Telefon Št. 74. Posamna številka 10 h. Pa paštl prejeman: ta celo leto naprej 26 K — h 13. — » 6 » 50» 2 » 20 » pol leta » četrt » mesec V apravništvu prejeman: celo leto naprej 20 K — b pol leta » 10 » — » «etrt » » 6 „ — » mesec » 1»70» Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnino In inserate sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma □« vBprejemajo. Uredništvo je v Seme-nizkih ulicah št. 2,1., 17. Izhaja vsak dan,izvzem^i nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne. Štev. 77. V Ljubljani, v ponedeljek, (i aprila 1903. Letnik XXX! Knezoškof za kroš- njarje. Govor piesv. g. knezoSkofa ljubljanskega dr. A. 15. JegliCa v gosposki zbornici. Dunaj, 4. aprila Danes popoludne je imela gosposka zbornca Bejo, v kateri je rešila tudi kroš-njarski zakon z nektterimi premembami v načrtu, ki ga je sklenila poslanska zbornica. Poročevalec baron Berger je naglašal, da tudi ta zakon ne bode ustrezal na vse strani, ker bo si naravnost nasprotne koristi trgovcev in krošnjarjev. Vendar pa je odsek skušal ustreči raznim opravičenim željam V glavni razpravi sta govorila proti določbam zakona knez Auersperg in grt f Z e d w i t z..Oba sta naglašala, da se kroš-njarstvo preveč omeji s tem zakonom. Dr. pl. Plene r je v obče zagovarjal zakon in priporočal še nekatere izjeme na Češkem, Nato je govoril ljubljanski knez in Ski f g. dr, Jeglič nastopno : —Visoka zbornica! Govoriti hočem prav kratko. Prišel sem k seji, da zagovarjam jako važno stvar. Pred očmi imam posebno kranjske krošnjarje, in sicer Kočevce in Rib ničane, ki dobe, hvala Bogu, v § 16. posebne olajšave. Reči moram, du sem bil prejšnje čase tudi nasprotnik krošnjarstva, ker sam mislil, da krošnjarstvo škodi ljudem in družinam v gospodarskem in nravnem oziru. Ko pa sem bolje spoznal deželo in prebivalstvo, dobil sem drugo prepričanje. Kar se tiče nravnosti, uvidel sem, da je prebivalstvo v slovenskih in nemških ob činah v kočevskem okraju na visoki Bto-pinji, in sicer ne le isti, ki ostanejo doma, ampak tudi oni, ki krošnjarijo s svojim bla gom. Prav nič se jim ne more očitati, ker so boljši, kakor bi kdo na prvi pogled sodil. V gospodarskem oziru pa sem se prepričal, da je za te ljudi krošnjarstvo nujno potrebno. Po poklicu so večinoma mali kmetje, ki krošnjarijo le nekaj mcsecev v letu, da si s tem postranskim zaslužkom vzdržujejo Bvoje družine in plačujejo davek. Le s krošnjarstvom si morejo prislužiti za najnujnejše izdatke. In gotovo je tudi za deželo in državo boljše, ako se tem ljudem pusti krošnjarstvo, nego da bi se vsled revščine morali izseliti iz dežele. Mnogi itak morajo drugod iskati zaslužka, ne le možje, ampak tudi mladeniči, dekleta in dečki v starosti 15 ali 16 let. Nekateri se sploh ne vrnejo v domovino, večina pa se čez nekaj let zopet vrne iz Amerike. To izseljevanje pa je v istini v nravnem in tudi gmotnem oziru za mnoge družine velika škoda. Mož je večkrat po pet, šest, sedem ali tudi več let v tujini, n. pr. v Ame-rik;, in večkrat se zgodi, da pozabi na svojo družino v domovini. Doma so žena in otroci sami; otroci so slabo vzgojeni, ker ni očeta; žena in otroci tudi ne morejo z vepehom obdelavati polja, popravljati gospodarskih poslopij, kakor bi to storil mož, oče, ko bi ostal doma. Čez šest, sedem let se vrne gospodar ter morda prinese dva, tri tisoče denarja. Ta denar pa porabi, da zopet spravi v red gospodarstvo in popravi poslopja. Torej nima nobenega pravega dobička in koristi. Da je to vpr»šanje za našo deželo res jsko važno, je dokaz tudi to, da so naši katoliški zastopniki v poslanski zbornici odločno zagovarjali pravice kranjskih krošnjarjev. Saj je tudi kršč. soo. stranka v naši de želi edina, ki z vsemi močmi zagovarja delavski, obrtniški in kmečki stan, da bi bo ti stanovi vzdržali in prospevali. Ta stranka se je v poslanski zbornici odločno borila za noše revne krošnjarje. Zato me pa tudi jako veseli, da so tudi v tej zbornici vse stranke ve5 ali manj naklonjene revnim krošnjarjem. 11 kor.cu presim še vbo stranke, naj bi glasovalo vsaj za one paragrafe, ki tem revežem to dovolijo in dajo, kar v istini potrebujejo za svoje življenje. Morda bi kdo ugovarjal in rekel: Pa naj se lote drugega posla in dela! Na to odgovorim, da je to v sedanjih razmerah nemogoče. Drugega zaslužka doma ne dobe in so navezani na krešnjarstvo, s katerim se pečajo že več stoletij. S tem končam in izrekam hvalo gospodom za dobrohotnost, katero izrazite tudi z glasovanjem za zakon. (Pohvala). Nato grof K u e f s t e i n zagovarja premembo § 12, da bi namreč smelo vse občine, ne le mesta in zdravilišča prepovedati krošnjarstvo s slabim blagom. Govornik pa prizna izjeme za krošnjarje z domačimi izdelki. Knezoškof dr. Jeglič predlaga v nadrobni razpravi, naj se v § 2 črta drugi odstavek, ki zahteva od krošnjarjev pridob-ninski davek. Ta predlog pa ni obveljal, kakor tudi eventualni predlog, naj bi se pooblastil finančni minister, da v §§ 12 (od stavek 4) in 16 označene osebe oprosti pri-dobninskega davka. Tudi predlog dvornega svetnika Jeitte-lesa, naj se zniža meja starosti od 33 na 30 let, ni obveljal. Pri § 16 nasvetuje knezoškof dr. Jeglič, naj se izvzeti kraji na Kranjskem naštejejo po sodnih okrajih. Ta predlog obvelja. Avsfro-ojrska nagodba. (Govor posl. Ž:tnika). (Konec.) Od dne 26. svečana 1861 je šlo na Ogrskem zopet rakovo pot. A še je bilo mogoče stvari spraviti v pravi tir; vladar sam je posegel vmes, da popravi, kar bo spridili njegovi svetovalci. Fr. Deak je so-stavil spomenico, v kateri je naštel ogrske zahteve. Priznal pa je sam, da je mogoče Ogrom šo v raznih točkah odjenjati, samo da branijo svoja načela in rešijo bistvo svoje ustave. In tudi po nesrečni bitki pri Kraljevem Gradcu Ogri, oziroma Madjari niso zvišali svojih zahtev, kakor trdi grof Beust v svojih »spominih". Toda vihravi Beust, ki ni poznal avstrijskih razmer, je na vrat na nos sklenil prvo nagodbo ter Ogrom dovolil več, nego so upali doseči. Grcf Moric lMterhazy sam se je izjavil: »Dobili smo več nego smo zahtevali«. Uresničile so sa besede: „Dies ist der Fluch der lo3en That, die fortzeugend immer Boseres muss gebiihren.« Do !. 1867. so avstrijske vlade Ogrom odrekale vse pravice, po 1. 1867 pa ravno nasprotno. Kar Ogri zahtevajo, to Avstrija dovoli zaradi »ljubega miru«. Ogri pri takih prilikah prirejajo shode in demonstračije, da se Avstrija vstraši in odneha. Tako se igrajo z ognjem, ker take demonstracije morejo b časom biti nevarne za javni red. In pri obravnavah se Ogri pulijo za vsak groš, ba-rantajo za vsakega vola, ki pride na avstrijski trg. Ogri so vsled tega gospodarji v državi. Danes imamo četrto nagodbo pred sa-boj, da rečemo „daM ali »ne". Vse stranke so prepričane,' da je ta nagodba slaba za Avstrijo, In vendar ima vlada večino že zagotovljeno, ker je to vprašanje, žal, politično. Zato bi nas vladna večina s svojim molkom rada prepričala: „G ilcklich ist, der vergisst, was nicht mthr zu ;indern ist". Ali pa je istina, da je nemogoča vsaka prememba dogovorov mej avstrijsko in ogrsko vlado ? Ali se moramo res ukloniti brez ugovora ogrskemu ukazu? Vse kaže, da je tako, sicer bi ne mogli umeti govorov gosp. ministerskega predsednika v oktobru 1901 in dne 18 sušca 1903. V prvem govoru je dr. pl. Korber naglašal, da hoče odločno varovati avstrijske koristi in da Avstrija ne bo več potrpežljivo jagnje, katero Ogri strižejo do kože. A v zadnjem