorizma«. Po mnenju predsednika vlade sta bila pred nekaj leti fašistični terorizem in z njim povezana zarotniška dejavnost zelo nevarna in je torej prav, da so se ga državne oblasti lotile. Ta terorizem je bil v glavnem zatrt, kar je dobro, sicer bi se danes morala država braniti »na dveh frontah«.
Na koncu je predsednik vlade polemiziral z izjavo Morove vdove Eleo-nore, češ da je Moro prosil Cossigo za »oklepni avto«, a naj bi mu ga ta odrekel, češ da «ni denarja«. Andreotti je po telefonu govoril s Cossigo, slednji pa je to odločno zanikal. Pri tem je predsednik vlade opozoril
na dejstvo, da do 16. marca tudi sam ni imel oklepnega avta, čeprav je bil predsednik vlade, (st.s.)
Razprava o ceni testenin odložena
RIM — Sejo medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje in medministrskega odbora za usklajevanje industrijske politike, na kateri bi morali odločati o novih cenah testenin, so včeraj odložili. Cene testenin so že štiri leta podvržene upravnemu nadzorstvu medministrskega odbora za cene, sedaj pa naj bi jih sprostili in bi prešle pod med tako imenovane nadzorovane cene. S tem se seveda strinjajo tako združenje trgovcev kot obrtnikov, odločno pa temu nasprotuje združenje porabnikov, ki v daljši noti poudarja, da to pomeni v bistvu pustiti proste roke trgovinskim operaterjem.
RIM — Včeraj se je zaključil tridnevni uradni obisk danskega zunanjega ministra Knuda Andersena v Rimu.
IIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIinifMIIMIllllIlMiMillilliiiiiiliiillililIllllilMIlIlHllliliilllIliiiilillllililliillilliiillHIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIHIIIIIIimMIIIHIIMIIIIIIMIIIIHIIIIiiiiHiiHililiiliiiTilllMIllIllIllIllllllllMIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
KONFERENCA TAJNIKOV KPI IN RAZPRAVA NA SEJI CK PSI
Berlinguer poziva KPI k večji borbenosti Lombardi opozarja Craxija na «alternativo
V kratkem se sestane CK KPI, vsedržavni kongres pa bo prihodnjo pomlad Poudarjene razlike med levico in avtonomisti v socialističnih vrstah
RIM — Na levici se razprava o volilnih izidih 14. junija in s tem povezanimi vprašanji političnega nastopa v okviru »demokratične solidarnosti« vladne večine razvija brez pridržkov in živahno. Včeraj so se v Ulici Botteghe Oscure zbrali pokrajinski in deželni tajniki KPI, katerim je spregovoril Berlinguer, medtem ko se v četrti EUR nadaljuje razprava na seji CK PSI. Brez dvoma sta oba dogodka vredna temeljitega zanimanja, saj bosta nakazala smernice za bodoče delo obeh delavskih strank v odnosu do KD in vladne večine »po Moru«.
Komunistični tajnik je v svojem poročilu opozoril partijo predvsem
na nujnost ostrejšega, odločnejšega, bolj borbenega nastopa v okviru vladne večine. KD je treba prisiliti, naj spoštuje programe in se vede lojalno.
«Dva meseca smo bili celo naivno dobrohotni«, je priznal Berlinguer in dodal, da je to izkoristila KD, ko je na bazi razvijala propagando, ki je izenačevala komuniste in rdeče brigade. KPI ne zanika svoje dosledne linije zaščite demokratične republike, ker je s tem gleda-
la predvsem na splošne koristi demokracije in celo zanemarjala svoje strankarske interese.
Sedaj pa mora KPI razviti v okviru vladne večine in v družbi ((protiofenzivo«, ki naj vsili izvajanje dogovorjenega programa in obenem v večji meri uveljavi vodilno vlogo delavskega razreda .saj je to bil smisel oblikovanja te večine. V okviru vladne večine pa morajo komunisti nastopati s svojimi predlogi. Zagovarjati enotnost še ne pomena molčati, prav nasprotno,
za enotnost demokratičnih sil je treba znati tudi udrihati s pestjo po mizi in groziti, če je nujno, je dejal Berlinguer.
Glede socialistov .je tajnik KPI ponovil, da ostaja strategija zgodovinskega kompromisa velikih ljudskih sil še vedno veljavna, vendar to ne pomeni «vladne formule«. Nasprotno, demokratično sodelovanje komunistov, socialistov in katoličanov lahko pomeni tudi zamenjavo teh sil v vladi in opoziciji, ne da bi pri tem ustvarjali dramatičnih problemov. Pač pa je Berlinguer zavrnil linijo »alternative*, češ da bi povzročila razkol med ljudstvom, pahnila KD in katoliške množice na desno in tako pokopala samo sebe.
Berlinguer je na koncu napove
PROSLAVE OB 86. ROSTNEM DNEVU JUGOSLOVANSKEGA PREDSEDNIKA
IME PREDSEDNIKA TITA ■ SIMBOL HOTENJ ZATIRANIH LJUDSTEV ŠIROM PO SVETU
Titu so tradicionalno štafetno palico izročili na Brionih - V imenu sodelavcev mu je čestital podpredsednik predsedstva SFRJ F. Hodža ki je poudaril, da je Tito s svojim delom zares postal državljan sveta
predsedstva Jugoslavije Fadilu Hodži zahvalil za prisrčne čestitke in najboljše želje in pri tem med drugim poudaril, da mladi rodovi Jugoslavije stopajo na pot, ki so jo že davno začrtali in po katerj so šli, sprejemajo pa tudi ideje, ki so jih Tito in njegovi sodelavci uresničevali med vojno in po njej. Ker i-mamo takšen mladi rod, imamo tudi varno bodočnost — je ooudaril Tito.
Po slovesnosti v vili Brionka je jugoslovanski predsednik v beli maršalski uniformi stopil v preddverje vile in tisti trenutek so fanfare o-značile, da prihaja zadnji nosilec letošnje štafete mladosti. Pred vbodom v park okrog vile Brionka je štafetno palico prevzel 201etni makedonski mladinec Cede Djordiev-skj in jo ponesel do maršala Tita. Ko je izročil štafetno palico, je dejal:
«Dragi tovariš Tito. za tvoj 86. rojstni ran, za tvoj velik prispevek k naši sreči, svobodi in napredku ti izročam štafeto mladosti, štafeto ljubezni naših narodov in narodnosti ter mladine. Tvoje misli in dela so bila naša preteklost, so naša sedanjost, bodočnost in obveznost. Naši narodi in narodnosti, naša mladina. dragi tovariš Tito, ti čestitajo za rojstni dan z željo, da bi nam še dolgo živel in da bi nas vodil k novim delovnim zmagam po poten socializma, samoupravlianja in neuvrščenosti. Srečen rojstni dan, naš ljubljeni tovariš Tito.«
Potem ko je poslušal pozdravne besede zadnjega nosilca letošnje štafete mladosti makedonskega mladinca Čeda Djordievskega. je maršal Tito, vidno ganjen, stopil k mikrofonom in se zahvalil za najboljše želie in iskrene čestitke, ki jih je s štafetno palico dobil od vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti. Po tej slovesnosti je Tito svoie goste zadržal še na tradicionalnem sprejemu, ki ie minil v resmino prisrčnem in sproščenem raznoloženju.
VLADO BARABAi
Prizor

Kompromisno stališče je skušal vnesti Cicchitto, ki je dejal.'da bi moral PSI priznati volivcem pravico, naj ■ glasujejo «po vesti«.
Craxi je ta predlog le delno o-
(Od našega dopisnika) BRIONI — Jugoslovanski predsednik Tito je včeraj slavil 86. rojstni dan. Razpoloženje na Brionih, na otoku blizu Pulja, kjer je jugoslovanski predsednik že dalj časa, je bilo včeraj izjemno slovesno in praznično. V brionskem pristanišču se je že dopoldne zbrala množica prebivalcev Pulja in okolice, veliko pa je bilo tudi mornarjev jugoslovanske vojne mornarice.
Ta zbrana množica je dopoldne pozdravila prihod letošnje štafete mladosti na Brione. Štafeto so pripeljali z letalom iz Beograda, kjer je končala svojo večmesečno pot po vsej Jugoslaviji, na brionski o-tok pa jo je prinesel puljski profesor Bori Stipanovic. Tisti .trenutek, ko je mladi Stipanovič stopil na otoško koono, se je iz množice razleglo navdušeno in spontano ploskanj, s katerim so se navzeči pridružili naibolišim čestitkam in željam vseh Jugoslovanov predsedniku Titu za njegov osebni praznik.
Medtem ko so mladinci nosili štafetno palico po brionskem otoku, je predsednik Tito v svoji rezidenci «Beli vili« sprejel svoje najožje sodelavce, ki so mu prišli voščit za
svojil, saj je dejal, da bo PSI vodila propagando za «ne», obenem pa bo kot demokratična stranka prepustila svojim volivcem prosto izbiro,
Kar zadeva Lombardijevo o»czi-	ivi w	^ __________
cijo glede »alternative« pa je Cia- rojstni dan. Zatem se je predsednik xi odvrnil, da bo v bodočnosti dovolj -pit0 v clruž.bi člana predsedstva Ju-časa za razpravo o perspektivah, »oslarije Edvarda Kardelja odpe-sedaj pa je — po njegovem mnenju ijaj v odprtem avtomobilu v prista-— glavna naloga preprečit: »soora- nišče in se nekaj prijetnih trenut-zum med KD in KPI«, to pa socia- kov pomudil med zbrano množico, listi uspešno delajo	| potem pa se je odpeljal v vilo Bri-
Komunistom pa je Craxi naslovil onka, kjer so se nadaljevale sloves-i pikro pripombo' »Tako se zgodi ti- nosti.
daT~ da se~ bo" do "volitvah"/hra^ CK stinL ki bi radi pobrali vse, pa o-. Za rolstni dan je v imenu Titovih dal, da »e bo po volitvah zbra. , stanej0 praznih rok*, (mf. sts) | sodelavcev jugoslovanskemu pred-
Berlingucr poroča na zasedanju pokrajinskih In deželnih tajnikov KPI
(Telefoto ANSA)
KPI, prihodnjo nomlad pa bo o celotni liniji partije razpravljal 15-vsedi-žavni kongres.
Medtem se je razpredala razprava na seji CK PSI. Če je Craxi mislil, da bo z zasedanja izšel kot zmagovalec, ker mu je uspelo u-kloniti Mancovo in De Martinovo strujo, se je zmotil. Oglasil se je Lombardi in ga opozoril na dejstvo, da sloni večina v stranki na dogovoru med dvema komponentama: levičarsko in avtonomistično. Ne gre za »delitev oblasti«, pač pa za politični problem »levičarske alternative«, na katero Craxi ne sme pozabiti. Lombardi je takoj dejal, da se ne raduje za volilne izide, - ker je v Italiji nazadovala celotna levica, čeprav je PSI okrepila svoje pozicije.
Lombardi je končno napadel Cra xija v zvezi s sklepom, da bo PSI pozvala volivce, naj glasujejo proti ukinitvi «zakona Reale« če bi namreč odpravili ta nepotrebni zakon (poudarja Lombardi) bi ta ostal v veljavi še tri mesece, kolikor zadostuje, če hoče parlament odobriti novega.
sedniku čestital podpredsednik predsedstva Jugoslavije Fadil Hodža. «25. maj je tvoj rojstni dan in praznik vseh nas« — je dejal Hodža predsedniku Titu. «To je datum, neločljiv od tvojega velikega dela in ustvarjalnosti delavskega razreda, or' narodnoosvobodilnega boja in revolucije, od socialistične neuvrščene samoupravne Jugoslavije. Več kot šestdeset let z revolucionarnimi idejami navdihuješ naš delavski razred in vse delovne ljudi Jugoslavije. Več kot štirideset let je v tvojih zanesljivih rokah krmilo Zveze komunistov Jugoslavije.«
«Vedno si, tovariš Tito, videl daleč — je poudaril Hodža. Bil si in ostal veliki vizionar in vedno si našel otave odgovore za 'VDrašartj*. ki jih je postavljala zgodovina. Vse, za kar si ti, tovariš Tito, z našo partijo dal pobudo, je izviralo iz src naših delovnih ljudi, naših narodov in narodnosti, saj je temeljilo na realnih družbenih potrebah in hotenjih.«
Po besedah Fadila Hodže je Titovo ime že zdavnaj šlo čez meje Jugoslavije in postalo simbol naprednih hotenj zatiranih ljudstev, Jugoslavija pa je ponosna in privilegirana, da ima Tita. Za Tita. doslednega in pogumnega borca za svobodo, mir in mednarodno sodelovanje, vedo v vsakem kraju zemeljske oble. Tito je s svojim delom zares postal državljan sveta — je poudaril Fadil Hodža in ob koncu voščil predsedniku Titu vso srečo za rojstni dan in dolgo življenje, da bi vodil Jugoslavijo k norim zmagam.
Tovariš Tito se je podpredsedniku
Zbij»nifw Brzezinski zaključil azijsko misijo
SEUL — Carterjev svetovalec za državno varnost Zbigniew Brzezin-ski je včeraj odpotoval iz Seula v ZDA po pogovorih z južnokorej-skimi voditelji. Brzezinski je poročal o svoji misiji v Pekingu in kot kaže, je tudi prepričal Južno-korejčane, da je za ZDA Južna Koreja bistvene važnosti. S predsednikom Parkom se je pogovarjal tudi o napovedanem umiku ameriških čet iz Koreje. Izjavil je, da sta med Kitajsko in ZDA različni stališči o rešitvi korejskega vprašanja.
PROCES LOCKHEED
KOMUNISTI ZAHTEVAJO NJIHOV TAKOJŠEN UMIK
Polemike v Franciji zaradi nadaljevanja operacij padalcev tujske legije v Zairu
Mobutujeva tiskovna konferenca o trenutnem položaju v Zairu
^ 50 MILIJARD LIR JE SKRIVAJ PREŠLO MEJO S POMOČJO UGLEDNEGA ODVETNIKA
Zlata reka» iz Milana v švicarske banke
%t^AN /vac; so milijard Ur je j Ugj. reka» odplavila iz Milana in 7?ext Lombardije v severno r1 pž ;v*co, k jer za vsakim voga-banka, kjer so italijanski 1 dobrodošli. To pa pomeni, v^ic^katere vidne milanske indu-Je j. Zdovce, odvetnike in zdrav-
tJSe‘2a ^ ni
tako huda, če-
ijjej ”a snidenjih vsevprek pri ? tpjj. nad delavci, ki stavkajo j!< (jn ■ mci <<ceno delovne sile«, i! to«, 1e. to glavni vzrok inflacije ^njltanja kapitalov za itali-A, Gospodarstvo.
reko» mastnih kapitalov je M - niilanska finančna straža, rieg sPodobi, čisto po naključju. JH* nekaj meseci so iz neke JijdJDoročili. da so izplačali za ■ ju 0 lir na osnovi čekov, ki * neznanci ukradli podjetju
rHarvesU. Sodstvo je uvedlo preiskavo in jo. kot je v takih primerih navada, poverila finančni straži. Ta je prišla na sled uglednemu odvetniku Albertu Ortelliju, ki ga dobro poznajo vse družine tvišje milanske plasti*, katerim so Montanel-lijev dnevnik. De Carolis in švicarske banke vsakdanji kruh.
Ortelliju so aretirali sredi maja. Morda je upal, da se ga bo kdo spomnil in ga izvlekel iz godlje. Zaman. Tudi egoizem in brezbrižnost spadata med patriotične lastnosti milanske *višje družbe*. Zapustili so ga, Ortelli pa se je baje v San VUtore ju «izpel*. Namestniku državnega prnvdnika Muc-ciju je povedal, da je sam člen široko razpredene mreže, ki zbira kapitale in jih skrivaj spravlja čez mejo, v Lugano in druga švicarska
mesta. V to mrežo naj bi bilo vpletenih na desetine uglednih o-sebnosti in gospodarskih operaterjev.
Dr. Mucci je Ortellijeve informacije začel preverjati in odkril, da se mu zaprti odvetnik ni lagal. Računal je. da bo v roku štirih -petih dni zaplenil po raznih bankah in uradih zadostno dokumentacijo o «zlati reki» in podpisal — na osnovi zbranih dokazov — prva zaporna povelja.
In glej! Prav v tistem trenutku (trdi dr. Mucci) je milanski dnem nik «11 Giorno« objavil na prvi strani podrobno informacijo o tem. kar se je pripravljalo v strogi tajnosti. Mucci je prepričan, da mu bo dokazano gradivo sedaj.ušlo in da je preiskava s lem skorajda pokopa-
na, brezpredmetna. Pri tem pa se huduje na časnikarja, ki je podpisal članek. Celo zaslišal ga je.
In vendar je Giancarlo Rizza, kronist milanskega dnevnika, pošteno napisal, da je informacije o vsem tem izvedel na kvesturi, iz ust visokega funkcionarja.
Sodnega preiskovalca bo verjetno zanimalo, kako to. da je kvestura sploh vedela za vse. če pa so preiskavo vodili sodniki s pomočjo finančne straže! In zakaj so bile razširjene te vesti? Kronist seveda ni mogel vedeti, kaj je za vsem tem, namestnik državnega pravdni-ka pa bi lahko sedaj usmeril del svoje preiskave v znano smer v Ulico Fatebenefratelli. Vsekakor pa bo «zlata reka» še dalje tekla na sever .preko Alp. Kvečjemu bo menjala strugo, (st.s.)
PARIZ — Francosko obrambno ninistrstvo v svojem včerajšnjem komunikeju trdi. da se bodo francoski oad lei kaj kmalu umaknili iz Kolvezija v Lumumbaši, sporazumno z zairskimi silami, ki naj bi trenutno bile zmožne- nadzorovati položaj v Kolveziju, kjer je še nekaj desetin dobro oboroženih upornikov, ki se skrivajo med ljudstvom. Glasnik obrambnega ministrstva trdi, da so pripadniki francoske tujske legije uspešno zaključili prvi del svoje misije ter omogočile odhod belcev iz kolvezija. Se-aj naj bi bili P3-trebni počitka po tednu trdih bojev. Dodal je tudi, da bo Lumumbaši prva etapa na povratku francoskih padalcev v domovino.
Francoski uradni krogi so zelo previdni v zvezi s svojimj izjavami o belih talcih, ki naj bi jih uporniki zajeli, preden so se umaknili iz Kolvezija. Doslej ni mogoče oceniti števila belcev, ki jih pogrešajo, vendar je francoska vlada posredovala pri zambijski in angolski, da bi ugotovili ali je mogoče nekaj francoskih državljanov v rokah zairskih upornikov.
Z vprašanjem talcev se je ukvarjal tud. predstavnik fronte nacionalne osvoboditve Konga, ki je v Bruslju izjavil, da je v rokah fronte trenutno samo sedem francoskih vojakov in da ne gre za talce, tem več za vojne ujetnike. Po njegovih izjavah v Sabi ni nobenega talca, saj bj to bilo v nasprotju z načeli fronte.
Francoski vojaški Doseg v Sabi je še vedno v središču polemik v Franciji. Socialistični voditelj je dejal, da bi se Francija vpletla v pe klensko kolesje, če se njeni padalci
ne bi umaknili do L junija. Ta njegova izjava je povzročila živahno reakcijo vladnih strank. Bivši de-golistični . redsednik vlade Mes-smer je izjavil, da brezpogojno podpira francoski poseg in istočasno zahteva okrepitev francoskega letalstva. S svoje strani je obrambni minister Bourges obtožil socialistično stranko nepremišljenosti, ker so njeni predstavniki dejali, da poseg padalcev ne bi bil potreben, ko v Zairu ne bi bilo francoskih vojaških izvedencev.
Predsednik komunistične skupine v skupščini Robert Ballanger je včeraj zahteval umik francoskih čet iz Zaira. V svojem pismu predsedniku vlade terja Ballanger odgovor na več vprašanj: koliko časa bodo e-note tujske legije ostale v Zairu, do kod bodo prišle, ali bodo še naprej podpirale Mcbutujev režim, ki ga velika večina ljudstva sovraži in končno ali imajo namen zasledovati upornike tudj na ozemlje Zambije in Angole.
Zairski predsednik Mobutu Sese Seko je včeraj v Parizu povedal na tiskovni konferenci, da J: njegova vlada pričakovala napad na Kol-vezi 10. junija in da je bila nepri-p „vljena, predvsem ker so pričakovali napad iz Angole, r.e pa iz Zambije. Zatrdil je, da je trikrat zaman onozoril zambijskega predsednika Kaundo, da se' katanški u-pomiki vadijo v oporiščih, ki so na zambijskem pzemlju. Tamkajšnje o-blastj pa so vedno odgovorile, da je v Kolveziju in Lurriumbašiju vse popolnoma mirno. Med ukrepi, ki so jih že sprejeli, da bi zagotovili varnost Evronejcev je omenil no-polno evakuacijo belcev iz stokilo-
Nič bistvenega v pričevanju Antonia Lefebvra
RIM — Na procesu o škandalu Lockheed je brat «velikega režiserja« Antonio Lefebvre dokazal, da je izvedenec v bančništvu, da pa mnoge stvari raje zamolči.
Trdil je celo, da ni vedel, kako je , ,	. ,	. ,njegov brat Ovidio uporabil 150 mi-
metrskega pasu vzdolž zairskih me ilijonov lir> ki mu jih je izročil. če
ja z Angolo in Zambijo. Na tem pa- ^ ^ vedel, bi gotovo dal bra-
tu vse nasvete, ki jih lahko posredu-
su, je dejal Mobutu, imajo oborožene sile ukaz, naj streljajo na vse, kar se giba.
Zairski predsednik je nato uradno obtožil Kubo, da je ne samo koordinirala napad na Kol vezi, temveč da r> je specializirana kuban a enota udeležila vojaških operacij v Šabi do 17. maja. Mobutu je, dokaj neprepričljivo, zanikal sleherno odgovornost zairskih čet pr; pokolih v Kolveziju, o čemer naj bi pričalo tudi poročilo ameriške varnostne službe. po katerem naj bi pri truplih u-bitih Evropejcev našli samo orožje sovjetske, češke in vzhodnonemške izdelave, medtem ko razpolaga zairska vojska samo z belgijskim in a-meriškim orožjem. V nadaljevanju svojih izjav na tiskovni konferenci je zairski predsednik zavrnil trditev, da bi njegov režim postal manj trden ter poudaril, da v Zairu ni opozicije. Sleherna grožnja destabilizacije prihaja samo od zunaj.
Padalci francoske tujske legije so medtem včeraj posegli proti skupini upornikov kakih deset kilometrov jugozahodno od Kolvezija. Gre za najobšimejšo operacijo po desantu na Kolvezi. Vodi jih polkovnik Eru-lin, ki so ga v Franciji prav pred kratkim obtožili, da je bil eden najbolj znanih mučiteljev alžirskih partizanov, (if)
RIM — Zunanji minister Forla ni je včeraj sprejel na vljudnostnem obisku novega češkega veleposlanika v Rimii Vladimira Kou ckyja in se z njim zadržal v prisrčnem razgovoru.
je dober pravni izvedenec, vsekakor bi se zadeva drugače izpeljala.
Sodnik Gionfrida ga je nato vprašal, če mu je znano ime »neimenovanega« posrednika. Lefebvre je takoj odgovoril, da mu ni tega brat povedal. za kar pa se mu zahvaljuje. Vseeno pa je Antonio Lefebvre priznal, da je videl Tanassijevo pismo o pogojih za nakup herkulesov C130, iz njega pa naj ne bi bilo razvidno, da je obstajala neka »politična* kupoprodajna pogodba. Predvsem ker podpis na pismu ne predstavlja v mednarodnih pravnih običajih nobenega jamstva, je dejal Antonio Lefebvre.
Njegove besede so sprožile besedni spopad med dvema tožilcema. Eden je zahteval, naj Antonio pove, če je bilo za Američane pismo že obveza, čeprav italijansko pravo tega ne predvideva. Drugi pa je zahteval, naj Antonio molči, ker je obtoženec. sodišče pa ne potrebuje pravnih disertacij. Lefebvre je brez pomislekov odgovoril da podpis ne predstavlja nobenega poroštva, da bi vlada resnično izpeljala nakup.
