stane Žit kroni.
Hnročnina listu : Celo leto 35 din., pol leta St din., četrt leta 9 din. Izven Jugoslavije : Odo leto 65 din. Inserati ali oznanila se »računajo po dogovoru; pri večkratnem taseriranju primeren popuši Upravništvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije. Telefon interurban štev. 113.
TRAZA
NEODVISEN POLITIČEN LIST ZA SLOVENSKO LJUDSTVO
PoStnina v državi SHS pavSalirana
•Straža" Izhaja v pondeljek, sredo ln petek. Uredništvo in upravnStvo je v Maribora, Koroška cesta Štev. 5. - Z uredništvom ec more govoriti vsak dan sodo od 11. d» 12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračaj*. Nezaprte reklamacije so poštnine prosi*. Telefon interurban štev. 113.
99, Štev.
Maplbop, dne IO. manca 1999,
Letnik XIV.
Ujedinjenje in osvobojene.
Iz govora poslanca Jugosl. kluba dr. Gosarja na 29. seji Narodne skupščine :
I Mi smo po prevratu osnovali eno ,1 državo. To je naše »ujedinjenje«. Toda, kaj pomeni pojm »država«? Država pomeni en teritorij, pomeni lahko eno vojsko, pomeni iste carine, pomeni eno zunanjo politiko in ne mnogo več. (Va-lerijan Pribičević: »I jednu unutrašnju politiku.«) To je druga stvar. To ne spada k bistvu države, gospod Pribičević. Gospodje! A to, da imamo mi en 1 teritorij, eno vojsko itd., to še ne pomeni ujedinjenja. To pomeni pač edinstveno državo, ali še vedno so velike, zelo velike razlike, katere je treba poprej izenačiti, predno bomo mogli reči, da smo se v resnici ujedinili. (Dr. Momčilo Ivanič:	»Duhovni razvitak ne da
se đekretirati.«) Ujedinjenje se ne da odrediti ne z ustavo, ne s policijo. (Medklic: Da se dekretirati s srcem!) Gospoda, kar se tiče srca, imamo mi pesnika, ki pravi, da si tudi srce ne pusti komandirati. In zato, gospodje, moramo ujedinjenje prepusliti naravnemu, če tudi morebiti počasnemu razvoju. Druge poti ni.
Naše osvobojenje.
Tretja stvar, ki jo moram tu omeniti, je sicer zelo delikatna, a se moramo vendar o njej enkrat odkrito pomeniti. To je vprašanje našega osvo-bojenja. Gospodje, do tega vprašanja sem prišel, rečem odkrito, ker je v pretekli debati o vladni deklaraciji odgovoril na neki medklic dr. Deželiča — govorilo se je o avtonomiji Macedonie — g. poslanec Ljuba Jovanovič: »Sada, kad je »črnac« svršio svoju dužnost, sada dolazite s tim pitanjem.« (Stjepo Kobasica: »Još nije svršio »črnac« svoju dužnost!« Nikari tako, gospod tovariš! Čemu vendar? Jaz govorim čisto mirno in nimam namena, da Vas žalim. (Dr. Momčilo Ivanič: »Pa niste Vi govorili o »črncu«, o »črncu« su govorili drugi.«
Mi smo živeli v tuji državi. Če so na Dunaju rekli, da smo bili enakopravni, je bila enakopravnost samo formalna, samo na papirju. V resnici nam je vladal tuj narod, in baš to, da je bil to tuj narod, je bilo najhujše. Od te nadvlade tujega naroda smo bili o-svobojeni po svetovni vojni. Vprašamo: Kdo nas je osvobodil? (Stjepo Kobasica: »Srbijanci!«) Vidite, gospod tovariš, baš radi tega govorim o tem. Jaz pravim, da so nas v prvi vrsti osvobodile vse one sile, ki so se borile pròti Nemčiji in Avstriji. (Medklici in velik nemir. Opetovani klici: »Čujmo, čujmo !«) Jaz nikakor ne oporekam, da je vršila med temi silami Srbija junaško vlogo in da jo bo radi tega skozi stoletja in tisočletja slavila zgodovina. Daleč sem od tega, da bi mogel tako dejstvo oporekati, Toda vi sami veste, da se dolgo dolgo časa sploh ni moglo reči, kdo bo v tej vojski zmagal. (Medklic : »Pravda!«) Dobro, a pravica.nima bajonetov. (Dr. Momčilo Ivanič” »Pravda je bila na našoj^ strani i kod aneksije Bosne, a ipak nismo pobedili,« — Medklic iz sredine:	»Najbolje bi bilo, da
prepustimo historiji, neka ona reši to pitanje.«) Da, jaz hočem baš to reči: Nihče ne ve, komu bo zgodovina prisad 'a glavni delež na zmagi nad centralnim. v^-^i'ami. Mislim, da morebiti Ameriki, pa se morda motim. (Valerijan Pribičević: »Italiji!«— Ugovori. Dolgotrajen nemir. Ponovni klici: »Čujmo, 'jujmo!«)
Gospodje! Poleg navedenega stoji še eno dejstvo: da namreč niti Nemčije, niti Avstrije niso zlomile samo zunanje sile, ampak da je prišlo do doma, zlasti v Avstriji vsled notranjega I mzpada. Pri tem notranjem razpadu t ba so sodelovali razen Nemcev in Mad-I žarov v Avstriji vsi ostali narodi.
;	Ne trdim, da so se ti narodi osvo-
odili sami. Jaz dokazujem baš to, da
** ^ -t\
niso niti zunanje sile same niti notranje j sile same povzročile razpada Avstrije, j ampak da je bil to kompliciran proces, pri katerem so sodelovali razni faktorji, (Dr. Momčilo Ivanič:	»Pa i mi Srbi
smo se oslobodili tada, kad je počela turška carevina propadati, a ne za vlade Sulejmana!« — Dolgotrajen hrup.)
Konec atentatorja Aliagiča.
V sredo ob 6. uri zjutraj so obesili Alijo Aliagiča. Zamanj so prosili poslanci, branitelj, akademska omladina
—	— Na zadnje brzojave vladarju od branitelja in akademikov vseh strank
—	brez demokratov in fašistov seveda, ni bilo niti odgovora in Aliagič je stopil pred vešala mirno in zbran, kakor vedno. O pomiloščenju ni nikdar govoril, tudi v zadnjih dneh ne, poznal je razmere in vedel je, da glasovi branitelja, ki je povodom njegove obsodbe spisal celo knjigo o političnih deliktih, poslancev, akademikov in vseh drugih, ki so se v imenu človečanstva zavzeli za njegovo življenje, ne zaležejo dosti.
Miren in spokojen je bil ves čas v ječi. Marljivo je citai same resne stvari in tudi zadnji večer je govoril s svojim zagovornikom mirno, kakor vedno — o svojih doživljajih, o bodočnosti komunizma, o smrti, ki ga čaka čez nekaj ur, pa samo toliko, da je dejal:	»Ko bo vse gotovo, gospod
doktor, poskrbite, da se vse, kar imam, proda in skupiček odda odboru za pomoč gladni Rusiji. Ta oporoka ni poza, temveč čisti čut siromaka do siromakov.
Zjutraj pred smrtjo, ko se je poslavljal od brata, zagovornika in par prijateljev, je bil radi brata, ki je plakal, močno ginjen, pa se je premagal. Enega za drugim je objel in poljubil ter z zagovornikom roka v roki odšel na morišče, celico, hodnike, svet je ostav-ljal z lahnim in prožnim korakom.
Ko je predsednik senata že zaklical: »Krvnik, naj se izvrši pravica!« — se je Aliagič še oglasil: »Gospod predsednik, še lahko nekaj rečem?« — Predsednik: »Lahko, lahko«. — Aliagič: »Tudi od vas bi se hotel posloviti!« — Predsednik iznenađen, v zadregi: »Prosim, --------da se poslovite, naj vam
bo odpuščeno; kakor vam jaz odpuščam
-----«. In jaz Vam, g. predsednik!« —
Te zadnje Aliagičeve besede so čiste, iz duše, brez vsake ironije. Ironija so pa bile zadnje besede sodišča : »Krvnik, naj se izvrši pravica!« Vsak od navzočih je moral v tem hipu občutiti, da se izvršuje maščevanje, ki še ni pravica. Vlada in društvo govori o maščevanju, Aliagič o odpuščanju. —
Odvetnik dr. Ivo Politeo, ki je kot zagovornik do dobra spoznal Aliagiča, piše o njegovem koncu v Slob. Tribuni št. 128 med drugim tudi tole: »V dvajsetem stoletju po Kristusu je moral umreti ta nesrečni mladenič, da se izpolni predkrščansko, starozavezno načelo, osvojeno po ministrskem svetu kraljevine SHS : »Oko za oko, zob za zob« — in za dobro, pošteno glavo nacijonalnega jugošlovanskega človeka Draškoviča je padla dobra, poštena glava komunističnega idejalista Aliagiča.