govoru je gospod ministeraki predsednik izjavil z največjo resignacijo: Boljša ta nagodba. kakor nobena! Pač žalostno, da so politične razmere ^ mej Avstrijo in Ogrsko ostale še vedno nejasne in zamotane. Vzemimo samo vprašanje glede armade. Ogri so si ubili v glavo, da hočejo imeti svojo posebno armado. To bi bil začetek konca! Sklicujejo se na člen XII zakona z leta 1867. Istina, ta člen je nejasen in sd more različno tolmačiti. Toda niti Fr. Diak, niti grt 1'Julij Andrassy tedaj nista miBlila na razdelitev avstro ogrske armade. Ako Ogri dobe svojo armado, svoj poveljni jezik, potem je armada babilonski stolp, zlomljen je najmočnejši steber skupne države. To je treba zabraniti, dokler je še čas. V tem oziru morajo biti vse avstrijske stranke na strani dinastije, da prepreči, kar zahtevajo madjarski šovinisti. Ali naj govorim še o slabih straneh nagodbe z gospodarskega in finančnega sta lišča ? Zeleznična politika, kvotno vprašanje, carinski dohodki, avstro - ogrska banka, živinski promet — skoraj vse nagodbene točke so dogovorjene po želji in zahtevi ogrskih naših prijateljev. Ko sem pred leti govoril z merodajnim gospodom, kdaj se podaljša dolenjska železnica tlo hrvaške meje, odgovoril mi je: Vi ste mnogo mlajši od mene, a ne boste doživeli l Ko vprašam, zakaj ne, odgovori mi gospod : Ker gospodje Ogri ne dovolijo. — Dovolj žalostno! Pri kvoti smo na sto in sto milijonov v 35 letih zmetali v ogrsko vrečo, doma pa zastonj beračimo za podpore revežem ia beračem. Pri avstroogrski banki pa ne velja kvota vplačil, marveč ogrska nadvlada. In ko so bili Ogri toliko pr.jazni, da so svojo kvoto zvišali za 4'4 %, torej prispevek k skupnim troSkom približno za 10 milijonov kron, dali smo jim takoj pri užitninskih dohodkih okoli 12 milijonov na leto nazaj! Od carinsk h dohodkov plačuje Avstrija 80%, a Ogrska le 20, in imajo Ogri na leto tudi tu do 18 milijonov dobička. Tako je, gospodje, in mi naj še molčimo? Ne, ker izdajali bi koristi svojih volivcev, pa tudi koristi skupne državo. Do vsega tega pa bi ne bilo prišlo, ko bi bile avstrijske vlade takoj iz početka skrbele za vae dežele, za vse narode po načelu: Vsakemu svoje. Na- rodi bi bili zadovoljni, in danes bi ne stali pred državno krizo, katere rešitev je v temnem naročju bodočnosti. Nemiri v Zagrebu. Djdatno k našim poročilom objavljamo še nasledi j: dopis iz Zagreba, 30. marca. V Zagrebu vre zaradi nasprotooBti oblasti. Ko so pokrili na prometne) zgradi samo-mažarski napis mislilo se je, da si bodo duhovi pomirili. Žito so opoz cionalni časopisi svarili občinstvo pred daljnjimi demonstracijami, posebno pa pred razbijanjem in razsajanjem, ker to more dobrej stvari le škoditi. Uradni list pa je priobčil poluradno vest, češ da vodstvo državnih železnic ni razumelo odrebe ministerstva glede napisa na prometnei zgrad', in da je že pred tremi dnevi ravnateljstvo državnih železnic izdalo nalog, da se napis spremeni in postavi drugi, ki mora biti takšen, kakor ga postava zahteva. Tej izjavi seveda občinstvo ne veruje, ker Mižari mislijo bržkone postaviti dvojezični naois, kar pa je na Hrvatskem nepo stavno. Radi tega je bila Bklicana v soboto zvečer skupšč na po § 2. v »Kota«. Toda že poprej se je zbralo dijaštvo na vseučilišču ter tukaj živahno razpravljalo o tuj h napisih. Sklenilo se je poprositi trgovce in obrtnike, da odstranijo vse nen ške napise. Večidel trgovcev in obrtnikov je to precej izvelo. Na vseučilišču je bilo vedno živah-neje, posebno vsled govora Štefana Rad ča. Došli pcslanec dr. Frank je mladež komaj pomiril, da je odšla na skupščino. Na tej skupščiui so govorili dr. Hdimerl, dr. Frank, dr. Marjanovič in Sirovatka. Vsi so zahtevali, da imajo biti na zemljišču kraljevine Hrvatske napisi le hrvatski, kakor to zakon veli. Obenem pa so vsi govorniki opominjali prisotne, da Be zdržo demonstracij, a prihodnjo nedeljo se skliče radi te stvari shod v Zagrebu. Potem so zapeli narodno himno ter se mimo razšli. V nedeljo zjutraj se jo zbralo v Ilici na tisoče ljudstva ter živahno odobravalo, ko so Be odstranjevali nemški napisi. Kmalu potem pa je izšel strog oglas, da se narod ne sme zbirati po ulicah, in da se bodo prekršitelji najetrože kaznovali. Razen tega pa je redarstvo zaprlo zjutraj ob šestih Štefana Rad ča in Ilinka Sirovatko. Zdaj jo zavrelo med dijaštvom ter se je začelo zbirati na vseučilišču. Sklenilo Be je, da se peda vse dijaštvo pred redarstvo demonstrirat, ter so prosili opozicionalne poslance, da pri tem sodelujejo. Toda dr. Frank jo dijake pomiril ter obljubil, da bode posredoval sam, da puste zaprta na svobodo. O pol eni je prišel dr. Frank v Ilico ter dijakom sporočil, da bode redarstvo izpustilo oba zaprta v ponedeljek zjutraj, če ne bode v nedeljo nobenih demonstracij. Ia zares je bilo v nedeljo popoldne vse mirno. Vendar pa so se sprehajale straže redarjev in žandarjev po vseh ulicah. Danes zjutraj se je podalo pet dijakov k upravitelju redarstva prosit, da izpusti Radič t in Sirovatko, toda upravitelj je odbil prošnjo in vseh pet dijakov zaprl. Kmalu se je raznesel o tem glas in dijaki so ee zopet zbrali na vseučilišču. Do 200 se jih poda pred magiBtrat, in dva pravnika se pcdasta k redarstvenemu upravitelju prosit, da izpusti zaprte. Med tem je prišel tudi dr. Frank, da posreduje. Dijaki so biji na ulici čisto mirni ter so pričakovali z napetostjo, kaj jim sporoči deputacija. Kar s« pripelja v izvoščekih celi voj žandarjov ter zapro ulico. Vseh 200 dijakov je bilo zdaj zaprtih radi sestajanja in buna v dvorišču mestne hiše. Posredovanjem dr. Franka bo bili izpuščeni vsi, ko so izročili izkaznice. Sicer pa so hoteli ostati dijaki vsi zaprti, dokler se ne izpuste njihovi sodrugi; ali po nago voru dr. Franka s a vendar odšli. Dr. Frank je hote! radi te stvari k banu, toda ban ga ni pustil k sebi. Danes popoldne je izdalo redarstvo oglas, da se morajo vsi napisi, ki so bili včeraj in danes zbrisani, v 24 urah zopet naprav, t>, kakeršni so bili, češ, da tako zahteva obrtni zakon. Tukaj je oblast našla precej zakon, ko je treba braniti jasno postavo glede hrvatskih napisov, pa le molči. Narod je radi tega oglasa silno vznemirjen. Zato so straže po mestu pomnožene. Na vseučilišču Be je zvečer mladina zbirala, a Ilica je mtlačena ljudstva, tako da straža komaj prehaja po sredini ulice. Bati se je novih izgredov radi omenjenega oglasa. Na meato odtrganih ploč z napisi Khuen Hedertarijev trg so bili prikovani novi napisi „Starčevičev trg". Toda redarstvo jih je hitro odstranilo. Trg bi se bil moral prvotno zvati .^»onimirov t'gB, toda mažaronska ve čina v mestnem zastopstvu ga |e posvetila svojemu najboljšemu patronu Khuen Heder-varyju._ Shodi na Hrvatskem se množe. Izza zagrebške skupščine za fiaancijalno samostalnost, za državljanske pravice, svobodo tiska in proti večjim stroškom za vojsko se ie razvnelo živo ustavno gibanje po celem Hrvatskem. Dozdaj je bilo sklicanih po raznih krajih že 35 takih shodov in sestankov. Vendar pa so bili dozdaj zabranjeni vsi javni shodi razun dveh, a celo mnogo sestankov po £ 2. je redarstvo zabranilo. Motivacije teh prepovedij so skoraj vse enake ter se ponavljajo s stereotipno izjavo »radi mira i poredka"; a ve se, da se to godi po zapovedi od zgoraj, namreč, da se ne smo dovoliti nobene skupščine več Toda maža-roni ae varajo, če mislijo, da bodo s takim ravnanj« m narcd prisilili na mir in molčanje. Molčal je dolgo časo, a zdaj se bode izjav ljal, če ne drugače, pa samo z izjavami, da se strinja z resolucijami zagrebške skupščine, kar so neodvisni rodoljubi storili že na treh krajih, kjer jim je bila oblast zabranila sklicati skuf.