|:*JHochlobl. K.k. Hofbibliothek, '*; /VT~ >~^y:^-'-^s^3r«Pil^^^^^^^^^i Wien St. 42. V Gorici, v 6etvrtek 21. oktobra 1875. Tecaj V. „Sofe" izhaja viak fietvrtek in velja > poSto prejemana ali t Gorici na dom ^VaVtoto......*• 4.50 Pol leta......„ 2.30 oetvrt leta , . . . „ „ 1.20 „Kmetovalec" za narocnike Soce Vse 1. f. 2—Pol leta f. 1. Za nenarocnike: Vse leto f, 3.— Pol leta f.~1.60 Pri oxnanilih in tavno tako pri „jpo-ilaniiah" ae plaiuje za navadno tristopno Twto: 8 kr., ce so tiska 1 krat 7 „ „ „ n 2 krat 6 ., „ „ „ 2 krat Za reco crke po prortoro. SOČA Posamezno Stevilke se dobivajo pd 10 Boldov v Gorici pri PaternollijujtTntu V tobakarnicah „Via della casorom 60" NaroSnina in dopisi naj to bUgo-voljno poSUjajo pod naslorom: Viktor Dolenec t Gorici. — Eokopii bo no vraoajo; dopfoi naj se bUgovoljaa frankujojo, — Delalcem in drugim n«-preraoSnim se naxoonlni xnfta tko si oglaia pri wedniitvu, Glasilo slovenskega politiCnega druStva goriSkega za brambo narodnih prayic. Bosna In Hercegovina. V 40. Stov. srao svojim fcitateljem predocili jako burno zgodovino Bosne in Hercegovine; iz naSih clan-kov so torej znano zdaj slovenskemu citatolju vse razruo-re v kateribje fcivel in 8ivi slovanski narod, ki seobupno bojuje za svobodo in narodnost svojo. — Danes hofiemo koncati to serijo fiasu primernih elankov z raspravo o tako vafcnem jutrovem pra&anji, pred katerim ae diplo-macija ufce ve8 desetletij trese, ki pa je denes vkljub di-ploinatieni eokli priSlo v tek in se bo tezko dalo vsta-viti. Ootovo je, da bi bilo prav tefcko vsaki ttiji armadi, osvojiti si dezeli, ki imati toliko naraynih trdnjav, 6e bi ondotnim nrebivaleem bilo kaj mar za ohranjenje se-danjega stanja, a temu je drugafie: ogromna veSina prebivalstva komaj gaka, da bi ga katerikoli tujec re-gil turSkega jarraa.— Bosnjaki in Hereegovinci so prijeli sami za orofcje, dastorijo konec nezmolni in tiranski turfiki vladi, in posrefiilo ae jirabodo morda prav kmalo, posebno Se Avstrija all Srbija, oba edina in nnravna dediea TurSije, do dobrega spoznati svoj poklic na jutrovem.— Avstrija bi rnorda naSla priliko in mo5, da se polasti obeh defcel.—Se boljse in naravnejie pa je, Se se Avstrija, Srbija in urnagora mej seboj sporazumijo, tako sicer, da Avstrija vzame en del Hercegovino in Bosne, kolikor potrebuje, da arondira svoje jugoslovan-ske dezele. en del Bosne po tem pripusti Srbiji, ma-li koScek Hercegovine pa Crnogori. — Ta nacin razvoz-lanja zmeSane fitrene, bil bi Avstriji HAjbolj prlmeran, ker bi po tem ona v orijentu prevze/a roditeljstvo in s tern tudi utrdila eimpatije ogromne vecine Slovanov, ki uLe zdaj prebivajo pod habsburskim 2ezlom. Taka po-litika Avstrije se, kakor smo uie vefckrat omeniii, naj-bolj strinja z interessi Avstrije in na§e presvitle dina-stije, katera je imeia in bode se iraela v Slovanih naj-svetej'Se branitelje proti vsaki nolranji ali zunanji sili! —Ali Avstrija nlj pripravljena za tako lep cilj: notranja njena uredba nij primerna takim aspiracijam; njeni mi-nistri in ve&ua obeh parlamentov koiikor toliko mrzi vsako Slovanom prijuzno poiitiko in sedajna naia usta-va Slovanom no garantaje one samostalnosti, one svo-bode in onega razvifcka, ki zamore Slovana navdu§eva-ti za vsako Mev ter ga sposobiti za naj vise te&nje dr-^avljanstva. ~-I)ena§nje razmere v Avstriji zaliboze Slovana begajo in ga navdajajo z duhom oto^nosti in ti-rajo ga v obupnost. Ali ta obupnost vtegne imeti za- lostne nasledke in zatoroj bi bilo posebno zdaj, ko so pripravljajo tako vafcni dogodki aa Baikanu, silno po-trebno, da prfsvitli cesnr sam predrugafii Skodljivo si-stemo tersoobda z drugirni svetovalci(kineskrbo samo za nemsko in madjarsko nadvlado, ampak za vse av-strijske narode onako in o&otovsko in da taki pravi avstrijski patrijoti Avstrijo preustrojijo v zmislu prava in enakopravnosti. Kajti drugafo jo mogofio in skoro gotovo, da Avstrija zgubi vso simpatije na jutrovem in da bo morula gledati, kako kaka druga vsla»t tam vka-zuje in za-so izkoristuje one lope in z naravimi pridoU ki preobdarjene do%olo, kar bi bilo za Avstrijo dvojna Skoda, to je toritorijaina in pa finan^na z ozirom na niiHO trgovstvo in obrtnijo. Ce torej v Avstriji no bode prevrata k ;boljSnm, se zna zgoditi, da bode jutrovo pitanjo tudi na drug na-6in brez Avstrije reieno. Mej Avstrijo in Busijoje gle-d6 gospodarstva na jutrovem neka rivaliteta, katera posebno v zadnjom 6asu vidna poi»taja; naj nemiki listi fie toliko govore ob odinosti treh severnib velovlastij, voiulur mora vsnk politikar nad to odinostjo dvomiti posebno zdaj, ko vidi, da Rusya dela v Oarigradu Jisto na svojo roko in da njeni diplomatje skulajo odtegniti Avstriji vsako priliko intervencijo. Kusiji se morda tudi no zdi zdaj ugoden cas za rodenjo va^nega praga-nja, najbr/>o njene silo Se ne zadostujojo, da bi lehko odlocilno stopila na pozori&ve. A Turgka vlada je od drugo strani tako oslabela, da ji no bode pomagala vsa diplomati&na operacija Busijo prav nic, kajti ona je fi-nancno obnemogla in Evropi pokazala, da nij veSvsta-nu mir zdrzevati v svojih lastnib dozelah, da so ji bo torej tezko posre&lo zaduSiti ustajo, ki od dneva do dneva raste.— Pri takem poiozaju, katerega diplomaei-ja ne more prenarediti, se mora zadnja podvreel dogo-djajem, in kaj tacga se vtegne morda tudi zdaj zgoditi na jutrovem.— Busija vidi morda, da ne more zabra-niti prevrata na Baikanu; a ona noSe, da bi se Avstrija meSala v preuravnavo ondotnih teritorijalnih in poli-tifinih razmor tor da bi se okoristila na ra6un Turfiina. It ie ruvHiitoto, kiitoro bi po domaco imenovaii: „5djez ne, tudi tudi ne" vtegne nastatt polofcaj posebno ugoden usta§em.