Poštnina plačana v gotovini.	Posamezna številka Din 1*—.
Lepo Larvasi® blago po 4,	Mesečna naročnina	|HH| A	Uprava; Gajeva 1. 20 Din, za inozem- ШВШ	Telefon 3855. - Ček. stvo 35 Din. Ured-	račun; Ljubljana niStvo: Ljubljana, em*	St. 14.614. Oglasi po Gregorčičeva ul. 23. jB	ceniku. Pri večkrat- Tel.: 2566, int. 3069	nih objavah popust NARODA	Današnja številka vsebuje:
5 in 8 Din meier Pleiene jopice po 24 Din v		Japonska in Kitajska Nasilje in protizakonita dejanja opozicije Govor poslanca dr. Režeka Občni zbor Kmetijske družbe Na črnem morju
TRPINOVEM BAZARJU MARIBOR, Veirinjska 15		
Št. 50	Izhai?nddnlva poZprazninkueljke	V Ljubljani V nedeljo, dne 16. junija 1935	Rokopisov ne vračamo	Leto I		
NadaUeMam® verijikadiske debate
v Narodni skupščini
Značajni govor ministra dr. Kojiča o zagrebških resolucijah — Pravna analiza deklaracije „Združene opozicije"* — Obsodba politikuioče duhovščine — Prihodnja seja v torek
Japonska
in Kitajska
V razpletu italijansko-abesinskega spora so nekateri evropski listi opozarjali na paralelo med italijansko akcijo v Afriki in japonskim postopanjem na severnem Kitajskem ob ustvaritvi japonske vazalne države .Mandžurije. Paralela se sicer ne da v vsem vzdržati, vendar ni dvoma, da je bilo in je med obema akcijama, italijansko in japonsko, zlasti v mednarodno-pravnem pogledu, mnogo sličnosti. Italijansko-abesinski spor med tem ni še niti dosegel svojega viška, ko nam z Daljnega Vzhoda prihajajo že poročila o novi japonski akciji na severnem Kitajskem.
Potem ko je Japonska ustvarila umetno inandžursko državno tvorbo in ji postavila na čelo svojega vazala, mladega cesarja Pou-Yija, ki je v absolutni službi japonskih ekspanzijski namenov, in je nato brez nadaljnjega osvojila še veliko pokrajino Džehol, se je zdaj z vso silo svojega ekspanzijskega razmaha vrgla še bolj proti Jugu, v pokrajino Hopej, proti Tientsinu in Pekingu.
Kaj išče tam Japonska? Po noti, ki jo je kitajskim oblastem predal japonski poveljnik Takaši Saka j, ne more biti zdaj o tem nobenega dvoma. Pod pretvezo razširjenja takozvanoga demilitariziranega pasa ob južnem robu svoje vazalne države Mandžurije, hoče Japonska na premeten način zadobiti v svojo absolutno oblast celo severno Kitajsko. Le poglejmo te japonske zahteve nekoliko od bliže! Na prvi mah se zdi naravnost neverjetno, da je sploh mogoče, da stavi veliki kitajski državi z nad 400 milijoni ljudi tako pretirane zahteve — Japonska, ki šteje danes okrog 70 milijonov duš. Toda pomisliti moramo na veliko življensko in izredno ekspanzijsko silo japonskega cesarstva, ki, utesnjeno samo na svoje otočje, nima dovolj možnosti za tisti razmah, ki bi ustrezal japonskemu značaju in silni ekspanzijski propagandi v zadnjem času. Razumljivo je, da je bila japonska ekspanzija v prvi vrsti usmerjena proti sosednji Kitajski, ki je japonskim krogom vlivala še največ upanja v končni uspeh take politike. V istem razmerju namreč, v katerem se je v zadnjih desetletjih Japonska dvigala, je Kitajska — nazadovala, v nemali meri zaradi svoje nekdanje velike pogreške, da se je popolnoma zaprla vsemu civiliziranemu svetu. Tudi ne smemo pozabiti, da je bil japonski kulturni vPliv, navzlic precejšnjemu protijaponskemu razpoloženju, v mnogih predelih Kitajske zelo velik. A nič manjši — in to je glavno ! — pa ni bil gospodarski vpliv Japonske, in to ne samo na obalno ozemlje Kitajske, marveč tudi Ua njeno notranjost, saj je bil že desetletja večji del kitajske trgovine v japonskih rokah.
Japonsko prodiranje v Kitajsko je pričelo že pred dobrimi petdesetimi leti. že leta 1880. 86 je Japonska polastila otočja Liu-Kiu, leta 1894. Koreje in Formoze, 1905. južne Mandžurije in južnega dela Sahalina, 1914. nemških otokov v Tihem oceanu itd. Leta 1915. pa si je usužnjila Kitajsko s posebnim gospodarskim dogovorom, ki je bil pravi začetek gospodarskega vazalstva. Po daljšem odmoru, v katerega vpadajo številne katastrofe, ki so zadele japonsko otočje, je v letu 1931., po skoro desetletnih pripravah, začel nov razmah japonske ekspanzije proti azijskemu konti-nentu. Pred dobrimi štirimi leti je začela ujena vojaška akcija v Mandžuriji, ki jo je dokončala leta 1932. z okupacijo, že nasled-^!ega leta je zasedla pokrajino Džehol, prav °|i do kitajskega zidu. S tem so se Japonci okopali do važne karavanske in avtomobil-f o Poti preko Kalgana v notranjo Mongolijo 0 vrhnjvdinsku in Bajkalskemu jezeru. Dne 'j ? maia 1- 1. pa je ob ustvaritvi mandžurske rzave sklenila še poseben dogovor o tako z va nem »demilitariziranem pasu«, s čemer si Je ustvarila nove pogoje za nadaljnje prodi-ranje.
Če pogledamo na zemljevid, tedaj vidimo, da podirajo Japonci na severnem Kitajskem v • uvi,eln proti zapadu in severo-zapadu ; proti j®'? 8re 11J ih akcija le vzporedno s prvo. Za aJ bi se radi dokopali vsaj do Pekinga in lentsina, ker bi na ta način dobili v svojo s*' edino, kitajsko železnico, ki pelje ob noi'ranie Mongolije iz Tientsina proti pat u. Izdelali so baje že načrt za podàlj-n П'-6 te železnice za najmanj 550 angleških J proti zapadu, iti sicer severno od kitaj-
Beograd, 15. junija, b. Danes dopoldne ob 10. uri se je nadaljevala v Narodni skupščini verifikacijska debata. Predsedoval je predsednik verifikacijskega odbora Dragiša Cvetkovič, od strani kraljevska vlade so pa prisostvovali današnji seji predsednik ministrskega sveta g. Jevtič, minister za kmetijstvo dr. Dragoljub Jankovič, minister pravosodja dr. Dragutin Kojič, minister za socialno politiko in narodno zdravje g. Drago Marušič, minister za šume in rude dr. Sveta Popovič, minister za prosveto Stevan Čirič, notranji minister dr. Velja Popovič in minister brez portfelja dr. Avdo Hasan-begovič.
Prvi se je priglasil k besedi nar. poslanec Milenko Markovič, ki se je v svojem govoru bavil z resolucijami opozicije in jih zavračal kot neumestne. Dr. Maček je šel s svojimi zahtevami predaleč, on hoče hrvatsko individualnost, v čemer se pa skriva namen federacije.
Za njim je dobil besedo pravosodni minister Dragutin Kojič, ki je v svojih izvajanjih dejal to-le:
Govori pravosodni minister dr. Kojič
Gospodje narodni poslanci!
Gospod minister notranjih zadev nam je v svojem obširnem in preglednem govoru podal sliko celotnega volilnega dela, vsega poteka volitev, da bo tako narodna skupščina kakor vsa naša javnost imela pravilno, točno in popolno sliko vsega tistega, kaj se je v naši domovini dogajalo v tej volilni borbi. Prijavil sem se za besedo, da to poročilo izpopolnim glede tistega, kar se je pripetilo po volitvah in o čemer danes razpravljamo v narodni skupščini v zvezi s tretjim delom poročila verifikacijskega odbora, to je o tistih parlamentarnih mandatih, ki niso bili predloženi narodni skupščini. Z drugimi besedami, hotel bi se pomuditi pri resoluciji, o kateri je malo prej govoril tako lepo naš ugledni tovariš in prijatelj g. Markovič.
Analiza zagrebške resolucije
Resolucija kmetsko-demokratske koalicije, zagrebška resolucija po volitvah je vredna pozorne pravnopolitične analize, če že ne zaradi drugega, pa zato, ker je po tej resoluciji del izvoljenih narodnih poslancev izostal od tam, kamor jih je narod 5. maja poslal, to je v narodno skupščino. Takoj lahko rečem, da resolucija bivše kmetsko-demokratske koalicije predstavlja po svoji vsebini, pravni in politični unikum. To kar je v tej resoluciji, ne prenese resne pravne kritike, ne resne politične kritike. Naj vzamem iz te njihove resolucije le ne-
skega zidu. Pomen te železnice za nadaljnje japonske načrte si lahko predstavljamo, če pomislimo, da teče paralelno s transsibirsko progo in da bi, tako podaljšana, vodila prav do kitajskega Turkestana, torej prav v sredino ruske države, katere centrum in bolna točka je med Uralom in med zapadno kitajsko mejo.
Če imamo vse to pred očmi, nam ne bo prav nič težko razumeti zadnjih japonskih zahtev, ki jih je nankinški vladi sporočil poveljnik japonskih čet Takaši Sakaj.'Japonska zahteva med drugim : ustanovitev posebne uprave na severnem Kitajskem s sedežem v Pekingu, da bi se tako ustvaril »nevtralen« pas med Kitajsko in Mandžurijo; na čelu te posebne uprave naj bi bila kaka visoka kitajska osebnost, ki bi jo predlagala japonska vlada ; za guvernerja pokrajine Hopej naj bi bila prav tako imenovana osebnost, ki je naklonjena Japoncem. Nadalje zahteva Japonska gospodarsko sodelovanje med Kitajsko in Japonsko na eni ter Kitajsko in Mandžurijo na drugi strani. To bi seveda z drugo besedo pomenilo popolno gospodarsko usužnjerije Kitajske Japonski. Kot krono vsega pa zahteva od kitajske vlade še posebno izjavo, da se odreče vsake namere,
kaj momentov, kar je v resoluciji posebno važno, tisto, na čemer ta resolucija posebno insistira.
Resolucija pravi, da bo hrvatski narod zastopala kot edina legalna zastopnica hr-vatskega naroda. Opozorim narodno skupščino na izraz »legalen«. To pomeni, s preprostim izrazom zakonito predstavništvo, ki je proglašeno za predstavništvo celotnega naroda. To je zakonito, to je legalno predstavništvo. Evo, po teh volitvah od 5. maja, tu v narodnem predstavništvu te dni in tudi danes definitivno izdelujemo pravno in »legalno« predstavništvo ne za hrvatski narod ne za kateri drugi del našega naroda, temveč za celotni naš narod. Zato, ker je to narodno predstavništvo po zakonitem postopku bilo o tem konsultira-no (ploskanje in vzkliki: Tako je!). Edino narodno predstavništvo, ki zastopa ves naš narod, je tisto, ki zaseda v tem domu. (Vzkliki: Tako je!).
V resoluciji bivše kmetsko-demokratske koalicije je razen drugih netočnosti govora tudi o tem, da se je leta 1918. ustvarila ta državna skupnost, in iz tega izvaja nekatere sklepe, ki naj našo javnost in naš narod pripeljejo do nekega prepričanja, ki je pa docela nepravilno. Mislim, gospodje narodni poslanci, da je dolžnost narodne skupščine in kraljevske vlade, da tu s tega mesta še enkrat poudari, da naša državna skupnost in naša lena domovina, poveličana in zedinjena, ni bila ustvarjena leta 1918. Ustvarjena je bila po dolgi, trpljenja polni zgodovini bojev, stoletnih 'bojev vseh treh vej našega naroda. Leto 1918. je samo posledica, finale, sklepni moment teh velikih in veličastnih bojev vseh treh plemen našega naroda <glasni vzkliki: Tako jel).
Ne more se v zvezi s temi netočnostmi trditi, da se je po tem momentu, po zedinjenju 1. 1918., porodila težnja po nadvladi enega ali drugega plemena. Kakor je netočna ta trditev, še netočnejša in neresnične j ši je pa druga, zakaj niti trenutek ni bilo težnje po hegemoniji pri srbskem delu našega naroda nad katerim drugim delom. Že v Nišu leta 1914., sredi najhujših narodnih bojev za svobodo in zedinjenje, je takratna vlada kraljevine Srbije svojim zaveznikom in prijateljem, našemu narodu in vojski ter civilnemu prebivalstvu razglasila, da se bori za zedinjenje vseh treh delov našega naroda, Srbov, Hrvatov in Slovencev, za ostvaritev državne skupnosti, kjer bodo vsa tri plemena imela vse pravice in bodo enakopravni državljani v osvobojeni domovini. Ni bilo torej, kakor vidite, leta 1918. v Zagrebu, temveč že leta 1914. v Nišu, ko je na našo takrat majhno domovino navalil mnogo večji neprijatelj, da jo uniči, ker je nosila jugoslovansko idejo,
da bi prosila pomoči ali posredovanja kakršnokoli evropsko velesilo ali Združene ameriške države, ker da bi takšna zahteva bila brez uspeha... Sama po st bi razumljiva je nadaljnja zahteva Japonske, naj preneha Kitajska s protijaponsko propagando in protijapon-skim bojkotom.