Sodnik Gionfrida mu je nato nastavi] cel kup križnih vprašanj glede različnih bančnih transakcij v vsej Lock.ieedori aferi. Lefebvre je več-krad padel v protislovje, a vedno se je izmuznil z izjavami, da je preteklo že t liko časa.
V glavnem je Antonio Lefebvre zagovarjal svojo staro tezo, da je vsa pogajanja za nakup Lockheedovih letal vodil brat Ovidio. sam pa o vsej zaderi ni vedel nič.
PRIMORSKI DNEVNIK 2
TRŽAŠKI DNEVNIK
I
OB VSESTRANSKI ANGAŽIRANOSTI STRANK
Z DANAŠNJIM VLAGANJEM LIST ZAKLJUČENA PRVA FAZA PRIPRAV NA UPRAVNE VOLITVE
Mnogo neodvisnih kandidatov na listah KD - Seja deželnega tajništva SSk v Jamljah - Sinoči začetek volilne kampanje PDUP
DANES OB 20.30 V AVDITORIJU
REVIJA ITALIJANSKIH PEVSKIH ZBOROV
Kot gost bo nastopil dolinski pevski zbor Valentin Vodnik
Z vlaganjem kandidatnih list, ki se pridne danes ob 8. uri za občinske volitve in volitve rajonskih svetov ter jutri za deželne volitve, bodo politične stranke dejansko zaključile prvo fazo priprav na upravne volitve, ki bodo čez mesec dni. Nekatere stranke, kot na primer KPI, katere predstavniki že od prejšnje sobote čakajo pred občinskim uradom v Ul. Mal-canton, kjer se vlagajo kandidatne liste za občinske in rajonske volitve ter pred sodiščem, kjer je treba vložiti kandidatne liste za deželo, da bi si zagotovili prvo mesto na glasovnici, bodo že danes uredile to formalnost. Nekatere druge, predvsem manjše stranke pa še niso v podrobnostih izdelale svojih list (vsaj kar zadeva kandidature za rajonske svete), ker so imele težave z zbiranjem podpisov. Rok za vlaganje list zapade namreč v sredo, 31. maja, ob 24. uri za občinske in rajonske volitve ter v torek, 30. maja, ob 20. uri za deželne.
Od včeraj so uradno znani tudi kandidati KD. Stranka je uvrstila v svoje liste (kot sicer tudi razne druge stranke) precejšnje število neodvisnih kandidatov predvsem iz vrst podjetniških in trgovskih organizacij. Za deželo (tržaško volilno okrožje) kandidirajo Sergio Coloni, Gina Badiali, Aldo Brandolin (neodvisen), dr. Romano Caidassi, Mario Del Conte, dr. Sereno Detoni (neodvisen), Antonio Di Grazia (neodvisen), Fabio Opara, dr. Giuseppe Pangher, inž. Bruno Passagnoli, prof. Piero Pie-tri, Dario Rinaldi, Aldo Scagnol, Rita Susovsky (neodvisna) in Ar-turo Vigini.
Na listi za občinske volitve pa vodi seznam Nereo Stopper (verjetni bodoči župan), sledijo pa po abecednem redu Ennio Abate, Francesco Aquilante (neodvisen), Antonio Baldini, Raffaello de Ban-field (neodvisen), Rino Bartoli, Ruggero Battellini, dr. Gianfranco Bettio, Giorgia Buset por. Vigno-li, Tiziana Calossi (neodvisna), dr. Gualtiero Cantoni, Romano Canec-chi, Lucio Cernitz, dr. Adeo Černuta, Livio Ghersi, Pielro Chiap-pa (neodvisen), Luciano Chiarat-to (neodvisen), Mario Cividin (neodvisen), odv. Libero Coslovich (neodvisen), Rocco D’Alessandro, Giuseppe Dei Rossi (neodvisen), Antonio De Luca, Umberto Dorli-go (neodvisen), dr. Luiei Favotti, (neodvisen), Claudio Friimmel, dr. Roberto Hausbrandt (neodvisen), prof. Silvano Magnelli (neodvisen), inž. Carlo Melzi Segre (neodvisen), Nuccio Messina (neodvisen), Alessandro Mezzena (neodvisen), prof. Sergio Molesi (neodvisen), Giovanni Montini, Giovanni Nesbe-da, Furio Nicolini, Porfirio Onor, Ugo Orlando, Piero Orsini, dr. Fabio Padoa (neodvisen), dr. Gian-nio Parisi (neodvisen), prof. Van-na Pecorari Marson, Carlo Penta, prof. Bruna Piemonte Sauli, Dan te Pisani (neodvisen), Rossana Po-letti, odv. Pietro Ponis. dr. Mario de Pretiš, Renato Privilegrio, prof. Gianna Putigna Fumo, Furio Ramani, dr. Franco Richetti, Silvano Sai, inž. Giovanni Scarpa, Mario Seleš (neodvisen), Lucio Sergi Sereas, dr. Nerio Tomizza, Fulvio Visintin. dr. Ferruccio Vo-rini, Camillo Zambon (neodvisen), Paolo Zanini, Livio Zorzin.
Glede kandidatur drugih strank naj ©menimo, da bo nosilec liste PRI za deželne volitve dosedanji deželni od-bomki Fabio Mauro, poleg katerega kandidirajo med drugimi Oliviero Fra-giacomo in Cumbat. prof. Sergio Ko-storis in odv. Enzio Volli, za občinske volitve pa bo kandidiral odv. Sergio Pacor. Liberalci kandidirajo za deželo pokrajinskega tajnika Varini-ja, podtajnika Di Meglia in Traune-rja. za občino pa Morpurga in Zi-mola. Socialdemokrati pa kandidirajo za deželo pokrajinskega tajnika Ber-ceta. odbornika I-anzo in odv. Egona Floridana, za občino pa dosedanjega podžupana Cesareja, Lanzo in lekarnarja Mita Tomšiča.
Včeraj se je v Jamljah sestalo deželno tajništvo SSk. Na seji so dokončno potrdili kandidatne liste za deželne volitve za vseh pet okrožij v deželi. Liste bodo objavili v prihodnjih dneh, ko bodo predstavnikom tiska tudi uradno predstavili kandidate. Poleg tega so na včerajšnji seji razpravljali tudi o referendumih; stališče o obeh referendumih bo stranka zavzela v prihodnjih dneh, vendar pa je bilo izrecno poudarjeno, da SSk ne prejema finančnih podpor iz javnih sredstev ter da je zato zakon o finansiranju strank iz javnih sredstev nepravičen in ga bo treba spremeniti tako, da se finansiranje omogoči tudi manjšim strankam, ki delujejo na deželni ravni.
Ob začetku seje je deželni tajnik dr. Drago Stoka nakazal nekatere smernice letošnjega volilnega programa SSk. Med drugim je odločno zavrnil predloge, ki težijo k razdvojitvi dežele. Pri tem je dr. Štoka izhajal iz ugotovitve, da je SSk deželna stranka prav zato, ker poudarja enotnost in enakost vseh Slovencev v Italiji ne glede na to, v kateri pokrajini živijo. »To je tudi osnovna smernica, je poudaril dr. Štoka, po kateri deluje predstavnik Slovenske skupnosti v posebni vladni komisiji za sestavo osnutka zakona za globalno zaščito Slovencev v Italiji*.
Vse stranke pripravljajo tudi programe, s katerimi bod0 posegle v predvolilno kampanjo. KPI, ki je že pričela svojo kampanjo z zborovanjem, na katerem je govoril posl. Tortorella, b0 priredila jutri ob 9.30 ca sedežu v U. Madonoma srečanje s
predsednikom parlamentarne komisije za prevoze Luciom Libertinijem, ki bo popoldne govoril v Miljah, v nedeljo pa na festivalu Unita pri Sv. Jakobu.
PSI bo svoj program izpopolnila v ponedeljek na aktivu tajnikov sekcij. V torek se bo sestal ženski aktiv, volilno kampanjo pa naj bi odprl 4. junija vsedržavni podtajnik stranke Signorile.
KD prireja danes zvečer v Krožku za kulturo in umetnost širše zborovanje kandidatov in voditeljev stranke. Govorili bodo pokrajinski tajnik Rinaldi, Nereo Stopper, župan Spaccini in Franco Richetti. Jutri se bo delo aktiva nadaljevalo po komisijah, v ponedeljek pa se bo sestal deželni odbor stranke.
S shodom-razpravo v Avditoriju se je sinoči začela volilna kampanja PDUP za referenduma in za deželne in občinske volitve. Pred polno dvorano — občinstvo so sestavljali skoraj izključno mladi — je naprej spregovoril delavec iz Tržaškega arzenala - Sv. Marka De Carli, nato Pa je nastopila članica vsedržavnega tajništva stranke L. Menapace. Govornica je naglasila, da je vodstvo stranke sklenilo pozvati člane in simpatizerje, naj 11. junija glasujejo «da* za oba referenduma, to je za odpravo zakona Reale in za odpravo javnega finansiranja političnih strank. Glede nastopa ne deželnih in občinskih volitvah je Menapace dejala, da se bo PDUP borila za to, da opozori zlasti KPI na nevarnost, ki jo za delavske množice predstavlja sodelovanje s KD, medtem ko bi se morale levičarske stranke prizadevati za uresničitev močne in enovite levice. Govornica je načela tudi vrsto vprašanj v zvezi z razvojem tržaškega gospodarstva in v tem okviru omenila osimski sporazum: PDUP sprejema politični del sporazuma, glede njegovih gospodarskih členov pa ima vrsto pomislekov. Tako naj bi se pristojni krogi na primer obvezali, da bodo preprečili vstop v bodočo industrijsko cono multinaeio-nalnim družbam in poskrbeli za primemo sindikalno nadzorstvo nad zaposleno delovno močjo,
V	kriškem Ljudskem domi je sinoči krajevni odbor KPI za zahodni Kras predstavil svojim članom o-snutek volilnega programa, s katerim se bo stranka predstavila na bližnjih volitvah za zahodnokraški rajonski svet. Pred predstavitvijo programa je član odbora Ravel Kodrič orisal vlogo' novih rajonskih svetov, ki bodo imeli spričo novih določil o decentralizaciji in soudeležbi občanov pri upravljanju občinskih zadev večje pristojnosti. Iz razprave je bilo razvidno, da se Križani zavedajo važnosti teh organov, saj so s številnimi predlogi pripomogli pri izpopolnitvi tega programa, ki ga je nosilec liste Slavoljub Štoka s številnimi primeri še bolj osvetlil.
V	Križu bodo na listi KPI za zahodnokraški rajonski svet kandidi-
V	Prosvetnem domu na Opčinah so se sinoči spet zbrali lastniki tistih zemljišč, ki jih jte tržaška občinska uprava namenila za ljudske gradnje. Ta dokaj čudna, v nenavadni naglici in brez predhodnih posvetovanj ne z rajonsko konzulto ne s prizadetim prebivalstvom sprejeta odločitev občinskih upraviteljev je silno razburila duhove. Po dolgoletnem brezvestnem plenjenju slovenske zemlje v najrazličnejše namene grozijo nove razlastitve in nove gradnje, ki bodo še bolj iznakazile podobo tega kraškega predela.
Slovensko opensko prebivalstvo je trdno pripravljeno braniti te zadnje ostanke svoje zemlje. To je ponovno izpričal na sinočnjem sestanku, ki so se ga udeležili tudi predstavniki krajevnih organizacij z Združenjem jusarskih upravičencev na čelu. Bili so prisotni tudi občinski svetovalec Wilhelm, predstavnik SSk Lokar, tajnik Kmečke zveze Bukavec in predstavnik pripravljalnega odbora Združenja za obrambo Opčin odv. Fast, ki je predložil tudi osnutek ugovora, ki naj bi ga kot openska skupnost poslali občini in v ta namen zbirali podpise. Dogovorjeno je bilo tudi, da pošljejo ugovore, o katerih se bo moral izreči novi občinski svet, tudi posamezniki. Pri izdelavi teh ugovorov je bila izražena pripravljenost za pomoč (vsaj kar zadeva kmečka vprašanja) tudi s strani Kmečke zveze. Utemeljeno pritožbo bo poslalo tudi Združenje jusarskih upravičencev.
V	vseh teh ugovorih je naglašeno predvsem načelno vprašanje zašči te značilnosti tega kraja ter dejstvo, da Opčine ne razpolagajo z vsemi tistimi infrastrukturami in javnimi storitvami, ki so potrebne, da se neki kraj lahko širi in demografsko razvija. V tem okviru torej prebivalstvo nasprotuje vsem novim stanovanjskim gradnjam, pa naj bodo javne ali zasebne.
• Na sedežu v Ul. Pondares bodo drevi zaprli kolektivno razstavo, ki jo je organiziral sindikat za umetnost CGIL. Ob 18.30 bo zaključna okrogla miza na temo »Vizualne umetnosti
rali Viktor Bogateč, Viljem Sirk, Stojan Sosič, Zorka Stergonšek, Neva Tence, Sandor Tence, Katjuša Tretjak in Edi Ukmar.
DANES PRI SV. ANI
Razprava o globalni zaščiti Slovencev
Danes 26. maja, bo ob 19.30 v Ljudskem domu Sv. Ane na Stari istrski cesti 66 javno zborovanje, ki ga priredi vodstvo 12. cone KPI (sekcije s Kolonkovca, od Sv. Ane in iz Naselja sv. Sergija), na katerem bo stekla razprava o zakonskem predlogu, ki ga bodo komunisti predložili poslanski zbornici o globalni zaščiti Slovencev v naši deželi. Prisotna bo senatorka Jelka Gerbec.
• Tržaški župan je odredil, da bodo morali od 1. junija do 30. septembra v mesnicah prodajali le zmleto
Na sedežu časnikarskega krožka v Trstu sta včeraj predsednik deželne vlade Comelli in odbornik za načrtovanje Mauro predstavila novo publikacijo z naslovom »Velika dela za Furlanijo - Julijsko krajino*, ki jo je deželna uprava izdala ob zaključku petletnega mandata in tik pred volitvami za obnovitev deželnega sveta. Na srečanju, kateremu so prisostvovali številni novinarji in sta se ga udeležila tudi dolinski župan Švab in pokrajinski odbornik Volk, sta deželna upravitelja orisala vrsto pobud, ki jih je dežela storila na področju velikih javnih del, zlasti pri načrtovanju luških, železniških in cestnih infrastruktur, ki naj našo deželo zares usposobijo za. izvrševanje povezovalne vloge z njenim naravnim zaledjem.
Pri tem- je deželna uprava vložila v raziskave in načrte blizu 3 milijarde lir (pokrivajoč delno tudi neizpolnjeno vlogo državne oblasti), na podlagi katerih bodo v prihodnjih letih, po zatrjevanju deželnih upraviteljev, izvršili dela v skupnem znesku okrog tisoč milijard lir. Naložbe bodo črpali predvsem iz sredstev, ki jih daje na razpolago državni zakon o obnovi Furlanije po
danes*, ki se je bodo udeležili kritiki, kulturni delavci in sindikalisti.
Proseški starši za poimenovanje šole po Regentu
Dne 24, 5. 1978 starši otrok, ki obiskujejo slovenski otroški vrtec na Proseku, so se sestali, da bi obravnavali razne probleme vrtca.
Obenem so se dotaknili tudi perečega problema poimenovanja osnovne šole na Proseku po Ivanu Regentu, in s tem v zvezi izglasovali sledečo resolucijo:
»Zbrani starši izražajo Združenju staršev in predstavnicam rned-razrednega sveta osnovne šole na Proseku vso solidarnost v njihovem boju za poimenovanje šole po zaslužnem vaščanu, ki se je v svoji dolgi življenjski dobi boril za uveljavljanje pravic slovenske manjšine v Italiji.
Obenem starši ogorčene protestirajo zaradi zavlačevanja odgovornih oblasti, ki kljub protestom in zahtevam Združena staršev nočejo dati jasnega odgovora. V lej borbi pa ima Združenje staršev osnovne šole na Proseku vso našo podporo, saj nam .je vsem pri srcu poimenovanje po Ivanu Regentu šole na Proseku, ki jo bodo prihodnje leto obiskovali otroci, ki sedaj obiskujejo otroški vrtec.
Združenje staršev otroškega vrtca na Proseku
meso, ki ga bodo zmleli v prisotnosti kupca. Zato prepoveduje, da bi prodajali že zmleto meso, z edino izjemo zmesi za čevapčiče.
Včeraj in danes stavka ambulatorijskih zdravnikov
Včeraj se je pričela 48-uma vsedržavna stavka zdravnikov, ki or-dinirajo v ambulantah, katero je oklicala sindikalna zveza SUMAI. Zaradi tega je prišlo do skoraj popolne ohromitve ambulatorijske službe v naši deželi. Na glavnem sedežu INAM v Trstu je ordiniralo le malo zdravnikov v laboratoriju za analize in pnevmološke službe. Delno pa so delovali le ambulatoriji v Miljah in pri Sv. Soboti, medtem ko je bila podružnica INAM v Ul. Nordio zaprta.
Stavko so zdravniki oklicali iz protesta, ker še ni bila obnovljena konvencija z bolniško blagajno.
potresu in iz investicij, ki izhajajo iz osimskih sporazumov, delno pa iz deželnega proračuna.
Odbornik Mauro je podal pregled izvrševanja posameznih del, ki zadevajo avtocesto iz Vidma do Trbiža, nekatere državne ceste v severnem delu videmske pokrajine, velike cestne povezave v tržaški pokrajini (pri čemer je presenetljiva njegova izjava, da so načrte že poslali v odobritev ministrstvu za javna dela, ne da bi o njih izrekla dokončno mnenje posebna posvetovalna komisija, v kateri so zastopane krajevne uprave, ki se je bil obvezal jo sklicati), avtoporta pri Fernetičih in pri štandrežu, načrt za povezavo in usklajevanje treh deželnih pri staq(šč (Trst, Tržič, Portp Nogaro), podvojitev pontabeliske železnice, do graditev tržaške obvozne železnice in pflvo veliko ranžirno železniško postajo v Červinjanu. Njegovim iz-' vaianjem so sledila številna vprašanja novinarjev, katerim je delno odgovarjal tudi predsednik Comelli, nakar so predvajali nekaj diapozitivov, s katerimi so prikazali napredovanje nekaterih del.
Seja odbora sekcije SSk v Devinu-Nabrežini
V sredo, 24. 5. 1978, se je sestal odbor krajevne sekcije SSk, ki je v glavnem razpravljal o urbanističnih problemih, ki zadevajo občino Devin - Nabrežina. Po daljši razpravi je bilo soglasno sklenjeno, da mora SSk z vsemi svojimi močmi skušati preprečiti nadaljnje naseljevanje tujcev, ker bi se tako poslabšalo razmerje med Slovenci in Italijani. Odbor je nato sprejel resolucijo, ki naj jo predstavnika predložita na občinskem svetu.
Odbor je določil Iva Kralja za sek-cijskega kandidata na deželnih volitvah. Končno je bila imenovana komisija za organizacijo Našega praznika, ki bo v Nabrežini 8. in 9. julija ob 30-letnici prvega povojnega tabora politično organiziranih Slovencev na Tržaškem.
ZARADI STAVKOVNEGA GIBANJA
Neredna dobava vode in električnega toka
ACEGA sporoča, da zaradi stavkovnega gibanja, ki so ga proglasile sindikalne organizacije in ki zadeva uslužbence - elektrikarje, bo jutri in v nedeljo od 12. do 20. ure verjetno za nekaj časa primanjkoval električni tok. Zaradi stavke uslužbencev ENEL bo od 21. ure danes pa do nedelje do 21. ure tudi neredna dobava vode.
• ENEL obvešča, da bo v miljski občini v nedeljo, 28. maja, v primeru lepega vremena prekinitev električnega toka od 6. ure do 10.30 zaradi nujnih popravil na daljnovodu.
KONEC JUNIJA V TRSTU
Srečanje o problemih letalskega prometa
Inštitut za preučevanje prometa v Evropski gospodarski skupnosti, ki deluje v sklopu tržaške univerze,
Zamejski Slovenci imamo na zborovskem področju veliko tradicijo prirejanja vsakovrstnih revij in srečanj, naši sodržavljani, ki se pa tudi ponašajo s kar številnimi zbori, pa so na tem področju precej v zaostanku, zlasti v Trstu, če izvzamemo revijo zborov in godb, ki jih zadnja tri leta prireja miljska skupina Ongia, ni bilo v Trstu že precej časa nobene zborovske revije, ki bi jih priredile italijanske organizacije.
Novoustanovljena Zveza italijanskih pevskih zborov USCI, ki deluje v okviru ENEL in ki je že čvrsto organizirana drugod no Italiji, pa začenja svoje širše delovanje prav z revijo, na kateri bosta poleg štirih tržaških, nastopila še en furlanski in en slovenski zbor. Iz Trsta bodo nastopili I piccoli can-tori della citta di Trieste, Miricae, Montasio in Polifonico Triestino, kot gostje pa zbor G. B. Candotti iz Codroipa in Valentin Vodnik iz Doline.
Prav nastop slovenskega zbora je na tej reviji lepo presenečenje, ker so tovrstne prireditve prihajale v prvi vrsti na slovensko pobudo (nastopi zborov Sergio Bonato in
bo priredil v našem mestu v dneh 30. junija in L julija tehnično srečanje o problemih letalskega prometa v EGS. Na srečanju bodo s področnimi poročili nastopili glavni ravnatelj za prevoze pri skupnosti R. Le Goy, podpredsednik frankfurtskega letališča W. Schroeder, ravnatelj Alitalie S. Di Lapigio, predstavnika pariškega inštituta za letalski promet M. G. Desmas in G. R. Besse in predstavnik CNR iz Rima prof. F. Valdoni. Srečanje bo potekalo v štirih jezikih, in sicer v italijanščini, francoščini, nemščini in angleščini.
JUTRI OB 9.30
V Vidmu deželni kongres Italijanske zveze za promet
Na sedežu sindikata CTSL v Vidmu bo jutri, z začetkom ob 9 30, prvi deželni kongres Italijanske zveze za promet. Zveza je nastala z namenom, da bi združila v enotno organizacijo vse Področne sindikalne organizacije, ki se udejstvujejo na področju prometa in ki delujejo v okviru krovne organizacije CISL.
Sklep vodstva tržaškega velesejma, da podaljša razstavo strupenih živali in njihove porabe v službi človeka, za nadaljnjih sedem dni, se je izkazal za popolnoma upravičenega. Na razstavišče prihajajo namreč dan za dnem trume obiskovalcev, med temi zlasti šolarji v spremstvu učiteljev in profesorjev, ki si z zanimanjem ogledajo to svojstveno, in lahko rečemo tudi edinstveno razstavo. Exporama bo odprt do vključno nedelje in pričakovati je, da bo število obiskovalcev do tedaj na-rastlo na več desettisoč. O razstavi bi lahko rekli le, da je na njej morda nekoliko premalo poudarjen prikaz uporabe strupa v zdravstvu in na drugih področjih, čeprav tudi tega ne manjka. J<~ pa razstava vredna ogleda že zaradi razstavljenih strupenjač, ki so jih organizatorji zbrali praktično z vsega sveta. Naša slika na primer prikazuje mlade
Alabarda v Kulturnem domu), da omenimo le zadnje pobude. Ni bilo pa nikdar obojestranskih pobud med zbori obeh narodnosti. Zveza USCI je sicer že od vsega začetka skušala navezati stike s slovenskimi zbori in morda je bil tudi ta eden izmed vzrokov, zakaj je imela tolikšne težave, da je lahko ustanovila v Trstu svojo sekcijo in pričela z delovanjem.
Seveda lahko take pobude samo pozdravimo z željo, da bi jih bilo čimveč, tako da bi lahko tudi Italijani, ki zelo slabo poznajo naše kulturno udejstvovanje, zlasti amatersko, bili čimveč seznanjeni z našim delom in vsestransko aktivnostjo.
Ljubitelji zborovskega petja bodo brez dvoma prišli na svoj račun, saj bodo najavljeni zbori izvajali od polifonskih pa do narodnih in u-metnih skladb. Res bo prevladovalo polifonsko petje, ki pa bi moralo ob tolikšnih raznolikosti zborov biti nadvse pestro. Dana bo pri tem prilika, da. spoznamo delovanje nekaterih italijanskih skupin, ki so zlasti naši javnosti popolnoma neznane. (vk)
Kulturni večer v kavarni Tommaseo
Drevi ob 20. uri, bo v kavarni Tommaseo kulturni večer, ki ga prirejata tržaško eksperantistično društvo in krožek «Arte pro Arte*. Na sporedu bodo recitacije, pesmi in proza in to tako v italijanščini kakor tudi v esperantu. Ob 18. uri, pred prireditvijo, bo skupna večerja. Zainteresirani so vljudno vabljeni.