—¦ Diplomatic^) posredovanjo mej usta§i in tuisko vlado je popolnoma odletelo na zavodnosti usta-§kih vodjev; prav tako bi spodletelo vsako drugo po-sredovanje, ki ne bi bilo zvezano s positivno obljubo usta§em, da Bosna in Hercegovina no ostaneti vo6 pod turSkim jarmom, Co torej Ma Busija nafiin, da bi ro-fiila to tozko praSanja po mirnem diplomatifinora potu 8 pomocjo evropskoga kongresa, po torn mora Busija v tem kongrosu proidreti h nosredovalnim nasvotcm, da Evropa spozna Bosno in Hercegovino kot popolnoma au-tonomni do/.eli, ki si izvoliti svojega vladarja iz moj princov evropskih dinastij, kateri naj bi bil nasproti por-ti v toliki odvisnosti, v kakorlmi je Srbija in Rumunija: Bosna in Hercegovina naj TurSki plafiujoti tribut, ki naj Tursko, desiravno nij vrodna toliki h obzirov, odSkodujo za zgubo obeli dofcol.— Takema reSonju prafianja no bi bila nasproltia ne Angleftka, no Fraucija in Buska bi vtegnila z dotiSnim predlogom doseci vefiino v evrop-skem kongrosu; bilo bi tako resenje tudi prirnorno dobi niiru in sprave, katoro so proklamirali fcrijo prvi ovrop-ski vladarji.— A v stanovitnost tako osnovo mi novoru-jemo dosti; tako uravunnjo bi vtepnilo lo zafiasno kori-stiti, nikukor pa popolnoma uroditi zadevojugoBlovansko na Baikanu, kajti mej tremi vladarji (m m in istl na-rod naBtala bi prav lehko rivalitota, katora bi morda koncala s kako veco vojno, in no bi po nobenom popolnoma garantiraia evropskega miru. To bi bila torej re* gitov za silo po diplomaticnem potu, ki bi vtrdila naj-br^o ruski upliv na jutrovem; Avstriji pa morda zazmo-rom vnicila up an jo, da raztegno osko mojo jako vahio Dalmacije proti sreu Balkana.— Ali v Ludnem polo^a-ju, v katerem so znajdo zdaj ovropska doplomacija in glodo na rivaliteto obeh najbolj interossiranih drzav in tudi gledd na to, da tudi praktiSna 'anglezka doplomacija ze'i ovirnti,, aviitrijski in ruski upliv na Baikanu: odprt jo §e drugi pot, po katerem se da veSiti to pita-nje. Srbska in Ornogoia imati v rokeh vajetiustaje; in-teres oboh dr&avic je najvefii, da se osvobodi §e zadnji del pod turskim jarmom zdihajofiega srbskega naroda; obe drfcavici imate tudi najvefio naravno pravico do Hercegovine in Bosne in prav za prav se niti ena, niti druga ne more razviti do pravega cvita brez ten dezel. Pravi srbski politikar mora torej vse moraine in fizicno sile napoti in vse riskirati, da Srbija prevzame na jutrovem ono staliSce ono rolo, kateio je imel mali Pyo-mont v Italiji.— Modra srbska politika mora v prvi vr-sli podpirati na vso mo5 ustajo in no saino podpirati tudi voditi bi jo moral kak srbski zmo&en drzavnik in pa kak skuSen \ojskovodja.— Srbska bi morala vefie cete prostovoljeev popolnoma organizovati in z njimi poplaviti vso Bosno, mej tem ko bi lehko v Horcegovi- LISTEK. (Noveleta.) Po danej snovl Spisal: Janko Leban. (Dalje.) Gospej majorki nij ,bilo veJ delj 2asa strpeti. Vse meSi zbere ter stopivgi pred komisarja, pravi: „Gospod, komisar! zdaj mi nij mar za nkradene re^i, ncgo milo vas prosim, da takoj vse strane napnete, ka zopet do-bim svojega otroka. Sligaii ste, kako je zapustila moja Mi hifco,-----vse to mi pravi, da se je moralo tukej kaj nenavadnega zgoditi. Oh moja hci, draga moja Mi !a— „Umirite se, milostiva gospa*', zavrne postavni moz z veliko hladnokrvnostjo, „jaz sem Yam porok; da se Vara bo stvar kmalu razjasnila; samo ne smete kaj pre-vec hudoga misliti. Pred vsem bodite tako dobri, pa mi podajte osoben popis svoje hSerke." Rek§i pomigne svo-jemu pristavu, kateri takoj poraofii pero v Srnilo^ „Lasje?u uprasa uradnik kratko. „0rne, kodraste." Murne in kodraste", ponavlja nradnik ter prikim-lje prav tako, kakor bi mu bilo to po godu.— „Oei?"— BPlave.u „Usta in nos?" „ Proporcijonirana." „Obraz ?" „Okrogel.tt „Obrazna barva?" „Cvetoea.u «Zobje?« BV^i, mali in beli" BBast?tf „§ibka, dosti velika za deklieo dvarajstih let."— Do sem so sledili preoaj hitro praganja in odgovori. Uradnik si popravi naocnike tor uprasa z nagla- „Posebni znaki?" Majorka pomisli nekaj 6asa; pa hitro si nekaj do- Crna pi6i5a nad levimjtfesom", pravi s krepkim glasom.-— Policijski uradnik zopet prikimlje in nekako cudno se mu'spremeiii obraz. „Jo u^e imam, jo uze imam", zamrrara za nekaj casa gladeS si brado z rokoj,— Majorka ga je gledala strme, da-li ga je prav raz-umela sama nij vedela. „Kako je pa bila obiecena?" upraSa komisar, „lmela je svilnato 5rno jopico, rudefio kriliee in Crne ^e?lje.w— Policijski nradnik pomaje z glavo. „To se pa zopet ne sklada", pravi. BKaj se ne sklada !fc zavrno majorka nekako osor- misli. no, „mcnda bom pa jaz to stvar vendar lo naj bolje vedela, saj sem mati doklice. Nefca Marjefca, govorite: Nij li imela Ida........" ..... „Svilnato ftrno jopico, rudeSe knhce in ;crne cev-lje", povdarja krepko kuharica, med tem ko Neza vsako besedo za njo izgovarja. „Se ne sklada, se no skUda", ponavlja uradmk, wprepriJali se bosto kmalu."— ...... „Morda pa Vi vesto, kje se moja h5i bavi?" upraSa majorka drhtA po vsem Sivotu.— „Pred eno uro pripeljali so semitaj berasko deklieo kakih 12 let staro", de komisar, wpopis so popol-nem strinja z Va§oj Merkoj."------ . ¦ ¦ t i „Bera§ko deklieo 1" vzklikne majorka vsa iz sebe,* „Vara se mesa!" . „Popis se sklada", odgovori uradnik mirno, Bprav kakor bi bila deklica Vaga hderka. Lasje «rm, 061 pla-ve, obraz cvetofi itd. . " „Ste-li ob pamet, gospod 1" zavrne jezna majowa, „moja Mi da bi berafcila?!" , . BProsim, da nekoliko potrpite, gospa; Vi sami ste mi jo popisali. Pri oblicji in postavi ste tudi dobro za-deli', poBebno dobro ste pa uganili posebm znak. MVi mislite ono firno picico nad ofiesom?" uprasa gospa Zalnik-ova hitro. . „ „Posebni znak, ona crna picica, je tukej, VaSa hoi nahaja se tukej 1"— — „Nii mogofie—berafik otrok!