š5ino. To se vsaj ne da zabraniti, in narod bode na ta način izvršil svojo domoljubno dolžnost. Krše. soeialei in vlada. Z znano izjavo proti združenju Dunaja z nekaterimi predkraji, torej proti stvari, ki je bila že vsestranski dognana, si je nakopala Korberjeva vlada veliko nasprotstvo kršč. soc. stranke. O zadevi se je razgo-varjil klub v seli dne 3 t. m. in sklenil zahvaliti se vladi za to »naklonjenost« na sledeči način: Č anom kršč. soc. zveze v nagodbenem in carinskem odseku se je soglasno naročilo, da morajo pobijati sedanjo nagodbo in naj raje glasujejo za gospodarsko ločitev od Ogrske nego pa bi pritrdili dogovorom v bilvestrovi noči. — Zahtevati morajo, da se podržavijo vse zasebne železnice. — Glasovala bo konečno stranka tudi proti načrtu glede plačil v gotovini in kakor proti nagodbi z vsemi silami agitirala proti tej vladni predle g'. Želje ogrske opozicije se polagoma, a vendarle uresničujejo. Sicer so z vojaške strani naglaša, da pri majskem avanzementu ne bo premeščenih 500 ogrskih častnikov od avstrijskih k ogrskim polkom, kakor se je svojedobno poročalo, vendar pa se v tej zadevi toliko ustreže opoziciji, da se po potrebi premeste častniki k ogrskim polkom. Obenem je pa izšla te dni naredba, s katero bedo brezdvomno zadovoljni vsi opozicionalci. Vojna uprava je namreč odredila, da bedo v bodoče vsi gojenci vojaških akademij ogrske narodnosti po imenovanju za častnike prideljeni izključno le ogrskim polkom. V smiBlu te naredbe se bo postopalo že pri letošnjih imenovanjih. Szell o dogodkih na Balkanu. V sobotni, zadnji aeji pred velikonočnimi počitnicami, je ministerski predsednik Szell odgovoril na interpelacijo Ugronovcev o dogodkih na Balkanu. Rekel je mej drugim : »Naša politika v orientu obstoji v tem, da ae ohrani narodni in politiški status quo na Balkanu, da se te dežele razvijajo same po sebi in ne vpliva nobena velesila v kvar drugi. V tem oziru smo popolno edini z Rusijo. Sestanek v letu 1897 je veljal temu dogovoru, ravno tako zadnji obisk gre fi Go-luchovskega. V tem oziru nam je zagotovljeno tudi Bporazumljenje z ostalimi velesilami. Turčija je pričela izvrševati reforme, ki smo jej jih priporočili, in to delo nadaljuje. Če se pri tem delu ne pokaže takoj pozitiven vspeh, je vzrok to, darevolucijsko gibanje podpirajo, če ravno nezuradne, pa vendar zzelo vplivne strani. Kajpada ne bo nihče oviral Turčije pri zatiranju tega gibanja, če postane nevarno miru in turški državi. Upajmo, da se z izvedbo reform udusi to nevarno gibanje.« — Szell torej ni povedal nič novega. Poljski socialistični kongres. Dne 28. in 29. junija t. 1. zboroval bo v Lvovu poljski socialistični kongres, katerega se udeležijo tudi slovenski in hrvatski socialisti. Češki socialisti so naznanili, da se mnogoštevilno udeležijo tega kongresa in so izrazili nado, da bo ta kongres značil zbliževanje vseh slovanskih narodov. Kaka razlika ! Pri naših severnih bratih pomenja so- cialistična ideja zbliževanje slovanskih narodov, torej slovansko vzajemnost, pri nas pa so socialni demokratje najnevarnejši nasprotniki probujajočej Be zavednosti Slovencev. Kriza v Bolgariji in na Grškem sta si v vsem popolno podobni. Tu in tam sta odstopila vojna ministra in oba iz istih razlogov. Bolgarski minister Paprikov je hotel kredita, da se armada dostojno pripravi na dogodke na Balkanu in priskoči na pomoč zatiranim Makedoncem, grški minister je pa po izjavi min. predsednika od stopil radi tega, ker se ni Btrinjal s politiko ostalih kabinetnih članov. Politika grškega kabineta je pa znana: prijateljski odnošaji s Turčijo. Razlika je torej mej Sofijo in Atenami le ta, da je tam zmagal* Rusija, tu pa Turčija, v obeh slučajih pa je poražena stranka, ki je hotela nastopiti pot pravice: za zatirano krščansko rajo. Iz brzojavk. Straža v avstrijskem parlamentu. Predsedstvo gosposke zbornice je pritrdilo sklepu predsedstva poslanske zbornice, da se uvede parlamentarna straža. — Protestne deputacije pri grofu A p p o n y j u. V soboto je ogrski zborniški predsednik vsprejel deputacije, bro-ječe 1800 mož. Vse *o mu izročile peticije proti vojni predlogi. — lladikalizem v B u k o v i n i. Te dni je dobil neki dijak nemške črnoviške gimnazije javni ukor in osemurni zapor, ker je poljsko molil po pouku. Ravnatelj ga je hotel celo izključiti. — C o m b e s proti bretonskemu jeziku. Combes je vstavil plačo 28 župnikom v Bretagni, ker poučujejo verouk v breton-ščini. t>'tof Quimper v protestu izjavlja, da se bo duho\š3ina tudi v bodoče posluževala tega jezika, kier je to potrebno. — Kralj Edvard cb svojem dohodu v Rim 27. aprila baje ne poseti Vatikana, češ ker je za obisk določen le en dan. — Kriza v Srbiji. Zunanji minister Lozan c je, kot smo poročali, podal ostavko. Ijto je storil tudi radikalni naučai minister Lizarev č. Povod razporu je kraljeva zahteva po pre-membi ustave. V tej zadevi se je vršila v soboto zvečer pod predsedstvom miniBter skegi predsednika Cmcar-Markovici konferenca, ki so se je udeležili voditelji zmernih radikalcev ter bivši radikalni ministerski predsedniki Pašič, Vu č, Velimirovič in Simič. Dnevne novice. V Ljubljani 6 aprila. Deputacija »Glasbene Matice* pri' knezoškofu. Včeraj opoldne je imela deputacija ^Glasbene Matice" avdijerco pri prevzvišenem gospodu kneze škofu v zadevi Hartmanovega oratorija. OJposlanca sta bila g. pref Štritcf, veledelaven načelnik meškega zbora „GI. Mitice", in koncertni vodja gosp. Matej Hubad. Prosila sta seboj č. g. P. Hu-golina Sattner, ki ju je predstavil. G. prof. Stritof zahvati prevzvišenega g. knezoškefi, da je milostno bagovolil prepustiti stolno cerkev za prireditev oratorija, povabil ga, da počasti produkcijo s svojo navzočnostjo, in ga prosil, da blagovoli povabiti tudi pre-vzvišene sosedne gg. škcfa k produkcijam, ker proizvajanje oratorija bi prejelo s tem velik sijaj. Prevzvišeni se je zahvalil za vabilo in obljubil ugoditi željam gg. odposlancev, živo se zanimal za vprizoritev oratorija, pohvalil idealno teženje »Gl. Matice« in zlasti trudoljubivost g. koncertnega vodje, in milostno odslovil deputacijo. Odvetniški izpit je na tržaškem višjem sodišču položil g. dr. F r a n P a v 1 e t i č. Iskreno čestitamo ! Osebni vesti. Sodni tajnik dr. Teodor S t e g u pride v Gorico v enaki službeni lastnosti. — V Maribor se je vrnil č. gosp. F r. T r o p , ki je študiral v Freiburgu v Švici. Iz Šmartna pri Litiji se nam poroča : Na brzojav udanosti, kateri je bil ob papaževi slavnosti poslan v Rim v imenu dekanijske duhovščine in raznih društev ter vernikov, zbranih pri evharistični slavnosti, prejel je g. dekan Z'ogar nastopni brzojavni odgovor: »Sveti oče so s hvaležnim srcem sprejeli izraz udanosti vernikov vse deka-nije, slavečih jubilej; zato tebi in vsem skupaj milostno podele apostolski blagoslov. — M. kardinal Rampolla.