OBVESTILO
Odseki za zgodovino, etnografijo in slovenski jezik pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu bodo od 27. maja 1978 v novih prostorih. Ul. Pe-tronio štev. 4 (poslopje Kulturnega doma) — telefon štev. 733-086 z urnikom od 8. do 13. ure.
Deželna podjetja na razstavi poddobav
Deželna agencija za poddobave je prisotna s kolektivnim standom na 2. mednarodnem salonu poddobav v Parmi. Predsednik agencije dr. Mo-diano se je v tem okviru udeležil o krogle mize z naslovom »Vprašanje poddobav na področju letalstva*, ki je bila te dni na trgovinski zbornici v Parmi. Okrogli miži so prisostvovali tudi nekateri zastopniki deželnega odborništva za industrijo in trgovino ter trgovinskih zbornic iz Furlanije - Julijske krajine. Na kolektivni razstavi nastopa okrog 20 podjetij iz naše dežele, ki razstavljajo izdelke precizne mehanike, proizvode iz plastičnih mas in kavčuka, elektromehanske naprave in razne tehnične izdelke.
kajmane (aligatorje) iz južnoameriške reke Orinoco, ki jih sicer redko nahajamo tudi v večjih zooloških vrtih v Evropi.
Stavkovno gibanj« avtonomnih železničarjev
Prtdsinočnjim ob 21. uri se je zaključila 24-urna stavka italijanskih železničarjev, ki jo je oklicala sindikalna zveza CGIL - CISL - UIL. Kakor poroča ljubljansko Delo, je zaradi stavke samo v Sežani obtičalo 14 potniških in ekspresnih vlakov, na progi med Sežano in Ljubljano pa je bilo ustavljenih 21 tovernih vlakov s 400 vagoni. Iz vlakov je ob meji stopilo okrog 2.000 potnikov, večinoma nar en jenih v Trst, nekaj skupin pa je bilo namenjenih tudi naprej v Francijo in v druge države.
Včeraj ob 00.00 pa so stopili v stavko železničarji, organizirani v neodvisne ' sindikatu FISAFS. Njihova stavka bo trajala do konca meseca. Osebje stavka tako, da zadržuje odhod vlakov za pol ure. Nered na postajah bo trajal do 28. maja ter nato zopet od 00.00 do 24. ure 3L maja. Osebje, zaposleno pri signalnil napravah, pa bo stavkalo zadnje tri ure vsake delovne izmene. Zato je vodstvo železnice opozorilo široko občinstvo, naj v teh dneh dobro pazi, preden se poda čez tire na nivojskih prehodih.
Tržaški velesejem
DO NEDELJE, 28. MAJA
TRG DE GASPERI 1 (Tel. 040/733201)
URNIK: 9.00 — 12.30 in 16.00 — 20.00 (sobota in nedelja 9.00 — 20.00)
EXPORAMA 78
ŽIVALSKI STRUP V SLUŽBI ČLOVEKA PREKO 200 ŽIVALI VSEGA SVETA
VSTOPNINA: 1.500 lir (znižana 800 lir)
S SINOČNJEGA SESTANKA V PROSVETNEM DOMU
NA OPČINAH NOČEJO NOVIH RAZLASTITEV
V zvezi z določitvijo večjih površin za ljudske gradnje bodo predložiG na občini ugovore
PREDSTAVITEV IZDAJE «VELIKA DELA ZA FURLANIJO-JULIJSKO KRAJINO*
Dežela vložila tri milijarde lir za načrte velikih infrastruktur
Načrti o avtocestnih povezavah v tržaški pokrajini predloženi ministrstvu brez dokončnega mnenja posebne posvetovalne komisije
naiiMHtitmiMMtmimiimiiiitiiiiiMiiiiiiiiitiimiiiiiaiMiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHMiiiiiaiiiiiiiiiiiiiHi
«EXPORAMA» do nedelje
26. maja 10
—— ^
Bil
SOLA
GLASBENE MATICE - TRST
V ponedeljek, 29. maja. ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma
PIHALNI
KOMORNI VEČER
študentov Akademije za glasbo iz Ljubljane
Umetniški vodja:
docent FEDJA RUPEL Klavirska spremljava:
prof. NADA OMAN
Na sporedu: Ramovš, Handel, Quantz, Ravel, Debussy, Pierne, Ibert.
Vljudno vabljeni! VSTOP PROST
Gledališča
VERDI
Danes ob 20. uri (red A) in jutri
ob 18. uri (red B) koncert orkestra gledališča Verdi pod taktirko bolgarskega dirigenta Emila čakarova. Na sporedu je med drugim tudi skladba tržaškega skladatelja Raffaela de Banfielda «For Ophelia* za sopran in orkester. Tokrat bo nastopila sopranistka Maria de Francesca Cavazza. Vstopnice so na razpolago pri gledališki blagajni.
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 26. maja FILIP
Sonce vzide ob 4.23 in zatone ob 19.40 — Dolžina dneva 15.17 — Luna vzide ob 0.00 in zatone ob 9.45. Jutri, SOBOTA, 27. maja JANEZ
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 20,2 stopinje, najnižja 14, ob 13. uri 20,2 stopinje, zračni tlak 1015,5 mb ustaljen, vlaga 64-odstotna, nebo 7/10 pooblačeno, veter 13 km na uro se-verozahodnik, morje skoraj mimo, temperatura morja 15 stopinj.
ROJSTVA IN SMRli
Dne 25. maja 1978 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 11 oseb.
RODILI SO SE: Andrea Belvedere, Luca Seculin, Fabio Belardi, Edoardo Perco, Davide Paoletich, Gaio Bar-delle, Zeki Hairule Broni, Lea Pa-lomba in Francesca Teodori.
-UMRLI SO: 20-letni Riccardo Nussdorfer, 76-letna Ofelia Casati vd. Fucci, 49-Ietni Ferruccio Bassi, 56-letni Branko Maranzina, 80-letni Francesco Prikl, 29-letni Fabio Galli, 57-letni Nicolo Craglietto, 69-letna Pal-mira Gerini por. Musso, 51-letna Bruna DOsualdo por. Parisotto, 73-letni Ruggero Chelleri, 75-letni Giuseppe Martini.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Oberdiin 2, Ul. Vecellio 24, Ul. Zorutti 19, Largo Osoppo 1 (Greta), (od 8.30 do 13. in 0d 16. do 20.30) Trg Cavana 1, Trg Giotti (sv. Frančišek) 1.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Cavana 1, Trg Giotti (sv. Frančišek) 1.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENFAS od 22. do 7. ure: telet št. 732-627.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226 165: Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel 225141: Božje polje Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Se sljan: tel. 209-197: žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S P. A.
TMST - U4.ICA F. FILZI 10 -	61-AAB
TEČAJI VALUT V MILANU DNE 25. 5.1978
Ameriški dolar Funt šterling švicarski frank Francoski frank Belgijski frank Nemška marka Avstrijski šiling Kanadski dolar Holandski florint Danska krona Švedska krona Norveška krona Drahma Mali dinar Veliki dinar
869—
1581,50
442.50
184.50 26,40
408.—
56.75 740— 378,-151 — 181— 152—
22.75
42,	-
43.	-
MENJALNICA
vseh tujih valut
Mali oglasi
IŠČE se izkušen/a natakar/ica, lepe postave, Po možnosti z znanjem nemščine. Delovno mesto je enoletno. Hotel Magdalenerotoef — Bočen — Ul. Rencio — Tel. 21267.
Šolske vesti
Učenci likovnega tečaja «sn0' JjL le Sv. Jakob razstavljajo svoja 'j]* na dela v prostorih Sl°v®* j, ba, Ul. sv. Frančiška 20/II-	^
va bo odprta do konca meseca, jj n0 od 9. do 12. ure ter od 20. ure. Vabljeni!
Učenci osnovne šole v
bijo na zaključno šolsko Prir ^ ki bo v srenjski hiši jutri, 27, ob 20. uri.
Osnovna šola Stanislav ®nl^li'
Šempolaju vabi na zaključno tev, ki bo jutri, 27. maja, ob •jj Vljudno vabljeni starši in PrlJ
mladine!
SLOVENSKI KULTURNI KLUB
maja
1978,
priredi jutri, 27.	^
gostovanje dramske skupine Šenčurja pri Kranju s krinu***^
AGATHE CHRISTIE
MIŠOLOVKA
Predstava bo v Finžgarje^ domu na Opčinah s pričetko® 20. un.
TOPLO VABLJENI!
Razstave
■ani P
Drevi ob 18.30 bod0 v dvora"^, lače Costanzi odprli veliko ra ^ del tržaškega slikarja mattija. Znanemu tržaškemu k ^ prireja to razstavo tržaška o uprava v znak priznanaja za ® ^ dosedanje dosežke. Razstava 00 jala vse do 25. junija.	*,
Danes ob 18. uri bo v činski galeriji na Trgu Unn* ^ razstavo svojih del tržaški
Tullio Clamar, ki 2. junija.
bo razstflv-
Kino
.32.00-
Ariston 16.30 — 18.20 - 20.10 " bagnino d’inverno». Režija Paskaljevič, Irfan Mensur, na Kosanovič, Danilo Bata St°J ^ Mignon 16.00 — 22.10 «Panter* shovv. Barvni film.	. Ol'
Nazionale 16.30 «Tutta fem«’‘na> ga Georges Picot. Prepovedan dini pod 18. letom.	cCia»-
Grattacielo 16.00-22.15 «La n>ina Barvni film
Excelsior 16.00 «American
Grafflti*'
Barvni film.
Njco»
Fcnice 16.30 «L’uomo ragno*-Hammond. Barvni film.
Eden 17.00 «Una donna tiitta Jill Clayburg, Alan Bates. film.
Ritz 17.30 «11 tocco della
Lino Ventura, Richard Burt® ' pod Remick. Prepovedan mlad®
14. letom.	e„#
Cristallo 16.00 «La bella addom^jc« nel bosco*. Sledi film «11 mio
;Beniarpino».

Ellodrammatico 16.00-22.00
„
— bramosia dei sensi*. PrepoV{jlift mladini pbd118. letom. Bari® ' Aurora 16.30 «Von Buttig'*®^, sturmtruppenfiihrer». Barvni Capitol 16.30-19.00-21.30 tljn uomo, un altra donna*. Ja®65 Barvni film.	y D'
Moderno 16.00 «Salvate il “ dy». C. Heston. Barvni fdm' „ $
Ideale 16.00 «Viaggio di pau*a*j ,
relle Dare. Prepovedan m«
14. letom. Barvni film. j pi' ittorio Veneto 16.00 »L uomo % [1 rino*. Prepovedan mladini
letom Barvni film.
Astra 16.30 »Torna El Grinta’-Wayne, Catharine Hepburn- 0. Radio 16.00 «PistoIero». Eaiv d1 Lumiere 16.30-22.00 «La nvin
Bruce Lee*. Barvni film.
Volta 17.00 «La poliziotta fa veda"
ra*. Renzo Montagnani. Prert filfl1, mladini pod 14. letom. Bari
Zadružna kraška mlekar** Repcntabor
vabi na
redni občni zbof
jutri
ki bo v drugem sklicanju ■ ^ ReP
nu s sledečim dnevnim red0*1
27. maja 1978, ob 20.30 v ^
štorih občinske kopalnice
1.	Poročilo upravnega odb0**^
predložitev obračuna 28 1977	in
2.	Poročilo nadzornega 0^*® flfl odobritev obračuna za *et
3.	Razno.
Zaradi važnosti, ki jo ci' uresničitev našega zadružnrij ^ Ija, Vas vabimo, da se ob zbora udeležite.	odV1*
Izleti
SPDT prireja v nedeljo, 2 ■ d0 avtobusni izlet na Ratitovec. c* predvidoma tri ure. VpisoV,?j|(4 J" sedežu ZSSDI (Ul. sv. Fran c: v dopoldanskih urah.
Prosvetno društvo France
nčiš't*
irešcrj
iz Boljunca sporoča, da
avtobusov v Postojno v t.m., ob 7. uri.
nedeli*'
Dne 25. maja nas je za vedno zapustil naš dragi
ROMANO ŠIK
Pogreb bo jutri, v soboto, 27. maja, ob 12.30 iz mrlvaš®*1 glavne bolnišnice naravnost na pokopališče v Mačkolje.
žalostno vest sporočajo: žena slava, sin Adrijan z ženo Do®* vnuk Ivo ter dingi sorodniki
Mirt
Dolina, Mačkolje, 26. maja 1978
(Občinsko pogrebno podjetje)
!'S)D
C 'd»ENETKE - BOLOGNA -Itai “EGGIO CALABBIA - CA-v‘Milan - turin - ge-n°VA - VENTIMIGLIA
, Odhodi:
45 Ščetke
Benetke - Bologna - Firence (preko Benetk); Milan -Genova Brign. (preko Mester) (»)
Portogruaro (nadaljuje do Dona do 14.6.; razen J® Praznikih)
Benetke - Rim - Turin (preko Mester in Milana) (spalni vagon Moskva -Bim (1); l. jn 2. razred ^agreb - Turin, Budimpešta - Rim, Zagreb - Rim; Zagreb - Benetke pograja 2. razreda Varšava -IH g «im) (2)
Klft Benetke
IlOg Benetke - Rim (*)
•- Benetke ekspres Bortogruan Benetke Benetke - Milan - Turin Bortogruaro Benetke
Benetke - Bologna - Rim -Neapelj - Reggio Calabria -Catania (pogradi 2. razreda Trst Reggio Calabria; P°gradi 1. in 2. razreda |n spalni vagoni Trst - Ca-H ftnia)
Pestre (brez vmesnih po-Jh	' Milan - Genova (*)
'H pene(ke
Bortogi-uaro (razen ob pra-
llSD ?nikih)
Benetke - Bologna
k
%
Nl
s
E
Gorski
DNEVNIK 3
OPOLNOČI MED SOBOTO IN NEDELJO, 28. MAJA
GORIŠKI DNEVNIK
26. maja 1978
'i»
!*l
Becce (pogra ’i 2. razreda 'n spalni vag. Trst - Lecce) Bortogruaro
(Simplon express) Benet-jje - Rim - Milan - Domo-nossola - Pariz (pogradi 1. ln 2. razreda Trst - Pariz; spalni vagoni Benetke -Bariz; pogradi 2. razreda Beograd - Pariz in Benetke - Pariz; pogradi 2. razjeda Zagreb - Pariz od f-5. do 23.7., od 6.8. do &HQ «0-8. in od 6.9. do 30.9.78) Benetke - Milan - Turin ' Genova - Ventimiglia -Marseille (pogradi 1. in 2. razreda Trst - Turin; spal-ni vagoni in pogradi za 2. lig razred Trst - Genova) Mestre - Bologna - Rim Jspalni vagoni in pogradi E in 2. razreda Trst - Rim)
14.50	L 15.30 D
17.50	D 19.35 D 20.05 D
20.20 L 21.08 E
grad. Pogradi 2. razreda Pariz - Beograd in Pariz -Zagreb (od 28.5. do 22.7., od 5.8. do 19.8 in od 5.9. do 30.9.1978)
Opčine - Ljubljana (3) Opčine - Ljubljana (vozi samo ob sobotah)
Opčine - Ljubljana (3) Opčine - Ljubljana (3) Opčine - Ljubljana - Zagreb - Beograd (vozi ob torkih, sredah, četrtkih, petkih in sobotah, pogradi 2. razreda Trst - Beograd) Opčine
Opčine - Ljubljana - Skopje - Beograd - Atene -Istanbul - Sofija (spalni vagoni in pogradi 2. razreda Benetke - Beograd; pogradi 2. razreda Benetke - Sofija samo ob torkih, četrtkih, petkih in nedeljah; pogradi 2. razreda Benetke - Atene; pogradi 2. razreda Benetke - Istanbul samo ob ponedeljkih, sredah in sobotah; pogradi 2. razreda Benetke - Skopje samo ob sobotah)

Prihodi:
Benetke
Bortogruaro (razen ob pra *nikih)
Bortogruaro
Marseille - Ventimiglia -Genova - Turin - Milan Mestre (spalni vagoni in Bogradi 2. razreda Geno-va - Trst; pogradi 1. in 2. 'Ijg J’Szreda Turin - Trst)
Rim - Bologna - Mestre (spalni vagoni in pogradi G in 2. razreda Rim - Trst)
Benetke
‘eneva - Domodossola -Ziirich - Chiasso - Milan -Mestre (pogradi 2. razreda Ženeva - Trst) samo ob i«g Abotah od 1.7. do 5.8.1978 (Simplon express) Pariz -Bomodossola - Milan - Rim ' Benetke (pogradi 1. in razreda Pariz - Trst; Pogradi 2. razreda Pariz Beograd in Pariz - Zagreb 28.5. do 22.7., od 5.8. do j -8. in od 5.9. do 30.9.78); Gecce - Bologna (pogradi z- razreda in spalni vatli gonj Lecce - Trst)
(Rialto) Milan - Mestre (Mestre - Trst brez vrne-Snih postaj) (*)
Bal er mo - Catania - Reg-§j? Calabria - Neapelj -Bino - Firence - Bologna -Benetke (pogradi 2. raz-reda R. Calabria - Trst; P°gradi 1. in 2. razreda jo spalni vagoni Catania -"rst; pogradi 1. in 2. raz ,.-5, Oeda Palermo - Trst)
H Beoetke
i;l()
&
(1)	Vozi samo ob nedeljah.
(2)	Vozi ob sredah, sobotah in ponedeljkih (od 31.5. do 23.9.1978).
(3)	Razen ob nedeljah.
Prihodi:
5.48 D Varšava - Budimpešta - Zagreb - Ljubljana - Opčine. Spalni vagoni Moskva •-Rim (1); pogradi 2. razreda Varšava - Rim (2)
7.20 D Beograd - Zagreb - Ljubljana - Opčine (vozi ob torkih, sredah, četrtkih, petkih in sobotah; pogradi 2. razreda Beograd - Trst) 8.55 E Sofija - Istanbul - Atene
-	Beograd - Skopje - Ljubljana - Opčine. Pogradi 2. razreda Atene - Benetke; spalni vagoni in pogradi 2. razreda Beograd -Benetke; pogradi 2. razreda Sofija - Benetke (3); pogradi 2. razreda Istanbul - Benetke (4) in pogradi 2. razreda Skopje - Benetke (samo ob sobotah)
10.10 D Ljubljana - Opčine (5) 14.35 L Ljubljana - Opčine (5) 17.38 D Ljubljana - Opčine (5)
19.44 E (Simplon express) Beograd
-	Zagreb - Ljubljana - Opčine (pogradi 2. razreda Beograd - Pariz in Zagreb
-	Pariz od 28 5. do 23.7., od 6.8. do 20.8. in od 6.9. do 30.9.1978)
21.30 L Opčine
(1)	Ne vozi ob petkih.
(2)	Vozi ob ponedeljkih, četrtkih in sobotah od 29.5. do 21.9.1978
(3)	Vozi ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in sobotah.
(4)	Vozi ob sredah, petkih in nedeljah.
(5)	Razen ob nedeljah.
TRST - VIDEM - TRBIŽ - DUNAJ -SALZBURG - MONCHEN
Odhodi:
Z legalno uro nov vozni red vlakov
Opolnoči med soboto in nedeljo, 28. maja, stopi v Italiji zopet v veljavo legalna ura. S tem, da bomo premaknili kazalce na uri za 60 minut naprej, bomo praktično izgubili uro spanja. Nadoknadili pa jo bomo lahko 1. oktobra, ko bomo morali pomakniti kazalce za uro nazaj, med puie-.jrm pa si bomo s tem pridobili uro več sonca.
Letos b< legalna ura v veljavi celih 126 dni in to, od nedelje. 28. t.m., pa do 1. oktoova. Legalno uro so prvič uvedli leta 1966 ir, je takrat sprožila živahne polemike, ki pa so kmalu polegle ob energetski krizi. V času legalne ure se namreč znatno zmanjša poraba e-lektričnegn loka, kar pripomore k uravnovešen.ju državne bilance. Letos bo zadnjič, ko bomo v različnih evropskih državah imeli različne legalne ure. S prihodnjim letom bo skoraj gotovo stopila v veljavo enotna legalna ura, za vse članice evropske skupnosti.
Z uvedbo legalne ure stopi v veljavo tudi nov vozni red vlakov (katerega objavljamo), kar seveda ustvarja, posebno na mednarodnih progah, številne probleme.
Danes seja obeinskcjja sveta Dcvin-Nabrežina
Danes ob 16. uri se bo sestal svet občine Devin - Nabrežina. Proračun za 1978, ki v bilanci ne dovoljuje negative, je sicer pod streho, ostaja pa še zmeraj zoprno dejstvo, da je treba kriti primanjkljaj prejšnjega. Svet bo v ta namen razpravljal o najemu posojila (346 milijonov lir). Razprava lx> tudi o 74.200.000 lir posojila, ki ga uprava predlaga kot investicijo za vzdrževanje cest. Zanimiv se nam zdi tudi problem jusarskega zemljišča .(o čemer bo govor na seji), nič manj zanimiva pa ne bo razprava (če bo do nje prišlo), o varianti k splošnemu regulacijskemu načrtu občine, (ip)
ji, Gervignano (razen ob pra-
b £jkih>
® S^tke
£j*rin - Milan - Benetke ji. ^'tence - Bologna - Be % hetke (•)
^Ortogruaro
(Benetke express) Benetke (spalni vagoni Benetke -Beograd; pogradi 2. razreda Benetke - Atene in Benetke - Beograd; pogradi razreda Benetke - So-nja (3), Benetke - Istan-L .	(4) in Benetke - Sko-
nh E* (5)
H - Mestre (*) h. Janova in Milan (preko Mester) (*)
‘ Benetke
^Urin - Milan - Rim - Be-^tke (spalni vagoni Rim Moskva (6); pogradi 2. N. r®zreda Rim - Varšava (7) )
"v:
(|jlerv	razred	in posebna re-
li ^6, c,ia.
Vp»j °*i ob petkih.
l Ponedeljkih, četrtkih in ' VahL Od 29.5. do 21.9.
^	torkih,	četrtkih, petkih
'ij ^botaj Ponedeljkih, sredah in
j)	ob	sobotah.
V^i ob sobotah.
•lah , torkih,	petkih in nede-
W (°d 30.5. do 22.9.1978)

E
5.25 L	Videm
6.10 D	Videm - Trbiž
6.18 L	Videm
7.05 D	Videm
8.50 D	Videm - Trbiž - Dunaj • Salzburg - Miinchen
10.08 L	Videm
12.25 D	Videm - Trbiž
13.02 L	Videm - Camia
14.05 D	Videm
14.35 L	Videm
16.45 L	Videm - Trbiž
17.30 D	Videm (razen ob praznikih)
17.58 L	Videm
19.18 D	Videm
20.15 L	Videm
21.40 D	Videm - Trbiž - Dunaj -Miinchen (pogradi 1. in 2. razreda Trst - Dunaj)
23.00 L	Videm Prihodi:
0.50 L	Videm
6.45 L	Videm (razen ob praznikih; vozi od 29.5. do 5.8. in od 16.8. do 30.9.1978)
7.26 L	Videm
7.57 D	Videm (razen ob praznikih)
8.46 L	Videm
9.00 D	Tablja - Videm (vozi od 29.5. do 5.8. in od 16.8. do 30.9.1978; razen ob praznikih)
9.56 D	Miinchen - Salzburg - Dunaj - Trbiž - Videm (pogradi 1. in 2. razreda Dunaj - Trst)
12.03 L	Trbiž - Videm
14.05 D	Videm
15.02 L	Videm
17.05 D	Videm
17.59 L	Videm
19.25 L	Videm
19.38 E	Trbiž - Videm
20.52 L	Pordenon - Videm (ob sobotah in praznikih odhaja iz Vidma)
22.40 L	Videm
23.38 D	Miinchen - Salzburg - Du-
Ciklus nastopov TPPZ do konca sezone 1977/78
Partizanski pevski zlx>r iz Trsta bo jutri in v nedeljo gost Zveze koroških parUzarupv. Preko Gorenjske se bo odpeljal do Jezerskega, kjer ga ho na avstrijski strani pričakala koroška delegacija. Skupno z gostitelji se bodo Tržačani pripeljali v Pliberk, kjer bo zvečer v velikem šotoru za nad tisoč ljudi, pel koroškim Slovencem. Po nastopu bo srečanje z borci iz matične domovine. Naslednji dan bo TPPZ pel pri ponovnem odkritju spomenika padlim borcem. V -zgodnjih popoldanskih urah si bodo naši pevci in godbeniki ogledali zanimive turistične kraje te lepe dežele. Zbor se bo vrnil v svoj domicilj približno ob 22. uri po legalni uri.