— J Jn vender je tako; le obleko-je premenia, Zdaj nosi staro viSnjevo krilo, strgano crno jopo; klobuk je slamnat, rumen, Sirok s crnim trakom," ni ta posel prevzel Crnogora.— 0 tej zadnji moramo reci, da zadostuje se preeej dobro temn naravnemu po-fclien; ne t»':o Srbija, kateri so odprti dosti ve& viri, nego ona v ta namon porablja. Slisi se sicer, da je uze pripravljena veca, popoluoma vojasko riiscipiinirana in organizovana Seta vee tisofi moz; a cuditi se jo, da se toliko Sasa ne prikaze iz Srbije. Take veei Sete pro-stovoijeev naj bi operirale proti regularni Tojski turski ter se polastiie vsih glavnih fcomnnikacij, katere so pod-laga operaeijam turSke vojske, mej tern ko bi doinaee jy,— po takera postopanji mora Turska obnemoSi inv najvefii zadregi mora poskusiti zadnji korak: napoveda-ti mora ona vojsko Srbski in Crnogori, ki naj bi bili za ta filucaj popolnoma pripravljoni in oborozeni do zob. Ce se pomisli, da Srbska in Crnogora iehko postaviti na noge do 180,000 izvrstmh vojakov s 5 do 600 in ?eS kanoni, ce se nadalje v ozir jemljo stevilo nstaSev, ki je v kratkem &ua narastlo na 25000 in bi se lehko pomnozilo do 60 in vee* tisu^ moz; Se se v poStev jem-{je simpatlje vsih Slovanov, posebno pa Jugoslovanov. ki so pripravljeni zrtovati krv in blago za osvobojenje nbogih bratov in ce se koneSno raeuni tudi x Jdrugiui vazuim faktorjcm, to je kreditom, kateri je Srbiji posebno pri takem zapocetju v izobiji na razpolaganje: pri; Sakovati se mora z veliko gotovostjo, da Turein takej sili ne bode mogel dolgo Sasa upirati se in da slovan-ska zastava bode kmaio vihrala v Sarajeveni in Mo-starn.—- Plan, po katerera bi morale Crnogora in Srbija ravnati se, je kaj signron in lep.—urnagora bi raorala po-lastiti se vseh pozieij na desnem in levem bregu reke 4.so naj vec gotovosti in to vsled blizo tridesetletno av-strijske napaene politike.— To p«i jo gotovo, da Jugoslovani se ne bodo dali vec vpreci v Turski jarem, visoko gore na BalUnu no bodo vodno price slovanske suznosti, ampak odmeval so bode jck svobode in veselja, kder jo 300 let plakal Slo-van v najgrsi suznosti. Pred nekateriini leti je bilo to le So praganje casa, zdaj pa jo lira bila in ves civilizi-rani svet lo Se praSa: „kcdo bo osvobodil to spomlad ubogo pa pogumno slovansko rajo ?" Dopisi. V Gorici, dne 17. oktobra. (DezolEi uciteljska kon-fereneija.) — Zbrane ucitelje, katerih je bilo okoli 80 sreno pozdravija predsednik c. k. deiplni .solski nadzcr-nik g. Klodic v nemskem, slovenskeni in italijansttom jeziku. Povdarja potem pomen dezelne uSit. konferenei-je; kako ima ucitelj svojo mladino navdusavati do nasega milega naroda, do nasie mile domovine Avstrije. Razlaga tudi nekaj historicnega o solstvu, kakor je bilo v zadnji rSociK povedano. Ka to so volili za zapisnikarja g. Dommika in Pieha.—Zapisnik se je moral nemsko pisati, ker se bode precllagal vladi.—Poslanci v dezelno uciteljsko kon-fereneijo so sledeci gospodje ucitelji; Cvek, nadnSitelj v Sezani in Praprotnik ucitelj na Krasti, za Kras. Siren, nadueitelj v Cirknem in Dominiko, naducitelj v Koba-ridn, za tolminski okraj. Jug, nadueitelj v Solkann in Komavee, ucitelj v St. Anduczu, za goriski okraj. i'ieh nadueitelj v Ronchi in Makoric, ucitelj v Musi, za Fur-lanijo. Goljevscek, ucitelj na vadnici in Cej, ucitelj na sem namrec za-nje toliko dobiti, da hi bila si kupila zopet en cekin." „Kako ste neki mogli misliti, da boste toliko "sku-nili ?u Tukej je bila nboga Ida v vidni zadregi. Vendar za nekaj casa zopet povzame besedo rekoc : „Mi.nituejega rodu; toda kljnbn vse-mn mojemu silenjn nij mi hotela povedati imo svojih star§cv.u „Ker nijsem hotela nagemu imenu necast delati"-* odgovori Ida patetiSno in rdocica so jej zopet pokaze na bledih. Iicih. S temi besedami je bila nftkoliko ohladila jezo svoje matere, vsaj pogled majorkin nij biizdaj vec tako divji, kakor prej. „Smem li zdaj iti ?" nraSa Ida zopet z naglasom. „Preden nij dosegnen namen, zaradi iiosar ste bili semkaj poklicani no" !, odgovori uradnik prij^.zno, nVi nam morato namrcu prej podati natanfien opis be-raca, kateri je vsej tej zmesnjavi vzrok." (Daljc prih.) mestni §oli, za mesto Goriea. — Navzoei so tudi gg. Rajakovic, ravnatelj, nadzorniki: Vodopivec, ZnidareiS in Culot.—G. Goljovscek nij bil navzoe, ker je odrinil v Carigrad za ravnatelj a na mestno §olo in g. Makorig tudi ne, ker je pri vojagkih vajah. G. predsednik je imenoval g. Rajakovica za svojega namestnika. Potem je slediia volitev v stalni odbor. Nadzornik gradisfianski, gospod Culot prosi besedo ter pravi, da se lahko tudi nadzorniki volijo v stalni odborj ne samo ufiitelji.—G, vodja Rajakovic pravi, da to nij res, da mora odbor obstati iz samih u6iteljev, ter cita doticni paragraf iz postave. G. Klodic pojasnuje doticni paragraf in pravi, da je paragraf dvouraen, da se jo kaj tacoga pripetilo tudi na Stirskcm pri dezelni uciteljski konferenciji, a da so bili tudi—nadzorniki voljeni v odbor, — Slediia je potem volitev in voljeni so gg. Dorainko, Pich, Rajakovic in nadzornik Vodopivec. G. Culot je prodlagal, da naj so voli 2 Slovenca in % Laha, kar jo bilo tudi sprejeto, ipak so nij tako izvriilo, kajti gospod Rajakovic so je izrazil, da mora biti Slovenec in Lah kot vodja slovensko-laSke vndniee, kftr je izbudilo obeni smeh m«ij navzocimi. Na to se je volil odsek, kateri je imei % dm nalogo posv«tovati se o danih nalogah, —Zadc.ee so sledeco: 1. a) Zgledni (normalni) ufini erfcezj. b) Bi bil v dobi postopanja iz sedanje vravnave ljudskega Solstva v tisto prevravnavo, ktero zgledni ucni erte/J nameravajo, strakovnja§ki sistem v vi§in raz-redih ljudske sole, priraeron ali ne? c) Kako treba ravnati tednik z oziroma na razde-litveni sistem, kteri se ima po zglednih uenih 6rte&ih dolociti, opirajoca so na ovi sistem? Kaj naj naj vso tednik obsega? d) Xatcrih nacel treba diiati se, kedar se dajo naloge za dorn glede na direktni po zgiednih uSnih er-tezili doloconi poduk, kakor tudi glodo na tiho samo-delnlno^t v soli.