« Revolucija v Trstu. Znano je, da so volivci okraja pri sv. Ivanu proglasili za prihodnje občinske volitve v Trstu kandidatom g. A n t e J a k i č a in da se je proti tej kandidaturi oglasilo v »Edinosti« politično društvo »Edinost". Tudi na četrtem Bhodu, ki se je vršil minulo sredo v Kolonji, je bil g. Jak i c enoglasno proglaSen kandida- tom. Od strani politikov, zbranih okolu »Edinosti«, se sodi, da bi g. Jakič kompromitiral dosedanjo politično taktiko kolovodij političnega društva „EdinoBt«. Čuje se, da je proti političnemu društvu »Edinost* velika ne2a-dovoljnost. Zanimiva za to domačo Blovensko »revolucijo« v Trstu jo tudi iajava urednika g. Ante Jdk c i v včeraj nam došlem njegovem listu .Slavenska misao«. Izjava se glasi: »Kakor je že bilo naznanjeno v zadnji številki »Slavenske misli«, zavedni slovenski volilci tretjega volilnega okraja (Sreti Ivan-Vrdela) v tržaški okolici, proglasi i so me na treh shodih enoglasno svojim kandidatom za ta okraj, za predstoječe volitve v mestni, oziroma deželni zbor. Slavni odbor političnega društva .Edinost« zmatral je potrebnim priobčiti v včerajšnji številki svojega enakoimenovenega glasila, izjavo, v ka-terej pravi, danemoreprivolitiv to kandidaturo radi razlogov, o katerih ne bo za sedaj javno govoril. Mirnega srca pričakujem, da Blavni odbor političnega društva »Edinost« javno izpregovori, da potem tudi jaz morem zavzeti svoje stališče. Mogel bi to stališče že danes zavzeti, ali tega ne storim, ker mi mir in bratska Bloga gotovo preveč na srcu leže. Da me pa volilci tre tjega okraja, kateri so me svojim zaupanjem počastili, in tudi druga brača Slovenci bodo mogli boljše razumeti, poskrbel bodem, da, do potrebe, izdajem svoj časnik vslovenskem, namesto v hrvaškem jeziku. Slavni odbor po-litič. društva pa opozarjam, da jaz, za voljo sloge, ne bodem prvi začel, ampak še le takrat, če bodem izzvan. Ante Jakič.« — Vsekakor se zadeva utegne zanimivo razviti. Knjiga »Večna molitev" je pošla, a pridno se tiska v novi izdaji, ki izide v petih ali šestih tednih. Služba poštnega odpravitelja. Razpisuje se mesto poštnega odpravnika pri c. kr. poštnem uradu (III/5) v Sonarji - Sapu (pol. okraj ljubljanska okolica) proti pogodbi in kavciji 400 kron, letna plača 450 kron, uradni pavšal 120 kron in letni pavšal 378 kron za vzdržavo trikratne pešne zveze na dan med Šmarjem in kolodvorom Smarje-Sap ter za lokalno dostavljanje poštnih po-šiljatev. Prošnje v teku treh tednov na pestno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu. Slovenski kat. izobraž. društvi sta se včeraj ustanovili v M e k i n j a h pri Kamniku in V. L a š č a h. Na prvem ustanovnem shodu je o potrebi in namenu izobraževalnih društev govoril g. vikar J. K a -1 a n. Društvo ima že dobro izvežban tain-buraški zbor. — V Velikih Laščah je govoril gospod dr. K r e k. Ondi je bil včeraj tudi občni zbor kat. pol. društva. — Katoliško izobraževalno društvo v [Šenčurju pri Kranju je bilo včeraj ustanovljeno. Ustanovni shod je otvo-ril sklicatelj er. Fr. Traven, predsedoval je g. dekan K o b 1 a r. Dr. L a m p e je po-jasnoval nalogo izobraževalnih društev, katera naj dvigajo duševno naše ljudstvo, da bo zmožno napredovati v vsem, kar je dan danes potrebno za gospodareki in narodni obstanek. V odbor so bili izvoljeni nato gg.: Anton Kukelj predsednik, Matija Vidmar, predsed. namestnik, F r a n č i šek Traven, tainik, Miha Erzar, taj. namestnik, Jože Zamik, blagajnik, 1 v. Burja, blag. namestnik, Josip Golob ml. knjižničar. V nadzorstvo pa sta bila izvoljena Ivan Vidmar in Andrej Svete 1 j. Bil? daj srečo! — Kje je slovenščina na dolenjskih vlakih? Mešani vlaki, t. j. tisti polževi »osobni« vlaki so obiti znotraj le z nemškimi, madjarskimi in francoskimi pa laškimi napisi, a nikjer ni živega krsta, ki bi proti takemu s&mooblastnemu postopanju žel. uprave protestiral. Na Dunaju kot v Ljubljani smo Slovenci pri vladi brezpravni, pri železnični upravi — pa tudi! Ni čuda! Ali ni to — škandal?! G. dr. Tavčar, ki ste član upravnega odbora dolenjskih železnic zganite se! — Občinske volitve v Tinjanu. Reški »Novi list« piSe: V Tinjanu ni zmagal Italijan, ampak Venceslav Križ-m a n č i č s pristaši. Križmančič je Bin očeta, ki je na teh volitvah glasoval proti sinovi stranki. Križmančič torej ne postane sedaj, ko je premagal »kuma«, izdajica, ne proda Bvoje krvi največjemu sovražniku našega naroda. — Goji se nada, da bo novo zastopstvo, v katerem imajo Križmančičevi pristaši večino, hodilo istim potom, po katerem je hodil dosedanji župan, a ta isti župan in njegovi somišljeniki mu pojdejo gotovo na roko. — Vsprejem v kadetue šole.. Priče nši s prihodnjim šolskim letom (sredi septembra) se sprejme v avstroogrske kadetne šole določeno število gojencev (do 400) v I letnik. V druge letnike se bodo sprejemali le toliko, kolikor dopušča prestor. Prošnje je poslati do 1'5. avgusta na poveljstvo dotične kadetne šole. Natančneji pogoji se izvedo iz zadevne objave državnega vojnega ministeratva. — G. Za vadil in »Slov Narod". K dnevni veati »Rešil se jih je« v št. 67. »Slov. Naroda« z dne 24. sušca t. 1. izjavljam v pojasnilo: Ne morem se pritožiti, da bi se bilo od prečastitega mariborskega knezoškofi.stva ali od njegovih zastopnikov z menoj kedaj krivično ali samolaatno in maščevalno ravnalo. Povrnil sem sa v du-hovsko službo ne zato, »ker aem zmagal proti skelu«, temveč zato, ker so me mi-lostljivi knez in škof ne prisiljeni ali proti svoji volji, temveč iz milosti zopet sprejeli in se mi je tako izpolnila srčna želja. Izjavo, katero je obelodanil »Slovenec« v listu št. 65. z dne 21. marca, nrso izsilili iz mene, temveč sem jo objavil celo prostovoljno. Pritožbe ali prav za prav prošnje, katero sem poslal prečastitemu knezonadšk. ordi-narijatu solnograškemu, ne more prijaviti preč. kn. šk. lavantinski ordinarijat, ker je ostala v bolnogradu. — Anton Zavadil, duhovnik. — Maribor, dne 4. aprila 1908. — Zaročil ae ie asistent c. kr. držav, železnic g. Peter Šlegcl z gdč. M i c i Snoj. — Slovenska slušateljica na ruskem vseučilišču. lili Slovenca g. prof. Stiftarja v Kalugi je napravila na gimnaziji v Moskvi z izbornim vspehom izpit iz latinščine in se bo sedaj posvetila medicinskim študijam. — Beljaški Slovenci ustanove bralno društvo. »Grazer Tagblatt« jezo poln, kar je dokaz, kako na mestu bo slovensko bralno društvo sredi Beljaka. — Eksplozija dinamita v Godoviču. V Godoviču je v hiši župana Franca Kan-kelja eksplodirala zaloga dinamita, ki je bil ondi shranjen. Prvo nadstropje in pritličje županove hiše sta močno poškodovana. Poškodovan ni nihče. — Proti „Obzoru*. »Obzor« plenijo dan za dnevom Zapoved za plenitev so izda tako h tro, da redarstvo ljudem trga list kar iz rok na ulici, če ga kdo potem bere. Dozdaj je bilo dovoljeno, da je bil „Obzcr«, čim je izšel, razstavljen v izlogu, da bo ga mogli ljudje brati skez steklo. Ker sa je pa pri izlogu zbiralo vedno mnogo liudi, zabra nilo je redarstvo na dalje obešati list na okno. S takimi naredfcami hoče zagrebška redarstvena cblaat odstraniti nemire in nezadovoljstvo med meščanstvom. Zares smešno! — Wolfova žena pobegnila. Iz Calja sa poroča: Včeraj so prijatelji Woifjvi hoteli poskusiti, da se zopet sprijaznita poslanec Wolf in njegova žena. Ko je žena to zvedela, je nagloma odpotovala v '^.urih. Tudi svoja dva otroka je vzela seboj, da ju ne bo treba izročiti Wulfu, kakor je od rje zahtevalo sodišče. — Nesreča na železnici Na celjskem kolodvoru je prišel pod vlak železniški paznik Anton Kranjc. Težko poškodovanega so prenesli v bolnico. — K smrti senatnega predsednika g Abrama na Dunaiu se še poroča, da je g. Abram umrl po kratki bolezni na z a -s t r u p I j e n j u krvi, nastalem po neki praski. Pokopan je v Frohnleitnu pri Gradcu, kjer