Primorski ^tatoa plačana v gotovini ^ nn >. Abb. postale I gruppo Cena 9U llT Leto XXVIII. Št. 49 (8142) nevnik TRST, nedelja, 27. februarja 1972 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskam! ((Slovenija« v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Po četrtstoletju (10. februarja 1947 so v Parizu podpisali mirovno pogodbo z Italijo) V se je kazalo, da bo šla ta, letošnja februarska 25-letnica Podpisa mirovne pogodbe z I-talijo skoraj neopazno mimo °°eh sosednih držav in še poseb-J? tudi mimo tega našega Tr-o katerem se je takrat, pred Cetrt stoletja dejansko največ 'Opravljalo. ?oda zdi se, da rimski tele-*?lisfci usmerjevalci javnega "‘Uenja niso bili tega mnenja in 0 Po pokopu levosredinske ter 8° Prisegi enobarvne vlade deli'0.yistjanskega desničarja prej-N teden postregli svojim dvajse-7. milijonom gledalcev in po-malcev ob tej 25-letnici porabe posebno oddajo, ki je si-er vsebovala za poražence in m simpatizerje marsikatero 8 enlco resnico, toda eden izmed ®Jbo;j znanih prvakov italijan-*eBa desničarskega tiska je te ®sNice zavil v lupino posebne °barvne vrste, ki jo je nepri-n°^no obarval. ka,en^ar ™ namen tega članka 'orkoli na take poskuse odgo-r»fi, saj smo, tudi če bi trdi p ®,C1usi imeli kakšno trenutno ^ oporo, prepričani, da ne more-j }isPeti. Naš namen je, čeprav dvotedensko zamudo, kljub prej j. razloženim pomislekom, poveda-c Predvsem tistim našim bral-ki so zagledali luč sveta P° Podpisu pogodbe ( in se Ir.fi v razmerah, ki jih je po-že vzpostavila), da za ivilno razumevanje teh razmer , dovolj poznati le gole določ-- Pogodbe. Potrebno je poznati , edvsem vzroke njenega nastan-„ : t. j. vzroke obeh svetovnih vzroke zaradi katerih se je faii znašla med poraženimi; ^frti je treba potek mirovnih Membrskih pogajanj v hondo-Jl.Jeta 1945, v Parizu (najvaž-ilsa so bila od julija do okto-v . leta 1946 ter novembrskih ^Bajanj istega leta v Nem Yor-.j in nato zopet v Parizu vse Podpisa 10. februarja leta 1847, , Bajanj v raznih znamenitih pa-•' luksemburški, lankastrski stekleni. Potrebno je vsaj, be0vič prebrati besedilo pogod-Uj Sajne (žal v slovenščini uraduj]0 Prevoda še nimamo) ter 0 a' vsaj prelistati vse, kar je s, njenem nastanku napisano v VeJ>ščini in tudi tisto, kar so Pot f!Več‘ slovenski udeleženci o tapu mirovne konference zapi-„n.eiše politične slovenske orga-T'.f v Italiji: «bv ' ’a lc 1 mirovno pogodbo i|h e?‘ns, da nam ne bo kratila na-^ "»rodnih svoboščin. Njena "»Val a 1,0 (,anc bcscde *’° urav-Dij a|a tudi naš notranji in znna-0(1 »os do n|c». *seh ^omo že Hsočič obnavljali O. Primerov kršenja teh obvez-t)rJ: kršenja, kateremu se je pri-rot> manjše število mirne- ^kršenja določb poznejše repu-ke ustave. Pač pa moramo 4. 5. spomniti vso javnosti na dvoje: 1. Na predlanske decembrske skupne zahteve 27 predstavnikov vseh Slovencev v Italiji, naslovljene na tedanega predsed.nika vlade ter na obljube, ki jih je vseboval njegov odgovor med lanskoletnim sprejemom delegacije enajstih v rimski palači Chigi; glede vsebine teh obljub ne more namreč biti dvoma, da so jih dolžni izpolnjevati tudi sedanji in vsi bodoči nasledniki prejšnjega predsednika vlade. 2. Spomniti moramo javnost na kar pet predlogov za celotno ali globalno zaščito Slovencev v Italiji, predlogov, ki so jih objavile in ustreznim ustanovam tudi predložile: 1. Slov. kulturno - gospodarska zveza, 2. Italijanska komunistična stranka. 3. Italijanska socialistična stranka. Slovenska skupnost w SOZ in Ital. soc. stranka prolet. enotnosti. Pri tem je potrebno pripomniti, da spričo današnje razporeditve političnih sil v rimskem parlamentu Slovenci v Italiji lahko precej realno računamo na ugoden sprejem teh predlogov s strani absolutne večine parlamentarcev. Sodeč po zadevnih javnih izpovedanih stališčih: levih demokristjanov, republikancev, socialdemokratov, socialistov, socialpro-letarcev, komunistov in vseh o-stalih levičarjev. Gre torej za skoraj za dvetretjinsko večino, katera se bo, upamo, na prihodnjih letošnjih volitvah še bolj okrepila in našim pravicam nasprotujoče desničarje v še večji meri osamila, saj že danes ne predstavljajo niti 10 odst. parlamentarcev. Doseči tako zaščito, na katero čakamo že 25 let, to bo naša in naloga vseh demokratičnih sil ter vseh naših bratov in prijateljev ne šele v četrtstoletju, ki je pred nami, temveč že v prihodnji zakonodajni dobi rimskega parlamenta. Noben demokrat ne bi namreč smel več dopustiti, da se v osnovnih šolah in vrtcih videmske pokrajine nadaljuje raznarodovanje več tisoč slovenskih otrok, (najmanj 2000) hkrati pa bi moral storiti vse, da se odstranijo vzroki, ki so povzročili razpolovitev števila učencev slovenskih šol v goriški in tržaški pokrajini, števila, ki se mora vsaj v prihodnjih 25 letih približati onemu, ki so ga te naše šole že dosegle pred 25 leti. To pa bomo dosegli te, če ne bomo vztrajali na tisti razcepljenosti, ki smo jo dosegli v preteklih 25 letih, da namreč Slovenci v Italiji glasujemo za nič manj kot za kar 11 strank. Kje je vzrok take «atomizacije» v tem četrtstoletju? Tudi to ni nevažno vprašanje, ki se postavlja ob tej važni obletnici. Vsekakor pa se nam zdi očitno, da ne moremo imeti nobene koristi, če se ob tem tolažimo na primer z navajanjem podatka, da je bilo drugod še slabše kot na primer, da je med obema vojnama bilo v voeimar-skem parlamentu kar 38 strank. Pač pa bi bilo verjetno bolj razumno, če bi v prihodnjih 25 letih poskušali odstraniti v čim večji meri vpliv tistih, ki so in ki še vedno k taki cepitvi prispevajo. S. R. SEDAJ ODLOČA PREDSEDNIK REPUBLIKE Senat je zavrnil zaupnico 14. maja politične volitve? Danes seja vlade o referendumu o razporoki - Popoldne bo Leone sprejel predsednika poslanske zbornice in senata RIM, 26. — Senat je danes zavrnil zaupnico Andreottijevi enobarvni domokristjanski vladi. Andreotti je še zvečer odšel k predsedniku republike, kateremu je predstavil zaupnico, jutri pa se bo sestala vlada in jutri popoldne bo predsednik republike sprejel predsednika senata in poslanske zbornice z očitnim namenom, da se z njima posvetuje o razpustitvi parlamenta in o razpisu volitev, za katere se govori, da bodo 14. maja. Zaupnica Andreottijevi vladi je bila zavrnjena z naslednjim izidom poimenskega glasovanja: prisotni: 309 večina: 155 glasovalo za: 151 glasovalo proti: 158 Za vlado so glasovali demokristjani, liberalci, južno-tiroJci, dosmrtna senatorja Merzagora in Gronchi. Ni glasoval predsednik senata Fanfani in deset odsotnih senatorjev, ki so iz različnih skupin, tako da njih odsotnost ni bistveno vplivala na izid. Vlada bi se morala sestati že danes, vendar so sejo ministrskega sveta preložili na jutri dopoldne, ko bo razpravljal o refe rendumu. Člen 34 zakona od 25. maja 1970 namreč predvideva, da po sporočilu ustavnega sodišča razpiše predsednik republike referendum na osnovi sklepa ministrskega sveta ter določi datum za nedeljo med 15. aprilom in 15. junijem. V kolikor pa pride do predhodne razpustitve parlamenta, se referendum avtomatično odloži za 365 dni od datuma izvolitve novega parlamenta. Jutri popoldne bo predsednik republike Leone sprejel predsednika senata in poslanske zbornice, kot določa člen 88 ustave, ki pravi, da «lahko predsednik republike razpusti parlament, ali eno izmed zbornic, ko se je preje posvetoval s predsednikom«. Razpustitev zbornic je torej v izključni pristojnosti predsednika republike. ki ima edino obveznost, da se preje posvetuje s predsednikoma obeh zbornic. To bo jutri Leone opravil in je očitno, da bo razpustil parlament. V rimskih krogih se govori, da b0 razpisal volitve za 14. maj Za današnjo razpravo v senatu ni bilo več pravega zanimanja, saj je že bilo očitno, da Andreotti ne bo prejel zaupnice in da bo v zelo kratkem času dokončan celoten postopek že predvidenih predčasnih volitev. Zaradi tega je vladalo določeno zanimanje samo še za stališče socialistov, ki ga je obrazložil načelnik skupine Pierac-cini, ki je zavrnil obtožbe na račun PSI, da bi povzročil sedanjo krizo. Pieraccini je zaključil, da sta pred italijansko družbo dve poti reševanja globoke socialne krize: Prva pot nujno vodi k avtoritativnim rešitvam, saj je nujna uporaba represije in sile, če se hoče.imeti red in mir in se noče reševati resnična socialna vprašanja. Druga pot, ki jo je začrtala PSI, pa vodi k ostremu spopadu s konservativnimi silami, istočasno pa pomeni tudi zmago svobode in utrditev demokracije. 22. maja začetek obiska v Moskvi? Po neuradnih vesteh naj bi Nixon pripravljal tudi potovanje na Kubo WASHINGTON, 26, - Nixonov napovedani obisk v Moskvo se bo začel 22. maja ter bo trajal sedem dni. Tako poročale v wa-shingtonskih diplomatskih krogih, kjer pa tudi opozarjajo da program obiska še ni bil dokončno izdelan ter da se bodo o njem dogovorili po Nixonovi vrnitvi iz Kitajske. V istih krogih trdijo da se bo Nixon ob povratku iz Moskve mogoče ustavil v Bonnu na pogovore z zavezniki NATO. ki se bodo sestali v glavnem mestu ZRN 30. in 31. maja. Zanimivo vest. ki doslej ni bila niti potrjena niti demantirana, pa objavlja neki časopis iz Portorika, ki piše. da namerava Nixon maja letos potovati na Kubo na srečanje s Fidelorn Casirsm Lis$ trdi. da so se pif,Va*e za obisk že začele prav v teh dr.ei. Prepir na kongresu monarhistov RIM, 26. Danes se je nadaljeval kongres italijanskih monarhisto\. ki so podpirali akcijski pakt z MSI, ki predvideva dejansko zlitje PDIUM z MSI. Proti paktu pa se je izrekla relativno večja skupina, ki jo vodi namestnik tajnika Lisi in ki jo je kongres zapustila ter napovedala ustanovitev nove monarhistične stranke. Predsednik vlade Andreotti, ko je odgovarjal na izjave predstavnikov strank v senatu med razpravo o zaupnici. Na njegovi levi Moro, na desni pa Rumor (Telefoto ANSA)' Pred občnim zborom Kmečke zveze v Trstu Prihodnjo nedeljo, 5. marca, bo v Kulturnem domu redni občni zbor Kmečke zveze. Na dnevnem redu, kot običajno na občnih zborih, so: izvolitev predsednika občnega zbora, predsedniško poročilo, poročilo tajništva, poročilo nadzornega odbora, pozdravi in diskusija, volitve. Na letošnji občni zbor bodo poleg članov povabljeni tudi zastopniki sindikalnih organizacij in ACLI ter drugi kmetovalci, ki niso člani KZ, zlasti neposredni obdelovalci, ki imajo volilno pravico za volitve v kmečko bolniško blagajno. Občni zbor je bil namreč sklican namenoma prav 5. marca, to je na dan, ko bi morale biti na Tržaškem prve volitve v kmečko bolniško blagajno. Tako je zagotavljal komisar dr. D’Alessandro, ki je bil poslan iz Rima z izrecno nalogo, da v roku treh mesecev pripravi vse potrebno in izvede volitve. Nenadoma, nekaj dni preden bd morali biti objavljeni seznami volilnih u-pravičencev, pa je dr. D’Ales-sandro izginil, ker je iz Rima dobil po telefonu sporočilo, da so volitve odložene za nedoločen čas. Potem se je izvedelo, da je bila komisarska uprava podaljšana za nadalj-nje tri mesece, to je do junija. Bodo potem spet podaljševali dobo komisarske uprave, kot to delajo že 12 let, ali bodo razpisali volitve, ko bodo upravne volitve za tržaško občino in vsedržavne volitve že mimo? Odložitev prvih volitev v kmečko bolniško blagajno na Nlllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllll|||t||||i|t|||||||||||||i|||||||,t||||||||||||||||i|||||i||||,||,||l|,||||||||||||,|l„l,|,|,l„l,||l,|lm|n,|||||,|||||||||||m)|1|||||||||t||||||uaa||||||||||||||||||||||||||||n||||1||||||||||||||||||||Mn AMERIŠKI PREDSEDNIK ODPOTOVAL V HANGČOU Nixon začel turistični del obiska z ogledom ^kitajskega Versaillesa Pričakovanje za uradno poročilo, ki ga bodo objavili danes zjutraj - Dosežen sporazum o «vsebinskih vprašanjih» BUKAREŠTA, 26. - Tajnik madžarske komunistične partije Kadar je danes zapustil Romunijo, kjer je bil na tridnevnem uradnem o-bisku, med katerim je podpisal pogori' o o prijateljstvu, sodelovanju in medsebojni pomoči. HANGČOU, 26. — Jutri zjutraj se bo vsaj delno privzdignila zavesa molka, ki je doslej prikrivala vsebino šestdnevnih ameriško - kitajskih pogovorov. Skupno poročilo, ki ga bodo objavili verjetno med 6. in 9. uro (po našem času) pa prav gotovo ne bo razkrilo vsega, kar so si predstavniki VVashingtona in Pekinga povedali v dolgih medsebojnih pogovorih. Oceno Nixonovega obiska — to je skoraj soglasno mnenje opazovalcev — bo mogoče izreči šele po preučitvi dolgoročnih rezultatov, ki jih bo szgodovinski obisk« sprožil. Vsekakor pa vlada za skupno poročilo veliko pričakovanje. Sam Nixon, ki je danes dopotoval v »kitajski Versailles«, v prekrasno počitniško mesto Hangčou, je na kratkem srečanju z ameriškimi dopisniki napovedal, da bo poročilo o sporazumu med Kitajsko in ZDA o «nekaterih vprašanjih«. Šef Bele hiše s(i je tudi opravičil časnikarjem zaradi pomanjkanja vesti, češ da je do tega prišlo, da bi ne kompromitirali rezultatov pogovorov. Tudi uradni glasnik Bele hiše Ronald Ziegler ie bil danes malce bolj zgovoren, čeprav ni povedal mnogo. Tudi on ie potrdil, da so na pogovorih dosegli sporazum to nekaterih vsebinskih vprašanjih«, ter povedal nekaj podatkov o formuliranju poročila. Sporazum o vsebini poročila je bil dosežen že med Nixonovimi pogovori s Čuenlajem. sedal pa Hen-ry Kissinger skupaj s kitajskimi funkcionarji pripravlja besedilo sporočila v dveh jezikih, kitajščini in angleščini. Pri sestavi skupnega poročila sta v prejšpjih dr,eh sodelovala tudi zunanja ministra IVilliam Ro-gers in Či Peng-fej, ki naj bi se — kot poročajo v »obveščenih krogih« — dogovorila o treh spo-mumih. Prvi naj bi zadeval pro-grr m kulturnih izmenjav in predvsem obiske študentov, znanstvenikov in časnikarjev. Drugi sporazum se tiče trgovinske izmenjave, ki se je že začela razvijati med obema državama potem ko je lani Nixon preklica, dvajsetletni «embargo>. Končno pa naj bi se sporazumeli še o nadaljevanju diplomatskih stikov ki bi sicer še ne bili uradnega značaja, vsekakor pa na zadostno visoki ravni, tako da bi zajamčili nadaljnji razvoj glede vprašanj dvostranskega interesa Uradni del Nixonovega obiska na Kitajskem se je dejansko zaključil danes zjutraj v Pekingu, kjer se je ameriški predsednik tik pred odhodom v Hangčou še enkrat sestal s Čuenlaiem na te-tališču ob navzočnosti kitajskega zunanjega ministra Či Peng feja in njegovega namestnika Čao Kuan-hua ter državnega sekretar- ja Rogersa in Nixonovega svetovalca Kissingerja. Pogovor je bil »neformalnega« značaja, tudi o njegovem poteku pa ni nobenih vesti. Čuenlaj je nato pospremil Nixo-na s kitajskim brniškim letalom v Hangčou. kakih 1500 km daleč od Pekinga. Tu so ameriškega gosta na letališču pričakali razni krajevni funkcionarji. Pozdravne svečanosti so bile zelo kratke, nakar se je Nixon odpeljal v rezidenco na jezeru, ki so mu jo pripravili Kitajski gostitelji Ob tem jezeru ima svojo poletno rezidenco menda tudi sam Maoce-tung. iz česar so nekateri ameriški dopisniki sklepali, da bi utegnilo priti danes do novega sestanka s kitajskim predsednikom, kar pa se ni zgodilo. Po ogledu mesta si je Nixon privoščil izlet s čolnom, na katerem so ga poleg žene spremliali Čuen-laj, Či Peng-fej Rogers in Kis-singer. s katerimi se je nato podal tudi na sprehod do letovi-ščarskem kraju. Zvečer ie bil na sporedu sprejem, ki ga ie v čast ameriškemu gostu priredil mestni revolucionarni odbor. Sprejem se je odvijal v zelo prisrčnem vzdušju, brez pretiranih formalnosti. V zdravici, s katero je odgovoril na pozdrav predsednika revolucionarnega odbora, ni Nixon sploh omenil pekinških pogovorov. pač pa samo generično nazdravil predsedniku Maoce-tungu, prijateljstvu med obema narodoma ter »bodočnosti otrok vsega sveta, ki naj bo lepa. kot je lep Hangčou«. Nixon se je tudi zahvalil vsem. ki so pripravili večerjo ter okrasili dvorano ter še posebno pohvalil kitajsko prevajalko. Ta sicer ni hotela prevesti Nixonovih besed, zaradi česar je morala poseči dryga prevajalka. To je povzročilo splošen smeh, ki je še enkrat potrdil toplo vzdušje, v katerem poteka Nixonov obisk na Kitajskem. DAMASK, 26. — Včeraj so podpisali novo pogodbo o sodelovanju med SZ in Sirijo. RIM, 26. — Indeks industrijske proizvodnje je bil decembra za 2,1 odst. nižji kot novembra in za 0,6 odstotka višji kot decembra 1971. leta. Poprečni letni indeks industrijske proizvodnje je bil lani za 2,6 odst. nižji kot 1970. leta. Jugoslovansko-korcjski pogovori v Beogradu BEOGRAD, 26. — V Beogradu so se danes popoldne pričeli uradni jugoslovanski - korejski razgovori med zveznim tajnikom za zunanje zadeve Mirkom Te-pavcem in zunanjim ministrom Demokratične republike Koreje Ho Damom, ki je prispel danes na štiridnevni uradni obisk v Jugoslavijo. Mirko Tepavac je v svoji zdravici med drugim poudaril, da imata obe državi mnogo skupnega, ker sta obe z borbo dosegli svojo neodvisnost in svobodo in da se samo na načelih suverenosti, neodvisnosti in enakopravnosti in nevmešanja v notranje zadeve lahko gradijo trdni mednarodni odnosi. Jugoslavija, po besedah Tepavca, podpira napore Ljudske republike Koreje, da se na miren način in brez vmešavanja od zunaj doseže združitev obeh delov Koreje. Dolanc sprejel predstavnika holandske partije dela BEOGRAD, 26. — Tajnik izvršnega biroja predsedstva ZKJ Stane Dolanc se je razgovarjal danes s predsednikom mednarodne komisije hoiandske partije dela in s predsednikom zunanje -političnega odbora holandskega parlamenta Wandelom Stoelom, ki je gost zvezne konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije. Razgovorov, ki so se nanašali na aktualna mednarodna vprašanja, posebno na vprašanja v zvezi s konferenco o evropski varnosti in o sodelovanju, so se udeležili tudi predsednik odbora za zunanjo politiko družbeno - političnega sveta zvezne skupščine Bogdan Osolnik, predsednik komisije za vprašanja mednarodnih odnosov skupščine Slovenije Edo Brajnik in tajnik republiške konference Socialistične zveze Slovenije Božo Kovač. Danes popoldne je Wandel Steel obiskal tovarno športnih naprav »Elan« v Begunjah. Tržaškem je močno razburila In užalila neposredne obdelovalce, kar je prišlo do izraza na sestankih, ki jih je organizirala Kmečka zveza in katerih so se udeležili tudi kmetje, ki niso njeni člani. Na teh sestankih so sestavili kandidatne liste, poudarili nujnost enotnega nastopa, zahtevali čimprejšnje volitve in o-stro obsodili krivično ravnanje pristojnih organov, ki teptajo pravico volilnih upravičencev, kot da bi živeli v najbolj nazadnjaški afriški koloniji. Zakaj mora trajati komisarska uprava že toliko let samo na Tržaškem? Mar mislijo v Rimu, da so naši kmetje popolnoma nesposobni, manj vredni kot kmetje v raznih drugih pokrajinah Italije, od severa do skrajnega juga? Odgovor le zelo enostaven, očitno je, da že dolga leto in še zdaj vsiljujejo komisarsko upravo, ker vedo. da so neposredni obdelovalci na Tržaškem v ogromni večini Slovenci. To je glavni razlog, vse drugo so puhla opravičila. In zato je krivica še večja. Zaradi tega je potrebno, da se občnega zbora Kmečke zveze udeleži, poleg njenih članov, čim več neposrednih obdelovalcev in da se javno ter odločno obsodi krivično ravnanje, ki ne žali samo kmete, ampak vso našo narodno skupnost in tudi demokratično italijansko javnost, ki odklanja diskriminacijo v škodo slovenskemu življu. Na občnem zboru bodo prav gotovo razpravljali tudi o drugih vprašanjih, ki se tičejo tukajšnjega kmetijstva in ki živo zanimajo kmete. Na dnevnem redu je zdaj vprašanje mleka, oziroma živinoreje, kateri preti nevarnost propadanja, če n© bodo znale pristojne oblasti učinkovito in hitro ukrepati ter podpreti zdrave pobude naših živinorejcev. Lotiti se je treba reševanja vprašanja jusarskih zemljišč, kar ni enostavno. Kmetje morajo povedati svojo besedo glede zaščite narave in ustanovitve kraških naravnih rezervatov. Tržaški občini je treba prikazati nujnost ustanovitve posebnega urada, če že ne od-bomištva za vprašanja kmetijstva, Deželno ustanovo za razvoj kmetijstva pa opozoriti na potrebo organičnega načrta in investicij zlasti za razvoj žlahtnih kultur na Tržaškem. Deželne oblasti bo moral občni zbor opozoriti na važnost specifične oblike kmetijstva na Tržaškem, posebno na kmetovanje v prostem času. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti, da bo kmetijstvo izumrlo, če ne bo več kmečke mladine, to je mladih ljudi, ki bodo strokovno pripravljeni in bodo v kmetijstvu i-meli možnost primernega zaslužka. Sklep vodstva Kmečke zveze, da povabi na občni zbor tudi tiste kmete, ki niso njeni člani, se nam zdi zelo u-mesten ne samo zaradi nujnosti krepkega nastopa glede volitev v kmečko bolniško blagajno, ampak tudi zaradi o-bravnave drugih perečih problemov kmetijstva, ki smo jih le bežno navedli in za rešitev katerih so potrebni skupni in čimbolj enotni napori vseh kmetovalcev, s podporo sindikalnih organizacij in strank, ki se resnično zavzemajo za interese delovnega človeka in za spoštovanje pravic slovenske narodne skupnosti. ALBIN BUBNIČ Prmu5rs^T1Snwn!k BOLNIŠKA BLAGAJNA ZA KMETOVALCE Socialisti zahtevajo nemuden razpis volitev v upravne organe ustanove Vprašanje poslancev KPI Škerka in Lizzera ministru za delo in socialno skrbstvo ter njun razgovor s podtajnikom posl. Torosem Načelnik socialistične svetovalske skupine v deželnem svetu Pit-toni je naslovil na predsednika deželnega sveta uradno vprašanje o zadevi okoli bolniške blagajne za kmetovalce iz tržaške pokrajine. V svoji utemeljitvi svetovalec ugotavlja, da je bila zdravniška o-skrba raztegnjena na kmetovalce z državnim zakonom štev. 1136 iz leta 1954. Zakon predvideva med drugim demokratično voljenje u-streznih občinskih, pokrajinskih in vsedržavnih upravnih organov bla gajne. Na Tržaškem, kjer predstavljajo večino kmetovalcev Slovenci, do teh volitev iz nejasnih razlogov vse doslej ni prišlo. Generalni vladni komisar je raztegnil na naše področje veljavnost omenjenega zakona z odlokom št. 20 šele v letu 1959, to je s petletno zamudo, kar je prizadejalo kmetovalcem veliko škodo. Komisarjev odlok pa je poleg teaa spremenil tudi zakonska navodila, saj je ustanovil le eno pokrajinsko blagajno in pri tem zanemaril občinske blagajne, in raztegnil razdobje komisarske uprave blagajne na 12 namesto na 4 mesece. V tem razdobju naj bi komisar razpisal predvidene volitve, v resnici pa je bila njegova uprava pozneje z vrsto novih odlokov, za katere ni bilo izdano nobeno pojasnilo, podaljšana za celih 12 let. Na ustrezno vprašanje v parlamentu je ministrstvo za delo in socialno skrbstvo 23. novembra lani odločilo, naj se razpišejo volitve v najkrajšem možnem ča-šu. Iz Rima je bil decembra lani poslan v Trst nov komisar, ki ga je imenovala organizacija »Feder-mutue», in ki je po ustreznem posvetovanju s pristojno komisijo bolniške blagajne določil za volitve datum 5. marca 1972. V trenutku, ko bi morale steči priprave na volitve, pa je komisar izginil brez sledu, tako da so postale dolgo pričakovane volitve nemogoče. Predstavnik PSI zato sprašuje deželni odbor, ali mu je znano, katera oblast je sklenila odložiti volitve, čemu je to storila in kaj namerava deželni odbor ukreniti, da se popravi ta krivica do neposrednih obdelovalcev zemlje iz tr-žašk^ pokrajine. V zvezi z odložitvijo volitev v kmečko bolniško blagajno sta poslanca Škerk in Lizzero (KPI) naslovila pismeno vprašanje na ministra za delo in socialno skrbstvo. Poslanca hočeta vedeti, kakšni so vzroki, zaradi katerih niso bile še razpisane volitve upravnega sveta pokrajinske kmečke bolniške blagajne v Trstu, v smislu člena 3 odioka vladnega generalnega ko misarja za Tržaško ozemlje z dne 27 maja 1959. štev 20. Nato opozarjata, da jima je mi nister. v odgovor na prejšnje ustrezno vprašanje, dne 23 novembra 1971 (prot. n. G 126/3953) zagoto vil, da «... bo sedanja komisarska uprava podai.išana izrecno samo za dobo. ki bo potrebna za priprave volitev*. Poslanca sta ugotovila, da je združenje bolniških blagajn »Fe-dermutue* imenovalo 3. decembra 1971 dr. D'Alessandra za novega komisarja pokrajinske kmečke bolniške blagajne s točno nalogo, da razpiše prve volitve v roku treh mesecev od svojega imenovanja Prav tako jima je znane da is posvetovalna kom’sija ari komisarski upravi bolniške blagajne sklenila sklicati volitve 5. marca 1972. Ker do sedaj, nekaj dri pred določenim datumom., niso bili še objavljeni predpisi za potek volitev, kar pomeni njih nadaljn jo odložitev, sprašujeta poslanca Škerk in Liz-zero ministra, ali se mu no zdi potrebno ponovno posredovati na podlogi čl. 5 in 36 zakona štev. 1133 fč 22. nov. 1954. da se dokončno odpravi nezakonitost, ki traia že 13 let. V četrtek sta se poslanec Škerk in poslanec Lizzero sestaja s podtajnikom omenjenega ministrstva stvenem in klasičnem liceju v Trstu, na učiteljišču v Trstu, na učitelji šču v Gorici in na klasični gimnaziji in liceju v Gorici Poslanec Škerk ie v svojem pismu z dne 29. januarja zaprosil ministru Misasija, naj se pozanima, da se zadeva uredi in raztegne razpis natečaja tuefi za omenjene slovenske višje srednje šole V maju je bil namreč razpisan tak natečaj v vsedržavnem merilu in so bila vključena tudi tri mesta za nemške šole, pozabili pa so na slovenske šole, medtem ko je bdi prej na vsedržavnem natečaju za tehnične zavode vključen tudi trgovski tehnični zavod «Ž. Zois*. Zaradi tega je posl. Škerk opozoril ministra na to pomanjkljivost in ga zaprosit, nal ministrstvo izda ustrezni dopolnilni u-krep, tembolj, ker gre za prvi natečaj za ravnateljska mesta na o-men jenih slovenskih višjih srednjih šolah. OD JUTRI DO SOBOTE V KULTURNEM DOMU SPORED 8. SEMINARJA ZA SLOVENSKE ŠOLNIKE Predavali bodo univerzitetni profesorji in priznani strokovnjaki iz Slovenije ko bolniško blagajno. Podtajnik To-ros je obljubil, da bo čimprei preučil zadevo in pismemi ukrepal. Razpisan natečaj za ravnateljstva višjih srednjih šol? Minister za šolstvo Mie asi je 22. februarja poslal poslancu Albinu Škerku naslednje pismo: «Dragi Škerk. V zvezi s svojim pismom z dne 29. januarja ti sporočam, da je bil 5. februarja izdan ukrep, s katerim je razpisan natečaj za štiri ravnateljska mesta na licejih in učiteljiščih s slovenskim učnim jezikom. Zadevni ukrep je bil že odposlan nadzornim organom za registracijo.