Zbor bo še nastopil do konca julija v naslednjih krajih: pel bo delavcem koprske luke v počastitev kongresa ZKJ, na festivalu Unita vzhodnega Krasa v Trebčah, na o-srednji proslavi na Dan borca v Sloveniji, ponovno n« festivalu Unita v Trstu in Turjaku ter v Piranu na Tartinijevem trgu. Zadnji nastop, kj bo posvečen odporniškemu gibanju bo imel v Tavagnaccu. Javnosti moramo povedati, da je moral Tržaški partizanski pevski zbor žal odpovedati več koncertov tostran in onstran meje, zaradi preobremenjenosti z vajami za novi program in drugimi nastopi.
Jutri popoldne odprtje razstave modelarstva
Jutri, 27. maja, ob 15. uri. bodo na Trgu V. Veneto 4 odprli razstavo modelarstva, na kateri bo s svojimi deli nastopilo približno štirideset ljubiteljev tega udejstvovanja. Pred stavili se bodo s približno 200 najrazličnejšimi deli, razstavo pa je pri redila skupina otrok iz kluba II Pla-stichino. V nedeljo bo razstava od prta od 9. do 11. ure, od ponedeljka 29. maja, do nedelje, 4. junija, pa od 15. do 17. ure. Nagrade za razstavljavce, za najboljšo sliko in za izžre bane obiskovalce so prispevale razne ustanove, zavarovalnice, knjigarne in krajevne banke.
llftib.BPčTNE - LJUBLJANA • M , B - BUDIMPEŠTA - VAROMA - ATENE - ISTAN fiUL - MOSKVA
^ Odhodi:
Gpčine - Ljubljana - Za--Kreb - Budimpešta - Varava. Spalni vagoni Rim . Moskva (1); pogradi lij. 1 razreda Rim - Varša-
(E J'?. (2)
(Simplon express) Opčine * Ljubljana • Zagreb - Beo-1
TRŽAŠKA POKRAJINA
Tržaška pokrajinska uprava bo sprejela za letošnje poletje v službo za mesec ali dva 25 operaterjev - animatorjev za delo z mladoletniki. Za sprejem je predvidena ustrezna izbira. Predviden pa je tudi kratek seminar pred nastopom službe.
Kandidati morajo biti stari najmanj 18 let. Prednost imajo ljudje, ki imajo že izkušnje v negi hanriikapirancev.
Zainteresirane osebe naj predložijo prošnje za sprejem, opremljene s kratkim življenjepisom, do četrtka, 1. junija 1978, ob 12. uri na tajništvu pokrajine v Ul. Geppa l/II. nadstropje. V poštev pridejo prošnje, predložene po 1. aprilu 1978.
Razpored selekcijskih izpitov sprejetih kandidatov bo objavljen na posebnem razglasu na pokrajinski oglasni deski od ponedeljka, 5. junija 1978, (od 10. do 14. ure). Predvideva se, da se bo selekcija začela 6. junija.
PREPOVED IZLETA V SLOVENIJO!
V včerajšnji številki Primorskega dnevnika sem z zanimanjem prebral članek, v katerem je prof. Benjamin Slavec opisal tridnevni poučni i-zlet absolventov nižjili srednjih šol v Slovenijo. Podoben članek sem se pripravljal spisati tudi sam prihodnji teden, ko bi se vrnili z izleta absolventi enotne srednje šole «1. Trin-ko» iz Gorice. Članka pa ne bo.
Članka kot določeni v< ja izleta ne bom napisal, ker izleta ne bo. Potem ko smo ponudbo gostovanja sprejeli, potem ko je zavodni svet o tem razpravljal, potem ko smo na šoli prošnjo napisali in jo odposlali v Rim, potem ko smo uredili vse formalnosti glede prestopa meje in so starši podpisali vsa dovoljenja, je včeraj zjutraj (sicl). 24 ur pred od hodom prišlo telefonsko sporočilo, da ne smemo nikamor. Odgovornim o-blastem se ni zdelo vredno, da bi nas v doglednem, tehnično sprejemljivem času obvestile in bi si vsaj prihranili vse nriprave. Ne, niti toliko nismo vredni po mnenju nekate rih, da bi nam pismeno odgovorili in povedali razloge za tako odločitev. Tako lahko samo ugibamo, čeprav ni težko razumeti, kam pes taco moli.
Najresnejši razlog, ki ga baje na vaja jo je ta, da gre šolsko leto h koncu in je torej prirejanje izletov neumestno. Milo rečeno je ta raz lo[t iz trte zvit, kajti pri vseh mogočnih izletih, gostovanj, tekmovanjih in potovanjih, o katerih prebiramo v mesecu maju po časopisih ne bo prav tridnevni izlet slovenske srednje šole iz Gorice kvaril uspešnosti državnih šol v Italiji. Če že obstaja miselnost, da dejavnost izven rednega šolskega pouka kvari šolske uspehe, kako naj razumemo prirejanje finalnih tekem Mladinskih iger prav v mesecu maju, ko potujejo dijaki v bolj oddaljene kraje. Kaj morda izlet dijakov enotnih srednjih šol iz Trsta ni bil odobren? Ka ko to, da beremo prav v včerajšnji številki Primorskega dnevnika, da bo italijanska šola iz videmske pokrajine gostovala v Tolminu ali Kobaridu in da je zato uredila že vse formalnosti za prestop meje? Ali smo res priča tako očitni dvojni meri? še več. Kam so šle ob'iube lokalnih šolskih oblasti, da bodo poskrbele za ureditev vprašanja, potem ko dovoljenja iz Rima ni in ni hotelo biti?
Povedati je treba ob tej nrilikj tudi, da smo v tem šolskem letu že drugič prikrajšani za podobno pobudo. Tud; za nameravano ,dijaško srečanje v Zagrebu ni naša šola dobila dovoljenia oz. ga je dobila 24 ur prepozno, kar pravzaprav meji že na farso. Srečanje v Zagrebu pa ni bilo programirano v zadnjem mesecu pouka!! 1
Bralce in nepoznavalce razmer želim tudi poučiti, da je v zadniih tednih prišlo tudi do neverjetnih zaplet-liajev in težkoč pri gostovanjih skupin iz Jugoslavije, ki so želele nastopiti na Goriškem, če k temu do-danip ,še rekai dvigih znakov, se moramo z zaskrbljenostjo vprašati alj je na «na’bolj odprti meii v E vropi* zavel drugačen, nekoliko bolj smrdljiv veter.
Kakorkoli že stojijo stvari, dejstvo je, da je tistim, ki jih stiki naše narodnostne skunnost; z matico mot.iio. uspelo preprečiti že v v*eh podrobnost''h pripravljen izlet in, bo do zato dijaki ostali doma.
ALDO RUPEL
miinistov, na sedežu v Ulici Locchi i tra. Kljub kratki dobi obstoja, je 2, v Gorici. O vsebini in oblikah vo-1 beneški mladinski center opravil pre-lilne kampanje bo spregovoril prof. cejšnje delo. Med tem naj omenimo Ivan Bratina, uvodno poročilo pa bo izdajo mladinskega biltena, zbiranje podal Tullio Paiza, medtem ko bo raznega gradiva o kulturni dediščini
v Benečiji, pripravo filmskih predstav z antifašistično tematiko v raznih vaseh ter utrjevanje stikov predvsem z mladinci s Tolminskega in Kobariškega.
P. R.
sestanek sklenil Boris Iskra.
Dostava potrdil za vpis olrok v prvi razred osnovne šole
V prihodnjih dneh bo goriško županstvo poskrbelo za dostavo na dom vseh potrebnih potrdil za vpis otrok v prvj razred osnovne šole. Ukrep zajema vse otroke, ki so se rodili v letu 1972 in ki imajo bivališče v občini.
• Tajništvo sindikata SINASCEI.-CISL obvešča bivše uslužbence ustanove ONAIRC, da veljajo gmotne izboljšave v znesku 25.000 lir, za obdobje od 1. septembra 1977 dalje. Torej zaostale prejemke je treba obračunavati samo od omenjenega datuma.
V OKVIRU VSEDRŽAVNE STAVKE TEKSTILCEV
Nad sto delavcev z Goriškega danes na zborovanju v Rimu
Zahteva po odpravi pomanjkljivosti v carinskem poslovanju, ki omogočajo velikanski uvoz tekstilnih izdelkov in velike špekulacije
• Pokrajinsko vodstvo šolskega sindikata CGIL obvešča, da danes ne bo predvidenega zborovanja v Gradišču, ker je glavni poročevalec zadržan.
Na pobudo Mlad. odb. pri SKGZ
Delovno srečanje z beneškimi mladinci
V nedeljo zjutraj sta se v Gorici sestali delegaciji Mladinskega odbora pri Slovenski kulturno - gospodarski zvezi in Mladinskega centra «Marco Redelonghis iz Benečije. Namen tega srečanja je bil predvsem ta, da bi se Mladinski odbor pobli-že spoznal z mladinskimi vprašanji v Benečiji in še posebno z aktivnostjo tega centra.
Beneške mladince sta najprej predsednik in tajnik odbora Igor Komel in Milan Pahor seznanil« z 'reorganizacijo naše krovne organizacije ter z delovanjem Mladinskega odbora.
Za tem so mladinci iz Benečije podrobneje orisali delo in smernice, ki so jih zadali z ustanovitvijo cen-
STALIŠČE DEŽELNEGA ODBORA SINDIKATA CGIL ŠOLA
Neprimerno in nezadostno zastopstvo Slovencev v okrajnih šolskih svetih
Ustanovitev posebnega kolektivnega organa za slovenske šole ■ Kdaj uvedba prevajalske službe in namestitev osebja z znanjem slovenščine
«Pust 78» v Doberdobu na filmskih posnetkih
Na sedežu prosvetnega društva Jezero v Doberdobu so v torek zvečer predvajali barvne diapozitive in filme o letošnjem pustovanju. Predvajanju je navdušeno sledilo lepo število vaščanov, da je bila dvorana zasedena kakor že dolgo ne. Zaradi velikega odziva so organizatorji, ki izhajajo iz vrst mladinskega odseka domačega društva, sklenili, da bodo prireditev v kratkem ponovili. Filmi in diapozitivi pa so m. razpolago, kakor zagotavljajo v Doberdobu, tudi drugim prosvetnim društvom, ki bi jih hotela predvajati.
Danes je v teku celodnevna stavka delavcev tekstilne industrije v vsej državi, v Rimu pa se bodo na zborovanju zbrali predstavniki uslužbencev tekstilnih podjetij iz vse d-žave. Med njimi bo tudi dobra stotina tekstilnih delavcev z Goriškega, v glavnem uslužbencev podgorske tekstil ne tovarne, ki se že nad pol leta borijo za ohranitev delovnih mest in ki so trenutno v dopolnilni blagajni.	. , ,
Namen današnje stavke je, kakor pojasnjuje tiskovno poročilo sindikata tekstilnih delavcev Fulta, ponovno dokazati, da predstavlja tekstilna industrija v celoti še zmeraj aktivno dejavnost. V tem oziru je zgovoren podatek da so tekstilna podjetja lani v blagovni menjavi s tujino u-stvarila pribitek v znesku nad 4 tisoč milijard lir. Poseben pomen pa zavzema ta gospodarska dejavnost v zaposlovanju zlasti ženske delovne sile. Namen današnje stavke in manifestacije pa je tudi vzpodbuditi vlado in deželne uprave, da sprejmejo vrsto hitrih ukrepov za izboljšanje položaja v tistih podjetjih, ki so zašla v težave, ob upoštevanju možnosti, ki jih nudi zakon o gospodarski preosnovi.
Skratka delavci in sindikati terjajo da vlada čimprej izdela organski razvojni načrt za področje tekstilne industrije in da sprejme vrsto ukrepov, ki bi ji nedvomno pomagali na
Aktiv slovenskih komunistov
♦
\ okviru priprav na volitve, ki bodo 25. in 26. junija, sklicuje KPI danes, ob 3P- uri, aktiv slovenskih ko-
V sobotni številki smo poročali o dokumentu deželnega odbora šolskega sindikata CGIL o problematiki slovenskega šolstva v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Grp za dokument, ki vsebuje bistvene smernice glede urejevanja vseh sestavin slovenske šo le in ki bo služil kot podlaga nadaljnjemu delu. Posebna pozornost je i>o-svečena obravnavi vprašanj otroškega varstva, oziroma otroških vrtcev, kj srt' bistvenega pomena za priliv otrok v slovenske osnovne in srednje šole. Prav zaradi tega jo treba polagali' veliko pažnjo pri načrtovaliju šolskih gradenj. Sindikati menijo, da bi lorali pri urejevanju otroškega varstava izpeljati dokajšnjo decentralizacijo. Z drugo besedo, v vsakem večjem kraju zagotoviti otroški vrtec. Drugačno merilo pa naj bi veljalo za osnovne in srednje šole. Te naj bi po možnosti združili v šolskih središčih, kjer so pogoji za kva liteto pouka boljši.
Vendar ne gre pri tem samo za materialne infrastrukture v obliki šolskih poslopij. Sindikati opozarjajo na vprašanje učbenikov in drugih učnih pripomočkov in v tej zvezi predvidevajo večje koriščenje sredstev zakona Škerk - Belci.
Glede vprašanja višjih srednjih šol sindikati menijo, da bo slednje zadovoljivo rešeno šele s šolsko re-
formo, oziroma z izglasovanjem okvirnega zakona o strokovnem usposabljanju, ki naj bi omogočil organsko povezanost izobraževanja in družbenogospodarskega procesa. V tem oziru je nedavno odobreni deželni zakon nezadosten in pomanjkljiv, ker ne predvideva nikakršne vloge občin in drugih ustanov pri oblikovanju šole.
Politična stvarnost ob meji, posebej pa možnosti gospodarskega delovanja, ki jih odpirajo osimski sporazumi, narekujejo, da se izobraževanje na tem področju prilagodi sedanjim in bodočim potrebam, kar vse naj bi upoštavali pri oblikovanju novega zakona. Ob upoštevanju nove stvarnosti in vsestranskega sodelovanja je skoraj nujno, da Italija prizna veljavnost kvalifikacij, pridobljenih na šolah v SR Sloveniji in ki jili na tukajšnjem področju ni. Po sebno poglavje je namenjeno dopolnilnemu izobraževanju za delavce, z uvajanjem posebnih tečajev. Do sedaj so bili teh ugodnosti deležni delavci italijanske narodnosti in tisti Slovenci, ki so se odločili za obiskovanje dopolnilnih tečajev v ita lijanščini. V bližnji bodočnosti bo treba poskrbeti, da se tovrstno izobraževanje zagotovi tudi za pripad nike slovenske narodnostne skupno sti in v slovenskem jeziku.

Pisma uredništvu
Odgovor članku «Šola naj bo šola
(Objavljen je bil v majski številki Steverjanskega vestnika)
Spoštovano uredništvo
S prošnjo za objavo
Navajamo le nekatere stavke, ki jasno kaiejo na poskus utesnjevanja šolskega vrostora in ljudi, ki poskuša} i v njem delovati v bolj razširjenem smislu ter tako vzgajati mladi rod z odprtimi in kritičnimi pogledi, saj smo prepričani, da celodnevna osnovna šola ne sme biti le šola branja, pisanja in računanja (kot to vidijo nekateri), ampak tudi življenjskih pristopov pri spoznavanju krajev, dogodkov in ljudi.
Vsebina nekaterih stavkov iz Šte-verjanskega vestnika je sledeča: zšteverjanske starše je namreč začudilo vabilo m športno udeležbo lastnih otrok, na katero so vabili organizatorji mladinskega dneva, dne 7, maja v okviru prvomajske manifestacije, ne da bj se o tem razpravljalo na nobenem sestanku. I ogodek m šoli pa je rezultat nesodelovanja in neodgovornosti nekaterih učiteljskih moči, ki so postavljene za poučevanje naših otrok. Jasno je. da je tudi na delu hinavstvo in prikrivanje . . .»
Podpis:
Eden izmed staršev
Učitelji te šole odgovarjamo na dopis po sledečih točkah:
1.	Nismo sklicali sčje medrazred-neg«. sveta zato, ker je za to bilo premalo časa, saj smo na enem iz med sestankov zabeležili, da je zahteva staršev, da bi se vabila za seje razpošiljala vsaj 5 dni prej.
2.	Ker smo mislili, da če se je nekaterim posvetilo, da je morda «interesantno» biti na vinski razstavi, je toliko bolj pošteno in prav, da se tud: mladi rod, ki nastopa le z igro in ne s kakimi nevarnimi gesli, pa tudi brez kompromisov, odzove vabilu organizatorjev.
3.	Vsied tega smo razposlali vabi-
la, ne da bi se prej odločalo na med-razredni seji misleč, da boste starši ravnali po lastni uvidevnosti. Tako se je tudi izkazalo. Pohvaliti moramo prisotnost nekaterih, saj so s tem pokazali lastnim otrokom, da znajo biti zares pravi starši. «
Ne strinjamo se pa s tistim «enim izmed staršev*, saj je s člankom poskušal samo polemizirati in iskati dlako v jajcu.
4.	Na športne tedne, ki jih prireja športno društvo Brda iz Stever-jana se osnovna šola ni odzvala, ker nas organizator kot šolo nikdar ni povabil.
5.	Mislimo pa tudi, da se kot šola nismo nikdar branili vstopiti v dvorano B. Sedeja, katere nadzorstvo vodi števerjanski župnik. Torej ne more biti res, da ne sodelujemo z njim, saj ste bili pred enim letom sami priče uprizoritvi Koče strica Toma (pa še televizija je to oddajala). Prav tako bi letos lahko bili priča dvem prireditvam v tej dvorani, športni in zaključni, če bi nam nalezljiva bolezen ne odsekala vseh lepih načrtov.
O nesodelovanju in neodgovornosti učiteljev pa se ne more in ne sme govoriti, kajti zaman ni prišlo prav v tem šolskem letu do številnih ekskurzij in organiziranih ter metodično dobro pripravljenih pobud, za katere so se pozanimali tisti učitelji, ki med seboj sodelujejo. Ne bojimo se priznati, da čas za šolsko delovanje ne pozna meja.
Naj omenimo sledeče poučne izlete in prireditve:
1.	Plavanje v bazenu na Rojcah (Gorica) nod vodstvom specializi ranega učitelja plavanja.
2.	Ekskurzija in ogled gorišJ<ega gradu, muzeia in cerkve.
3.	Ekskurzija na železniško posta jo in njen o^lert ter pomenek s po :tajnim načelnikom.
4.	Ogled Attemsove palače.
5.	Ogled razstave slikarja Andreja Košiča v galeriji «H torchio* in razstave risb osnovnošolskih otrok, katero je organiziralo Planinsko društvo iz Gorice.
6.	Priprava gradiva in zapisek zgodovinskega razvoja mesta Gorice za posameznega otroka 2. ciklusa te šole.
7.	Priprava in zbiranje ter pretipkavanje prispevkov, ki so jih napi šali otroci za šolsko glasilo Mladi učenjaki mislijo: naj omenim, da izhaja to glasilo drugo leto.
C. Prešernova - Župančičeva proslava.
9. Božičnica.
Ekskurzije so se vršile po vsaki uri plavanja. Seveda so nam te po bude pobrale nič koliko dragocenih ur in sodelovanja, da smo jih lah ko izvedli. Prav gotovo bi za vsa kega učitelja bilo veliko laže poučevati štiri ure v razredu. Osta jalo bi nam veliko več časa za iskanje pikolovščin in birokratskih zvez bred izvedbo vsake izmed teh pobud. Morda bj pa v drugačnem primeru ugodilj polemičnemu piscu iz števerjanskega vestnika.
Zainteresirane starše, katerim je števerianska celodnevna šola pri srcu, vabimo, da razmislijo neko liko o tem. ikar jim je znano iz šolskega življenja otrok in onim iz1 glasila.
Čeravno je nelahek učiteljski po klic, zagotavljamo, da ostajamo še vedno prepričanja, da je naše delo koristno in da ga bomo še poglobili na podlagi izobraževanja- ali samo izobraževan ia.
Tistemu nepodpisanemu, poiemič nemu staršu pa priporočamo, da bi si prebral Cankarjevega Martina Kačurja in b; o tem razmislil.
Števerjan, 23. 5. 1978
Podpisi:
Učitelji 2. ciklusa
Kvaliteta šole je v precejšnji meri odvisna od strokovne usposobljenosti učnega osebja, zato je vprašanje izpopolnjevalnega izobraževanja hudo pereče, tako za učitelje in profesorje na slovenskih šolah, kakor za njihove vrstnike, ki poučujejo na italijanskih šolah. Kot ptvi korak, ki naj bi pripomogel k odpravi nezadovoljivega stanja, bi bilo treba izboljšati tiste infrastrukture pri deželnih vseučiliščih, na katerih se šolajo učni kadri. Nadalje bi bilo treba omogočati in pospeševati čimvečjo udeležbo, na izpopolnjevalnih in drugih tečajih v SR Sloveniji, izkoriščajoč pri tem ugodnosti, ki jih predvideva nedavno sklenjena pogodba o gibanju delovne sile. Posebno vlogo v tovrstni izmenjavi bi lahko odigral deželni inštitut za sperimentacijo v katerega vodstvu bi morala biti ustrezno zastopafia tudi slovenska šola.
Dokument deželnega odbora sindi kata CGIL-šola se zaključuje z ugo tovitvijo, da je slovenska šola neprimerno in nezadostno zastopana v šolskih okrajih zaradi specifičnosti pogojev v katerih deluje, če so smernice šolske politike, da bi bila šola čimbolj povezana z družbeno in gospodarsko stvarnostjo, potem velja to toliko bolj za šolo, ki naj vzgaja pripadnike narodnostne skupnosti. Prav ob upoštevanju tega dejstva bi ustanovitev kolegialnega telesa, ki naj bi prevzelo vlogo okrajnih šolskih svetov za slovenske šole, ugod no vplivala na celotno problematiko. Posebno vprašanje pa predstavlja uvedba prevajalske službe v vseh decentraliziranih uradih ministrstva za šolstvo, posebno pri šolskih nad-zorništvih in skrbništvih. V teh uradih bi morali nujno namestiti zadostno število osebja, ki obvlada slovenščino, za stike s slovenskim prebivalstvom in z osebjem na slovenskih šolah.
zeleno vejo. V prvi vrsti gre za odpravo pomanjkljivosti v carinskem poslovanju in ki omogočajo velikanski uvoz tekstilnih izdelkov, ki se proizvajajo doma. V mednarodnih trgovinskih odnosih pa naj bi se vlada bolj zavzela za prodajo domačih proizvodov na tujih tržiščih. Seveda ne gre zanemarit' vprašanja ozdravitve velikih podjetij z državno udeležbo, tako na področju proizvodnje, kakor tudi glede imenovanja ljudi v vodstva omenjenih podjetij. Od zasebnih podjetnikov pa delavci in sindikati terjajo, da podprejo in se prilagodijo državnemu načrtu ter da z novimi naložbami poživijo proizvodnjo v tistih obratih, ki so zdaj v krizi in ki bi jim dežele, oziroma država morale priskočiti na pomoč.
To so osnovne zahteve, katerih u-resničitev lahko edino omogoči za-petno poživitev v tej pomembni industrijski dejavnosti, ki samo na Goriškem zaposluje nad 3 tisoč oseb.
Rešitev zgoraj omenjenih vprašanj pomeni tudi v določenem smislu rešitev težkega položaja v podgorski predilnici, kjer so pogajanja že dalj časa na mrtvi točki, menda tudi zaradi predvolilnega razpoloženja v deželi, ki je ohromilo vsakršno dejavnost deželnih organov.