počiva tudi pokojni njegov sin. — Na c kr. izobraževališču za učiteljice v Gorici se prično preukušnje in sicer: a) zrelosti 4. maja t. 1. ob 8. uri zjutraj, b) za usposobljenje v ženskih ročnih delih istega dne ob 3. uri popoldne, c) uspo-sobljenja za ljudske in meščanske šole dne 11. istega meseca ob 8 uri zjutraj in d) za vrtnarice početkom meseca junija t. 1. Prošnje se imajo predložiti ravnateljstvu navedenega izobraževališča, oz roma dotične iz-praševalne komisije in sicer za preskušnje pod a), b) in c) najkasneje do 15. tsk. m. in za one pnd d l do 15. maja t. 1. — Vrl domoljub Te dni je umrl na Dunaju, ket smo že omenili, bivši lekarnar v Zagrebu Anton K o g e 1. Vse svoje premoženje, ki iznaša 150.000 K, je zapustil v dobrotvorne svrhe: »Matiei Hrvatski" je zapisal 10 000 K ; »mensa academica« dobi 1000 K, a lepo hišo, katero je nedavno sezidal, je izročil lekarniškemu zboru ; ostanek premoženja pa je namenil za ustanove pri obrtni šoli. blava vrlemu domoljubu! — Nova razsvetljava v Novem mestu. Občinski svet v Novem mestu saje odločil vpeljati po mestu acetyletno razsvetljavo. — V kozji rog bi radi ves svet vgnali črnovški liberalci. Odpočili so se od truda-polnega in napornega duševnega dela, ko so izročili mlekarno v druge roke. Na eni strani hočejo svetu prikriti svojo blamažo s tem, da bi z lažnjivimi dopisi v »Narodu« splašili naše somišljenike, da bi molčali, a ker to ne pomaga, ae hočejo, kakor se nam poroča, a tožbami prati in celo med seboj. Naj se le omivajo, saj so tudi £rnovrškega bika »žajfali«, pa je le ostal črn. Nas bi prav zelo veselilo, da bi liberalci sami vso zadevo spravili pred sodnijo, bi ljudje vsaj spoznali, kdo je kriv propada mlekarne Mesto, da bi pa črnovrški liberalci mah&li po naših društvih, naj .izkunštjejo", kako bi rešili ljud', da ne bodo doplačevali deležev. Če bo bivši načelnik Btoril to uslugo ljudem, je vendar gotovo, da bi mu ljudje svojo hvaležnost pokazali s tem, da ga bodo pri prihodnjih občinskih volitvah zopet volili za župana. ljubljanske novice. Shod v »Katoliškem domu«. Včeraj dopoludne se je vršil v dvorani »Katoliškega doma« javni shod »Slovenskega katoliškega delavskega društva« z dnevnim redom: L* varovanje delavcev za starost in splošna vo livna pravica. K prvi točki je govoril tovariš Puh ar, ki je navajal, koliko mora de lavec doprinašati družbi žrtev in kaj bi država lahko v tem oziru storila. Mej tem ko je denar za vse druge stvari, ga ni za to, česar je nujno potrebno, za zavarovanje delavcev za starost. Predlagal je resolucijo v tem smislu. Resolucija je bila soglasno sprejeta. — O volivni pravici je govoril tovariš Gostinčar, ki je povdarjal, da sloni pravica na dolžnosti. Dolžnosti ima delavstvo dovolj, zato je tudi opravičeno, zahtevati pravio in pred vsem volivne pravice. Predlaga tudi resolucijo na občinski svet v Ljubljani, da isti vendar enkrat prične misliti na to. Ker so socialni demokratje iz »Gorenj-čeve" tiskarne v Kranju razposlali nekak »pastirski list" med delavstvo, v katerem delavstvo s hinavščino nagovarjajo z „ljubi krščanski delavci", je Gostinčar ožigosal to postopanje in laži, ki se nahajajo v tem pattifl-tu, kot nedostojno in je v marsičem razkrinkal nač n delovanja socialne demo kracije. Navzoči socialni demokratje so bili seve kar iz sebe. Njih sodrug Mi-hler je v svoji modrosti izrekel gorostasno laž, da je dr. Krek v državnem zboru glasoval in govoril za podra-ženje sladkorja in petroleja, ter je rekel, da bode s stanografičaim za pisnikom v roki dokazal resnico tega. R e -vež niti neve, da jedavekna sladkor zvišala vlada potom paragrafa 14., torej brez parlamenta. Seveda ta okorna laž za socialne demokrate ni naredila dobrega vtisa, iijborovalci si hoteli Mihlerja ven vreči in le nekaterim krščanskim socialcem se ima za-b valiti, da ni fičal po stopniicah. Slaba se mora goditi sooialnim demokratom, d a s e poslužujejo takih laži in tro sijo med delavstvo tako neumno sestavljene pamfl te. Planinski večer je bil v soboto jako dobro obiskan. Predaval je g. dr. Fr. To-minšak o svoji turi na Kočno in Grintavec. G. predavate!] nas je vedel iz Krsnja črez Jezersko v Č ško kočo in odtod po jako malo obiskani poti ca Kočno. Popisal nam je natančneje to najbolj razrito goro Savin-skih planin in nas seznanil potem z jako zanimivim prehodom b Kočne na Grintavtci G. predavatelj je žel za svoje podučno, zanimivo, ob enem pa tudi zabavno predavanje obilo pohvale. Izborno petje in neprisiljena zabava sta potem kratkočasila planince še do pozne noči. Secesija ali brezmiselna novotarija? V stolpu deželnega dvorca so postavili javno uro, a na kazališč h ne vidiš navadnih številk, nego le 12 rimskih enojk (I) narisanih na mestih, koder so navadno številke. Kdo si je to spako izmislil, ne vemo, povedati pa moramo, da je to nesmisel.' Samomor V noči od sobote na nedeljo se je ustrelil pri reservoarju v tivolskem gozdu bivši udužbenec pri poštnem in brzojavnem uradu v Mariboru, 25letni Josip Stok, doma iz Datovelj na Krasu. Povod je baje zguba večje svote denarja pri igrah. Našli so pri njem dvoje pisanj in nekaj denarja. Zadruga „ Tovarna sodovice* ima jutri ob 3. uri popoludne izvanredni občni zbor v steklenem salonu gostilne g. Beliča na Dunaiski cesti. Pogreb. Včeraj popoludne so pokopali gospo Ano Vesel. Pogreba se je udeležila tudi »Slovenska krščansko soc. zveza« z zastavo, pevci »Katoliškega rokodelskega društva« pa so zapeli ginljivi žalostinki. Dijak se je ubil. Sin delovodja juž. že leznica Friderik Carar, dijak III. realke, 16 let star je 4. t. m. padel v 20 m globoko jamo nekje pri Podutiku. Prepeljan v dež. bolnico, se je znotraj tako poškodoval, da danes umira. Ob njegovi smrtni postelji stojita žalostna oče in mati. Deček je pravil, da bode inženir ali gozdarski uradnik, vsled tega je vedno hodil po gozdih in jamah. Cesarskega orla ukradli. Valentinu Si tarju izkuharju in trafikantu v Kolodvorskih ulicah so od 4 na 5. t. m. zlikovci sneli cesarskega orla in ga neznano kam odnesli. Ponesrečen beg. Včeraj sta ušla prisi-Ijenca Franc Bauer in Alojzij Doisi. Tokia sta do Gruberjevega kanala, skočila v vodo, plavala na drugo stran in se hotela rešiti zasledujočih paznikov, vojakov in pri-siljencev, toda trije policijski stražniki, ki so šli iz Steianje vasi, so jih prepodili nazaj. Plavali so nazaj, kjer so jih sprejeli pazniki, vojaki in prisiljenci. Zadnji so baje še svoje kolega dobro natepeškali. skočila sta čez zid. Za kruhom. Včeraj se je odpeljal poseben vlak laških delavcev proti Dunaju. Tudi sa je odpeljalo 70 Hrvatov v Ameriko. Ustnico odgriznil Jožtf /jore. Kamin gerjev hlapec je dne 4. t. m. zvečer oprav ljal konje in mu je konj odgriznil spodnjo ustnico. Književnost in umetnost. * Slovensko gledališče. V petek na korist dramskemu osobju prvič na slovenskem odru vprizorjena Rudolf Kneislova ve seloigra „S a t a n o v a h č i" je vzbujala med maloštevilno zbranim občinstvom mnogo smehu in odobravanja. Na nekaterih mestih je duhovita in polna dokaj kompliciranih spletk in prizorov. Na drugi strani pa je stvar zopet nejaBna in je zlesti igralcem t:*eba paziti, da ne napravijo nekatera mesta plitka in mnogokrat surova, kar se pri vprizoritvi ni mnogo upoštevalo. Naslovno ulogo Klara nam je podala gdč. K r e i s o v a dovršeno. Njena živahna, dokaj narayna igra je mnogo pripomogla k vspehu vprizoritve. Prav tako dobra je bila