Ni mogoče še reči, ali bo Kitajska vse te pogoje sprejela brez pridržkov, že sedaj pa je jasno, da so se Japonci Jr dno usidrali va severnem Kitajskem in da ne kažejo niti najmanjše volje, da bi se umaknili c osvojenih pozicij za en sam korak nazaj. Je le še vprašanje časa, kdaj bo Japonska tudi nad hopej-sko pokrajino razširila suvereno oblast svojega mandžurskega vazala, mladega in ambicioznega cesarja Pou-Yija. Je celo velika verjetnost, da bo ta gola formalnost njegovega ustoličenja v Pekingu izvršena v najkrajšem času.
Po izgubi Mandžurije je Kitajska očividno izgubila vsako voljo za nadaljno protijaponsko borbo in njena popolna kapitulacija pred Japonsko bo le logičen in naraven zaključek njenega notranjepolitičnega razpada na eni ter japonskega- ekspanzijskega razmaha na drugi strani.
že takrat je bilo poudarjeno, za kaj se bori takratna kraljevina Srbija in kaj pričakuje in kako si predstavlja konec svojih vojnih naporov. Od tega srbski del naroda nikoli ni odstopil, v razmerju do svojih bratov Hrvatov in Slovencev.
Volilni zakon
Koliko je netočnosti v onih dveh ali treh trditvah, o katerih govori resolucija, prav toliko, gospodje, je neresničnosti v oni besedi kmetsko demokratske resolucije o volilnem zakonu. Resolucija imenuje ta zakon > unikum reakcije;:. Volilni zakon se lahko kakor katerikoli volilni zakon kritikuje. Vsak zakon utegne imeti vse polno nepopolnosti. More se, gospodje, kaj očitali sedanjemu volilnemu zakonu, ki ga sedanja vlada ni izdelala, toda ta zakon ni ni kak »unikum reakcije:, kakor hoče to resolucija naslikati. Kaj je namen, gosp. vsakemu volil, zakonu v vseh državah, počenši pri d rž vi najširše demokracije in najbolj dodelanega parlamentarizma, pa dalje do drugih? Da se z volilnim zakonom omogoči vladna večina. Noben volilni zakon nima namena. da bi krepil manjšino tako; da bi onemogočiti vladno večino. Takšnega zakona hi v nobeni državi, tudi ne v domovini najširšega demokratizma. Volilni zakon želi v vseli državah ustvariti parlamentarno večino, da doseže iz nje za delo sposobno vlado, ki se bo naslanjala na čvrsto in za delo sposobno parlamentarno večino. Volilni zakon ni niti v Veliki Britaniji, zibelki parlamentarizma, splošen cilj, temveč samo sredstvo. Preko parlamenta se želi ustvariti možnost, prave, pravilne in dobre državne uprave. V domovini najširše demokracije volilni zakon že sam po sebi jamči samo eno in resnično demokratsko manjšino. Kadar katera manjšina zahteva to jamstvo, mora biti po sredi tudi načelo demokracije in parlamentarne vladavine Svoboda je tedaj zagotovljena. Santo, da po pojmovanju naše zagrebške demokracije temu ni tako. Oni tedaj pravijo, da je to -unikum reakcionarnega zakona'. Tisti, ki poznajo količkaj volilne zakone tujih držav, in to mora veljati za naše politične prvake v Beogradu m Zagrebli, vedo, da ima naš volilni zakon mnogo podobnosti z volilnim zakonom države, o katere parlamentarizmu in široki demokraciji ne more Ihti dvoma. Naš volilni zakon se v glavnih točkah ne oddaljuje od volilnega zakona Anglije, Zakaj v tem zakonu in v našem zakonu obstoji načelo tako imenovane relativne večine. Ljudje, ki delajo primerjave med našim in angleškim zakonom, so ugotovili to in uporabili angleški zakon pri številkah 5. maja t. 1. Na ta način so prišli do tega sklepa, da bi bil rezultat volitev glede razdelitve mandatov isti, če bi se bile volitve vršile in mandati razdelili na podlagi angleškega zakona.
Japonska je tako že skoro uresničila svoj veliki načrt po popolnem za vojevanju Kitajske. Vztrajno in ne da bi se zmenila za posledice svojih drznili dejanj, ni odnehala. Vedno znova in znova je postavljala Kitajsko pred nova dovršena dejstva, dokler je ni stisnila ob ... kitajski zid.
»Azija — Azijcem !« To slepilno geslo japonske ekspanzije se tako čedalje bolj pretvarja v resnico : Azija — Japoncem! Razburjajo se v Washingtonu, vznemirjajo v Londonu, a Japonska se za vse to ne zmeni, kakor se ni zmenila za DN, ko jo je v njenem ekspanzijskem poletu hotelo zadržati.
Usoda Severne Kitajske je zapečatena. Mandžurija docet...	—n.
Vremenska napoved
Novi Sad. 15. junija. Pričakujemo lahko pu-oblačenje s pojačanjem vetra iz južnega in vzhodnega kvadranta. V se v<? roza pad n ih predelih bo mogoče nekoliko deževalo.
Dunajska vremenska napoved: Zapadno vreme z nevihtami, v severnih Alpah hladneje z dežjem, v južnih z nevihtami.
Angleški primer
Evo Me>x»ilk, gospodje!
Na Angleškem so leta 1931 vladne stranke dobile 14-4 milijona glasov, opozicijske stranke a 7"2 milijona. In veste, gospodje, kakšna je •ila razdelitev mandatov v tej parlamentarni .‘-mokraćiji po njihovem zakonu? Vladne stran-: e so dobile 6.?,6 poslancev, vsa opozicija (dve -Iranki) skupaj pa 59 mandatov. Če bi se, i-akor smo malo prej omenili, ta angleški volilni zakon izvajal za naše majske volitve, bi se številke v toliko izpremenile, da bi naše vladne stranke dobile od 303 mandatov 298, opozicija pa od 67 dobila 85. Vidite, gospodje, da ta naš volilni zakon ni tako reakcionaren, ni unikum, kakor trdi opozicija. Tako trdi samo zato, ker volitve niso potrdile, kakor smo v tej zbornici že ugotovili, upov, da bi one bile dobile ono velikansko večino, ki jo je prejela lista Bogoljuba Jevtiča. (Viharno odobravanje.)
Nemogoče je našteti vse netočnosti iz resolucije kmetsko de7nokratske koalicije. V tej resoluciji kar mrgoli netočnosti. Toda gospodje, iz vseh teh netočnosti, frapantnih netočnosti, naj omenim le še nekaj.
Valitve — plebiscit?
Trde, da so volitve od 5. maja bile plebiscit. Plebiscita pa noben naš pozitivni zakon ne ustava ne omenjata. Plebiscita ni ne v trplje-ujapolni in težki zgodovini našega naroda, ne v' težki politiki preteklosti tega naroda. Če se je imel plebiscit kdaj vršiti, se je vršil na bojnih poljih (dolgotrajno ploskanje in odobravanje). Po plebiscitu se je glasovalo za to državo tedaj, ke so milijoni naših najboljših otrok, naših najplemenitejšib bratov krvaveli za tisto, kar se danes imenuje Jugoslavija. Le ta krvavi plebiscit je poznal naš narod, ki se imenuje Srbe, ki se imenuje Hrvate, ki se imenuje Slovenec. Drugačnega naš narod ni imel, tudi ga ni poznal in ga ni mogel poznati. A tudi če bi imeli plebiscit in če bi 5. maj dejansko bil plebiscit, niso številke, ki jih je ta plebisct dal, takšne, da bi tista gospoda, ki je to resolucijo sestavljala, mogla ali imela pravico ixmašati se z njim. Zakaj končal se je v njihovo škodo. Volilni rezultat se na vsem svetu ugotavlja s številkami, številke, ki jih je iobila združena opozicija, pa niso takšne, da oi se z njimi mogla ponašati.
Analiza volilnih številk opozicije
Te številke, gospodje in bratje, je treba nekoliko analizirati in poiskati v njih elemente n momente, ki so te milijonske številke opo-icije ustvarili, in je treba te elemente podčr-ali, Sami veste, v kakšnih razmerah so se h šile volitve. Več gospodov je tu poudarilo, da o se volitve vršile po tragični smrti kralja prvič pod vlado namestništva in v kulminaciji gospodarske in finančne krize, ki pritiska ves svet in tudi našo državo. V takšnih izrednih razmerah je bila opozicijska volilna agitacija takšna, da je to bilo pravi unikum volilne nelojalnosti in nesolidnosti. če vrhu tega še analiziramo, kako so te številke sestavljene, s kale rinii se opozicija šopiri, ima, gospodje, nepristranska analiza priliko pokazati, da še nikoli nobena številka ni bila tako nezanesljiva in ni bila tako pisano obeležena, kakor so številke glasov, s katerimi se opozicija trka na prsi. Od skrajnih levičarjev, od najdestruktivnejših levičarjev, ki bi svojemu opozicijskemu šefu Mačku prvi odsekali glavo, da so se volitve končale ugodno zanj, pa do skrajnih verskih anatikov — vse to je bilo v številkah, ki jih Maček hoče prilastiti .si kot številke izključno svoje politike. Če bi glasove komunistov in verskih fanatikov, muslimanov, katoličanov in pravoslavnih in drugih odšteli od milijonske številke vseh teh glasovalcev, hi dobili mnogo manjšo številko, kakor jo je dobil njegov prednik pokojni Stjepan Radič (vzkliki: Slava mul), čigar politični program nima ničesar skupnega s politiko dr. Mačka. (Viharno odobravanje.)
Večna je samo domovina in narod
Bojim se, da ne bi zlorabil vaše potrpežljivosti, zakaj veliko je število netočnosti v zagrebški 'resoluciji. A vendar je potrebno, da navedem vsaj glavno. Med drugim je v resoluciji neka strašna stvar, frapantna stvar, tako da resni politiki ne morejo takšno stvar pustiti brez odgovora. Ob sklepu resolucije pravi namreč neki odstavek: »da je vladni obstoj edino mogoč, če se zadosti upravičenim zahtevam, ki jih navaja ta resolucija.« Naj takoj povem, gospodje in bratje, da ta država ni odvisna od zadostitve ali nezadostitve kakršnihkoli zahtev katerekoli skupine. Ta država je zgrajena s krvjo in kostmi naših ‘najplemenitejših bratov, ta država je zgodovinska tvorba in živi ne glede na te ali one zahteve te ali one politične skupine (viharno ploskanje in odobravanje). To bratje, moram posebej podčrtati. Ni takšnih pogojev, od katerih izpolnitve bi bila odvisna bodočnost naše države in našega naroda. Tisto kar je večno — mi vsi ostali smo smrtni — je naša domovina in naš narod (dolgotrajno viharno pritrjevanje). A to ne pozna pogojev in večnost ni pogojna.
Demokratsko pojmovanje opozicije, zlasti kmetsko demokratske koalicije, se zlasti izraža še z ono frazo, kjer po svojem najglobjem demokratskem prepričanju nekoga poziva, da to skupščino razžene! Pustimo ob strani izraza »razgnati«, poudariti hočem le ven. nedemokratičnost in vso reakcijonarnost njegovo. Kdo, gospodje, naj razžene skupščino.
Imperativ pozitivnih zakonov je, da razženemo, kar smo po zakonu dolžni storiti
Skupščina se po naši ustavi in po določbah naših pozitivnih zakonov more razpustiti. Razpusti se po ustavi in zakonu, in vemo kdaj in kako se razpusti, ne razžene se pa nikdar. Razžene se nekaj drugega, tisto, kar je podobne
takšni skupini, kakršna je ona, ki sprejema takšne resolucije (viharno ploskanje in odobravanje), ki je izven zakona, izven zakonskih določb. Imperativ naših positivnib zakonov je, gospodje, da razženemo ono, kar smo po tem zakonu dolžni storiti. Mi nismo te zakonske zahteve izpolnili, ker je kraljevska vlada v svojem volilnem programu izjavila, da želi najširšo strpnost pri volitvah, in če hočete v tej neposredni dobi po 5. maju.
Ko sem vam obrazložil teh nekaj momentov, sem pokazal na vso nedoslednost, na vso konfuznost, na vso netočnost kmetsko-demokratske koalicije.
Spomenica vrhovnega zastopnika katoliške cerkve
Tu se hočem pomuditi z nekim nadaljnjim momentom kot pravosodni minister, in povedati nekaj besed o akth, ki ga je najvišji zastopnik katoliške cerkve v naši državi v zvezi z volitvami poslal na najvišje mesto, o aktu, o katerem je bilo v tej zbornici že govora. Ne bom ponavljal tistega, kar je o tem aktu že omenil notranji minister, in tudi ne tistega, kar so poudarjali prejšnji govorniki. Hotel bi samo tole reči: V politiki kraljevske vlade in v politiki pravosodnega ministrstva kot ministrstva za vere je vladalo samo zmerom eno in neizpremenljivo pravilo: kar najbolj prijateljsko stališče do vseh verskih konfesij, do vseh ver, do vseh verskih društev in veroizpovedi. Kraljevska vlada se je zmerom držala tega pravila in se ga bo in bo z enako ljubeznijo in skrbjo spremljala vse veroizpovedi v tej državi. Toda, gospodje, kraljevski vladi se pri njenem takšnem stališču nalagajo, ponovno moram reči, »zakonski imperativi«, ki ne more iti preko njih, ker bi drugače kršila zakon. Nobena vera, nobena verska organizacija nima pravice, gospodje, da bi zlorabljala svoje vere. (Viharno odobravanje.) če bi to delala, bi prekoračila okvir zakona in ne bi nobena odgovorna kraljevska vlada mogla iti preko takšnega početja.