* V kratkem bi torej marali biti objavljeni odloki o razpisu natečaja za ravnatel jsko mesto na znan- ■iiiiiiiiiiiiiimimtimiiniiitiiiiliftiiiitiiiiiiiiiiiiitiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiii Kot smo na kratko že poročali, se bo jutri dopoldne začel v Kulturnem domu 8. seminar za slovenske učitelje in profesorje, ki bo trajal do 4. marca. Objavljamo spored predavanj: PONEDELJEK, 28. februarja: od 9. do 12. (učitelji in profesorji) dr. Vladimir Schmidt, univ. prof. na filozofski fakulteti v Ljubljani: »šola v pogojih sodobnega razvoja znanosti in tehnike*. od 17. do 19. (učitelji) prof. Janez Sivec, pedagoški svetovalec za šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu: »Slovnični in jezikovni pouk v osnovni šoli*; od 16. do 19. prof. Ivo Urimšek, pedagoški svetovalec pri zavodu za šolstvo SRS: »Jezikovna obravnava beril*; TOREK, 2*. februarja: od 9. do 12. (učitelji): prof. Roman Oberlintner, magister pedagogike: »Skupinska učna oblika v kombiniranih oddelkih osnovne šole*; od 9. do 12. (profesorji matemati-I ke); prof. Franc Galič, profesor na SINDIKALNA KRONIKA Nadaljuje se zasedba predilnice Protestna stavka železničarjev Ravnateljstvo predilnice je odrezalo telefonske povezave z zasedeno tovarno - < Vojaki - stavkokazih na železniški postaji Z množično udeležbo se nadaljuje zasedba predilnice «San Giusto* v industrijskem pristanišču, kjer u-prava grozi z odpustom 207 delavcev in delavk ter popolno zaporo tovarne. Zaman je bilo v prejšnjih tednih posredovanje deželne uprave in sindikatov: lastnikom se očitno mudi, medtem ko so delavci pozvali vse politične oblasti krajevnega in deželnega značaja, naj podprejo njihov boi in onemogočijo nov hud udarec tržaškemu gospodarstvu. V vseh še nd zbledel spomin na odpuste in na zaprtje tovarne čevljav ter na 145 odpustov v tovarni stekla. Pred dobrim letom dni je tisoč delavk izgubilo službo zaradi zaprtja tovarn «Man»1 “Polo*-* in • -»Ikieste- - in ^Kneginja čardašah - Od 8. do 15. julija X. festival znanstvenofantastičnega filma posl. Torosom. kateremu sta Podrobno obrazložila in utemeljila protest zaradi odložitve volitev v krneč- ..............................................................h.... Na včerajšnji tiskovni konferenci Avtonomne letoviščarske in turistične ustanove v Trstu, katere so se poleg predsednika prof. Cumbata udeležili tudi ravnatelj gledališča Verdi prof. odv. De Ferra, prof. Paulon iz Benetk, dr. Orlando, občinski odbornik Abate in drugi ter številni predltav-niki tiska, je prof. Cumbat prikazal turistično dejavnost v preteklem letu (o čemer poročamo v posebnem članku), odv. De Ferra pa je prisotne seznanil s programom »Operetnega festivala*, ki bo tudi med letošnjim poletjem poleg že tradicio-nabiega festivala znanstveno - fantastičnega filma, glavna turistična privlačnost. Po velikem uspehu »Operetnega festivala* v lanski poletni sezoni, ko sta bili v gledališču Rossetti na sporedu dve opereti, se je vodstvo gledališča Verdi v sodelovanju z leto-viščarsko ustanovo tokrat odločilo za tri operete in sicer za ponovitev »Vesele vdove* iz lanske sezone z istimi izvajalci, za «Cin-Ci-La» ter za »Kneginjo čardaša*. Vse predstave bodo v gledališču Rossetti in sicer »Vesela vdova* 15., 16., 20., 22., 23. in 28. julija. «Cin-Ci-La» 27.. 29. in 30. julija ter 5., 9. in 11. avgusta. »Kneginja čardaša* pa 4„ 6., 8., 10., 12. in 13. avgusta. Med dirigenti bo tudi tržaški dirigent Guido Cergoli. Pred »Operetnim festivalom* bosta 24. in 25. junija na grajskem dvorišču Sv. Justa dva simfonična koncerta z orkestrom gledališča Verdi in zmagovalci tekmovanja RAI-TV »Novi verdijanski glasovi*. 2. in 3. julija v gledališču Rossetti ter 4., 5. in 6. julija na grajskem dvorišču bo nastopil The Harkness Ballet of New York, po »Operetnem festivalu* pa bo od 16. do 20. avgusta na grajskem dvorišču folklora. Nastopil bo španski balet »Fiesta Flamenca* ali pa »Sibirski balet*, kar še ni točno določeno, ker so še v teku razgovori. Prof. Paulon iz Benetk pa je časnikarje seznanila s programom jubilejnega 10. festivala znanstveno -fantastičnega filma, ki bo v Trstu od sobote 8. do nedelje 15. julija, za katerega so se že doslej prijavile številne države in mnogi najboljši svetovni ustvarjalci na tem področju. Kot stranske prireditve k festivalu bodo na programu razne razstave. od 12. do 16. julija pa bo v našem mestu 1. evropski kongres fantastične znanosti. protestom na kvesturo, katero opozarjajo na pomen telefonov v primeru požarov, incidentov ali nevarnosti. Pred časom so lastniki uporabili isto tehniko tudi med zasedbo «Vetrobela» in tovarne »Trie-ste textil». Enodnevno stavko so oklicali medtem tržaški železničarji. Pričela se je sinoči ob 21. In bo trajala do 21. ure danes zvečer. Stavka je bila nenapovedana in bo torej prizadejala precejšnjo škodo. Razlog za stavko pa je kaj preprost. Železničarje je izredno razburil hud ukrep državnih oblasti, ki so na prošnjo tržaškega železniškega ravnatejstva ukazali voiakom (železniškim inženirjem) nai nadomer s ti jo stavkajoče sprevodnike. Ti so stavkali včeraj v okviru splošnega nastopa za reorganizacijo težkih in mučnih delovnih izmen in za preureditev organikov. Na njihovo mesto pa so prišli »državni stavkokazi*, vojaki železniških inženirskih vodov. Železničarski sindkati SFI. SAU-FI in SIUF so takoj odredili celodnevno stavko v znak protesta proti grobemu kršenju pravice do stavke. Zaradi nenadne stavke, nekaj vlakov, ki vozijo na progi mimo Benetk proti Trstu, ne bo nadaljevalo vožnje od Portogruara dalje Iz Trsta vlaki ne bodo vozili, prav tako ne bodo vozili nekateri kra jevni vlaki med Vidmom, Gorico in Trstom. Ustavljen bo ves blagovni promet na proseški in openski postaji. pedagoški akademiji v Ljubljani : »Pouk modeme matematike*; od 17. do 19. (učitelji); Miroslav Faletov*, pedagoški svetovalec pri zavodu za šolstvo SRS; »Individualizacija pouka v kombiniranih oddelkih*; od 17. do 19. (profesorji matematike); prof. Franc Galič, profesor na pedagoški akademiji v Ljubljani : »Vaje iz pouka modeme matematike*; SREDA, 1. marca: od 9. do 12. (učitelji); prof. Stanko Uršič, pedagoški svetovalec zavoda za šolstvo SRS: «Metodična analiza nekaterih poglavij modeme matematike*. od 9. do 12. (profesorji naravoslovnih predmetov): dr. Aleksandra Kornhauser, izredna univ. profesorica naravoslovne fakultete v Ljubljani: «Metode poučevanje naravoslovnih predmetov na srednjih šolah*; od 17. do 19. (učitelji); prof. Stanko Uršič, pedagoški svetovalec pri zavodu za šolstvo SRS: »Vaje iz metodičnih analiz nekaterih poglavij modeme* matematike*; od 17. do 19. (profesorji naravoslovnih predmetov: dr. Aleksandra Kornhauser, izredna univ. profesorica naravoslovne fakultete v Ljubljani: »Vaje iz metodike poučevanja naravoslovnih predmetov na srednjih šolah*. ČETRTEK, 2. marca od 9. do 12. in od 17. do 19. (profesorji slovenskega jezika): dr. Matjaž Kmecl, docent na filozofski fakulteti v Ljubljani: »Nekaj uvodnih vprašanj iz literarne teorije*; od 16. do 19. (učitelji in profesorji telesne vzgoje); prof. Ivan Križnar, pedagoški svetovalec pri zavodu za šolstvo SRS: »Nove oblike telesne vzgoje*; PETEK, 3. marca: od 9. do 12. (profesorji slovenskega jezika); dr. Janko Kos, izredni univ. profesor na filozofski fakulteti v Ljubljani: »Stilistična analiza literarnih tekstov*; od 16. do 18. (profesorji slovenskega jezika); »Vaje iz stilistične analize literarnih tekstov*. SOBOTA, 4. marca od 9. do 12. (profesorji slovenskega jezika); prof. Janez Sivec, pedagoški svetovalec za šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu: »Jezikovna interpretacija beril*. Zaključena stavka uslužbencev AC1 Včeraj se je zaključila stavka uslužbencev ACI. Zjutraj ob 10.30 so se sestali na izredni skupščini. Sindikalni predstavniki, ki so bili prejšnje dni v Rimu, so poročali o poteku in zaključku pogajanj. Kei je končno osrednja u-prava pristala na zahteve uslužbencev, so ti takoj prenehali s stavko. • V sredo, 1. marca, ob 20. uri bo na sedežu krožka Plnko Tomažič v Trstu, Ul. Capitolina 3, predavala znana bivša tržaška aktivistka tov. Vlada šebek - Morana. Razpravljala bo o temi: »Razvoj ženskega gibanja v svetu s posebnim poudarkom na razvoj ženskega gibanja v Trstu*. Vljudno vabljeni. februarja Danes. NEDEUA, 27. GABRIJEL Sonce vzide ob 6.49 in zatone ob 17.47 — Dolžina dneva 10.58 — Luna vzide ob 16.15 in zatone ob 5.55 Jutri, PONEDELJEK, 28. februarja : pe Bonifario in uradnica Ofelia Ge- Včeraj-danes ROMAN Vreme včeraj: najvišja temperatura 12,9, najnižja 8,3, ob 19. uri 10.9 stopinje, zračni tlak 1012,3, raste, veter 12 km na uro, vzhodni, vlaga 64-odstotna, padavine 0,3 mm, nebo 8/10 pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9 stopinj. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 26. februarja 1972 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa Je 8 06eb UMRLI SO: 84-letna Eugenia Bres-san, 69-letni Franc Vončina, 73-let-ni Giuseppe Rizzardi, 86-letna Gio-vanna Frank por. Vercon, 49-letni Pietro Hervatich, 71-letni Vittorio Fprte, 81-letna Antonia Laurini vd. Fugatti, 82-letna Angela Pipan. OKLICI: cevar Guglielmo Sergon in gospodinja Gabriella Mochiut. u-radhik Piero Papeschi in frizerka Alda Scalla, uradnik Giorgio Poli-dori in uradnica Rita Rinaldini, študent Sergio Novotny in uradnica Silvia Cociani, trg. pomočnik Gio-vanni Di Fazio in gospodinja Pa-trizia Rota, strojni častnik Giusep- rebizza, prof. dr. Mario Cendc in učiteljica Nadja Slokar, arhitekt Roberto Barocchi in raziskovalka dr. Roberta Zanini. električar Gianfran-oo Amato in trg. pomočnica Rosita Covacci, električar Vittorio Giaco-mini in gospodinja Maria Sicchi, ka-roserist Marino Stulle in uradnica Milena Giorgi, trgovec Marino Simič in študentka Ernesta Jenezic, fizik Aldo Penzo in fizik Marinella Brini, uradnik Massimo Vlaknin in univ. študentka Maria Petronio, paznik Salvatore Carbone in gospodinja Pasqualina Montagna, železničar Claudio Bertos in blagajničar- SEBOELEX VSE ZA KINO IN HHJTUURAFSKJ MATERIA1 Irst Ul. Mazzini 53. Tel. 733-361 Prijatelje in znance naprošamo da nas obiščejc Purga in knjigovodinja Elida Kani-disek, uradnik Guglielmo Caporusso in gospodinja Egidia Coretti, mehanik Claudio Bevilacqua in prodajalka Loredana Tretjak. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. are) Vielmetti, Trg Borsa 12, Centauro, Ul. Rossetti 33, Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2, SanCAnna, Er-ta di S. Anna 10 (Kolonkovec). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Biasoletto, Ul. Roma 16, Davanzo, Ul. Bemini 4, Al Castoro, Ul. Ca-vana 11, Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan). LOTERIJA ka Noelia Bonivento, gradbeni izvedene Giuliano Semdz in trg. pomočnica Giuliana Segalla, kuhar Fulvio Gridelli in gospodinja Marisa Olivo, uradnik Giorgio Gaides in gospodinja Odette Lo Martire, trgovec dr. Natale Campos in gospodinja Gianna Gianni, prof. Ugo Di Martino in profesorica Augusta Ma-rozzi, študent Marino Bruseschi in trg. pomočnica Enrichetta Antoniali, študent Dario Codarin in študentka Magda Polese, delavec Paolo Schil-lani in (rg. pomočnica Ondina Pa-renzan, frizer Giuseppe Rodio in gospodinja Ervina Degrassi, uradnik Giovanni Budicin in uradnica Vera Sgubin, strojni častnik Stellio Capa to in gospodinja Nadia Andreas-si, šofer Uvio Dias in frizerka Rosabella Valente, pristaniški delavec Nevio Berger in trg. pomočnica Aurora Alfieri, uradnik Franco Passera in gospodinja Sonja Pi-scanc, uradnik Guido Pasco in gospodinja Maria Saksida, radiotehnik Pierantonio Romano in uradnica Gabriella del Ben, univ. študent Gian-franco Rebulla in univ. študentka ‘očk — 228.900 Ur, 10 točk — 26.500 Alida Deboni, geometer Antonio i Ur. BARI 88 6 78 89 70 CAGLIAR1 46 36 1 72 69 FIRENCE 20 71 38 8 33 GENOVA 16 86 9 83 2 MILAN 13 57 14 72 17 NEAPELJ 13 80 41 15 65 PALERMO 16 40 85 14 35 RIM 82 35 70 49 10 TURIN 60 70 51 20 18 BENETKE 30 53 ENALOTTO 16 11 90 2X1 1 1 1 1 2 X 1 X Kvote: 12 točk _ 5.249.000 lir. 11 SINOČI V PROSVETNEM DOMU Koncert openskega pevskega zbora Sinoči je bil v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah prvi samostojni koncert openskega moškega zbora, ki ga vodi Svetko Grgič. Koncert je obsegal ljudske, umetne in partizanske pesmi. Občinstvo je z velikim zanimanjem in navdušenjem sledilo petju, še posebno pa so Opence poleg partizanskih navdušile nekatere ljudske pesmi kot openska «Pozim pa poletu». ki jo ie nalašč za openski zbor priredil Svetko Grgič, ter prevod tržaške pesmi o openskem tramvaju (La bora), ki so ga morali ponoviti. Ob koncu koncerta, ko je nekaj otrok v narodnih nošah poklonilo pevovodju šop nageljev, sn morali na željo občinstva pevci še enkrat zapeti Prešernovo «Zdravico» v uglasbitvi Ubalda Vrabca, s katero so koncert začeli. Danes bo na Opčinah Prešernova pdoslava, na kateri bodo pevci ponovili svoj koncert. Zato bomo o obeh prireditvah obširneje še poročali. Daši in Vitu Svetini se je včeraj rodila hčerka DANA Prijatelji in znanci jima čestitajo. Čestitkam se pridružuje Primorski dnevnik. UVOZNO IZVOZNO PODJETJE IŠČE DELAVCA IN URADNIKA. Pogoji: a) znanje slovenskega jezika; b) biti mora priznan kot vojna sirota ali sirota po umrlem zaradi nezgode ali bolezni na delu. Ponudbe na oglasni oddelek PRIMORSKEGA DNEVNIKA v zaprti ovojnici z oznako »Sirota*. Mali oglasi Delavko in vajenko išče frizerski salon. Dobri pogoji. Telefonirati na 764-306. »CITROEN* - mehanična delavnica SamariUani in Miceo in prodaja nadomestilih delov v UL Rlttmever 4/a. Žensko, zmožno vsakega dela, močno, staro od 40-50 let za stalno delo v Trstu, iščeta zakonca profesionista s punčko. Zaželena je moralnost, samostojnost, smisel za red in čistočo. Nudita 80.000 Ur, prenočišče Slavko — pismo od 11. 2. N in hrano. Pisati Cas. post. 501 — Trieste ali telefemirati ob praznikih na 31-351. Gostilna PAVLETIČ v Borštu obvešča svojo klientelo, da bo gostilna zaprta vsak četrtek namesto petka. PRODAM izložbeni hladilnik, stroj za rezanje slanine, tehtnico, mlinček J za kavo, vse malo rabljeno. Telefo Inirati na 790-286 ali 751-882. GLASBENA MATICA — TRST Koncertna sezona 1971-72 Sedmi abonmajski koncert V soboto, 4. marca, ob 21. uri v Kulturnem domu v Trstu KONCERT orkestra Glasbene matice Dirigent: OSKAR KJUDER SoUstka: PAVLA URŠIČ - harfa Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29, tel. 418-605 od 10. do 12. in od 16. do 18. ure ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. V torek, 29. februarja, ob 20.30 bo govoril v Slovenskem klubu SREČKO VILHAR, ravnatelj študijske knjižnice v Kopru o KMEČKIH UPORIH NA SLOVENSKEM Predavatelj bo predavanje popestril s številnimi diapozitivi. Vljudno vabljeni! SPD »TABOR* - OPČINE vabi na PREŠERNOVO PROSLAVO ki bo v Prosvetnem domu danes, 27. februarja 1972, ob 16.30 — Moški pevski zbor »TABOR* ponovi celotni koncert. Vljudno vabljeni! ODBOR Prosvetno društvo »TABOR* — Opčine P. GOLIA PETRČKOVE POSLEDNJE SANJE mladinska igra v režiji LEU NAKRSTOVE Kulturni dom v Trstu v torek, 7. marca ob 15.30 Rezerviranje sedežev pri SPZ tel. -31-119 Vabljeni starši in q(roci! Slovensko gledališče v Trstu — Kulturni dom SERGEJ VERČ KO LUNA ŠKILI Z DESNIM OČESOM IN JAŠE VELIKI VOZ (Resnična bajka v dveh delih) KRSTNA PREDSTAVA Scena: KLAVDIJ PALČIČ Kostumi: MARIJA VIDAU Glasba: IVAN M1UNOZZ1 Režija: MARIO URŠIČ Razpored predstav pod rubriko Gledališča. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom — Mali oder Danes, 27. t. m. ob 20. uri LeRoi Jones ČREVA (The Dutchman) Zadnjič v Kulturnem domu Prosvetno društvo »IVAN CANKAR* priredi v SREDO, 1. marca, ob 20.30: « predavanje o KENIJI » ki ga bo imel Mario Magajna s prikazovanjem številnih barvnih diapozitivov o tej čudoviti afriški deželi. Vabljeni! Prosimo točnost! KMEČKA ZVEZA vabi na OBČNI ZBOR, ki bo v nedeljo, 5. marca 1972 ob 9. uri v Kulturnem domu v Trstu, Ul. Petronio št. 4. Dnevni red: 1. Izvolitev predsednika občnega zbora. 2. Predsedniško poročilo. 3. Poročilo tajništva. 4. Poročilo nadzornega odbora. 5. Pozdravi in diskusija. 6. Volitve. 7. Razno. V morebitnem drugem sklicanju, pol ure po prvem, je občni zbor sklepčen ob vsaki udeležbi. Tričlanska odrasla družina, stanujoča v Padovi (Veneto), z majhnim stanovanjem, išče 21 - 35-letno zensko z znanjem italijanščine, pripravljeno preseliti se, za vsakdanja lahka hišna dela (veščo kuhanja, pospravljanja itd.). Domače vzdušje, vi soka mesečna plača. Pisati SPI Cassetta 84 — 35100 Padova. ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA v Kopru in NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA v Trstu prirejata v Trstu, Ul. Geppa 9 RAZSTAVO mladinski pisatelj' JOSIP RIBIČIČ razstava bo odprta od 28. februarja do 4. marca od 9. do 12. in od 15. do 19. ure. AVGUST ČERNIGOJ ANTOLOŠKA RAZSTAVA GRAFIKE KULTURNI DOM 1. marca ob 20. url. Nazionale 15.00 «L’ultimo eroe del West». Barvni film. Brian Keyth. Penice 15.00 «11 caso Mattei*. Barvni film. Gian Maria Volontč; režiser Franco' Cristaldi. Eden 15.00 «Mania di grandezza*. L. De Funes, Yves Montand. Barvni film. Grattacielo 14.00 «Senza movente*, Dominique Sanda, Stephane Audran, Laura Antonelli, Carla Gravina. Barvni film. Excelsior 15.00 — 22.10 «L’adultera». Barvni film. Bibi Anderson. Režija Ingrid Bergman. Prepovedano mladim pod 18. letom. Ritz 14.30 «Fuga dal pianeta delle scimmie». Barvni kineimaskopski film. Sal Mineo in Riccardo Ma-talan. Alabarda 15.00 «Weekend proibito di una famiglia quasi per bene*. Silva Koščina, George Geret. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Aurora 16.00 »Sole rosso*. Charles Bronjson, Uršula An^ss, Algin .Jjfc Ion. Barvni film. Impero 15.00 »Non commettere atti irnpuri*. Barvni film. B. Boučhet in Claudio Gora. Prepovedano mladini pod 18. letom. ' Cristallo 14.30—22.00 »Una squillo per 1’ispettore Klute*. Barvni film. Jean Fonda in Donald Sutherland. Prepovedano mladini pod 18. letom. Capi tol 15.00 «Soffio al cuore*. Barvni film. Lea Massari. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 14.00 «Le 24 ore di Le Mans*. Barvni film Steve McQueen. Vittorio Veneto 14.30—21.45 «11 pic-colo grande uomo*. Barvni film. Dustin Hoffman. Ideale 14.30 »I leopardi di Churchill*. Barvni flim. Klaus Kinsky in Ri-chard Harrison. Aslra 15.00 »Gli ammutinati del Boun-ty». Barvni film. Marlon Rrando in Richard Harris. Ahbazia 14.30 «1 due pezzi da no-vanta*. Barvni film. Franco Francki in Ciccio Tngrassia tm «|RSS» prosek predvaja danes, ob 16. uri. barvni film TERRORE Al. LONDON COLLEGE Igrata Susy Kendal) in Frank Sinlay. OBVESTILO Ravnatelj urada za pristaniško delo v Trstu je razpisal natečaj za vpis priložnostnih delavcev tukajšnjih luških kompanij »Ma-neggio Merci a Terra*, »Merci Varie a Bordo* in »Carboni e Minerali* v register začasnih delavcev. Za pojasnila naj se prizadeti delavci obrnejo na omenjene pristaniške kompanije ali na urad za pristaniško delo s sedežem v skladišču štev. 4 v stari luki. Gledališča KULTURNI DOM Danes, 27. t. m., ob 20. uri. nec ob 21.15 Leroi Jones: »Čreva* Mala dvorana. Zadnjič v Kultur, dom V četrtek, 2. marca ob 20.30 Pr premiera (Abonma red E — ml*« ski v četrtek) Sergej Verč «K° 1 ... škili z desnim očesom in jaše ve voz*. V petek, 3. marca ob 21. ari P1 miera (Abonma red A) Sergej ve »Ko luna škili z desnim očesom jaše Veliki voz*. VERDI V torek ob 20.30 druga Pre8sJJ_ Wolf Ferrarijeve opere «11 Cample**"’ za red B v vseh prostorih. POLITEAMA ROSSETTI Danes ob 16.30 zadnja Pon0'?u. Goldonijeve komedije »Vojaški lj* mec*. AVDITORIJ Danes ob 16.30 poslovilna preds**^ skupine «La Loggetta* z igro *' Trenta al Quaranta la pecora 1* ca” ta*. V galeriji Torbandena razstavil* 2. marca slikar Cremonini. V galeriji Cartesius razstavlja ni tržaški slikar Riccardo Bastia^ to. Predvidoma bo razstava tra,8i> do 3. marca. M V umetnostni galeriji »Tcrgeste* od danes do 10. marca razstav« svoja dela tržaška slikarka Zora j, ren - škerk. Otvoritev razstave 18.30. V galeriji Rossoni na Korzu i1*", bo od 1. do 11. marca razstav« Boris Zulian. Razna obvestila Konzorcij pridelovalcev vin občine, ki želijo razstavljati svoj P,. občine vabi vse vinogradnike delek na VI. razstavi domačih vin. ^ prijavijo svojo udeležbo pismeno sedež konzorcija — Dom A. Sirk. Križ št. 61. ali pri Kmečki zvezi Geppa 9. do vključno 29. t.m. SPDT priredi v nedeljo, 5. ",aleJlj smučarski izlet v Sappado za lru e tržaškega prvenstva Tommasuu- . j eno število mest. Cena 1700 «r- j sovanje do 1. marca v Ul. GePP* ^ Slovensko gospodarsko združenj*^. Družabni izlet in avtomobilske 0 njevalna vožnja — 30. 4. in L * v Kranjsko goro. Cena 10.500 «p Vpisovanje vsak dan na **%.£ združenja v Trstu. Ul. Fabio '< SOŽALJA Sekcija KPL Prosek - KonWv^jj materi Johani in sestri Marl< reka ob« prerani smrti sina h* ^ lei no- sožalja » Prav tako izreka ženi, sinu, hčerki in drugim kom. r Sekcija KPI Prosek - Kontov«! * lnje ob smrti aktivnega sodelavc*y borca NOB od leta 1941, bivše«* Petana JLA Alojza Ravberja- ^ In na njegovo delo bo ohranil* Jen in spoštljiv spomin. ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vse*« so z nami sočustvovali ob našega dragega Ivana Starca cveti* Posebna zahvala darovalcem “ ff. ter vsem tistim, ki so pokojnik* mili na zadnji poti. Žalujoče drng POPEO in LlS0* STAREC, Trst, 27. februarja 1972 ZAHVALA Vsem, ki so z nami sočustvovat^, spremili na zadnji poti našo mamo in nono Ivano Racman vd. Bernetič se iskreno zahvaljujemo, zahvala č. g. župniku, daro^ ^ cvetja in vsem, ki so počastm spomin. Družina BERN®11 Gročana, 27. februarja 1972 Ob 5 obletnici smrti Viktorja Škerlavajft se ga spominja žena Itafae** V soboto, 26. t. m. je mimo v Gospodu zaspal IVAN ŽIVIC Pogreb bo jutri, v ponedeljek, 28. t. m., ob 14. uri iz stanovanja v Ul. alle Cave 63 v svetoivansko cerkev. žalostno vest sporočajo žena Marija, otroci, & Mario, Dora in Lucjan z ženo Ariano, vnuk* Marijatereza in Pavel, sestre, brat in dragi sorodni* • Občinski pogrebni zavod T. F„ tel. 38-608 V petek, 25. februarja nas je zapustil FRANC VONČINA Pogreb bo v ponedeljek, 28. februarja ob 15. uri iz mrtvašnic® glavne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v MačkovU**1- Žalujoči: žena Katarina, sin Ff**1® in drago sorodstvo Mačkovlje, 27. februarja 1972 PO DOGOVORU SS IN SDZ IZ TRSTA IN GORICE Dr. Štoka predložil deželnemu svetu osnutek zakona o zaščiti Slovencev Osnutek je enak peticiji, ki so jo 15. novembra lani poslali parlamentu - Gre za zakonski predlog, ki ga po čl. 26 posebnega statuta lahko parlamentu predloži dežela Petek zjutraj je deželni sveta «Slovenske skupnosti* dr. ,Štoka predložil deželnemu Jta zakonski osnutek o zaščiti genske narodnostne manjšine, tan&ki osnutek je predložil v L*ta 26. člena deželnega statu- K ki iela predvideva možnost, da de-j. Predloži vsedržavnemu parla-zakonske osnutke v razpra- Jj lem se je zakonski osnutek "sianeev KP1, PSI in PSIUP ter "tdlogu za spremembo deželnega f^tuta SKGZ (paketu), pridružil j. ??t*itek, ki sta ga skupaj iz-jta tržaška «Slovenska skup-in goriška SDZ. Ker SS in nimata svojih parlamentarcev h® Pač morali izbrati drugo pot. f8 sta 15. novembra lani posla-j! Parlamentu peticijo, do katere državljani pravico po 50. ff"* ustave. Razumljivo pa je da bosta SS in SDZ ubrala J1 drugo pot: predložitev zakonca osnutka v deželnem svetu, 1 ta o njem moral razpravljati. Jtadi verjetnega razpusta parla-tata bo razprava v deželnem j,ta brez dvoma prva priložnost . posamezne nolitične stranke (a Ml Sč s« Uftah členih tega kakor tudi dru- P^tasem za KD in PSDI), da se »o izrečejo o manjšinski za-in pomerijo ob stvarnih in j. osnutkov. * rS10 ie namrta res. da bomo iii elnem svetu priča «general-l parlamentarne razorave o zastati osnutkih o zaščiti Slovenjo’ ie pa tudi res, da je de-t. ' svet bliže našim problemom, 'pnci pa bomo lahko od bliže razpravi in izrekli svojo V, |£“JU. Z našimi problemi pa se ,.,Sežnanila tudi širša javnost v S deželi. U Uvodu k svojemu zaknnske-% osnutku, ki šteje 44 členov, tal ju je dr. Štoka pravico in j^post deželnega sveta, da se o tako važnem vprašanju, jjj^avni zakonodajalec hoče tudi i. ali mnenje deželnega sveta, ker tajboljši izraz posebnih potreb Dr. Drago Štoka 2taonitih pričakovanj krajevne-ob taebivalstva», piše dr. Štoka Izpiranju 26. člena statuta Fur-te . - Julijske krajine, nato pa '0 cLPre'de k historiatu pobud SS tHjtaZ iz Gorice in Trsta, ki so t^ane z vprašanjem zakonske titto' Štoka citira v svojem uvo-ti^taticijo z (jne is, novembra, se °brača k deželnemu OsJ1.s temi besedami: «Tudi na ki v' 3. člena deželnega statuta, iwHr°gramsko ščiti slovensko da isino, menim, da je primemo, 't ,S(!rn predložil deželnemu sve-l^^taonski osnutek. Deželni svet iaK 0 dokaže svojo občutljivost »lte 2akonita pričakovanja sloven-brij. nappdne manjšine s tem, da 8»rti °či in podpre s svojim glasi^ taorajšnjo rešitev vprašanj k^ aske manjšine v Italiji, tako, ?taor S° ve^rat izjavili deželni vsedržavna vlada in kra-16 ter sile*. vsedržavne demokratič- na aadaljevanju citira dr. Što-,tlcij° parlamentu. V njej je &keg taatka karakteristika zakon-OajSa osnutka SS - SDZ: zakon %lj.?aščiti slovensko manjšino v J1 v skladu s 6. členom usta-tuu-Obenem pa naj predvideva C* v korist italijanskih dr-'lo.