trospa Dragutinovi-č e v a v ulogi F.lomena p'. Kačič Mot 1» je le njena govorica in nepravi naglas. Imeniten v maski in igri je bil g. V e r o v š a k, ki je predstavljal nejasno ulogo Šiške. Gosp. Dragutinovič je igral ulogo graj-ščaka in barona Kostaviškega vseskozi premišljeno in z dobro tr.imik~>. Jožefa Stanka nam je podal goBpod Dobrovolny dobro kot vedno svoje uloge. Tudi gospod H a š 1 e r bi ugajal, ako bi znal nekoliko bolje svojo ulogo in bi nekoliko manj karikiral. Igra se je ponovila včeraj popoldne zopet na korist dramskemu osobju. Zvečer so igrali „Adrienne Lecouvreur" na korist dramskemu osobju. Gledališče je bilo srednje obiskano. S tem je zakliučena glo dališka sezona, ki nam je dala 100 predstav, mej njimi 65 dramskih. ® V Ljubljano k oratoriju >Sv. Frančišek« 1 Kakor se čuje z m>'St in dežele, je zanimanje za Hartmanov oratorij splošno. Jo pa tudi vredno slišati delo samo, vredno je slišati zbora »Glasbene Matic«, bodisi ženski, mešani ali možki, kat eri slednji se je lt t js dvignil do izredne višine, kakor sta kazala zadnja d »a koncerta. Vredno jo slišati tako popolni orkester, nad vse vredno pa čuti člane dvorne dunajske opere, ki imajo kot solisti največjo in najhvaležnišo nalogo. Vredno je videti skladatelja samega, kako vodi, kako si misli, kako tolmači svoje delo. Zategadelj pričakujemo k produkcijam o r a • torija izredno vdeležbo od strani Ljubljančanov in iz drugih mest in dežele. »Glasbena Matica« si je naložila veliko na logo in velikanske troške; naša dolžnost je, da podpiramo ti dično društvo v njegovem stremljenji. Uljudno in nujno v a bimo k oratoriju vse prijatelje mile muzike, ne le da pridejo sami, marveč da navdušijo tudi druge k vde-1 e ž b i. Z asti se obračamo do predstojnikov tretjerednih družeb, mladeniških društev, Mariianskih kongregacii, do pevskih, bralnih, izobraževalnih in drugih društev, da navdušijo k vde'ežbi člane, ki morejo m, ker to je krasen duševen vžitek, blažilen za srce in duha in vreden nekaj požrtvovalnosti. Čujemo, da se v Kamniku snuje poseben vlak, ki pripelje vrle Kam-ničane k oratoriju in je odpelje takoj zopet nazaj. Z Gorenjske je moči priti popoldne, ob desetih zopet nazaj. Iz Notranjske popoldne, z večernim osebnim vlakom nazaj. Za Štajersko jo kaj pripraven brzovlak popoldne, ki dojde v Ljubljano ob pol šestih, zveCer ob 10. ali 12 lahko nazaj. Zamude ne bo nikjer ve like. Kar je prijateljev glasbe, častilcev velikega sv. Frančiška in njegovih idej, vsi se najdemo 22. ali 23 aprila v ljubljanski stolnici 1 Lep zgled nam dajo gg. bogoslovci, ki so za drugi večer posedli celi pevski kor. Opozarjamo, da treba vstopnice prej preskrbeti, ker nad določeno število se ne more iti. Vstopnice prodaja trgovina g. Lozarja v Ljubljani na Mestnem trgu in Katol. bukvarna. * Sedeži in vstopnice za oratorij sv. Frančišek se od jutri naprej dobivajo in lahko naročajo tudi v Katoliški bukvami v Ljubljani (uhod s ceste Pred škofijo). Ondi kakor v trgovini go spoda Lozarja na Mestnem trgu so občinstvu na upogled načrti sedežev za obe izva janji oratorija in se na obeh krajih knjižica o Ilartmanu in njegovem oratoriji brezplačno dobiva. * »Glasbena Matica". Nocoj ob polu 8. uri zvečer je skupna vaja moškega zbora. Gospode pevce prosi odbor, da se polnoAtavilno te vaje udeleže. * Pornografska književnost v Parizu. Pornografiki pisatel| Willy in izdajatelj tednika »La vie en Rose« sta bila te dni v Pariiu obsojena radi priobčenja nekega romana prvi na tisoč, a drugi na tri tisoč frankov globe. " »Katoliškega Obzornika« II. letošnji zvezek je da-ies izšel in bil razposlan. Ta zvezek obsega 7 in pol pole ter ima naslednjo vsebino: Dr. Aleš Ušeničnik: Leon X 111 — Dr. Jos. Jeržč: Tomaž A k v i n -ski ali Kant? — Dr. Fran Ušeničnik: Katoliška cerkev in kultura. — Dr. Josip Gruden. Gospodarski razvoj na Slovenskem v srednjem veku. — Dr. Fr. Ušeničnik: S t a r e krščanske knjižnice. — Apolo-aretična misli. — Cerkev in cerkve. — Leon XIII. — pesnik. — Jaroslav Vrhlicky — Slovstvo. — Razne stvari. — »Katol. Obz.« izhaja štirikrat na leto in stane celoletno le 5 kron. Balkan. B i tk a med Arna v t i in turško vojsko, v kateri bo bili Arnavti premagani in so pobegnili nato v gore, se je iz vršila takole. Dne 28 maroa so mnogoštevilni Arnavti obkoUi meBtece Vučitrn v Kosovem. Nekateri so prišli prav v mesto in napadli Srbe ter vdrli v pravoslavno cerkev. Oolast lih je uljudno naprosila, naj se odstranijo. Arnavti so sicer šli iz mesta, a so ga začeli od zunaj oblegati. 29. marca je bilo že 3000 Arnavtov okoli Vučitrna in Mitrovice, kateri so vpili: »Mi nočemo rt firm!« Oblast jih je zopet prijazno nagovarjala, naj bodo mirni. Arnavti so pa zafieli groziti in razsajati, in nato je cela vojna poBadka s topovi se postavila v bojni red. Arnavti so vojaštvu klicali, da ubijejo ruskega konzula SSerbina in požgejo Mitrovico. Turško poveljstvo jim je dalo 12 ur premisleka, da se naj odstranijo. D,ie 30. marca ziutraj je rek potekel. Arnavti so za čeli streljati na vojaštvo. To je odgovorilo s topovi in puškami. B tka je trajala več ur in je končala s porazom Arnavtov. Cesta v Mitrovico je zdaj osvobojena, a Turki se boje novih napadov. Arnavti pri Vučitrnu, ki so slišali streljanje od Mitrovice sem, so pobegnili in sa skrivajo v gorah. Hilmi paša se je držal pri tej priliki jako hrabro in odločno. * Doli s pašami, živel sultan! To je zdaj arnavtski bojni klic. Na velikem taboru v Zjrici pri Prizrenu ao namreč trdili, da drži sultan z Arnavt', da sultan tudi ne mara reform, a paše so se prodali tujcem, goljufajo sultana in zatirajo arnavtsko »pravicu". To razkritje je vzbudilo velikansko ogorčenost Arnavtov, katerih je bilo do 8000 zbranih. Tolkli so z orožjem, slavili sultana in preklinjali paše. Ar navti so zagrozili, da požgejo takoj vse oblegane vasi, ako se ne izpuste iz policijske službe takoj vsi kristijani. Tri srbske žan-darje 80 že ubili. Zdaj je sploh samo še 12 kristijanskih orožnikov v onem vilajetu, a še ti niso varni življenja in bodo sami pustili službo. Gleda sultana imajo Arnavti v nekem oziru prav. Njegova popolna nevednost in neodločnost je najbolj kriva, da je taka zmešnjava na Balkanu. Abdul Hamid je dober sultan — za Arnavte. Kajmakam, ki je uničil Karbince, je dobil od sultana zlato liakat - medaljo. Bolgari so razjarjeni vsled tega. * * * Boji med vojaštvom in vsta-š k i m i četami so za slednja večinoma neugodni. Pri Št pu je v esemnajsturnem boju vojaštvo popolnoma uničilo četo 14 mož, ki bo napadli vojaško skladišče. Isto se je zgodilo z vstaško četo pri Zeru. Njih sreča je, da imajo dobra skrivališča po gorah. Tudi so tako navajeni, da se podajo hitro v boj, in če se jim naskok ne posreči, se potuhnejo in gredo mirno na polje delat, kot bi se ne bilo nič zgodilo. Vojaštvo tudi ne pozna krajev tako dobro, kakor vstaši. Med vstaši so tudi meščani in učitelji. Pri Mustafa paši so hoteli vstaši pognati v zrak državno skladišče za petrolej. Š toda ni velika. Poizkusili so še več dinamitnih atentatov. Vstreljeni ruski konzul je ranjen v jetra. Kroglja je šla skozi telo. V vasi Podrežu se je pokazala vstaška četa. Ta je ostanek one četo. katero so Turki premagali pri Vladimirovu. Takrat jih je bilo še 40, zda| so se skrčili na enajst. V boju so zdaj Turki vse pobili, le en sam uš jI. Ta četa je bila pretrgala več brzojavnih zvez. — Boris Sarafov se baje skriva pod