S popolnim zadovoljstvom sem, gospodje, v začetku volilne borbe slišal, da katoliška cerkev noče, da bi njena duhovščina šla v volilno borbo. Mi smo mislili, da katoliška cerkev pravilno pojmuje svojo nalogo in stališče kraljevske vlade do nje in da noče zlorabljati verskega mo-
menta, da hoče svojo duhovščino izločiti in ohraniti v težkih volilnih momentih. Mi vsi smo pravilno mislili, da smemo biti hvaležni cerkvi za takšen sklep. 'Toda, gospodje, začudili smo se, ko smo med volilno borbo videli, da takšnega sklepa v cerkvi, katere moč je v disciplini, delu in poslušnosti ne samo njenih vernikov, temveč v prvi vrsti njene duhovščine — da takšnega sklepa cerkve ta duhovščina ne posluša. In minister za pravosodje, gospodje, se izprašuje, kje so sankcije proti takšni duhovščini. (Viharno odobravanje in ploskanje.)
Ne bom, gospodje, generaliziral. Imeli smo izredne duhovnike, hvala Bogu, večina izmed njih zna ohraniti dostojanstvo duhovništva in cerkve, ki ji pripadajo. Toda gospodje, če vpo-števanio, da je tak sklep obstajal, kakršnega smo malo prej omenili, in če vemo, kakor sem rekel, da tvorita moč katoliške cerkve disciplina in red, se moramo vprašati, ali najvišji predstavnik kfoliške cerkve res ni ime) večje skrbi, duhovne skrbi in hrige za cerkev, in skrbi, kaj se bo zgodilo z nedisciplinirano duhovščino, ki ni hotela poslušati cerkvene zapovedi, ne pa da se je brigal za nastopanje orožništva, ki ga ni. kakor sem ugetovil. niti proučil, ali je točno.
To kar sem povedal glede katoliške cerkve, velja tudi za pravoslavno cerkev in za islamsko versko skuDUOSt. Nekaj primerov je. tla duhovniki niso bili na dostojni verski višhii, jaz kot minister za vere pa pravim, da kraljevska vlada tega ne bo trpela (viharno ploskanje in dolgotrajno odolira vanje).
Mislim, da sem tako izčrpal vse, kar sem smatral za svojo dolžnost, in če hočete, za duševno potrebo, da povem pred narodno skupščino in da tako končam svoja izvajanja. (Dolgotrajno viharno ploskanje in odobravanje ter navdušeni vzkliki: Živio!) so sprejeli govor pravosodnega ministra dr. Dragotina Kojiča.
G. ministru pravosodja je poslanska zbornica glasno aplavdirala. Za njim je govoril narodni poslanec Luka Kostrenčič in narodni poslanec Cvrkič ter Joahim Kunjašič. ki so se obširno bavili z zadnjimi volitvami v Narodno skupščino in ostro komentirali zagrebške r-eoluciie ter korake, ki jih je s tem v zvezi napravila skunua opozicija. Po govoru narodnega poslanca Kuti jašiča je predsednik ob pol 13. zakliučil sem Narodne skupščine in sledečo nanovedal za torek z dnevnim redom- nadaljevanje debata o verifikacijskem poročilu
Nemško-britanski pomorski razgovori na mrtvi toiki
Pariz, 15. junija. Havas poroča iz Londona: Angleški in nemški pomorski izvedenci so nadaljevali svoja posvetovanja. Obe delegaciji bosta imeli plenarno sejo v ponedeljek. Kakor zagotavljajo, je berlinska vlada že pristala na načelni sporazum. Glede definitivnega podpisa dogovora čakajo še na pristanek Francije in Italije. V poučenih krogih izjavljajo, da bi znašal rok za izvedbo nemškega pomorskega programa šest alj sedem let. Proporc bo veljal za globalno tonažo, po kategorijah in oborožitvi.
London, 15. junija. A A. »Daily Telegraph« pravi, da je novi britanski zunanji minister sir Samuel Hoare sporočil, da ne bo v zvezi z bj-i-; tansko-nemškimi pomorskimi razgovori ničesar napravil, ker bi moglo zbuditi upravičene pomisleke na Francoskem.
franciia odklania
Pariz, 15. junija. AA. Vse časopisje soglaša v tem, da Francija ne more sprejeti nemškega
predloga o 35odstotni tonaži. Francoska vlada, piše »Petit Parisien« je bila vedno mnenja, da tvori oboroževanje na kopnem, na morju in v zraku skupnost in da so zaradi tega izključeni posebni sporazumi. Tako ravnanje bi nasnroto-: vaio duhu in besedi angleško-francoske izjave od dne 3. februarja. 6e se bo nadalievalo po tej poti, potem je neizbežno, da bo francosko-dali-iansko-angleška solidarnost naglo in nepopravljivo propadla.
Ifaflla mka
Pariz, 15. junija. AA. Havas poroča iz Rima. Italijan, vlada še ni odgovorila na noto britanske vlade zastran pomorskih razgovorov med Anglijo in Nemčijo. Italijanska vlada se zdaj ]M>svetuje s francosko in bo odgovorila šele te-daj, ko bo ves problem proučila s francosko vlado.
Japonsko-kitaiski spor
London, 15. junija. AA. Reuter poroča iz Pekinga: General Jusuječung, guverner pokrajine Hopeja, je zapustil Paotingfu. Njegove čete se umikajo proti Čanšijn. Znano je, da je bil odhod guvernerja eden izmed glavnih pogojev Japoncev.
Pariz, 15. junija. AA. Havas poroča iz Wa-sbingtona, da je zunanji minister Hull izjavil, da ni dobil nikake note, s katero bi Kitajska prosila pomoči proti Japonski, sklicevaje se, na pogodbo med devetimi pomorskimi državami.
Pariz, 15. junija. AA. Havas poroča iz San-gaja, da je vojni minister general Hojengčing na današnji seji Kuomintanga odklonil podpis zapisnika o sprejetju japonskih zahtev.
Moskva, 15. junija. AA. Tas poroča iz San-gaja, da se japonske čete zbirajo vzdolž velikega kitajskega zidu. Pričakovati je nove japonske eskadrilje 30 letal. V Pekingu vlada velika panika.
Kitajska preši pomoči
London, 15. junija. AA. Kitajski poslanik e Londonu je posredoval v zunanjem ministrstvu, ali bi bila mogoča angleška pomoč, ki naj ustavi najnovejšo zavojevalno akcijo Japonske. Poslanik je poudarjal, da bi sprejetje japonskih zahtev ne ublažilo položaja, ker je kitajska vlada prepričana, da bo Japonska postavila nove in nove zahteve.
Podobno intervencijo je kitajska vlada storila tudi v Washington». Malo verjetno je, da bi bili v Londonu ali Washingtonu odgovorili pozitivno.
»
Britanski veleposlanik jo izročil svoja akredi-tivna pisma predsedniku kitajske republike. S tem je izpolnjena še poslednja formalnost za povzdido britanskega poslaništva na Kitajskem v veleposlaništvu.
Angleški pomorski program
London, 15. junija. AA. »Daily Telegraph« piše, da bo po vsej priliki v začetku prihodnjega .leta predložen angleškemu parlamentu dolgoročen pomorski program, tolikšen, kakršnega še ni bilo po pomorskem programu leta Ì888. List pravi, da je ta program v načelu že izdelan, potrebne so le še podrobnosti, te bodo pa izdelane še preden bodo objavljeni rezultati pomorske konefrenee, ki se ima sestati letošnjo jesen. Računati je pa treba tudi s tem, da se bodo po programu pred vsem sistematski nadomestile zastarele ladje vsake kategorije, dalje gre tudi za stalno izmenjavo moštva in naposled za večje možnosti pomorskih vaj.
Pomorski program se bo izvedel v roku najmanj štirih let.
List piše, da za to pomorsko oboroževanje Velike Britanije ni odgovorna nobena država, temveč splošno oboroževanje vseh držav. Bri-tansko-nemški pomorski sporazum na podlagi razmerja 35*/e sam po sebi ne bi zahteval povečanja hrilanskega pomorskega oboroževanja. »Daily Telegraph« misli, da so britanski politični krogi mnenja, da je najboljša nada jut omejitev tekmovanja pri pomorskem oboroževanju odkrita razglasitev britanskega pomorskega oboroževalnega programa in objava pomorskega oboroževanja drugih držav.
40urm tednik
Ženeva, 15. junija. AA. Odbor za delovni čas mednarodne delovne konference je končal načrt konvencije o znižanju delovnega časa. Načrt določa, da vsaka država, članica mednarodne delovne organizacije, ki bo to konvencijo v načelu sprejela, uvede 40urni tednik. Države, ki bodo to konvencijo sprejele, se obvežejo, da ne bodo izpremenile delavskih mezd, oziroma, da ne bodo pustile, da bi se mezde tako znižale, da bi od tega trpel splošni življenjski standard. Naposled konvencija odreja, da naj sc o nekaterih kategorijah industrijskih podjetij sklenejo posebni dogovori.
Novi bataljoni za Abesinijo
Pari*, 15. junija. AA. Havas poroča iz Pulja: Tu se je vkrcal bataljon mornariške pehote sv.
-Marka za vzhodno Afriko.
Nogometna tekma Jugoslavija-Romunija
Beograd, 15. junija b. V ponedeljek bo velika tekma med nogometnimi reprezentanti Jugoslavije in Romunije za balkanski pokal.
Razne uvozne prepovedi
Beograd, 15. junija. Minister za trgovino in industrijo je z odlokom prepovedal v našo državo vsak uvoz prirodnega satovja. Prav tako je z odlokom ministra za trgovino in industrijo prepovedan uvoz lovskih bakrenih ali medenih patron 5'45 mm in bakrenih ali medenih patron z okvirjem 6 45 mm, alarmnih pršic, pištol, rudarskih pušic št. 6 vseh vrst. Tudi je prepovedano uvažanje čebel, razen s posebnimi dovoljenji kmetijskega ministrstva.
Rok za zamenjavo menic kmetom - dolžnikom podaljšan do 1. septembra
Beograd, 15. junija. AA. Po uredbi od 2. februarja 1933 je vrnjena zaščita kme-tom-doižnikom, ki so jo izgubili spričo tega, da niso izvršili zamenjave menic kot listine o dolgu in dali novih menic bankam kot svojim upnicam, pod pogojem, da izvrše to zamenjavo do 15. aprila t. 1. Zaradi krize in oddaljenosti od mesta in zaradi prizadevanja upnikov, da z raznimi težkočami preprečijo pravočasno zamenjavo, da bi prišli do izplačila celotnega dolga, niso mnogi kmetje-dolžniki izvršili -zamenjave v določenem roku. Zaradi tega so po odredbi izgubili zakonsko zaščito. To je imelo za posledico ponovno zahtevo upnikov, da si zagotove vrnitev svojih terjatev, in sicer v tolikšnem številu, da bi se v vsej državi občutno poznalo zato, ker je spričo bližajoče se žetve pri kmetih prav malo denarja.
Da se prepreči prodaja tolikih kmetskih posestev in omogoči, da bi tudi tisti dolžniki, ki niso zamenjali menic, mogli to storiti, je kraljevska vlada odredila, da se podaljša rok za to zamenjavo menic do 1. septembra t L V nekaj dueli bo uredba o tem podpisana in natisnjena v Službenih novinah.
Napredovanja, upokojitve in premestitve
Beograd, 15. junija b. Napredoval je na filozofski fakulteti v Skoplju v VI. skupino dr. Franc Mesesnel, dosedaj docent v VII. po-lož. skupini. Upokojena je Kokot Minka, učiteljica na meščanski šoli v Škofji Loki. Premeščen je prometni uradnik Grbec Franc s postaje česterek na postajo v Petrovgrad, dalje Perl Anton, prometni uradnik, s postaje Sombor v Brčko in Hinterlehner Mirko s postaje Tomaševiee na postajo v Kulo.
Nova mednarodna železniška tarifa
Beograd, 15. junija b. S 1. julijem stopi v veljavo nova mednarodna tarifa za direktni prevoz potnikov in potniške prtljage in nova mednarodna tarifa za direktni prevoz blaga med postajami naših državnih železnic in češkoslovaških državnih železnic preko Avstrije in Madžarske.
Pravilnik bolniške blagajne »Merkur« v Zagrebu
Beograd, 15. junija b. Minister za socialno politiko in narodno zdravje g. dr. Drago Marušič je danes odobril pravilnik privatne bolniške blagajne »Merkur« v Zagrebu. O tem pravilnika so kakor pri ljubljanskem trgovskem bolniškem podpornem društvu in pri blagajni beograjskih trgovcev člani bolniških blagajn tudi privatni nameščenci, ki niso člani društva.
Dr. Marušič odpotoval v Ljubljano
Beograd, 15. junija b. Minister za socialno politiko in narodno zdravje g. dr. Drago Marušič je odpotoval z današnjim večernim brzo-vlakom v Ljubljano, v Beograd pa se vrne v torek zjutraj.
Za znižanje tarife pri izvozu lesenih proizvodov
Beograd, 15. junija b. Poslanci iz Dravske banovine so se danes obrnili s posebno predstavko na finančnega ministra dr. Stojadino-viča, da bi ugodil zahtevam Zveze industrijcev iz Dravske banovine, da se zniža tarifa za izvoz namenjenih lestnih izdelkov, ki jih je iznesla zveza finančnemu ministru.
Jugoslovanski izletniki na Dunaju
Dunaj, 15. junija. Danes ob 10. dopoldne je privozil na dunajsko južno postajo poseben vlak iz Jugoslavije s 570 jugoslovanskimi izletniki, ki bodo na Dunaju ostali tri dni. Potniki so izjavili prisotnim novinarjem, da so nenavadno zadovoljni z dobro organizacijo potovanja. Na postaji so jih sprejeli zastopniki jugoslovanskega poslaništva in mnogo članov jugoslovanske kolonije.