^Nov, ki so člani manjšine tažu v0ga jezika, in njihovih di , velih družinskih članov, zara-*%la’ tar so bili preganjani pod gbiotiTorn oli kakorkoli moralno in trtpta .oškodovani*. 5o, Ni viri manjšinske zaščite &kt , Ninenju dr. Štoke, republika nUs!iava (členi 2., 3., 6.), izia-rij , človečanskih pravicah OZN. tali,.; nh je treba upoštevati, na-Je. Štoka, dejstvo, da Italija ^ ,'zpolnOa svoje dolžnosti gle-!? ?if-‘S/:'ta Slovencev, medtem ko tarvtata9 Nemce v Poadižju in v dolini Aoste. kofiu gl del uvoda k samemu za-vsebuje {»droben in pravno tsrutaen opis diskriminacij, ka-M ul.3?10 Wli Slovenci podvrženi, % tajanja šol in zapiranja krožit j00,, Prepovedi rabe slovenske-■1 ]i3,ka in poitalijančenja imen 'elj^Nmkov, od preseljevanja učile j, 'o uradnikov v druge kra-'S.ia '^e do surovega obračunavaj Nmorov in posebnega so-Hie opis namenov te repre- r cip6 šteka učinkovito Doslužu-bt-,, ar|ia člankov fašističnih ve-V* «sto dobe. j aria'ievaniu Štoka ugotavUn. ',9|q ‘taHi-nsko odporništvo osnn-rePub]iko na demokratičnih temeljih in priznalo upravičenost manjšinske zaščite. Zato jo Slovenci terjamo. Sledi daljši zgodovinski sestavek, ki omenja proglas generala Petitti di Roreto, okoliščine priključitve Benečije k Italiji in obljube italijanske vlade leta 1945. Zaključek uvoda pa proglaša potrebo po zakonski zaščiti, ki naj bo globalna (celovita): «... zaščita manjšine mora biti celovita, ker je namreč treba zajamčiti njen obstoj kot skupnosti in etnične, gospodarske in kulturne stvarnosti in njenega svobodnega razvoja*. Mislimo, da je dr. Štoka popolnoma pravilno citiral tudi razne izjave krajevnih izvoljenih organov v podporo zaščiti slovenske manjšine, ker je s tem spomnii odgovorne dejavnike strank, ki jih vodijo (levosredinske, predvsem pa KD), na svoje obveznosti in obljube. Vlado pa graja, ker ne uveljavlja člena kazenskega po-stopnika, ki ga poznamo pod imenom «škerk - Ritz - Belci* o pravici do izražanja v slovenščini na sodiščih. Odprto ostaja torej le vprašanje, kako in kdaj bo predsedstvo deželnega sveta določilo razpravo o tem zakonskem osnutku. Prav bi bilo, da bi do te razprave prišlo čimprej, tudi zato, da se s tem zapolni vrzel, ki bo nastala v parlamentarni dejavnosti PREDLOG LESNIH TRGOVCEV Razširiti predmet poslovanja lesnega skladišča pod Skednjem Sedaj je prek njega dovoljen le promet z neobdelanim in rezanim lesom - Pristaniška ustanova bo vzela skladišče v lastno režijo - Pod Skednjem tudi agrumi in kava Neodvisna ustanova za tržaško pristanišče namerava prevzeti v neposredno režijo tudi lesno skladišče pod Skednjem, ki ga sedaj upravljajo državne železnice. luška ustanova je že prisotna v skladišču, kjer je najela nekaj lop za skladiščenje agrumov in kave. Poleg tega pa je najela pri bližnji tovarni Gaslini 50.000 kv. metrov skladiščnega prostora, ki ga tovarna ne potrebuje več po zgraditvi vrste sodobnih pokončnih silosov. Lesno skladišče so v zadnjem času občutno razširili (za 40.000 kv. metrov), obstoječi pomol pa so podaljšali in uredili. Združenje tržaških trgovcev z lesom je pred ča-zaradi vladne krize in predhodnih I som naslovilo na ministrstvo za fi-volitev. lnance predlog, naj bi režim proste cone raztegnili na novo pridobljeno zemljišče, s čimer bi balo po eni strani močno olajšano poslovanje v samem skladišču, po drugi pa bi bilo tudi finančnim in carinskim organom olajšano nadzorstvo nad celotnim področjem. Pristaniška ustanova bi rada prenesla v lesno skladišče promet s premogom, ki se zdaj odvija na pomolu V. v novi luki .Za to pa ji je je potreben obalni pas, kjer sta zdaj ladjedelnica Craglietto (v kateri izdelujejo jahte in podobna plovila) in popravljalnica ladij Side-mar, to ie pas. ki meji z železarno Italsider. Ladjedelnica in popravljalnica naj bi se preselili k Sv. Roku pri Miljah. Promet s premogom bi s te točke lahko znatno iiiiiMliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH TISKOVNA KONFERENCA AVTONOMNE LETOVIŠČARSKE IN TURISTIČNE USTANOVE Kako preprečiti postopno nazadovanje turističnega prometa v našem mestu? Razvrednotenje jugoslovanskega dinarja občutno vplivalo na turistični in nakupovalni tok iz sosedne republike Neugodna predvidevanja za letos ■ Ustanova se lahko spričo finančnih težav omejuje le na kratkoročne posege Poročali smo že, na osnovi podatkov, ki jih je posredoval predsednik pokrajinske turistične ustanove odv. Berce na tiskovni konferenci v preteklih dneh, da se je turistični promet v tržaški pokrajini v primerjavi z lanskim letom skrčil za 0,43 odst. pri prihodih in za 1,92 odst. pri nočitvah. Te podatke je včeraj potrdil tudi predsednik Avtonomne letoviščarske in turistične ustanove prof. Cumbat, tako je na tiskovni konferenci seznanil časnikarje in nekatere turistične delavce tudi s programom letošnjih poletnih prireditev, ki jih bo ustanova organizirala v sodelovanju z gledališčem Verdi na dvorišču gradu Sv. Justa in v gledališču Rossetti. Malenkostne razlike v odstotkih je treba pripisati dejstvu, da se podatki pokrajinske turistične ustanove nanašajo na vso pokrajino in torej tudi na turistično razvito področje devinsko - sesljanske obale, podatki Avtonomne letoviščarske in turistične ustanove pa le na področje njene pristojnosti, t.j. na področje tržaške občine. Po podatkih, ki jih je posredoval prof. Cumbat, je prišlo leta 1971 na področje tržaške občine 181.152 italijanskih turistov v primerjavi s 173.090 v letu 1970 ali za 4,6 odst. več inozemskih turistov pa 163.781 v letu 1971 v primerjavi s 173.645 v letu 1970 ali za 5,6 odst. manj. Skupno je potemtakem prišlo lani k nam 344.933 turistov v primerjavi s 346.735 v letu 1970 ali za točno 1 odst. fnanj. Podatki glede bivanja oz. nočitev teh turistov pri nas pa so naslednji: italijanski turisti so dali lani 360.453 dnevnih prisotnosti v primerjavi s 352.551 v letu 1970 ali za 2,2 odst. več tuji turisti pa 280.342 v primerjavi z 284.855 ali za 1,2 odst, manj, skupno torej 640.795 lani v primerjavi s 637.406 v letu 1970 ali za 1 odst. več. Kakor že odv. Berce, tako je tudi prof. Cumbat v svojem poročilu ugotovil, da so na skrčenje turističnega prometa tujcev vplivali v glavnem Jugoslovani, ki predstavljajo kar 45,5 odst. dnevnih prisotnosti tujih turistov pri nas in katerih število se je lani v primerjavi z letom 1970 skrčilo za 9,9 odst. Razloge za to skrčenje je treba vsekakor iskati v dvojnem razvrednotenju dinarja v lanskem letu in s tem v zmanjšani kupni moči jugoslovanskih turistov, ki prihajajo v naše mesto v glavnem kot kupci in manj kot turisti v pravem pomenu besede. Toda zmanjšalo se ni samo število Jugoslovanov temveč tuV Avstrijcev in Nemcev, kar pa je treba pripisati zlasti kampanji, ki jo je sprožil nemški tisk lansko spomlad v zvezi z okuženjem oziroma onesnaženjem naše obale. Zaskrbljenost povzroča po drugi strani tudi zastoj ameriških turistov v primerjavi z njihovim postopnim naraščanjem v preteklih letih, kar je toliko bolj občutno, ker prinašajo ameriški turisti v deželo največ tuje valute in so tudi na prvem mestu glede turistične kvalitete. Nasprotno se je povečalo število francoskih turistov za 16,8 odst. pri prihodih in za 23,6 odst. pri dnevnih prisotnostih, švicarskih za 13,1 pri prihodih in za 13,3 pri dnevnih prisotnostih, dalje belgijskih, angleških, irskih, skandinavskih, portugalskih, OOOOOOCOOOCfOOOOOOOOOOG ANSAMBEL MIHE DOVŽANA MOJ OČE Moij oče Pretesni čeveljčki Vesele citre Pozabiti ni moč Spet doma Kmalu Ko so vozile kočije Ljubi očka Ob Bohinjskem jezeru Lahko noč Naša punčka Jeseniška polka oooooooooooooooooooooo španskih, brazilskih, južnoafriških, avstralskih in drugih. Povprečna dnevna prisotnost italijanskih turistov v našem mestu je znašala 1,98 dneva, inozemskih turistov pa 1,71 dneva na osebo. Hoteli so imeli lani povprečno 0,5 odst. več gostov kot v letu 1970. Ti podatki dokazujejo, kot ugotavlja tudi prof. Cumbat, da vodijo turistični tokovi mimo našega mesta onkraj meje in da je turizem pri nas če ne že v občutnem nazadovanju, pa prav gotovo v zastoju. Žal tudi predvidevanja za letošnjo sezono niso ugodna, toliko bolj, ker je po revalvaciji težkih valut in dvojni devalvaciji dinarja postala sosedna Jugoslavija še bolj privlačna za tuj turizem. Kaj namerava Avtonomna letovi-ščarska in turistična ustanova narediti, da bi ublažila ta malo rožnata predvidevanja? Predvsem ustanova že sedaj tesno sodeluje s Pokrajinsko turistično ustanovo, s sorodno ustanovo v Sesljanu in z deželnim odborom za kolektivi« propagando v tujini pri obsežni propagandni akciji, ki zajema dnevnike in periodične liste zahodne Evrope, specializirane revije, programe, potovalnih agencij, italijanski teden v Gradcu, velesejme na Dunaju, v Zagrebu, v Bruslju in festival v Luksemburgu. Prav jutri pa bo odpeljal iz Trsta na novo opremljeni reklamni avtobus na okrog 5.000 km dolgo pot s postanki v Avstriji, Nemčiji, Nizozemski, Belgiji, Franciji in Švici. Med potjo bo razdeljeval propagandno gradivo v raznih jezikih, s svojimi panoji pa seznanil javnost s prirodnimi lepotami in zanimivostmi našega področja. Prek EPT je ustanova naročila ilustrativno publikacijo o trfci-ški pokrajini v 12 .jezikih in še vrsto drugih reklamnih publikacij za turiste. Kolikor je v njeni moči, bo ustanova tudi letos sodelovala pri nudenju gostoljubnosti ter nakazovala finančne prispevke za razne kongrese, zasedanja in zborovanja, ki bodo letos v našem mestu. Na koncu svojega poročila o tun stičnem položaju se je prof. Cumbat dotaknil tudi konzorcija za razvoj tržaške obale, h kateremu je ustanova pristopila že leta 1969, moral pa je ugotoviti, da se napovedi o učinkovitosti tega konzorcija niso uresničile. Glede raznih drugih dolgoročnih obveznosti, za katere so se še lani nakazovale možnosti, pa se je Av- tonomna letoviščarska in turistična ustanova znašla z davčno reformo, ki ukinja posebno pomoč v ta namen, ki zmanjšuje dohode ustanove za 90 odst., v hudih težavah. Spričo negotovosti, v kolikšni meri in kdaj bo država ta primanjkljaj nadomestila z drugimi prispevki, se je moralo upravno vodstvo ustanove odreči vsem dolgoročnim obveznostim, med katerimi so kongresna dvorana, vzpenjača morje - Kras, tlakovanje Trga Unita itd. in se omejiti le na izvršljive in kratkoročne načrte. Med te sodijo ure- laže stekel zlasti v trenutku, ko bi bil usposobljen za reden promet krožni železniški predor pod mestom, ki bo kakor znano povezoval luško področje pod Skedn jem z glavno progo med Rojanom in Barkov-ljami. Po sedanjem pravilniku je lesno skladišče usposobljeno za promet z neobdelanim in rezanim lesom, kar močno omejuje izbiro blaga, na razpolago poslovnim ljudem. Združenje trgovcev je zaradi tega predlagalo ministru za finance, naj bi izdal dovoljenje za manipulacijo tudi drugih vrst lesa in lesnih izdelkov ter sorodnih industrijskih proizvodov, kot so vezane plošče in drug podoben material (razen okvirjev za slike in zrcala, zabojev, kletarske posode itd.). Letos bodo obnovili carinarnico ob vhodu na lesno skladišče, sčasoma pa si namerava združenje trgovcev z lesom postaviti v okviru proste cone tudi lasten urad. Te dni je šla čez škederosko lesno skladišče nenavadna pošiljka 130 vagonov starega pohištva, ki so ga Židje iz Poljske odnesli s seboj ob svojem odhodu v Izrael. S COLA V Splitu j« umrl rojak Miro Guštin Star komaj 46 let .je 18 t.m. nenadoma preminil v daljnem Splitu naš rojak Miro Guštin iz Štar-šinove družine. Pokojnik se je že knt osemnajstletni mladenič vključil v NOB in ostal v vojski tudi po osvoboditvi. Bil .je zelo nadarjen, tako da se .ie po vojni izšolal v vojaških vedah in naglo napredoval. Imel je čin majorja oziroma kapitana korvete pri jugoslovanski vojni mornarici in vse ie kazalo, da bo v vojaški karieri še daleč prišel. Toda kruta usoda mu je pretrga- JUBILEJ DVEH ZGLEDNIH SLOVENCEV ZLATA POROKA ZAKONCEV KARLE IN MIRKA ŠČUKE ročne načrte. Men te sodijo ure-1 roua Kruta usoaa mu je pretrga-ditev prostora pred stolpom Cucher-1 la nit življenja in v ponedeljek so na, namestitev svetlobnih cestnih znakov in smerokazov, osvetlitev cerkvenega stolpa v Ul. R. Manna, čiščenje Krasa (zanimivo je, d'j so že naročeni sodčki za odpadke, ki bi jih morali postaviti vzdolž cest proti meji, že drugo leto v sklad-niščih Javne čistoče), vzdrževanje Gradu Sv. Justa, zelenih področij na griču Sv. Justa in prostora nad Rimskim gledališčem. Poleg tega bo ustanova ponovno posredovala pri novo ustanovljenem občinskem organu, ki skrbi za urejanje prometa v mestu, da bi uredili vsaj v visoki sezoni posebna parkirišča izključno za inozemska vozila. aa spremili k zadnjemu počitku. Na pogreb so prišli tudi njegov oče in brat z družino, ki so se v tem tako težkem trenutku lahko prepričali, kako je bil pokojni Miro priljubljen med svojimi tovariši. Krsto, za katero se je zvrstila množica ljudi, so nosili mornariški kapitani. častna četa mornarice pa je ob odprtem grobu izstrelila salvo v zadnji pozdrav. Vest o Mirovi smrti, .je. bolestna odjeknila med vaščani, še posebno pa med prijatelji in, vsemi, ki so ga poznali. Žalujočim ostalim s Cola in pokojnikovi ženi ter obema otrokoma naše iskreno sožalje! Pred petdesetimi leti, in sicer 26. februarja leta 1922, sta si v Bar kovljah pred tedanjim domačim župnikom Kjudrom obljubila večno zvestobo Karla in Mirko Ščuka. Od takrat si današnja slavljenca že dolgih petdeset let delita vse dobro in slabo, kar ga prinaša skupno življeaie. Mirko ščuka se je rodil 18. julija 1895 v Trstu v zavedni slovenski delavski družini. Po končani šoli se je leta 1910 zaposlil kot uradnik v nekem spediterskem podjetju. Lahko bi bil dobil boljšo službo, ker pa je bil zaveden Slovenec in si ni pustil poitalijančiti priimka in se ni hotel vpisati v fašistično stranko, se je pač moral zadovoljiti s službo, ki jo je dobil. Leta 1938 je prevzel v najem znano gostilno «Alla Capuzzera* pri Sv. Ivanu, v kateri je delal do leta 1960, dokler se ni umaknil in stopil v pokoj. Že kot mladenič je bil Mirko včlanjen v razna slovenska društva, dokler jih niso fašisti ukinili. Bil je pril «Sokolu», pevec v društvu «Ilirija» in dolgo let je vodil mladinsko društvo «Parma* pri Sv. Jakobu. Vsak večer je iz mesta pe šačil k Sv. Jakobu na razne sestanke in prireditve. Ker je stanoval v centru mesta, je vedno zahajal tu di v Narodni dom - Balkan, saj, kot nam je sam dejal, «je bil Narodni dom, moj drugi dom*. S svojo družico Karlo se je spoznal na neki prireditvi v Narodnem domu v Rojanu, kamor je Karla večkrat zahajala s svojimi prijateljicami iz Barkovelj. Prvo svetovno vojno je moral Mirko k vojakom. Poslali so ga v Galicijo, kjer je leto dni prečepel po jarkih, nato pa padel v rusko ujetništvo. Tedaj se je začelo njegovo tavanje po raznih krajih Ru sije ter se na koncu vojne srečno vrnil domov. Za časa narodnoosvobodilne vojne je Mirko mnogo pomagal in delal na terenu za našo stvar in bil po vojni tudi odlikovan z redom «za-sluge za narod*. .Njegova.,žena Karla,.Urbančič-se je rodila 4. novembra 1896 v Bar-kovljah. Ko je dokončala slovensko šolo v tem predmestju, sd je poiskala službo, in sicer v tobakar-ni, kjer je dolgo let delala tudi ........................................................................................................................................miiiiiimi....i.......i....... RAZPLET AFERE «ČASAR» V PIRANU Volivci izrekli nezaupnico predsednici piranske občine Razsodba proti Časarju bo izrečena sredi tedna Predsednica Jolanda Kos ne namerava odstopiti DAROVI IN PRISPEVKI V počastitev spomina mame Anice Kralj-Mesesnel daruje Sonja Prinčič z družino 2.000 lir za Dijaško matico. Bivši borci in aktivisti s Proseka darujejo namesto cvetja na grob kapetana JLA Alojza Ravberja - Egona 10.000 lir za šolo spomenik NOB v Cerknem in 6.000 lir za spomenik padlim v NOB na Proseku. V spomin pok. moža Ivana in pok. sina Jožefa daruje V. Verša 3.000 lir za spomenik padlim partizanom na Proseku. V počastitev spomina svojih pokojnih staršev, brata Dušana, sestre Slave in sestrične Marije Sosič daruje Mirko Pečar 5.000 lir za spomenik padlim v NOB v Bazovici. Za spomenik padlim partizanom v Križu s0 darovali: Bruno Hutter, Nabrežina 10, 10.000 lir, Zmago Košuta, št. 213. 5.000 lir, Francka Pahor, št. 251, 10.000 lir, Alojz Bogateč, št. 485, 4.000 lir, Dominik Sedmak, št. 249, 10.000 lir, Mina Tence, Topliška 18, Ljubljana, 10.000 lir, Mario Sedmak 1.000 lir, Drago Košuta, Nabrežina 20, 3.000 lir, Josip Kralj, št. 337, 5.000 lir, Ana Bogateč, št. 176, 1.000 lir, Fausto Tamborlin 2.000 lir, Nino Bužeti 2.000 lir, Nino Pertot, Barkovlje, 2.000 lir, Srečko Košuta 1.000 lir, Giorgio Lenari 1.000 lir, Kristina Tence. št. 249. 10.000 lir. Ivan Caharija iz Zgonika daruje 5.000 lir za športni krožek «Kras». V počastitev spomina pok. Jakoba Žerjala iz Boljunca daruje nečak Benedikt iz Boršta 5.000 lir za PD «Slovenec» ter 5.000 lir ŠD «Breg». Ob 7. obletnici smrti Cijiia Škerlja darujejo sestre in brat 3.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. Pavle Srebotnjak darujejo družine Mahnič, Močnik in Šain 12.000 lir za Slov. dobrodelno društvo. V počastitev spomina ljubljene mame Pavle vd. Srebotnjak darujeta hčerki 20.000 lir za Slov. dobrodelno društvo in 20.000 lir za Dijaški dom. V počastitev spomina staršev Ma-ri'e in Ivana Rijavec ter brata Mirka darujeta hčerki oziroma sestri 7.000 lir za Dijaško matico. Za slovensko osnovno šolo «Oton Župančič* pri Sv. Ivanu so prispevali: Ruppel Danijela 1.000 lir, Zobec Pavel 1.000 lir, Lenardon Angela 1.000 lir, Dovgan Štefanija 1.000 lir, Dovgan Adriana in Fulvio 2.000 lir. Čok Danijela 1.000 lir, Zocchi Arianna 2.000 lir, Kafol Martina 5.000 lir, Zettin Sergij 3.000 lir, Živec Karel 1.000 iir, Kravos Kajetan 2.000 lir, Furlani Edvin 1.000 lir, Ferluga Graziano 1.000 lir. de Walderstein Peter 3.000 lir, Slokar Martina 10.000 lir, Brana Igor 5.000 lir, Cergol Rada 1.000 lir, Kranjc 1.000 lir, Prezzi Tatjana 2.000 lir. Gruden Marko 5.000 lir, družina Cassetti 5.000 lir, družina Kante 1.000 lir, družina Siganec 1.000 lir, čok Emil 2.000 lir. Za spomenik padlim v NOB iz Skednja, od Sv. Ane in s Kolon-kovca so darovali: Franc Bole 500 lir, Rudi Skorja 2.000 lir, Milka Giorgi 1.000 lir, Marija Gabrieli 3.000 lir, Caterina Tavella 5.000 lir, Albin Hrvatič 1.000 lir, Carlo Gattinoni 2.000 lir, Mario Sluga 5.000 lir, Roberto Savi 1.000 lir, Franko Cerkvenič-Metlika 1.000 lir, Giacomo Matcovich 1.500 lir Celestina Kosmač 2.000 lir, Marina Paklič-Pregarc 2.000 lir. Gina Prodan 1.000 lir, Danilo Kobec 5.000 lir, Peter Petaros 1.000 lir, Franco Cri-scenti 3.000 lir, Aurelio Ina Kariš 5.000 lir, Alojz Cerkvenič 2.500 lir, Marčeln Križman 5.000 lir, Edviga Verk 1.000 lir, Pino Danieli 2.000 lir, Roman Gerbac 5.000 lir, Marto Vesnaver 1.000 lir, N.N. 1.000 lir, Pina Giorgi 1.000 lir, Pepi Lorenzi 5.000 lir, Josipina Polli 2.000 lir, Ferdinand Škabar 2.000 lir. V počastitev spomina ob 2. obletnici smrti nepozabnega Zdravka Pregarca daruje sestra Sonja z možem Justom Colja 5.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Skednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca. V isti namen darujejo Melita, Ljonka in Silva 5.000 lir za Planinsko društvo v Trstu. Ob priliki zlate poroke Karle in Mirka Ščuke je zbrala vesela družba 16.500 lir za Dijaško matico. Ob 5. obletnici smrti Viktorja Škerlavaja daruje žena Rafaela 2.500 lir za ŠD Polet in 2.500 lir za openski zbor. Vse kaže, da bo piranska afera v nekaj dneh dobila svoj raizplet. Pred senatom koprskega okrožnega sodišča se končuje razprava proti bivšemu načelniku oddelka za gospodarstvo piranske občine Jožetu Časarju, na kateri ni govora samo o Časarjevih prekrških, ampak tudi o nesatnonpravniih metodah, ki se jih je posluževala občinska skupščina in njeni organi. Sodbo bodo izrekli v prvi polovici prihodnjega tedna. Medtem je predsednica piranske občinske skupščine dobila tudi prvo javno nezaupnico. Sinoči so namreč v Piranu organizirali zbor občanov desetih volilnih enot ter s tajnim glasovanjem izrekli neza upnico predsednici. Občani so pravzaprav glasovali za dve alternativi — ali naj se ji izreče samo javna kritika in lahko še naprej opravlja svojo dolžnost, ali pa naj se ji izreče javna kritika in nezaupnica, ki bi bila hkrati tudi nezaupnica vodilni garnituri in tudi občinski politiki kot taki. Za drugi predlog, to je za nezaupnico, je glasovala večina prisotnih volilnih u-pravičencev, to je 192, samo za javno kritiko je glasovalo 59 občanov, medtem ko je bilo 7 glasovnic neveljavnih. Pred glasovanjem je bila v Tartinijevem gledališču dokaj burna razprava, na kateri je večina dis-kutantov ostro grajala občinsko zemljiško in stanovanjsko politiko ter razne ekscese, ki so povečali že tako pereč problem socialne diferenciacije v občini. Diskutanti so naslovili tudi vrsto očitkov na račun predsednice in ozke skupino okrog nje, ki je odločala o vseh bistvenih vprašanjih, mnogokrat mimo mnenja političnih organizacij ter mimo želja in teženj volivcev. Ta skupina je tudi vodila politiko zaviranja integracijskih procesov tako znotraj občine kakor tudi na obali. V razpravi so tudi poudarili, da morajo vsi odborniki položiti račun o svojem delu, ugotovili bodo stopnjo njihove odgovornosti, hkrati pa tudi razjasnili morebitne primere materialnega okoriščanja. Občanom so predložili obsežno in skrbno pripravljeno gradivo o celotni zadevi vključno z zadnjimi sklepi skupščine in s stališči ob- činskih in obalnih družbeno politič-1 opravil v Gorici, medtem ko .je nih organizacij. V zvezi s temi skle-1 medicino študiral v Ljubljani in v pi je posegla v razpravo tudi pred sednica Jolanda Kos, ki je odločno izjavila, da ne namerava odstopiti. Po njenem mnenju je skupščina osvojila kritiko Zveze komunistov ter sprejela vrsto sklepov, da se odstranijo pomanjkljivosti. Zato tudi ne vidi vzroka za svoj odstop, niti za odstop skunščine. Jolanda Kos je ocenila diskusijo posameznih udeležencev zbora kot enostransko in neargumentirano, predvsem pa, da niso upoštevali ogromnih naporov, ki so jih vložili v razdobju intenzivne turistične izgradnje. Tajne volitve pa so pokazale, da njene besede niso prepričale večine udeležencev, oziroma, kakor je rekel eden izmed diskutan-tov: ne zanikamo velikih naporov skupščine, toda mimo napak ne moremo iti molče in nekdo mora zanje odgovarjati. V prihodnjih dneh se bodo zvrstili zbori občanov tudi po vseh drugih krajih občine, to je v Portorožu, Luciji, Strunjanu, Sečovljah, na podeželju ter v kolektivih delovnih organizacij. L. O. Zadnje slovo od uglednega zdravnika dr. Ljudevita Čebohina V Piranu so položili k zadnjemu počitku znanega primorskega zdravnika dr. Ljudevita Čebohina. Velika udeležba na pogrebu je izpričala njegovo priljubljenost ne samo med obalnim in primorskim prebivalstvom, ampak tudi širom po Sloveniji in v zamejstvu. Pokojnikov lik sta orisala v imenu koprske podružnice slovenskega zdravniškega društva primarij dr. Marko Kolenc in v imenu piranskega internega oddelka splošne bolnišnice Koper primarij dr. Vojteh Pertot. Govorite pa je tudi predstavnica piranske šole za srednje medicinske sestre, kjer je pokojnik prenašal svoje bogato medicinsko znanje na mlade kadre. Dr. Ljudevit Čebohin se je rodil leta 1899 v Kozini, gimnazijo je Krakovvu na Poljskem. kj°r je tu di promoviral in dobil prvo službeno mesto. Leta 1932 se je vrnil v Ljubljano, kjer se je začel specializirati v interni medicini. Že v prvem letu vojne se je vključil v OF, kjer je skupaj z dr. Kaminom in z dr. Magajno organiziral različne akcije, zlasti zdravljenje bolnih partizanov. Po svoboditvi je nekaj let delal v Trbovljah, leta 1954 pa se je vr nil na rodno Primorsko, ki ji je ostal zvest do svoje smrti. Dr Čebohin je prevzel v Piranu vodstvo internega oddelka in v dolgi vrsti let dosegel s svojo zdravniško ekipo pomembne uspehe. Bil je visoko cenjen v zdravniških krogih zaradi svoje strokovnosti ter tovarištva pr: prenašanju znanja, vsestransko pa je bil priljubljen tudi pri pacien tih, za katere je poleg zdravniške pomoči tudi zmeraj našel toplo be sedo. Njegova osebnost zd. s-vnika — strokovnjaka in človeka — bo primorskemu ljudstvu ostala v živem spominu. Prav tako pa se ga bodo živo spominjali zamejski Slovenci, med katerimi so bili številni njegovi pacienti. L. O. po {»roki. Karla je vedno bila ob strani možu ter mu pomagala in delala kot pridna kuharica, ko sta prevzela gostilno. Od leta 1960 živita v Borštu, ker sta si pač zaželela živeti v slovenski vasi, med svojimi ljudmi, zato sta si zbrala to lepo, mimo slovensko vasico v Bregu. Jubilanta sta naročnika našega dnevnika od vsega začetka. Čestitkam njunih sorodnikov, prijateljev in Borštanov se pridružujemo ob njunem jubileju tudi mi in jima kličemo še mnogo srečnih zdravih let. M. M. Nagrade zaslužnim uslužbencem Lloyda Predsednik tržaškega Llcyda je sinoči podelil nagrade 40 uslužbencem skupine Finmare, ki so zaslužni zaradi dolgoletne delovne dobe. Najvišjo nagrado — zlato sidro in zvezdo — so podelili kapitanu Rodolfu Sangulir.u, ki je dopolnil 35. leto službe. Podelili so tudi 129 študijskih nagrad sinovom uslužbencev Lloy-da. V spomin inženirju Andreju Burgerju Prejšnjo nedeljo smo položili t prerani grob na piranskem pokopališču inž. Andreja Burgerja. Pokojni Andrej .je umrl v avtomobilski nesreči ne daleč od Pirana, v petek zjutraj, 18. februarja, ko se ie vračal s službenega potovanja v Trst. Na zadnji poti so ga nosili potrti njegovi bivši sošolc — štirje kapitani — za krsto je stopala njegova soproga dr. /.»ra, pokojnikova mati, številni bivši sošo'ci in bivši profesorji. Pokojni Andrej se je rodil leta 1928 v Postojni, kjer je končal osnovno šoio in obiskoval eirruiazito. Prav pred 2o. leti, ko smo ustanovili prvo slovensko pomorsko šolo v Semedeli pri Kopru, je prišel mladi Andrei iz postojnske eimna-zije v Koper, da bi nada!