Izleti
Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo, 28. maja, pohod na Lozice, Goljevščico, Geneder-co in Marijacel. Zbirališče ob 7.30 (po legalni uri) na Travniku. Odhod z vlakom iz Nove Gorice ob 8. uri do Plavi. Povratek na železniško postajo v Kanalu. Pohod vodi Bernard Bratož. V primeru slabega vremena pohoda ne bo.
Razna obvestila
Ravnateljstvo in zavodni svet državnega strokovnega zavoda za trgovino s slovenskim učnim jezikom v Gorici vabita na kratko proslavo za poimenovanje zavoda po slovenskem pisatelju Ivanu Cankarju, ki bo v soboto, 27. maja, ob 11.30. Toplo vabljeni starši, bivši dijaki in vzgojitelji.
Osnovna šola v Ulici Vittorio Veneto vabi starše in prijatelje na zaključno šolsko prireditev, ki bo jutri ob 11. uri v šolskih prostorih.
Kino
Tudi tokrat je šlo za preizkušen trik
Varujte se Ciganov, pravi stara ljudska modrost, ki pa, kakor kaže, še zmeraj ni izgubila pomena. Goriška kvestura je uvedla preiskavo, da bi ugotovila istovetnost oseb, ki so v sredo dopoldne iz dveh stanovanj izmaknile kar čedno vsoto denarja. Po opisu, ki so jih policijskim agentom posredovale okra lene osebe, naj bi šlo za dve ženski, najbrž Ciganki. Okrog 9. ure v sredo sta se predstavili v stanovanju 82-letnega Giuseppeja Madotta na Korzu Italia 151 ter se zapletli z njim v pogovor, ki ga je drago stal, saj je kmalu u-gotovil, da je izginilo približno 600 tisoč lir v gotovini. Podobnega trika sta se ženski poslužilj tudi v Pod-gori, kjer sta obiskali družino Žvokelj v Ul. Brigata Treviso 20. U-krrdii sta 400 tisoč lir v gotovini.
Gorica
VERDI 17.15-22.00 «La febbre, del sabato sera*. J. Travolta, K. Synn Gomey.'Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
CORSO 17.30-22.00 tEcce bombo*, N. Moretti in L. Rossi. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.15 - 22.00 «Forza Italia!*. Film Roberta Faenze. Glasba Ennio Morricone.
CENTRALE 17.00-22.00 «New York Parigi, air sabotage 78». R. Reed, P. Brock.
V1TTORIA 17.00 - 22.00 «Madame Claude*. F. Francoise in H. Baiie. Prepovedan mladini pod 18. letom.
nn v« v
J rsic
PRINCIPE 20.45 Koncert furlanskih pesmi. Nastopa zbor «E. Grion*.
EXCELSIOR 16.30 - 22.00 «Marlowe indaga*.
ISova Gorica
in okolica
SOČA «To noro ameriško dekle*, a* meriški film ob 18. in 20, uri.
S\ OBODA «Josua», ameriški film ob 18. in 20. uri.
DESKLE «Beflerji», italijanski film ob 19.30.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči bo v Gorici dežurna lekarna S. Giusto, Korzo Italia 244, tel. 83538.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči ie v Tržiču dežurna legama S. Antonio, Ul. Romana 147, tel. 40497.
Uredništvo in uprava Primorskega dnevnika izrekata globoko sožalje delovnemu tovarišu Marku IValtrltschtt ob izgubi
drage mame CECILIJE
Teritorialni odhor Slovenske kultur-no gospodarske zveze izreka svojemu članu, Marku VValtritschu. iskrena sožalje ob izgubi mame Cecilije.
Predsedstvo Slovenske prosvetne zveze v Italiji izreka tainiku Marku VValtritschu iskreno sožalje ob nenadni izgubi mame Cecilije.
PD in ŠD Sovmlnje izrekata tajniku SPZ Marku VValtritschu ob izgubi drage matere iskrena sožalje.
Sporočamo žalostno vest, da nas je včeraj nenadoma zapustila naša draga
CECILIJA BERTULIN vd. VVALTRITSCH
Sinova Marko In Danilo, sestri Tinčka, in Maksa, snaha Gian-caila, vnuki Aleš, Igor in Dimitrij

L.
sorodstvo
Gorica, 26. maja 1978
PRIMORSKI DNEVNIK 4
Ansambel «Supergroup»
Mladi ansambel «Supergroup» se čedalje bolj uveljavlja in ga srečujemo na mnogih prireditvah. Igral je tudi na letošnji «majenci»
v Dolini
KAJ VSE SE KRIJE ZA ŽALOSTNIM PRIMEROM V AFRIKI
Vzrok za krvavi spopad je iskati U
v bakru, uranu, kromu, diamantih itd.
Zaire daje 85 odstotkov svetovne proizvodnje bakra - Napetost v sosednih deželah Zadolženost dežele zahodnemu svetu, ki vidi, da so njegovi kapi tali v nevarnosti
Ves zahodni tisk, razen redke izjeme, je poln opisov strahot, ki so jih doživeli v rudarskem mestu Kolweziju ter drugod v šahi in Zairu belopolti ljudje, Tu hi se mogli sicer vstaviti tudi pri vprašanju, kako to, da se skoraj ne govori o črnskih žrtvah, toda to bi nas privedlo predaleč. Prav tako bi se radi ustavili pri vprašanju, kam to vodi, oziroma do kod nameravajo Francozi, ki jih afriški listi «Afrika» imenuje enostavno «afriški žandarjh. Giscard je predvčerajšnjim zelo *preprosto» rekel, da se bodo francoski vojaki umaknili iz te afriške dežele, ko bodo rešeni vsi belopolti ljudje in ko bo uporniška vojska vrnila jetnike, ki da jih je odpeljala s seboj preko meje v Angolo. Tu se sicer vsiljuje primerjava, kako bi «napredna» Francija reagirala. če bi se nad kakim njenim mestom pojavila letala in bi se z njih usula ploha padalcev, tujih, po možnosti črnskih vojakov, ki bi začeli pobijati desno in levo, pa čeprav pod pretvezo, da osvobajajo svoje ljudi, toda tudi tako razglabljanje bi nas v vsej svoji preprostosti pripeljalo predaleč. Zato se bomo ustavili raje pri samem ozadju vsega tega žalostnega in hkrati nevarnega dogodka sredi Afrike, kot ga vidi komentator zagrebškega dnevnika «Vjesnik».
Ko so pred mesecem ali kaj več proizvajalci barka razmišljali o tem, kako bi s skupno akcijo povišali cene tej kovini na svetovnem tržišču, jim je pomoč prišla od tam, od koder je niso pričakovali. Upor in prava mala vojna v zairski pokrajini Šaba, ki je eno največjih področij na svetu, kjer
se pridobiva baker, sta pognala cene bakru naglo navzgor. V številkah se to kaže takole: naj večji proizvajalci bakra (Zaire, Zambija, Peru in Čile) so bili še pred mesecem dni skoraj zadovoljni s tem, da se je cena bakru bližala 700 funtom za tono, v zadnjih dneh se ta cena že približuje meji 750
•IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHHIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIinillllllllllllItHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimillllllHIIIIIIIIIIMflllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMlimilllllllllllllllllllllllllHII
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA NA MORAVSKEM
Gledališka snovanja in literatura v dobro urejeni reviji «Program»
Obisk v muzeju glasbenih instrumentov, ki so jih in jih še izdelujejo preprosti rokodelci - Češko slikarstvo iz dobe okupacije
Češka revija Program, ki jo mesečno izdaja Državno gledališče v Brnu, m zgolj gledališka revija lokalnega značaja, kot jo izdajajo posamezna gledališča za informiranje in propagando svojih predstav. širši pomen Programa je v tem, da revija v zajetnem obsegu objavlja zgodovinske, znanstvene in publicistične članke, študije in razprave ne zgolj z gledališkega področja brnskih gledališč, ampak zajema gledališko življenje in dra-matsko problematiko v vsej Češkoslovaški. še več! Obilo prosto-posveča tudi tujim gledali-
ščem, zlasti v socialističnih državah, med katerimi zavzema vidno mesto Jugoslavija.
Največja zasluga pripada glavni urednici revije dr. Eugeniji Duf-kovi. prijateljici Jugoslavije in ljubiteljici jugoslovanskega gledališča. V svoji pronicljivi študiji o razvoju dramatike pred Sha ;es-pearjem, je z velikim znanjem o-tirednotila tudi pomembnost del dubrovniškega komediografa Marina Držiča. Nasploh velja njena pozornost kot pisateljici in kot glavni urednici jugoslovanski dramatiki in sodobnim gledališkim tokovom v Jugoslaviji. Mnogo prostora namenja v reviji tudi nekaterim stalnim sodelavcem iz Jugoslavije.
Okrog revije Program je zbrala priznane češke sodelavce, dobre poznavalce gledališke literature in gledaliških snovanj naših narodov, med katere sodi v prvi vrsti priznani slavist in prevajalec dr. Viktor Kudellca, katerega dognane študije in eseji o jugoslovanski dramatiki in literaturi nasploh so objavljeni skoraj v vsaki številki te revije, često tudi z bogatim slikovnim gradivom.
Pomembni literarnoznanstveni prispevki dr. Viktorja Kudelke seznanjajo Čehe in Slovake z jugoslovanskim, posebej še slovenskim dramskim snovanjem. Njegova plodovita dejavnost ga uvršča med
najbolj aktivne sodobne češke sloveniste in prijatelje naše kulture. Mimo Cankarja kot dramatika ter spisov o jugoslovanskih predvojnih in povojnih dramatikih in študije o Otonu Zupančiču ob letošnjem proslavljanju stoletnice rojstva, je v zadnji številki Programa objavljena tudi študija o pomembnem a .nanj znanem bosanskem piscu Petru Kočiču.
Na področju glasbenega gledališča so zlasti zanimive študije iskrenega prijatelja jugoslovanske glasbe, ■'uzilcologa in glasbenega kritika dr. Rudolfa Pečmana. Redni predavatelj katedre znanosti in umetnosti in vodia muzikološkega oddelka filozofske fakultete v Brnu je znan po svojih znanstvenih študijah o glasbeni estetiki in te oriii glasbene interpretacije in po referatih tematskih razprav na mednarodnih glasbenih, srečanjih. Več njegovih del je publiciranih v inozemstvu, med drugimi nekaj tudi v slovenskih glasbenih publikacijah. Kot gost zagrebškega glasbenega bienala je. objavljat v čeških listih razmišljanja o novih izsledkih moderne glasbe. Najraje pa se posveča zgodovinskim glasbenim tokovom 18. stoletja.
Pomembne za glasbeni svet so zlasti njegove študije natisnjene v raznih publikacijah na temo čeških baročnih glasbenikov. V Programu piše o največjem češkem opernem skladatelju pred Smetano, o Josefu Mgslivečku, primerjalno študijo o Fideliu in Dali-boru. Zanimiva so njegova razmišljanja o Principih glasbenega gledališča in o interpretacijskem slogu Janačknvih oper, nadalje o Preobrazbi teorije čeških prevodov libretov in drugo. Kot kritik in publicist rad piše o jugoslovanskih glasbenih umetnikih. Tako j» na primer v zadnji številki Programa v članku Bendov Romeo in Julija z jugoslovanskim režiserjem, posvetil precej misli

V ZAPORU «REBIBBIA» ZARES SVOJEVRSTNA GLEDALIŠKA PREDSTAVA
RIM — V rimskem ženskem zaporu «Rebibbia» so predvčerajšnjim imeli gledališko predstavo čistega »undergrounda*. Tekst je napisala jetnica, glasbeno spremljavo je pripravila prav tako jetnica, sceno so naslikale jetnice, vse vloge so igrale jetnice, glasbeno spremljavo j. izvajala jetnica in tudi občinstvo so predstavljale jetnice, in sicer kakih 200 žensk, kolikor jih je v tem rimskem zaporu.
Gre, kot vidimo, za novost, ki je v zgodovini italijanskih zaporov še nismo zasledili. Delo, ki ga je napisala Patricia Vicinelli, je namenjeno ženski in jetnici toda predvsem ženski, kajti delo govori o o-svoboditvi ženske. Patricia Vicinelli je novinarju, ki mu je bilo dovoljeno. da se je po predstavi z njo srečal, rekla, da je potrebovala tri mesece za to, da je delo napisala, dva meseca so potrebovali, da so se dela naučili in ga postavili na oder. Kdor sledi italijanskemu gledališkemu živlienju, mu ime avtorice iz zapora «Rebihbia» ni neznano. Patricia Vicinelli se ukvarja z gledališko dejavnostjo že 18 let. sedaj pa je v zaporu zato. ker je nekemu svojemu znancu nabavila pol grama hašiša, torej mamila in je bila zato obsojena na leto dni Delo. ki ga je napisala za zapor «Rebibbia» i- ki ga bodo prav gotovo uprizarjali tudi izven jetni-ških zidov, nosi naslov «Pepelka». Vteinellijcva pravi, da ji je delo slu-
žilo bolj za to, da spregovori o problemih ženske, ki meni, da se bo realizirala že v svojem odnosu do moškega ali bolje do svojega moža, kot se je to zdelo Pepelki iz znane pravljice, Pepelki, ki sanja o svojem princu in se nekako sprosti, vsestransko razživi, ter uide iz svoje samote, potem pa v gozdu sreča dekle Cassiopeo, ki tava po svetu, da bj našla kraj, kjer bi ji bolj orijalo . ..
Pustimo ob strani primerjavo med pravljično Pepelko in Pepelko, ki se je rodila v rimskem zaporu, toda zanimivo je. da se je za uprizoritev te Pepelke vrnila v zapor jetnica, kj je svojo kazen že odslužila, vrnila se je v zapor zato, da bi s kitaro spremljala dogajanja r odru.
jugoslovanski operni poustvarjalnosti.
Med muzejskimi ustanovami, ki sem si jih bil ogledal tokrat, naj omenim obisk v Etnografskem muzeju, z bogato zbirko zgodovinskih predmetov in dokumentov iz življenja na Moravskem. Zdaj je na vpogled še posebna razstava čeških ljudskih instrumentov. Kako raznolika so godala, ki jih je izdelala roka preprostih ljudi.
Privlačijo instrumenti, ki so jih izdelali vaški muzikanti po zgledu profesionalnih izdelovalcev. Vendar je okornost izdelave očitna, zlasti pri tistih instrumentih iz
■paadata - Jihlavske-,- Ati so izdolbeni iz enčga Ttčša lesh. Posebno po-
zornost vzbuja mala, verjetno najmanjša violina v JEvropi, in tista, ki ji je rezbarjeva domišljija ljubeče urezala okrasne glavice. Naj-starejši godalni instrument na razstavi je violina mizarja Antonina Klora iz leta 1724. Najnovejši je lanskoletni izdelek, kar dokazuje, da na Češkoslovaškem, kljub industrijski izdelavi glasbil, izdelovanje ljudskih glasbil na podeželju še ni izumrlo.
Moravska galerija v Brnu nudi ljubiteljem likovne umetnosti, poleg svoje stalne zbirke, tokrat še posebno razstavo. Razstavljena so dela čeških slikarjev 20. stoletja, ki jih je galerija v namenu dopolnjevanja svoje zbirke pridobila v zadnjih desetih letih. Predolgo bi bilo v tem zapisu opisovanje posameznih del umetnikov, vendar naj v raznolikosti umetniških žanrov in smeri omenim vsaj nekatera, tudi izven češkoslovaških meja znana imena.
Kot prvo omenimo podobo Vmi-valki Rudolfa Kremličke (1919), ki je ena najbolj dragocenih' del češke modeme umetnosti, s katero se ponaša stalna zbirka češkega slikarstva v Brnu. Zalo je podoba barvno predstavljena tudi na plakatih in na čelni platnici galerijskega almanaha. Barvno kultivirana je Kubistična kompozicija (1927) Emila Fillpja, ki sodi med najboljša umetniška dela v galeriji. Obogatena je kolekcija portretov znanih portretistov slikarke L in-ke Prochazkove, (1909) avtoportretov Vdelava Spale (1907) in Jana Zrzavpja (1907).
Skromna je bila doslej zbirka medvojnega ustvarjanja čeških slikarjev. Tokrat se je galerija obogatila z manj znanimi upodobitvami slikarjev umetniških skupin Sedem v oktobru in Skupim 42, v katerih utriplje življenjsko ozračje v času češko • moravskega protektorata.
Med novo pridobljenimi deli je zastopanih več sodobnih slikarjev, katerih dela so tesm povezam z Moravsko. To sta predvsem Karel Jilek s čigar novejšimi krajinami, tihožitji in figuralnimi deli se razodeva nov humanistični pristop več ali manj stilizirane slikarske izpovedi, in Bogdan Lacim z mnogimi barvitimi meditativnimi podobami v interpretaciji pokrajine kot v ekspresionističnih parafrazah glasbene in fizikalno matematične problematike.
To je le skop zapis z zanimive razstave petinosemdesetih čeških slikarjev s sto devetdesetimi podobami. med katerimi so tudi redka < ragocem dela znanih starejših čeških slikarjev m prelomu 19. in 20. stoletja, tako Portret Maxa Švabinskega, Pokrajina Antonina Hudečka, Pokrajim Fran-tiška Kavana, Ulica stare Prage Antonina Slavička z neprekoslji vo intimno občuteno atmosfero.
V Domu umetnosti je m ogled retrospektivna razstava olj, grafik in risb enega največjih čeških a-vantgardnih slikarjev Františka Grossa. Razstavljenih je kar 148
.-v
Njegova umetnost izhaja' iz fc§-bističnih principov geometrijsko maližiranih človeških figur in hr terierji z realno fantastiko analitično nastrojenih prvin. Fantastični sižeji, prežeti z ironijo in grotesko, so blizu domišljeni ustvarjalnosti nekdanje znane surrealistične smeri, ki smo jo poznali že v letih pred 2. svetovno vojno.
EMIL FRELIH
Iz umetnostnih galerij
Monica Petri v galeriji
«Corsia Stadion»
V galeriji Corsia Stadion je razstavila svoje slike pokrajin in cvetličnih šopov še mlade Tržačanka Monica Petri, ki je v tej galeriji priredila svojo osebno razstavo. V Trstu je kakih 3.000 oseb, ki se ukvarja s slikarstvom, v tolikšni množici pa je bolj malo tistih, ki to dejavnost jemljejo bolj resno ali prav zares. Med temi je Petrijeva, ki se je lotila čopiča pri IS letih in danes se vidijo rezultati njenega dela.
Krepki, skoraj moški način slikanja dokazuje ali nakazuje, da bo dosegla visoko kakovost, vsekakor višjo od sedanje. Petrijeva pa slika vedno v neposrednem stiku z naravo, torej na prostem. Od tod njena nagla in odločna igra čopiča pri nanašanju gostih barvnih namazov. Ploskovita resničnost njenih olj, posebno v izgradnji pokrajinskega prostora kraških razgledov Trebč in Mavhinj, prepričljivo rasle iz globine v ospredje s plastičnimi sestavinami gričev, polj, hiš in drevja, ki ga slikarka postavlja v slikovita, ospredja, tako da skozi vejevje pronica trepetajoča svetloba ali migotanje-ozračja iz daljave. Slikarka se loteva tudi obmorskih motivov s čolni in skalnatimi bregovi.
Čeprav je najstarejsa razstavljena slika že izpred štirih let, se v najnovejših delih nakazuje rahel premik v novo izčiščenost predmetnega bogastva, ki močno izstopa v sliki hiše z vodnjakom iz Cerovelj z drznim uravnavanjem gmot in navpičnih sten ter para lestev, če so barve v pokrajinah bolj mirne, so močno bogate, bolj žive, kadar unodab-Ija šopke cvetja.	M. B.
			
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Imeli boste vse priložnosti, da se prerinete k cilju, ki vam bo prinesel veliko zadoščenja.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Uveljavili boste svojo organizacijsko sposobnost. Vaša vljudnost vam bo pritegnila simpatije vseh.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Če boste delo pravilno pripravili, bo ste imeli ustrezne rezultate. Ne zaupajte nasvetom površnih oseb.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Potovanja ali kaj podobnega. Velik dobiček. Prijetne ure v novi driižbi.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Z diplomacijo se boste izognili sporu z
Horoskop
delovnimi tovariši. Kar se čustev tiče. hud nesporazum.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) V službi imate veliko nasprotnikov. Kljub temu boste z načrtom prodrli. Izogibajte se vsiljivcev.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Vaši načrti bodo sprejeti. Iščite zveze ori sodelavcih. V čustvenih zadevah nekaj ne bo prav.
ŠKORPIJON tod 23.10. do 22.11.) Z odločne akciio boste zakljhčili tvegano, a dobičkonosno delo. Vesele ure z osebo, ki jo imate radi.
STRELEC (od 23.11, do 20.12.) Bodite pozorni nad podtikanji. Uresničila se vam bo želja. V ljubezni ne bo sreče.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Uresničila se je stara obljuba, s katero že niste več računali. Odlično razumevanje z osebo, ki jo imate "adi.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Če boste hoteli svoje sposobnosti u-veljaviti, boste naleteli na odpor. V družini sporazum.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) V poslovnih zadevah boste imeli težave. Ne pretiravajte, ko imate opravka s preveč vljudno osebo.
funtom za tono. Zaloge bakra na londonskem tržišču pa se čedalje bolj manjšajo in so zato kupci vedno bolj nervozni, ker čutijo, da meja 800 funtov za tono ni več daleč.
Panika na svetovnih surovinskih tržiščih pa se tu ne ustavlja, ker so cene bakra zaradi njegove važnosti v svetovni industriji doslej vedno vplivale na premik cen, na višanje cen v ostalih barvastih kovinah. Vsemu temu so se pridružile tudi cene kobaltu, torej kovini, ki je zelo pomembna v letalski industriji, ker je afriška država Zaire krije 85 odstotkov vse svetovne porabe te kovine, vtem ko sama pokrajina Šaba krije kar 60 odstotkov svetovne proizvodnje kobalta. Ko se ob tem ve tudi to, da je Zaire prva država na svetu v proizvodnji industrijskih diamantov, da je zairsko bogastvo železne rude velikansko, da je v Zairu veliko premoga, zlata, mangana, kroma, cinka, urana, fosfo-ra in boksita, ni nič čudnega, da se njegovi notranji politični spori odražajo na širšem ekonomskem oodročju v svetu. ,
Z druge strani pa je Zaire eden največjih svetovnih dolžnikov. Čeprav so številne dežele v razvoju močno zadolžene, se zairski dolgovi treh milijard dolarjev samo komercialnim in zasebnim bankam na Zahodu smatrajo za največji vzrok nestabilnosti in inflacije v ekonomiji te dežele. V zadnjih časih je v Zairu mflacija dosegla tudi nad 80odstotn: skok, hkrati pa so se proizvodne zmogljivosti v deželi izkoriščale le za 30 do 40 odstotkov. Od tod logičen sklep, da se dežela ne bo zlahka mogla izvleči iz gospodarske krize. Sicer so pripravili tako imenovani «Mo-buto načrt*, ki je iskal rešitev v povečanju kmetijske proizvodnje, v izgradnji prometnih sredstev in objektov, v večji produktivnosti dela, itd., toda za uresničenje tega načrta bi potrebovali veliko kapitala, kar z drugimi besedami pomeni, da bi se morala dežela še bolj zadolžiti. Hkrati pa bi morali njeni upniki in sicer zasebni bančniki ZDA, ZRN, Belgije in Francije odložiti terjatve že dospelih kreditov.