—	Mi Jugoslovani smo že od nekdaj gojili kult atentatov in v tem kultu je odrasel tudi Aliagič.
Od svojih prednikov je podedoval uporno kri in neustrašljiv značaj, ta kri se je uprla proti krivici nad pokretom proletarijata pri nas in Aliagič je radi socijalnega ideala postal to, kar je tudi generaciji naših nacijonalnih bojev ideal: postal je atentator. Samo da je ta generacija sodila socijalnega borilca po drugem merilu, kot pa nacijonalne ;
—	,5odila jev nacijonalni mladi državi hujše, kot je sodila tuja vlada v stari državi.«
»Njegov čin, ki se imenuje iz stališča kazenskega zakona zločin, ni izhajal iz sovraštva. Uničil je plemenito življenje, ne da bi poznal Draškoviča ali ga celo sovražil, v domišljiji, da bo
dalo to nekaj življenja preganjenemu razredu. Zmotil se je ter to tudi pozneje uvidel. Ali radi naših žalostnih političnih in družabnih razmer, mi je enkrat dejal: »Mislite Vi, doktore, kar Vam drago, a jaz, ko vse to vidim, ne morem obžalovati svojega dela « — To je značilno za njegovo osebnost, a
tudi za naše razmere---------Aliagič
ni obžaloval svojega dejanja kot komunist, obžaloval je pa Draškovičevo smrt kot človek in človek je ostal do zadnjega hipa svojega življenja. — Naj se uredijo odnošaji napram komunizmu kakorkoli, priznati moramo vendarle, da je komunizmu v Jugoslaviji z Ali-agičevo smrtjo pribavljen junak in mučenik. Toliko sem spoznal Aliagiča in toliko spoštujem spomin njegove žrtve, da sem prepričan, da bi Draškovič — če bi oživel in spoznal svojega ubijalca — takoj umaknil ne samo »obznane«, temveč tudi smrtno kazen.«
V imenu človečanstva je gosp. dr. Politeo mnogo govoril in pisal za svojega klijenta, mnogo poštenih in čistih ljudi mu je sledilo, a vse zastonj, Ali-agičeva smrt je bila določena najbrž tudi radi tega, da pokrije marsikaj in odvrne pozornost od sumljivih zvez ministra Pribičeviča z glavnim inicija-torjem atentata.
Značilna slučajnost.
V beograjskem procesu je rekel eden izmed tožiteljev — pravdnik. demokrat Nenad Djordjevič: »Sodniki so predstavniki režima, kateremu obtoženci nasprotujejo, — in zato morajo dati sodbo v duhu režima, ki jih je postavil « Če je tako, potem proč s kiinko pra vice, če se presoja ljudi, ki so nasprotni slučajno obstoječemu režimu, naj se odkrito prizna, da ne bodo sojeni pó pravici, temveč po maščevalni želji in po drugih nagonih predstavnikov režima.
Napredek človeštva in človečanstva je uveljavil v zakoniku razliko med zločinom, recimo ubojem iz pohlepa, S zverstva in med onim iz političnega, j nacijonalnega ali socijalnega idealizma, j Kdor pa hoče z »demokratom« Djordje- > vičem daleč nazaj, naj to razliko izbriše!
Pri nas, kjer se toliko goji kult atentatorstva, bi človek mislil, da noče nikdo po tej poti daleč nazaj v mračnjaštvo. Vidimo pa, da jih je tam že precej in da nastopajo brezobzirno proti delovnim slojem, ker v svojih socijalnih težnjah nasprotujejo današnji politiki, in pa proti tistim strankam, bi reomah-ljivo zastopajo svojo idejo v cilju novega državnega in družabnega življenja. Iz tega nastajajo težke in zadušljive razmere.
Ponižani in razžaljeni, tlačeni in ogorčeni iščejo izhoda in naravno je, da se zatekajo k kultu atentatorstva, ki se od zgoraj proslavlja. Atentati — od katerekoli strani — razmer ne spremenijo, če pa samodržci ne popustijo in če razmere ostanejo kakoršne so, je to prirodni teren novih odporov in novih atentatov. Ruski carizem je s svojimi krivicami rodil in izzval vsa nasilja v revoluciji ali preobratu in če bi se današnja ruska vladajoča ideja ne znala prilagoditi življenju in človeškim zahtevam, tudi ne bi imela obstanka, ki se kaže danes celo v tem, da ga mnogi podpirajo, ki so mu še pred kratkem nasprotovali.
Nacijonalni revolucijonarji, ki so mnogo pripomogli in prispevali k ustanovitvi naše države, so polagali pod tujo vlado nekdanje države svoje žrtve tudi iz sile svojih socijalnih teženj in večina od njih je še danes socijalno revolucijonarna. Današnja nacijonalna država proslavlja one nacijonalne revo-lucijonarje, ki so za njo mnogo žrtvovali, pa so se sedaj umirili in zadovoljili, preganja pa one, ki so dali in žrtvovali za njo istotoliko, pa so še danes za njo nekaki revolucijonarji, ker se ne zadovoljujejo s tem kar je danes. To ni pametno in ni pravično! — Prinčip je proslavljen, ker je umrl, kako bi se mu godilo, — če bi
še živel in če bi mu zavrela revolm-cijonarna kri vsled socijalne krivice?!
Na to se danes ne misli in to je velika napaka. Kako globoko smo v njo zabredli, se zrcali v značilnem slučaju, da krvnik Seyfried, Dunajčan, ki je o-bešal poprej jugoslovanske nacijonalne revolucijonarje, obeša danes jugoslovanskega socijalnega revolucionarja. Vladni listi, ki so s tako naslado opazovali in podrobno opisovali njegovo delo okrog Aliagičevih vislic, se na to okolnost niso niti spomnili.
Da o tem krvniku še nekaj omenim in da to žnačilno slučajnost izpopolnim : Krvnik Seifried je 23. junija 1916 obesil v Kolašinu v Črni gori jurista Vlajka Vešoviča kot — talca za generala Ve-šoviča, ki je pred internacijo utekel in na begu ubil nekega avstrijskega oficirja. Mladi Vlajko je bil na begu svojega brata popolnoma nedolžen, niti znal ni zato, avstrijska soldateska ga 'je pa zaprla in ker se brat ni odzval poklicu, da se preda oblasti, — je bil kot talec obešen. Pod vislicami je rekel Vlajko:	»Sa vješalima ste počeli,
na vješalima ćete svršavati!« — Vsem, ki smo se »bunili« po Črni gori ter podili končno Avstrijce iz nje, so brnele po ušesih te besede, a slab prerok je bil ubogi Vlajko. Od novembra 1. 1919 je bil njegov brat Radomir Vešovič s svojim najmlajšim sinom nad leto dni zaprt v Beogradu kot »črnogorski separatist« in rabelj Dunajčan obeša danes kot prostega zločinca jugoslovanskega socijalnega revolucijonarja, ki nikdar ne bi prišel niti na obtožno klop, če ne bi bilo »obznane« in še marsikaj drugega. Zanj so vislice samo zadnja nesreča iz dolge vrste nesreč, ki jih je usoda njemu posebej in delovnemu razredu celega sveta v splošnem naklonila.
Pri nas bi bilo lahko mnogo bolje; marsikaj bi izostalo, krvnikov ne bi rabili za idealiste ali fantaste političnih bojev. Zal, da to ne bo prej, dokler vsi ne spoznajo, da nam je najčistejši čut etične odgovornosti na vseh mestih in povsod najbolj potreben. T------r
Politični pregled.