|evai študij na pomorski šoli. saj ga le morje, kot je večkrat izjavil vedno vabilo. V kratkem :asu ie pokazal, da je ubral pra'o oot in hitro so ga vzljubili sošolci, profesorii oa so zelo cenili njegov« sposobnosti in vrline. Mladi Andrvi ie bil res nadarjen in vsestranski bister dijak. Po uspešno opravljate maturi na pomorski šoli se ie vpisal na zagrebško univerzo kjer ie promoviral in postal diplomirani inženir. Poln življenja in mladostnega žago-na se je najprej zaposlil v piranski ladjedelnici. Kaj kmalu ie prešel v službo k Splošni plovbi v Piranu in bil dolga teta najprej inšpektor. potem tehnični direktor in nazadnje tehnični sveto ,alec. P-» kojni inženir Andrei, čeprav komaj 44-letni, je bil izredno sposoben strokovnjak ki ga ne bo zlepa m»-Roče nadomestiti V svojem, delu j« bil vesten, vztrajen in odločen. Dragega prijatelja Andreja bomo bivši sošolci in bivši profesorji zelo pogrešali. Kako radi bi. da bi te dni z znami praznoval 25-ietnieo ustanovitve prve slovenske pomorske šole, katero ie tako 1 iubil Dragega prijatelja bomo ohranili za vedno v spominu Dr. Franc Škerlj hotel sahotin nova gorica solkan telefon 21-079 Prenovljen In razširjen hotel s sodobno opremljenimi sobami, bifejem, kavarno, restavracijo in banketnimi sobami za zaključene družbe. Glasba za ples vsako soboto, nedeljo in o praznikih. Prvovrstno pripravljene jedi in pristna domača vina. TRST - UL Boccaccio 3 Telefon 414161 TOVORNI PREVOZI POŽAR ARTEMIO V vse Kraje tud i t inozemstvo GORIŠKI DNEVNIK • >•;/* '/'/Z"-;.. ; HDIO ElliEf vmm NEDELJA, 27. FEBRUARJA PONEDELJEK, 28. FEBRUARJA TRST A 8.15. 10.15, 13.15, 14.15, 17.15, in 20.15 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Schubert: sonata za čelo in klavir; 10.15 Poslušali boste; 10.45 Za dobro voljo; 11.15 De Mattia: Mali rudar; — drugi del; 11.35 Ringa raja za naše malčke; 11.50 Vesele harmonike; 12.30 Staro in novo v zabavni glasbi; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Klik klak — radijska revija; 15.05 Lesjakov kvartet; 15.20 »Rafael* igra v 3 dejanjih: 17.00 Šport in glasba: 18.45 Harmonija zvokov in glasov; 19.45 Mali ansambli; 21.00 Iz slov. folklore «Ljudske pesmi*; 21.20 Semenj plošče; 22.00 Nedelja v športu. TRST 8.30 Kmetijska oddaja: 9.30 Maša; 10.30 Tržaški motivi: 14.00 O-krogla mdza o aktualnem tržaškem vprašanju. KOPER 6.30, 7.00. 12.30, 14.30, 19.15 in 22.30 Poročila; 6.40 Jutranja glas- ba: 7.00-14.30 Program v italijanščini; 14.30-17.00 Regionalni program v slovenščini; 14.40 Sosedni kraji in ljudje; 15.00-17.00 Nedeljsko srečanje; 15.00 Glasba po željah: programi tedna in pisma poslušalcev: 16.00 »Samoupravni a-mandmaji v praksi*; 16.15 V ritmu polke in valčka; 19.00-19.30 Program v italijanščini: 22.15-23.00 Program v italijanščini. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 12.00, 20.00 Poročila; 7.00 Jutranja glasba; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.30 Maša; 10.15 Oddaja za vojsko; 11.35 Rediteljski krožek; 12.00 Plošče; 13.15 Spored s P. Baudom; 14.00 »II gamberet-to* s P. Franchi in C. Ingrassio; 14.30 Plošče; 15.30 Popoldan z Mino: 16.00 Prenos z nogometnih i-grišč; 17.00 Nadaljevanje z Mino; 17.28 Variete z G. Bramie-rijem; 18.15 Nedeljski koncert; 19.30 TV glasba; 20.25 Odhod in prihod; 21.15 Jazz. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 9.30, 17.25, 18.30, 22.00 Poročila: 7.40 Pojeta Dominga in Caiani; 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete; 11.00 Konec tedna z Raffaello; 12.00 Športne novosti; 12.30 Kvizi narobe; 13.35 »Alto gradi-mento*; 14.30 Popevke; 15.00 Preizkušajo se diletanti; 16.25 in 18.00 Plošče; 17.00 Športna nedelja; 18.40 Spored z Villaggiom; 20.10 Operni svet; 21.30 Vdova je vedno vesela?; 23.05 Lahko noč Evropa. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.10 Arabdla — komedija v 3 dej.; 15.30 Fedra; 16.50 Koncert Takar,., yošija Wananija in Enrica Linia: 19.15 Vsakovečemi koncert: 20.45 Poezija v svetu. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00. 15.00, 17.00, 19.30, 22.00 in 23.00 Poročila: 8.05 Veseli to. bogan; 9.06 Koncert iz naših krajev; 10.05 Še pomnite, tovariši... Alojz Ravbar: O sestavu španskih prostovoljcev; 10.25 Pesmi borbe in dela; 11.00 Turistični napotki za naše goste iz tujine; 11.15-13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Nedeljska reportaža; 13.50 Z domačimi ansambli; 14.05 Zvoki z velikimi zabavnimi orkestri; 14.30 Humoreska tega tedna - J. Oseka: Krila; 15.05 Nedeljsko športno popoldne; 17.05 Iz opernega sveta; 17.30 Radijska igra: Evald Flisar: »Ukradena hiša*; 18.20 Lahka glasba; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 »V nedeljo zvečer* (zabavno-glasbena oddaja); 22.20 Melodije za lahko noč- ITAL. TELEVIZIJA 11.00 Maša; 12.00 Nedelja opoldne; 12.30 Igra poklicev; 13.30 Dnevnik; 14.00 Poljedelska oddaja; 15.00 Prenos športnega dogodka; 16.45 TV za otroke; 17.45 Rezultati ital. nogometnega prven-stvač 18.00 Variete s Pisujem; 19.00 Dnevnik; 19.10 Prenos nogometne tekme; 19.55 šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 TV priredba romana Dostojevskega »Besi*; 22.15 športna nedelja. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Spored s F. Sinatrom; 22.25 Anketa o upokojencih KOPRSKA BARVNA TV 19.45 Ornitologi ja; 20.15 Risanke; 20.30 »Prijateljica* A. Lat-tuade, L. Gastoni in E. Marti-nelli. TRST A 7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 14.15, 14.15, 17.15, 20.15, 23.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole: »Ivan Tavčar*; 12.10 Pomenek s poslušalkami; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.50 Slavni orkestri; 19.10 Odvetnik vsakogar; 19.45 Polifonski zbor RAI; 20.00 Šport; 20.35 Pesmi brez zatona; 21.00 Tavčarjev »Sestanek*; 21.20 Orkestri; 21.40 Slov. solisti; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Folklorni dokumenti; 15.50 Verdi: Emani. KOPER 6.30, 7.00, 12.30, 14.30, 19.15 in 22.30 Poročila; 6.40 Jutranja glasba; 7.00—14.30 Program v italijanščini; 14.30-17.00 Regionalni program v slovenščini; 14.40 Reklame in zabavna glasba; 15.00-15.30 Prenos RL; 15.30 Naši zbori pojo; 16.00 Primorski dnevnik; športni pregled; 16.20 Od popevke do popevke; 16.40 Naši solisti in ansambli - duo flavtist Miloš Pahor in klavičembalistka Dina Slama; 19.30 do 22.15 Prenos RL. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 14.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Radio za šole; 12.10 Sanremo 1972; 13.15 Hit Parade; 14.00 Veselo popoldne; 16.00 Otroški kotiček; 16.20 Za vas mlade; 19.10 Kulturna oddaja; 20.20 Odhod in prihod; 21.15 Pregled knjižnega trga; 21.55 Glasbena fantazija. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 19.30, 24.00 Poročila; 7.40 Pojeta Feli ciano in O. Berti; 8.40 Operni odlomki; 9.35 Zvoki in barve orkestra; 9.50 Radijska priredba; 10.05 Popevke; 12.40 «Alto gradimento*; 14.00 in 15.00 Plošče; 16.00 Draga RAI; 18.40 Vprašaj; 19.»0 »Nonna Jockey»; 20.10 »Supercampionissi-mo»; 21.00 Plošče; 22.40 Radijska priredba; 23.20 Lahka glasba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Lisztov poem; 11.45 Ital. sodobna glasba; 12.20 Plošče; 13.00 Medigra; 14.30 Včerajšnji in današnji izvajalci; 15.30 Hassejevi »Romarji*; 18.45 Mali planet; 19.15 Vsakovečemi koncert; 20.30 Prenos iz Saarbruokna. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00. 15.00, 16.00, 17.00, 18.00, . 19-30, 22,00, 25-90 ta.2.4.00 Poroči-., la; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 9.20 Cicibanov svet; 9.40 Z velikim zabavnim orkestrom RTV-Ljubljana; 10.20-12.00 Pri vas doma; 12.10 Jakov Gotovac: »Orači* - simfonična meditacija (Simfonični orkester jugoslovanske RTV; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam... 14.10 Med zbori P. I. Čajkovskega in Cezarja Cuia; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Glasbeni intermez-zo; 15.40 Iz del Nacia Herba Brow-na; 16.00 »Vrtiljak*; 16.40 Z orkestrom Heint Hotter; 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne; 18.15 Lepe melodije; 18.35 »Interna 469»; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Henčka Burkata; 20.00 Giacomo Puccini: «Mada-me Butterfiy» (stereo); 22.15 Za ljubitelje jazza; 23.05 Literarni nokturno. ITAL. TELEVIZIJA 10.30 TV v šoli — ponovitev; 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Anketa o poklicih; 13.30 Dnevnik; 15.00 TV v šoli: tečaj anglešči- ne; 16.00 Srednja šola; 16.30 Višja srednja šola; 17.00 TV za najmlajše: Igra stvari; 17.30 Dnevnik 17.45 TV za otroke: Svet v slikah; 18.10 Trije razi-granci; 18.35 Risanke; 18.45 Na knjini polici; 19.15 Kulturna oddaja; 19.45 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik: 21.00 Celovečerni film «L’ultima caccia*. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 »Danes bomo govorili o...»; 22.15 Simf. koncert. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Leo, lovec na leve; 20.15 Poročila; 20.30 Glasbena oddaja; 21.15 Dolina krajev »Velike pustolovščine*. KLJUB OBIČAJNIM ZAGOTOVILOM Še vedno težave z uvozom blaga po železnici iz «tretjih» držav Železniška zveza med Gorice in Novo Gorico še vedno zapostavljena Socialisti obdolžujejo deželne železniške funkcionarje zavlačevanja Smo že na koncu februarja in pogodba med italijanskimi in jugoslovanskimi železnicami za stalni prevoz blaga, namenjenega v tako imenovane tretje države, čez gori-ški> železniški prehod, ni še podpisana. Pred približno mesecem dni, ko je iz Nove Gorice prispel v Gorico prvi vlak s tovorom poljske živine, so pristojni organi dejali, da je to prva izmed rednih pošiljk blaga iz tretjih držav. Dejansko so prispele v naslednjih dneh še druge pošiljke blaga in živine, manjkal pa je uradni akt, ki bi dovoljeval take prevoze. Prevoz blaga na relaciji Gorica-Nova Gorica je bil namreč doslej dovoljen le za blago iz Jugoslavije in namenjeno v Italijo ali obratno, ne pa za blago iz kake tretje države ali namenjeno v tako drža- vo. Goriški gospodarski in politični krogi so si zaradi tega večkrat prizadevali, da bi do takega dovoljenja prišlo, vendar so vedno našli v osrednji železniški upravi v Rimu zaprta vrata. Vse to na prigovarjanje tržaških gospodarskih krogov, ki hočejo imeti monopol nad uvozom blaga, zlasti živine, iz držav, ki leže onstran Jugoslavije. Medtem pa sta obmejni železniški postaji na Proseku in v Pon-tebi prenasičeni. Spominjamo se še položaja, ki je bil na vseh italijanskih železnicah v januarju, ko niso mogli sprejemati tovornih vlakov iz tujine, ker so bile običajne železniške poti v Italiji, zlasti ob mejalh, prenasičene. Kljub odločna prepovedi, ki je za Gorico veljala v stoodstotni meri, pa so v ■lllllllllllintllinilllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIUIIUUnillllllllllllllllllllllllllllHIIHKIHIIIIHMIIIIMIH JUTRI SEJA OBČINSKEGA SVETA Poimenovanje šok po Ivami Trinku in povišanje najemnine za šole Proučitev načrta za polivalenten socialni center v Ul. Baiamonti • Gradnja bazena na Rojcah Kot srno že poročali je občinski odbor v Gorici sklical sejo občinskega sveta za jutri, v ponedeljek ob 18.30. Poleg še preostalih točk s prejšnjih dnevnih redov, so za to se jo pripravili še nov dnevni red, na katerem je med drugim sklep občinskega odbora za gradnjo pokritega in odkritega bazena na Rojcah, za kar je določenih 270 milijonov lir. Med drugim bodo nadalje obravnavali tudi povišek najemnine za slovensko nižjo srednjo šolo v Ul. Randaceio, za tamkajšnjo osnovno šolo in vrtec ter za šolske prostore v Ul. Croce, kjer je prav-tako višja srednja šola, osnovna šola In vrtec. V vseh teh primerih bodo odobrili novo najemno pogodbo. Na dnevnem redu je tudi razprava o večstranskem socialnem središču, ki naj bi ga uredili v sedanji občinski ubožnici v Ul. Baiamonti, v skladu z okoljem tega zgodovinskega središča In po načrtih inž. Romana iz Firenc. Omenimo naj še. da je na seznamu tudi predlog občinskega odbora za poimenovanje slovenske enotne srednje šole v Gorici po Ivanu Trinku v skladu s predlogom profesorskega zbora te šole resen ti dobijo na glavnem sedežu INPS — Tehnični urad, Viale del-1’Agrieoltura, Rim — EUR. Avto je povozil ženo iz Nove Gorice Včeraj zjutraj ob 8.30 je 36-letni Livio Tacchino iz Gorice, Ul. Orzoni 2, ko se je peljal z avtom fiat 125 s Travnika proti Kornu, podrl v Ul. Carducci pri hišni št. 38 80-letno ženico iz Nove Gorice, Katarino Šinkovec iz Rutarjeve ul. 3, ki je peš prečkala cesto. Ženico so z rešilcem odpeljali v splošno bolnišnico kjer so ji ugotovili udarec v lobanjo, zlom na zatilniku in zlom leve noge. Sprejeli so jo s pridržano prognozo. Zapisnik je napravila izvidni-cestne policije iz Gorice. Trstu našli način uvoza takih vlakov, sicer v manjši meri, kot je to običajno. Pogodbo za prost prehod blaga čez goriški prehod bi bili morali podpisati italijanska in jugoslovanska železnica v teh dneh. Baje je spet prišlo do zakasnitve. Včeraj je o tem razpravljala pokrajinska gospodarska komisija PSI. Na tem sestanku so ugotovili, da je obstajala možnost hitrega podpisa omenjene pogodbe, da pa so v zadnjem trenutku nekateri visoki deželni funkcionarji državnih železnic dokončno rešitev vsaij začasno preprečili. To kljub ugodnemu poročilu jugoslovanskih železnic, ki so pripravljene takoj podpisati pogodbo. Goriški socialisti menijo, da je tako stališče železniških funkcionarjev nelogično in tudi negospodarsko, posebno v trenutku, ko sta mejni postaji na Proseku in v Pontebi prenasičeni, v Gorici pa imamo železniško postajo, ki bi z lahkoto sprejela velike kontingente živine, razbremenila omenjeni u-vozni postaji in istočasno dala nekaj dela Gorici, ter omogočila še več stikov gospodarskega značaja s podonavskimi državami. Gospodarska komisija goriške federacije PSI je zaradi tega zadolžila pokrajinsko tajništvo in osrednje vodstvo stranke, da na pristojnih mestih posredujeta, da se zadeva dokončno reši v interesu go-riškega kot tudi celotnega deželnega gospodarstva. Danes v Gorici skupščina PSI Danes zjutraj bo na sedežu mestne sekcije PSI skupščina članov. Na njej bodo razpravljali o dodatnem sporazumu z ostalimi strankami leve sredine v goriški občini za vodenje občinske politike. Stvar bo zanimiva posebno v času, ko je precej govora o morebitni krizi v občinski upravi. Repertoar EMAC za mesec marec Goriška EMAC pripravlja za mesec marec bogat gledališki repertoar. Prvega marca popoldne bo gledališki ansambel «Teatro uomo» predvajal Aishilovo delo tPerzijan-ci», istega večera bo pa m programu delo Vladimirja Majakomskega «Smeš in «Smešne skrivnosth, ki bosta v mali dvorani UGG, bodo ostar la dela predvajali v gledališču Verdi. V ZVEZI Z ATOMSKIMI MINAMI Odgovor obrambnega ministra doberdobski občinski upravi Minister skuša pomiriti upravičeno vzne. mirjeno prebivalstvo na našem Krasu O atomskih minah na goriškem Krasu se v zadnjih časih mnogo govori. Ni dovolj, da so naše kra-ške planote že tako zavezane zaradi vojaških služnosti, ni dovolj, da so prebivalci teh vasi že tako prikrajšani pri naravnem in ekonomskem razvoju, sedaj se na Krasu pojavlja še strah atomskih min, ki so baje tu postavljene. Doberdobska občinska uprava se je obrnila na obrambnega ministra s prošnjo in zahtevo po pojasnilih o tem vprašanju. Pred kratkim je dobila odgovor, v katerem je rečeno, da se je obrambni minister že izrekel v tem smislu, in sicer v odgovoru parlamentu dne 20. julija 1971. Atomske mine, je dejal takrat obrambni minister, naj bi samo zavirale namišljenega okupatorja; na vsak način pa je njih uporaba podvržena italijanskim političnim oblastem. Obmejno prebivalstvo naj se ne vznemirja zaradi načrtne o-brambne politike, zaključuje takrat- ......................................mn....mlimilllllllm."imnuil.timu VESTI Z ONSTRAN MEJE Zopet pobuda za gradnjo hidroelektrarne Kobarid Kaže, da bo predlog tudi tokrat naletel na odločne pomisleke in odpor zaradi očuvanja naravnih lepot Soške doline Prosvetno društvo « JEZERO » bo imelo JUTRI, 27. februar ja v gosteh amaterski oder s Proseka - Kontovela, ki bo nastopil z veseloigro Pera Budaka v treh dejanjih KLOPČIČ Predstava bo ob 16. uri v prosvetni dvorani. Vabljeni! Živo so še spominjamo polemike o primernosti gradnje hidroelektrarn na reki Soči. Najprej je šlo za hidroelektrarno Trnovo pri Kobaridu, ki bi precej spremenila podobo gornje Soške doline Novo akumulacijsko jezero bi celo zalilo vas Čezsočo. Zaradi odločnega odpora velikega dela slovenske in tudi širše javnosti, so načrt »pustili. Načrti so seveda še zmeraj v predalih podjetja Soške elektrarne v Novi Gorici. Podobna usoda je pozneje doletela tudi nov načrt o gradnji hi aroelektrarne na reki Soči pri Kobaridu. Takšna hidrocentrala bi sicer dajala zelo kakovostno in tudi ceneno energijo, toda zato bi spremenila podobo čudovito lepega območja pri Kobaridu Razprave o gradnji novih hidroelektrarn pa so v zadnjem času ca cestne policije iz .................................................................................................................iiimmim OKROŽNO SODISCE V GORICI Podpiralci prostitucije iz Tržiča so izkoriščali tri mladoletnice Umetniški natečaj INPS Zaročenec je vozil dekle «na delo* v Videm in Verono - Posredovanje sestankov v gostišču v Zdravščini Zavarovalna ustanova INPS razpisuje 9 natečajev za izdelavo petih bronastih opažev, dveh iz raznobarvne keramike in dveh opažev na prosto izbiro. Nagrada za zmagovalce natečaja znaša 27 milijonov lir. Podrobnejša pojasnila lahko inte- Danes praznuje MARIJA GRAVNAR iz Števerjana svoj 60. rojstni dan. Ob tej priliki se je spominjajo in ji čestitajo druž. Ciglič iz Lucerne, druž. Campolni iz Livorna, druž. Kupil iz Štandreža, druž. Modrijan in Garič iz Ljubljane, druž. Dornik iz Gorice ter teta Štefanija m teta Uršula. Čestitkam se pridružuje tudi Primorski dnevnik. Predstavi komedije Branislava Nušiča POKOJNIK napovedani za danes, 27. februarja, in jutri, 28. februarja v Katoliškem domu v Gorici, odpadeta zaradi bolezni v ansamblu. Goriško okrožno sodišče, ki je pretekli petek zvečer zasedalo še preko 23. ure, je med drugim obravnavalo tudi primer 23-letnega Dina Dorsija iz Tržiča, Ul. Argo-nauti 18 in njegovega pajdaša 23-letnega Vladimira Honda iz Tržiča, Ul. Volta 70. Obtožena sta bila izkoriščanja komaj 15-letne M. S. iz Tržiča za prostitucijo. V obtožnici je navedeno, da je Dorsi bil zaročenec omenjene mladoletnice in da jo je navajal k prostituciji v Vidmu, Veroni in drugih krajih pod pretvezo, da si bosta na ta način pridobila denar, ki bi ga potrebovala za poroko. Pri tem mu je pomagal tudi drugi obtoženec Donda. Policiji je prišlo na uho njihovo delovanje meseca julija lani, ko sta se M. S. in njen »zaročenec* Dorsi sprla ter Jo je on zaradi ljubosumja pretepel in ji povzročil poškodbe ozdravljive v 15 dneh. Takrat je posredovala polioiija, pa M. S. ni vložila prijave. To je storila šele naslednji mesec, 12. avgusta la-in v njej podrobno navedla odnose vseh treh in kako so jo izkoriščali ter pobirali denar, ki ga je prejemala od svojih občasnih »klientov*. Pozneje je hotela ženska umakniti obtožbo in je delno preklicala svoje prvotne Izjave v škodo svojemu zaročencu tako, da so prvo razpravo v lanskem novembru pre- kinili in vložili proti njej obtožbo poročeni, ter že v zgornji proces zaradi krivega pričevanja. Pri petkovi razpravi je sodišče zaključilo vso zadevo in spoznalo oba obtoženca za kriva. Dina Dorsija so obsodili na tri leta in dva meseca zapora ter plačilo 200 tisoč lir globe; Vladimiru Dondi pa so prisodili 18 mesecev zapora in 120 tisoč lir globe. Oba bosta morala plačati tudi sodne stroške. Dorsija je zagovarjal odv. Boni iz Tržiča, Dondo pa odv. Battello iz Gorice. Pod enako obtožbo zavajanja mladoletnice k prostituciji so se morali zagovarjati tudi 35-letni Giuseppe Vidulich, po rodu z Reke, ki živi sedaj v Tržiču, Ul. Colombo 13 ter zakonca 52-letna Gisella Sta-bile in 52-letni Giuseppe Trevisan, ki upravljata gostišče »Al gelso* v Zdravščini. Izkoriščene mladoletnice so bile A. M. in S. S. iz Tržiča, obe že zapletena M. S. prav tako iz Tržiča. Te ženske naj bi Vidulich vozil v gostišče drugih dveh obtožencev (Trevisan) kjer so jim dali na razpolago sobe za intimne sestanke. Vidulich je prejemal za svoje usluge posebno plačilo od klientov ali prizadetih mladoletnic. Po zaslišanju obtožencev in prič je sodišče; spoznalo Vidulicha za krivega ter ga je obsodilo na dve leti zapora in plačilo 200 tisoč lir globe zaradi podpiranja prostitucije. Gisello Trevisan so oprostili ker ni zakrivila kaznivega dejanja, njenega moža Giuseppa pa zaradi pomanjkanja dokazov. Vidulicha je branil odv. Bernot iz Gorice, oba gostilničarja - zakonca pa odv. Cat tarini iz Tržiča, Drž. tož. dr. Laudisio, preds. sodišča dr. Ceni si; sodnika Mancuso in Succi; zap. Nodetti. spet oživele. Razlog je preprost, ker na Primorskem je veliko po manjkanje energije, ki jo morajo Soške elektrarne zato dobavljati iz drugih območi' v Sloveniji in na Hrvatskem. Navajajo, da so obstoječe hidroelektrarne, predvsem Plave in Doblar, po vojni dajale celo 44 od sto vse energije v Sloveniji, njihov delež pa znaše seda.) le še bore tri odstotke. Na drugi pa porabe elektrike na Goriškem hitro narašča, tako da bodo leta 1973 morali večino energije snloh ckbaviti od drugod. V takem položaju se seveda v Soških elektrarnah ozirajo v neizkoriščene zmogljivosti reke Soče. Menijo, da bo gradnja mogoča, ker se bodo vsa elektrogospodarska podjetja v Sloveniji prihodnji mesec združila v eno samo podjetje, ki bo imelo tudi več sredstev za tako velike investicije, kakršna bi bila gradnja hidroelektrarne Kobarid. Zgraditev tega objekta bi stala okoli 20 milijard dinarjev. Zdaj je pričakovati, da se bodo ponovno oglasile razne organizacije, predvsem turistične, ki odločno odklanjajo vsako zamisel o posegu v naravo v gornjem Posočju. Pri, tem opozarjajo, da bi se bolj splačalo energijo po primernih daljnovodih in drugih napravah dobavljati iz drugih področij, kot pa da bi spreminjali Soško dolino. Pri tem pa seveda poudarjajo, da bi morali zagotoviti druge možnosti za gospodarski razvoj Posočja. Zanimivo je, da v javnosti ni odpora proti gradnji hidroelektrarne na Soči pri Solkanu, ker tam videz pokrajine ne bi bil občutneje spremenjen. M. D. liiiiiHiiiinimiiimuiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiliiuiinniiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiHiiiiiim V Zlata poroka v Steverjanu Pobiranje davkov v Steverjanu Davčna izterjevalnica iz Gorice sporoča, da bodo pobirali v Steverjanu zapadli obrok davkov v četrtek 2. marca na županstvu od 8. do 12. ure. Kdor si hoče prihraniti pot v Gorico bo lahko plačal svoje davčne obveznosti ob tej priliki. ni obrambni minister Tanassi), torej ne zanika možnosti upora atomskih min na Krasu. .. Doberdobski občinski odbor r pred kratkim obravnaval P1-®? L nesreč, ki se vse pogosteje oo& jajo na delu. Odbor se zaveda, je temu krivo tudi pomanjkanj’ primerne zakonodaje, ki bi dela cu jamčila gotovost na delu. činskli odbor zato poziva vse F stojne oblasti, da nekaj u'crenit v tem smislu, da se novam , smrtnih nesreč dokončno odstri*^ Prav tako poziva državne, deže in pokrajinske oblasti, da s pFJL no in jasno zakonodajo zagotovo delavcu najosnovnejšo pravico življenja. Slovensko gospodarsko združil®. Družabni izlet in avtomobilska ^ njevalna vožnja — 30. 