Borzna poročila
Curih, 15. junija. Beograd 7, Pariz 20-22, London 15.145, Newyork 306 625, Bruselj 51-90, Milan 25-25, Madrid 41-90, Amsterdam 207-575, Beriin 123-50, Dunaj 57-80, Stockholm 78-10, Oslo 76-10, Kopenhagen 67-60, Praga 12 80, Varšava 57*8252, Atene 2 90. Carigrad 2-48, Bukarešta 3-05, Helsingfora 6 685, Buenos Aires 0'807o.
Nasilia in protizakonita
deiania opozicije
Dnim del govora notranjega ministra Velimiria Popoviča
Volilna borba opozicije proti državi in socialnemu redu
Glavno pa je, da sé niso omejili na grožnje, temvef so prehajali tudi k izvršitvi, zaradi česar so podrejeni mi organi morali redno intervenirali in zaščititi življenje in imetje nedolžnih prebivalcev. Takšne in podobne intervencije oblasti so povzročili pristaši dr. Mačka kot volilni teror nalašč z namenom, da se med prebivalstvom ustvari in okrepi slabo razpoloženje proti državni upravi in organom oblasti, da se to izkoristi za dosego čim boljšega volilnega rezultata pri opoziciji. Daleč bi nas privedlo naštevanje vseh dogodkov volilnega terorja Mačkove opozicije in njegovih zaveznikov. Tega ne bi mogli storiti, tudi če bi imeli mnogo več časa na razpolago, kakor ga imamo. V tej debati bom navedel dve konkretni dejstvi, ki sta vplivali na opredelitev volilcev. Eno je brez dvoma jasno, da tolikšno število terorističnih dejanj navzlic odločni intervenciji državnih oblasti ni prišlo samo od sebe, temveč so ga brez dvoma organizirali tisti, v katerih korist se je izvršilo. (Tako je!) (te imate pred očmi. da so se bila opozicijska volilna gesla protidržavnega značaja, kakor sem malo prej navajal, izvajala s tako brez primernim terorjem v v steli volilnih manifestacijah, in da so k temu prišli še protidržavni vkli-ki proti kralju, proti državi, proti oblastvom in proti narodnemu ediustvu ter proti drugim svetinjam jugoslovanske narodne ideologije — postane jasno, kako je s temi dejstvi kampanja opozicije mogla v gori omenjenih banovinah spraviti duhove svojih pristašev do takšne razdraženosti, da se volilna borba ni dejansko vršila proti vladi kot zastopniku neke politične smeri, temveč proti državi in socialnemu redu. (Tako je!), borba, ki je imela namen zrušili vse. (Tako je!)
Patriotizem prebivalstva je zmagal
Sedaj si lahko tolmačite, v kakšnem stanju in položaju je moral pristaš nacionalne fronte na volišče, da izvrši svojo državljansko in patriotsko dolžnost. Zaupajoč na neustrašeno zavest naših patriotičnih državljanov ni vlada spremenila svoje pomirjevalne in tolerantne politike, saj se je trdno nadejala končne triumfalne zmage jugoslovanske misli (obče burno ploskanje).
Teror opozicije je bil organiziran in je dosegel svoj višek na dan volitev. Po naprej določenem in dobro premišljenem načrtu so se pristaši opozicije pod vodstvom posebnih vstašev zbirali v masah v neposredni bližini volišč, ter s svojimi pretnjami vplivali na volilce, da bi glasovali za opozicijo. To zbiranje v masah pa je privedlo tudi do neprestanega prepevanja separatističnih in šovinističnih pesmi do izražanja plemenske mržnje in verske intolerance ter v mnogih primerih do vzklikov proti kralju in Jugoslaviji.
Samo po sebi se razume, da so državni varnostni organi v takih primerih morali intervenirati. Zlasti ko so opozicionalei preprečevali pnbod na volišče osebam, o katerih so menili, da bodo glasovali za vlade. One. ki so oddali svoj glas za vladno listo, so potem imenovali izdajalce, plačance in jih obkladali z drugimi psovkami. Nekatere so dejansko pretepli, drugim celo poškodovali ati uničevali njihovo imet-T'- Kljub prepovedim oblasti so prihajali na volišče, uvrščeni v vrste, s plemenskimi zastavami in pojoč separatistične pesmi. Z grožnjami i so silili druge, da se jim pridružijo, ker jih bodo sicer pobili, jim vse požgali in jim uničili njihovo premoženje. Ponekod so zapisali v serbo poznejšega obračuna one, ki- niso volili z njimi.
Tatarske vesti opozicije
Pomagati pa so si hoteli tudi s tem, da so širiti neresnične vesti o silni zmagi opozicijske liste, o ostavki kraljevske vlade, o begu ministrskega sveta (splošen protest), ki da je zbezat v tujino z državnim denarjem, pa so v potrditev svojih navedb kazali na agitacijska letala, ki so spuščala na vasi in kraje letake, češ tla se v njih nahajajo predsednik ministrskega ?vfeta in ministri, ki bežijo iz države, pa da ta .mala tako nizko letijo le zaradi tega, ker da le v njih težak denar, ki so ga pokradli iz dr-zav'nh blagajn.
Junak je* zato bil, kdor je v takšnih razme-ah glasoval za listo predsednika vlade.
(burno ploskanje in vzkliki : »Tako je! ::)
2akaj je bila kraljevska vlada tolerantna?
Državna oblast je imela v tem primeru dve Slo, "i!S,i: Ali da. poštopa tako, kakor je po-чкrVi,u’ . i>il da intervenira samo v primerih ž-ivni f .Sl!e’ je v nevarnosti kak bistven dr-koim Äs> ali P« da postopa formalno po zašilo ,„i m,1ervenira povsod, kakor hitro 'se kr-o ožin v kl predpisi ter da se uporabi tudi ... U1“' .nastane položaj, ko ga je uporabiti i,- V. dPIslh o izvrševanju orožniške službe. ‘ • ‘.vska ,v*ada je izbrala lo prvo pot, pot Ua 'n ?o|eram-e. ker je trdno verovala v di i-V.,aves*; jugoslovanskih državljanov. Zara-9|,,„V \(/°a rasa, Vam, gospodje narodni po-nočt.t;’. ne "'prent citirati vseh primerov takega Pbditkt o5.0zlc,Je» toda evo, tu v mojih rokah so vnoàirH vcoi?ek tek dejanjih. Stavljam jih na slanci komur od. vas. gospodje narodni po-
OnUeoF, ZI 0d,06i,a] 7f Priliko tolerance, da r, f" 2a.kom»r sodelovanje pri važnem na-
r>a te	•* opi «»I»»"®. Opozicija
oleianee m pravilno razumela, temveč
je smatrata miroljubnost vlade in njenih organov za slabost, ki jo je treba izkoristiti. Santo tako je mogoče razumeti ono brezumno podpihovanje mirnih in zapeljanih kmetov proli državnim oblastem, in to poleg vsega nečuven ega volilnega terorja le opozicijske skupine.
Tragične posledice opozicio-nalne hujskanje
Žalostni dogodki v Podcrkavljn in Sibinju. kjer je duhovnik sumljivih moralnih kvalitet, zapeljal in nahujskal prostodušne in siromašne kmete proti organom državnih oblasti, da je 11 kmetov plačalo to hujskanje s svojim življenjem, sam pa se je rešil z begom, so lipifni primeri hujskanja, s katerim so zaslepljeni nasprotniki narodnega edinstva in državnega reda šli v volilno borbo. Ti dogodki, ki so se odigrali med 15. in 20. februarjem med volilno borbo in po volitvah so bili preizkušnja za upor. Zaradi energičnega nastopa državne oblasti in pametnega ter hladnokrvnega zadržanja njenih organov in visoko patriotske zavesti naših državljanov, so se ti poizkusi upora ponesrečili. Ti dogodki pa so obenem dokazali popolno toleranco državne uprave, ki je storila vse, da ne pride do prelivanja krvi. Zgodilo se jo celo, kakor je že znano, da je neki višji državni funkcionar tvegal lastno življenje, da bi zapeljane kmete odvrnil od njihovega nameravane^, ga protizakonitega dejanja.
Napadi na organe oblasti
Važno in tudi nujno je, da vam omenim posamezne napade na organe oblasti, da vidite, v kakšni psihozi so se nahajali zapeljani kmetje in kako je vodstvo opozicijske liste- dr. Mačka skrajno malo upoštevalo interese nacije in države, a tudi skrajno nizko cenilo življenje kmečkih ljudi.
V	vasi Pribiru v metkovičkem srezu je skupina opozicionaleev, nahujskana po nekih hujskačih, s koli in kamenjem navalila na orožniško in finančno patruljo, ki jo je obkolila in ogrožala, tako da je morala, ker hi jo sicer razorožili, linčali; rabiti orožje proti napadalcem. Iz njihovih vrst so se čuli vzkliki : »Dol s kraljem! Dol z Jugoslavijo!
V	vasi Dragatosi! v črnomeljskem srezu so oboroženi kmetji napadli volilni odbor in hoteli uhiti njegovega predsednika. Na pomoč je bil poklican oddelek orožništva. Da zaščiti življenje odbornikov, je uporabil orožje.
Znani komunist Janko Crevar iz Temertele v srezu Vrginjmostu je zbral na dan volitev okoli 150 kmetov in jih nagovarjal, naj se odpravijo v Vrginjmost in osvobodijo iz zaporov nekega kaznenca. Ko jih je orožniška patrulja opozorila, naj se razidejo, nahujskani kmetje tega niso hoteli storiti, marveč so patruljo napadli s palicami, koli in drugim orodjem. Da ne bi bili razoroženi, so orožniki oddali nekaj strelov v zrak, ko pa to ni izdalo, še nekaj strelov na napadalce. Pri tem je bil poškodovan glavni hujskač Crevar, lahko pa sta bila ranjena dva druga kmeta.
Na volišču v občini Kračinski, v srezu koča n skem, je hotela množica kmetov preprečiti nadaljnje glasovanje, ker jo je nekdo nalagal, da se vršijo na volišču neke zlorabe. Eksekutiv-ni organi so intervenirali, pri tem pa so bili napadeni s kamenji in palicami, in sta bila ranjena neki policijski uradnik in neki orožnik.
\ Malem Rijavcu v srezu karlovškem je skupina Mačkovih pristašev z motikami in koli na-padla dva orožnika, ki sta bila 50 m daleč od volišča, ker je eden odstranil javno izvešeni listek, na katerem je bilo zapisano: »Smrt onemu. ki glasuje za Jevtiča.« V silobranu, ko so ju že dejansko napadli, je en orožnik naperil proti napadalcem puško in enega ranil.
400 kmetov, opozicionaleev, ki so se zbrali iz raznih krajev v Čajnifkem srezu in ki so jih nahujskali neki opozicijski propagato rji, se je odpravilo v vas Čajni če, da osvobodijo neke aretirance, ki pa v resnici niti niso bili zaprti. Opomin oboroženih eksekntivnih organov na težke posledice, je tu k sreči zalegel. Kmetje so se razšli in se silno jezili na one, ki so jih nahujskali.
Razen teh je bilo še mnogo napadov, bodisi na državne organe, bodisi na člane volilnih odborov, ki so pa spričo taktičnosti upravnih organov. ki so pravilno izpolnjevali svojo dolžnost, ostali brez težjih posledic.
Kako zelo so biti pristaši opozicionalne liste dr. Mačka zapeljani, dokazujejo dogodki po valitvah. Ko so spoznali, da so poraženi, so pričeli širiti najfantastičnejše vesti o terorju državnih oblasti, o ponarejanju volilnih spisov, o zmagi opozicije volilcev' pri volitvah, o netočnem objavljanju volilnih rezultatov itd.
Vlada bo strogo čuvala državne interese
Kraljevska vlada je dokazala in še sedaj kaže 'svojo dobro voljo za delo na osnovi ustave in veljavnih zakonov. Te dobre volje in tolerance ni nikoli opustila, če je šlo za interese naroda, prav tako.pa ijiora izjaviti, da ne ,bo oklevata in izdala" tudi najeiiergičnejšc odredbe proti vsem, ki bodo skušali s svojim postopanjem spraviti v nevarnost, osnovne postulate narodnega in državnega edinstva, javnega, reda, in miru, osebno in imovinsko varnost v državi (splošno burno ploskanje). Vsako popuščanje preko onih mej, do katerih je vlada šla do sedaj, bi bilo ne le slabost, nego tudi izdajstvo! (Tako je! Živijo!) Sleherno toleriranje preko teh mej bi pomenili), da še" fazdiralnè' namere in napadi ne prepovedujejo, nego da se skupno z njimi rušita država iti uacija! (Soglasno vzklikanje: »Tako je!«)
Preko teli mej niso mogoči uikaki kompromisi, ni dopustna nikaka tnleranra. (Ponovno ploskanje.)
Dogodki po volitvah
Kakšno psihozo je ustvarila akcija opozicije, naj kažejo ti dogodki.
Že prvi dan po volit va it je 80 do 100 kmetov iz Bazarišta v srezu Perušiču, ki so bili nahujskani po nekem studentu in prevarani, da so bili volilni spisi ponarejeni in da je treba zaradi tega protestirati, korporativno odšlo v Gospić.