KRALJEVINA SHS,
Parlament so poslali na oddih do 22. t. m. in v Beogradu sta na delu zakonodajni in finančni odbor. Zakonodajni odbor se bavi s kritiko zakona glede splošne uprave. Kot ostro stvarni kritiki tega zakona nastopajo člani Jugoslovanskega kluba. Dr. Dulibič, dr. Hohnjec in Sušnik. Kot zagovornika centralistične organizacije sta jo polomila Ljuba Jovanovič in dr. Kukovec.
V finančnem odboru sta nastopila naša poslanca Škulj in Dulibič za zbol-šanje gmotnega stanja katoliške duhovščine. Proračun za katoliško veroizpoved je tako površen ter krivičen, da se mora vrniti finančnemu ministrstvu, da se vpostavi v njega vsaj približno enakopravnost s pravoslavnimi.
REKA
Na Reki še vedno plenijo fašistov-ske bande po trgovinah. Najhujša nasilja pa izvajajo ti nacijonalistični divjaki proti jugoslovanskemu življu. Jugoslovani so pobegnili iz strahu pred smrtjo na Sušak. Reški fašisti so začeli metati bombe na našo kastavsko cari-narno, katero so tudi znatno poškodovali. Šele streli naše straže so pregnali italijanske zajce.
TURČIJA.
Med Grčijo in Turčijo so se na maloazijski fronti Eski-Šehir zopet pričele praske in je bilo na obeh straneh precej izgub. Nekdanje mogočno turško cesarstvo je menda izjema vseh izjem, kajti ono ima dve suvereni vladi, dva parlamenta in samo eno kronano glavo, kajti na sklepe carigrajskega parlamenta se ne ozira angorski in na angorski parlament se ne ozira carigrajski parlament, kajti poslednje že posluje neposredno od carigrajskega že tretje leto. Te dni namerava zunanji minister as-
■	- M
gorske vlade Jusuf Kemal posetiti Pariz, da se dogovori o političnih odnošajih Turčije — brez vednosti turškega sultana in carigrajskega parlamenta. Poročila iz Angore zatrjujejo, da bo vlada v Angori, če treba, žrtvovala zadnjega moža in zadnji novčič, da skrajno osovražene Grke prežene iz Male Azije. Stališče Grkov v Mali Aziji ni zavid* ljivo, zavidljivo tudi ni v Traciji, prišel bo slej ko prej čas, da bo Turčija pregnala Grke iz Male Azije in bo prišel tudi čas, ko bodo Slovani rekli, da sta Tracija in Solun slovanska.
Beležke.
Kaj dela Wränge! v Beogradu? »Slob. Tribuna« dobro označuje tega milega gosta naše vlade. General Wran-gel iz roda baltiških nemških baronov kaže se sedaj kot nekaka nada in zastopnik slovanstva v času, ko Evropa : išče pota iz težkih ekonomskih kriz, se pojavlja ta človek v naši domovini z \ zvenčečo sabljo v asistenci naših državnih faktorjev. Organi naše vlade sirijo alarmantne vesti o nevarnosti, ki j naj bi nam pretila na spomlad od vseh ! strani, ter istočasno slovesno sprejemajo j Wrangela, ki vse nevarnosti predstavlja in množi. Govori se o neki posebni s misiji in o posebnih načrtih, katerim I naj bi bila Jugoslavija središče. — j General Wrangel nastopa z velikim j pompom v Beogradu. Sprejema depu- | tacije, poklone, daja izjave in hodi na j vsakovrstne konference. Ali je dobro, jj da ravno mi v svetu tvorimó zapreke v |j zahtevi miru in sprave? Ali je naša jj konsolidacija, naša finančna politika, \ naše gospodarstvo in vse, kar nas okroža, j tako sigurno, da se lahko spuščamo v take vratolomne poskuse? Kdo je ta, ki stavi vse na korko in v čigavo korist naj bi mi bili prva žrtev? — »Videlo« Wranglov obisk prav dobro označuje : Prihod bivšega carističnega vrhovnega komandanta Wrangela daje povoda raznim govoricam ter vzbuja utis, da se nekaj pripravljaj Vidi se, da so zadnja pota v Bukarest in Bratislavo s tem v neposredni zvezi. Govori se celo, da Beneš radi tega ni prišel ne v Beograd, ne v Ljubljano, ter se smatra, da se na Češko ne da popolnoma računati. Politika Pašiča in Ninčiča ni za Čehe. Vse te stvari so zelo čudne in zagonetne in zunanja politika je še vedno misterij Pašiča in njegovega messenger-bova Ninčiča.
Grobovi se množe. V Splitu izhajajoči list »Jadran« priobčuje pod gornjim naslovom daljši članek, v Katerem pravi med drugim : »V nepojmljivi plemenski in strankarski zaslepljenosti prepušča vladajoča gospoda v Beogradu naš narod, da umira gladu. Stradajoče ljudstvo na mnogih otokih nabira morsko travo, le da se prehrani. V okolici Makarske uživa ljudstvo hrano, ki je sicer namenjena za svinje. V okolici Omiša dobiva vsak človek za štiri dni majhen hlebec kruha, a druzega nič. j Ljudstvo nabira smrekove vršičke in se ; z njimi hrani, toda tudi teh bo kmalu j zmanjkalo in kaj potem? Nastane vpra- j sanje : Kdo je temu kriv ? Odgovor je ! prav lahek: centralistični režim. Sita j gospoda v Beogradu ima presneto malo j skrbi za pasivne kraje, kajti če bi ji I bili na srcu, bi bila pravočasno poskr- s bela za prehrano, ne pa da je izvažala i kar na slepo iz države, a našo Dalmacijo je pa pozabila. In če še tudi pride kak vagon koruze k nam, drugega žita itak ni za nas, stane kilogram koruze 18 K. Za Dalmacijo nima razven poslancev Jugoslovanskega kluba predvsem dr. Dulibiča, nihče drug srca in brige. K temu pripomnimo samo to le: Taki so sadovi centralizma. Ljudstvo v Dalmaciji in tudi drugod bo svojčas s centralisti temeljito obračunulo.
Dve za naše pojme čudni komisiji. Beograjsko »Vreme« javlja eno make- j donsko, ko piše: Komisija za sprejem : galavoz za kraljevi dvor odpotuje te dni na Dunaj da prevzame te vozove; ; druga komisija pa odpotuje istočasno v j Monakovo, da prevzame načrte za dvor- \ ni vlak. Budalost: ena komisija bo pre- | vzemala vse gotove gala vagone, druga : pa gre še le po načrte za te vozove. — Kdo v preku naj razume beograjske ] objave.
Davek v katoliške verske svrhe, i Pod tem naslovom piše »Slov. Narod« : ■ »ministrstvo ver je stavilo finančnemu s ministrstvu predlog, da se za katoliško prebivalstvo v državi uvede poseben j davek v verske svrhe. Ta davek bi bil
umesten.« Tako »Slov. Narod«. Dvoje se zrcali iz tega, namreč verska ne- | enakopravnost v naši državi, kajti ta j davek bi naj plačevalo samo katoliško j prebivalstvo in drugič slepo sovraštvo j vladajoče klike napram katoličanom, t Blazna bi bila trditev, da živimo v ! demokratski državi !	\
Iz poglavja enakopravnosti. V fi- i nančnem pododboru so konštatirali, da \ ima katoliški škof na Hvaru mesečno f 350 Din. brez kacih drugih dohodkov; vsak pravoslavni slušatelj bogoslovja j pa 600 Din. mesečne štipendije iz državne blagajne.
Dobro mu je povedal. V zakonodajnem odboru je lagal dr. Kukovec, kako je Slovenija zadovoljna s sedanjim režimom, kako bomo sprejeli z veseljem razdelitev Slovenije na oblasti in kako i že komaj čakamo Slovenci na ovedbo j blaženega centralizma. Ko je dr. Kukovec jj besedičil o zaupanju, ki ga uživa se- j danja vlada pri slovenskem narodu, mu j je zabrusil dr. Hohnjec, da bi mogel | dr. Kukovec spraviti vse svoje pristaše I v Sloveniji na eno samo fotografsko j ploščo.
Zmanjšanje uradništva. Odbor za j redukcijo uradništva vztraja na principu, j da se odpustijo iz državnih služb vsi j protinarodni in prolidržavni elementi, j Odbor takih principov je odslovil od j službe 80 uradnikov, ki so bili nastav- ( ljeni v računovodstvu za Bosno.