— C) KakSne ucne knjigo in kakSne uSne pripomofi-ko sploh so naj pripraMiojsi za izvr§eranje zgiednih ucnih nacrtov, in ko bi so ti, ki jih imamo, ne zdeli pristojni, po kterih nacelih bi bilo troba sestaviti novo uSne knjigo za vsak predmefc a ozirora na ucni jozik, na razno vrsto ljudskih Sol in na razno nfiiie stopinje* Po koncanih odsekovih sejah bila jo * javna seja dno 16. t. m., katora so jo prifiola ob 10 uri dopol-dno in trajala z m*;limi prcstanki do poluno5i. Poslu-SaLev je bilo vedno dosta uciteljov.—O prvi to5ki „zgle-dni ucni frtefci" jo referiral v odsekovem imenu g. Zni-darcic, c. k. nadzornik in duhovnik na Tolminskem.— Ne bodem obSirno perorjal, kar se je vso pri tej tocki govorilo, povdarjulo in debatiralo ampak omenim naj giavno stvar, o kateri se je preeej dolga debata sukala. Ali naj. podueuje podueitelj, ali naduSitolj — v prvem razredu? vfe ;<1^3^to„ so so udelezili Culotf Vodopivec, Znidarcic In 'Jug.---.Culot jo dejal da naj bode naj bolj-§a uciteljska moc ~ po njegoisem umenju nadueitelj v prvem razredu, kajti v visjom razredu jo treba preda-vati realije; nadueitelj je pa navadno — starejSi ufiitelj, kateri nij prav dobro v realijah podkovan in uSenci bi no napredovali; a poducitclj je navadno mlad, komaj izsolan ucit. pripravnik, tedaj za realije v visjem oddel-ku na—piavcin mestu. — D.iljo pravi da tudi uSiteljice nijso za visji oddelek, ker so navadno — prav slabe v realijah; poleg tega ne more nciteijica v visjem razredu, kjer so oiiras koneanega 14 leta, a s tem pogojem, da naj z'ulnje dve leti otroci v hrihskih krajih lo po zimi v solo hodijo, ker jih rabijo sta^M po leti doma za delo. G. predsednik pravi, da na Stirikem hodijo otroci s 6 aesseaBS+sBssz&Baesijggsss^ in 7 letom samo po zimi v Solo. (V savinjski dolini nij tega, moreda v goratih krajih Stajerja, Pis.) Dalje pred-laga g. Z., da naj se naprosi c. k. dei. Sols, svet, da podeli ufiiteljem, kateri vefi ko 27 ur na teden ufie, re-muncracijo. Tudi predlaga g. Z,, da naj se podeli re- j muneracija istim ufiiteljem, kateri bi v drugem ne obligatnein jeziku, podufievali. (Jaz iz pedagogifinega staliSfia raenioi, da doklcr otrok nij popolnoma kos mater nemu jeziku naj se ne prifine z drugimjezikom, kaj-ti otrok bi ne znal niti enega, niti druzega. To nas skuSnja ufii. Pis.) Dalje je konferencija sklenila, da naj so na enorazrednici ne podufiuje v drugem jozjku in na dvorazrednici pa Se le v fiefcrtera Sols, letu (To je res pedagogifino. Pis.) 6. Pich fiito y italijanskem jeziku, kakSne ufine pomofike naj ufiitelj v Soli rabi. GK Rajakovifi pravi, da so najboljSi ufini pomofiek za kazalni poduk podobe od Temspkega in Schreiberja.— G, predsednik pravi, da imamo prav slaba berila, a da doborao pofiasoma nova. (Uze dolgo zdihujemo in krifcamo se po koni'erencijab, a boze mili, nij Se duha ne sluha po njih. Izvrstne ufiitel»ske mofii so uzo spi-sale snov za nova berila, a nekateri znani gospodje v Ljubljan: so stvar zavrgli, omenivSi Se : „da je pisana v okorni slovenSfimi." Pis.) On meni, da se bode vefi strokovnjakov dela loti-lo. Vsak bode spisal snov o enem predmetu. Vso isto snovo bode potem jeden jezikoslovec piegledal. Jedro odsekovega predloga je tedaj ta: 1.) Btrokovnjaki naj prevzamejo vsak svoj pred-met, tako naj napiSejo berilo za 8 razredno Solo.— To snovo naj potem eden jezikoslovec pregleda, da ostane povsod enakost v izrazih, in rabi tebtifinih izrazov.— G. Eajakovifi dodaja Se to, da „sueu8" omenjenih b«ril naj bode snov berila za enorazrednice.— 2.) (Vli naj bode Abecednik spisan po tako zvani: „Scbreiblesemethode" brez podob, ali naj bode pri vsa-ki novi drki podoba, katere ime prifine z firko njenega imena v 0, Znidarfiifi je za podobe. 6. Eajakovifi je na-sproten, fieS, da do kake podobe slabe, in preuzrofiijo pri deci krive predofibe.—• Sprejeto s podobatni.— 3.) V borilu naj bode litoratura za ljudsko Sole zastopana, (Prav dobro; naSa mila Slovenija ima mar-sikako stran v zgodovini z zlatimi firkarai popisano. Pis.) 4.) Od fietrtega razreda naprej, naj bode slovnie?, za se—predmet.— 0 drugi tofiki govori g. Jug v imenu odseka, ter sklepa, da naj bode do petega razreda poduk strokov-njaSki—itd. Tretji tofiki je referent g. Sirca in pravi, 'da naj se pismene naloge za dom malo dajo, a iste naj se dobro izdelajo. G. Bajakovifi pravi, dajebolje„wenigaber oft", tedaj majhne naloge, a te vefikrat (Vwtiui1. „Das ABO des Schulmeisters ist wichtiger, als das Bajonnet des Soldaten." Pis.) Dalje pravi g. Sirca, naj se kore-girane naloge prepiSejo lepo v posebno knjigo. 0 zadnji tofiki je govoril g. nadzornik Oulot in je sklepal tako-le: 1.) V vsaki Soli naj bode Solski kataster. 2.) Solski imenik vseh za Solo ugodnih otrok. — 0.) Predsednik kraj. Sols, svetanaj bode fcupan. 4.) Knjige za uboge, naj dobyo le isti ufienci, kateri so res vbogi in radi obistujejo lolo.— 5.) Duhovniki naj eno ali dve nedelji pred zafiet-kom Solskega leta ljudstvu y cerkyi pridgajo o Soli, ter jih navdu§e za Solo.