In v tem ko so ti bančniki razmišljali, ali naj svoje terjatve u-resničijo ali ne, je prišlo do upora. In sedaj se v istih krogih sprašujejo, zakaj ,fe' do upora prišlo? Sedaj so za te ameriške, zahodno-nemške, belgijske in francoske finančnike za krvav spopad v Sabi, oziroma v Zairu, krivi Kubanci, Sovjeti, pa tudi sosednji Zambijci in Angolci, še na misel pa jim ne pride, da bj nekoliko razmislili o tem, koliko so sami prispevali k temu, da je prišlo v šabi in v Zairu do krvavega upora, oziroma koliko prispevajo za napetost, ki vlada v vseh tistih predelih A-frike, koder je veliko rudnih bogastev. Ker držijo v svojih rokah vso svetovno finančno monetarno strukturo in preko nje vse kreditne kanale iri zato tudi ekonomsko - politično usodo posameznih dežel v razvoju, so prav te razvite dežele neposredni povzročitelji ali vsaj vzrok vseh notranjih nemirov, do katerih v raznih afriških in ne le afriških državah prihaja. Ker prav tako vladajo nad skoraj vso strukturo svetovne trgovine, razvite dežele držijo v rokah tudi trgovino z bakrom in o-stalimi surovinami in se teh surovin poslužujejo za svojo ekonomsko nadvlado. Kadar te dežele sklenete znižati cene tem surovinam na svetovnem tržišču, se morajo nji-
hovi nerazviti proizvajalci zadolžiti. In kje drugje, če ne prav pri njili. S tem pa se morajo odpovedati delu svoje ekonomske in tudi politične neodvisnosti.
Ko se posledice takšnih ekonomskih odnosov v posameznih deželah sprevržejo v oborožene spopade, razvitim deželam ne preostaja drugega, kot da vojaško posežejo v zadevo, da bi rešile vloženi kapital, da bj rešile svoje tamkajšnje bogastvo. To je. seveda, ob nekaterih strateških ciljih povezano tudi za geopolitično stanje v vsem tem predelu Afrike in glavni vzrok za francosko - belgijski vojaški poseg v Šabi moramo iskati prav v tem. če na zadevo gledamo z njihovega stališča, je bil požar v Šabi več ali manj uspešno po-gašen. Toda hkrati se postavlja vprašanje, kaj se bo še tu zgodilo, oziroma kako dalje? Vprašanje ni kar tako vrženo. Vprašanje ima svojo vojaško - politično in tudi ekonomsko dimenzijo. Tu se interesi prepletajo in križajo, toda to vprašanje se more in se mora razčlenjevati tudi s stališča borbe za oblast nad vsem tem področjem Afrike. Hkrati pa se more e-konomska dimenzija analizirati tudi s stališča globalnih ekonomskih odnosov med Severom in Jugom, torej med bogatim in siromašnim svetom.
Vse, kar se je v zadnjih letih dogajalo v Zairu, je deželo potisnilo v položaj klasične žrtve sedanjih mednarodnih ekonomskih odnosov. Čedalje bolj jasno je, da so ekonomski problemi glavni vzrok zairske politične labilnosti in da jih tuja vojaška intervencija ne more rešiti, pač pa postaja vedno bolj jasno, da se to afriško žarišče nemirov ne bo tako kmalu pogasilo. Tistemu, ki proučuje zairska dogajanja, je prav tako jasno. da se podobni dogodki morejo od časa do časa pripetiti tudi v drugih predelili sveta. Po podatkih UNCTAD se bodo dolgovi dežel v razvoju do konca letošnjega leta povečali na 300 milijard dolarjev. Iz tega izhaja, da postaja ekonomska osnova takih in podobnih oboroženih spopadov v Afriki in drugod po svetu vedno bolj široka, obsežna in zato je vedno več možnosti, da pride do več takih in podobnih spopadov.
Ob tem se logično postavlja vprašanje, ali bodo razviti upniki v vsakem takem primeru sposobni ali tudi dovolj drzni, da bi angažirali svojo vojsko, da bi s tem zaščitili svoje kapitale? Ali ni v tem primeru tudi nevarno, da bi se morda kak tak «lokalen» spor mogel nekoliko razširiti in zavzeti kontinentalen ali celo medblo-kovski obseg in bi v tem primeru znalo priti tudi do nepredvidenih komplikacij? Ob tem razmišljanju prevzame človeka srh. Vendar ne prehitevajmo časa in razmer in ne ustvarjajmo malodušja. Kljub temu pa drži, da vse dotlej, dokler bodo dežele v razvoju s svojimi dolgovi razvitemu svetu tako zapletene in vezane, bo nevarnost spopadov in celo svetov nih oboroženih sporov čedalje večja, D> kod bi moglo vse to privesti, je težko danes reči. Lahko pa bi mogli začeti z razmišljanjem o tem. kako se vsemu temu izogniti. Primer šabe, oziroma Zaira, je dober primer, kj tako rekoč o-čitno kaže. da se morajo razmerja med razvitim, bogatim svetom ter svetom v razvoju spremeniti. In v takem primeru prav gotovo ne morete igrati vodilne vloge lutke, kakršen ie Mobutu in še najmanj v uniformi, v kakršni se sprehaja po Parizu.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Argumenti
Zgodovina in njeni protagonisti
13.00	Komični filmi
13.25	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
in Danes v parlamentu
14.10	Rim: Tenis:
Mednarodno prvenstvo Italije
18.00	Argumenti
SICILIJA V LETIH 1943-1947
18.30	Dnevnik I — KRONIKE Sever kliče Jug —
Jug kliče Seve~
19.05	Programi pristopanja
19.20	Tarzan na gorovjih Lune,
2. del filma
19.45	ALMANAH
in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	Tam tam
AKTUALNOSTI DNEVNIKA 1
21.35	Prvo srečanje s fantastičnim filmom
SVET ROBOTOV, film Ob koncu DNEVNIK,
Danes v parlamentu in Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Vidim, slišim, govorim Knjižna rubrika
13.00	Dnevnik 2 - OB 13. URI
13.30	Stari poklici nova šola Vinogradništvo in kletarstvo
15.00	Mednarodna kolesarska dirka po Italiji
17.00	Program za otroke: šport in predstave
17.30	Opazujmo naravo
18.00	Prehod od šole v službo, vzgojna oddaja
18.25	Iz parlamenta
in DNEVNIK 2 - Šport
18.45	Dober večer s . . .
Francom Franchijem Vremenska slika
19.45	DNEVNIK 2 -ODPRTI STUDIO
20.40	Nepogrešljivi trije, 21.35 Preteklost in sedanjost Mladina in nasilje
22.35	Partija v dveh . Ob koncu DNEVNIK »'
Zadnje vesti
JUGOSLOVANSKA '
Ljubljana
9.00,	10.00 in 15.00 TV » š°!’
17.10	POROČILA
17.15	Polieder H 3	...
17.30	Ostrželc. otroška seru*
17.55	Obzornik
18.05	Domači ansambli te
18.40	Celice, milijarde naj188 računalnikov.
Oddaja iz serije Človekovo telo
19.10	Risanka
19.30	DNEVNIK	^
20.30 Zabavno glasbena 21.05 P. Graves:	,■
JAZ, KLAVDIJ, n8(W ’ 22.00 DNEVNIK	,
22.15 Operne arije iz 22.20 PORTOROŽ 78. fesWv<1
22.20	PORTOROŽ 78,
Koper
20.00	Otroški kotiček
20.15	Odprti prostor
20.30	DNEVNIK
20.45 SCOTLAND YARD film PROTI DR.MABU51V ’ j, 22.10 Locandina. reklamna
22.15	Glasbeni nokturno Joseph Haydn
Zagreb
18.45	Prijatelji glasbe
19.30	DNEVNIK
20.00	Zabavno glasbena
21.05	Noči in dnevi, nadau-
21.55	Dos je našega časa: LETO 1955
22.55	DNEVNIK
ŠVICA
19.25	Do/c. film	jgr»
20.45	Hindle se prebudi, K Mi
21.45	Posebna oddaja o 0
TRST A
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00,
14.00,	15.30, 17.00, 18.00, 19.0 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 7.45 Pravljica za dobro jutro: 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Tuji pevci v Sanremu; 9.30 iz beležnice Borisa Pahorja; 9.35 Ritmična glasba;
10.05	Koncert sredi jutra; 10.35 Rojstna hiša naših velmož: 11.00 Oddaja za srednjo šolo; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Na sporedu je o-pera; 12.45 Pristopanje k deželnim oddajam: 13.15 Letošnja revija Primorska poje; 13.30 Od melodije do melodije; 14.10 XY odgovarja;
14.30	veliki izvajalci; 15.35 Mladi in glasba; 16.30 Otroški vrtiljak;
17.05	Deželni skladatelji; 17.20 Glasbena panorama; 18.05 Kulturni dogodki v deželi- in ob njenih mejah; 18.20 Klasični album.
KOPER
7.30, 8.30. 10.30, 12.30. 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 18.30, 19.30 Poročila;
7.00	Glasba za dobro jutro; 8.32 Barok v glasbi; 9.00 Plošče; 9.20 Poje Gianni Nazzaro; 9.32 Popevke; 10.00 Z nami je...; 15.15 Pevci zabavne glasbe; 10.32 Elizabetine pravljice; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Poslušajmo jih skupaj; 12.05 Gla sba po željah; 14.00 Kultura in družba; 14.10 Relax v glasbi; 14.15 Folk glasba; 14.33 Poje ansambel Chrisma; 14.45 La Vera Romagna;
15.00	Mala antologija mislecev;
15.10	Valčki, polke in mazurke;
15.40	Popevke; 16.40 Glasbeni notes; 17.00 Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik; 17,45 Zabavna glasba; 18.00 Melodije na tekočem traku; 18.35 Primorska poje '78; 19.33 Crash; 20.00 Glasovi in zvoki: 20.32 Spored z Gisello Pagano; 21.17 Ansembel Leo Selmoco: 21.32 Simfonični koncert; 22.45 Igra ansambel Black Bottom Stompers.
RADIO 1
7 00. 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00,
15.00,	17.00, 19.00 Poročila; 6.00
Včer»i
Glasbeno prebujenje;„,®'^eni &
v parlamentu; 8.50 Glas1*'- f nutek; 9.00 in 10.35 Radtl e« govori; 11.25 Ena dežela^ yj iJ
krat; Emilija; 12.05 in
"»• 14.05 Jazz; 14.30 Ita! «-
jaz ’78; ts.lfo Jazz; ; ij pevke; 15.05 Prvi Nipl dijska priredba; 18.35 r pristopanja; 19.35 Ansate . ^ va; 20.00 Mednarodni kvr uj\$
21.05	Simfonični koncert; *>• g ko noč.	|l$
RADIO 2	,3.31
7.30, 8.30, 9.30, 10.00.
15.30, 17.30. 18.30, 19.3°1 Jjjjjtj?
6.00	in 7.55 Oni drugi dan; (l vice iz filmskega sveta: • pof roline cherie, nadalj.; v'peti vori s ’ pdslušalci; 12.45 teit-pripoved; 13.00 Najlepše 13.40 Satiristična oddaja; ^
15.45	Tu Radio 2; 17.55 B|« ji.H 19.50 Prijetno poslušanje Zbori z vsega sveta; 21.23 ne novosti za mladino.
SLOVENIJA ,ol<
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.M 11.(N), 12.00, 13.00, 14.00, D-jr. P
19.00,	22.00, 23.00 P Aekreaciia; 6.50 Dobro J $ ci!; 8.08 Glasbena matinej'^ Radijska šola; 9.30 I* tradicije jugoslovanskih n* ^
10.15	Kdaj, kam. kako jn P0*, pf
10.45	Turistični napotki: }}' in priljubljeno; 12.10 Z®,/'
,.„14. .a:. Ul	1A mnli ick 1 I’ .
in solisti; 12.30 Kmetijski^/
7 hfl
12.40 Pihalne godbe: 13.20
glasba; 13.30 Priporočaj^ .g (# 13.50 človek in zdravje; J' m r sbena pravljica; 14.30
željah: 15.30 Napotki ^ jj.Jj
15.35	Glasbeni intermezf0'. i?! Naš gost; 16.00 «Vrtiljak*’, rf Studio ob 17.00; 18.05 Moh^;; sical; 19.20 Lahko noč, „0rig /19.45 Minute z ansambloia p Kovačiča; 20.00 Stop poPs Oddaja o morju in P°m, Av ,
22.20	Besede in zvoki iz
mačih; 23.00 Literarni
23.15	Jazz pred polnočjo; Nočni program - glasba
ob.®5
■ iiiiiiici%iiiiiiiiiiiiiitnriiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiii(iiiiiiMiiiiiiiiMiaiiiMiiiviiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||iiiigiigg,|(||||||||||||||||||||||||||||||||l|||||,||(||||Vfl|klalt,,||,iaaai||l|,|l,||l,|||||l,|||||||iiiiii*1**
Zdi se, da angleška princesa Margar^ v zakonskem življenju ni imela srece
Ne princesa ne lord Snoivdon nista prišla na sodišče, kjer je sodnik njuno zadevo opravi1 v malo manj kot dveh minutah ■ Princeso videvajo z mladim popevkarjem
'	ali’ 'i
turah princeso Margaret s polkov Roddyja Llewellyna	j
nikom Tovvnsendom. Zakonsko zve- se namerava oženiti s P*j' jjti | zo sta sklenila v vvestminsterski rekel, da mu to ne P1'1	*
LONDON — Angleška princesa Margaret v ljubezni nima sreče. Morda bj lahko rekli tudi, da nima sreče v zakonu, kajti trenutno ima že novega prijatelja, morda novo ljubezen. Po osemnajstih letih je z lordom Snovvdonom zakonsko zvezo prekinila in formalni sodni proces za ločitev, za razporoko ni trajal niti dve minuti. «Zadeva» princese Margaret in loida Snovvdo-na je prišla v zobe britanske in nato svetovne javnosti že pred leti, v zadnjem času pa se je vedno več govorilo tudi zato, ker je razporoka med zakoncema prvi primer v britanski kraljevski družini vse od časov Henrika VIII.
Na včerajšnji formalni sodni raz pravi za razliko ni bilo ne princese Margaret, kot tudi ne lorda Snovvdona. Princesa, ki je stara 47 let. je nekje na podeželju, kjer okreva zaradi zlatenice in čreves nih motenj, ki so jo pred časom prisilile na zdravljenje v bolnišni ci. Prizadeti mož pa se tudi ni potrudil na sodišče, pač pa je ča kal na formalni zaključek na svo jem londonskem domu. Stari sodnik John VVillis je za proglasitev ločitve .potreboval točno 1 minuto 53 sekund, kol vedo povedati kronisti, ki so sledili obredu. S!cer pa sta bila zakonca že dve letj ločena,
kar je sodniku olajšalo vso zadevo, in se je takoj lotil naslednjih podobnih primerov in sicer razporoke dveh drugili prav tako ni c preveč srečnih zakoncev.
Ljubezenske zadeve princese Margaret so burile javno mnenje že pred 23 leti, ko se je princesa za ljubila v razporočenega letalskega polkovnika Petra Townsenda Mlado dekle se je zaljubilo v znanega pilota in letalskega junaka iz druge svetovne vojne, s katerim se je često videvala na konjskih dirkah. Toda njena sestra kraljica Elizabeta H. ji, je prepovedala poroko s polkovnikom. In tudi anglikanska cerkev je bila proti temu. Tedaj so se v angleškem tisku vnd'le ostre polemike o tem ali naj bi se angleška krona še vedno držala starih principov, ki so že privedli do podobnih težav v angleški kraljevski družini, ko se je moral kralj odreči prestolu, da bi se poročil z žensko, ki ni prihajala iz aristokratskih krosov.
Danes, po obilnih dveh desetletjih nič kai preveč srečnega zakonskega življenja je bila razporoka prinčere in bivšega fotografa dokaj preprosta Kakor je znano, sta se princesa Mareareta in fotograf Anfhonv Armstrong - Jones poročila pet let po ljubezenskih avan-
katedrali leta 1960. Po nekaj letih kar skladnega življenja so se začeli kazati znaki napetosti, ki so dolgo ostajali prikriti, nato pa ved no bolj očitni in ki so privedli do včerajšnjega zaključka. V zakonu sta princesa Margaret in lord Snowdon. kj se zadnje čase ne predstavlja več pod te,,) naslovom, ime.a dva otroka. Njun sin !,inley je star 16 let, hčerka Sarah pa 14. Sodnik je določil, da bosta sin in hčerka živela z materjo, oče pa ju bi lahko obiskoval.
Razporoka bo postala polnoveljavna čez šest tednov, toda od slej dalje niso potrebne nikakršne formalnosti in tako bivši lord. kot tu d, princesa se lahko sedal ponov no poročita. Toda princesa Margaret jo že pred časom moda ril a. da nipia' nikakršnih zadevnih načrtov in 'a se ne mara več možiti Hkrati pa jo že dalj časa de) tiska in jav nega milenia napada, češ da za nomar.ja dolžnosti, ki ji izhajajo iz položaia člana dvora, ker s zabava z mladirr Roddyiem Llewellvnom 31-letnim sinom olimpijskega prva ka v jahanju sira Harrvja Llcwel lyna, ki se tudi ukvarja s popov karstvom. Ko pa so popevkarja
pamet. Pri tem je
P°S

se bosta s princeso še via pij da le kot prijatelja. nik®a >
nam ir,'-a vzetj Marga*'et in te iz osebnih razloga' ■ Z druge Strahi pa lon«0^^ govori o možnosti poroke ^ dom Snovvdonom z LuC.V
Houg, 33 letno hčerko zel o . ■ irskeg, modnega usuoir.ri' SLj rebitna bodoča žena ' i^jl« dona sc je pred časote ' j Michaela, Lindsayja - Jni^ poklicu je televizijska t11 siA;! in se je spoznala z lordohlL nom pri poklicnem delu-sta opravila daljše P0*-0	,.
Avstraliji.
Ko se je razvedelo, da " Margaret zahtevati lo^^eitf' <
in ko je bilo uradno sP°r se zakonca soglasno Jl.y
britanska kraljica Elizabet8 nikakršnega komentarja- -'
je if
Buckinghamske palače P8 darie priznal, da je hda
____	____ __	_	#1Vf
«zt'lo razburiena*. Da bi,u L oddaljila tudi tej formate - t rajšnji uradni ra sporčki- > *
oddaliila tudi tej forma
ii razporek -	, ,
tjica Elizabeta II. odpotova* hodni Berlin, k.icr je bila P na uradnem obisku 1965- 1

5'MORSKI dnevnik
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
26. maja 1979

ii^SARSTVO
17. ETAPA «GIRA
>
Moser zdrknil na 3. mesto
^rajšnji zmagovalec je bil Panizza - De Muynck 1. na skupni lestvici
J?** BONDONE (Trento) - 17. 'ven? 'ra* je povzročila zopet bi-ti 5® sPremembe na skupni lestvi-jeVni prvak Francesco Moser e*?° ^raS° plačal veliki po-Vlpgj s katerim se je v sredo po-ce. s»na drago mesto skupne lestvi-tijj ) °Ser je včeraj pridobil dokajš-sto ta°5anek m zdrknil na 3. me-da so se njegovi upi za zmago odločno zmanjšali. '■Sila d10 °d Moser ja sta zelo dobro n- ,ronchelli in De Muynck, ki lttern‘< koncu etape obtičala na če-y °z. petem mestu.
(d praišnja, 205 km dolga vožnja jt ^aleseja do Monte Bondone tja va zelo naporna. Posebno zad-Cftina na Monte Bondone je *ai,0 a Wočno selekcijo. Nepričako iladi a Povsem zasluženo je zmagal ie bi]1 r°. Panizza, poleg njega pa iil(t‘,Pdličen Gimondi, ki je osvo-* j® mesto. Moser se je znašel
»iVe%*h
težavah in je s skoraj tre-
tjj ‘“Utami zamude prispel skozi
da bo že današnja 245 Ha, p. obenem tudi zadnja «alp-klečal apa °d Trenta do Savezza Hr 0 zmagovalcu «Gira», Mo it b0- rtloral voziti na vse ali nič, tiajjcae °dvzeti De Muynckti roza Hejpu • Trenutno ostaja De Muynck Hjši ,ni favorit, njegov najnevar-W. kmec pa je Baronchelli, ki tinU(ja za Belgijcem le za slabo
\t °'
l'ontltnLred etape (Cavalese — 1, “°ndone, 205 km): adimiro Panizza, s po-
1, km na uro
!, JSdni
i, R'lniondi
i, he Muynck (Bel.)
ji|E,ch'lu
iiSnni
X «3* Sutter (švi.)
gpetti
l ^°PNA lestvica
l,fiaM“ynck (Bel.)
1, v,ar°nchelli “loser
5.41’49” po 1’01” 1'03”
i, Nzza ^fonni
«, m vl‘m
IT010110
$UHSSOn ®Ve.) Utter (Švi.)
1’05”
1’17”
1’57"
1’58”
83.10’32” po 59" 2’19” 7’57" 8'04” 8’24” 9'25” 9 25” 1236” 12 38”
NARodni TURNIR V RIMU
Jaušovec I ločena v četrtfinalu
ktib ~~ Na mednarodnem teniska v^'enstvu Italije je' Jugoslovana Jaušovec izpadla v če-
trtfinalu. Po zelo izenačeni borbi je podlegla Američanki Newberry s 3:6, 6:2, 7:5. V polfinale so se prebile poleg Newberryjeve tudi Če-škoslovakinja Marsikova, Angležinja Tyler in Romunka Ružiči. V moški konkurenci je Adriano Panatta zmagal in se tako uvrstil v četrtfinale, kjer bo igral z Američanom Amayo, ki je izločil Avstralca Newcomba.
IZIDI
Osmina finala (moški) Panatta (It.) - Pfister (ZDA)
5:7, 6:3, 7:6
Solomon (ZDA) - Ashe (ZDA)
6:4, 3:6, 6:0
Dibbs (ZDA) - Warwick (Avstralija) 7:5, 6:3
Alexander (Avstral.) - Freys (Fr.) 6:7, 6:4, 6:4
Higueras (Šp.) - Gottfried (ZDA) 6:3, 6:2
Lloyd (Angl.) - Crealy (Avstral.) 6:4, 6:3
Borg (Šve.) - Tanner (ZDA)
6:2, 6:4
Amaya (ZDA) - Nevvcombe (Avstral.) 6:4, 6:1
Četrtfinale (ženske) Newberry (ZDA) - Jaušovec (Jug.) 3:6, 6:2, 7:5
Marsikova (ČSSR) - Nagelsen (ZDA) 6:4, 6:2
Ružiči (Rom.) - Tomanova (ČSSR) 7:6, 7:5
Tayler (Angl.) - Ebbinghaus (ZRN) 6:3, 3:6, 6:2
NOGOMET
PERUGIA — Včeraj je Perugia premagala francosko enajsterico Nimes z 1:0 (1:0). Strelec edinega gola je bil Matteoni v 38. minuti. Tekma je bila veljavna za poietni pokal.
NANTES — V tekmi, veljavni za poletni pokal je včeraj Lazio premagal Nantes z rezultatom 2:1 (1:0). Strelca za Lazio sta bila Garlascelli in Radiani.
NOGOMET
V PRIJATELJSKI TEKMI
Tržaška reprezentanca ZSŠDI boljša
Premagala je goriško izbrano vrsto z enim golom razlike
ZSŠDI TS - ZSŠDI GO 3:2 (2:1)
ZSŠDI Trst: Bogateč, Sovič, Klun, Verša, E. Ferfolja (65. min. M. Milič), S. Florenin, W. Husu, B. Kralj, E. Kralj, P. Kralj, Rustja.
ZSŠDI Gorica: Plesničar, Šuligoj, Pahor, Nanut, Čevdek, E. Petejan, K. Ferfoglia, Dužman, Radikon, A. Ferletič, Devetak.
STRELCI: v 5. min. Radikon, v 15. min. P. Kralj, v 26. min. Rustja, v 57. min. Radikon, v 67. min. M. Milič.
V okviru priprav za bližnje reprezentančne nastope ob priliki gostovanja športnikov iz BiH je bila v sredo zvečer na Proseku prijateljska nogometna tekma med tržaško in goriško reprezentanco.
Blatno in razmočeno igrišče je dokaj oviralo reden potek srečanja. Reprezentanci s Tržaškega in z Goriškega sta se predstavili v dokaj okrnjenih postavah in zaradi tega sicer maloštevilna publika ni prišla
iiniiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiimiiiiiiiiiiinuiiiiiiiriiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiii
NOGOMET
PRED ZAČETKOM SP V ARGENTINI
Lubanski, Mayer, Vogts, «azzurri»...