Dnevne novice, j
Socijalpatrijotje vedno za zaščito vladnih centralitov. Že zadnjič smo beležili vest, kako je potrdil dr. Kukovec tesno vez med demokrati in socijalpa-trijoti glede centralistične ustave. V zakonodajnem odboru pa se socijalni demokrati sedaj poleg demokratov najbolj zavzemajo za centralistično ureditev države in za razkosavanje Slovenije.
Direkter Tone Kiistan skrbi, da < se državno imetje ne nakopiči preveč, jj Iz državne veleposesti Belje v Baranji, j katerega upravitelj je g Anton Kristan, | so odpeljali v Srbijo: 480 volov, 1200 j krav, 1460 telic, 795 bikov, 5 konj, 99 j svinj in 100 ovac. Živina je prvovrstna •; in mlada. O razdelitvi te beljske živine j je znano tnliko, da je niso dobili po- j trebni zemljoradniki, ampak: višji ofi-cirji, narodni poslanci, visoki uradniki « in višja gospoda iz Kristanu naklonje- ? nih partij. Ako se tako gospodari, po- j tem je razumljivo, da nima država ni-kake koristi od Belja!
»Avtonomist« napiše marsikaj lepega za vse Slovence Včasih pa vendar gre predaleč. Ni mu všeč boj med i klerikalizmom in liberalizmom med na- j mi. Nam tudi ne. Toda če »Avtono- I mist« misli (dne 4. marca 1922 ), da bo j s samim pozivom k miru odstranil ta j boj, se moti. In ko pravi, da nam je j potreben najprej lasten dom in lastno ; gospodarstvo in vse drugo nam bo na- j vrženo, se moti še bolj. Kristus je re- ; kel drugače:	»Iščite najprej božjega j
kraljestva in njegove pravice!« Danda- j nes se bije globoko v srcih boj za kr- ■ ščanstvo in moderno svobodomiselstvo j ali poganstvo. Ali — ali! Eno mora j propasti! Ne igrajmo se torej klerikalce ; in liberalce, tudi ne mance ali konje, ] ampak bodimo vsi klerikalci v dobrem [ pomenu besede, to je, ljudje s krščan- j sko ljubeznijo in poštenjem. Tako si i bomo šele postavili potem svoj lastni j dom. Drugače se nam bo zgodilo, ka- l kor onim, ki so zidali babilonski stolp, j In niti avtonomija nas ne bo rešila. ? Pripominjamo še, da je o klerikalizmu in liberalizmu govoril na ta način, ka- j kor zdaj »Avtonomist«, že precej časa > — »Kmetijski list!«
V nov politični klub so se združili: [ narodna socijalista dr. Trumbič in re- j publikanci. Čudno, da vlečejo še pred kratkem skoz in skoz monarhistični narodni socijalisti z republikanci. -Tudi med najbolj pravovernimi se čistijo pojmi na pametno plat.
Pogreb Abagiča. Truplo so peljali v močnem spremstvu žandarjev na konjih v mrtvašnico na Mirogoj in od tu je bil ob 6. uri zvečer določen pogreb na muslimanskem delu pokopališča. Policij- ! sko je bilo odrejeno, da smejo pogrebu prisostovati samo brat, bratranec, zagovornik in okrog 20 muslimanov, katere je določil imam (muslimanski duhovnik). Ves dan so prihajale cele trume ljudi na pokopališče, žene in dekleta delavskih slojev so nosile cvetlice, izkopana jama je bila s cvetjem popolnoma ob-
ložena m zasuta. Pred pogrebom je pa > policij'a izdala nalog, da se mora pokopališče izprazniti, in nastala je stra- \ hovita gneča. Policaji in žandarji so j tiščali in suvali množico iz pokopališča j in z onim delom ljudstva, ki je prihajal j s tramvajem, so Mirogojško cesto na- \ ravnost naphali. Ko je bilo pokopališče i spraznjeno, se je začel pogreb. Za t majhno skupino policijsko dovoljenih j spremljevalcev, je korakal velik oddelek j policije. Rakev so nosili visokošolci — ! muslimani, obred se je vršil, grob se ! je zasipal s prstjo in cvetjem, vse pod I pazno stražo policije, množica okrog ' pokopališča se pa ni hotela vrniti. Ko j je bil obred dovršen, so hoteli še drugi j visokošolci pristopiti k grobu, policija ; je pa to zabranila in začela je poditi ] množico tudi izpred pokopališča. Ljudstvo je bilo mirno in nastop policije je kriv, da so padli razni ogorčeni vskliki in da je v Bakačevi ulici došlo do manifestacij. —• Policija je rabila orožje, ; ranjene so tri osebe. Dijak Zlatko jj Schneider, ki je spoznal Aliagiča v za- ] poru, je dobil v čeljust udarec s puš- I kinim kopitom, četudi je bil popolnoma j miren. Nekaj oseb so seveda tudi za- j prli. Vidi se, da je imela policija in | -druge visokosti nek poseben strah. To t je ali smešno, ali pa znak slabe vesti, j Simpatije ljudstva si je Aliagič pridobil j s svojim značajem in življenjem, jav- S nost ni simpatizirala z atentatorjem, j temvež obsodila je osvetniški značaj njegove obsodbe. Policajdemokratska S „Rječ“, ki toliko zagovarja to smrtno f obsodbo ter hoče smešiti in blatiti vse, jj ki so se za Aliagiča zavzemali, je po j svojem bratskem glasilu „Novosti“ Ali- | agiča bolj proslavila kot vsi drugi. * „Novosti“ so z lepim opisom njegove S smrti izšle v posebni izdaji, od katere j je bilo že dopoldne prodane nad 10.000 i izvodov. Iz vsega se da delati denar. Policaj demokrati iščejo profitarske inte- j rese, drugim pa zamerijo humane f interese.
»Kmetovalec« govori v številki z dne 28. februarja 1922 o rašlji, to je o f šibici, s katero se izsleduje podzemelj- j ska voda in ruda. Pri tem pa pravi: »Tako j izsledovanje vode, rude in zakladov je bilo običajno že v starem veku«. Potem J pa navede za vzgled Mojzesovo palico j v sv. pismu! Tu se je pa gospod pisec | hudo urezal ali pa — predrznih Sv. ! pismo govori tam o čudežu, in tako | mora verovati vsak kristjan, tudi pravo- | slavni. Naravnim potom kakor »Kmeto- j valeč» more razlagati Mojzesov udarec na skalo le popolen brezverec. „Kme- j tovalec“ rad govori o nekem napredku, j Pa če hoče, da bomo prijatelji, naj : opušča v prihodnje take neumne opazke, j
Glede zboljšanja našega železniške- S ga prometa. Naše časopisje je že večkrat poročalo, da bo odpotovala posebna delegacija v Wiesbaden, kjer bo prevzela znatno število nemških lokomotiv na račun vojne odškodnine. Potovanje te delegacije še ni natanko določeno, a toliko je gotovo, da odpotujejo ti naši odposlanci v Nemčijo v drugi polovici marca. Z odpošiljatvijo nemških lokomotiv v Jugoslavijo se bo pa pričelo v aprilu in bo dospelo k nam mesečno 120 lokomotiv. V celem bomo prejeli 400 lokomotiv: 100 za brzovlake, 300 za tovorne. Sprejem teh lokomotiv se bo izvršil na sledeči način: sprejemala bo stroje stalno v Wies-badnu nastanjena komisija, druga tehnična komisija pa bo preiskala pred sprejemom stroje glede tehnike. Samo to je zlodej, da bo zamoglo naše železniško ministrstvo odposlati v tehnično komisijo samo 3 strojne inženirje, ker več jih ne premore. Žagrebška železniška direkcija izjavlja, da bo kmalu ukinila tovorni promet, ker nima dovolj tovornih vlakov na razpolago. Vzrok ukinitve tovornega prometa je iskati v dejstvu, ker že nismo dobili skozi štiri mesce niti ene lokomotive iz inozemstva, kjer so v popravilu. Glavna tvornica za popravilo naših razklopotanih lokomotiv je bila v Pešte, ki je pa iz javnosti neznanih vzrokov prekinila vrnitev že popravljenih naših strojev.