angleškim imenom in ima tudi angleški potni list. Vsak turški orožnik ima v žepu Sara-fovo fotogralijo, da bi ga lahko spoznal in uklenil. Druga četa se je skrivala čez zimo v vasi Razlovci ob reki Zelabici. Vas je sama revna, in kmalu je zmanjkalo živeža. Seljaki so grdo gledali vstaše, ki so jim vso zalogo snedli, ter so poslali neko žensko v Carev, ki je vstaše izdala. Vojaki so prišli in vstaše iznenadili. V boju so 13 Bolgarov ubili, dva vjeli. Turki imajo 4 mrtve, 3 ranjene. Četa, ki jo je vodil Kara Ilija, se je razpršila. Vstaši so se uprli poveljniku, ga ubili in se razšli. Poveljnik Kacarevič še straši po gorah Turki so razpršili ša dve manjši četi v solunskem vilajetu. * * * Črnogorski kneževiJ Mirko je tržaškemu Židu »Piccolo« razodel, da letos še ne bo važnejših komplikaoij na Balkanu. Njegov oče Nikola ima pismo od sultana, v katerem ta najerorečnejše želi, da se izvedejo rt firme. Kar Črna gora začne, dela vse v soorazumu z Rusijo, katero smatra kot poklicano pokroviteljico balkanskih Slovanov. Izpred sodišča. Izpred deželnega sodišča. Svoji ženi grozil je zvečer 16. maroa t 1. na Glincah 60 let stari Anton Aleš, ki je po hudskem mnenju surovež in pijančevanju udan človek. Onenjeni večer je žugal svoji ženi in dvoma hčerama, da jih bo pobil in poklal. Sodišče ga je na ob-sodlo na 6 tednov ječe. — Jezen je bil nanj. Posestnika sin Tone Čarman iz Žlebov je bil jezen r.a Janeza Mizai.ta, ker ga je le ta lansko leto ud»ril. Zvečer februvarja pa je priletel Č»rman za Bizantom ter mu zasadil nož v hrbet, a ga je k sreči la lahko ranil. Sodni dvor ga je obsodil na 4 mesece težke ječe. — Tatinski prisil j e n e c. Jože Tratnik, mesarski pomočnik iz Gorice, je kot prisiljenec lani 9. avg. zvečer pri delu v dež. dvorcu svojo obleko zamenjal in ne oblekel v bluzo in telovnik ter si glavo pokril s kolesarsko čepico, vzel na hodniku stoječe kolo ter jo odkuril proti Gorici. Ukradeno kolo se je našlo dva dni kasneie skrito pod plotom ob državni cesti med Slavino in Razdrtim. Zlate svobode se je veselil le kratek čas in sodišče mu je pa z novega 13 mesecev težke ječe prisodilo. — Zaradi hudodelstva nenrav-n o b t i je Bodni dvor obsodil Janeza Hineka, pleskarskega pomočnika iz Stražišča na 14 mesecev težke ječe. — V Ameriko je hotel pomagati Franc Seljak, posestnik iz Planine trem fantom. Obsojen je bil na 6 dni zapora in na 10 K denarne globe. — 21 let Btari Janez Miklič, delavec iz Je-rovevasi, bil je na kolodvoru prijet, ko je hotel v Ameriko. Obsojen je bil na 8 dni zapora in na 10 K denarne globe. Eksžupan Šliber iz aelc obsojen. Danes sa je vršila vzklicna obravnava proti Sliberju iz Selc, ker je imenoval g. Beštra Ivana lažnika, obrekovalca in ničvrednega človeka pri občinski seji v Selcih dne 7. ja nuvarija letos. Zdaj „Narod" lahko piše, d a jebilSliber obsojen pri najvišjem sodišču v Ljubljani na 80 kron ali tri dnizapora. Menda ima za enkrat dovolj in gotovo mu je pošlo veselje, psovati poštene ljudi. Da ni bil obsojen pri sodišču v£kof|iloki in da ne pride pred porotnike, se ima zahvaliti svojemu fiducu Urbanovcu. {sodnik sklepa zakon. Iz Zagreba sa poroča naslednje izpred sodišča: Gdč. G. D je tožila po dr. Edo Franku nekega on-dotnega poštnega uradnika, ker jo je zapeljal pod to pretvezo, da jo vzame v zakon. Sodnik je preložil obravnavo na šest tednov, v kojem času pa mora obtoženec poročiti tožiteljico; v nasprotnem slučaju se obtoženec obsodi. Razne stvari. Najnovejše od raznih strani Milijonar obtožen oderu-š t v a. V Berolinu se vrši obravnava proti milijonarju bankirju Henriku Pariserju, kije obtožen oderuštva. — Splošna stavka se pripravlja v amsterdamski luki. — B o j-k o t p r o t i n e m š k i m letoviščem so pričeli Poljaki. Poljski listi napadajo pisateljici Konopnicko in Orzepko, ki bodeta poletje preživeli v nemškem Man-heimu. — Dekla morilka. V Varšavi je 68letno Marijo H.rschberg umorila njena dekla. Dekla je svoji gospodinji razbila glavo in ji oropala 10 000 rubljev in za 100.000 rubljev menjic. Dekla je pobegnila.— Pobegel goljuf. Posestnik tvrdko Stein & Brauner v Striju J. Stein je ponaredil menjic za 120 000 K in pobegnil v Ameriko. — Poneverilje blagajnik na kolodvoru v Brodu Jjžef Haag 27.345 K. — Velik požar je divjal dne 3 aprila ves dan v židovskem oddelku New Yorka. Več oseb je zgorelo. — Junaški mož. Na železniški poštaji Caserta pri Neapolju sa je zgodil pretresljivi dogodek. Nek otrok je letel preko tira, ko se je bližal brzovlak. Paznik Mihael Montaro je skočil k otroku, da ga reši. Posrečilo sa mu je otroka spoditi s tira, a vlak je pridrdral ter zagrabil vrlega moža in mu odtrgal obe nogi. — Glasilo pijancev. Da Dunaju je priCel izhajati list »Allgemeino GetiUnken-seitung«, ki hoče znanstveno razpravi ati o potrebi pijače in pravi, da je samo vodo piti Škodljivo, ker irtev pitne vode so kre-tini L st pobija gib, nje proti alkoholu. — Shod srednješolskih prolesor-j e v se je pričel dane« na Duriaiu. — Stoletnico Petrograda bodo praznovali slovesno letos zadn|e tri dni meseca maja. — V S p e c i i i je sUvka delavcev v ar-zenalu. Arztnal je zaprt. Svoj želodec prodaja. V Zagrebu ae kaže po gostilnah neki 25 let stan Slovenec Emanuel V i d m a j e r , ki požira z lahkoto žeblje, šivanke m drui*e take stvari. Potem poje Je večerjo, ki bi zadoščala za več oseb. /zdravniki se zanj jako zanimajo in ga preiskujejo. Vidmajer pravi, da je z no kim dunaiekim učeniakom v dogovoru, da mu še za živijtnja proča svoj želodec, kste rega bo potem zdravniK po njegovi smrti natančno preiskal in porabil v znanstveno namene. I>l'llŠtVfct. (Občni zbor deželnega in gospejnega pomožnega dru štva »Rdečega križa« u Kranjsko.) določen na 4. dan t mes., se vsled nesklepčnosti ni mogel vri:ti in se bo drugi občni zbor vršil ne gledo na ftavilo navzočih članov dne 6. t. m. ob 6 uri zvečer v knjižnici c. kr. deželne vlade. (Veselico) priredi katoliško društvo rokodelskih pomočnikov na Vrhniki na velikonočni ponedeljek, dne 13 aprila 1U03 v društveni dvorani. Vspored: 1. V. G. Brož: »Slava Slovencem«, koračnica, tamburaški zbor. 2. Fr. Gerbič: »Kvišku, bratje!« moški zbor. 3. Nagovor g. predsednika. 4 Fr. S. Vilbar: .Naša zvezda", moški zbor s tenor solo. 5. Josip čanič: »li naroda za narod«, venec slovanskih prsmi, tatrburaAki zbor. 0. Ant. Foerster, op. 44: ,,Naša zastava", moški zbor. 7. Hr. Vogrič: „Letni čssi", koncertna ko-drilja po motivih Hajrdnovega oretori a, tam buraski zbor. Št. 1. Pantalon; št. 2. št. 3. Poule; št 4 Trenit-; št. 5. Pastourelle; št. C. Finale. 8. Dr. Mihael Opeka: „Prolog" k igri »Skriti biser«, deklam?cii», govori Rafael Ogrir. 9 Nikolaj kardinal \Viseman: Skriti biser ali sv. Aleš. Igrokaz v dveh dejanjih. Zičttek točno ob 7 uri zvečer. Vstopnina: Sedeži I. vrste 1 K, II. vrste 00 vin, Btojišče 40 v. K obilni udeležbi val i najuljudneie odbor. Telefonska in brzojavna poročila. Trst, 6. aprila. Politično društvo „Edinost" je v zadevi Jakičeve kandidature brzojavno poklicalo iz Ljubljane v Trst Ivana Hribarja. Cuje se, da je Ivan Hribar dal častno besedo, da se „Narod" ne bo vmešaval v prepir mej „Edinostjo" in Ja-kičem, čuje se pa tudi, da Jakič od kandidature ne odstopi. Dunaj, b. aprila. Bivši nadporočnik radi vohunstva že kaznovani Paul Bart-mann je bil radi izsiljevanja denarja obsojgitt.Jia 3 in pol leta težke ječe. * Gpljit; 6. aprila. „Jedinstvo" po-roov^ttS nadškof Stadler tekom štirih mesecev odide iz Bosne. Valencia, 6. aprila. Eadi nemirov so zaprta gledališča. Prepovedano je na ulici več nego trem osebam iti skupaj. Lizabona, 6. aprila. Prebivalstvo je silno ogorčeno, ker je vlada morala najeti veliko posojilo, da angleškega kralja dostojno sprejme. Mej vojaštvom vre, ker vojaki ne dobe točno plačila. V Oporto so se uprli v vojašnici vojaki. 