Med potjo so glasno protestirali in demonstrirali. Ko jih je orožniška patrulja ob vhodu v mesto pozvala, naj se pomirijo in naj korporativno ne silijo v mesto, da bi protestirali, so nahujskani napadli orožnika in stražnika s kamenjem, palicami in motikami, ter ju oba ranili. Da ne bi bila razorožena, sla organa javne varnosti v zadnjem trenutku pograbila orožje in ga uporabila. Pri tem sta bila ubita dva, ranjeni pa trije kmetje.
7. maja je orožniška patrulja s slanice Imotski naletela v vasi Podcrkavlje na skupino kmetov, ki jo je sprejela v vzkliki: »Živela samostojna Hrvatska!« in z žalitvami državnih oblasti in orožnikov. Patrulja je pozvala ljudi, naj se razidejo, kmetje pa so jo napadli s kamenjem. Tedaj so orožniki nastopili energično in, ne da bi rabili orožje, pregnali ljudi, aretirali njih kolovodje in jih izročili sodišču.
12. maja ob 23. uri je v vasi Kustošije v zagrebškem srezu večja skupina omladince v, ki so jo nahujskali starejši ljudje, napadla orožniški oddelek in poedine orožnike jaiškodovala s kamenjem. Pri tem je dobil orožniški kaplar Dušan Banjauin hude poškodbe na glavi.
t- 19. maja, 0 priliki prihoda nadškofa Stepinea, je v vasi Kravarskem v srezu Veliko-Gorič večja skupina nahujskanih kmetov napadla orožnike, ki so bili pozvani na pomoč, da zaščitijo neke ljudi, ki so bili napadeni, ker so glasovali za listo predsednika vlade g. Jevtiča. Čim so se pojavili orožniki, je nahujskana masa kmetov pričela vzklikati: »Hura! Hura!:: Da ne bi prišlo do prelivanja krvi, so se orožniki umaknili, toda množica je pričela preganjati in napadati s poleni in kamni, da sp bili poškodovani že vsi orožniki. Nekdo je iz mase vrgel proti orožnikom celo sekiro, ki je udarila kaplarja Mustoviiča na čelo. Iz množice so bili oddani tudi trije revolveraci streli. V stiski in nevarnosti, so orožniki po predpisih uporabili orožje, oddali nekaj strelov v zrak, nato pa proti napadalcem, pri čemer sta bila dva ubita, trije drugi težko, neki kmet pa lahko ranjen. Od orožnikov je bil težko poškodovan po glavi kaplar Mustovič. Prav tako so bili ostali orožniki poškodovani, a s topimi predmeti.
Dne 18. maja ob 9. uri dopoldne je prišel v Pirot dr. Dragoljub Jovanovič. Okrog njega se je zbrala množica njegovih pristašev. Dr. Jovanovič je hujskal maso z vzkliki : »Doli z današnjo vlado! Živel Maček! Opogumljeni so pričeli tedaj njegovi agitatorji hujskati ostale njegove pristaše ter jih odvedli pred orožniško postajo, z namenom, da jo napadejo. Zahtevali so predvsem, naj jim orožniki izročijo svojega narednika, da bi ga sodili. Na energično intervencijo orožnikov, . ki niso uporabili orožja, se je množica naglo razšla.
12. t. m. so se namenili pristaši dr. Mačka iz vasi Silice in Ružvice v zlatarskem srezu, svečano in med sviranjem godbe posvHiti in razviti plemensko zastavo, ki jim jo je daroval trgovec Peter Jembrič iz Mihovijana. Ta posvetitev ki je bila seveda protizakonita, bi morala postati manifestacija zmage Mačkove liste in vrb lega demonstracija proti narodnemu ediustvu in proti državnemu redu. Ko je sreski načelnik zvedel za vse, se je sam odpravil v Mihovljan in svetoval ljudem, naj opustijo to svojo namero. Poseben orožniški oddelek je poslal tudi v Semitico, da poizve, ali sv tam kaj pripravlja. Orožniki so opazili, da se ua raznih krajih vasi zbirajo kmetje. Ko se je orožniški oddelek vrnil, je naletel im skupino 120 do 200 ljudi, ki so pričeli orožnike napadati z najhujšimi žalitvami. Da bi se izognili spopadu, so se orožniki umaknili na drugo stran. Ljude pa so jih začeli preganjati. Ko so se jim tako umikali že cele tri kilometre daleč, so pričeli ljudje vzklikali: »Držite jih! Držite! A j, da jih obkolimo U Nahujskana masa je tako še nadalje napadala orožnike in iz nje je padel proti njim celo strel iz revolverja. V7 stiski in nevarnosti, da jih kmetje ne bi razorožili in pobili, so orožniki zagrabili orožje in pričeti streljati. Neka oseba je bila ubita, druga' laže ranjena. Preiskava je. nato ugotovila, da je bila pred volitvami v vasi profidržavna propaganda in da so bili ljudje nahujskani.
Kako so škodovali kmetovalcem
Da so rezali trte, oljke in drugo sadno drevje iz politične osvete proli tistim, Iti so glasovali za listo predsednika vlade, še zdaj ni redkost. Da J6 tega sedaj mnogo manj, je treba pripisati postopku oblastev, ki izročajo krivce sodni oblasti v kaznovanje in v povrnitev škode.;
Pogosto so se čuli tudi protidržavni vzkliki. Razume se, da so morale državne oblasti v vseh teh primerih nastopiti proti krivcem, kakor to zakoni predpisujejo.
Smatram za svojo dolžnost, da opozorim na važno dejstvo, M je vnelo strasti do skrajnosti, da so nekateri pozabili, da segajo 's svojini ravnanjem čez mejo zakona o državnem redu.
----------------------------------r - .:rv
To. dejstvo
je akcija nekaterih brezvestnih katoliških in pravoslavnih duhovnikov
na podr. Savske, Primorske. Drinske in Dobav» ske banovine. Proti navodilu in pobudam svojih naj višjih cerkvenih poglavarjev so «e le osebno, temveč tudi javno nastopili in vplivali- na svoje rojake, zlorabili svoj duhovniški poklic in cerkveni oltar v korist opozicijske liste Marka. S svojo mržnjo proti vsemu, kar je jugoslovanskega, so dokazali svojo sovražnost proti državni politiki in narodnemu ediustvu in se zaradi tega tudi niso vzdržali, da ne bi prenesli svoje agitacije v samo cerkev pred božji oltar in na prižnico, čeprav zakon takšno ravnanje strogo prepoveduje. Pogosti so primeri, ko so zlasti katoliški duhovniki govorili po končani maši ljudstvu o važnosti sedanjih volitev, opozarjajoč ga, naj se opredeli za listo »sina njihove vere«. Tudi na dan volitev so z istih mest priporočali podobno hrvaškim kmetom. Neposredno po takih govorih, so se napotili na volišče in oddali kot prvi svoje glasove za Mačkovo opozicijsko listo. Nato so njihovemu zgledu sledili njihovi verniki. Mnogi so po sveti maši pred oltarjem razlagali vernikom način volitve in jih 'pozivali, da pred volilnim odborom izjavijo: »Glasujem za listo dr. Mačka k S lem je mnogo pristašev predsednika vlade bilo zapeljanih. Tudi slučaji niso. redki, da je katoliški duhovnik oviral vladnega.kandidata lam, kjer so katoličani v, večini, na ta način, da -je med zborovanji imel mašo v cerkvah in da so zvonili zvonovi in s tem podili ljudi od shoda. Našli so se tudi duhovniki, ki so celo med cer-, kvenimi svečanostmi pozivali vernike, naj glasujejo za Mačkovo listo, prav takp .so, bj.H tudi,
' takšni, ki so po službi božji pojasnjevali voKln.i. zakon, groziti in strahovali pobožne ljudi, da morajo glasovati za Mačka»	г
Neki pravoslavni duhovniki, pristaši Svetozarja Pribičeviča, ki v tujini dela proti svoji državi, so pozivali ljudi, naj glasujejo za Mačkovo listo (vzkliki: Treba jih bo obriti!) Gèsta, s katerimi so katoliški duhovniki pni teh valitvah agitirali za Mačkovo listo, so bila: Katoliška vera in Hrvatstvo je v nevarnosti pred jugoslovanstvom in srbizmom. Predsednik vlade beži. Borba se vodi za svobodo Hrvatske. Podobna so bila tudi : mnoga . druga gesla. Samo kdor ne pozna pobožnega katoliškega kmeta v naši domovini, mu ni jasno, kako je delovala ta javna in tajna propaganda med našim katoliškim ljudstvom. Duhovniki so izvrševali svoj vpliv javno in tajno s pomočjo žen in otrok in s pomočjo šolske mladine in s pomočjo katoliških društev. Dogodilo se je, da so katoliški katehetje ukazali otrokom, naj trgajo vladne volilne plakate, in naj priporočajo svojim roditeljem, da glasujejo za Mačka. Mnogi duhovniki so celo rotili svoje vernike, da bodo pogubljeni, če ne bodo glasovali za Mačka.
Predaleč bi nas odvedlo, da navedemo vse primere strahovitih zlorab in kršitev s strani brezvestnih duhovnikov, ki so v nasprotju z naredbami najvišjih cerkvenih instanc zavestne zlorabili vero in sejali versko mržnjo.
Z ugotovitvijo vsega tega, kraljevska vlada ne bo ostala ravnodušna napram takšni akciji brezvestne duhovščine (dolgotrajno in navdušeno odobravanje: Tako je prav!) proti narodnemu redu ter bo izdala potrebne zakonske ukrepe, da se prilagodi zakonu in zakonskim predpisom delo tistih, ki so po zakonu in po svojem položaju najbolj poklicani, da med prebivalstvom razširj .jo ljubezen, edinstvo in bratstvo (dolgotrajno in frenetično odobravanje).
Drugi prazni izgovori opozicije
Potrebno pa je, da izpregovorim še o drugi neresnični trditvi opozicije, ko da bi bili volilni imeniki potvorjeni in da bi bili imenovani za preds. tu člane volilnih odborov, samo vladni pristaši, ki bi potvorili izid glasovanja v škodo opozicije. Te trditve so neresnične, brez podlage in brez dokazov. Državni odbor, in.ne kraljevska vlada, je imenoval za predsednike osebe brez ozira na njihovo politično pripadnost, in zato je bilo mogoče, da je bilo méd préil-sedniki in člani volilnih odborov zelo veliko takih, ki so sami glasovali in indi agitirati za kandidate opozicije. (Burno odobravanje; Tako je!) Mnogi slučaji so, da so predstavniki opozicije kot člani volilnih odborov flagrantno kršili zakonske predpise ter celo terorizirali volilce na samih voliščih v korist opozicije.
Minister Popovič je nato podrobno navedel 15 primerov, kako so predsedniki ali člani volilnih odborov kršili volilne predpise v korist opozicije ter navedel še celo vrsto krajev, kjer so se godile enake zlorabe v korist opozicije.
Maček sam priznava, da je opozicija čuvala nad pravilnimi rezultati volitev
Na koncu teh svojih izvajanj, ki dajejo tàCi) jasno in popolno sliko teh trditev, naj vam np-vedem,.gospodje poslanci, neko izjavo dr. Mačk*, objavljeno v tujih listih,, in sicer y.francoskem listu Salut Public« v številki z dne HI. m g ja. V tej izjavi je dr. Maček dejal med drugiip., <fa »se fatzifikati volitev niso mogli pripetiti ' j hrvatskih krajih, ker je bila tam tolikšna .večina in so naši kmetje tako navajeni, da orga-n zi rajo svojo obrambo in je bilo tudi premalo orožnikov, da hi s silo preprečili zastopnikom opozicije nadzorstvo nad pravilnimi rezultati volitev itd.«
Kakor vidite, gospodje poslanci. Marek Salti prizna, da falzifikalov s strani oblasti ni bilo [n ni moglo biti. Ta izjava pa tudi jasno trdi', če pazljivo preberete njeno vsebino, da ge je vršil teror in pritisk od "spodaj)" š stisni ti kitovi it prijateljev. (Viharno pritrjevanje.)
Pajdaši in pristaši dr. Mačka' sò. kakor' sinu pravi, organizirali obrambo pravilnega" registriranja seznamov. Kakšna je la obramba? Ò jem sem imel priložnost naveerti več primerov. »Organizirana obramba« je najboljši' dokaz premišljenega in po načrtu izvedenega terorja ml spodaj!	a»
Kaj pravijo volilni rezultati?
Zdaj naj se malo ustavim pri volilnih rezultatih, o katerih trde Mačkovi pristaši, da so dokaz njegove velike moralne zmage in vladnega poraza.
Po statističnih podatkih glavnega volilnega odbora je glasovalo:
1.	) Za listo predsednika vlade gosp. Jevtiča 1,746.982.
2.	) Za listo dr. Mačka 1,076.345.
3.	) Za ostali dče listi, ki nista dobili količnika, nekaj deset tisočev. Supno torej 2,881.010 volilcev. Predsednik vlade gosp. Jevtič je dobil od skupnega števila volilcev 60"64% glasov, dr. Maček 37-36%. Od skupnega števila volilcev t. j. 3,908.313, jih je glasovalo v vsej državi 73‘72%. Iz teh volilnih rezultatov se jasno vidi, da je predsednik vlade gosp. Bogoljub Jevtič dobil impozantno absolutno večino 60-64% od vseh oddanih glasov, in da je tako jugoslovanski narod z veliko večino odobril nacionalno politiko kraljevske vlade na temelju ustave in programa kraljevske vlade, objavljenega v deklaraciji 3. januarja in v volilnem proglasu od 25. februarja. (Dolgotrajno in viharno odobravanje.)
Obenem je ta velika večina prebivalstva obsodila vse destruktivne tendence in gesla zoper državni red in narodno edinstvo ter tudi to pot pokazala svoj patriotizem in svojo visoko narodno zavest.