— 6) V nobeni tvorniei ne smejo biti taki otroei, kateri vsaj po 2 uri na dan Solo ne obiskujejo. G. predsednik pravi, da bodo gotovo naredili, tako imenovano „Gewerbegesetz" in po tej postavi ne bode smel nobe-den rokodelee sprejeti fanta v rokodelstvo, kateri nema odpustnega spricala.— (To velja za mestne fante, kateri se navadno rokodelstva lotijo, kaj pa s kmefikimi fan-ti v vasi ali na kmetih, ko ne postanojo rokodelci, ara-pak so doma kot kmeti ? Pis.) 7). Haj slufcijo oni vojaki, kateri ne znajo brati, eno leto vefi, racli tega ker nijso Sole obiskovali.— Ta zad-nji predlog je padel, ker ne spada v ufiit. delokrog. S tern je seja konfiala o polnofii.— G. dei. nadzornik Klo-difi se srfino zahvalujd ufiiteljem za njih trud; in z „zi-vio" „evviva" kliei na Fj. Vel. smo zapustili dvorano, misled, da bio uri „duhov" vsaj nekoliko vefi duha pre-Sinilo naSe ufiitelje, ter bi bili v prihudnji deL. ufiit. kon-ferenciji bolj zivahni in na doticne zadafie bolj priprav-yeni.— * Mozirski. Iz tolmfiwM hrawv, 4 oktobra (Izv. dop.) Heka-let je uU preteklo od kar se v naSih hribih pridno v vsakem obziru deluje. Dokaz temu so nam lepe ceste, po katerih se sedaj vedno bo^j mestam blizamo. Da pa ceste veliko k blagostanju naroda pomorejo, to je oel-vidno sedaj, ko lehko vsako najmanjSo stvarieo v naj-krajSem casu od koder hocemo dobimo. Veliko nam pa Skodujejo razne strauke, katere se mej sabo prepirajo pa po dolgem prepiru vendar k nobenemu cilju ne do-spejo. Da se tega Jehko, pre^riSamo, poglejmo le malo modrejski klanec. Ze kedaj bi se bili lehko po lepi ce-sti 6ez Selo vozili, ko bi le toliko pwpirov ne bilo. Sam bi ne vedel, komu bi to pripisal, ali novoSyivosti na-sprotne stranke, ali komu? Jednako se godi z bafiko cesto. Pa pustimo to zmote, katere so ie drugi protre-sovali. Oh, dav6! dav6! zdihuje ubogi kmet. Ne vem, kam pride poljedelec, fie se mu bodo davki tako nara-Sfiali. Ne zadostuje, da mora plafievat od vsake stvari, katero proda. Se en fiisto za naSe bribe novi davek so mu nalozili. Kedaj jo Se kedo sliSal, da bi krfimar od pefii davek plafieval. Tolikokrat ko bo kruh pekel, to-likokrat bo moral plafiat! Moreda ravno one krajcarje, ki bi jih pri kruhu lehko zasluzil, jih bo moral revez oddati. Ne miulite pa, da naS krfimar kruh pefie, kakor peki v Gorici. Oe pefie enkrat v tednu, ja ali ne. Tedaj bo prisiljen pri blagu stradati. Zakaj bi pekel, fie imajo njogov dobifiek drugi pozreti. To pa ze vera, od kod to izhaja. „Bolj ko je svoj, bolj se ga boj\ pravi kmet, Odprla se je s 1. okt. pri e. Luciji naMostu mala poStna postaja, kder se pisma obdajajo in prejemajo. Tudi to je lepo, hvala onira, kateri so k temu pripo-niogli. Na vseh straneh se res trudijo sposobni nar-doljubni moSie, da bi naSemu kmetu k blagostanju pripo-mogli. Trudili so se, da jo vsaka vefija vas ufiitelja do-bila, da bi to mladino za prihodnjost odgojeyal in pri-pravljal, da bi se ze v mladih letih kaj naufiili, kar bi jim v prihodnih letih jako hasnilo, da jim ne bo treba za vsako malo pisemce po vsej vasi letati za tako ma-lenkost. Da nam Sole veliko hasnijo vidimo fco sedaj pri naSej mladini. Zeletibi pa bilo nekem gospodu nalih §or4, da bi se raji bolje za svoje refii potrudil, nego za ruge katere ga nifi ne brigajo, na katere tudi le toll* I ko razurai, kakor zajee na boben. Iz Tolminikega 20. oktobra (nadoljovanjo in konei.) Ti prifiakujete od sedajnega eestnega odbora, da odstra- ni, kar je prejSni po „prenagiemH sklepu storil, to jo, da v novifi odlofii modrejsko cesto kot sklMovno, Na fielu poprejSnoga odbon je stal gospod Wi x in ta jo I bil res hjoz, ki se je navadno preuaglii v svojih opravi- lih!? zato, kaj ne, se mu je tudi posrefiila vsaka, zalo I je bil obfie spoStovan in priljubljon, in zato jo stopal v I primerno kratk.-n fiasu od stopinje do stopmje ztnonvj viSi. Po vaSem je sedajni gospod glavar jako sprevi- den mo%, ali ker mu npodloti marsikaka.da bi no rekli I vsaka, moral bi dosledno padati od stopinje do stopinje. I Saj mu tega ne privoSfiite ? Nu od ljudi, ki imajo vod- ! nc le obfini blagor in obfino korist—na jeziku, bilo bi uzo prifakovati kaj tacoga, saj bi znali potem prav do- stojno deklamovati: Zamoreo storil si svojo dolznost, za- I morec pojdi I— I Nihfie se ni bal in Se maaj je koga peklo,, da je I ravno g. glavar predlagal cestnemu odboru, naj se za-I fiasno popravi modrejski klanec. Ue ste naS filanek do-I bro brali smo to lo obfcalovali, ker smo vedeU, da mu I tudi ta spodleti in da mu njegovi vestni zavozniki s tern I le pripomagajo do nnizje stopinje." Da smo pa pravo I zadeli trdivSi, da je bil prej ko ne zapeljanod stare tol-I minske garde so nam najsijajniSi dokaz vaSe zadnje pi-I same vaje, v kterih ravno tako strupeno ndrihate inse I togot *e, kakor oni, ki je bil zbeznil v prifio gospoda na-I mestnika barona Pino-ta, da bi svojo „grapo" zagovar-I jal. Motili pa smo se res v tern, da smo o „gardi" pre-I sploSno govorili, mislili smo, da se je razruSiia po odi-| du Grossmanna, nekdajna vsegamogofina garda in zato | smo jo tudi „obnemogi«u imenovaii, prav je, danasza-I to podufiite, da Se obstoji stara garda sicer le iz enega I starfika, ali ta—Se tifiku vode ne moti. Co reklamirate I naslov „stara garda" samo za vaSega starfika, naj bo! I inorda ga spominja to na nekdanje slabe case, in to I veselje mu uze radi privosfiimo. Povejte nam pa, kje smo I vaSega starfika obrokovali, kdo je rekol, da je kaj ne-I spodobnega ali kaj krivifinega tirjal? Vidite, kako fien-I fiate brez glave njezik bije, kjerzob K>oli<', kaj ne, inpo I vaSi'm govorenju bi se torej res zdelo, da je kaj tacega I nameraval. I SploSno nimajo zapeljivci slabih lastnosti, morajo I biti zgovorni, vabljivo znnajnosti in posebno olikani v I obfievanju, fie ste torej nasega velikaSa za prvaka posta-I vili v tem obziru, mora se vatn gotovo pokloniti za to, I ali ker je uze prvak in tedaj dobro razumi te refii, nam I uze ne zamerite, ako vam opazimo, da nikar ne pri6a-I kujte, da vam povrne poklon, ker nimate res prav nifi I zapeljivega na sebi.