Argentina '78
BUENOS AIRES — Včeraj je dospela v Buenos Aires tudi poljska reprezentanca, ki je doslej nastopila le trikrat na finalnem delu SP. Leta 1938 jo je v osmini finala premagala Braziiija, leta 1974 na SP ZRN pa se je uvrstila na tretje mesto, premagala je Italijo, Argentino, Haiti, Jugoslavijo in Škotsko, izgubila je le z ZRN z 1:0. V kvalifikacijskem delu je premagala Portugalsko (2:0, 1:1), Dansko (2:1, 4:1) in Ciper (5:0, 3:1). Glede postave iz SP v ZRN, bodo odsotni Musial, Masczyk in Gadocha. -Ta tem SP pa bo zopet nastopil izreJni napadalec Lubanski, ki se ni mogel udeležiti ŠP leta 1974 zaradi hude' poškodbe.
*.» •
BUENOS "AIRES - Včeraj je v Buenos Aires dopotovala tudi repre-
**,".|„„1111M11..,1...........l..mK«l.llll«i""ii»"..
V ORGANIZACIJI SK DEVIN
^Mavliinjah vse pripravljeno
sporedu bo vrsta zanimivih in tudi zabavnih tekmovanj
{». bavhinjah je že vse pripravlje-ma'n®s popoldne ob 16. uri bo slavnostna otvoritev v zvezi t>0 as,1io domačih vin.
S Vn-a^etn premoru pa se bo za-VW» ?Vanje za prvo vaško igro. % urah bo namreč na spo-s kozarci. Proga bo dolga ,%h; 350 m. Seveda, se tega tek-Ne V 'ahko udeleži vsakdo. Na-V zelo bogate.
Shl-')Vanju bo sledil ples z an-0f ^ Galebi.
fSeriizator Je sporočil, da se je t%ILnarodno tekmovanje na ski-LSt.1Za «trofejo Grmada*, ki bo ,°žp0, 28- t.m., ob 11. uri prijavit iK^>r društev iz Slovenije, Av-
Ih ^ ih » urusiev il oiuvciujc, n. v
kSni Relije. Nastop na tem tek sta zagotovila tudi zmago-N n,ejšnjih let, Filip Kalan ^osu^ričič; oba sta letos zastop ’ t'in'!lj° na evropskem prvenstvu Ibvpj ern. Iz Vicenze in Milana
j) ll^Vftrl .	’ yL v 1GCU/-C lil AViiittu«.
r fte^jejo solidne ekipe. Avstrij-'V /'Tovalce poznamo iz lanskega
" 1novalce poznamo iz lanskega * i>0jj ei’ predvidevajo se ogorče-VLv vseh kategorijah.
4
f
J	Pozornost polaga organi
ar ‘a nedeljski ex tempore, kate-4 F ttfn-, ahko udeležijo vsi učenci,
■ S >kih vrtcev do srednje šole.
hedse bo ex tempore pričel * ,-V 8?J0 °b 9.30.
/	bodo prišli na vrsto «špi-
f , b 15. uri bo namreč na pro-'Si 'lmovanje v briškoli z bo-
sko-padriške šole Karel Destovnik-Kajuh in trebenske šole Pinko Tomažič), ki ga je lani priredilo športno društvo Zarja iz Bazovice, bodo letos ponovili v priredbi trebenske-ga športnega društva Primorec. Srečanje bo jutri, ob 14.30, na igrišču v Trebčah.
Otroci se bodo pomerili v tekih (mlajši na 40 in 60 metrov, večji na 80 metrov), v krosu v igri med dvema ognjema (nastopile bodo tri ekipe) ter v nogometu. Pomerili se bosta ekipi najmlajših trebenskega Primorca in bazovske Zarje.
Sledilo bo nagrajevanje in družabno srečanje.
nogomet
RIM — Predsednik rimskega pr voligaša Anzalone je včeraj potrdil Gianionija za trenerja Rome v naslednji sezoni.
KOPENHAGEN — V otvoritveni tekmi prve skupine za evropsko prvenstvo v nogometu je včeraj Danska igrala neodločeno z Irsko 3:3 (1:2).
zentanca ZRN, ki je že osemkrat nastopila na finalnem delu SP. Zahodni Nemci so sedanji svetovni prvaki, saj so v finalu v Miinchnu premagal) Nizozemsko z 2:1. V ZRN so prepričani, da ne bodo ponovili u-soeha iz leta 1974, saj bo tokrat odsoten Franz Beckenbauer, ki je bil nenadomestljiv v obrambi, kot na sredini igrišča. ZRN je v zadnjih dveh tekmah izgubila, in sicer z Brazilijo in s švedsko. Mayer in Vogts bosta nastopila že tretjič na SP.
# # #
BUENOS AIRES — Reprezentanca Argentine je včeraj premagala mladinsko ekipo Buenos Airesa s 7:0. Najboljši strelec je bil Luque,
ki je ddl tri gole.
# # *
BUENOS AIRES - Selektor Brazilije je že določil postavo, ki bo nastopila v prvem srečanju s švedsko: Leao, Toninho, Oscar, Amaral, Edinho, Batista, Cerezo, Rivellino, Gil, Žico in Reinaldo.
* * »
PARIZ — Državna reprezentanca Francije, ki je včeraj odpotovala s pariškega letališča Rodssy, za Buenos Aires je opravila tokrat z letalom «concorde». Nogometaše in trenerja Hidalga je prišel pozdraviti na letališče tudi predsednik Francije Valerji^fefštard d’Estaing, ki je odpotoval tudi včerai za New York. Naj omenimo še, da so skušali neznanci ugrabiti trenerja Hidalga, k sreči jim to ni uspelo.
# # *
BUENOS AIRES - Italijan Arte-mio Franchi, predsednik mednarodne zveze UEFA, vodi komisijo, ki ima nalogo, da določi sodnike na SP. Sodniki prvih dveh tekem vseh reprezentanc bodo znani v sredo. Če sc ne bo Argentina uvrstila v finale, bo finalno tekmo sodil Argentinec Coerezza.
# * #
MAR DE PLATA — Vse vstopnice za prvo tekmo prve skupine med Italijo in Francijo so že razprodane, tako tudi za tekmo med Španijo in Brazilijo, kj bo v sredo 7. junija.
« « »
RIM — Ob priliki SP bo športna redakcija TG 2 vsak dan prenašala od 8. do 13.40 posebno oddajo o italijanski reprezentanci.
« * *
BUENOS AIRES - Nov stadion «Velez» v Buenos Airesu je bil včeraj predan namenu. Prva tekma na tem stadionu bo Španija - Avstrija, 3. junija.
« * »
ZEIST — Nizozemska reprezentanca bo na SP nastopila le z 20 reprezentanti. Po prisiljenem odstopu branilca Hovenkampa je včeraj javil tudi Van Haaneaen, da se ne namerava udeležiti SP.
* * #
BUENOS AIRES - Italijanski nogometaši preživljajo zadnji teden pred pričetkom «Mundiala» v Hindu klubu, 28 km od Buenos Airesa. Poleg Italijanov so se v Hindu klub naselili tudi Francozi.
Italijanski tabor je na videz mi-r.i, vseeno pa vlada vneto pričakovanje na jutrišnjo prijateljsko tekmo z domačo ekipo Deportiva. Zvezna zdravnika Vecchiet in Fini sta potrdila, da je zdravstveno stanje vseh igralcev dobro in sta tako razveselila predvsem selektorja Bear-zota, ki bo tako lahko poslal na i-grišče najboljšo postavo.
na svoj račun, pa čeprav je skupno padlo kar pet golov.
Že po začetnih udarcih je bilo razvidno, da igrajo Goričani bolj spretno in organizirano in prav zaradi tega je Radikon že v peti minuti i-gre presenetil Bogatca. Postopoma so se sicer Tržačani organizirali, vendar, kljub temu da niso bili kos Goričanom, so remizirali s Pavlom Kraljem. Odtlej je bila igra bolj izenačena. Tržačanom je uspelo s prisebnim Rustjo do drugega zadetka, nakar so imeli še dve izredni priložnosti za zvišati prednost.
V nadaljevanju se stanje na i-grišču v bistvu ni mnogo spremenilo. Goričani so iskali pot do izenačenja ter po napaki branilcev tržaške reprezentance je Radikon drugič premagal Bogatca. Ekipi pa nikakor se nista hoteli sprijazniti s tem izidom in zato sta iskali pot do tretjega zadetka. To je uspelo v 67. minuti igre Milošu Miliču po lepi solo akciji. Po tem zadetku so Tržačani nekoliko popustili. Goričani pa, ki niso marali poraženi z igrišča so ostro pritisnili. Kljub prizadevanju pa jim to ni uspelo, saj je zanesljiv Bogateč bil vedno na pravem mestu.
S to tekmo je goriška reprezentanca končala priprave za nastop, ki jo čaka v četrtek, 1. junija, ko bo igrala proti selekciji iz BiH v Štandrežu. Tržaška reprezentanca, ki bo igrala šele prihodnjo nedeljo, 4. junija, v Trebčah proti drugi e-kipi Slobode iz Tuzle, bo verjetno odigrala še eno trening tekmo, in sicer v torek proti obalni reprezentanci. Upa se seveda, da za to tekmo se bodo javili vsi izbrani reprezentanti, saj iz postave je jasno razvidno, da je bilo za prijateljsko tekmo preveč reprezentantov odsotnih. Nekateri so bili sicer opraviče-
ni, za ostale pa bo v primeru odsotnosti vodstvo ZSŠDI primemo u-
krepalo. ---------------
BERGAMO — V tekmi veljavni za poletni pokal je včeraj Atalanta igrala neodločeno z belgijskim moštvom Liege z 2:2 (2:1). Strelec obeh golov za Atalanto je bil Paina. in sicer v 16. in 33. minuti.
Lestvica za italijanski pokal, v o-klepajih število odigranih srečanj:
A SKUPINA: Inter 5 (3). Fiorenti-na 4 (3), Torino 4 (4) in Monza 1 (4)
B SKUPINA: Milan 6 (4), Napoli 5 (3), Taranto 2 (4) in Juventus 1 (3)	_________
FINALE JUG. POKALA
Celjanom spodletelo
CELJE — V finalu jugoslovanskega pokala v rokometu je sinoči v Celju Medveščak po 2. podaljšku prema] domačo ekipo Aero Celje s 24:23.
.........................................................................
Posnetek z nogometne tekme začetnikov med Bregom in ekipo Soncini
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO ZAKLJUČENO
BOROVCI OSVOJILI PETO MESTO
Na splošno zadovoljiv uspeh «plavih» (13 zmag in 9 porazov)
Borovi člani so na najboljši način zaključili nastope v promocijskem prvenstvu. V zadnjem kolu so namreč premagali v gosteh Ferroviario in so tako ostali na petem mestu lestvice.
<Plavi» so tako v tem prvenstvu
Ženski odbojkarski ekipi Bora in Ferrare, ki sta prea krauum ou.giau pi.jaicijan«
iiimininniMimniiiiMiiiimiiimiiiMinmiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiinmHMOuHnniHMniiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiioonNNnHniiHiiiiiiiiiiiiiuiiHniiiiiiiiiiiiiiiiiiMi
V KVALIFIKACIJSKEM KOŠARKARSKEM TURNIRJU ZA PRESTOP V VIŠJO LIGO
Danes bo igral Polet, jutri Jadran
Jadran je na tem turnirju favorit za osvojitev prvega mesta
Sklepni košarkarski turnir 1. moške divizije, ki bo odločal o ekipi, ki se bo uvrstila v višje, promocijsko prvenstvo, se bo pričel danes in se bo zaključil v nedeljo. Na tem turnirju bosta letos kar dve slovenski ekipi, in sicer Jadran ter presenetljivi Polet, ki je v prvenstvu 1. moške divizije igral z zelo mlado ekipo.
Spored turnirja Danes, 26. 5.
19.15: Polet - Mobilcasa Jutri, 27. 5.
Jadran - Polet Nedelja, 28. 5.
11.00: Jadran Mobilcasa
Vse tekme bodo v goriški telovadnici «Stello Mattutina*.
Favorit za zmago na tem turnirju in za prestop v višjo ligo je Jadran, ki je v prvenstvu 1. moške divizije doživel le en poraz. Naši fantje so se za te odločilne tekme vestno in pož-tvovalno pripravili pod veščo roko trenerja Vidmarja. Ekipo Jadrana sestavljajo nekateri izkušeni igralci (kot Adrijan Sosič, Peter Starc, Edi Kraus in drugi), ki bi morali na tem turnirju odigrati pomembno vlogo, saj bo vsaka tek-
^Bradami. Zmagovalca bosta 5 !>a oar dva pršuta, drugouvrščene koli sira.
' * ta Za*"or uPa na leP° vreme in svoj klubski praznik.
v Raznih panogah
"ki v Trebčah osnovnih šol
itNit Pspelo srečanje otrok treh a §ol vzhodnega Krasa (ba-s°le Primož Trubar, gropaj-
ma predvsem «stvar mirnih živcev*.
Poletovci so z uvrstitvijo v finalni turnir poskrbeli za lepo presenečenje. Tavčarjevi varovanci so tako dosegli letos velik uspeh. Sodelovanje na tem turnirju pa je pravična nagrada za ves vložen trud
Našima ekipama bo seveda skušala mešati štrene Mobilcasa iz Kr-mina, ki ne skriva ambicij, da se uvrsti v višjo ligo.
Že danes pa bodo poletovci preverili moč košarkarjev iz Krmina. Če bi poletovcem danes uspel velik podvig, potem bi o napredovanju v višjo ligo verjetno odločal medsebojni spopad med Openci in Jadranom.
Madžarska - ČSSR Francija - Poljska SZ - Bolgarija
68:80 (36:39) 73:70 (30:39) 89:63 (46:33)
V tej skupini igra tudi Jugoslavija, ki pa je včeraj počivala.
Italija, ki igra v skupini od osmega do trinajstega mesta, je včeraj premagala Turčijo s 94:93.
V PRIJATELJSKIH TEKMAH
Dve Borovi peterki jutri v Ljubljani
Dve Borovi košarkarski ekipi (članj in mlada postava) bosta jutri v Ljubljani odigrali prijateljski tekmi s košarkarji predela Moste.
Ob 15.30 bodo igrali mlajši ekipi obeh društev. Ker se nekateri Borovi igralci niso mogli odzvati vabilu, se bo Bor ojačil z nekaterimi košarkarji drugih društev.
«Plavi» bodo torej igrali z naslednjo postavo: Jagodic, Tavčar, Semen, Bradassi, Slama, Gulič (Kontovel), Devetak, Ušaj in Bandelj (slednji trije so člani Sokola).
Članska tekma bo ob 16.45. Tudi Borovo člansko ekipo bodo verjetno ojačili nekateri košarkarji drugih slovenskih klubov.
«Plave» po.člvale
POZNANJ (Poljska) - V prvem kolu finalnega dela evropskega prvenstva v ženski košarki (od prvega do sed njega mesta) so dosegli naslednje izide:
Jarfranova ekipa (» trenerjem Vidmarjem), ki se je uvrstila v sklepni košarkarski turnir 1. moške divizije
Delovanje ZSŠDI
kREVIVAL 78»
V okviru odbojkarskega «Revivala 78» bodo danes naslednje tekme
MOŠKI
19.30	na Opčinah Yamaha - Mladina 21.00 na Opčinah Nebojsega - Kras
ŽENSKE
20.30	v Zgoniku Kras A - Klapa
INKA
nwi
osvojili 13 zmag, zabeležili pa so 9 porazov.
Po dokaj neuspešnem startu so naši fantje osvojili osem zaporednih zmag in so se tako že več kol pred koncem lige rešili najhujšega. Nakar so se obdržali pri vrhu lestvice in so to mesto tudi obdržali
Če upoštevamo pogoje, v katerih so naši fantje trenirali in igrali, potem .je jasno, da pomeni zanje peto mesto lep uspeh. Trenirali so namreč dvakrat tedensko, in to v Dolini. Več igralcev je zaposlenih z delom, z univerzo, za zame-ček pa je še Robert Klobas moral obleči vojaško suknjo, tako da je le redko obiskoval treninge. Skratka, ekipa je dosegla to peto mesto le z veliko požrtvovalnostjo vseh košarkarjev, ki so v nekaterih tekmah (zmaga proti De Bortoliju, Jeansu Comerju, ekipi CUS itd.) pokazali tudi dokaj zanesljivo in zrelo košarko.
Za letošnji uspeh torej zaslužijo pohvalo vsi igralci te ekipe, ki se z dvignjeno glavo poslavlja od letošnje lige.
Prvo mesto v tem prvenstvu je osvojil Inter,. 1904, ki bo v prihodnji sezoni igral v D ligi, v nižjo ligo pa .je izpadla peterka Edere iz Gorice.
IZIDI ZADNJEGA KOLA Ferroviario — Bor	65:67
De Bortoli — Itala	101:86
Barcolana — Jeans Covner 55 56 Scoglietto — Inter 1901	61:88
Edera - ARA Tržič	77-104
CUS Trst - Arte	92:80
KONČNA LESTVICA Inter 1904 34; Ara Tržič 32; Jeans Corner Milje in De Bortoli Vileše 30; Bor 26; Ferroviario 20; Arte Gorica, CUS Trst 18; Barcolana in Scoglietto 16; Itala Gradišče 14; Edera Gorica 10.
* * *
Danev In Pečar v Izbran! ekipi
Tržaški športni tednik cTrieste Šport* je doslej priredil že dve tek mi med zmagovito ekipo prvenstva in izbranim moštvom najboljših košarkarjev v dveh kategorijah (mladinci in kadeti).
Sedaj so na vrsti naraščajniki.
V ponedeljek, 29.5., bo torej najboljša naraščajniška ekipa v Trstu, Ferroviario igrala proti izbranemu moštvu «A11 Starš*. Srečanje se bo pričelo ob 19. uri in bo na igrišču v Miramarskem drevoredu
Od slovenskih košarkarjev je največ glasov dobil Robert Danev, član Kontovela, in sicer 16. Na tej posebni lestvici, je Danev na četrtem mestu, kar je zanj in za njegov klub res lepo priznanje. Borovec Pečar pa je s 6 točkami na 11. mestu.
Tako Danev kot Pečar bosta v ponedeljek igrala z izbrano naraščaj-niško ekipo Trsta proti Ferroviariu. SABA — BOR Bor bo jutri ob 15.30 na odprtem igrišču na Greti odigral zaostalo tekmo naraščajniškega prvenstva s e-kipo Saba.
V najboljši tržaški ekipi kadetov je igral tudi Bregov košarkar Robert Barut (na sliki).
ZA ŠPORT IN REKREACIJO
Do 26. junija prošnje za deželne prispevke
Deželno odborništvo za šport in rekreacijo obvešča, da bo 26. junija zapadel rok za predložitev prošenj za podelitev denarnih prispevkov športnim in rekreacijskim organizacijam po zakonu štev. 27 iz letošnjega leta. Zakon daje na razpolago Po 150 milijonov lir na leto od letošnjega leta do vključno leta 1997. Vse podrobne informacije prejmejo interesenti v uradih odbomištva, Trst, Ul. sv. Frančiška 37, telefon 795618 -744945.
..........................................................................................................■■nuni..................
ODBOJKA
TEDENSKI PREGLED
Krašovci premočno prvi
V višjo ligo bodo napredovali tudi odbojkarji goriške 01ympie
Naše šesterke v 1. in 2. moški in ženski diviziji so več ali manj dosegle zadani cilj v letošnjem prvenstvu ne glede na to, da manjka do konca samo še eno kolo.
1. MOŠKA DIVIZIJA
Premoč Krasa v tej konkurenci je več kot očitna. Zgoničani so premagali tudi predzadnjo oviro, pa čeprav je bilo že vnaprej znano, da redarji iz Vidma niso mogli pripraviti presenečenja. To je bila osemnajsta zaporedna zmaga Zgoniča-nov, ki imajo kar šest točk prednosti pred goriško 01ympio. Kljub temu da Goričani v tem kolu niso igrali, so potekali razpleti na igrišču povsem v njihovo korist. Najhujši tekmec slovenskim odbojkarjem za osvojitev drugega mesta na končni lestvici — CUS iz Trsta — je drugič zaporedoma ostal praznih rok. Tokrat so morali vseučiliščniki prepustiti točki poprečni ekipi PAV Natisoma in za nameček v domači športni areni. Ne glede na izid zadnjega kola je Oiympia matematično druga in je s tem v višji ligi. Tekme med Libertasom iz Sacila in Roz-zolom niso odigrali. Tako so Tržačani prepustili izkupiček nasprotniku brez boja. Izredno izenačena je bila tekma med PAV Despar in Gin-nastico iz Spilimberga. Zmagali so slednji, kar predstavlja preseneče
nje. Solidni ASFJR z Libertasom iz Turjaka ni imel velikih težav na poti do štirinajste zmage.
IZIDI
Kras - Redarji Videm	3:0
Libertas Sacile - Rozzol 3:0 ASFJR Čedad - Lib. Turjak 3:0 CUS Trst - PAV Natisoma 1:3 PAV Despar - Ginn. Spilim-bergo	2:3
LESTVICA
Kras Zgonik 36, 01ympia Gorica 30, CUS Trst in ASFJR Čedad 26, Libertas Turjak 20, Rozzol in PAV Natisoma 18, Libertas Sacile 16, PAV Despar Videm 12, Ginnastica Spilim-bergo 8, Redarji Videm 0.
PRIHODNJE ZADNJE KOLO PAV Despar - CUS Trst, PAV Natisoma - ASFJR Čedad, Libertas Turjak - 01ympia, Rozzol - Kras, Ginnastica Spilimbergo - Redarji Videm.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
Po šestih zaporednih uspešnih nastopih je Kontovel le moral okusiti grenkobo poraza. V predzadnjem prvenstvenem nastopu jih je prisilil k predaji odlični PAV Despar iz Vidma, ki igra ob koncu prvenstva izredno dobro. Ne glede na ta domači spodrsljaj pa slovenskim zastopnicam ne smemo zameriti, saj so zadani cilj dosegle. To je obstanek tudi v prihodnje v tej konku-
renci. Na vrhu lestvice je že vse odločeno. Goriška Azzurra še naprej niza zmage in s tem premočno vodi. Na repu lestvice pa je za tri šesterke že odločeno. Za četrto e-kipo bo padla končna odločitev v soboto. Tržaški S. Luigi ima lepe možnosti, da prepreči najhujše. Tržaškim odbojkaricam tokrat mora seveda priskočiti na pomoč Kontovel, ki mora premagat: Virtus v gosteh pod pogojem, da S. Luigi premaga Maianese pred domačimi gledalci.
IZIDI 21. KOLA Kontovel - PAV Despar	1:3
Libertas Krmin - Virtus	3:0
Volley S. Vito - Azzurra	2:3
CSI Donatello - Intrepida	3:2
S. Luigi - Julia	1:3
Maianese - CUS Trst	3:1
LESTVICA
Azzurra Gorica 40, Libertas Krmin in PAV Despar Videm 32, Julia Trst 30. Volley S. Vito 24, Kontovel in CSI Donatello Videm 22, Virtus Vigonovo 16, S. Luigi Trst 14, Intrepida Mariano 12, CUS Trst 6, Ma-ianese 0
PRIHODNJE ZADNJE KOLO Maianese - S. Luigi, Julia - CSI Donatello, Intrepida - Volley S. Vito, Azzurra - Libertas Krmin, Virtus - Kontovel, CUS Trst - PAV Despar.
G. F.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchl 6, PP 559 — Tel. 79 38 08 78 46 38 7958 23 761470 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Magglo 1 — Tel. 83 3 82 57 23
Naročnina
Mesečno 2.900 ilr — vnaprel plačano celotna 29.000 lir. Letno naročnina za inozemstvo 44.000 lir, za naročnike brezplačno revija »DAN*.
V Sl-RJ številka 3,00 din. ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40,00, letno 400,00 din, zo organizacije in podjetja mesečno 55.00. letno 550.00 din
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 StfOn 6
PRIMORSKI DNEVNIK
Oglasi
Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 »ADIT* • DZS * 61000 L|ubH°na Gradišče 10/11. nad., telefon 22207	^
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., viš. % 18.800 lir. Finančno-upravni 600, legalni 600, osmrtnice sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir be Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi Iz dežele Furlaniie;Jum^ krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugm v Italiji pri SPI.