4. in 1- *>■ v Kranjsko goro. Cena 10.500 Vpisovanje vsak dan * * * Slovensko planinsko društvo Gorici priredi 26. marca izlet Planico, ob priliki mednaro prillKi meuiit*-- skokov na veliki skakalnici-formacije in vpis na sedežu ® štva v Ul. Malta 2. * * * ribi- Avtobusni izlet v Verono * j. skom tamkajšnjega kmečkega ma priredi tudi letos Kmečka -0 za iz Gorice za svoje člane prijatelje. Izlet bo v soboto.^ marca. Vpisovanje na se0Li, Kmečke zveze. Ul. Malta 2, 24-95, kjer dajejo tudi vsa ** drobnejša pojasnila. Gorica VERDI ob 15.00-22.00 «L’amante oari® l’Orsa Maggiore*. Giuliano Gea11^ V Wf in Senta Berger. Italijanski - p film. Mladini pod 14. letom v prepovedan. j4 CORSO ob 15.00-22.00: «Viv*vf|J. muerte... tua*. F. Nero in E- ^ lach; kinemaskopski film v bat gj; MODERNISSIMO ob 15.00 ■— »Rapporto sul comportamento suaie delle studentesse*. igrajo; dentke in njihovi prijatelji; janski kinemaskopski film v ^ vah; mladini pod 18. letom CENTRALE ob 15.15-22.00: «W go», A. Steffen in E. Barroaf maskopskl film v barvah. j VITTORTA"db 15.15- 22.00 «& curiosa*. L. Myman in O. jj. švedski film; mladini pod 1®' tom prepovedan. Inid AZZURRO ob 14.00: »La corta ^ I. Thf delle bambole di vetro*. *• in J. Sorel. Kinemaskop v bat, . EXCELSIOR ob 14.00: »Giii la te3“J| R. Steiger in J. Cobum. film. -j, PRINCIPE ob 14.00: «Gli aris«*^ ti», Walt Disneyeva slikanica-richiamo della natura*. DokUF tarec v barvah. SAN MICHELE ob 14.00: «R° neltisola dei corsari*. J. MiUSi datek «Avventure di Stan e \oru Gorica OlkF Dl«** Včeraj danes SOČA (Nova Gorita): »Cena °D jj., italijanski barvni film — °b 18. in 20. 4 SVOBODA (Šempeter); »Letališč®’'^ meriški barvni film — ob 1 ' 18. in 20.15. r PRVAČINA: »Neznani junaki*. ^ lijanski barvni film — ob 1?- in v()j RENČE: «Javna hiša*, nemški b**-film — ob 17. in 19. ŠEMPAS: »Noro srce*, francoski ni film - ob 17. in 19.30. DESKLE: Prosto. JUG. TELEVIZIJA OD 27. FEBRUARJA DO 4. MARCA NEDELJA, 27. februarja 9.40 Pet minut po domače; 9.45 Kmetijski razgledi: Varnost pri de-I lu; 10.10 Kmetijska oddaja; 11.00 Otroška matineja: Doktor Dolitt-le, Boj za obstanek; 11.50 Šola smučanja — 8. oddaja; 11.55 Mestece Peyton; 12.45 TV kažipot; 14.30 Nedeljsko popoldne; 16.30 (Košarka Rabotnički:Partizan; 18.00 1 Šest žena Henrika VIH. (Ana Bo-| leyn) — angleški barv. film; 19.30 Kratek film; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Komedija za konec tedna — |V. Palotai: Vila za ljubico; 21.20 Din-don — zabavnoglasbena oddaja; 21.35 Športni pregled; 22.05 Poročila; 22.10 Hokej Jesenice : | Chauds de fonds. PONEDELJEK. 28. februarja 9.05 Odprta univerza; 9.35 TV v šoli: Slovnica, Med kopnim in mor-| jem, Leto 1818 na Hrvatskem: | 10.30 Nemščina; 10.45 Angleščina; 11.00 Osnove splošne izobrazbe, j Mesečeva površina; 14.45 TV v šoli — ponovitev; 15 40 Nemščina — ponovitev; 15.55 Angleščina -ponovitev; 16.10 Francoščina; 17.55 Tigrček Peter — I. dei; 18.15 Obzornik; 18.30 V avtobusu — serijski barvni film; 19.00 Zdravo, mladi, 19.45 Kratek film; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Č. Sijarič: Sojenje v Cmči — drama TV Sarajevo; 22.10 Poročila. TOREK, 29. februarja 9.35 TV v šoli: TV vrtec, Moji prijatelji, Šale in uganke, Od Panonije do morja; 10.40 Ruščina; 11.00 Osnove splošne izobrazbe: Podonavje; 14.45 TV v šoli — p^_ novitev; 15.50 Ruščina — ponovitev; 16.10 Angleščina; 17.45 M. šušmel: Kakšen cirkus; 18.00 Risanka; 18.15 Obzornik; 18.30 Melodije za vse čase; 19.05 Delo z računalniki; 19.30 Mikroekonomi ka: Propaganda v izvozu: 20.00 TV dnevnik; 20.35 Ljubezen - madžarski film; 22.05 Glasbeni nokturno — V. Lovec: Klavirski koncert; 22.20 Poročila. SREDA, 1. marca 8.20 TV v šoli: Amerika, Od Panonije do morja, Rabska kronika, Izdelovanje žveplene kisline, Hrana. Med kopnim in morjem, Boži- dar Kunc, Aktualnosti; 17.50 Don Kihot — serijski film; 18.15 Obzornik; 18.30 Jugoslovanska folklora; 19.05 Od filma do filma; 19.20 S kamero po svetu: Od morja do morja (Kanada); 20.00 TV dnevnik; 20.30 Mi med seboj; 21.30 Igralci: Polde Bibič; 22.25 Poročila. ČETRTEK, 2. marca 9.35 TV v šoli: Moj oče, Po sledeh hrvatskih pisanih spomenikov, Kuhinjska sol; 10.30 Nemščina; 10.45 Angleščina; 11.00 Francoščina; 14.45 TV v šoli — ponovitev; 15.40 Nemščina — ponovitev; 15.55 Angleščina — ponovitev; 16.10 O-snove splošne izobrazbe: Podonavje; 17.45 Veseli tobogan: Moravče — I. del; 18.15 Obzornik; 18.30 Boj za obstanek — film; 19.00 L. Bernstein predstavlja: Dva baletna ptiča; 20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2—1; 20.35 Četrtkovi razgledi; 21.35 G. Boccaccio: O spovedi gospoda Ciappelletta (De-kameron); 22.10 Jazz na ekranu; 22.30 Poročila. PETEK, 3. marca 9.30 TV v šoli: TV vrtec. Za mater, Razvoj zvezd, Prebivalstvo SR Hrvatske. Igra; 1100 Angleščina; 14.40 TV v šoli — ponovitev, 16.10 Osnove splošne izobrazbe; 17.30 Ljubezen — oddaja iz cikla Veliki in majhni; 18.10 Obzornik; 18.25 Slovenska poezija XX. stoletja: Aloja Gradnik; 18.45 Vzgojni problemi: Obisk na domu; 18.55 šola smučanja — 9. oddaja; 19.00 Mestece Peyton; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Kviz 72 — prenos; pribl, ob 21.40 Kratek film; 21.55 Zdaj, ko bizonov več ni — barvni film; 22.55 Poročila; 23.00 Rokometno srečanje za pokal Karpatov — Romunija Jugoslavija, posnetek. SOBOTA, 4. marca 9.35 TV v šoli: Blaž-Jurjev-Tro-girčan, Mladinski koncert, L. Bernsteina, Elegije; 16.15 Obzornik; 16.30 Košarka Olimpija;Lokomotiva — prenos JRT; 18.00 Plus pet zadnja oddaja; 19.15 Humoristična oddaja; 20.00 TV dnevnik; 20.35 Zabavno-glasbena oddaja; 21.35 Filmska burleska; 21.55 Tekmeca — serijski barvni film; 22.45 TV kažipot; 23.05 Poročila. Danes. 27. februarja praznujeta Jožefa Mižigoj in Alojz Gravnar iz Števerjana 50-letni jubilej skupnega zakonskega živi jen a. Sinoči, v soboto so v domači cerkvi obnovili obredno svečanost kot vred 50 leti ko sta si istotam obljubila zakonsko zvestobo. Od takrat, ko sta se mladoporočenca ustanovila na Britofu, kjer sta kot kolona obdelovala zemljo baronice Tacco. na kateri še sedaj živita in delata, se je marsikai spremenilo. Iz leta v letc, je rasla družina, saj sta imela in vzgojila kar 7 otrok. 4 sinove in 3 Mere. ki so si medtem ustanovili svoje lastne družine. Oče Alo z, ki bo imet poleti 72 let. je garal na grofovski zemlji, da je lahko zredil številne družino. Poleg tega pa je našel še dovoli pa je igral v ansamblu tHnški nrič», ki ga e vodil njegov sin Danilo. Med NOB se je tudi naš Alojz že od samega začetka odzval pozivu na borbo proti okupatorju ter se že oktobra 1S41 vključil v NOB na terenu. Njegovi starejši sinovi pa so se udeležili borb v partizanskih edinicah. Pri njegovem delu in pri vzgoji družine mu je marljivo pomagala žena Jožefa, ki bo imela avgusta 71 let, pa je še vedno toliko pri močeh, da vodi gospodinjstvo in podpira tri hišne vogale, kakor pravi naš slovenski pregovor. Tako sta torej naša jubilanta še kar čvrsta pričakala lep jubilej, ki so ga na skupni večerji proslavili v kropu sinov in hčera, ki so se za to priliko zopet zbrali okrog njih ter Hm zaželeli še dolgo let zdravja in zadovoljstva. Njihovim čestitkam ROJSTVA, SMRTI IN POKORE Dne 24., 25., in 26. februarja so na goriškem matičnem uradu prijavili 10 rojstev, tri smrti, poročila sta se dva para in 7 so jih ' oklicali. ROJSTVA: Cristiano Spano, Da-i vide Sabini, Sergio Buttolo, Arian-I na Fattoretto, Luca Corazza, Raf ■ faele Pizzin, Davide La Macchia, ; Licia Bassi, Gianluca Monticolo in Alessandro Spessot. UMRLI SO: upokojenec 68-let- ni Orlando Luisa; upokojenec 84-letni Luigi Bregant; upokojenec 62-letni Vincenzo Duša POROKE: strugar Salvatore Car-rieri in gospodinja Maria Salva-dori; finančni stražnik Ippolito Im-brogno in tekstilka Daniela Mar-con. OKLICI: železničar Bruno Perich in delavka Anna Predan; zidar Luigino Forchiassin in prodajalka Franca Marcosig; podčastnik Aure-lio Gareri in gospodinja Ovila Sel-lan; kmečki delavec Giovanni Ro-daro in uradnica Caterina Mu-rante: delavec Luciano Negri in gospodinja Marisa Miculin; podčastnik Antonino Surace in učiteljica Rosaria Ficicchia: uradnik Silvano Cei in gospodinja Fla-viana Pellis. DEŽURNA LEKARNA V GOR1^ Danes je ves dan in ponoči F .j), lekarna Šoranzo, Verdijev Kor*® tel 28 79 DEŽURNA LEKARNA V TR*1®^ Danes ves dan m ponoči ,1® žičn odprta lekarna »Al Rfri®'1 p dr De Nordis. Ul. lefon 7234(1 Rosselli ‘A DEŽURNA CVETLIČARN^ časa, da je bil aktiven član doma-1 se pridružuje tudi prosvetno dru-čega tamburaškega zbora v Štever- štvo «Briški grič» in pa uredništvo janu. ki je deloval že prva leta po Primorskega dnevnika, sat' sta oba prvi svetovni vojni Po drugi vojni I naša zvesta čitatelja in naročnika. Dr. Pausi, Ul Udine 117, S u>rel,,fodni in študijski knjižnici v Tr-H nam nudi priložnost, da naše •fce opozorimo najprej na nekaki* zanimiva doživetja mladinskega /•Ovnika Josipa Ribičiča, a na-,*9e Se na delež pisatelja k rasti Venske mladinske književnosti. 0-našega Josipa Ribičiča je bil do-z otoka Krka. Državna služba, je namreč carinik, ga je za-Pulj in kasneje v Furlani-lial *>rav vandranje ga je pripe-R slovenskemu dekletu iz Do-, — vasi pri Kanalu, s katerim se ^Poročil. To je bil vzrok, da je Josip, rojen leta 1886, odra-■ v slovenskem okolju. Nekaj let j, Prebil pri maminem bratu učite-1 ki je poučeval na osnovni šoli r! ^gu. Vsi iz materine družine so Jelo zavedni Slovenci in mati Poskrbela, da je postal tak tudi Josip. Po končani osnovni šo-„ *o Josipa poslali na vadnico v lc° in od tu na slovensko učite- ULTURA Kako utirala svojo pot si je slovenska mladinska književnost Nekaj ugotovitev ob razstavi «Mladinski pisatelj Josip Ribičič», ki se bo jutri začela v Narodni in študijski knjižnici v Trstu Naši bestsellerji ^®*twco sestavlja Tržaška knji-®ar8a na podlagi ugotovitev o Prodaji slovenskih knjig v Tr-in Gorici. Rubrika sama i-jPo namen nakazovati okuse in /“torne potrebe zamejskih Slo-Ponceu, obenem pa bo lahko P®fšikomu pomagala pri izbiri ^ Dr. Julius Kugy: . I* minulih dni *• Timotej Noč (P. Zidar): Sveta Barbara Tone Svetina: Ukana * Josip Kravos: , Kuitrava glava Dr. A. Trstenjak: Oris psihologije I. in II. del 6' Bertha M. Parker: - Zakladnica narave '■ John Knittel: Rl Hakim, Amadeus, Arietta V Koper. Lahko bi rekli, da l ,Je Josip prav tu v Kopru do j?*® Prekalil. Slovenski dijaki v j| 1Vjj so bili narodno zelo zavedni Vukovemu boju za pravice1-■Sle-UCev se je priključil tudi Ribičič. 1908 je na učiteljišču maturi-j| ^ tako postal učitelj. Služba ga . yodila najprej na Goriško in od ^ * Trst. Sj*. *vojih spominih govori Ribičič o Kopru. Tako je na primer !2r?ill. da na zgradbi koprskega u^ljišča, ki je imelo tri oddelke, mrkega, hrvaškega in italijan St' ,' ni bilo nobenega napisa. Nad lom lVH orlom. Oblasti in vodstvo u- se je šopiril le grb z dvo- se niso mogli zediniti kak-vCi napis. Slovenci so zahteva', d® bodi na prvem mestu slo-M učiteljišču so bili v*? se je, da je bila že imeno-I, ^ koprska srednja šola edina šo-lj (V Avstriji, ki ni imela napisa. 'O k?a pa Inhko sklepamo kakšne V J’6 razmere v nekdanjem Kopru. >ltt , m ^asu so imele vse avstrij-kd .trafike zgolj nemške napise, ta-d|]J* bilo tudi v Kopru. Slovenski V) h ki so se čutili zapostavljene, ttUjj^lnnili, da se bodo maščevali. h|h Pripoveduje v svojih spomi- hij, je skupinica najbolj borbe- 'Nm Venskih 0....................... ... 0 stvari govoril ves Koper. Hu p se spominja Kopra tudi iz H b dni narodnoosvobodilne borbe, ta ,8ktivista osvobodilne fronte so * let® 'Qo 1942 v Ljubljani aretirali, na mnogo let zapora in s tovarišev odpeljali preko Tr- sta v koprske zapore. Ribičič pripoveduje v tej zvezi še, da so v Kopru že vedeli, da je na poti v tamkajšnje mesto skupina slovenskih političnih obsojencev. To so fašisti izkoristili za propagando proti 0-svobodilni fronti. Na poti, ki vodi iz pristanišča proti kaznilnici, so zbrali večje število mladincev in z njimi napravili špalir. Skozenj so morali slovenski obsojenci. Nanje so pljuvali in jih obkladali z najbolj grdimi psovkami. Pisatelj je lahko ugotavljal: čeprav so se Italijani v Kopru otresli avstrijskega jarma in se v nacionalnem pogledu popolnoma osvobodili, pa se zaradi tega vendarle še niso odrekli niti nacionalizmu niti šovinizmu. Ozrimo se zdaj na Ribičičevo književno stvaritev. Pisati je začel kmalu po odhodu s koprskega učiteljišča. Očitno ga je k temu priganjala pisateljska žilica, po drugi strani pa tedanje razmere. Na narodno mešanem ozemlju na Primorskem in v Istri je bila naša mladina močno ogrožena. V Trstu nismo imeli takrat niti ene osnovne šole, ki bi jo bila vzdrževala država. Lega na-zionale je začela s svojimi šolami prodirati celo v slovenske vasi. Takratna slovenska mladinska književnost ni bila na umetniški višini. Značilno zanjo je bilo to, da so se v njej na vsiljiv način prepletali razni moralistični nauki. Zaradi svoje suhoparnosti in vsiljivosti mladega človeka ni mogla privlačevati. Taki pripovedi je Josip Ribičič napovedal vojno. Začel je uveljavljati načelo, da bodi mladinska pripoved resnično umetniška. V mladinsko pripoved je zatem ponesel vedrino, ki je značilna za miselnost mladih. Bogata in plodna leta so se začela za Ribičiča kmalu po preselitvi v Trst leta 1915. Po italijanski zasedbi Primorske in Istre je novo nastali položaj od slehernega našega književnika z navedenega ozemlja dobesedno terjal, da se kar najbolj posveti umetniškemu ustvarjanju. Kmalu po prvi svetovni vojni je Ribičič v Trstu napisal kar celo vrsto mladinskih iger in povesti. V letih 1922 in 1925 je v Trstu urejal mladinsko revijo «Novi rod». To so bili veliki uspehi. Kmalu pa so padli na Ribičiča težki udarci. Pred fašističnim nasiljem je moral zbežati iz Trsta in se zateči v. Jugoslavijo*. V Ljubljani je uspešno nadaljeval svoje umetniško ustvarjanje. V,Ljubljani se ni izkazal le kot mladinski pisatelj marveč tudi kot dober organizator založniške dejavnosti. Bil je med pobudniki ustanovitve Mladinske matice. V letih 1929 do 1941 je urejal mladinsko revijo «Naš rod*. Po drugi svetovni vojni je Ribičič le nadaljeval delo, ki mu je bilo pred vojno obrodilo tako bogate sadove. Bil je med pobudniki ustanovitve Mladinske knjige in je nekaj časa urejal »Cicibana* in »Pionirja*. Njegovi zadnji dve večji ustvaritvi sta pripoved «še pomnite tovariši* in pa spomini «Moja mlada leta*. Kljub visoki starosti je Ribičič umetniško ustvarjal skoraj do zadnjih ur svojega življenja. Omahnil je smrti v visoki starosti 3. novembra 1969 v Ljubljani. Težko je povedati kaj vse je dal naši mladini Ribičič. Razstava v Narodni in študijski knjižnici naj bi dala vsaj skromen odgovor na to vprašanje. Prav bi bilo, da bi se z njeno vsebino seznanil zlasti ves naš tržaški mladi rod in da bi za njen organiziran ogled poskrbela tudi ravnateljstva slovenskih šol. S. V. revije Prva številka novega letnika »Mladike* se predstavlja v novi zunanji grafični opremi, ki jo je oskrbel mladi tržaški slikar Edvard Žerjal. Ovojnica simbolizira drevo-mladiko v rdeči barvi na modri podlagi z belim napisom »Mladika* in z letnico 1972. Nekaj grafičnih novosti je tudi na notranjih straneh. Uvodne besede je tokrat napisal Zorko Harej in so posvečene delovanju Zveze cerkvenih pevskih zborov. Zora Tavčar objavlja Zgodbo o materi Zefi (ki se bo nadaljevala), Anton Kacin obuja spomine na kritika, publicista in književnika Venceslava Beleja, Anica Grabner piše o Kolednikih, A. Tul o Spominih na ozkotirno železnico Trst-Po-reč, Josip Kravos objavlja nadaljevanko z naslovom »Fmce Kle-fudra drugi*. Jože Peterlin objavlja dolgo oceno Eliotove drame «Umor v katedrali* oziroma o krščanski ideji v njej nepodpisani objavlja razgovor s prevajalcema Grumove »Goge* v italijlanščino Ličo in Sergijem Pahorjem, rubrika »Slovenski poldnevnik* je posvečena »slovenskim imenom na južni poluti* Bari Remec, Mafjanu Eiletzu, Lučki Kralj Jermanovi, Juretu in Petru Skvarči, Martin Jevnikar nadaljuje s svojim dodatnim pregledom zamejske In zdomske literature, v katerem nadaljuje svoj prikaz Alojza Rebule in začenja prikaz Vinka Beličiča. O razstavah piše Valter Jerebica, Zora Tavčarjeva piše o komediji »Kir Janja* v SG in se z njenim prihodom na repertoar našega gledališča ne strinja, Ada Markon pa ocenjuje koncert orkestra Consortium Mu-sieum iz Ljubljane v Kulturnem domu. Polemičen je zapis »Še Draga 1971». Srednje strani v drugi barvi so posvečene »mladi besedi*, v kateri piše Danijel Žerjal o »Melanholiji na podstrešju*, »športu*, kjer piše Ivan Peterlin o »Telesni vzgoji na zatožni klopi*, Nadja Barazutti pa o »Prvem festivalu minibasketa*. ter rubriki »Za sodobne žene*. Nekaj je še pesmic. Uredništvo tudi sporoča, da je moralo zaradi podražitve tiskarskih stroškov zvišati ceno posamezni številki na 250 lir. SEDMI ABONMAJSKI KONCERT GLASBENE MATICE ORKESTER GM IN SOLISTKA HARFISTKA PAVLA URŠIČ Spored bo obsegal skladbe Corellija, Ravela in Debussjrja - Dirigent Oskar Kjuder F 11 -'ST' 1 » fr Odlična slovenska harfistka Pavla Uršičeva, ki bo kot gost nastopila na sdbotnem abonmajskem koncertu orkestra GM. luiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiimiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iimiiiiiiiiiiimiiiiimmuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii imiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiuiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM PESTRO NOVOGORIŠKO KULTURNO POLETJE V novogoriškem muzeju čez poletje retrospektivo Sputalove grafike Razstava, ki bo trajala od konca maja do začetka oktobra, bo obsegala 200 eksponatov - Sporedne filmske, koncertne, gledališke in debatne prireditve - Otvoritev Spacalovega kraškega hrama umetnosti in starožitnosti v Škrbini na Krasu Fotografija zadnje Spacalove ciklične razstave, katero je priredila občina v Vicenzi v Palladijevi palači leta 1968. Ta palača služi sedaj kot muzej sodobne umetnosti. Na sliki vidimo le eno izmed šestih dvoran, v katerih so bila Spacalova dela razstavljena. Nova Gorica se vse bolj razvija v pomembno žarišče kulturnega življenja tega predela Primorske in obenem v obojesmemega posredovalca kulturnih vrednot ob meji. V tej svoji dvojni vlogi je dala pobudo že za marsikatero opaženo kulturno manifestacijo, prav sedaj pa se pripravlja na ureditev velike retrospektivne razstave Spacalove grafike v prostorih muzeja v kromberškem gradu. Pokrovitelj razstave bo občinska skupščina Nove Gorice, organizator pa muzej. Ko nam je ravnatelj muzeja Branko Marušič zaupal to vest. smo poiskali umetnika Spacala, da bi nam o razstavi povedal kaj več. Težko ga je bilo najti, kajti moj ster je močno angažiran, predvsem pa razpet med tremi svojimi u-stvarjalnimi središči v Trstu, Piranu In škrbini. Iztaknili smo ga v njegovem piranskem domovanju-ateljeju. V telefonskem razgovoru nam je vest potrdil in dejal, da je pravkar zavzet s pripravami za novogoriško razstavo, saj je razumljivo, da taka retrospektiva, ki naj zajame lok 35-letnega umetniškega ustvarjanja, zahteva precej časa in dela. Razstava, ki bo odprta proti koncu maja in ki bo trajala tja do oktobra, bo predvidoma obsegala okrog 200 grafičnih eksponatov, razobešenih na stenah vseh prostorov Coroninijevega gradu, popestrili pa jo bodo še predmeti iz zakladnice ljudskega blaga na Krasu, ki so navsezadnje poleg kraške krajine same sestavni element Spacalove grafične umetnosti. Vzporedno z razstavo bodo v vsem času njenega trajanja na s po- SERGEJ VERČ O SVOJEM DELU ^ Zakaj »Ko luna škili z desnim j?®0® in jaše Veliki voz? Se ti ^ *di naslov absurdno grotesken? Saj tudi je. Vsaj tako gro-fJKen kot takrat, ko je luna za ® Poškilila Adamu in Evi. " Ne razumem! Vidiš tisti hip sta bila prva na zemlji srečna. Potem pričela razmišljati, če sta " In kaj sta ugotovila? {.""Da nista. In veš zakaj? Za-■ ker sta spoznala početnika vse-®*|«0a — Slavnega Goba, ki nam in celo preprečuje svobo-n° odločanje. ~~ Se vedno ne razumem. fa^Jiozložim ti. Junaka igre Mo-l*.