— Eden je bolan ze blizo 50 let, J kakor sam trdi, drugi fie zine, se ne ve vefi, ali je sa-I mee ali samica, tretji miga prevefi z repom—okoli vsake Se bolj temne zvezde itd.— Ako bi na§ velikaS tudi I na fielu stal kake garde, ni se bati, da bi tako surovo I okoli sebe suval, da bi so tako ostudno repenfiil, kakor I vi, in da bi se mu brada tako jezila kakor vam. Vaje-I ni ste bili se ve, da vam ni nikoli svobeden oponiral, I da ni nihfie dvomil o vaSi nezmotljivosti in—nesebifino-sti, komaj se je tedaj kedo dobil, ki vas je en malo I „po*okalM, nagloma ste tako zdivjali, kakor da bi vas I slaba vest pekla. Ge ste nekdaj le kihnili, se je vse I treslo, gromovito kihate Se zmeraj in glejte, nobenemu ne pada vefi za to sree v hlafie, kdo pa je tega kriv, I da se porednezi temvefi boje >eke hude plohe, ki tako I pogostoma „izkvekvetatea in proti kteri Se deznik ne zadostuje.— Prvikrat ko ste zabredli na javno bojiSfie, ie ste se tako hrabro obnesli, da mora vsakega srbeti, polastiti se vas fie kolifikaj zineto. Trdo smo vam res na rep stopili, ali potrpite, saj se bo to So vefikrat zgo-dilo, posebno pa fie so bodote tako nedolzno tv ovfijo ko^o krili in vendar o obfinem blagru in obfini koristi J Bfabulirali.B Tudi mi mislimo, da smo zadostno razodeli stvar modrejske in selske firte in nadajamo se, da je zdrava pamet naSih kmetov u&e zdavnej vganila, kam prav aa prav „pes trico moli," in v fiem obstoji „kri-fieca va^nost" modrejske firte. Tem bolj mirno se za-nagamo pa na sedajni cestni odbor, in naSemu prvakn zapeljivcev se zdi nepotrebno svariti ga, da ne stori, kar mu tako prilizrijeno na sree polaga oni, ki ni Se nikogar zapeljal, saj vedo uze vsi vrabci, daje posebno v vestnih zadevah pri njemu obfini blagor in obfina korist le ena refi, ki se da— skozi Tolmin vlefi. Politigni pregled. V nedoljo so delogacije konfiale letoSojo sesijo. Dovolilo so skoro fiisto vse, kar je tirjalo minister-stvo, posebno so bile radodarne nasproti ministm vojske, kateremu so mej drugim votirale 17 miljo-nov gold, za novo kanone. Glede zuttanje politike je Mi Andrassy jako zapot in lakoiiifien in gospodje delegare ga tudi nijso dosti nadlegovali; zato pa jih je Andrassy v konfinem govoru lepo pohvalil—19. t. m. je za-fiel zborovati drz\ zbor.—Finanfini minister de Pre-tis je prodlo^il prorafiun z deflcitom 25 miljonov, oh enem pa je ustmeno zbora razloftl, da letofinji deficit se ne bo dal vefi pokriti z navadnimi sred-etvi, ampak da bo treba posluftiti se javnega kro-dita, to je posojila, in da bo tudi treba prod ko mogofie uravnati davek (gotovo zviSati ga) ter miu-liti na novo objekte, ki bi so lehko de obdafiili, posebno ruda.— Cislana doba ustavoverska nam kaLo prav lepo Mognost, namrefi od leta do leta vofio flnan-gno mizorija,' to je skalo, na katori se mora rae-biti sedajna pogubonosna sistcma.— Na Dunaji je bil to dni od kupfiijsko zborni-ce izvoljen v hi. zbor znani vojskini liferant Skene ; izvoljen pa je bil zato, ker je razvil program varstva domafie obrtnijo, nasproten prinoipom mi-nisterstva, poslujofiega v zmislu svobodnega trgov-stva, ki nam je na vrat obesilo konkurenoo tujo, popolnoma razvite obrtnije, posebno angle^ko. Tudi to je znamenje fiasa! Novoizvoljeni Tirolski federalistifini poslanci so se izrekli, da pojdejo v M. zbor, teSko bode torej zediniti opozicijo pod zastavo pasivne politike in zalostno je, da opozicija Se zmerom nij iznaSla sku-pnega programa. Hrvatski sabor je zafiel sopet zborovati 17. t. m. Ylada mu je predlozlla prorafiun, ki ka2e Se 12000 gld. ostanka.—Makanec je bana ostro inter-peilirai, \et se je meSai v neko sodngsko zadevo; interpelacije so stavili tudi drugi privrzenci Makan-fiave stranke, ki vladi gleda na prste. Srbski knez Milan se je v nedoljo, 17. t. m. ozenil; ruski in nas cesar sta bila pri svatbi za-stopana po izvanrednih poslankih. Telegraf porofia iz Belgr^da, da je bila slovesnost sijajna in ljud-stvo navduSeno.—NavduSenje je morda bilo mej na-| vadnim in komandiranem ljudiUom, a te^ko mej cvitom srbskega naroda, ki je navduSen za bolj res-no refi—za vojsko s Turkom.— • •• Buski listi zdaj skoro vsi navduSeno piSejo za ustajo v Bosni in Hercegovini j ruska pomofi bratom hofie biti izdatna, bratovska. UstaSi napredujejo, nadjajo se, da fiez zimo I azijatske Turke, ki nijso navajeni hudemu mrazu, v I Se vefie stiske pripravijo, kakor so jih dozdaj. — j Baskafieni Turki straSno more* in zgo; prestopili ! so celo avstrijsko mejo, pri Imosku in ena Turika fieta je napala vas Arzano; ^rebivalci so morali puSke v roke vzeti, da so se ubrauili in Turke za- pouili nazaj. TJbili so Turki 60 letnega neoboro- senega Dalmatinca, ko je nesel nekaj slame na TurSko mejo in prav tako so nekega Italijana iz Benetek, ki je hotel k ustasem, vjeli in zivega re- zali.—Tudi Italija ima zdaj prvega mufienika za slovansko svobodo.—Avstrija je vsled tek turSkih napadov pomno2ila vojoSki kordon na TurSki meji in to je meada vse! Anglezka, Francoska Ruska so u2e muogokrat napovedale vojno zarad takih prestopkov; a pri nas nijsmo tako ponosni in skrbeii. Konzuli velejlastij so ostali v Mostaru m pozvedavajo vse natanjfinosti I ob ustaji, da po tem porofiajo vladam o neuspehu posredoYanja in morda starijo npsvete, kako hi se dale urediti reci y Bosni in Here* ajoYini.