• tl č!»n itani*ns*J|S|jJ
Izdaia V,.-J ZTT 2veze £asopun|h »Ilir in liska
26. maja 1978 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
založnikov
MORALNA KLOFUTA ZA PREDSEDNIKA BADEN-VVUERTTEMBERGA
Hud udarec ugledu Hansa Filbingerja
Zanimiva pričevanja o njegovi preteklosti nacističnega mornariškega sodnika
(Od dopisnika Tanjuga posebej za Primorski dnevnik)
BONN — Deželno sodišče Baden -IVurttemberga je ministeskemu predsedniku te zahodnonemške dežele Hansu Karlu Filbingerju prisodilo hudo moralno lekcijo. Na prvi obravnavi v nenavadni pravni zadevi, v kateri gre za Filbingerjevo zahtevo, naj znani pisatelj Rolf Hochhuth. popularni tednik «Die Zeto, predvsem pa zahodnonemška javnost »pozabijo* besede in stavke, s katerimi sta pisatelj in hamburški list v začetku letošnjega leta opozorila na senčno stran Filbingerjevega medvojnega delovanja, je dobil drugi človek kr-ščansk xiemokratske unije in pretendent na položaj predsednika ZR Nemčije samo delno in zanj vse prej kot zadovoljivo zadoščenje.
Sodišče je sicer Hochhuthu pod Riožnjo denarne kazni 500 tisoč mark, prepovedalo ponovno upora biti stavek, v katerem je trdil, da je Filbinger spričo svoje preteklosti na svobodi samo zato, ker ga podpirajo njegovi prijatelji. Stuttgartski sbdniki, v nasprotju s pričakovanjem, niso prepovedali pisateljeve trditve, da je bil Filbinger »Hitlerjev mornariški sodnik* in La se je s svojim stilom dela po./dil kot »strahoviti jurist*. V uniformi mornariškega tožilca in sodnika je tedanji predsednik Baden - Wurttem-berga jaseni leta 1944 na Norveš kem dosegel smrtno kazen za mornarja Walterja Grogerja, ker je poskusil dezertirati, vendar pa svojega namena ni uresničil, kar bi sodniki in tožilec pri odmeri kazni morali upoštevati. Filbingerjeva krivda je v tem primeru prvenstveno formalna in je z današnjimi zahod-nonemškimi zakoni in merili gotovo ni niogoče spremeniti v kazensko odgovornost. Sodni proces, ki ga je sprožil proti Hochhuthu in »Die Zei-tu» pa je dokončno ovrgel njegove pogoste izjave o tem, kako da je že pred vojno bil prepričan in aktiven antifašist, zaradi česar naj bi baje okusil tudi konkretne posledice.
Senat civilnega sodišča v Stuttgartu je na osnovi prič in ohranjenih dokumentov ovrgel Filbingerjeve trditve, češ da ni bilo v njegovi moči zahtevati za nesrečnega mornarja nižjo kazen. V obrazložitvi razsodbe so poudarili, da Filbinger gotovo ni bil prisiljen določiti takojšnji termin mornarjeve usmrtitve in to samo nekaj dni po potrditvi smrtne kazni, v aprilu leta 1945. Tedaj so tudi najbolj zaslepljeni nacisti že vedeli, da bo vojne vsak čas konec. Sodišče je tudi upravičeno opozorilo, da Filbingerju kot mornariškemu tožilcu in sodniku, gotovo ni bilo treba osebno nadzorovati usmrtitve, o kateri je sestavil cinično kratek in jedrnat zapisnik.
Filbinger je svoje ravnanje v primeru Griiger poskušal opravičiti s tem, češ da si je istočasno prizadeval rešiti podobne usode dveh drugih vojakov in bi lahko preveč o-čitna «usmiljenost» in »rahločutnost* do mornarja, ki je obrnil hrbet Hitlerjevi zastavi, prekrižala njegova humana prizadevanja.
Čeprav je sodni proces, ki je v zahodnonemških sredstvih javnega obveščanja naletel na izreden odmev, sprožil sam Filbinger, trdijo sedaj vrhovi zahodnonemške demo-krščanske opozicije, da gre za »levičarsko kampanjo*, in da je njen edini cilj škodit' ugledu podpredsednika CDU in dolgoletnega ministrskega predsednika ene izmed najpomembnejših zahodnonemških dežel. Pri tem je značilno, da tako Filbinger kakor njegova stranka ne kažeta niti najmanj občutka za zapoznelo kesanje. Kako nenavadno: leta 1930 je Hans Filbinger nastopil kot glavni govornik ob odkritju spominske plošče skupini meščanov nekega majhnega mesta v Baden -Wurttembergu. Nacisti so jih v zadnjih dneh vojne po kratkem postopku obsodili na smrt, ker so razorožili pripadnike «Hitlerjugenda». Filbinger je pred udeleženci komemoracije ‘edaj dejal, da so padli kot »žrtve kriminalne države*. S tem ko danes, osemnajst let pozneje krčevito in brez vsakršnih pridržkov brani svoje tedanje početje, očitno kaže, da je ugledni zahodnonemški politik ponovno spremenil svoje prepričanje o Hitlerjevem »tisočletnem Reichu*.
IVO VAJGL
Prvo srečanje italijanskih kronistk
VLOGA ŽENSKE V KRONIKI
BORDIGHERA — Samo drugačna izbira novic in njihovo kakovostnejše podajanja v vseh sredstvih javnega obveščanja bi mogla omogočiti, da se novinarka lahko resnično vključi v informacijske strukture. po drugi strani pa, da bi bila podoba ženske, ki se izlušči iz časnikarskega poročanja, bližja stvarnosti. To je temeljna ugotovitev vsedržavnega srečanja italijanskih novinark - kronistk, ki je bilo kot prvo tovrstno v začetku tedna v iigurskem mestu Bordighera.
Prireditelj .vsedržavno združenje kronistov — UNČI, je srečanju
sicer dalo naslov «ženska - kronistka*, vendar pa so ga udeleženke, že v prvih, posegih tolmačile mnogo širše. Drugače ni bilo mogoče: mnogovrstne težave in predvsem predsodki, s katerimi se dan na dan srečujejo kronistke so skupni vsem novinarkam, če že ne širše vsem zaposlenim ženskam, po drugi strani pa je število kronistk, ti stih polnopravnih novinark, ki sledijo izključno krajevni kroniki, precej nizko. Skoraj neznatna pa je njihova prisotnost v raznih sindikalnih predstavništvih, do koder le s težavo prodre glas novinark. Letošnjo jesen bosta kongresa tako enotnega sindikata italijanskih časnikarjev in pa vsedržavne zveze kronistov, ki ie med priprave na zasedanja vključila tudi srečanje kronistk.
Istočasno s prizadevanji, da bi čimveč žensk vključili v vsedržavne in krajevne organe novinarskih zvez, pa bi morali omogočati lažji pristop žensk k časnikarskemu poklicu. Nezaupanja do njihove sposobnosti je še veliko, še več pa izkrivljenega poročanja, v korist gre predvsem senzacionalnosti, o dogodkih, ki zadevajo ženske. Brez vsakršnega napuha so zato udeleženke prvega srečanja kronistk menile, da bi se v prvi vrsti strukture morale vsaj nekoliko oblikovati po ženskah in ne več obratno, (bp)
NA PROCESU ZARADI SPODLETELEGA DRŽAVNEGA UDARA
Borgheseja podpirali ljudje ki so imeli oblast v rokah
Hude obtožbe javnega tožilca na račun varnostne službe
RIM — Ponesrečeni poskus državnega udara 7. decembra je imel smisel samo zato, ker so obstajale «povezave s krogi, ki imajo oblast v svojih rokah*. To prepričanje je včeraj izrazil javni tožilec Claudio Vitalone na procesu proti 78 neofa-šistom, ki so obtoženi prevratniškega delovanja, povezanega s Fronte della gioventu črnega princa Junia Valeria Borgheseja.
Vendar ostaja to vprašanje še vedno zelo nejasno. Sokrivci Borgheseja, ki so takrat zasedali visoke
nanciranju SID s Stranj ameriške CIA.
Vitalone je še naglasil, da je bil Borghesejev prevratniški načrt veliko bolj ciničen in dosti manj muhast, kot so ga večkrat namerno prikazali. Bivši vodja «X mas* je točno vedel, da njegovi pajdaši, čeprav jih je bilo nekaj sto, ne bj mogli sami upravljati oblasti, do katere bj se povzpeli z zrušenjem demokratičnih ustanov. To namreč ni bila njihova naloga.
Za 7. december načrtovane akcije
in pomembne položaje ostajajo na naj bi'služilei je še zatrdil javni lo. ža ost š| vedno brez obraza, se ved-] žilec, samo «skritim osebnostim*, ki no jih ščiti prizanesljivi molk. Kot bj odpravile ustavne pravice pod rd! javni tožilec, se to ne dogaja pretvezo, da je samo na tak način
samo zato, ker je Borghese marsikatero skrivnost odnesel s sabo v grob, ampak tudi zato, ker so nejevernost, birokracija, površnost, ki so tedaj pogojevale preiskavo, preprečile, d. bj marsikaj prišlo na dan pri tej zamotani zadevi.
Odgovornosti so mnoge in tudi znane, in pri tem danes ne moremo mimo sodstva, čeprav je treba te odgovornosti iskati predvsem v molku, ki pa pomeni neposredno krivdo, Vita Micelija in vseh tajnih služb, ki pa so jih pri takšnem njihovem početju podpirale celo vladne politične sile. Z druge stran; pa je to vprašanje še daleč prej kot rešeno. Saj je pred dnevi prav Andreotti, ki je pred štirimi leti dovolil preiskavo o Bojrghesejevem gol-peju, onemogočil s pretvezo politično - vojaške tajnosti preiskavo o fi-
iiiiiitiiHiiiiiMMiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMiiliiiMiiiiitiiiimimiiiHiiiiiii
PROCES PROTI RDEČIM BRIGADAM V ZAKLJUČNI FAZI
Zastopniki prizadetih strank zahtevajo obsodbo brigadistov
Namestnik državnega pravdnika Fiasconaro prijavil sodnika Maria Sossija zaradi njegovih izjav na ponedeljkovi razpravi
TURIN — Na včerajšnji obravnavi proti tako imenovanemu zgodovinskemu jedru rdečih brigad so bili na vrsti zagovorniki zasebnih strank. Proces je tako prešel v novo in tudi zaključno fazo: predvidevajo, da se bo končal čaz dva tedna, sestava in utemeljitev razsodbe pa bo tudi zahtevala nekaj dni, saj 44 obtožencev bremeni kar 98 obtožb.
Včerajšnja razprava, že 39. po vrsti, je bila v primerjavi s tisto dan prej izredno mirna, čeprav ji je prisostvovalo vseh petnajst priprtih obtožencev. Prvi je povzel besedo odvetnik Mauro Ronco, ki zastopa «študijski center Luigi Stur-zo», ki so ga brigadisti napadli (Ronco je trdil, da so to bili Cur-cio, Ferrari, Buonavista, France-schini, Bassi in Berto'azzi). Dalj časa se je zadržal pri političnem in zgodovinskem orisu rdečih brigad in zatrjeval, da je sedanji proces proti njim političnega značaja: tu se postavlja v dvom civilizacija, o-mika, demokracija sama. Zavrnil je razlago, da revoluciji ni mogoče soditi, da bo to naredila zgodovina: »Če sprejmemo to razlago, je zatrjeval Ronco, smo v slepi ulici: ali je moralna ureditev obvezna za vse ali pa je ni in je morala le sad razmerja moči med razredi*.
Pri svojih izvajanjih sta bila veliko krajša ostala dva branilca. Ennio Galasso, ki je zastopal sindikalista Cisnal Bruna Labateja, katerega so brigadisti ugrabili, do golega postrigli in pustili vkljenega pred vhodom v tovarno Fiat, je prav tako zatrjeval, da je to politični proces.
Prihodnja razprava bo v ponedeljek, ko so na vrsti posegi drugih zastopnikov zasebnih strank.
Prav včeraj pa je namestnik državnega pravdnika v Rimu Fran-cesco Fiasconaro prijavil sodnika Maria Sossija v zvezi z izjavami, ki jih je dal na ponedeljkovi razpravi. Sossi je namreč zatrjeval, da sc brigadisti, ki so ga ugrabili, hvalili ravnanje milanskih sodnikov De Vincenza, Fiasconara in Ales-sandrinija glede načina, kako so vodili preiskavo proti levim ekstremistom. V svoji prijavi Fiasconaro trdi, da se je skupaj s sodnikom D’Ambrosiom in javnim tožilcem A-lessandrinijem ukvarjal le s preiskavo o pokolu na Trgu Fontana v Milanu, ne pa o ekstremistih. Glede svojega prihoda v Genovo takoj po Sossijevi izpustitvi pa je naglasil, da je to storil, ker je bil dežurni sodnik prav na dan, ko so Sossija izpustili, (db)
Trenje med Pekingom in Hanojem se zaostruje
HANOI — Kitajski protest zoper izgon in preganjanje v Vietnamu živečih Kitajcev so v Kanoiu ozna čili kot popolnoma neresničnega. Glasnik vietnamskega ministrstva zunanjih zadev izjavlja, da je edina resnična verzija o dogodkih v Vietnamu verzija, ki .jo je podal tajnik izvršnega odbora KPV Huan Thuy v svoji izjavi 4. maja. Xuan Thuy je namreč obsodil beg Kitajcev iz Vietnama v preteklih tednih.
Opazovalci poudarjajo zaostritev
položaja med obema prestolnicama in dejstvo da v Vietnamu niso še poročali o trenju med Hanoiem in Pekingom. Toda to ne pomeni še da poprečni vietnamski državljan o tem ni obveščen.
Iz Nemške demokratične republike pa prihaja vest, ki pravi, da je Kitajska odpoklicala domov vse svoje tehnično osebje. O teli namenih naj bi Kitajska obvestila 12. maja vietnamskega veleposlanika.
mogoče vzpostaviti red. Seveda bi v krvi zadušile tolpe raznih Saccuc-ijev, Orlandinijev in Delle Chiaie, ki so služili, čeprav se tega niso zavedali, za detonator. Vedno so številne epizode strategijo napetosti zasledovale samo ta cilj.
Če bi zaradj odgovora demokratičnih in delavskih sil — je še dodal Vitalone — ta načrt propadel, bi se te «skrite osebnosti* lahko še vedno predstavile v vlogi tistega, ki je med prvimi zaustavil neofašistično nevarnost.
Kar zadeva dokaze o raznih sestankih in shodih zarotnikov in vdora na sam Viminal, je Vitalone o-menil, Drisluškovarija na telefonih Maria Rosa in Sandra Saccuccija, in ki so ootrdila, za kaj je šlo: prvi je govoril o stroju, ki se je zadnji trenutek ustavil, drugi pa je besen hotel izvedeti, kdo je izdal.
Prve preiskave so vse zanikale, vdor v zunanje ministrstvo. To je tudi razumljivo. Tedaj so namreč predoostavljali, da so fašisti prišli ponoči in sami. »Nikakor ne bi mo-sdi misliti — je v dvorani oriznal bivši povelinik policije Vicari — da obstaja izdajalec, k; je že za dne omogočil zasedbo. Če bi tedaj ob-staial izdajalec, bi lahko prišli do orožarne.* Tako pa se ie tudi zgodilo. zahvaljujoč se policijskemu kapetanu Capanni.
Proces sc nadaljuie tudi danes, ko bo javni tožilec nadaljeval s svojimi izvajanji.
FULVTO CASALI
Odvetniki nemških teroristov
so se odrekli mandatu
ZORICH — Trije izmed štirih odvetnikov, ki bi morali 12. junija v Švici na procesu proti nemškima
teroristoma Gabrielu Kroecher -Tiedemannu in Christianu Mollerju nastopiti kot branilci, so se odrekli mandatu. Izjavili so, da se njihova klienta ne moreta. zanesti na pravilni proces in so obenem protestirali proti izredno slabim pogojem, katerim sta nemška terorista podvržena v zaporu.
Terorista sta obtožena, da sta 20. decembra lani hudo ranila dva švicarska carinika, medtem ko sta skušala na skrivaj prekoračiti mejo.
Neredi v Nikaragui
MANAGUA — Iz Manague, Ma-tagalpe in Leona so odposlali v E-steli vladne čete, da bi pomirile demonstrante, ki so predvčerajšnjim med demonstracijo zažgali več trgovin in avtomobilov. Med neredi je bilo več oseb ranjenih. Zaradi teh neredov je vlada zaprla več radijskih postaj in ustavila dobavo električne energije.
Medtem je v predmestju Coca Sol —■ mestecu, ki leži ob meji s Kostariko — prišlo do spopadov med vladnimi četami in gverilci sandini-stične fronte. Žrtev ni bilo.
Opazovalci menijo/ da so vsi ti nereki znak protesta zoper vlado predsednika Somoze, ki je preteklega januarja umorila založnika opozicijskega časopisa «La Prensa*, Joa-guina Chamorro.
EPILOG UGRABITVE GIOVANNE AMATI
Zaradi ljubezni do ugrabljenke ječar padel v karabinjersko past
Marsejec Daniel Nieto, ječar Giovanne Amati, takoj po aretaciji (ANSA)
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiHiiMiiiiiimmiiiiiHuiiiMiiiiiiimimiiiiiMiiiiMMiiiimiimiiiiimMMiiniiiiiiiiiiiiniuinnMHiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiii«
V SREDO ZVEČER V MILANU
Izginila hči založnika Mazzocchija
Preiskovalci menijo, da je bila Maria Grazia ugrabljena
MILAN — V sredo zvečer je neznano kam izginila 33-letna Maria Grazia Mazzoccchi poročena Bonadonna. hči založnika Giannija Mazzocchija (Quattroruote, Domus, Tuttoturismo in Tuttotrasporti). Najbolj verjetna domneva je, da so Mazzocchi.jevo ugrabili, saj so preiskovalci že odkrili avto. s katerim se je v sredo ob 20.45 oddaljila. Avto je bil odprt, ključi so bili na armaturni plošči, preiskovalci niso odkrili nobenih sledov prerivanja ki bi dokazovali, da je kdo Mazzocchijevo s silo povlekel iz avta.
Po vsej verjetnosti so ugrabitelji najprej počakali, da je ženska par-
kirala in izstopila iz avta in šele nato so jo prijeli. Na milanski kve sturi medtem krožijo glasovi, da so se ugrabitelji že oglasili. Obvestili naj bi nekega žuonika. ki je nato posredoval sporočilo sorodnikom ugrabljenke. Mazzdcchin mož Cesare Bonadonna je- trenutno službeno v ZDA, njen Oče (la v Rimu, kar je prisililo ugrabitelje, da so se c_'asili pri znancih. To domnevo potr.iuje dejstvo, da se je župnik včeraj popoldne zglasil pri Mazzoc-chijevih, časnikarjem pa ni hotel povedati vzroka obiska. Prav tako se širiio govorice o znesku odkupnine, ki naj bi znašala tri milijarde lir.
Do sedaj pa ni nobena vest potrdila govorice, preiskovalci so samo _ ugotovili, da je prišlo do u-grabitve najbrž pred polnočjo. Vsekakor pa preiskovalci dosledno molčijo, saj nočejo onemogočiti preiskave. V prihodnjih urah pa bodo morali nekaj ukreniti, saj je med njimi vedno več zagovornikov trde metode, ki je do sedaj bila še najbolj uspešna. Zamrznitev bančnih računov Mazzocchijev bo prvi znak preiskovalne delavnosti, pod kontrolo bodo postavili telefone mogočih posrednikov in čakali, da kriminalci zagrešijo napako, ki jim bo usodna. (voc)
RIM — Nepričakovani ep ,°n,ati, grabitve 19-letne Giovanne n; hčerke «kralja» rimskih ^''VvLove' karabinjerji so aretirali der pa. ga ječarja 34-letnega Marsej ^ niela Nieta. Vest kot taka ne ye nepričakovana, če ne bi ®T ^ in omogočila ljubezen med jecaU jetnico.	g,
Amatijevo so pred telji izpustili proti plačilu 808 ,^ nov lir odkupnine. Pre*s ,?v0 i»' se je zdelo dekle takoj sumlj) ^ to so Amatijevo nadzorovali- ^ se je še poglobil, ko je dekleNcVl lo za imena domnevnih ugra® liki so jih preiskovalci izsled*1.'^-koj po izpustitvi pa ji je foniral neznanec, ki se je Pr® kot Daniel. Prejšnjo soboto J vrt-tijeva celo prejela šop rde®'■ penic s posvetilom «Mislim nat '|0 in kle pa se je k sreči spametov je kljub odporu pristalo na P srejo sodelovanje s preiskovalci. * jop je »zaljubljenec* poslal P°n°\oni i>a rdečih vrtnic tokrat s povabi zmenek pred Kolosejem. An®? je res šla na domenjen })ral’jvilu so bili številni karabinjerji v ^ fei-pomešani med turisti, a Niri® ms«1' lo na spregled. Oglasil se J® poV je po telefonu in dal dekle ^ ^ zmenek v Ul. Veneto, Pr‘ jviile f je, naj pride z motorjem. L* ’ ju nekajkrat prevozilo Ul. y. pr®v je zagledalo svojega ječarJ*Ljerji v trenutku, ko so ga kara® obkolili.	pjj.
Kdo je torej Daniel Nieto, rega se je nesrečno dekle z® I ja Podatki so skopi, gotovo Je je pred leti zbežal iz neke n? jvd1 ječe, bil naj bi poročen in ^ j* otrok, francoska policija naj iskala zaradi ropov in	&
zaradi umora. Preiskovalci l* . bj| i jejo, da se je kriminalec 2® je dekle, po vsej verjetnosti ®e ,gi V zahotelo brezskrbnega živUe'’j0 mu ga bi lahko dekle preskr
Vse drugačna čustva pa vaon° ljenko vezala na ječarja. yx s;|iič' je ugrabitev strla fizično uj ^ no. Med sovražnimi ljudneu. ^ ji grozili, da ji bodo odrez®Mk# sa, če starši ne bodo plačali ^ je nine ,je končno uzrla osebo, KQSebo, tej nameri postavila po robu- ^ Iti ji je verjetno izrekla bod'1 j v sed, ki si je upala sneti P j« grabljenko krinko. Amatijev® oprijela kriminalca kot rešuj) in v takem razmerju je me® vzcvela «ljubezen*. Razmerje v Nieto drago plačal, saj bp m®jjstva' gim bržkone obtožen tudi P05 psi' čeprav je dekle privolilo. Nje ^p, hično stanje je bilo namreč ^ da ni bila sposobna svobodo 5yjj
čati, kriminalec pa je izra“ položaj.
V Belgiji Marcel B.Vyncke lastna zavarovalnica hitro izplača odškodnino, ko trčijo vanj od zadaj. In zadostujeta mu dva podpisa.
Od danes v Italiji tudi Cesare Orlandi lahko dobi odškodnino od lastne zavarovalnice v roku 30 dni* In zadostujeta mu dva podpisa.
Od danes tudi v Italiji zadostujeta dva podpisa, da lahko koristite vse prednosti CID-a.
CID, ki pomeni "Convenzione per ijndennizzo Diretto" (Konvencija za neposredno plačilo škode), je že znan in vpeljan sistem v Evropi.
To je edini način, da ti lastna zavarovalnica hitreje izplača odškodnino v primeru, da nisi kriv.
Konvencija pride v poštev samo v primeru škode na vozilih (avtomobili in motociklih
Kaj morate storiti, da lahko, koristite prednosti Konvencije za neposredno plačilo škode (CID), kateri so se že pridružile skoraj vse zavarovalne družbe, ki poslujejo v Italiji:
11 Zahtevajte od vaše
zavarovalnice formularje, ki jih predvideva zakon za "prijateljsko ugotovitev - constatazione amichevole" prometne nesreče (prijava nezgode! in imejte jih vedno v avtu... izplača se vam.
21 V primeru prometne nesreče izpolnite formular skupaj z drugim avtomobilistom in podpišite ga oba.
Na ta način boste enostavno
samo opisali dejstva.
31 Izročite kopijo tega formularja vaši zavarovalnici, ki vam bo ocenila škodo.
Na ta način se boste izognili nepotrebnim razpravam, izgubam časa in vam bo vaša zavarovalnica neposredno izplačala odškodnino v roku 30 dni.
Praktično, kaj ne?
Na pobudo 93 zavarovalnih družb včlanjenih v CID.
zcKhsfojehdrtP^r za neposnse/no phčib Škode