Zanimiva statistika naše bodočnosti. V naši kraljevini je v celem 146 gimnazij, ki so porazdeljene takole: Srbija 56, Hrvatska 36, Črna gora 10, Herceg. Bosna 11, Dalmacija 4, Vojvodina 16 in Slovenija 13. Ako vzamemo, j da dajejo te gimnazije vsaka poprečno i letno 40 abiturijentov, tedaj znaša šte- ! vilo vseh naših abiturijentov na leto ! 5840. Za 10 let nas bodo osrečile te gim- j nazije s 58.400 uradniki. Kako za Boga j bomo zaposlili toliko uradnikov, ko pa i
že moremo sedaj reducirati odvečne državne nameščence. Tega uprašanja si pač niso stavili oni, ki so v vlovu za glasovi osrečili skoro vsako večjo vas z gimnazijo.
Nekaj o šolstvu v južni Srbiji. V južni Srbiji so ti-le prosvetni zavodi: Poleg univerze ima Skoplje še: učiteljišče, trgovsko in poljedelsko šolo. V Prizrenu je bogoslovje, a v Bitolju zopet poljedelska šola. Osemrazredne gimnazije so : v Skoplju, Bitolju, Ohridu, Kumanovem, Prištini in Stipu. Razven tega je še v južni Srbiji 10 nižjih gimnazij, 23 nižje trgovsko obrtnih šol.
Pohana kaznjencev. Poleg vojašnic se pri nas vedno boli zanemarjajo tudi ] kaznilnice. V Osjeku je tamošnja kaznilnica tako onesnažena in polna mrčesa, da so začeli kaznjenci sami akcijo za zbirko denarja, s katerim bi se naj vsaj nekoliko očistila jetnišnica. ; Povrh so še gonili letošnjo zimo osječke kaznjence na delo skrajno slabo oblečene in obute. Bolne arestante so sezuli in dali raztrgane čevlje onim, ki so morali na delo. Radi tacega postopanja so se jetniki pobunili in niso hoteli z lepa na delo. Štrajk osječkih kaznjencev so zatrli z batinami in puškinimi kopiti.
Sodnijsko blagajno oropali. V Osjeku so vlomili doslej neznani zlikovci v sodnijsko palačo v Osjeku, odprli blagajno in izpraznili iz nje 24.000 kron in še več drugih dragocenosti.
Roparski umor. Pred dvema dnevoma so našli pri Dörflu (blizu Osjeka) 35—40 let staro moško truplo, ki je že dolgo časa ležalo na enern ter istem mestu. Na mrtvecu so razločno doznali sledi uboja: prebita mu je spodnja čeljust, prebodena leva stran prs na dveh mestih, odrešen palec na levi roki, prebita lobanja in žepi obrnjeni na robe. j Neznanega roparja zasledujejó.
V smrt zaradi bolezni. V Osijeku stanujoča 23 letna služkinja Slava Babič se je v noči od 4. na 5. t. m. zaprla v J kuhinjo, odprla plinovo cev ter se vlegla. Ko je zjutraj njen službodajalec opazil, da služkinja še ni vstala, jo je šel klicat. Ker so pa bila vrata od znotraj za- j klenjena, je slutil nekaj hudega. Šel je po stražnika in s silo vlomili vrata. Ne- : srečnico so našli mrtvo, v plinu se je I zadušila. Kot vzrok se navaja neozdrav- ; Ijiva bolezen.
Iz denarnega pisma izginilo 100.000 kron. Se v lanskem letu meseca de- g! cembra je poslala beograjska trgovska in industrijelna banka denarno pismo s 1
100.000	K trgovcu Brankoviču v bo- f sansko Rogatico. Ko je pa odprl g. ; Brankovič to pismo, je zapazil, da ni v njem niti ene pare, pač pa 25 komadov belega papirja v velikosti naših tisočakov. Preiskava je dognala, da je bilo pismo od beograjske pošte odpo- „ slano neodprto, a na poštnem uradu, j' ki bi bil moral pismo uročiti naslov- , Ijencu, je šef urada dognal, da pismo ni zadostno frankirano. Sef pošte g. ' Lisac je na to pozval Brankoviča, naj sprejme sam osebno pismo in potrdi sprejem. Preiskava se nadaljuje.
Tatvina ob priliki maškerade. Od Križa pri Gornjem gradu nam poročajo: fi Pod vodstvom naših slabostojnih generalov se je zbrala pri nas na pustni dan velika maškerada pod vodstvom krčmar- I ja, ki je tekmoval v zasmehovanju po-1 štenih ljudi iz vasi. Pri posestniku Joštu j so ti častilci pusta vdrli v stanovanje in nekdo izmed maskiranih je potegnil ■ iz na steni viseče obleke denarnico z V zneskom 5018 K. Orožništvu zasleduje I ratu in mu je že za petami. Pribiti treba jj dejstva, da sta bila kolovodji te maš- |j kerade plavna slabostojna generala in agitatorja.
Železniškemu tatu prisodili 8 let j j ječe. Zagrebško sodišče se je bavilo z I razpravo o večji tatinski družbi, ki jel] izvršila več tatvin večjega obsega na, progi med postajama Podsused—Zapre- j šič. Pravici je prišel v pest samo tesar-], ski pomočnik Stefan Halambek, 37 let | star in že predkaznovan radi tatvine. ,i| Ostali člani tatinske družbe so ali po-[j begnili, ali pa so še danes neodkriti, I j Halambek je udrl v vagon in pokradel I iz njega za 300.000 K manufakturnega j j blaga, kije bilo odposlano na naslovi zagrebškega trgovca Halma. Halambek I je bil obsojen radi tatvine večjega stila 1 na 8 let težke ječe.
Snežne nesreče v Bosni. Iz Livna v Bosni javljajo, da so porušile pred nedavnim časom lavine hiše: Nikole Gabriča, Vuje Lovrena in Ilije Boško-viča iz Zastinja. Gabrič, Lovren in Lo-vrenova žena ter en otrok so postal' i
smrtne žrtve lavine. Gabrićeva žena in en otrok pa sta težko ranjena. Materi-jeina škoda znaša 200 tisoč kron. V Potočina je porušil sneg pojato Mirka Grlića in podsul 56 ovc, 7 koz, 4 govedi in 70 meterskih stotov raznega živeža. V Prizoru pa je zadela lavina ob pojato Nikole Grbavca iz Slinca. Žrtev te lavine so: 3 krave, 1 tele ter 3 ovce.
Nesreča v zenički kaznilnici v Bosni. Vojak 3. čete, 32. pešpolka Fr. Primorac je bil v deželni kaznilnici Zeniča v Bosni. Ker je bil obsojen na eno teto in 7 mescev radi desertacije. Primorac je že dò mala prestal kazen, ko se je nekega dne porušilo podstrešje kaznilnice, padlo na dvorišče in zadelo Primoraca na glavo. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je takoj izdahnil. Policaj-demokratska Riječ dostavlja, da je postal Primorac žrtev civilne kaznilnice, ker ni zadosti vojaških jetnišnic. Tako pomilovanje se zamore obelodaniti samo v policaj demokratskih listih. Vsak Jugoslovan zna, da so naši vojaški zapori veliko slabši, groznejši in bolj zanemarjeni kot civilni.
Poroka ob asistenci bajonetov. Nek mladič iz vukovarske okolice je bil zaljubljen v mladenko, ki ga je pdklonila. Zaročila se je z drugim in poroka je bila napovedana. Ko je slišal vest o poroki odklonjeni ljubimec, se je podal v Vukovar, da ubije nevesto, vsaj tako sta javila vukovarski policiji nevestin oče in ženin. Policija je maščevalnega ljubčeka “porinila pod ključ, akoiavno se je zaklinjal, da je dospel v Vukovar samo, da si ogleda poroko. Niti aretacija vročekrvneža ni zadostovala skrbni policiji, ampak sta spremljala nevesto in ženina pred oltar dva dobro oborožena pandurja. Pri tako temeljitih varnostnih odredbah se ni pripetil pri poroki nobeden izgred.
Smrtni skok iz vlaka. V noči 6. t.
m.	se je dogodil na železniški postaji Stara Pazova ta le žalosten slučaj : Žena Karle Von, staropazoviškega ekonoma, se je vračala iz Novega Sada v brzo-vlaku. Kupila je vozni listek do Zemuna, ker brzovlak ne stoji na postaji Stara Pazova. Ko seje približal brzo v lak Stari Pazovi, je izjavila potnica, da bo vendarle skočila iz vlaka, ker bo gotovo skozi postajo vozil bolj počasi. Predno so ji mogli sopolniki zabraniti blazni čin, je skočila s prtljago v roki iz voza. Padla je tako nesrečno, da so jej kolesa odrezala obe nogi in čez nekoliko ur je izdahnila v zemunski bolnici v groznih mukah in bolečinah.