25 artileristov je aretiranih. Salamanca, 6. aprila. Pogreba pri nemirih ubitih vseučiliščnikov se je včeraj udeležilo 15.000 oseb. Tudi rektor in profesorji so se udeležili pogreba. Madrid, 6. aprila. Nemiri so včeraj trajali do polunoči. Na raznih trgih je prišlo do tepežev. Culi so se tudi streli. Dijaki so razdr.i leseno ograjo pri neki novi stavbi ter so se oborožili z opeko, na kar je pričela policija nanje streljati. Vsi shodi so prepovedani. Ena oseba je mrtva, mnogo oseb ranjenih. Carigrad, G. aprila. Porta izdeluje cirkulare o zadnjih dogodkih. Ruskemu in avstrijskemu poslaniku je sultan vnovič obljubil, da izvede reforme. Carigrad, 6. aprila. Albanski in-fanterist lbrahim, ki je napadel ruskega konzula Ščerbina v Mitrovici, je. od vojaškega sodišča obsojen na 15 let prisilnega dela. Ruski car je brzojavno izrazil konzulu Ščerbini svoje priznanje in željo, da skoro ozdravi. Konzul je bil pri boju pred Mitrovico sredi ognja ter gledal, da so turški vojaki izpolnili povelja. Brez njegovega posredovanja bi se turški vojaki ne postavili proti Albancem. Konzul Ščerbina je star še-le 30 let. Carigrad, 6. aprila. Sultan skliče v zadevi upora Albancev posredovalno komisijo, ki naj bi umirila Albance, proti katerim se sultan ne upa odločno nastopiti. Carigrad, 6. aprila. Čuje se, da Rusija napada v Mitrovici ne bo izrabila za povod protiturškim korakom, ampak da bo ostala pri svojem dosedanjem programu. Carigrad, 6. aprila. Tudi iz ana-tolskih okrajev se poroča o nevarnem gibanju mej Mohamedanci. Bati se je, da v Armeniji ne nastane zopet strašno klanje kristijanov, ki so že sedaj popolnoma brezpravni. Turkom morajo delati brezplačno in njihovo imetje plenijo turški uradniki. Bel grad, 6. aprila. Srbsk* vlada je ob meji ukrenila vse potrebno za varnost kraljevine. Petrograd, 6. aprila. V vseh ruskih cerkvah so včeraj prebrali manifest ruskega carja z dne 11. marca. — Občeznano dajo Mautner jeva napojena semena za krmBko repo najobilnejši pridelek Prav tako izvrstna in nepresežna no tudi Mauthnerjeva zelo-njadna in cvetlična semena Izjava. 44 1 Podpisani obžalujem vse besede, katere «nm govoril proti gospici Viktoriji Ko&al iz Slapa pri Vipavi dn6 10. maici pri sodišču in drugod. Slap, 24. marca 1903. Josip Vovk. Dunajska borza dne 6. aprila. Skupni državni dolg v notah.....ICO'76 Skupni državni dolg v srebru.....1.0U-80 Avstrijska zlata renta 4% .....121-70 Avstrijska kronska renta 4%.....101-20 Ogerska zlata renta 4% ......12155 Ogerska kronska renta 4% .....S9-fc0 Avstro-ogerske bančne del.nice 600 gld. . 16'00 Kreditne delnice, 160 gld..............672 75 London vista...........23 <92V, Nemški drž. bankovci za JOOm.nem. drž. velj. 116 97';, 20 mark............23 41 20 frankov (napoleondor)......19-06 Italijanski bankovci........- 95 35 C. kr. cekini...........11'29 Meteorologično porodilo. ViSina nad morjem 306.2 in, srednji iračni tlak 746 0 mm cj CaR opa-a zevanja Slanje barometra, v nun. i Tal, po-, ratura ! po : Vetrovi. Celniju 1 Nebo J-Sd 5"B ■ss ► 0- ► 4. 9. »vež. | 735*7 | *>2 | sl. szah. | jasno 00 . J »jutr. 2 tfoI 731 9 28-f li-9 sl. zali. 9 4 sr. vzsvzh. obl. sk obl. 51 9. zvefl. | .31 B | 4-2 | sr j/tn. | i bi. „17. »jutr. 1 733-9 1 3-1 sl. svzh. | jasno |2. popol.) 734-5 | 11-4 j sr. svzh. | s'i obl. Srtdnja temperatura sobote 7 3", norui. 7-5. Srednja teraperatura neiclje 4 8". normale, 8 7. 4 1 Emajlna glasnra, mete, kateri se mnogo rabijo, n. pr. umivalniki, že-lezjc.les. kositar, kameniti predmeti, vodovodne škokljo, kojim dii porcelanu sližno prevlako V škatljicah po in 1 Ko. se dobiva pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, frančiškanske ulice. Vnanja naročila po povzetju. 524 3 12—9 457 1-1 Zahvala. Vsem onim, ki so spremili našega preljubega sinka Avgusta k zadnjemu počilku, pisebno že častili duhovščini, slavnemu učiteljstvu, sošolcem in nositeljem krste izrekamo našo najsrčnejšo zahvalo. V Ljubljani, 6. aprila 19 3. V imenu žalujočo rodbine Avgust Adamič, učitelj. mm Na prodaj so tri lepe hiše z lepimi vrti, primernimi 7.a penzionistei oko i 40 oralov hoste, njiv, travnikov in dua i^agaeina z lepega r.v/.ancga kamna. Prodajal bo Matija Hočevar dne 14. aprila, t. j. torek po Veliki noči ob 9. uri dopoldne v Ponikvah, blizu Dobrepoljskega kolodvora. «0 1-1 II še. kakor tudi polje leži tikoma okraine ceste na D brepoljski kol, d/nr na lepi rav nini in je tuli zravt-n potok Rišca. Prodajalo se bode ra drobne kose ali tudi skupno. Plačilni pogoji so jako ugodni. Cer^cuni^ želi dobiti službo takoj ali pozneje na kaki fari ali dekaniji, ob enem je tudi zmožen krojaštva. — Ponudbe naj se pošiljajo do 20. aprila pod naslov „Cerkovnik, poste restante, Ljubljana". 445 2-2 Naznanilo. Podpisano oskrbn'štvo dovoljuje si p. n. občinstvu uljudao naznaniti, da se l^reja^i obrt g. Luke Schumi-ja v Šelenburfjovih ulicah zopet izvršile ter da se bo z ozirom na to, da so obilna zaloga finega, najmoderneišega blaga čim preje razproda, delalo po znižanih Cenah-V Ljubljani, 6. apriia 1903. Oskrbništvo «9 3-1 Luke Seim m i-jevega konkurza. Tovarna sodavice, reg. tadruga * omelenlm poroštvom _v LJubljani._ V abilo ——— na izvanredni občni zbor ki se bo vršil v torek, dne 7. aprila t. 1. ob treh popoldne v st-.klenem salonu gostilno g I. Beliča na Dunajski cetti. Dnevni red: 1. Pozdrav načelnika. 2. Č t »nje zapisnika zadnjega občn. zbora. 3. Volitev v načeUtvr. 4. Raznoterosti. V slučaju, da občni zbor no bi bil sklepčen radi pičle vdeležbe, vrši se občni zbjr ob štirih popohino istega dneva ravno tam z istim dnevnim redom pri vsaki vdeležbi članov 451 1 -1 Fran Pock, načelnik. # # # # #■ # # # # # Naznanjam slav. občiustv u, da sem v zvezi z največjo švicarsko tovarno, ki izdo-luju ure z mo,o lastno zuamko. V zalogi imam žepne zlate, srebrne, nikelnaste in jeklene ure, nadalje vse vrslo stenskih ur in budilk itd. 32 2 Iflkel. cilinder ura od gld. 1-00 naprej. Srebrna „ „ „ 4._ Srebrna paneer eeri-ica ir, ,/r. gld t-10. Budilka od (/1-«—»- optično blago -t- ^ kakor očala, ščipalce, daljnoglede, barometre, toplomere in sploh vse opt.čue predmete. sit. di. ^.k. 4!Ž. ^jv ^i^r -p- -jjir i A,*;.'«^-- - v' Kdor želi imeti dober harmonij vrhniškega ali amerl-kanskega sistema, ta naj blagovoli pisati na naslov: A. Lnznik, Vrhnika pri Ljubljani. 264 13 Na prodaj radi preselitve dobra, v najboljšem prometu stoječa trgovina z me^emiiT) blfigcm. Nahaja se ob novo grajeni železnici na Gorenjskem, kjer je vedno 4^—5003 delavcev in je promet jako živahen. Pogoji b> ze'o utrcvd'!*. Kupci blagovolijo se iusmeno au usitmeao obrniti do Ivana Kač v Žalcu. 458 3—i Največja zaloga oblek j za gespe in deklice, gospode in dečke. 4» "V GRKfVR & /HEJfVC Ljubljana, Prešernove ulice 9, svojim p. n. cenjenim odjemalcem uljudno naznanjata, da so spoiiilsidaiiske PT v velikej izberi v zalogi. Najpozornejša postrežba, najnižje cene, solidno blago. 262 12-9 Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ignacij Žitnik. Tisk »Katoliške Tiskarne« v Ljubljani.