—_ Turki, vkljub ostrim reklamacijaHi od strani Stbske, Se zmerom prestopajo srbsko mejo in po Srbsftem ropajo; Srbska zbog tega syojo YojaSko moS na meji pomnozuje.—V Hercegovini je bil 14. t m. pri BnSa hud boj, 2000 Turkov so cete usta-Sev zapodile y beg in jim pobile blizo 90 Tarkov. Prav tako so nstasi tik avstrijske meje ne dalec" od iDioska Turke sijajno zmagali. Pri Dabri so bili indi Torki tepeni.—VBosnoJezafiela zdaj Tur-8ka podi^ati Yece sile, ker so tarn nstaja zmerom bo?j rasprostira in so bili Turki uze dostikrat pre-magani. Ustaja so bode torej gotoYO dobro drzala cez zirao; na spomlad pa so ustasl gotovi, da bosti Srbska in Crnogora primorani napo?edati vojsko TurSnu. BaYarski dr*. abor je dal ministerstYu nezaup-nico, Yled <5esar je zadnjo dalo svojo ostavko. Kratf I^nderit IL mora tedaj sprejeti ostavko ali pa raspusiili zbor.—Storil pa se ny ne enega, ne druisaga, ampak je zbor samo odloiil. Ravna-nje baYarskega zbora je nasprotno Bismarku in ka« Se, da na NemSkem iz prisijjene edinoati §e praY lehko nastane needinost.— 18. t. m. jo dosel nemSki Cesar v Milan na obisk k ital. kralju; sprejem je bil velikansk toli-ko od strani dvora, kolikor od strani Ijudstva; Milan se je pokazal v najlepsi obleki. NemSki listi pisejo mnogo o tem obisku in posebno povdarjejo, da je to prri nemSki Cesar, ki je priSel kot pryatolj y Italijo. Enako starega Wilhelma pozdraYljajo tudi ital. listi. — Eonsem-tivni listi pa zapazijo v tem, da Bismarka nij v cesarjevem spremstYU in da je nemski cesar prisel y Milan in ne v Kim, znaranje prevrata na boIjSe y eerkYen, politiki nemSki in italijanski, mej tem ko liberalni listi trdijo, da ta obisk je demonstra-cija proti papezu, ker dokazuje edinost obeb drzav nasproti teznjam rimskega stola. Eazne vesti. (Imea«T«nja) Qospod J. Sim si 5, c. k. na-mestnistveni koncipist pri okrajnem glavarstvu v Gori-ci je imenovan za okrajnega komisarja in kot tak po-stavljen na Erski otok, kder je nstanovljena nov politi-ski urad. 6. Ivan Zavadlav, Standrezki rojak je imenovan za namestniStvenega koncepista. Sin nbogih Btar&av, moral se je budo bojevati z n agodnimi okoli-LLinami, da je dospel do saraostojne sluzbe, katera mn odpira lepo kariero. ZanaSamo se vsaj, da je minolt ona srednjeveSka doba—katera je ssgala §e do novej&h 5a-sov, da je pri politiskih nradih samo plemenitag, naj je imel nze slamo ali mozgane v glavi, dospel do vibe stopinje. Slovenci zelo potrebcjemo dobrih gluv doma-Sega plemena pri politiskih uradih vs»h vrst in stopinj. (Kajige dntitvR •». IWohora so doSle in SO dobe pri poverjeniku, 5. g. stolnemu' rikarju P i r e n, Y stolnem farovzn, §tv. 34. — Udje, kateri pridejo po knjige, naj prinesejo tudi letnino 1 gold, za leto 1876. (V novo ienslco ucfteljS&o isobralevaliice) v Gorici se je dosedaj vpisalo blizo 70 ufienk na italijanski in 18 na slovenski oddelek (Vinteranstto cerbev) v Gorici so vpondelek po noci vlomUi tatoyje in so vkradli veg vredaostnih reft. (¦¦ jprvagfne) 8e nam pjge: jfa goden dan Nj. VeliSanstva bila je pri nas lepa obSna slovesnost; pred-Yafier je bila bakiada z godbo po celej vasi; pred farov-iem se je vstavil sprevod in g. Per§i5 je navduSeno go-vorU o niilosti naSega presritlega Cesarja, ki jeprvaSki obenii iz lastne denarnice podaril 400 gld. za popravo farovza in koncal njegov govor s6 zivioklicom na Nj. VeliSanstvo, na kar je mnoiica navda§eno klicala: „&-vio na§ cesar"!, da se je odmevalo od vsih stranij. Brogi dan Le zjutro je strel mcznarjev naznanil god nagega vladarja in ob 10 urj je bila slovesna sv. maSa. («10Tea*ka fttalaic* v Dornber9u> napravi v citalnicm dvorani s pomo6jo gori§kih diletan* tov, pevskih zborov iz Komna, Rifenberga dne 24. oktobra Veliko lesedo. Program: Petje. I. De-kiamacija: „Ko2iea med trnjem" Cegnarjeva. Petje. II. Beklamacija: rZgubJjeni raj'tt Koseskijeva. ;Petje. Petje. igra: wVisoki C.« Vstopnina k besedi SO Bovcer. Ea-dodarnosti se ne starijo meje. Po besedi skupna, pros-ta veCerja. Zafotek to5no ob 6. uri zveSer. Cisti dohodek je namenjem na Avstrijsko pribe-glim hetcegovinskim in bosnjaskim sirotnim drnzinam. K tej zabavi vabi posebne glede na blagi namen vse rodoyube. Odbor. Kakor se slisi bode v nedeljo prislo y Dornberg mnogo rodoljubo? iz Gorice in iz Ysega TipaYskega.— („Ven^ek daatacik evetlie**) je naslov 207 stranij obsezajogej beletistrieni knjigi. katero je izdai g. prof. Pajk in katero po§Hja celoletno narofinino do-plafiavgira narofinikom „Zor^ kot „daruV. Enjiga ob-seza dve lepi povesti: „Belo?a§ka nevesta" od A. Ko-dra, in B(5aroYnik'* od prerano zamrlega pisatelja An-drej5ekovega Meta, (Podmil§aka), in pa nekaj pesnij ralajSih pesnikov. Poresti sti y prav lepew, gladkem jeziki pisani, to to se meni zdi, da prra (Bel. ne?.) pre-iivo spominjana B. Miranovo BSYetinovo Metko.tt Po-etiSki del je revnojsi od prozai5nega. Knjiga se bode poznejo, fie kaj iztisov preostane, po knjigarnab raz-prodajala. Bodi ^Veneek'* gorko priporofcen naSej mla-dezni kot zabavno berilo. —la— (Poiianu.) Vsom onim gosp., ki sumnieijo, da sva mi dva podpisana pisala v zadnjo MSoco" notico „o Vrtojbski besedi", naznanja?a, da noben naji—ako-pram sva bila navzot-na pri besedi v Vrtojbi—one notice v „Soco" dal nij, kar izvolite tudi Ti, gospod nred-nik potrditi.—V Gorici 21. oktobra 1875. Janko Leban, 1. r. Anton Leban 1. r.*) (•»oa*avek). V raojem listku nPosebni znaki", 41. „So5eu beri v zadnji koloni in v zadnjem oddeiktt: p o t r g a n e (ne : to trgane) j — kakor bi bil smeli tat (ne:... smeli §e....) «5. 