Nad 700 delavcev brez kruha. Ena največjih tvornic v naši državi je beograjska tvornica cementa, ki je sedaj ustavila svoj obrat radi pomanjkanja premoga. Blizu tvornice je oni znani premogokop Vodnik, pa tudi iz tega premogovnika ni mogoče dobiti premoga za pogon radi pomanjkanja vagonov. Tvornica rabi dnevno osem vagonov premoga. Radi opustitve tvornice bodo prekinili tudi zidavo raznih beograjskih stavb. Tvornica je imela zaposlenih 700 delavcev, ki so sedaj brez dela in kruha.
Patrulja otela samomorilca. Vojak Eduard Pon’c iz Ljubljane se je podal v Sarajevu v nek tunel z namenom, da se takoj vrže pod vlak, kako hitro bi
ta prišeL Ravno v tem času je šla skozi tunel patrulja, ki gaje odvedla v zapor. Ponic si je hotel končati življenje, ker je brez dovoljenja zapustil kasarno in Sarajevo ter se odpeljal v Ljubljano k svoji ljubi, ki mu je pisala, da se ubije, ako jo njen ljubček takoj ne poseti. Ko se je Ponic zopet vrnil v Sarajevo, se je zbal kazni in sklenil samoumor. Iz tunela je prišel Ponic v zapor in te dni ga je obsodilo vojno sodišče radi nepremišljenosti na 4 mesece in 20 dni ječe, a so mu uračunali v kazen 4 mesce in 18 dni preizkovalnega zapora. Ponic bo toraj sedel samo še dva dni in baje vesel, ker mu je patrulja rešila življenje, zapor pa ohladil prevročo ljubezen do mlade Ljubljančanke.
Pod ključem radi osumljenja tihotapstva. Iz Bačke javljajo, da so tamkaj aretirali radi suma krivde tihotapstva srebrnega denarja v Italijo italijanska državljana Istrijana: Rudolfa Korelič in Matevža Družetič. Pri hišni preiskavi so našli 2116 srebrnih kron, ki so bile skrite v škatlji v peči. Pri Koreliču so iztaknili 2000 papirnatih dinarjev. Korelič izjavlja, da je pobegnil iz Istre radi italijanskega nasilja, Družetič se pa izgovarja, da je bil v dogovoru z nekim Milanom iz bačke okolice radi kupčje zemljišča inje radi tega že sedaj drugič v Bački. Srebro je kupoval ter ga shranjeval, ker nima zaupanja v papirnat denar.
Borba med «našimi žandarji in bolgarskimi komiti. Dne 8. t. m. na Ovčem Polju odred naših žandarjev z bolgarskimi komiti. Najprej so komiti naklestili naše orožnike. Po pobegu in porazu orožništva so se spustili v boj s komiti kmetje. Boj je trajal pozno v noč in na obeh straneh je padlo dokaj ljudi. Zmagali so kmetje, ki so nagnali komitsko tolpo, da je mogla pustiti na licu mesta svoje mrtve in ranjence ter pobegnila decimirana čez mejo. Naši so komite zasledovali samo do meje in se na to vrnili.
Petdinarske bankovce morajo državne blagajne in davčni uradi še nadalje sprejemati in sicer do odpovedi.
Cene za tobak vnovič povišane. Skoro vsak drugi mesec naša slavna vlada poviša cene za tobak, kar smo sicer že v naprej vedeli, kajti v zadnjih dneh je začelo silno primanjkovali tega blaga. Tako na pr. stane sedaj 100 komadov egiptovskih cigaret 32 in pol D, 100 damskih 15, 100 šport 12, ogrske 8, srbska Specijaliteta 18, balkan 25, orijent 25, moeris 25 Din itd. Cigare stanejo 100 komadov: regalitas 300, trabuke 225, britanike 225, operas 150, kuba 125, viržinke 125, portorike 90, braziljke. 90, verž nijoze 75, mešane 75, domače 60 Din 100 kom. Tobak 100dkg turški fini 140, herzegovinski fini 120, herzegovinski srednjefini 100, navadni herzegovinski 75, savski 75, najfinejši ogrski 60, domači 50 Din. itd. — Kdo sme biti nekaznovano navijalec cen?
Delodajalce, ki iščejo delavnih moči katerekoli vrste (hlapce, pomožne delavce, zidarje, ključavničarje, šafarje, sluge, pis. moči, služkinje, sobarice itd.) opozarjamo ponovno na to, da naznanijo prazna mesta najprej podpisanemu državnemu uradu in če ta v doglednem času res nima zahtevanih delavcih na razpolago, šele
potem iščejo delavce zasebnim potom. Nedopustno je, da se oddajajo zlasti vse takozvane »lažje službe« (tekači, sluge vseh vrst, spremljevalci vlakov itd.) pod roko, dočim prihaja v naš urad dan za dan kopica brezposelnih in res potrebnih delavcev, delavk in invalidov, (dne 8. III. 1922 je bilo prijavljenih 918), ki jih moramo odsloviti, ne da jim bi mogli nakazati primerno službo. Zlasti tiče to razna industrijska, trgovska in bančna podjetja, ki jih prosimo, da se ozirajo najprej na najrevnejše in najpotrebnejše. Vsa posredovanja se vrše brezplačno. Prijave se sprejemajo osebno, pismeno ali telefonskó (tel. št. 215). Navesti je treba pri naročilu vedno plačo, ki jo dobi zahtevani delavec in špeci-jelne pogoje zanj. — Državna posredovalnica za delo, Maribor, Stolna ul. 4.
Delavci vseh vrst, ki iščejo dela, naj se zglese vsak dan od 9.—12. ure v Državni posredovalnici za delo Maribor. S seboj je treba prinesti vedno delavsko ali poselsko knjižico ali druga spričevala o delavni sposobnosti in resničnosti navedb. Sprejemajo se tudi zadostno obrazložene pismene prijave.
Poljedelski delavci (delavke), ki žele trajnega zaslužka, naj se takoj zglase pri Državni posredovalnici za delv, Maribor, Stolna ulica 4.
Iz Maribora.
Pred javnost, da se vidi, kako daleč že sega servilnost! V petek dne 3. t. m. smo zapisali sledeče: »Sliši se, da se gojenke meščanske šole v Cankarjevi ulici branijo posečati razrede, ki služijo za pouk vojakov tukajšnje garnizije. Vzrok: — uši. Vojaška uprava se ne briga za nesnago po kasarnah, vojaki so ušivi ter trosijo uši, kamor pridejo, več učenk se je na šolskih klopeh teh kasarniških uši že nalezlo in sedaj se branijo razredov, ki služijo tudi vojakom. Reveži so vojaki, revna so dekleta, škandalozna je pa vojaška uprava, ki zagrinja s svojo zanikernost-jo nas vse skupaj v strahovit val uši od juga na sever, od severa na jug.« List izide, kakor vsem znano, precej pozno, ljudje ga še le zvečer čitajo, a kljub temu smo dobili že drugi dan — ob 10. uri dopoldne »izjavo« od ravnateljstva, da je naša vest napačna, da ni uši in jih ni, ker noben slučaj ni znan ne ravnateljstvu, ne kateri izmed učnih moči. Torej uši ni — in to se je dognalo in ugotovilo kar čez noč ! Precej čudno, še bolj čudno pa pride od — okrajnega glavarstva pod oznako »tendenciozno poročilo »Straže« o ušivosti srbskih vojakov«: »z ozirom na dopis v Vašem cenjenem listu o ušivosti srbskih vojakov analfabetov, ki posečajo kurs v šoli, o nevarnosti, da dobe tudi učenke uši in nevarnosti razširjanja pegavice poroča zdravstvena oblast tukajšnjega glavarstva, da se po informaciji ravnateljstva zavoda do slej še nobena stranka ni pritožila o ušivosti svojega otroka in da so razredi, ko jih zapustijo srbski vojaki, v najlepšem redu in najlepši snagi, nevarnost pa, da bi se pegavica vtegnila razširiti, za enkrat ne obstoja, ker do slej ni v mestu ne enega slučaja pegasee.« — Prvič je ta »zdravstvena oblast« oziroma stvarnik tega »akta«, že
tako površna, da notic, ali kakor ona pravi »dopisov« niti ne čita. Kako bi se brez te gorostasne površnosti dalo govoriti o pegavici, ki v naši notici ni niti naznačena! Nadalje vprašujemo, kje se je iztaknila »tendenca« proti »srbskim« vojakom, ko mi vendar obžalujemo vse vojake in tudi druge ljudi, ki dobivajo uši po zanikernosti v vojaški upravi. S tem ušivosti pri ubogih vojakih, povdarjamo: vseh vojakih, ne boste zatajili, celo minister je ne more, vsak vojak, vsi sloji o njej govorijo in vojaške komande v mirnodobnih garnizijah javno kažejo, kako se pobijajo uši. Ali veste kaj to pomeni? — Komu naj služi vaša servilnost? — Mar vojaški upravi, ki sama prizna, da že ne ve, kako bi odpravila uši, ker jih toliko, ker so se povsod razpasle? Mar ljudstvu, da se navadi tudi na to, kar bi se po kritiki, vestnosti in razumu dalo prav lahko odpraviti? — Vojaki imajo uši, žal vsi, tudi oni, ki so od doma snažni, jih dobijo, to je fakt in to vam bo menda tudi znano, da se uši razlezejo in to celo tako, da se pri nagli preiskavi kot je bila ona v noči od petka na soboto do pol desetih dopoldne niti ne opazi, kako je ogrožena ,,najlepša snaga“. Se nekaj: stranke, starisi in učenci so najbrž že sami zapazili, da prikrivate servilno, a zelo nepremišljeno, stvari, ki se ne dajo prikriti, ki so splošno znane in priznane, zato se pa ne čudite, da javljajo „slučaje“ nam in ne vam.