‘h Ave se pričneta spraševati, je to, kar nas drži priklenje-,)• da moramo ravnati tako in ne . u0ače, t0 in to misliti in to in j, Počenjati. Zakaj moramo žive-»ih? nelcift normah, po nekih pra-skratka po tradiciji. No? In! (TT Vsega tega je kriv Slavni •J"}* Ne prekinjaj me, takoj ti Vložim! Torej Slavni Gob je lah- (Samogovor pred premiero) ko karkoli, kar nas tlači. Je to ideologija, je to vera, je t0 politični ali verski sistem. Vsekakor nekaj gnilega je v tem in junaka igre Moda in Ave skleneta stopiti Slavnemu Gobu na prste! — Se ti ne zdi, da si v tem malce naiven? Svet je pač tak in tudi ti ga ne boš spremenil. Fatalist si! — Vidiš, ravno v tem se motiš in me napačno sodiš. Prvič sem prepričan, da se tak svet da spremeniti, drugič pa moj Gob ni nekaj zelo abstraktnega, kot bi kazalo na prvi pogled, ampak zelo otipljiva stvarnost. Konec koncev pa, če hočeš, lahko zreduciraš vsemogočnost tena oblastneža na svoj mali svet in 0« boš našel le za streljaj daleč od sebe. — Če te prav razumem, se z vsemi štirimi upiraš opredeljenosti, življenju v družbi, vsakdanjim majhnim, pa vendar prepotrebnim stvarem. Ni tako? — Ne. Nisem proti vsemu temu. Nisem proti opredeljenosti, proti ideji, ven. Sem pa proti strukturi, ki dela tako verovanje nesvobodno. V bistvu sem hotel samemu sebi pojasniti nekatera vprašanja bitnosti, načina življenja, ki me je žgalo še posebno takrat, ko sem služil vojaščino. Oblast, ustaljenost nekih navad, pokomištvo, nemoč do lastne eksistence, lastnega, pravim lastnega življenja. Danes v vse to še bolj verjamem. Da, upor proti okostenelosti nekega življenja, neke institucionalizirane miselnosti. Osebno sem mnenja. in to v igri tudi zagovarjam, da so točno določena pravila življenja tista, ki nas pogojujejo v slehernem početju. Poslušaj! Se ti ne zdi vse tn okrutno? Meni se zdi že to okrutno, da si me prišel sem spraševat o moji »Lum*. Obveza, ki si io čutil pred premiero. Zakaj? — Ne vem! Tako pač, ker . » — No. vidiš. Ne veš. In tako je skoraj z vsem. — Kaj pa tvoja junaka? Bosta zmagala? — Na to ti ne morem odgovoriti, ker tega enostavno ne vem. Vsekakor se oba zaženeta v boj kot v trojansko vojno. Da, fanatično. Ave bo v iskanju sreče zašla celo v polkraljestvo sStolmizsedi*. ki er vladajo leseni predmeti.. — Alegorija? — Da. Ampak tudi krvava stvarnost. Moda pa bo v iskanju Slavnega Goba ubijal nedolžne, pripravljal atentate, nabavljal krvnike, krenil celo v Gobovn mučilni-co-raj, kjer se kandidati učijo, kako je treba živeti... — Sklepam, da oba tragično propadeta? — Kot vzameš. Vsekakor skleneta svojo kalvarijo z edino možno odločitvijo. — In sicer? — Z dialektično resignacijo. — Tedaj ne verjameš v boljši svet in je zato tudi tvoje delo nesmiselno. — Ne. Nad vsem tem le posveti žarek upanja in vere v lepše in pravičnejše življenje. To pa, spri čo sprejemljive tragike ni ma lo... redu še druge kulturne manifestacije. V namenih prirediteljev, in umetnika samega v prvi vrsti, so razna predavanja, koncertni in gle- dališki nastopi, debatna srečanja o Krasu in tudi predvajanje filmov o Spacalovem umetniškem ustvarjanju, ki sta jih posnela znani filmski in gledališki režiser Jože Babič in pa tržaški umetnostni kritik Venier. Retrospektivna razstava Spacalove grafike bo potemtakem sicer središčni dogodek novogoriškega kulturnega poletja, obenem pa bo tudi okvir za vrsto kvalitetnih prireditev, ki bodo novogoriški muzej in Novo Gorico kot mesta še bolj uveljavile , kot enega-izmed kulturnih centrov. Nekako istočasno z otvoritvijo razstave v Novi Gorici bo Lojze Spacal uradno odprl za javnost tudi svoj hram kulture v škrbini na Krasu. Tudi ta otvoritev bo povezana s priložnostnim koncertom a-li gledališkim nastopom. Spacal je s svojim umetniškim darom in ljubeznijo do Krasa, kateremu se po krvi in umetniškem navdihu čuti dolžnika, preuredil staro tipično kraško domačijo v pravi spomenik kraške starožitnosti, obenem pa je v njej uredil tudi stalno galerijo svojih del. Preden smo zaključili naš kratek telefonski pogovor, nam je u-metnik Spacal še povedal, da bo 2. marca v tržaški umetnostni galeriji Torbandena odprta kolektivna razstava štirih danes najpomembnejših tržaških italijanskih in slovenskih likovnih ustvarjalcev pri nas: Mušiča, Mascherinlja, Spacala ln Zlgaine. J. k. Prihodnjo soboto bo v okviru letošnje abonmajske sezone Glasbene matice spet nastopil v Kulturnem domu orkester Glasbene matice pod vodstvom Oskarja Kju-dra. Ta ansambel, ki smo ga v tej sezoni že poslušali, saj je igral prav na prvem koncertu, je imel v tem času še nekaj koncertov, istočasno pa je na stalnih vajah študiral nove skladbe za ta koncert in za bližnje gostovanje po Jugoslaviji. Toda o tem kdaj drugič. Danes si raje pobliže oglejmo sobotni spored. Uvodna točka bo Corellijev Con-certo grosso op. 6, št. 3. Corelli je največji predstavnik tako imenovane rimske šole, to je glasbene tradicije in glasbenega okolja, ki se takrat — ob koncu 17. stoletja — še razlikuje od beneške šole. Razlika med obema šolama, ki je jasno razvidna že od renesanse, se na začetku 18. stoletja u-blaži in nato popolnoma izgine, tako da ima vse italijansko glasbeno prizadevanje v glavnem e-nake poteze. Rimska šola je bila vedno bolj tradicionalistična in bolj toga od beneške in sledove takega okolja je zaznati tudi v Co-rellijevi glasbi, ki je sicer prijetna in tekoča, a ne tako iskra in sproščena kot pozneje Vivaldije-ve skladbe: Vivaldi je napisal skoraj šeststo solističnih koncertov, pri Corellijevem opusu, ki je neprimerno manjši, pa je približno polovico del pisanih v obliki sonat oziroma koncertov da chiesa, to je v resnejši govorici, a zato nič manj pevni. Nasprotno. Pri izvedbi Concerta grossa, to je Koncerta za skupino solističnih glasbil in orkester, bodo sestavljali ooncertino (skupino solistov) trije člani orkestra: violinista Žarko Hrvatič in Črtomir Šiškovič ter violončelist Gianfranco Ronchini. Solistka na tem koncertu Glasbene matice bo znana slovenska harfistka Pavla Uršič: nastopila bo v skladbah »Introduction et Al-legro* Mauricea Ravela in »Dan-ses* Clauda Debussjrja. Pavla Uršič je diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer se je učila pri slovenski tržaški harfistki Heleni Portogran-di iz znane Pertotove družine v Barkovljah. Uršičeva se je nato izpopolnjevala v Parizu pri francoski harfistki in pedagoginji Lily Laksine; poglabljala se je tudi v iskanje novih metod za igranje na harfo in pri tem ji je bil vzornik Carlos Salzedo. Sodelovala Je že na različnih mednarodnih festivalih in nastopala na turnejah Po Avstriji, Italiji, Nemčiji, Poljski in povsod je navdušila občinstvo in kritiko ter pritegnila pozornost skladateljev, da so zanjo pisali nove skladbe. Tako ima v repertoarju poleg del skladateljev od baroka dalje tudi stvaritve najdrznejše glasbene avantgarde. Harfa je tako glasbilo, da nudi verjetno izvajalcem veliko zadoščenja pri igranju impresionističnih skladb, ali obratno, je glasbilo s takimi značilnostmi, da so zanj radi pisali impresionistični skladatelji. Zato ni čudno, da sta jo pogosto uporabljala tudi De-bussy in Ravel, dva največja francoska impresionista. Debussy je napisal »Danses* za harfo in godalni orkester leta 1904, to je v času, ko je bil v zrelih letih skladateljskega udejstvovanja: tako to delo jasno potrjuje, čeprav v majhni obliki, skladateljska estetska načela: vse nam vzbuja številne impresije, šum morja, črta obzorja, veter v krošnji dreves, klic ptice: eden od teh vtisov se nato pokaže na zunaj, izražen v glasbeni govorici. Tako pojmovanje glasbene umetnosti se ogne vsakemu vvagnerjanskemu filozofskemu razglabljanju in arhitektonskim shemam Brahmsovega kova; najpomembnejši mu je zvok, s katerim je mogoče izraziti najrazličnejše duševne vtise. Taka je tudi glasba v plesih, kjer so izrazne zmožnosti harfe izrabljene z bogato fantazijo. Maurice Ravel kaže v skladbi »Introduction et Allegro* za harfo, flavto, klarinet in godalni kvartet, napisani leta 1905, enega od vrhov svojega umetniškega navdiha. Začetek skladbe je počasen in skrivnosten in ustvarja tako zasanjano vzdušje, kot jih ne najdemo mnogo v vsej glasbeni umetnosti. V uvodu slišimo melodične fragmente, ki so podlaga za glavne in stranske teme v Allegru. Tudi tu so bogato izrabljene izrazne zmožnosti harfe, tako v dialogu z ostalimi glasbili kot v izraziti kadenci. Ob koncu sporeda bo orkester Glasbene matice izvajal Diverti-mento v D duru sodobnega hrvaškega skladatelja Marka Tajčevi-ča. Tajčevič je začel komponirati Po prvi svetovni vojni in se je razvil v izrazito nacionalnega skladatelja. Pisal, je skoraj izldjučno v majhnih oblikah na področju komorne vokalne ali instrumentalne glasbe ter zborovskega petja, tako da stoji Divertimento v D duru ob robu njegovega ustvarjanja; nastal je leta 1954, ko se je Tajčevič še z dvema drugima skladbama lotil kompozicije za godalni orkester. Skladba je vedra in barvita in se razpleta na bolj ali manj stilizirani podlagi ljudskega ritma in melodije. Janko Ban PREJELI SMO CHRISTIAN BARNARD - ZDRAV-NIK IN ČLOVEK. Založba Obzorja, Maribor 1971. Arcibald J. K. Cronin: HIŠA LABODOV. Roman. Založba Obzorja, Maribor 1971. France Bevk: KAPLAN MARTIN ČEDERMAC. Založba Obzorja, Maribor. Zbirka: Iz slovenske kulturne zakladnice št. 13. Matej Bor: BELE VODE. Vesela pesnitev iz davnih dni. Zal. Obzorja, Maribor 1971. Matej Bor: ZEZDE SO VEČNE. Drama v štirih dejanjih. Zal. Obzorja Maribor 1971. Matej Bor: ŠOLA NOČI. Drama. Zal. Obzorja Maribor 1971. Miroslav Slana: IZ LJUBEZNI DO NEKATERIH REČI. Zbirka besed. Zal. Obzorja Maribor 1971. France Forstnerič: PIJANI KURENT. Pesnitev. Zal. Obzorja Maribor 1971. Ivo Svetina: PLOVI NA JAGODI, PUPA MAGNOLIJA, DO ZLATIH VLADNIH PALAČ. Zal. Obzorja Maribor 1971. Zbirka Znamenja 25. Primož Kozak: PETER KLEPEC V AMERIKI. Zal. Obzorja Maribor. Zbirka Znamenja 26-27. Tomaž Kralj: PREPISOVANJE PTIC IN DRUGI INTERCELU-LARNI IZLETI LJUBEZNI PREK LJUBEZNI. Zal. Obzorja Maribor 1971. Zbirka Znamenja 24. Svetlana Makarovič: VOLČJE JAGODE. Pesniška zbirka. Zal. Obzorja Maribor 1971. ...................................... OB BRANJU LETOŠNJEGA TRINKOVEGA KOLEDARJA V Sv. Lenartu je velika župnija brez kaplana.* Za kateregakoli vernega katoličana in kristjana v kateremkoli delu sveta pa je naravnost neverjetno in nepojmljivo ter prav gotovo nekrščansko ravnanje, ki nam ga razgalja sledeči podatek, ki je v malem koledarčku objavljen na isti strani. Glasi se: »V naslednjih 19 slovenskih du-hovnijah Beneške Slovenije pa Imajo slovenski verniki furlanske ali italijanske duhovne: Arbeč, Brlšče, Ljesa, špeter ob Nadiži, Sovodnje, čenebola. Maže role. Malina, Viskorša, Karnica s Kanaličem, Prosnid, Tipana, Bardo, Ter, Učja, Flejpan, Ravenca, Solblca In Osejane.* Zato je več kot logičen zaključek ugotavljanja vseh teh za vso katoliško cerkev poraznih ugotovitev, zaključek, ki se glasi: »Pravzaprav Imamo mi beneški Slovenci za prvo silo dovolj duhovnov. Ako bi nam videmska kurija vrnila v naše slovenske duhovnije Ustih 15 slovenskih duhovnikov, ki jih Je pobrala in poslala v furlan ske kraje, bi z niimi bile prav za silo pokrite potrebe po dušnih pa- stirjih z znanjem materinščine vernikov,* In vsak nepristranski opazovalec takega nekrščanskega delovanja rimskokatoUške hierarhije s slovenskim katoliškim ljudstvom v Beneški Sloveniji bi moral z nestrpnostjo čakati odgovor na vprašanje, ki ga spričo vsega tega postavlja letošnji Trinkov koledar, vprašanje, ki se glasi: »DO KDAJ BOMO MORALI ŠE ČAKATI NA TO?» S svoje strani pripominjamo samo še naslednje: Ze meč obelim vojnama, ko se je v Vatikanu uabraio za cele o-mare pritožb proti podobnemu ne-krščanskemu ravnanju nekaterih cerkvenih hierarhov (marsikateri med njimi je še živ m še ni nehal rogoviliti po teh naših krajih in nekatere podatke njihovega nekrščanskega spričevala objavlja prvič najnovejša številka znane tržaške levosredinske revije »Trieste*. št. 93/94 - 1971) je moral isti Vatikan priznati marsikatero teh krivic in je z znanimi dogovori s tedanjo fašistično vlado dosegel, da je oblast spričo tedanjega pomanjkanja slovenskih duhovnikov na območju tedanje Julijske krajine dovolila opravljanje dušnopastirske službe tudi Ustim slovenskim duhovnikom, ki niso bUi italijanski državljani, temveč jugoslovanski. To se je dogajalo zaradi tega, ker slovenskih duhovnikov z italijanskim državljanstvom takrat ni bilo dovolj. Kako pa je danes? Kot beremo v omenjenem članku Trin-kovega koledarja. Imajo beneški Slovenci za prvo silo dovolj duhovnikov, ki so italijanski državljani. Zakaj jih videmska kurija ne vrne v slovenske duhovnije? Če torej primerjamo tako sedanje rav- nanje videmske kurije s tedanjim ravnanjem Vatikana in fašistične vlade, pridemo seveda do zelo poraznega zaključka, ki se glasi: Današnje ravnanje videmske kurije s slovenskimi verniki v Beneški Sloveniji je slabše od vatikan-sko-fašističnega ravnanja med o-bema vojnama! In kljub temu je letošnji Trinkov koledar optimist, kajti na naslednji str. 88 piše: »Kar se nam je še pred malo leti zdelo le bolj kot pravljica, se bo moralo v nekaj prihodnjih letih (največ petih) uresničiti. Poleg drugih pravic bomo podmatajurski ali beneški Slovenci imeli povsod tudi svoje šole in v vseh cerkvah naših župnij slovenščino kot farni jezik!* Zares: slabše ravnanje — niti delno! — z beneškimi Slovenci od ravnanja, ki so ga bili Slovenci in Hrvati v Italiji deležni pod fašizmom, nikakor ne more trajati več kot pet leti V tesni zvezi z vsemi temi krivicami pa je tudi vsebina kole-darčkovega članka pod naslovom: »Bližaji evharistični kongres ln ml». v katerem je rečeno, da bo letos v Vidmu sredi septembra evharistični kongres. V članku pa b» remo tudi naslednje značilne besede: »Evharistični kongres v Vidmu bo moral pokazati, kako živimo go novih naukih dragega vatikanskega koncila. Med dragim bi morali vedeti vsi laiki škofje in tisoči dragih katoličanov iz sosedne Avstrije in Slovenije, kako skrbi videmska nadškofija In njegova Pre-vxvi šena in Prečastita Ekscelenca moasinjor Giuseppe Zaffonato, da se izvajajo vsi tisti paragrafi Konstitucije o sveti liturgiji 38, 54, 83, 76, 101, 113, kakor jih je pred ko- maj par leti predpisal koncil.* »Bojimo se le, da se nihče od kurije ne bo pobrigal, da bi imeli slovenski verniki kaj duhovne koristi od evharističnega kongresa. Nobeden ne bo nič naredil, da bi kot pripravo, odstranil veljavo dekreta fašističnega prefekta v Vidmu v letu 1933, ko Je pregnal in pahnil iz naših cerkva materin jezik slovenskih vernikov in zažgal vse naše katekizme in molitvenike.* »Kako pa naj spoitujemo sedaj Cerkev, kjer vlada brezbožni dekret videmskega prefekta iz leta 1933?!» »Ud oglejskega Patriarhata, pa skozi stoletja Beneške Republike in ves čas Italije in še pod fašizmom, do 1933 so odmevale naše molitve tn pridige v domačem slovenskem Jeziku po naših cerkvah.* »Ne želimo, da bi Njegova pre-svitla Ekscelenca monsinjor Giuseppe Zaffonato predvsem pred evharističnim kongresom osramočen, ker se nacionalistični brezbožni e-lementi v videmski pokrajini ravnajo po fašističnih in ne po koncilskih zakonih. Mi vsi bomo šli na evharistični kongres in bomo glasno molili pred vsomi množicami na evharističnem kongresu k Bogu In Sv. Evharistiji, da razsvetli pamet našim cerkvenim gospodom in da jim vlije korajto v srca, da se nprejo nekap toliškemu fašističnemu dekretu proti našemu materinemu jeziku, U so ga postavili v naše cerkve »roti Mohor, HllariJ In Fortunat, in da preženejo od sebe nekrščanskn nacionalistične svetovalce.* s. r. (Se nadaljuj*) P rimorsfci^lnevmk 6 27. februarja 1^* Na Novi Gvineji se stari običaji ohranjajo. Na sliki (domači orkester*. •iiiiiiiiiiniiiiiiiuiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiimiiiiiiiiiiuiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiin ZADEVA ANGELE DAVIS IN POGUMNEGA FARMARJA RodgerMcAfee je primoran skriti svojih petero otrok Šolski upravitelj je materi «razložiI», zakaj otroci ne smejo več v šolo CARUTHERS (Kalifornija), 26. — Zadeva Angele Davis se zapleta, z njo se zapleta tudi zadeva človeka, ki je dal sredstva, da je Angela Davis na svobodi. Kalifornijskega kmeta ali bolje živinorejca Rodgerja McAfeeja, ki je položil 100 tisoč dolarjev ali 60 milijonov lir kot jamščino, da so izpustili Angelo Davis, in njegovo posestvo varujejo posebne straže, kajti (komunističnemu* živinorejcu pošiljajo (neznanci* grozilna pisma, kakor je rekla njegova žena, njegovih pet otrok pa se je moralo skriti, kajti v šoli so jih sošolci pretepli, šolske oblasti pa so v zadevo posegle tako, da so posredno dale prav pretepačem in so marali zato otroci pobegniti domov in se nato skriti. In vse to zato, ker se je njihov oče zavzel za črnsko dekle. Angela Davis, ki ji bodo v ponedeljek v San Franciscu sodili zaradi (umora in ugrabitve* in še marsičesa drugega, je prisostvovala razpravi proti skupini (bratov iz Soledada*. Mlada univerzitetna docentka in borka za pravice črncev v ZDA Angela Davis, se je potegovala zato, da bi bila obtoženca izpuščena, sedaj pa se mora sama zagovarjati. Angela Davis je prišla včeraj na sodišče v družbi desetih prijateljev in 6e hočemo tudi telesnih straž. Ko je 28-letna lepa črnka prišla na sodišče, je sodnik S. Lee Vavuris (opozoril* občinstvo v dvorani, da bo izpraznil dvorano, če bodo pozdravili Angelo s pozdravom tako imenovane črne oblasti to se pravi z dvignjeno pestjo. Prav tako je občinstvu zažugal, da ne sme nihče dati nikakršnega znaka, da ne sme izraziti simpatije, skratka, da mora biti skrajno mimo. Od (Bratov iz Soledada*, ki jim sodijo sedaj, sta praktično le dva: Fleet Drumg in John Clutchett, ki jima očitajo, da sta umorila belopoltega paznika v državni kaznilnici v mestecu Soledad. Eden iz skupine (bratov iz Soledada* Georg Jackson, ki si je s svojo knjigo (Bratje iz Soledada* pridobil veliko pristašev med ameriškimi črnci, je izgubil življenje v jetnišnici San Quentin. Oblasti pravijo, da je bil Jackson umorjen, ko je skušal pobegniti iz zapora... Angela Davis se bo morala zagovarjati, ker da je nabavila o-rožje, ki ga je Georgov brat Jo-nathan prinesel na sodišče v San Marin in kjer naj bi to orožje služilo za ugrabitev sodnika, javnega tožilca ter treh porotnikov in tudi za to, da bi osvobodili nekaj jetnikov, ki bi morali na razpravi pričati. Pred sodiščem in v sodni dvorani pa je prišlo do streljanja, med katerim so izgubili življenje sodnik, dva paznika in tudi sam Jonathan. Angela Davis zanika sleherno odgovornost glede orožja. Na so- dišče v San Franciscu je prišla, kot smo že rekli, zaradi razprave proti preživelim dvom članom skupine (bratov iz Soledada*. Na sodišče je prišla v dolgem plašču in tudi njo so sodni funkcionarji pregledali, preden so ji dovolili vstop v sodno dvorano. Sicer pa so pregledali tudi ostale ljudi, ki so prišli na proces, celo časnikarje, ki tokrat niso prav nič protestirali. Tako sodnike kot poroto in ostale sodne nameščence varuje pred morebitnim napadom iz sodne dvorane debelo steklo, ki ga ne prebije nobena krogla, vrh tega je sodni dvor zaščiten pred javnostjo z močno jekleno mrežo. Kot bi to ne bilo dovolj, je ob začetku procesa bilo v dvorani veliko policije in sleherni človek, ki se je pojavil v dvorani, da bi sledil sodni obravnavi, se je moral podvreči novemu varnostnemu u-krepu: vsakogar so fotografirali. Vrnimo se k farmarju, k živinorejcu - (komunistu* Rodgerju McAfeeju. Ta je star 33 let in se ukvarja v glavnem z vzrejo živine. Nekateri menijo, da je mož zelo bogat, kar pa ni res, ker so vse njegovo premoženje ocenili na 300.000 dolarjev. Sodišče je zahtevalo 100.000 dolarjev za to, da bi se mogla Angela Davis braniti iz svobode. Rodger McAfee je rekel, da je dal v jamščino svoje posestvo, ker je to humana dolžnost slehernega somišljenika. Njegovo posestvo oziroma njegov (ranch* je v kraju Raisin city, ki je le po imenu city, saj gre dejansko za majhno kmečko naselje, ki šteje komaj kakih 200 ljudi. Naselje pa je dokaj bogato, ker je središče bogatega kmetijskega področja. Njegovo posestvo in njegova družina sta sedaj zastražena. Seveda ga ne stražijo straže krajevnih oblasti, pač pa prostovolj- ni stražarji, ker se zavedajo, da bi znali belopolti skrajneži pogumnega živinorejca napasti, ker se je postavil na stran temnopolte Angele Davis. Da je zadeva resna, dokazuje primer, ki se je pripetil njegovim otrokom. Kakor smo že omenili, je kalifornijski farmar - (komunist* spravil otroke na varno, njegova žena Darlene je to javno povedala in se tudi sama umaknila. Razlogov za to je dovolj. Darlene McAfee je povedala časnikarjem, da ko je včeraj zjutraj spremljala otroke v šolo, ji je šolski u-pravitelj Tom Davis «potožil», da «stanje postaja nevzdržno*. Zato ji je naročil, naj otrok (ne pripelje več v njegovo šolo*. Farmarjevi ženi so tudi rekli, da njeni otroci ne smejo več o-biskovati te šole, ker da ne spadajo v ta okraj. Jasno, da gre le za izgovor, kajti res je, da družina McAfee trenutno ne živi v tem kraju, ker popravljajo hišo, toda doslej so živeli tu in tudi ves čas, odkar so se zaradi del odselili, jim ni nihče odrekal pravice, da bi obiskovali to šolo. Sicer pa je v zvezi s tem značilno še nekaj drugega: starejšega sina Marka, ki obiskuje peti razred, so sošolci oklofutali in o-brcali. Upravnik šole se ni postavil na njegovo stran, pač pa je poklical mater in ji sporočil, da njeni otroci ne smejo več v šolo. Šestletnemu farmarjevemu sinu Andrewu pa so sošolci vzdeli ime «commie», kar naj bi bil žaljivi izraz za komunista, da bi ga s tem žalili. McAfee pa je k vsemu temu dodal, da so mu poslali doslej že več grozilnih pisem in mu tudi po telefonu grozili s smrtjo. Zato si je kupil puško, njegovo farmo pa straži, kot smo povedali, nekaj stražarjev, seveda prostovoljcev. V galeriji (Cartesius* razstavlja šc nekaj dni Riccardo Bastianutto. ČLOVEK VEDNO BOLJ POSEGA V PRIR0DN0 RAVNOTEŽJE NAČRTI ZA PREUSMERJANJE SIBIRSKIH REK PROTI JUEU Načrti so sicer stari že sto let, vendar ima človek šele sedaj na razpolago toliko tehničnih in drugih sredstev, da se lahko loteva tudi tolikšnih del Staro sveto pismo nekje pravi, da je bog dal človeku zemljo na razpo'ago in mu celo svetoval, naj si jo podjarmi. Pravzaprav je tam rečeno, naj si človek podjarmi prirodo. In če danes pogledamo na razmere v prirodi v nekaterih predelih sveta, bomo ugotovili, da je šel človek v svojem (podjarmljenju* prirode zelo daleč, mnogokrat celo predaleč, saj pozivi strokovnjakov, celo državljanov dovolj zgovorno pričajo, da smo predaleč zašli. Z druge strani pa je tudi res, da zna človek svoja tehnična sredstva pravilno uporabljati in marsikatera prirodna sila je bila v zadnjem času ukročena in podjarmljena človeku v prid. Vprašanje je, ali ne bo kaka človekova poteza postala škodljiva pozneje, kajti vprašanje .je ali nima kak večji poseg v prirodne zakone negativne posledice v daljšem razdobju. Te pomisleke navajamo v zvezi z nekimi obsežnimi načrti, ki jih napovedujejo v Sovjetski zvezi s preusmerjanjem rečnih tokov, ki sedaj odtekajo proti Arktiki in jih nameravajo u-smeriti na jug. Sicer pa prepustimo o tem besedo moskovski (Pravdi*. ki med drugim piše: (Priroda pogosto ni upoštevala naših interesov, ko je (razporejala* vodne rezerve na ozemlju Sovjetske zveze — je rekel Igor Ge-rardi — eden izmed vodilnih ljudi, ki se ukvarjajo z načrtom, kako nekatere vodne tokove preusmeriti iz Sibirije v jugozahodne predele Sovjetske zveze. Okoli 88 odstotkov vodnih tokov je v severovzhodnih predelih Sovjetske zveze, koder živi zelo malo sovjetskih ljudi. Tam pa, kjer živi največ sovjetskega ljudstva in koder so razvrščeni največji in glavni industrijski centri, tam pa je vode zelo malo, komaj 12 odstotkov voda. s katerimi razpolaga Sovjetska zveza*. (Že pred sto ieti — je dodal Igor Gerardi — so ruski inženirji računali z izkoriščanjem severnih vodnih zalog, ki bi jih usmerili v puščobne predele na jug. Toda šele danes je moč misliti na uresničenje teh zamisli, kajti komaj danes človeštvo razpolaga z zadostnimi tehničnimi sredstvi*. Proračuni pravijo, da tako imenovani južni bazeni ali bolje povedano sotočja Sovjetske zveze imajo dovolj vode le za 15 prihodnjih let. Toda če se bodo namakalne akcije le malo razširile, bo začelo primanjkovati vode že prej in potem bo nujno potrebno vključiti v nadaljnji razvoj tudi vode iz tako imenovanih severnih mas voda, to se pravi iz vodnih tokov, ki se stekajo na sever, v smeri Arktike. Glavni potrošnik vode je, poleg kmetijstva, ribištvo. Od približno 630 kub. km vode, kolikor je južne reke odvajajo proti svojim ustjem, odteka okoli 350 kub. km v Kaspijsko, Azovsko in Aralsko morje ter v Bajkalsko jezero. Toliko vode je potrebno, da bi se le o-hranila določena koncentracija soli, da bi bilo možno v njej normalno življenje, predvsem življenje rib. Ta voda, ki se (izgublja* v teh treh morjih in v jezeru, pa bi zadoščala za namakanje 40 milijonov hektarov površine. Med drugimi največjo pozornost priteguje tehnična plat uresničevanja omenjenega načrta, ki ni e-nak za vse reke, ki bi prišle v tem primeru v poštev, za tiste reke, ki bi jih preusmerili proti jugu. Vendar pa so si vse te rešitve v bistvu podobne in na neki način tudi skrajno enostavne. Najbolj se to more videti v primeru (selitve* Irtiša in gornjega toka reke Ob v (bazene* Aralskega oziroma Kaspijskega morja. Za zajezitev toka in za kraj, kjer se bo ali bi se (vzela* voda, ki se bo usmerila na jug, je predvideno področje izliva reke Tobol v reko Irtiš. Na tem mestu predvidevajo izgradnjo velikega umetnega jezera s priključenim sistemom jezov, kakršne imamo na plovnih rekah, kjer se ladje preko določenih (komor* dvigajo iz nižjih tokov v višje. Tu bi preko niza takšnih (komor* dvignili vodo za 75 do 80 metrov, nato pa bi se voda kar sama po prekopu odtekala vse do Minbulaks-kega umetnega jezera, ki bi ga zgradili v Aralski nižavi. Iz tega umetnega jezera pa bi voda preko kanalov odtekala v Amurdarjo in Sirdarjo ali pa tudi v druge tokove tega področja. Načrti predvidevajo, da bi se ves kompleks del za preusmerjanje tokov proti jugu izvedel v treh ali štirih etapah. Prva etapa predvideva (selitev* le 25 kub. km vode na jug, naslednja leta pa bi se količina vodne mase, ki bi jo u-smerili proti jugu, podvojila. V prvih dveh etapah bi preusmerili v glavnem vode reke Irtiš, v drugih dveh etapah pa bi (selili* reko oziroma del reke Ob. V nižavju vzdolž rek Amurdarje in Sirdarje bo — če se načrt uresniči — ponovno ozelenelo okoli štiri milijone hektarov plodne zemlje, ki so jo namakali že v davni preteklosti. Tu predvidevajo že nove velike centre, vsekakor največje komplekse v Sovjetski zvezi za vzrejo živinoreje in za pridelovanje riža. Nadaljnja dva milijona hektarov sedanje puščave v jugozahodni Turkmeniji pa bi ponovno pridobili za kmetijstvo s poznejšim namakanjem s sibirsko vodo. Voda bo nadalje pripomogla k novi oživitvi puščobnih predelov Ka-zakstana. Skozi puščavo bo ponovno stekla voda po novih prekopih, ob katerih bodo nastali novi centri, velika podjetja, na desetine novih večjih tovarn, kajti to področje je zelo bogato, tod so geologi odkrili veliko rudnin, nafte, plina, še več vode pa bo treba napeljati na področje zahodnega Kazakstana. Na področju severne kaspijske oblasti skozi katero teče Volga, že danes potrebujejo okoli 60 kub. km vode na leto, da bi ohranili raven morja in za normalno življenje morske flore m favne. Z vsakim dnem se zaostruje pomanjkanje vode v reki Ural, v kateri je zelo veliko vrst dragocenih rib. Isti problem postaja vedno bolj aktualen tudi v sotočju Azovskega morja. V 15 letih bo samo na področju Kaspijskega morja primanjkovalo okoli 50 kub. km vode, tako da je (pomoč* severnih rek tukaj ne le potrebna pač pa nujna. Predlogi o tem. kako naj se največja reka v Evropi — Volga — (dopolni* z vodo s severa, so številni. In tudi zelo različni drug od drugega. Eden od teh predvideva, da naj bi v gornji tok reke Ka-me, glavnega pritoka Volge, vsako leto (napeljali* okoli 30 kub. km vode iz reke Pečore. Toda uresničenje tega načrta bi privedlo k uničenju velikih gozdnih področij in bi torej ne bilo rentabilno. Zato izdelujejo oziroma pripravljajo druge variante. Po enem izmed teh načrtov bi v gornjo Volgo (speljali* vodo iz Oneškega jezera in to po kanalu Volga-Baltik. Morda na bi prišla v poštev tudi voda iz Kubinskega jezera. Logično je, da se v znanstvenih krogih veliko razpravlja o tej (selitvi* severnih voda. To pa tudi zaradi tega, ker bi se moglo to odražati tudi na prirodnem ravnotežju. na ravnotežju, ki bi se moglo zamajati. Toda strokovnjaki menijo, da ni nevarnosti, ker da so vzeli v poštev vse faktorje, ki bi mogli vplivati na obstoječe pri-rodno ravnotežje. Področja na jugu bi z dotokom sibirskih voda prav gotovo imela koristi, pravijo strokovnjaki: kar se pa tiče severnih področij, je treba vedeti, da reki Ob in Jenisej vsako leto poplavljata. Po mnenju poznavalcev arktičnega področja bi odvajanje voda proti jugu ne imelo negativnih posledic na skrajnem severu. Seveda je to le domneva, pa čeprav hkrati drži, da bi speljali proti jugu le 10 odstotkov tistih voda, ki sedaj tečejo proti severu. OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Potrebno bo veliko čuta za mero, pa tudi nekaj diplomacije, kajti edino tako boste mogli izpeljati vse naloge, ki ste si jih po nepotrebnem naložili. Odkrili boste tudi neko pomanjkljivost pri sodelavcih, morda celo kaj nepoštenega. O-prite se na ljubljeno osebo oziroma na svojce. Pazite na zdravje. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Pridobili boste na svojem dobrem imenu, če boste ohranili skromnost. V nasprotnem primeru pa boste za trenutek zablesteli, nato pa treščili v temo. iz katere vam ne bo lahko. Sredi tedna boste imeli nekaj težavnih ur, ker bodo prišli na dan neki stari računi. Ljubljena oseba terja ustrezno mero pozornosti. Nervoza in glavobol. DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6. Svojo dejavnost boste redno razvijali in imeli precej uspehov predvsem materialnega značaja, če boste pravilno usmerili delo od samega začetka. Lahko bi imeli tudi več sreče, če boste izbrali pravi trenutek za uveljavitev neke ideje. Preveč ste samosvoji, da bi mogli zadovoljiti družbo in prijatelje. Zdravje odlično. RAK (od 22. 6. do X 22. 7.) Zvezde so vam 7/>Ua\ v splošnem naklonjene l J in vsi vaši načrti bi V ' 1 Vse mogli uresničiti, ko-X-—^ likor ne boste preveč zahtevni oziroma če ne bo nekdo med vašo dejavnost vtaknil svojih interesov. Vsekakor boste i-meli veliko dela in skrbi. Vaša ožja družba, pa tudi vaša družina bi vas rada imela nekaj več tudi zase. Zdravje dobro. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Veliko bo poslov-f \ nih opravkov, možno ( J je neko potovanje, na V J vidiku je hud in na- ^^ pet teden. Končni rezultati pa so bolj ali manj gotovi in v splošnem pozitivni, seveda če vaše zahteve niso prevelike. Pazite, da v svojem poslovanju ne razmetavate preveč. Isto velja za vaše bližnje, ki včasih ne poznajo mere. Zdravje srednje. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Povabili vas bodo k sodelovanju tam kjer bi najmanj pričakovali. če se vam zadeva posreči, si boste odprli novo pot, ki bi vas znala daleč pripeljati. Bodite zato smotrni in podjetni, vendar ne prehitevajte drugih. Močno boste angažirani v sicer prijetni družbi, kjer pa boste uspeli, če boste taktni. Nervoza in prehlad. -.j......>.■.. TONE SVETINA mn m n 11 iimi n mn n mi mili i milil 11 tretja knjiga «Seveda, toda oni zahtevajo od mene vas, mrtvega aM živega. Nd jim do Informacij ne do mumicije; samo o tem se pogovarjajo, kako bi vas spravil v njihove roke.« «Zdaj se bodo stvari spremenile. Klical sem vas zato, da čamprej stopite v stik z Nestorjem ali Tončkom. Povejte jima, da so me kazensko razrešili, ker sem zaviral represalije, ker sem bil premalo odločen in grob in ker sem nasedel županu, da nismo požgali naselij okoli jezera. Tudi to jim recite, da je moj namestnik surov in nevaren človek in da bom v kratkem premeščen na vzhodno fronto.« ((Da, gospod major. Toliko mi naročate vsakokrat, da bi bilo najbolje, če bi si malo zapisal ln zvečer v postelji nekajkrat prebral.« «Nobenega pisanja! Kar zapomnite si. Se tole jim lahko poveste, da boste bolj koristni...» Povedal mu je, katere enote so nanovo prišle, katere odhajajo, kakšna je oborožitev in kam bodo usmerjene akcije. «Tako. Nekaj naj bo za strah, nekaj pa za zmedo duhov.« Major Wolf je pobrskal po beležnici. Povedal mu je nekaj imen iz Blejskega kota, o katerih niso imeli dovolj gradiva, da bi Jih zaprli; med temi je bilo nekaj talcih, ki so sodelovali z gestapom. Naročil mu je, naj reče, kako je slišal v avtomobilu pogovor, da jih bodo v kratkem strpali v zapore. Ko je šofer zaprl vrata, si Je Wolf zadovoljno pomel roke. Nihče ne bo vedel, za kaj v resnici gre. Podobne lažne vesti Je raztrosil prek nekaterih žensk, kd so se pod vplivom sovražnikovih zmag začele nagibati k Osvobodilni fronti. Spomnil se je, da je pozabil naročiti Rleglu nekaj važ-nega, pa ga je poklical nazaj. Ko je stal mimo pred njim, je rekel: «Riegel, ne bodite preveč zgovorni pri gospodarju garaž. Steklenica vina ali zavoj klobas sta vredna mnogo manj kot vaša glava. Za takšno ugotovitev ni treba biti poseben računar. Ne prekoračite mojih pooblastil in ne pozabite, da imam povsod ljudi.« Njegov glas je izzvenel tako pomenljivo, kot bi bil poučen o mnogih stvareh, ki jih je počel Riegel za njegovim hrbtom. «Da, gospod major! Nič brez vaših pooblastil... če ste kaj zvedeli, je to laž; s tistim, ki to govori, pa me lahko soočite vsak hip.« Na večer, ko so skoraj vsi odšli, je Wolf ostal v pisarni. Z Lotte sta pospravljala predale in delala red v veliki železni blagajni, kjer je hranil nekaj največjih skrivnosti, že dalj časa je pripravljal poročilo o povezavi bele garde z Angleži, kar mu je bil že pred časom naročil sam general. Ko sta spravila stvari v red, je Wolf pobožal svojo vdano občudovalko po licih in jo smeje se vprašal: «Ti, Lotte, imaš dosti stikov z našimi ljudmi. Povej mi, kaj govore sedaj, ko sem zdrsnil s položaja.« «Jaz te imam še bolj rada...« Pogledala ga je vdano, z ljubeznijo v modrih očeh, in nadaljevala: «Ljudje so navadne svinje. Pokopali so te. Za mnoge ne obstajaš več. Tisti, ki si jim napravil največ dobrega, najbolj čeljustajo in tolčejo po tebi. Zdaj si najslabši človek, čeprav si zahteval delo in red in ti ni bilo do skupnih zabav. Privoščijo ti. Celo nesposobnost, oholost in nezaupljivost ti na tihem očitajo. In kaj še \se!» Povedala mu Je, kar je sldšala od kolegic in nekaterih zalezovalcev, ki so mislili, da sta v slabih odnosih. Wolf je kadil cigaro, se sprehajal po sobi in poslušal. Ko je dekletu zmanjkalo besed, se je obrnil k njej in skoraj ukazal: «Kdo je to govoril?« Zdaj ni mogla več nazaj. Morala mu je našteti vsa Imena. Sedel je na mizo in dopolnil svoj notes s seznamom svojih nasprotnikov. Potem je vprašal. «Lotte, ali tudi ti misliš, da sem na tleh?« «Ne, Helmut, tebe ne podere nihče. Premočan si, da bi te kaj vrglo s tira.« «Pametna si. Ljudje se radi prenaglijo. V zmoti sodijo o stvareh, ki jih ne poznajo. Afričani pravijo, da je lahko brcar ti mrtvega leva, toda jaz nisem mrtvi lev. Nevarno se je bližati ranjenemu. Zdrav zbeži, ranjen pa vedno napade. Rad živim. Lotte, toda ta svet je tako nor, krivičen, zmeden in nehvaležen, da ga ne bi kdo ve kako nerad zapustil. Manj mi je do življenja kot do časti. Najteže prenašam ne umnost tistih, ki Imajo v rokah oblast in denar. Bolj zoprni so mi od garjevih psov. Hvaležnosti se nisem nikoli nadejal, če sem komu napravil kaj dobrega, sem mu zato, kar mi je bil všeč. Večina ljudi pa dobroto ne samo pozabi, temveč so celo jezni sami nase, kadar se spomnijo tistega, katerega Je bilo treba prositi. Pa pustiva to, Lotte! Premlada sd, da bi lahko razumela te vozle zmede, čeprav sl že precej časa pri nas.« «Prav nič nisem rada tu. če bi bila sama izbirala delo, bi se bila odločila za policijo prav nazadnje. Razen tebe sem tukaj spoznala ljudi, ki se jih ne bom mogla spominjati s spoštovanjem, če ne zameriš.« itPrav nič, draga moja. Policija Je umazan, krvav stroj. Celo meni je že do grla. Kljub temu pa je tu še vedno bolje, kot pa pobijati se na neki blatni, usmrajeni fronti z ljudmi! ki jih niti ne poznaš in oni ne poznajo tebe. To Je duhovno še bolj kretensko. Fronta, boj, zmage, obeti — to vleče človeka le toliko časa, dokler te mizerije ne spozna od blizu. To Je mašdnerija, ki gazi in melje vsevprek, dokler se ne ustavi. Tiste, ki vedo, in tiste, ki ne vedo, za kaj gre Tiste, ki tvegajo zavestno in mislijo, da bodo imeli kaj od tega, in prav tako tiste, k: vedo, da ne bodo imeli ničesar » Gledala ga je z odprtimi očmi, skoraj zaprepadeno. FILMI NA LJUBLJANSKI TV Karolv Makk: «UUBEZEN» V torek, 29. februarja, ob 20.35 bo na sporedu premierno predvajanje madžarskega filma Karo-lyja Makka (Ljubezen*, ki je nastopil na letošnjem FE ST v Beogradu in se uveljavil kot eden izmed najzanimivejših nastopajočih filmov. Zgodba je postavljena v leto 1963 v Budimpešti: Ilona vsak dan obiskuje svojo bolno taščo in ji prinaša pisma svojega moža. Bolna mati je prepričana, da sin živi v Ameriki in da je v New Yorku uspešen režiser. Tašča, ki je vezana na posteljo in jo obiskuje poleg snahe samo še zdravnik, je iztrgana iz resničnega življenja. Snaha jo zavaja s pismi, ki jih piše sama, njen mož je namreč zaprt v budimpeštanskih zaporih, kjer čaka na smrt, ker je sodeloval v oktobrskih nemirih 1956. leta in je bil zato obsojen zaradi protidržame propagande. S. G. Kitajska kirurgija Ob neki priložnosti smo že zapisali, da so do pred nedavnim, praktično do začetka tako imenovane ping pon g politike na zahodu smatrali Kitajsko kot nekaj daljnega, zaostalega, včasih celo kot nekakšen pekel na Zemlji. Nato pa se je mnenje povsem spremenilo in Kitajska je čez noč postala nadvse pozitivna dežela, IVlaocetung in Čuenlaj ter njuni sodelavci pa odlični državniki in ljudje. Zahod je nenadoma odkril vse vrline Kitajcev. Med drugim so tudi odkrili znano kitajsko terapijo — akupunkturo V zvezi s tem velja povzeti vest. ki prihaja sicer iz Tokia, ki pa so jo razširile zahodne agencije. Vest pravi takole: Kirurgi neke kitajske bolnišnice so pred dnevi operirali 70-letno žensko in ji odstranili težko rakasto obolenje, ki ji je že dalj časa otežkočalo življenje. Rak se je bil namreč tako razvil, da ie začel ovirati delovanje srca in pritiskati na jetra. Podatke o bolezni in o poteku operacije, ki so jo izvedli kirurgi pokrajinske bolnišnice Šingai, je objavila agencija (Nova Kitajska*, po njej so jo povzele, kot smo že rekli, številne zahodne agencij*' ki vedo povedati še tole: P cientka je pred operacijo tehtal 113 kilogramov, po operaciji J* je ostalo le 40 kilogramov. gi so najprei izčrpali iz nicne« organizma 53 kilogramov tekočin ’ nato so se lotili odstranjevanj, samega rakastega tkiva. Agen je posebno poudarjajo dejstvo. “ so tudi pri tej tako težki (8)er ciji žensko pripravili na oP®L cijo s tako imenovano metodo aK punkture. Operacija je trajal0 _ _ ure in trideset minut in ves ta * je bila bolnica pri zavesti. Dve kači z dventf glavama NEW YORK, 26. - V zoolf^JJ vrtu v San Diegu v Kalifot™* živita dve kači z dvema glavaJL' Ulovili so ju v okolici mesta. rodoslovci se zelo zanimajo za^ dva spačka, da bi proučili, K ^ se je priroda poigrala s tema di sicer manj simpatičnima oiJ ma. Obe kači imata normalno r viti obe glavi in tudi njuno našanje, je, če se smemo tako ^ raziti, več ali manj normalno . vendar obstajajo določene 1. . mive razlike. Pri eni kači 'fs'fj. je svojo voljo leva glava, prj a gi pa bi se rada uveljavila deS ' Pri prvi kači, leva glava del ^ sko gospodari, ker je ona pojjjjj nik vseh gibov, vsega dog*J*™T in se mora desna glava P*®° a vati. To .je pri starejši kaclV0ii katero trdijo, da .je stara šest let. Pri drugi veliko tm • kači pa se skuša uveljaviti tle ^ glava, kar pa često privede h (družinskega spora*, ki je vfa jj tako hud, da leva glava P0^'^ le tedaj, ko se pretrga koža, . veže levn glavo z desno. SKO* vedno zmaga desna glava. TORONTO, 26. - Pred ne»J dnevi je v neki tukajšnji boln niči umri 29-letni John Eli*«*1' ki je prebil polnih 11 let in P° ^ nezavesti. Nesrečni mladenič P padel v nezavest v oktobru 1". ' leta na neki nogometni tekmi, se je bil udaril v glavo. Od ni več prišel k zavesta in V. zdravniška veda mu ni mogla magati. Veljaven od 27. februarja do 4. marca 1972 TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Vaša sposobnost bi znala v tem I primeru pozitivno prestati preizkušnjo,’ ki se je bojite in jo že dolgo odlašate. Zato skušajte biti v prihodnjih dneh kar se da mirni in na vsak način pripravljeni na odločilne poteze. Prijetno se boste počutili le med svojci. Svojo nervozo in izčrpanost boste preboleli le v ožjem krogu znancev. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 21. 11.) Ne računajte, da boste imeli v vsem glavno be sedo. Vaši načrti niso v skladu z možnostmi in tudi vaše želje gredo včasih preko določenih meja. Možno bo poslovno potovanje, ki bi se znalo spremeniti v kaj bolj prijetnega. Zadoščenja pa ne iščite drugod. pač pa je bolje, da ostanete v dosedanjih okvirih. Zdravnik vas bo pomiril. STRELEC (od 22. 11. do 20. 12.) Potrebovali boste veliko takta in tudi precej dobre volje, da bi nevtralizirali negativni vpliv tekmecev oziroma ljudi, ki se vam postavljajo po robu. Bodite zmerni in hkrati podjetni in vse se bo uravnalo. V ljubezni boste doživeli nekaj, česar bi si niti od daleč ne mislili. 12. se če- do- © KOZOROG (od 21. do 20. 1.) Kadar odloča o nečem, v mer niste povsem ma, se držite raje 0 strani. Sicer pa bi Jje bila odveč previdnost tudi gle“e drugih zadev, da se ne bi zaleteli. Pazite tudi na nagle spremen1 be v vremenu, kar bi vpliva° negativno na vaše zdravje. V ljubezni pa bo šlo vse po starem torej dobro. VODNAR (od 21. 1 do 19. 2.) Precej zmeS njave bo na delu oZ1 roma v poslih. Krivd0 bo deloma vaša. de*° ma pa vaših sodelav cev oziroma poslovnih tovariški se nikakor ne morejo vključ1 ti v nekoliko spremenjeno okolje-Ne razmetavajte niti s sredstv' niti s svojimi silami. Miru in ču ševnih zadoščenj iščite d°ma' Zdravje kar dobro. RIBI (od 20. Z. 20. 3.) Ne nasedajte l \ nasvetom zainteresira ____ £ nih ljudi. Bolje bo. ie se sami prebijate sko*' negotovosti prihodnl>a dni. Odkrili boste nekaj, kar va bo koristilo za daljše obdobje: d® se tudi sami znajdete. Neka ba. ki se vam je zdela tuja- “ bolj vaša kot ste si mogli 28'H šiiti, žal bo to kratkotrajno Pr jateljstvo. Glavobol. - «Kaj govoriš? Za to bi te obesili, če bi naju kdo P°slu^t Kaj takega nisem pisala niti na zaslišanjih najhujših nasp10 nikov.« Videl je, da so jo njegove besede vznemirile. - «Sama sva. Včasih mi je vsega dovolj. Z nekom n10^ biti odkrit. Vsega ne morem nositi v sebi. Ce bi povedal va kar mislim, bi me že stokrat obesili, če to govorim tebi, Vv meni, da te izredno cenim in tl zaupam.« ('Jaz te ne bi nikoli izdala, Helmut.« * «In če hi me? Kdo bi ti verjel? Jaz bi te prvi P0*^ na laž. Dokazal bi ti zvezo z nasprotniki, Id so te prisili" temu, da bi me spravili s poti. Končala bi v koncentracijske taborišču, če te že ne bi prfecej postavili k zidu.« Bila je čisto zmedena. ('Tudi tako se dela? Tega nisem vedela.« «Tudd tako in še drugače, draga moja.« «Kaj pa sodišča?« «Beži no, sodišča so lutke, ld jih premikajo nevidne & rok oblasti iz ozadja. Smo v položaju, ko te napravimo za nasprotnika kakršne koli vrste, če se nam zdi, te °D fl žimo kriminala ali izdaje države. Lahko te napravimo za jj munistko. In čeprav bi bila nedolžna, bi te lahko predsta . 78 DrOfit.ifllflrn naldoKio irfeta /N rt 4rt _____J rt 4n t>n • * iicuuitui<*( Ui tc 1 odliv (J za prostitutko najslabše vrste. Ce je treba, se najdejo Pf za vse in tudi dokazi. In ne samo to. Tudi priznanja, kakr=|' koli hočeš. To je prav tako preprosto, kot so v srednj® veku izsiljevali iz žensk priznanje, da so občevale s ((Helmut, le zakaj me plašiš?« «Saj ne plašim tebe. To ti govorim zato, da boš ved® da se nekaj takega lahko že jutri pripeti meni ali P® . komu drugemu, pomembnejšemu od mene. Po tej log"0* f izginjali generali in veličine, ko je šlo za to, kdo bo tv° vrh oblasti.« «Ne zameri mi, prosim, Helmut, to mi Je tako t Smilijo se mi ljudje. Tudi tisti, ki Jih mi tukaj obsojam0 tako kruto iztrebljamo, čeprav samo pišem, sem živčno dalje bolj izmozgana.« „ ((Vojna je, draga moja. Tudi oni nas spravljajo iz sV* ^inoršlTiTlniVml: jOMflČI ŠPORT | O A N KS NEDeLJA, 27. FEBRUARJA 1972 SMUČANJE slovenske zimske ŠPORTNE IGRE !?'®0 v Sv. Antonu Uf9anizira SPDT IRofEJA CANTONI (veleslolom) I?'®® v Forni di Sopra ,Ss °Pa tudi SPDT (mladinci) NOGOME7 2- AMATERSKA LIGA I5'00 v Križu '6sna — S. Anna £°° v Dolini e9 — Juventina * * * v Bazovici ** '— Staranzano * * * 3- AMATERSKA LIGA p®.'30 v Padričah '"orec — Roianese 15.00 tlorje pri;' na Proseku India * * * -30 v Trstu, stadion «1. maj» nion — Ei-peria * * * NARAŠČAJNIKI 9tc T,. 3 v Trstu, stadion «1. maj» r'®»tina B - Gaja * * * ?3° v Dolini 69 — Fortitudo * * * lih? v Trstu, Sv. Alojzij e,tas TS — Vesna l4?0 v Padričah n'°n — Primorje ODBOJKA ŽENSKA B LIGA v. 3® v Gottolengu '9nonr — Bor . h it # . 30 v Trstu, stadion «1. maj» e9 ■— Libertas Brescia * * * ŽENSKA C LIGA j?0 v Trstu ®a — Azzurra * * * | 1. MOŠKA DIVIZIJA - Sl3® v Trstu, Bane °9* — POV Ribium ~ Jto®® v Pordenonu ^ PPnonese — Dom ik * * * 8i!SKA PROMOCIJSKA LIGA Co ^ Šempetru ob Soči "rr'doni C — Mladost * * * KOŠARKA 1s moška d liga So? v Trstu, Ul. della Valle CUS Padova * * * , mlajši mladinci Fm? na Opčinah * — Lloyd Adriatico B ŠPORT ŠPORT ŠPORT KOLESARSKA DIRKA PO SARDINIJI Danes prva etapa V desetih ekipah bo vozilo skupno 60 tekmovalcev 27. februarja 1972 Danes se začenja 15. kolesarska dirka po Sardiniji, ki je razdeljena na pet etap. Sardinski kolesarski teden se bo zaključil prihodnjo nedeljo s klasično dirko Sassari - Ca- 2!) italijanskih pokrajin s 320 fanti in 281 dekleti, ki bodo nastopili v smučarskih tekih, veleslalomu in v mešanj štafeti na 8 km dolgi pirogi. Sodelovanje na zimskih mladinskih gliari. Nastopilo bo šestdeset kole- jgrah je iz leta v leto večje, saj sarjev, razdeljenih na deset ekip MOLTENI: Merckx, Van Springel, Van Der Linden, Spruyt, Huys-mans in Vandenbossche. FII.OTEX: Bitossi, Cavalcanti, Ca-verzasi, Colombo. Fuchs in Bergamo. MAGNIFLEX: Pintens, De Geest, Beysens, Agostinho, Dallai in Urbani. SALVARANI: Basso, Campagnari, Guerra, Houbrecgts. Poggiali in Zilioli. ROKADO: Kartens, Schepers, Van-denberghe, Berckmans, L. Pfen-ninger in Muddemann. ZONCA: Boifava, Camilli, Perletto, Sorlini, Tamdazzo in Verini. GBC SONY: Aldo Moser, Michelot-to, Schiavon, Zandegit, Diego Moser in Davo. SCIC: Dancelli, Armani, Balmamion, Chiappano, Mari in Polidori. DREHER: De Vlaeminck, Ritter, Sercu, Passuello, Rota in Tumel-lero. FERRETTI: Gosta Pettersson, Anni, Francioni, Thomas Pettersson, Si-monetti in Van Vlierberghe. PROGA 27.2. : Prva etapa: Rim — Clvita- vecchia 153 km 28.2. : Druga etapa: Cagliari — S. Antioco 109 km in S. An- tioco — Oristano 143,9 km 29.2. : Tretja etapa: Oristano — Nuoro 141 km 1.3. : Četrta etapa: Nuoro — Por- to Torres 170 km 2.3. : Peta etapa: Sassari — San- ta Tercsa di Gallura 145,6 km se je letos število udeležencev skoraj podvojilo. «01impijski» samomor MONCHEN, 26. — Neki moški je v Miinchnu napravil samomor tako, da se je vrgel s 189 metrov visokega olimpijskega stolpa, ki so ga zgradili pred tremi leti. Moški je preslepil budnost stražarjev, preskočil dva metra visoko varnostno mrežo in se raztreščil v globini. SMUČANJI BRUNECK, 26. — Tretje zimske mladinske igre se bodo pričele v torek, • 29. fobčuarjh. ^Zastopanih bo V ponedeljek, 6. marca 1972 bo na stadionu «1. maj» v Trstu, Vrdeika cesta 7, ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju 14. REDNI OBČNI ZBOR ŠZ BOR z naslednjim dnevnim redom: 1. izvolitev predsedstva in volilne komisije; 2. poročilo predsednika in blagajnika; 3. diskusija; 4. razrešnica staremu odboru; 5. volitve; 6. razno. ODBOR V POKRAJINSKEM ODBOJKARSKEM FINALU MLADINK Po zmagi nad šesterko OMA Sokol že pokrajinski prvak? Presenetljiv uspeh Sloge nad ekipo tržaškega Bora Sloga — Bor 2:0 (11, 6) SLOGA: Čuk D. in A., Jelušdč, Sosič, Kralj, Bak, Guštin, Buslet-ta, Milkovič, Grgič L. in V., Fer-luga. BOR: Kostnapfel, Nibrandt, Jev-nikar, Bizjak, Prašelj, Cunja, Rau-ber, Božič in Hrovatin. SODNIK: Tranquiillini. Zapisnikar Pitacco. V petek ni bilo prvič, da je mladim odbojkaricam Bora trema preprečila pokazati tisto kar znajo in zmorejo. Sloga je zasluženo osvojila prvi dve točki v tem finalu saj je pokazala veliko več. Slogašice so igrale samozavestno, se dobro premikale po igrišču in občutno manj grešile kot njihove nasprotnice. Pri Tržačankah se je Hrovatinova trudila na vse kriplje, da bi lastno ekipo nekoliko spravila v red in poskušala rešiti potapljajočo se barko. Toda sama ni zmogla tega preprečiti. ............. VAL NAVDUŠENJA V BRAZILIJI Samba za velemojstra Henriqueja Mequinha Vladna podpora šahu - Povsod po Copacabani krožki m turnirji Osvojitev velemojstrskega naslova je velik dogodek povsod, kjer igrajo šah. V Braziliji, kjer kraljevska igra ni tako razvita, pa je to do,y> dek prve vrste. Presenečen nad njim je bil celo 19-letni Henrique Mecking «Mequinho», kd je na turnirju v Hastingsu v Angliji osvojil tretje mesto in naslov šahovskega velemojstra. Poleg neštetih brzojavk, ki jih je prejel že v Angliji (med njimi so bile brzojavke več ministrov in samega predsednika Medi-cija), so pripravili ob njegovem prihodu v domovino posebno slovesnost. Ko je letalo pristalo na letališču v Rio de Janeiru so zadoneli zvoki sambe. Pričakali so ga v teških slovesnih oblačilih, kot za karneval. Z igralci, sambe in glasbeniki je prišla tucn^fercida^ (organizirani navijači) njegovega matičnega kluba Flamenga. Mecking je potem .Vstopil v odprti . DEČKI ii* ytl — Polet * * * v Trstu, Ul. Ginnastica — Polet * * * NARAŠČAJNICE >?? na Opčinah ' — Ricreatorl o JUTRI EdHjek, 28. FEBRUARJA 1972 ODBC A 1? MLADINKE Sl ® pr' Banih 9a — OMA ^ri Ba"ih Krasova odbojkarska šesterka (na sliki med tekmo z Meranom) je po zadnjih uspešnih nastopih popravila svoj položaj na lestvici avto gasilcev ter navsezgodaj zjutraj krenil na čelu sprevoda po središču mesta, kjer so ga ljudje navdušeno pozdravljali. Pozdravil ga je tudi trener svetovnih nogometnih prvakov Žagalo. Vsi ga imenujejo velemojster, Mecking pa pravi, da je izredno počaščen ter da podarja ta uspeh Braziliji. Tisk, tu je budno spremljal njegov uspeh v Angliji, pravi, da je za Brazilijo njegov velemojstrski naslov prav tako pomemben, kot osvojitev svetovnega prvenstva v nogometu. Ta uspeh pa je veliko pomembnejši, če gledamo z brazilskega šahovskega stališča: malo šahistov, malo turnirjev, samo en velemojster, en mednarodni mojster, ki pa ne igra več na turnirjih. Skratka Brazilija nima šahovske tradicije. Meckingov uspeh je pomemben toliko bolj, ker je igralec praktično samouk. Izredno nadarjen- je sam študiral. Materialne težave, ki so ga spremljale, so delno rešili z njegovim imenovanjem za posebnega svetovalca ministra za šolstvo — izključno za šah. S tem pa se je kajpak obvezal, da bo uspel, še bolj zanimivo pa je, da zaradi pomanjkanja dobrih šahistov Mecking igra na turnirjih brez sekundanta. To pa gotovo zmanjšuje njegove možnosti za boljše rezultate. Pa vendar mladi velemojster ne spi. Že z osvojitvijo naslova je za šah pridobi’ Mšteto novih privržencev. Prodara -»shovskih garnitur je močno narasla. Hkrati pa so se začeli prvi turnirji po vsej Braziliji. Eden izmed najbolj zanimivih je turnir na plaži. Pod senčniki na vroči Copacabani igrajo šah. Med posameznimi potezami se igralci spremene v navdušene kopalce, potem pa se spet vrnejo k igranju. Šah je postal tako priljubljen, da so začeli ustanavljati šahovske krožke na šolah in univerzah, četudi je vse to le prvi val navdušenja, je le mogoče pričakovati, da se bo šah z Meckingovimi uspehi in vladno podporo, ki jo je za take pobude čutiti povsod, v Braziliji res razširil. Tako bo ta država imela najbrž v naslednjih letih že več mojstrov in tudi kakega novega velemojstra. Kaj pa 19-letni Mecking? Kot je izjavil ob prihodu domov, se popravlja, da bi mu nekoč priredili v Riu sprejem kot — svetovnemu šahovskemu prvaku. K. B. Sloga je imela vajeti igre stalno v svojih rokah, razen edinega svetlega trenutka «plavih», ko so rezultat 11:4 spremenile v izenačenje, to pa največ po zaslugi dobrih servisov Jevnikarjeve. To pa je bilo obenem tudi vse kar so mlade bo-rovke pokazale v prvi tekmi. še bolj porazen je bil drugi