Trditev pristašev opozicije, da je vlada doživela poraz in njena bahanja z nad enim milijonom glasov, ' vse to je brez cene. Prvič govore številke drugače, drugič pa je dobila opozicija glasove ne po razpoloženju množic, temveč po zaslugi nezaslišanega pritiska »d spodaj.
In ker ni imela opozicija enotnega programa, se tudi ne more niti približno presoditi, koliko je od tega skupnega števila glasov prišlo na posamezne programe.
Na podlagi stat. prejš. volitev vidimo, da s*o dobile nekdanje stranke, ki so danes v celoti ali delno pri opoziciji, skupaj leta 1923. 56%, leta 1925. okoli 50% m leta 1927. okoli 55% glasov, da so torej pri majniških volitvah katastrofalno padle in dosegle samo 37 % gsasov.
Maček dobil manj glasov ko Radič
Dolžan šem se ustaviti tudi pri trditvi vodstva dr. Mačka, da je "dr. Maček z več kot enim milijonom glasov hrvatskoga naroda in z veliko pomočjo 'drugih narodov Jugoslavije dobil mandat hrvatskoga naroda«. Predvsem imamo v naši državi samo jugoslovanski narod s tremi plemenskimi vejami istega debla. (Dolgotrajno viharno odobravanje.) In zato, prav tako pa tudi po jugoslovanski ustavi in volilnem zakonu dr. Maček ne more dobiti mandata hrvat-skega naroda, ker je poslanec vsega jugoslovanskega naroda. Na podlagi statističnih podatkov trdim, da ni od celotnega števila glasov prišlo na Mačkovo listo več kot 400 do 450 tisoč glasov volilcev hrvatskega plemena.
Od celotnega števila prebivalstva je po zadnjem številu katol. 22-87%. Ce bi bili vsi katoliki Hrvati, potem bi bilo hrvatskh volilcev 893.831. Pri povprečni udeležbi 79'18% volilcev, bi v Savski banovini prišlo na listo dr. Mačka
450.000	glasov, na Jevtičevo listo pa '200.000. Ne sme se pozabiti, da je tudi več pretežno srbskih srezov, v katerih je dobila Jevticeva lista večino.
Onih 1,076.345 glasov, oddanih za Mačka, niso bih le glasovi Hrvatov, temveč so to glasovi velikega dela Hrvatov ob izdatni pomoči ostale opozicije, ki jo tvorijo Srbi in opozicija pod vodstvom Davidoviča, muslimani pod vodstvom Spaha in zemljoradnik! pod vodstvom Jovanoviča. del bivših pristašev samostojne demokratske stranko in del pristašev bivše jugoslavenske narodne stranke, ki jo vodi Hodzera. M te skupine na Mačkovi listi pride večje število nego na skupino dr. Mačka, a vrhu tega se za te skupine niti ne ve, če odobravajo Mačkovo separatistično politiko.
Da bi se rezultat Mačkovoga uspeha pokazal v pravi luči, je treba sedanje številke volilnih rezultatov primerjati s številkami z leta IJ-o., ko je bila bivša hrvatska kmečka stranka pod osebnim vodstvom Stjepana Radića. Potem vidima, da dr. Maček ni mogel vzlic najhujemim terorju opozicije zbrati toliko število hrvatskih glasov, kakor je dosegel pokojni Radie, ki je dobil leta 1925. 545.465 glasov od 2,437.oo7 oddanih, t. j. v odstotkih 22-04%, docili! Je bilo za Mačka oddanih do 450.000 glasov ah 19 I/o,
torej za 3-3% manj.
Govori poslanec Baričevič
ki je v svojem vehementnem vseskozi odličnem govoru plediral za to, da se vsi oni mandati, do katerih se je prišlo nepravilnim potom, razveljavijo. Dalje poziva, da se najostreje bori proti onim poslancem, ki jih je narod izbral za to, da delajo v parlamentu, a ne da se abstinirajo. Pledira za to, da se postopa po poslovniku. Pravi, da se mora vsak poslanec udeležiti skupščinskega dela, če to noče storiti, pa naj izvaja posledice in naj pridejo v parlament samo oni, ki so voljni delati na programu narodnega in državnega edinstva in se udeleževati našega skupnega narodnega življenja. V nadaljnem svojem govoru se je govornik dotaknil memoranduma hrvatskega metropolita nadškofa dr. Bauerja in ga ostro komentiral. Dr. Maček, pravi govornik, ni mogel doseči, da bi prišlo do skupnega programa opozicije. Ko je Ljuba Davidovič zahteval od dr. Mačka, da bi izdelal vsaj okviren program za opozicijo, je Maček odgovoril, da se bo to zgodilo po 5. maju, sedaj pa je preteklo dosti časa, o skupnem programu pa še vedno ni govora. Izvajanja Baričevih ca, ki je izvoljen v preloškem srezu v Savski banovini, so poslanci pazljivo sledili in ga večkrat prekinili z burnimi vzkliki. Nato je predsednik zaključil dopoldansko sejo in določil nadaljevanje verifikacijske debate za 16.30.
Popoldanska sela
Govori poslanec dr, Josip Režek
Za poslancem Mulaličem je dobil besedo poslanec novomeškega sreza dr. Josip Režek, ki je v svojem govoru izvajal tako-le:
Volilna udeležba v Dravski banovini je znašala 46-96% vseh volilnih upravičencev. Ta rezultat^ smatra za svojo volilno zmago tako ona politična skupina, ki je proglasila svojo volilno abstinenco in jo tekom vse volilne borbe zagovarjala, kakor tudi združena opozicija. Končno pa tudi mi, ki smo so združili na volilni listi predsednika kraljevske vlade gosp. Bogoljuba Jevtiča. Da se morejo te izredne volitve pravilno oceniti in iz njih izvajati pravilne posledice, je treba upoštevati ona tri dejstva, ki so na to izredno odločitev vplivala.
Ko je »združena opozicija« stopila v volilno borbo, je stavila svoje upe v silno težko gospodarsko situacijo v Dravski banovini. Dovolj je, če omenim, da so gospodarske razmere v naši banovini zelo neugodne, da so bremena zelo občutna in da so temu nasprotno dohodki zelo nizki. Ta položaj jo tem slabši, ker moramo smatrati, da so vsi denarni zavodi več ali manj nelikvidni, tako da je čisto premoženje kot prihranek dolgoletne štednje dejansko zamrznilo. Gospodarsko stanje je odločilno vplivalo na moralo volilnih upravičencev, ki so odločili, da na nekak način dajo izraza svoji nejevolji do te neugodne situacije.
Tega odločilnega faktorja ne more nihče tajiti. To dejstvo so v izdatni meri izrabili oni, ki so proglasili volilno abstinenco z utemeljitvijo, da le volitve ne morejo prinesti rešitve iz sedanjega težkega gospodarskega položaja, kakor tudi oni, ki so valili vso krivdo in odgovornost na sedanjo vlado in one, ki so se grupirali okoli" liste g. Bogoljuba Jevtiča.
Volilno abstinenco je proglasila skupina voditeljev nekdanje SLS, ki je zahtevala od svojih bivših pristašev strogo disciplino, utemeljujoč svoje postopanje predvsem s tem, da so te volitve samo prehodnega značaja in da bodo voditelji prišli na vodilna mesta tem lažje, čim večja bo abstinenca, kar mora priti do izraza pri volitvah.
Nasprotno pa je združena opozicija prav krepko posegla v volilno borbo in naglašala, da je v njeni volilni zmagi edina rešitev iz težkega gospodarskega stanja. Izostale niso niti grožnje.
Ta agitacija, tako za abstinenco kakor za opozicijo, se je vršila podtalno, najrajši ponoči.
Ne trdim, da so voditelji izdali baš takšna navodila za izvedbo volitev. Gotovo pa je, da niso niti najmanj skušali vplivati na razborite mase, da bi predočili gospodarsko stanje pač takšno, kakršno je bilo. Zato jih zadene najmanj moralna odgovornost za vse, kar se je delalo in govorilo za časa volilne borbe in za vse posledice, ki so sé morale pojaviti kot neizogibni učinek zavajanja in hujskanja naroda.
Kdo more torej na podlagi volilnega rezultata, da so je samo 47% volilnih upravičencev udeležilo volitev, reči, da je zmaga njegova? Kdo more trditi, da je njegovo politiko odobrilo vseh onih 53% volilcev, ki s-e volitev niso udeležili? To bi bilo napačno v dvojnem oziru.
Dejstvo je, da se nikdar ne odziva vseh 100% volilnih upravičencev. Treba je preiskovati. koliko odstotkov se volitev normalno udeležuje. Volilna udeležba v vseh primerih ni y Sloveniji nikdar znašala reč ko 70%, najmanj 30% vseh volilnih upravičencev se nobeukrat ni poslužilo svoje volilne pravice.
Ako vzamemo v roke volilne rezultate iz leta 1927., potem nam te volitve to potrjujejo v vsem obsegu. V tem letu je bilo vsaki politični skupini mogoče, da se je volitev svobodno udeležila in da so njeni pristaši tudi svobodno izrazili svojo voljo. V resnici so se vse tedanje politične stranke teh volitev udeležile in se v prav izdatni meri poslužile volilne svobode ter spravile svoje pristaše na volišče do zadnjega moža.
V Mariborski oblasti se je volitev udeležilo 8 list, v Ljubljanski samo 4 liste. Borile so se za zmago SLS, SKS, SPS, socialisti vseh vrst in Nemci. Volilni rezultat je bil 64-75% celotne udeležbo. Kdo more tu trditi, da se 35% volilnih upravičencev ni poslužilo svoje volilne pravice, bodisi ker ni bilo izbere med strankami in so se zato volitev zdržali, ker niso mogli glasovati tajno, bodisi ker so bili ovirani v svoji politični ideologiji. Takrat se ni p roji pagirala od nobene strani volilna abstinenca, nasprotno vsi so spravili na volišče na j večje število volilcev. Iz lega moramo zaključiti, da je bila prostovoljna volilna abstinenca^ 35% volilcev, ki svoje volilne pravice niso izvrševali, pa ne zato, kakor da ne bi bili zadovoljni s takratnim režimom, ali da bi bili ovirani v prostovoljnem političnem udejstvovanju glede priključitve k tej ali oni stranki ali da bi jih moril takratni volilni zakon. Iz tega je popolnoma opravičen in pravilen logični zaključek, da je treba v Dravski banovini računati y vsakem primeru z volilno abstinenco 35%, ki je prostovoljna in je ne more nihče reklamirati zase. Iz tega se more sklepati, da ona stranka zabeleži absolutno zmago, ki pridobi 35% glasov vseh volilnih upravičencev. Nasprotno pa lahko trdi ona stranka, da je glasovalo zanjo 100% volilcev, ki je združila nase 70% glasov vseh volilnih upravičencev. Potemtakem pomeni 75% volilna udeležba volilno abstinenco 18%. Toda tudi teh 18% ne gre na račun zavestnega in hotenega izvajanja abstinence, kajti mi vemo. da se iz vestno število voliMva ni udeležilo volitev, ne zato ker niso hoteli glasovati, ampak zato ker jim je bila odvzeta možnost glasovanja. Socialistična lista ni bila potrjena, ker ni izpolnjevala pogojev volilnega zakona. Iz volitev v Sloveniji jasno izhaja, da se je vzdržalo glasovanja vse ono delavstvo, ki je bilo grupirano in organizirano. Zato moremo trditi, da bi bilo doseglo najmanj 14% vseli vpisanih volilcev. Iz tega lahko izvajamo, da je volilna abstinenca onih voditeljev,
ki so jo zvesto propagirali, znašala v resnici veliko manj ko 18% ali vsaj to lahko z gotovostjo trdimo, da voditelji niso združili okoli sebe niti 18% vpisanih volilcev.
Popolna zmaga socialne fronte, popoln polom abstinenčne politike
Pri nadaljnjem primerjanju volilne statistike iz leta 1927. s sedanjo se nam pokažejo prav velike zanimivosti. Pri volitvah 1. 1927. je SLS združila okoli sebe 39.3% vseh volilcev. Trdilo se je, da je dosegla relativno in absolutno zmago — upravičeno, ker je dosegla nad 50% vseh oddanih glasov. Nacionalna fronta je pri zadnjih volitvah dobila točno 39% vseh upravičenih volilcev — točno toliko kolikor SLS pri volitvah 1. 1927. ali 82.43% vseh oddanih glasov. Mislim torej, da je popolnoma pravilen in pravičen zaključek, da si je nacionalna fronta pri zadnjih volitvah priborila popolno zmago kakor SLS 1. 1927. ob istem odstotku.
Pravilno je tudi to, da je abstinenčna politika dosegla v Sloveniji popoln polom, ker se od 39% volilnih upravičencev iz leta 1927. ni odzvala več za abstinenco niti polovica. Z drugo besedo, od prvotnih pristašev SLS je glasovalo za nacionalno fronto najmanj 50%.
(Nacionalna fronta je tedaj dobila 39% glasov, to je absolutno večino vseh onih volilnih upravičencev, ki pri vsakih volitvah svojo volilno pravico izvršujejo. Zato zaznamuje lista g. Bogoljuba Jevtiča popolno zmago v Sloveniji.