Smo že precej daleč. Te dni je bil od mariborske porote obsojen na 2 leti ječe znani mariborski carinik Nepo-mucki, rodom iz Bihača. Dečko je študiral nekaj realke, iz šole ga je izmaknila vojna in postal je prostovoljec. Kot tak je bil degradiran in vstopil po vojni kot navaden pisar pri nekem advokatu v Splitu. V Splitu je zaprosil za sprejem k carinami. Sprejeli so ga in ga namestili kot carinika IV. klase v Spilje. Ko smo izgubili Spilje, je prišel v Maribor na kazenski oddelek ca-rinarne kot zastopnik nečega carinika porodičarja. Kot kazenski carinik, dasi se mu po lastni izpovedi nikdar niti sanjalo ni o kacih paragrafih, je obsodil bogzna koliko raznih tihotapcev do 200.000 K kazni. Ko je bil Nepomucki kazenski carinik, je vzdihovalo v mariborskih preiskovalnih zaporih po tedne in mesece veliko krivih, a tudi nedolžnih tihotapcev. Sodnik carinik Nepomucki je imel tudi priliko, da se mu je nudil zapeljiv pogled na zaplenjeno blago. Pred sodnijo je sam priznal, da je večkrat prosil v Beograd in Ljubljano, naj se prodajo zaplenjene stvari, a predno je došel odgovor, je bilo blago že zanič Da bi obvaroval zaplembe pred propadom, je začel Nepomucki to blago prodajati pod roko na lastno pest in izkupiček je romal v njegov žep. Sodnija sploh ni mogla dognati za koliko je ogoljufal Nepomucki državo, ampak so vzeli povprečno svoto 42 000 dinarjev in porota je prisodila Nepo-muckemu 2 leti ječe. Ne bomo sodili natančneje Nepomuckega, ampak pribijemo samo fakt: beograjska slavna carinska direkcija nastavi mladega fanta brez vsake strokovne izobrazbe na mesto, kamor spada starejši jurist in mu da priliko, da krade. Ko bomo enkrat
Gladiatorji,
Druga knjiga. — Anteros.
(78. nadaljevanje.
III.
Zavoljo njega —.
«Voz je zapeljal na Flaminsko cesto!« je brez sape hitel pripovedovati črni pritlikavec, ko se je vrnil k svoji gospodarici. «In oh, tako naglo, tako naglo —!« je tlesknil z rokami in se veselil, kakor se otrok veseli nagle vožnje.
«Na Flaminjsko cesto — ?« je ponavljala Valerija. «Če hoče priti domov, mora skozi «Velika vrata« in skozi slavolok —, Mirina, če bova hiteli, še prideva o pravem času!«
Ni minulo deset minut in že sta hiteli obe ženski preko vrtov, ki so obdajali Valerijino domovje, ter sta skozi skrita vrata stopili na ulico.
Tako dobro sta se preoblekli, da bi tudi najboljši znanec in prijatelj ne bil spoznal v teh zavitih, bežečih zavitih postavah plemenite Rimljanke in njene služkinje. Kodrasta rumena lasulja je pokrivala Valerijine kostanjeve lase in na spodnjem delu obraza je nosila krinko. Mirina pa je bila tesno zavita v oguljen temnobarven plašč, ki ga je opral in zdelal že marsikak zimski vihar, in je izgledala kakor kako ubožno, pošteno dekle na potu po opravkih svojega revnega plebejskega življenja.
Naglo sta stopicali ženski skozi ozke, redko obljudene ulice in prišli mimo revne, napol razpadle hiše z nizkim, zanemarjenim vhodom, ki pa je bil zavarovan z močnim zapahom, kakor da bi imel posestnik dovolj razlogov, živeti v osamelosti in tajnosti in za trdno zaklenjenimi durmi.
Pomenljivo sta se pogledali, kajti stanovanje Egipčana Petozirisa je bilo le preveč dobro znano vsem, ki so živeli v razkošju in spletkah v Rimu.
Petoziris je pripravljal loke in pijače vsake vrste in ljudje vseh stanov so ga obiskovali, mladi in stari, bogati in revni, moški in ženske, vsi, ki so potrebovali nasvetov in pomoči, če je bilo treba izpodriniti nasprotnika, pridobiti trdovratno srce, odstraniti tistega, ki je bil na poti —.
Prestrašeni pa ste se ustavili, ko sta ob koncu mračne ulice zagledali tribunov voz prazen, kot da bi čakal na svojega gospodarja. Brezposelni konji so v vročini nemirno bili s kopiti ob tla, hrzkali so in stresali glave, Auto. medont pa je kirnaje dremal na vozu in od časa do časa zaspano pogledal krog sebe. Ni opazil, še manj pa spoz -nal, zavitih postav, ki sta se bližali.
«Kaj neki dela tukaj —?« je šepnila Valerija straho -nva in Mirina ji je z istim glasom odgovorila:
«Če kupuje lekov pri Egipčanu, bo, verjemi mi, gospa, manj ljubezni v njih ko smrti!«
In naglo sta pohiteli naprej, kot da življenje in smrt zarisi od njenih korakov —.
V temni osameli sobici nad nizkimi mračnimi stopni carni je^ sedel Petoziris, obdan od skrivnostnih predme tov svoje obrti. Četudi je bilo neizmerno njegovo bo gastvo, kakor so pravili, vendar ga ni hotel kazati v svo jem stanovanju in ne na svoji osebi.
Stene njegove sobe so bije gole in brez vsakršneg okraska. Le tupatam je bilo narisano kako skrivnost™ znamenje. Tla so bila razjedena od močnih tekočin, ki s kapljale nanje, strop začrnel od strupenih sopar, ki so s dvigale iz njegovega ognjišča.
Njegova obleka, edina, ki jo je vedno nosil, je bila ke daj dragocena in bogata, sedaj pa že obnošena in ogulje na do skrajnosti. Širok rob se je vil krog nje, poln tajniJ z zlatom všitih znamenj in številk. Platneno pokrivalo, k je v obilnih gubah obdajalo njegovo glavo in se končava!, v dva čevlja visoko konico, je bilo zanemarjeno in rumen nesnažne barve. Dvoje ostrih črnih oči je gledalo iz res nobnega, suhega lica. Zvijačnost, drznost, nemima čuječ nost, nagnjenje k blaznostinje sijalo iz njih.