niz. «Plave» na noben način niso zmogle urediti svojih vrst, zato so Kraljeva in tovarišice nizale točko za točko. Razlika se je hitro večala v korist Sloge in v najkrajšem času je bil rezultat 14:4 v njihovo korist. Do konca je Bor izbojeval samo še dve točki, več pa ni zmogel. V prvi tekmi so torej Tržačanke razočarale. Upajmo, da bodo v preostalih dveh nastopih zaigral« bolje, čeprav imajo minimalne možnosti za zmago. Sokol — OMA 2:1 (—12, 9, 6) SOKOL: Kralj, Grassi, Petelin, Škerk, Ukmar, Lukša, Ban, Colja in Verša. OMA; Giordani, Lucchesi, Giuri-ni, Braini, Sen, Gojna, Tence, Cek, Balbi, Detela in Puzzer. SODNIK: Pitacco. Zapisnikar: TranquiUini. Po ne preveč lepi in toliko bolj negotovi igri je Sokol v drugi tekmi uspel le preprečili najhujše. Za to tekmo bi lahko rekli sledeče: do-I ber konec, vse dobro. Nabrežinke niso igrale tako, kot je bilo od njih pričakovati. S tako igro ne bodo prišle daleč. OMA je vse do drugega seta, ko je vodila z 9:6 imela stalno pobudo v svojih rokah in je pokazala veliko več, tako s tehnične kot tudi taktične plati. Vse njene poteze so bile dobro organizirane, premišljene in celotna ekipa je igrala z že vnaprej določenim konceptom, brez improvizacije in tudi brez šablon. Sokolice so si tudi prizadevale, na čelu s požrtvovalno Škerkovo, toda tako ona, kot soigralke niso doprinesle tistega kar je bilo pričakovati. V prvem nizu j« Sokol vodil s 4:0 in 8:4 toda naprej ni šlo in OMA je z dobro igro v obrambi, lepimi podajami ter učinkovitim tolčenjem položaj občutno spremenila v lastno korist s 13:8. Nabrežinke so razliko omilile na 13:11, vsekakor pa so mo- uiiiimiiifiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiimiimii rale set prepustiti nasprotnicam. Drugi niz je potekal prav tako ob boljši igri ekipe OMA vse do 9:6 kjer je prišlo, kot smo že omenili, do preobrata. Od tega trenutka dalje v tem setu niso osvojile več niti točke. Sokol niti v nadaljevanju ni zaigral bolje, nasprotnice pa še precej slabše. V zadnjem nizu Sokol ni imel več težkega dela, ker se OMA ni mogla več dostojno upirati za spoznanje boljši igri zastopnic iz Nabrežine. Verjetno je ta tekma že odločala o prvem mestu in Sokol je z zmago upravičil vlogo favorita. G. F. NAMIZNI TENIS TRŽAŠKI POKAL SOKOL-ARAC 5:5 Tretje kolo finalne faze tržaškega pokala je bilo za nabrežiinske igralce gotovo doslej najtežje. Tržaška ekipa ARAC ima namreč zelo solidne ekipe in sicer 4 dobre i-gralce, kjer izstopata zlasti tretje-kategomika Venuttii in Mameli, ki sodita med najboljše tretjekategor-nike. Njima sta se le s težavo upirala naša tretjekategornika Ukmar in Tavčar. Ukmar je sicer v odločilni tekmi (pri stanju 5:4 za ARAC) izenačil na 5:5 z dramatično zmago nad Venuttijem, zapravil pa je srečanje z zelo nevarnim Mamelijem proti keteremu si ni mogoče privoščiti niti najmanjše nepazljivosti. Adrijan Tavčar je klonil tako Venuttiju kot Mameliju, čeprav je proti Mameliju igral dokaj dobro. V tekmovanju dvojic sta Ukmar in Tavčar spet zmagala in zopet pokazala precejšnjo uigranost ter premoč v dvojicah tretjekategornikov. Pri mladincih je Fabjan, kot običajno, premagal oba nasprotnika brez posebnih te-žev, čeprav ne moremo reči, da je igral dobro. Milič je žal zgubil obe tekmi in je (delno) popravil NOGOMET DANES 5. povratno kolo ... . Atalanta — Mantova Carminati Bologna — Fiorentina Serafini Milan — Sampdoria Giunti Napoli — Cagliari Gussoni Roma — Juventus Michelotti Torino — Internazionale Toselli Varese — Catanzaro Riccardo Lattanzi H. Verona — Lanerossi Vicenza Torelli BL.IGA 3. povratno kolo Arezzo — Bari Porcelli Brescia — Modena Panzino Cesena — Reggina Gialluisi Como — Foggia Stagnoli Livorno — Sarrento Mario Campandni Monza — Genoa Bianchi Novara — Lazio Reggiani Palermo — Perugia Branzoni Reggiana — Taranto Pieroni Temana — Catania Barbaresoo V Moden! bo 12. marca mednarodno telovadno tekmovanje za 6. trofejo «Alberto Braglia«. Nastopi- i -p -* j- ■»* le bodo državne reprezentance Ju- | s'aF) vLs le v tekmovanju dvojic, goslavije, Romunije, Z. Nemčije in Kljub četrtkovemu neodločenemu Italije. izidu je Sokol še vedno trdno na iiiiimiuiinmiiniimiiiiiiiiiiiiiutiiiiiminiiiiiiiiimmiimiiinitiiiimiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii PO PRODORNIH DOSEŽKIH V NAMIZNEM TENISU Uspehi naših igralcev rezultat resnega dela V tem mesecu smo večkrat poročali o uspehih naših namiznoteniških igralcev. Prestop Sokola v A ligo in osvojitev šestih deželnih naslovov priča, da so bili slovenski tekmovalci vedno med najboljšimi. Kaj pomenijo ti uspehi? Povedo nam, da so se med nami našli ljudje, ki so ta šport vzeb dovolj resno in ga ločili od zastarelih pojmov rekreacijskega pingponga. Presenetljivo je dejstvo, da večina italijanskih ekip sploh nima rednih treningov, kaj šele trenerja. Pojem namiznoteniškega trenerja je v Italiji nedojemljiv: v Jugoslaviji, ki v tej panogi mnogo pomeni, so redni trenerski tečaji in izpiti. Zato je tudi italijanski namizni tenis o-stal na tako nizki kakovostni stopnji, saj je samo nekaj mladih in izredno talentiranih igralcev (Bosi, Giontella, Bertoncello), za njimi pa velika praznina. Pa še ti, nimajo na razpolago sposobnih trenerjev in jim je pot do večjih uspehov, predvsem mednarodnih, zaprta. ., X" V tem pogledu sta opravili naši društvi, Kras in Sokol, korak naprej. Visoka raven namiznega tenisa v Sloveniji ima svoj vpliv tudi v zamejstvu. Zelo dobri stiki in stalno sodelovanje med zamejskima društvoma in Namiznoteniško zvezo Slovenije so že obrodili sadove. Trenerja Bole in Košuta imata jugoslovansko šolo, pri jugoslovanskih trenerjih pa so se izpopolnjevali vsi naši današnji prvaki. Za igralci pa stoji še trdna organizacija obeh društev, ki sta po nekaj letih izkušenj znali najti pravilne prijeme in je nedvomno pripomogla k zadnjim uspehom. S popularizacijo namiznega tenisa sta Kras in Sokol pridobila skupno 15 rednih tekmovalcev in 26 začetnikov. V italijansko namiznoteniško zvezo sta včlanjena še goriški Dom in Kontovel, o namiznem tenisu pa so govorili tudi drugod. Razlika med lanskimi in letošnjimi uspeh; je velika. Lani smo razpolagali samo z Miličevo, zelo talentirano in predvsem resno igralko, ki je kraljevala na vseh tur nirjih in prvenstvih. Letos pa so prišla do izraza tudi druga imena: najprej morda Fabjan, zelo miren igralec, ki se ne razburi niti v odločilni tekmi za vstop v prvo ligo in zna premagati tudi mnogo močnejšega igralca, ko je to neobhodno potrebno; Vesnaverjeva je prav tako mirna (ter ne meče loparja v zid, če zgubi in ne skače od veselja, če zmaga); ko jo pogledaš, misliš, da ji je žal, ker je bila prva; in še Radovič, ki je zelo emotiven, vendar pa borben od prvega do zadnjega udarca. Na državnem prvenstvu bo nedvomno prišel do izraza poleg Miličeve še kdo izmed teh. In to ne bo več posledica izrednega talenta, ampak le logičen zaključek večletnega truda. NOGOMET ATENE, 26. — Grška nogometna reprezentanca se pripravlja na prijateljsko srečanje, ki ga bo odigrala 4. marca proti Italiji v Atenah. Grki so leta 1971 v osmih mednarodnih srečanjih doživeli kar štiri poraze, dve izenačenji in dve zmagi proti Cipru ter proti Malti. Letos so odigrali le tekmo proti Nizozemski, ki jih je gladko odpravila s 5:0. TENiŠ X D LI JI MODENA, 26. — Prvo italijansko teniško prvenstvo na pokritih igriščih bo od 29. februarja do 5. marca v Modeni. Nastopilo bo osemintrideset italijanskih teniških igralcev. prvem mestu lestvice, saj je ARAC v prvem kolu zgubil proti videmski ekipi La Cantina. Paziti pa bo treba bolj kot prej, ker bi vsak spodrsljaj utegnil privesti na vrh lestvice tržaški ARAC ali videmsko La Camtino. Prihodnjo tekmo bo Sokol odigral 9. marca, ob 20 30 v Ulici Co-roneo, proti Julii. To bo že povratno kolo. Prvič je Sokol v Nabrežini premagal Julio s 6:2. Sokol: Ukmar (3/2), Tavčar A. (3/3 NC), Fabjan (3/2), Milič R. (3 NC). ARAC: Carollo (3/5), Pradelli (3/3), Venutti (3/3), Mameli (3/3). Rezultati: SOKOL — ARAC 5:5 Fabjan — Carollo 2:0 (16, 13) Tavčar A. — Venutti 0:2 (13, 15) Fabjan in Milič — Carollo in Pradelli 2:0 (8, 10) Milič — Pradelli 1:2 (12, -16, 8) Ukmar — Mameli 1:2 (19, -17, 13) Tavčar in Ukmar — Venutti in Mameli 2:1 (9, -24, 16) Fabjan — Pradelli 2:0 (16, 17) Tavčar A. — Mameli 0:2 (14, 17) Milič - Carollo 0:2 (17. 14) Ukmar — Venutti 2:1 (-18, 12, 20) T—ar SMUČANJE GORTINA, 26. — Smučarski skoki za veliko nagrado narodov se bodo letos pričeli 16. marca. Prvo tekmovanje bo v Chamonixu, drugo v St. Moritzu, zadnje pa 21. marca v Cortini d Ampezzo. Do sedaj se je prijavilo za tekmovanje štirinajst držav: Avstrija, Kanada. ČSSR, Francija, Z. Nemčija, V. Nemčija, Japonska. Jugoslavija, Norveška, Poljska, Švedska, Švica, Sovjetska zveza in Italija. RIM, 2 . — Tommaso Gali in Jean de Keers se bosta srečala v dvoboju za naslov evropskega prvaka superlahke kategorije 3. marca v Sanremu. OBVESTILA Slovenski dijaški tlom v Trsta, organizator šahovske simultanke (z velemojstrom Parmo), obvešča vse prijatelje šaha, ki se želijo pomeriti s slovenskim velemojstrom, da je vpisovanje vsak dan v u-pravi doma od 10. do 13. ure In od 16. do 18. ure, tel. 793167. Igralo Jw»J«hko, |e. omejeno število ša-,, histov. Vpisnina je 800 lir. * * * SPDT organizira ob priliki velikonočnih praznikov 1., 2. in 3. aprila ZIMOVANJE NA GOLTEH s tečajem. Vpisovanje in pojasnila v Ul. Geppa 9. do 15. marca. Število mest je omejeno. v| ^JlPilir > o* ir mr * , v v’ '.•> •j F ■f'*!. '■■■ ■■ — SPDT kljub velikemu delu, ki si ga je naložilo z organizacijo 6. ZŠI, ni zanemarilo tudi drugih svojih tradicionalnih aktivnosti. Tako m na delovnem sporedu tega društva tudi predavanja. Pred kratkim je prof. Krišelj pripravil lepo predavanje »Dnevi mojih goraz. N« sliki: predsednica SPDT dr. Sonja Mašera predstavlja predavatelja !>fva ij0 smo jih md bolj uspešno, zdaj pa nam kar dobro vra-'Jjb kdo ve, kaj vse še bo!» a i ne veš, kako se bojim. Lahko se zgodi, da bi jim pri-!, j, .r°ke. V vili, kjer stanujem, so našim pobrali vse orož-belem dnevu, ko smo bili na kosilu! Vse je izginilo, rbnic° in njeno družino vred.» - v©Ri. To se ne bo ponovilo. Bodi vesela, da niste vsi ~ _______________________ SS=: 'j'1 sredi noči zleteli v zrak! To je bil načrt drznega di-!?■ Poskrbel sem, da ste drugače zastraženi.« f^slmut, prosim te, če ne bom delala več pri tebi, kot aj°’ me sPravl ven I2 policije, v kakšen civilni urad; Pa bi šla domov na Koroško. Tudi mami ni všeč, da j^kaj, in očetu, ki je na vzhodni fronti, tudi ne!« gledal jo je postrani. ^.■‘o prepustiva času. Očetu bova poslala za novo leto cigar in kaj toplega za v čevlje.« W Zvonil je telefon, šef izpostave iz bližnjega mesta je 3 Poročal z razburjenim glasom. .i^koj pridem!« je rekel Wolf ledeno. fjPot bom ob noč, Lotte. Namesto da bi bila najina...« Pl®kel je usnjen plašč, se opasal s pištolo in vrgel šmaj-rame. ^dihnila je: "Ppam, da ni zadnja!« ^ročnik Laske ga je sprejel pri vratih svoje pisarne. To-W^vnan in ostrižen do vrha lobanje je s svojimi ozkimi, /^khi očmi spominjal na dogo pred gospodarjem isdaja, gospod major! Odkril sem agenta v izpostavi!« Aftj *y°if je od jeze rahlo pobledel. Da se Je zgodilo prav se 'ko bo padlo vse na njegov račun! Naglo je usekal: ^ 'p11 vas nisem že pred mesecem posvaril, da pri vas ni 1« j/ redu?! Zagotavljali ste, da imate v rokah vse niti. Kdo lU&vi pes?« tolmač!« lifaj^ciniač?! Opozarjal sem vas tudi nanj, vi, norec! Ko-^Stat srno že ugotavljali, da so tolmači naj šibkej ša točka v našem stroju!« Stopila sta v pusti, sivi urad. «Dokazi!» «Tu so, gospod major!« Laske je portali pred Wolfa usnjeno torbo ta kup dokumentov, razloženih po mizi. To so bale fotokopije navodil, seznam agentov ta nadrobno pisano poročilo, kaj so jetniki izdali pri zaslišanju. «Naša enota izvidnikov je ubila kurirja, ki je bal namenjen v vosovski štab, ta mu zaplenila torbo.« «Kdo je videl njeno vsebino?« «Nihče razen mene!« Wolf je hodil z rokami v žepih po sobi. ((Zavoljo tega greste lahko že jutri pred zid. Jaz sem torej zavoljo vas padel v nemilost ta izgubil položaj!« «Zelo žal mi je, gospod major. Ali naj se ubijem sam?« «Kje neki! To ne bi dosti pomagalo ne vam ne meni. Tl dokazi morajo s poti,« je pokazal z roko na fotokopije. «Ta čečkarija o zaslišanjih pa naj ostane.« Oba sta gledala, kako so plameni upepelili nevarni papir. Ob zoglenelih ostankih je bilo obema laže pri srcu. «Kje ga imate?!« «V sosedni sobi, gospod major.« Laske je prižgal luč. Na tleh je ležal fant, ki ga Je major nekajkrat videl, pa ga ne bi prepoznal. Obraz je imel razbit ta zabuhel, krvav ta otekel. Roke je imel vklenjene tako trdo, da so mu pomodrele ta prsti skoraj odmrli. Zvezane pa je imel tudi noge. ((Zdelali ste ga pošteno. Nekaj takega bi se pravzaprav prileglo vam, ki ste mu to omogočili. Odvežite mu noge!« ((Dvigni se, pes!« je zarjul Laske, ko mu je odvezal noge ta ga brcnil v hrbet. ((Nehajte, človek!« je viknil Wolf. «Znano vam je, da nisem prijatelj tako neokusnih prizorov. Pred seboj imate nasprotnika, ki je bil pametnejši od vas. Sedite,« je ponudil tolmaču stol. Fant se je sesedel ta se s komolci ujel za mizo. «Vse je priznal, gospod majorl* «Kaj Je za vas vse? če človeka tako zdelaš, kot ste le-tega vi, še to pozabi, kar v resnici ve. Sam ga bom zaslišal. Ne maram, da ga moti vaša prisotnost, zato počakajte v vaši sobi.« Ko sta bila sama, je Wolf začel z mirnim glasom: «Cujte, Debevc! Priznati mi morate, da ste nas nesramno ukanili! Nismo vas rešili službe v vojski zato, da bi nas tukaj goljufali! Sicer bi vam moral čestitati, da ste nas tako dolgo vodili za nos. Vendar vam takoj povem, da nimam dosti časa. Ce ste pametni, boste odgovorili na nekaj vprašanj; morda bd jaz lahko kaj storil za vas.« Jetnik ga je nekaj časa začudeno gledal. Bilo je splošno znano, da Wolf ne pretepa ujetnikov, vse drugo pa je bila skrivnost. Privolil je, da bo odgovarjal. «Kaj ste izdajali ta kako dolgo?« «Vse, gospod major, do česar ima tolmač dostop. Ker poveljnik ni zaklepal stvari, sem nekaj strogo zaupnih pisem tudi prefotografiral.« <(Za koga ste delali?« «Za vojsko državne varnosti.« «Za Tončka, kajne? Ste bili z njim v stikih?« ((Povezan sem bil samo s človekom, ki so ga ubili sredi noči in dobdld njegovo torbico.« Sele sedaj je postalo Wolfu jasno, zakaj so v zadnjem česu izginjali drug za drugim nekateri njegovi agenti na tem področju. Moral sl je priznati, da je bil sam premalo pazljiv, ker se je ukvarjal preveč s seboj ta z Angleži. Prižgal si je cigaro. «želte kaditi?« «Ne, hvala,« je odvrnil jetnik. ((Napravili ste nam nepopravljivo škodo. Zanima me samo to, zakaj ste Izrabili naše zaupanje. Ali vas je morda kdo prisilil?« «Nlhče, gospod major... Tudi vi se borite za svoj narod. Jaz sem se za svojega, borimo pa se vsak na svoj način.« Wolf je otmil cigaro v pepelnik ta spremenil obraz. V njem je dozorel sklep. Jetnik mu ga je prebral iz oči, v katerih ni bilo čustva; v njih se je zrcalila samo ledeno mrzla in kot britev ostra logika. «Ali bd vi izdali Tončka, če vam podarim življenje?« «Tudd če bi ga lahko, ga ne bi, pa če bi mi podarili dvoje življenj!« «žal ml je, izgubili ste možnost! Vse, kar lahko storim za vas, je nagla smrt brez procedur ta zaslišanj... Ce pridete v stroj uradnega postopka, se ne izognete pošastnim mukam. Vaš šef, ki zasluži kroglo prej kakor vi, vas bo ubil na begu. Sli boste po stopnicah navzdol ta skušali z zvezanimi rokami preplezati železno ograjo, ki deli prostore policije od vhoda. Ko boste dosegli vrh ograje, vas ne bo več.« Jetnik je prebledel. Vstal je in odšel vdano naproti svoji neizbežni usodi. Pred železno pregrajo je Laske ukazal: «Zlezite gor!« Jetnik je vlekel svoje raztepeno telo ta zlomljeno voljo centimeter za centimetrom, počasi, kot bi z vsakim trenutkom podaljšanega življenja čakal, da se bo zgodil čudež rešitve. Dosegel je vrh. Laske je dvignil roko in ga ustrelil v glavo. Telo je trznilo ta obviselo na železni mreži Vrnila sta se v pisarno. Pokadila sta vsak eno cigaro, potem pa sta poklicala stražo. Ko so se zbirali okoli trupla,' da bi napravili zapisnik, se je na betonski tlak nacedila ve-lika luža krvi. Zadnji dnevi starega leta so se iztekali z ofenzivo tržaškega štaba vred. Osnovni cilj, ki ga je zasledoval poveljujoči general, je bil dosežen. Obe diviziji so zaposlili na ozemlju med Sočo ta idrijskimi planotami ter Trnovskim gozdom. Gorenjska se je oddahnila od nenadnega pritiska brigad. Za novo leto je general hotel imeti mir. Vedel je, kako s« bo ta ofenziva končala. (Nadaljevanje slediJ Oredniitvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 lelefon 793 808 794 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Uprava TRST Ul Montecchi 6/H Telefon 795 823 Oglasni oddelek TRST Ui Montecchi 6/III Telefon 761 470 Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnapre|: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir. / SFRJ posa- mezna Številka 1,— dinar, mesečna 14,— din, letna 140,— din, Poštni fekočl račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-27^1 » pa se na splošno izogibajo političnim umorom. V teh razmerah so možna najrazličnejša ugibanja. Nekateri menijo, da atentat na ministra Taylorja prav zaprav služi irskemu predsedniku Lyn-chu, ki je prav v teh dneh ukazal naj policija aretira številne pripadnike organizacije IRA, ki vsaj za časno živijo v irski republiki. Lynch je imel precej težav glede odnosov z Londonom zaradi nedavnega požiga britanskega veleposlaništva v Dublinu. Vsi atentati na Severnem Irskem I naj bi torej nekako opravičili te are- BEOGRAD, 26. — Včerajšnji zmagovalec v slalomu Avstrijec Knie-vvasser je zmagal danes v prvi vožnji veleslaloma v okviru tekmovanja za pokal na Popovi Šapki časom 1’38"30, pred lanskoletnim zmagovalcem, svojim rojakom Gruberjem (1’38”97) in zahodnim Nemcem Irlingerjem (1’39”69). Starta-lo je 52 tekmovalcev iz /.vstrije, Francije, Sovjetske zveze, Zahodne Nemčije, Švice in Jugoslavije, od katerih je bilo 24 diskvalificiranih. Jugoslovan Kavčič je bil četrti. Koledar za Goričankt ODBOJKA V moški C ligi Še dve točki za Kras Goriška sekcija odbojkarske federacije FIPAV je ta teden objavila koledar ženskega promocijskega prvenstva. Tudi letos je promocijsko prvenstvo razdeljeno v dve skupini, A in B. V A skupini nastopa 5 ekip: UGG, Corridoni C, AGI C, Mladost in Dom. V B skupini pa nastopajo 4 ekipe: Torriana, Corridoni B, Hrast in Sovodnje. Ekipe v A skupini bodo začele s prvenstvom že danes, v B skupini pa bodo začele pozneje. Zato je federacija objavila samo potek tekem A skupine, in sicer prvi del; povratni del bo objavila naknadno. Koledar prvega dela prvenstva A skupine je naslednji: 1. kolo — 27. 2. AGI C - UGG Corridoni C — Mladost (ob 8.15 v Sv. Petru ob Soči) Počiva: Dom 2. kolo 5. 3. UGG — Corridoni C 7. 3. Mladost — Dom (ob 20.15 v telovadnici ITI) Počiva: AGI C 3. kolo — 12. 3. Corridoni V — AGI C Dom — UGG (ob 10.30 v Dijaškem domu) Počiva: Mladost 4. kolo — 19. 3. AGI C — Dom (ob 10.30, telov. AGI, Largo Culiat 2) UGG - Mladost (ob 10.30, telov UGG, Vhlletta) Počiva: Corridoni C Kras je sinoči premagal Caldini s 3:1 (6:15, 15:11, 15:10, 15:4) v okviru odbojkarskega prvenstva mo- tacije in bi na koncu služili želji. ................■.■..■»»■...i...»»»....... da vzpostavi dobre stike z londonsko y KQŠARKARSKm PRVENSTVU DEČKOV vlado. Medtem se na Severnem Irskem nadaljujejo bombni atentati. V Belfastu sta dva 16-letna mladeniča odložila eksplozivni naboj v trgovino nekega znanega protestantskega veljaka. Naboj je eksplodiral ter lažje ranil tri mimoidoče Neki drugi naboj je eksplodiral v nek: trgovini s pohištvom ter povzročil veliko gmotno škodo. V Londonderryju je eksplodiral peklenski stroj v neki trgovini športnih rekvizitov. Po eksploziji je nastal hud požar. V neki drugi trgovini so neznanci odložili peklenski stroj, ki pa ni eksplodiral. Danes je prišlo tudi do oborože nih spopadov med angleškimi vojaki in pristaši organizacije IRA. V LondonderTyju so v neki hiši našli truplo mladeniča, ki je bil star okoli 16 let. Ne ve se še, kdo ga je ubil s strelnim orožjem- Inter 1904-Bor 54:20 (26:6) 5. kolo — 26. 3. n;ia. Mladost - AGI C (ob 10.30, VV ški dom) -tj.. Dom — Corridoni (ob 10.30, b‘ ški dom) Počiva: UGG Letos imamo v A skupini P® jj naši predstavnici. V A skup*0' jž Mladost iz Doberdoba in D°ri « Gorice, v B skupini pa Sovo® in Hrast iz Doberdoba. ^ Vse naše predstavnice ggf pe možnosti za dobro uvrstitev. . res močnih ekip letos ni v prvenstvu. Med najboljšimi b* ^ rala biti UGG, ampak tudi ^ nepremagljiva ekipa. Torej ^ lahko upamo na dobro uvrt1 ^ vseh naših šesterk, v upamju> p. bo ena od štirih osvojila Pr stvo. _.t. V MINULEM TEDNU Zaključek tečaja za trenerje v Gorici V petek zvečer se je z.kl Gorici tečaj za trenerje z f! nim izpitom. Tečaj je priredU® } PAV — goriška sekcija. Vod*1 ye. je trener AGI Vinicio Pecorarj- ^ čaj se je pričel 17. januarja ^ lekciie so bile redno trikra lekcije so densko. os®111 Za ta tečaj se je prijavilo 0 ____________ ir_: __ :___J „ 1 o 1 i Z kandidatov. Vsi so izdelali * A SPLOŠNA PLOVBA piran-Jugoslavija Zupančičeva 24 66330 Piran, pp 1 Telefon (066) 73-881 (10 linij) Telegram: Plovba Piran Mednarodni pomorski prevozi z modernimi ladjami nosilnosti 8.000 - 19.000 ton - LINIJA OKOLI SVETA - LINDA JADRAN ZAHOD NA AFRIKA . JADRAN - PROSTA PLOVBA - POTNIŠKA SLU2BA - SIMEX Ljubljana - samo stojna enota za uvoz-lzvoz, grosistično trgovino In zastopanje tujih (Irm Za vse Informacije se prosimo. obrnite na upravo podjetja v Piranu ali na naša predstavništva v Jugoslaviji In v inozemstvu BOR: Volk 8, Macuka 5, Peteri Žerjal 6, Renato Furlan 1, Loren-zetto, Parovel, Ražem, Čok. Po predvidevanju so morali Bo rovi dečki proti Interju 1904 položiti orožje. Gostje, ki so še vedno na prvem mestu lestvice brez poraza, so bili nedvomno boljši od naših košarkarjev. Ti so morali igrati praktično brez svojega edi nega centra Karla Ražma, ki si je poškodoval zapestje. «Plavi» so v uvodnih minutah še kar zaustavljali nasprotnike. Ko pa je zapustil igrišče Ražem, so bili borovci znatno slabši pri prestrezanju odbitih žog, tako da so gostje lahko izvedli več uspešnih protinapadov. Za borovce je bilo tako upov konec. Inter 1904 je nizal koše kot na tekočem traku in je povsem zasluženo zmagal. V Borovih vrstah so vsi igrali na splošno poprečno. Delno je zadovoljil le Sandi Volk z r.ckaj lenimi koši od daleč. b. 1. ATLETIKA STUTTGART, 26. - Dekleta zali odnonemškega kluba Tus 04 Leverkusen so dosegle nov svetovni rekord »indoor* v štafeti 4x200 m s časom 1’37”9. Prejšnji rekord je pripadal od leta 1963 zahodnonem-ški državni reprezentanci (1’39”5). STUTTGART, 26. - Manfred Om-ner (Zah. Nemčija) je dosegel nov evropski rekord v teku na 200 metrov v dvorani s časom 21”3 in je izboljšal za dve desetinki sekunde čas Letzelterja. * • * NEW YORK, 26. - V New Yor-ku se je zaključilo ameriško atletsko prvenstvo «indoor», na kate rem so dosegli nekaj res dobrih rezultatov: 60 jardov z ovirami - ženske: 1. Patty Johnson 7”5 (amer. rek.) krogla - moški: 1. Fred de Bernardi 20,15 m krogla - ženske: Marin Seidlet 15,53 m (rekord ZDA) skok v daljino - ženske: Martha Watson 6,39 m (rekord ZDA) tek na 3 milje: 1. Lutteman (Belgija) 13’18”4 (evropski rekord) skok s palico: 1. Jeli Isacsson (Švedska) 5,45 m (svetovni rekord »indoor*) gio (Corridoni) Od naših društev sta P' je člane na ta tečaj samo D® ,(vS Sovodnje. Na žalost, ostala o pi niso poslala nikogar, kar P morala storiti. j,3r Od osmih kandidatov je b'*° $e pet slovenskih. Naša društva tokrat bolj potrudila, kot Pa italijanska društva. jlc POTOVALNI URAD «AURORA> vabi na izlet v BEOGRAD ob nogometni tekmi JUGOSLAVIJA — ZSSR veljavni za P® narodov ikal SPORED IZLETA 29. aprila (sobota): 30. aprila (nedelja): 1. maja (praznik): ob 20.09 odhod z vlakom iz ^rs j v Beograd. Prenočevanje v sPa nem vagonu. ob 8.00 prihod v Beograd. DoP°* dne ogled mesta z avtobusom vodnikom. Kosilo. Prevoz na sta dion Crvene zvezde in ogled te*UI\ z najboljših oštevilčenih sedeže • Ob 21.02 odhod iz Beograda. Pxtr nočevanje v spalnem vagonu, ob 8.25 prihod v Trst in kone® potovanja. CENA NA OSEBO JE 21.000 UR IN V NJEJ SO ZAPOPADEN® VSE USLUGE NAVEDENE V SPOREDU Ob vpisu je treba položiti akontacijo v znesku 5.000 Ur, ost-3*1, pa pred začetkom potovanja, število mest je omejeno. Informacij in vpisovanja pri potovalnem uradu »AURORA*, UL Cicerone s' 4, tel. 29-243. brim uspehom. & Komisijo, ki je spraševala j,e. stavljali: Pipan Silvano (TS)> j0 corari Vinicio in Brezigar (GO). Seznam kandidatov (v ■tfl paju društvo); Carini Robert Dom), Coniediz Silvano (SuflRajo Komel Igor (Dom), Pelicon ^-(Sovodnje), Prinčič Jožef (“pjjŽ nje), Salateo Dario (AGI). Marjan (Sovodnje) in Vescovi osl^aJVjfl