Za združeno popozicijo oddano število glasov ni homogeno. Za opozicijo so glasoval: poleg njenih idejnih somišljenikov tudi tisti, ki sicer ne prisegajo niti na njen državnopravni niti gospodarski program. Saj vemo, da so zanjo
Beograd, 14. junija b. Zadnja dva dni so bila v ministrstvu prometa pogajanja med lastniki rudnikov v Dravski banovini in železniškim ministrstvom. Pri včerajšnjem razgovoru je bil prisoten tudi minister prometa Dimitrije Vujič. Kakor znano, misli železnica reducirati svoje močne dobave iz vseh rudnikov in zlasti dobave iz rudnikov Dravske banovine. Železnica nabavlja za 100.000 ton premoga, od tega naj bi odpadlo na rudnike Dravske banovine 50.000 ton, torej več ko polovica. Ta redukcija pa po svojem bistvu danes presega ono razmerje, kakor je bilo pri naših rudnikih glede celotnih dobav. Niti sedanji kontingent ne zadovoljuje za bodočnost zaposlitve našega delavstva. Kakor znano, se dela po naših rudnikih komaj po 13 dni v mesecu, dočim ostali rudniki delajo 20 do 25 dni. Vsaka najmanjša nadaljna redukcija dobave premoga bi pomenila za naše razmere naravnost katastrofo in bi pognala na tisoče rudarskih družin v najhujši glad in gospodarsko bedo. Zato se je začela od strani naših poslancev in drugih činiteljev energična akcija ne samo da se prepreči redukcija dobav premoga od strani državnih železnic, ampak tudi da se mesečni kontingent premoga iz naših rudnikov še poveča. Najhujše bi bila zadeta premogovna industrija, če bi se sprejel predlog strojnega oddelka generalne direkcije državnih železnic, po katerem bi državne dobave docela izpadle v Velenju in v Beli Krajini. Ker so tamošnji rudniki navezani izključno na te dobave, bi to pomenilo takojšnjo ustavitev del 1 v teh rudnikih, kar bi na vsak način bila velikanska nesreča za tamošnje prebivalstvo,, ki živi posredno ali neposredno od dela v teh rudnikih. Zato smatramo, da je predlog strojnega oddelka toliko bolj neumesten, ker hoče železnica po
Beograd. 14. junija. A A. Za izrednega poslanika in pooblaščenega ministra v Madridu je imenovan Stanoje Pelivanovič, načelnik konzu-larno-gospodarskega oddelka zunanjega ministrstva.
Poslanik Pelivanovič se je rodil 5. oktobra 1889 v Beogradu. Pravno fakulteto je končal v Parizu 1914. V diplomatsko službo je stopil dne I. maja 1919 kot pisar zunanjega ministrstva. 22. novembra 1919 je bil imenovan za tajnika dunajskega poslaništva. Nato je služboval v zunanjem ministrstvu in pri poslaništvih v Berlinu in Bernu. Za svetnika poslaništva v Pragi je bil imenovan 2. novembra 1925. Štiri nesece nato je postal šef oddelka za pogodbe, šef kabineta zunanjega ministrstva pa aprila 1927. Za načelnika konzularno-gospodarskega oddelka je napredoval leta 1932 in ostal na tem položaju do imenovanja za poslanika v Madridu. V zadnjem času je bil tudi predsednik nacionalne skupine gospodarskega sveta Male antante in Balkanske zveze.
Beograd, 14. junija. AA. Za izrednega poslanika in pooblaščenega ministra kraljevega poslaništva v Moskvi je imenovan dr. Aleksander Botli, načelnik upravnega oddelka zunanjega ministrstva.
Dr. Bodi se je rodil 9. februarja 1888 v Beogradu. Pravno fakulteto je končal leta 1911 v Beogradu, doktorat pravnih ved je položil v Rimu, v diplomatsko službo je stopil 19. oktobra 1917 kot pisar kraljevega poslaništva v Rimu. Nato je služboval v Haagu, v Rimu, Dunaju, Atenah in zunanjem ministrstvu. Leta 1922. je postal vršilec dolžnosti šefa Presbiroja. Konference v Genovi leta 1922. se je udeležil kot član delegaci je. Za generalnega konzula v Diisseldor-fu je bii imenovan 9. februarja 1926, leto nato pa za ravnatelja konzularno trgovinskega oddelka in šefa kabineta v Beogradu. Bil je delegat trgovinskih delegacij za trgovinske pogodbe
glasovali v popolni disciplini vsi oni, ki prisegajo na komunizem pa tudi oni, ki bi morali glasovati za listo dr. Hodžere, ki pa je bila razveljavljena, ker ni odgovarjala določbam volilnega zakona. Pridobitev dreh mandatov v mariborskem volilnem okrožju je točna posledica tega.
Volitve v Dravski banovini so torej pokazale, da ni učinkoval proglas na narod, da naj se ne udeleži volitev, dasi so zahtevali voditelji od svojih pristašev strogo disciplino in dasi so proglasili vsakogar za izdajalca, ki bi glasoval ali nastopal za kandidate Jevtičeve liste. Vendar pa narod temu proglasu ni sledil, temveč se izrekel za konstruktivno delo in konstruktivni program g. Bogoljuba Jevtiča. Narod je jasno pokazal, da zna politični in gospodarski program pravilno oceniti, da zavrača vsak političen poskus za državnopravna gesla, da ne sledi navzlic svoji gospodarski stiski demagoškim gestam, temveč da hoče sodelovati pri izboljšanju našega gospodarstva.
Mirno lahko zaključimo, da si je nacionalna fronta priborila popolno zmago in da 39% glasov ne pomeni samo njeno zmago, ampak tudi popoln poraz vseh tistih, ki so propagirali abstinenco, kakor tudi vseh onih, ki so se v opoziciji borili za glasove slovenskih volilcev. Mi smo z izidom zadovoljni, ker smo ga pričakovali takšnega, kakršen je in ker je Slovenija razumela sedanji položaj države.
Naš izid volitev ni mogel torej razdreti našega dela. V Sloveniji ima opozcija dva mandata. S teni ni mogel nujno nastati zid med Slovenci in Hrvati, ki bi stal na poti veri v bodočnost naše države, nasprotno obstoja med nami in hrvatskimi kmeti trdna vez, kajti tudi oni hočejo državno in narodno skupnost, ki si je mi kakor oni ne pustimo odvzeti od nikogar.
Lahko zaključimo z izjavo, da nismo nikogar napadali, temveč da smo bili napadeni mi, pa da smo napad odbili. Bojne priprave opozicije nas v tem ne bodo ovirale, ker narodu moramo zagotoviti delo. Ne smemo izgubljati časa, kajti »Roma deliberante Seguntum perit«.
Mi pa imamo sveto nalogo, da v edinstvu izpolnjujemo kraljevo oporoko : »Čuvajte Jugoslavijo!«
drugi strani zadržati nekatere vrste premoga, ki po svoji kakovosti ne prekašajo premoga iz naših rudnikov ali pa so celo slabše.
Kakor smo doznali, zahteva ministrstvo, da bi se dosegla nižja kupna cena premoga in to znižanje naj bi šlo do 8%. Ker bi to značilo pri nas tudi znižanje delavskih mezd, to pa zopet mezdno gibanje, ki nam je še dobro v spominu izza zadnjih mezdnih sporov trboveljskega rudarskega delavstva.
Na skupnih konferencah, ki so se jih udeležili zastopniki prometnega ministrstva, ministrstva za gozde in rudnike, zastopniki rudarskih podjetij iz Dravske banovine, generalni direktor Trb. premogokopne družbe g. Rihard Skubec, direktor Vinko Vrhunec in g. Jakil, dosedaj še ni prišlo do nikakega sporazuma. Upati pa je, da se bo skupnemu nastopu ministra za socialno politiko in narodno zdravje g. dr. Draga Marušiča, naše parlamentarne delegacije in drugih zainteresiranih činiteljev posrečilo preprečiti ta usodepolni korak, ki ga namerava storiti železnica, s čimer bi zopet vzpostavili neovirano delo po naših rudnikih.
Danes sta obiskala v zvezi s temi pogajanji ministra dr. Draga Marušiča direktor Trboveljske premogokopne družbe Vrhunec in Jakil kot zastopnika premogokopne industrije v Dravski banovin, ga informirala o poteku pogajanj in ga prosila, da bi po svoji uvidevnosti podprl upravičene predloge, ki jih je stavila premogokopna industrija ministrstvu za promet. G. minister dr. Marušič je pazljivo poslušal navedbe obeh zastopnikov naših rudarskih industrij in obljubil vso svojo pomoč o tem perečem vprašanju velikega dela Dravske banovine, ki ga bo treba ugodno rešiti.
z Avstrijo, Madžarsko in Poljsko leto 1928., s Francijo, Nemčijo, Finsko, Letonsko in Španijo leta 1929. Lela 1932. je bil imenovan za načelnika upravnega oddelka zunanjega ministrstva.
Centralni sklad za sanacijo Glavnih bratovskih skladnie
Ministrstvo za gozdove in rudnike je izdalo uredbo o ustanovitvi centralnega sklada za sanacijo Glavnih bratovskih skladnie za ozdravljenje delavcev in nameščencev v podjetjih, ki spadajo pod rudarske zakone v kraljevini Jugoslaviji. Ta centralni sklad se nahaja pri ministrstvu za gozdove in rudnike. Sredstva sklada sestoje med drugim iz prispevkov, ki se pobirajo v rečnih pristaniščih pri raztovarjanju ladij za rjavi premog in briket, in sicer po 10 Din za iono. in za črni premog in koks po 40 Din za tono. Za lo blago, uvoženo iz inozemstva, bodo carinarnice pobirale pristojbino pri carinjenju.
Da se bodo ti prispevki pravilno pobirali, je finančno ministrslvj izdalo carinarnicam in cen-irahlini carinskim blagajnam navodila, ki vsebujejo:
1.	deklaracije in potrdila morajo izkazovati posebej plačani prispevek za centralni sklad,
2.	v prihodnji knjigi morajo začeti posebno rubriko in knjižiti pobrane, zneske, in
3.	v mesečnih izpiskih c dohodkih morajo izkazati posebej prispevek za omenjeni sklad.
Centralno carinske blagajne bodo po preteku vsakega meseca poslale zbran? zneske Državni hipotekarni banki v Beogradu za račun centralnega sklada /.e. sanacijo glavnih b-atovskih skladnie. Razen Zimškov, jčrianib Državni hipotekarni banki, bodo centralno Magajne v poročilu navedle, kolike »c- je natovorilo, kakšne vrste premoga in koksa i.j koliko pristojbin ?•' jo zbralo za posamezne vede goriva in posl»v» Državni hipotekarni banki.
Za slovenske premogovnike
Nova poslanika
Ilzievm dogodlcl
X Taksiranje računov in potrdil za plačila pravoslavnih cerkvenih oblasti. Upravni odbor Srbske pravoslavne cerkvene občine v Ljubljani javlja vsem interesentom, da morajo biti vsi računi in potrdila, po katerih cerkvena občina ali katera druga cerkvena pravoslavna oblast vrši plačila, pravilno taksirana razen z državnimi taksnimi markami (po tar. štev. 33 in 34) tudi s cerkvenimi taksnimi markami, in sicer: 1. za vse račune in potrdila do Din 100'— se plača taksa Din 0'23, 2. od Din 100'— do 500'— taksa Din 0'50, 3. od Din 500'— do 1000'— taksa Din 1'—, 4. nad 1000 Din se plača po Din 2'— takse na vsakih tisoč dinarjev. Tisti, ki ne bodo plačali te posebne cerkvene takse, bodo kaznovani razen s plačilom redne takse še s petkratno vsoto predpisane takse. Za morebitne neplačane državne takse se kaznuje krivec po predpisih čl. 55. taksnega in pristojbinskega pravilnika. Taksne cerkvene markice se lahko dobijo v pisarni uprave pravoslavne parohije.
X »Planinski Vestnik« nudi v pravkar izišli junijski številki mnogo zanimivega čtiva. Marjan Lipovšek končuje svoj zanimiv in bogato ilustrirani članek: Na Olimp z opisom plezalnih tur na Mitiko in prvenstvenega vzpona na Sko-lion. Dr. Branimir Gušič zaključuje svoj pestri spis: U Bjelicu, ki nas vodi v najdivnejše predele Prokleti ja. Vinko Modec je prispeval strokovno plezalsko razpravo Špranja — klin z nazornimi slikami. Plezalci E. Comici, J. Lipovec, Ana E.šer in Ida Maly opisujejo prvenstveni vzpon na severnovzhodni raz Jalovca. Dr. Fran Ogrin kramlja o svojih izprehodih: Okrog starega Kranja v planinski svet. Anton Flegar opisuje vzpon preko Dimnikov in Luknje Peči na Rjavino, Jenko Stanislav se spominja lanskih vojaških vaj na Triglavu v svoji črtici : Naši vojaki vrli Triglava. Naš kotiček prinaša izpod peresa Slavka Smoleja notico o zimskih prireditvah na Pokljuki in Planici. Dr. A. B. poroča v obzoru in društvenih vesteh : Iz slovanskega alpinizma — o razmahu in pokretu planinstva pri Bolgarih. Zanimiv je razgled po tujih planinskih časopisih. Junijsko številko krasita dve umetniški prilogi Pogačice-foto Janko Skerlep in Zasavje — foto Fran Krašovec. Vsaka planinska rodbina naj naroči to prvovrstno planinsko revijo. Novim naročnikom so. na razpolago vse letos i zi šle številke »Planinskega Vestnika«, ki se naroča v pisarni SPD, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4.