Sicer pa ni bilo nič posebnega na človeku. Rumen, lice in nizko vitko telo ter izrazito prikrojene nosnice so pi cale o egiptovskem pokolenju in ko se je dvignil, da po zdravi svojega obiskovalca, je njegova kratka, zanemarjeni postava stala v globokem nasprotju z njegovo valovito ob leko in dostojanstvenim obnašanjem.
(Dalje prihod.)
GALANTERIJO DROBNARIJO PARFUMERIJO PLETARSKE IZDELKE IN DRUGO
PRIPOROČATA
NA DROBNO	:	NA DEBELO
BALOH & ROSINA
MARIBOR, GRAJSKI TRG ŠTEV. 3. 3-iot* 18
MALI OGLASI
j in nravnosti, g. A. Stupca o moralnosti j in družini, dr. Kovačič o mednarodnem ; boju za moralni preporod ljudstva. Naj-! slabša posledica svetovne vojne je brez-i dvomno propad moralnosti. Po vseh j kulturnih državah se pojavlja odločen j odpor proti kužni povodnji nemoralnosti. S Čas je, da se tudi mi zganemo. Zato 1 vsi na shod, katerim je mar poštenost i in dobro ime našega ljudstva.
Protituberkulozna liga. V petek j dne 10. t. m. ob 18. uri se vrši 8. od-j borova seja PTL v dvorani okrajnega j glavarstva. Vsi gg. odborniki se vabijo, ; da se zanesljivo udeleže te seje. Vabijo se tudi gg. novinarji.
1
Pritožbe za prekomerno odmero davkov. Trgovski gremij v Mariboru poživlja vsa tukajšnja podjetja, da pošiljajo pritožbe glede nepravilne oziroma prekomerne odmere različnih davkov gremijalni pisarni, katera bo take
MARIBORU, dne 3. marca 1922.
čisto centralizirani, bomo naleteli pri vsakem koraku na kacega Nepomucke-ga in potem še le bo Io Slovenci srečni !
V Mariboru so žepni tatovi zopet pridno na delu. Na Glavnem trgu, v gostilnah in še celo v cerkvi nisi več varen pred žeparji, zlasti ob sobotah se jako živahno gibljejo, ker ravno ob sobotah jim cvete pšenica. Neki ženi iz marib. okolice so zmaknili 2000 K, neki trgovčevi soprogi 3000 K, neki revni viničarki 200 K i. t. d. Svoj čas je bil na Glavnem trgu precej visok drog, na njem pa deska z napisom: „Pozor pred žeparji“. — Tudi sedaj bi tako svarilo ne škodovalo!
Javen shod za moralni preporod ljudstva sklicujejo za nedeljo, 12. t. m. ob pol 10.uri v kazinski dvorani društva: Sv. vojska, protituberkulozna liga in Ljudska univerza. Govorijo: dr. Matko o moralnosti in zdravju, dr. Jančič o vzrokih zločincev, dr. Tominšek o šoli
pritožbe zbirala in jih od slučaja do slučaja pošiljala našim zastopnikom v
davčni komisiji ter Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani.
ZAHVALO
za uspešno zdravljenje moje žene, izrekam gospođu đr. Simonu Jagodiču^ okr. zdravniku v Slov. Bistrici ter ga tem potom vsem toplo priporočam. LEOPOLD ŠLOSAR kovač na Gornji Polskavi.
2-3	128
Železnobeton-
ske stopnice
24 komadov, 1-54 metr. dolge se takoj prodajo v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Dragocenost vsake hiše je lekalnarja Fellera prijetno dišeči ELSAFLUID, najboljše sredstvo za drgne-nje hrbta, rok, nog in celega telesa, kot kosmetikmn za negovanje zob, zobnega mesa, ust, glave i. t. d. Močnejši in boljši kakor francosko žganje. 3 dvojnate steklenice ali ena špecijelna skup z zamotom in poštnino za 48 K pošilja : £ugen V. Feller, Stubica donja, Elsa trg 329, Hrovaško.	626 pom
Dežne platèe
Klobuke
pesnilo
čevlje
dokolenice (gamaše), obleke, dežnike, palice, tržne torbice, potovalne košare, ročne torbice, motvoz (špaga) nudi v veliki izbiri po solidni ceni
Jakob Lah, Maribor,Glavni trg2
Protituberkulozna liga v Mariboru
išče oskrbovalne sestre za novo ustanovljeno oskrbo-vališče v 'Mariboru. Glavni pogoji : zuanje slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, primerno iz-vežbanost v bolezenski oskrbi in spretnost občevanja s preprostim ljudstvom. Plača po dogovoru. Prošnje je nasloviti na „Protituberkulozno ligo v Mariboru“, okrajno glavarstvo.	97
5u?otIkI1
Ivan Völker
Maribor, Kersnikova ulica 1, Telefon 109.
Mamim vinogradno posestvo ItUPIIII v okolici Maribora ali Celja, ali manjšo hišo s trgovino v Mariboru. Ponudbe na H. J. Maribor, Stritarjeva ul. 5. 2—2	89
Ifnnim dobro vPelJano trg°-l\U|JiIII vino z mešanim blagom, eventuelno z hišo na deželi. Ponudbe pod «Trgovina» na oglasni zavod i. Sušnik, Maribor, Slovenska ulica I5.	85
3-3
Žepne
precizijske in UlC stenske popravlja najsolidneje tvrdka R. Biz-ak, Maribor, Gosposka ulica štev. 16.	21—30
Gospodje bogoslovci pozor!
Proda se večja množina duhovskih kniig. Vpraša se pri gosp. Anton Hribar, Mežica pri Pre-vs lj a h,' Koroško.	94
Priporoča se
J. PREAC, manufakturna trgovina Maribor, Glavni trg štev. 13.
Izdajatelj in založnik: Konzorcij «Straže.«
Zadružna gospodarska banbad.iL
Podružnica v Mariboru,
Začasnol
Brzojavi: Gospebanka.
Central«: Ljubljana. Podružnice: Diskove, Sarajevo, Sonibar, Split, Šibenik. Ekspozitura: Bled.
Interesna g&|$!iclt z Sveopće Zanatlijnko banke 4. 4 v Zagrebu in njene podruSntö* t Karlovcu ki Gospodarsko banko d. d. t Novem Sadu.
Kapital bi rezerve »kupno i nflliintllami če» K 50,080.80?-
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardi» vrednostne papiije,	in
valute te devize, sprejema vloge v tekočem računu be na vlbžne knjižice m vse bančne k borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Pooblaščeni prodajalec srečk državna razredne loterije*
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak.
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem z današnjim dnem prevzel manufakturno trgovino K. Pichler ter bodem vsakemu postregel s trpežnim in prvovrstnim blagom po naugodnejših cenah.
Ker se mi je posrečilo dobiti zveze s prvovrstnimi tovarnami manu-fakturnega blaga, bodem skrbel, da bode vsak, ki kupi v moji trgovini zadovoljen tako z blagom, kakor s cenami.
llronOf z dobrimi spričevali UCcniK. se sprejme na vso oskrbo v trgovini Jakob Lah, Maribor, Glavni trg 2.	1 —3 96
Dva konja kostanjeve
barve, srednje velikosti, sposobna za lahko in težko vožnjo, sta na prodaj v župnišču na Ljubnem v Sav. dolini. 9S
j Trapistovski sir j
I vsakivr sijužns sai je |
se dobi prvovrstno pri |
I Matija Lah-uf t Maribor, Glavni trni « i»
obrestuje od Novega leta naprej navadne
vloge po
Trajne In večje vloge pa po dogovoru.
Transmisije Armature in sesalke Zvonovi
STIME WM ÌH LIVARNE
d> d. Ljubljana.
Tisk Cirilove tiskarne v Mariboru.
POZOR ! D A M E ! POZOR !
Dospeli so zopet najnovejši vzorci (modeli) za damske slamnike pomladanske sezije.
VELIKA ZALOGA DAMSKIH IN MOŠKIH KLOBUKOV IN SLAMNIKOV.
Sprejema se v popravilo in preoblikovanje (moderniziranje) vseh vrst klobukov in slamnikov. — Modistinje 63	znaten popust.	3—5
ÜKZTT" A.S
Izdelovalnica klobukov in slamnikov. MARIBOR Meljska cesta 74.
Na drobno TRGOVINA
Na debelo
emajlove, steklene, porcelanaste in majolične posode se priporoča cenj. občinstvu
filbert Vicel, Maribor, Glavni trg 5.