1^ (fa Pe^ine) se nam pi§e: Mnogoeenjeni gospod Fr. Hebat, farni oskerbnik n& §embi§ki gori, verli na-rodnjak, je v nedeljo t. j. 10. t. m. v svojem zato pri-mernem, jedernatera govoru ljndstvn naznanil z leee, da bo ta teden osebno po vseh bli^nih vaseh tamo§»je obgine od hi§e do hi§e hodil, «ter pobiral milodare za horcegovinsko sirote. Slava ma!It WadAlIJe so da.ov»II un, Herccgfovlnslte alrofe) v Nakelski zupaniji: Pranjo Mahor5ig % gld., Fr. Matidid 1 gl. 10 s., h. Bakovee 1 gl, J. Ambrozig 1 gl., B'erko Mahor6i6 1 gl., Ana Sola 1 gl., A. Ma-hor&g 1 gl, T. Ivanfiig 1 gl J. Gombag 50 kr. A. Kun-§i5 50 s., J. Preiee 50 s., T. Cepar 50 s» A. Magajna 50 s., A. Gombae 50 s., P. Matiaifi 40 s., J. |Didar§i6 25 s., 1$. Svetina 20 s., A. Svetina 20 s., J. Cepar 20 s., G. Cepar 20 s., G. §epar 50 s,, J. KuSmar 15 s„ J. Obrsnei 13 s., G. Cerkvenik 10 s., J. Cerkvenik 10 s., J. Prelcc 10 s., M. Bezanec 10 a., skupaj tedaj 15 gold. 45 said. Cisti dohodek besede v Vertojbi 10 gld. 40 sold. Pri perski zabavi na PeSinah dne 29. avgusta nabrane 4 gold. Grajifiina v Rihenberka 3 gl., Rodoljabna gospo-di5na A. §. 1 gl, grajscmski posli i gl. 40 s., Brej-ski rodoljnbje: Iv. Cink 10 s., Jos, 2erjal 10 8., KodriS Jos. 10 s., Fr. Tidmar 10 s., Fr., Forlan 15 s., Drag. Kodric 10 s., Fr. KodriS 20 s., Jos. Cink 10 s, Tone Cink 10 s.T Iv. Birsa IOs., Lojze Eodn6 10 s., AndrejFecenkolO"sn"' Tone Fnrlan 10 s, ToneKodriS 20 s., StokoljJnri 10s., Fr. Fabijan 10 s., Iv. Besedoak 10., Andr. Liden 10 s., Jos. Pe6enko 10 s., Jos. Pedenko 10 s., Jos. Farlan 10., Iv. Cigoj Iv. 10 s., Tone Furlan 20 s., I\r. Tidmar 10 s.y Lojze Makedec 20 s., Iv. Furlan 10 s., Fr. Birsa 10 s., Fr. Kodric" 15 s., Fr, Kodrid 15 s., Fr. Kodrid 10 s., M. Amalija Oebron 1 gl., Ivana Kodric 50 s., M. Peeenko 50 s., Licnavi 50 s., Katra Fnrlan 20 s., Bozaiija Farlan 20 s., JoZeia Furlan 10 s., Franca Furlan 20 s., Reza Molina 10 s., Franca Birsa 20 s., Franca Fabijan 10 s., Franca Vidmar 10 s., Franca Oebron 50 s.,MarijanaKodrlc5 8., V.K. 24s.vec skupaj 56 s. Sknpaj 14gl.60s. Do zdaj so nabrali vrli Bihenberzanje ravno 50 gl. Posebna hvala gre za to jakc rodoljubno prizadevanje obcinskem obhodniku g. Fr. Kodric-u. Neimenovani damje sledeSa oblafiila: 1. eno staro jesensko saknjo (Herbstuberzieher) vreden 1 f. 50 s., 2. eno sivo staro jopo (suknjico) vredno 70 s., 3. eno crno staro suknjico (kapot) vredno 50 s. Ta teden smo zopet odposlali odboru v Dalmaci-jo gld. 150; vsega skupaj smo torej dozdaj odrajtali 500 gld; prihodnji teden odposljemo se drngo svoto, ki se bo mej tem casom §e narastla.— Odboru v Zagreb smo pa poslali v enem zaboju vso dosedaj nabrano obleko v vrednosti najmanj 120 gl. Ker je zima in ubogi ljudje posebno obleke potrebnje-jov prosimo prav nujno, naj v vsaki veci vasi kak moL prevzame plemenit posel, da nabira od hise do hi§e sturo obleko injopc tem nam poslje.—Stare obleke bo lehko vsakdo se lozeje dal, nego denar in obleka je v resnici v prvi vrsti potrebna. Torej na delo, vrli na-rodujaki in narodnjakine, ki so za tak velikodnSni »o-sel se bolj sposobne, ker vsakdo neznim rokam rajsi da, j__________________(Uredn.) *) Potijujemo. «««««.«—. Ured Naznanjam p. n. obfiinstvu, da sem z Idanainjim dnevom prevzel gostilnico pri JBatistifiu Y Solkanu in ker obetam skr-jbeti za prav r o 6 n o p o s t r e z b o, Iz a o k u s n e j e d i, d o b r e p i j a 5 e, pednoopravljene sobezapre-Jno6is5e ni vse to po spodobhi ceni, izanasam se, da me bodo p. n. doma^ini I in tojci radi in pogostoma se* svojim |obiskoYanjem pocastili, V Solkanu dne 21. oktobra 1875 ANTON SPAOAPAN, Zdravn;k za zobe dr. Tanzer, docent zobozdravniitva na vseu5ili§6u y Gradcibode ordiniral meseoa oktobra od 10. naprej v Ljubljani (v Hotelu pri Slomu) zobozdravnlitvo I zobotehniko. Tsi p. n. bolniki opominjajo se, javiti m takoj od zaSetka, da se more zaM ozdravljejo brez bolefiin, in ogniti se proti koncu gnje<3e. Njegovi c. k. priv. zobni aparati: Antiseptikon-nstna voda, zobni prah, zobne paste dobijo se pri njemu, kakor tudi v Ljubljani pri gosp. Mahru in lekarju, Birsic-u v Loki, gosp. Fabjan-u inHarin&ek-n, y lekaruih v Kranji in Kamniku, in v Trstu v lekarni pri gosp. Sandrini-u. Julius Dase. Travnik, 447 MofinazalogaSolskih knjig za vse sole, kakor tudi raznovrstnega blaga za pisanje. Za enega fantiCka isce se yaru-hinja (bonne) z dobrimi spriCevali. Po-nudbe naj se poSiljajo na madamo Lydie 0 elefantua ('^^erska ura iz Britania K.||tlA a prava anglezka 13 lotna srebrna cilnidcrska ai,MIU ^* natanjfiaa in garantirana ura. I Ctflinn 1 ^eP3' e^eSan^ ura> cilinder srebra za dame, j _ _ sreberna piecizna anker- SaillO 13* 14 4lO Id ura raocna v srebru in na-tanj5na, tadi garantirana. 8amA -g q» e a prava anglezka ura iz Talmi—zlata^ Set 111 it *w» 99\w remontoir po novem wstemu Eos-skopf, Id se navija brez kljuca Te nre so po vsem svetu poznane zarad lepote in natanjenosti, katero zadnjo garantnjem. K vsaki pri meni kupljeni uri pridenem gratis primemo verizico iz Talmizlata.— jr. k»i»i9 Wien, Statt. Wollzeile, N.po 21. _______ HflK^ Pismena narociU se tocno izvrsnjejo proti «M| ^^^ posiljatvi denara, alipaspovzetjem, T^m Prctergani all kllovl ljudje najdejo naj bolj So poino3,ce si naro5ijo mazi-lo proti kili (Bruchsalbe) od Oottlieb Star-zene^^er in llerlsan (Schweiz). Mnoga spriftala so pridjana navodu za rabo. Pomod je M-tra in gotovo.—Dobi se Y lonCkah za 3 gld. 20 sold, pri omenjenemn Stnrzeneggerju, ali pri Josef WciS, Mohren-Apotheke Wien, Tuchlauben N.o 27 ali pa pri Signiiitindii MLittlbacher, lekaiuicarju v Zag^rebll. Lastnik: TOCTOR BOLMEC, MaYatelj in za nredniStvo odgovoren: ALOJZIJ YALENTlNClC— T;skar: PATERl^OLLI y Gorici.