X »Službeni list« št. 48 z dne 15. t. m. priobčuje odločbo o ukinitvi pripombe za št. 17 in o prepovedi uvoza blaga iz št. 30 in 31 uvozne carinske tarife, odločbo o ravnanju pri prodaji proizvodov zavoda Obiličevos in objave Banske uprave o pobiranju občinskih davščin v občinah Javorje, Petrovče, Poljskava in Stari log. V - prilogi« prinaša nekaj dražbenih, konkurz-nih in amortizacijskih sodnih oklicev, en obrtni razglas, 4 razpise pragmatičnih mest občinskega •lelovodje, odnosno delovodje pripravnika, natečaj za sprejem učenk v redni učni tečaj državne babiške šole v Ljubljani, razpis mesta pogodbenega zdravnika specialista za röntgenologijo v Ljubljani, nekaj nabavnih in licitacijskih razpisov ter drugih objav.
X Počitniška kolonija v domu Franje Tavčarjeve v Kraljevici. Prijave za sprejem v julijsko kolonijo, ki traja polne štiri tedne za mladino do 15. leta starosti, se sprejemajo 18., 19. in 22. junija, vsakokrat od 4. do 6. ure popoldne v društveni sobi na Rimski cesti št. 9. Cena z vožnjo tja in nazaj 550 Din. Podeželski interesenti naj še javijo pismeno. — Sonca, zraka, morja naši mladini, da bo krepka in odporna, ker le taka l)o lahko čuvala naše morje.
X Najdeni predmeti, prijavljeni Upravi policije v Ljubljani od 1. maja 1935 do 31. n:"Ja 1935.: 1 zlat prstan z rdečim safirje:. . 1 zlat prstan z velikim štirioglatim k. .-m, 1 srebrna ženska ura z medeni-1	. verižico, 1 zlat križec z monogra-
L	D. M. 20. 5. 1934.«, 1 rjava žepna
de . rilca z vsebino 32 Din, 1 rjava ženska tortPca, 1 denarnica v obliki podkve, v njej Din 10'—, 1 usnjena žepna denarnica rjave barve, 1 poselska knjižica, glaseča se na ime Gruden Jakob, 1 saobraćajna knjižica na ime Renko Rajko, 3 ključi, 1 par belih rokavic iz jelenje kože, 2 para ženskih nogavic, 1 kuverta z raznimi potrdili na ime Kres Ignac, 1 črn moški dežnik, 1 papiga majhna rumena, 1 star rjav dežni plašč, 1 psica belo-rjave barve, sliši na ime Flora, 1 pes rjave barve. — V železniških vozovih so bili najdeni:	31 moških dežnikov,
15 damskih dežnikov, 10 moških klobukov, 5 palic, 3 pari damskih čevljev, 8 zavitkov, 9 aktovk, 5 čopičev, 2 nòvi kolesni torbici, 4 damski plašči, 2 nahrbtnika, 4 pare rokavic, 2 kovčeka, 1 usnjen suknjič, 1 platnen suknjič, 2 fotoaparata, 4 volnene jopice, 2 očal, 1 črpalka za kolo, 1 gitara, 1 stara moška obleka in 1 nikelnasta žepna ura.
X Razširjenje sladkorne tovarne v Bclju. Državna tovarna za sladkor v Belju je prišla razširjati svoj obrat. Do jesini bo zgra-dha rafinerijo, kjer bo lahko izdelovala ludi sladkor v kockah. Kakor znano, je to-varna dosedaj izdelovala samo kristalni
sladkor.
POZOR, STARŠI! Učiteljski dom v Ljubljani Im otvoril z začetkom šolskega leta 1935/36 v svojem moderno urejenem poslopju v Ziherlovi ulici št. 27 penziona! za dijake vseh šolskih kategorij. Nadzorstvo strogo. Brezplačna pomoč pri učenju. Tečna prehrana. Cene zmerne. Pišite po prospekt na upravo Učiteljskega doma v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6/1. Tn dobite popoldne tudi osebne informacije.
Cene oblekam znatno znižane Modni atelje F. HESKO, CELJE
X Atentat na župnika v Požegi, žrtev podlega atentata je postal mestni župnik v Požegi Ivan Zlatičak. Ko se je vračal domov, so ga naenkrat obkolili trije neznanci z vzklikom : »Roke kvišku ! « »Stoj ! « župnik je na te besede odgovoril: »Kaj me ne poznate?« Namesto odgovora pa so neznanci oddali na župnika strele iz puške, ki se je težko ranjen v prsa zgrudil na zemljo. Na njegove obupne klice so prihiteli ljudje, katerim je povedal o dogodku, nato pa umrl. Orožniki so prijeli nekaj sumljivih elementov. Kaj je bil vzrok napada, ni znano.
»SERVITOR-VATA«
ne vsebuje nobene kisline, zato pri čiščenju ne razjeda kovine in ne pušča sledi drgnjenja. Dobi sev vsaki železni nski in špecerijski trgovini
X Katastrofalne nevihte v Južni Srbiji.
Po dolgi suši, ki je vladala zadnje tedne v Vardarski banovini, je nastal včeraj naenkrat vremenski preokret. Nad Skoplje in njegovo okolico je prihrumela strahovita nevihta. Med strašnim treskanjem in hudimi nalivi je padala tudi debela toča, ki je napravila na polju in drevju ogromno škodo. Med Skopljem in Dračem se je utrgal oblak. Reka Mrkova je prestopila bregove in zalila okolico ter napravila občutno škodo. Poplavila je tudi železniško progo in jo na nekaterih delih zasula s peskom in kamenjem. Iz Skopi j a je železniška direkcija poslala delavce, ki so progo očistili in da se je mogel promet zopet nemoteno vršiti.
Agitacija za zimo..................LUTZ
X Samomor dijaka zaradi slabe ocene. V Šibeniku je izvršil samomor 18 letni dijak VII. razreda realne gimnazije Borivoj Vuja-sinovič Danilov, zaradi slabe ocene v šoli. Svojim tovarišem je že prej povedal, da bo v slučaju neuspeha v šoli izvršil samomor, toda nihče ni smatral njegovih besed za resno. Okrog 10. zvečer je odšel na obalo kralja Aleksandra in se tam ustrelil. Težko ranjenega je našel na obali mehanik Josip Dvoraček, ki je obvestil o dogodku policijo. Nesrečni dijak je bil takoj prepeljan v bolnišnico, kjer pa je kmalu umrl.
Izvolite si ogledati najnovejše izdelke ljubljanskega obrtništva ! Ker je določena nizka vstopnina, naj nihče ne zamudi ugodne prilike !
X Zgradba poslopja za tehnično srednjo šolo v Sarajevu. Kraljevska banska uprava je odobrila kredit 1,623.000 Din, da se dovrši zgradba srednje tehnične šole v Sarajevu. Poslopje mora biti dovršeno do začetka prihodnjega šolskega leta.
Volitve za jesen...................LUTZ
X Parobrod Oceania v Splitu. Iz Trsta je prispel v splitsko luko Cosuličev prekooceanski parnik »Oceania«, ki je v Splitu izkrcal tri potnike, vkrcalo pa se jih je 14, ki bodo odpotovali v Južno Ameriko.
Tovarniško nova
kupite že od DÌI1 825 naprej, pa vse do
najboljše kvalitete вСИПО IC pri
A. GOREČ d. z o. z., palača Ljubljanske kreditne banke
Oglejte si naša kolesa!
Ne kupujte enostavno milo
zahtevajte izrečno o ter| milo
Schichtovo terpentinov©
, ,. z imenom „Schicht" fti varnostno znamko „Jelen" no rdečem ovitku.
SCHICHT0’'0
Terpentinovo milo
domači izdelek
.. ampak izrečno pristno zahtevati!
X Nacionalna ura ob 19.30 za vse tri jugoslovanske oddajne postaje: Iz naše nacionalne poezije. Melodramska recitacija. Prenos iz Beograda.
X Za slovensko umetniško razstavo v Jakopičevem paviljonu, ki bo odprta še do konca tega meseca, vlada med našim občinstvom veliko zanimanje. Naj ne bo med nami nikogar, ki bi te prve redne pomladanske razstave ne obiskal. Ker je ta razstava zelo pestra, bodo imeli interesenti priliko, da si nabavijo originalne umetnine domačih umetnikov za svoje domove. — Razstava je odprta vsak dan od 9. dopoldne do 7. zvečer.
X Manj brezposelnih. 1. junija 1935 je bilo v Jugoslaviji 13.223 brezposelnih delavcev (10.606 moških in 2.617 žensk). 1. maja 1935 je bilo brezposelnih delavcev 16.778 (13.629 moških in 3.149 žensk), število brezposelnih se je potemtakem zmanjšalo v maju za 3.555 moških in 532 ženskih).
Neveste!
Predno kupite pohištvo in druge stanovanjske potrebščine, oglejte si mojo bogato zalogo. — Vzamem v odplačilo tudi hranilne knjižice
E. ZELENKA, trgovina pohištva MARIBOR, Ulita X. oktobra
X Velika tatvina perzijskih preprog. V stanovanje vpokojenega polkovnika Iza Blamuža v Zagrebu so te dni vlomili drzni zlikovci, ki so na škodo njegovega podnajemnika dr. Josipa Štetinovica pokradli perzijskih preprog in drugih dragocenosti v vrednosti nad 60.000 Din. Zagrebški policiji se je posrečilo, da je v prav kratkem času izsledila drzne vlomilce. Vlom sta izvršila brezposelna delavca Nedeljko Kekezo-vic in Stjepan Cvrlja. Ukradene stvari sta zakopala v jelenoviškem gozdu, kjer pa sta imela pri svojem delu smolo. Zasačili so ju detektivi, nakar sta oba vlomilca romala v zapor.
X Smrt zaradi električnega toka. V Splitu se je pripetila v petek zjutraj težka nesreča, ki je zahtevala svojo žrtev. V pekarni Ambrozija Ka-letiča je bil zaposlen kot pekovski pomočnik 251etni Dimitrije Gugovič, ki je delal testo za kruh. Ko je hotel pogledati v peč, je zagrabil tako nesrečno za električno luč, da ga je tok takoj vrgel na tla, ter ostal nezavesten. Na pomoč poklicani zdravnik se je na vse načine trudil obdržati Gugoviča pri življenju, toda vsi napori so bili zaman. Nesrečni mladenič je podlegel zaradi močnega električnega loka, kakor je potem ugotovila sodna komisija.
X Ciganka osleparila učiteljico za 8.000 Din. V Stanišiču pri Somboru se je pojavila ciganka, ki je prerokovala bodočnost lahkovernim ljudem. Tako je prišla tudi k učiteljici Meliori Säger, o kateri je vedela, da je že odbila nešteto snubcev. Ciganka je učiteljici natvezla, da ji bo preskrbela ženina, kakor si ga ona želi, prepričala jo je, da jo čaka velika dediščina bogatega sorodnika iz Amerike, razen tega pa se bo kmalu seznanila z možem, ki ga ljubi in s katerim se bo poročila. Lahkoverna učiteljica je ciganki verjela in ji na ta račun izplačala Din 5.000. Ker se po nekaj dnevih ni pojavilo ne bogastvo iz Amerike, niti njen ideal, se je ponovno lahko-vernica obrnila na ciganko in jo vprašala za svet. Ciganka ji je nasvetovala, da je najprej treba odgnati zle duhove, ter naj v ta namen zakolje pišče, z njegovo krvjo pa naj poškropi hišo in prilepi na zid tri tisočake. Vse to se mora zgoditi točno ob
11. ponoči. Säger jeva je naročilo ciganke izpolnila. Ko se je potem drugo jutro prebudila, je najprvo opazila, da so izginili tisočaki, prepričana pa je bila, da je storila trpeči duši dobro delo. Ker se ciganka potem ni več vrnila, je pričela učiteljica sumiti v resničnost cigankinih navodil ter je zadevo prijavila oblastem, katerim se je potem na madjarski meji posrečilo prijeti predrzno sleparko. Izročili so jo sodišču. Kam vodi ljudska lahkovernost?
Uubliana
DNEVNA PRATIKA
Danes: Nedelja 16. junija. Kat.: Sv. Trojica; pravosl. Duhovi.
DEŽURNE LEKARNE.
Dr. Piccoli, Tyrševa c. 6; Hočevar, Celovška c. 62; Gartus, Moste, Zaloška 18.
Jutri: Ponedeljek 17. junija. Kat.: Adolf; pravosl. : Duh. poned.
DEŽURNE LEKARNE:
Dr. Kmet, Tyrseva c. 41; Trnkoczy, Mestni trg 4; Ustar, šelenburgova 7.
*	člane »Dobrote«, obsmrtnega podpornega društva poštnih nameščencev v Ljubljani, opozarjamo, da se bo občni zbor, ki se je vršil 29. maja t. L, nadaljeval 4. julija t. 1. v veliki dvorani Trgovskega doma v Ljubljani, Gregorčičeva ulica 23, in ne 21. junija. — Odbor.
*	Angažirana sta za prihodnjo gledališko sezono v ljubljanski drami ga. Savka Severjeva in arh. Bojan Stupica. Oba sta prišla iz Maribora, kjer sta se kot oderska umetnika odlično uveljavila.
Lepota in toplina.............. LUTZ
*	Otroci poslušajte! Kdor sam nima skir-ce, kolesa, avtomobila, naj vseeno pride na Otroško pomladansko slavje 20. junija. Brezplačno mu bomo posodili vozila za veselo dirkanje. Prijavite se čimprej dnevno med 10. in 12. uro na Ateni Tivoli.
*	Kmečki magazin, Ljubljana, Krekov trg 10 (nasproti Mestnega doma), Vas postreže z najboljšim blagom in najnižjimi cenami. Ako hočete kupiti in prihraniti denar, potem obiščitd to trgovino.
*	Ustanovitev društva banovinskih uslužbencev in vpokojencev Dravske banovine v Ljubljani. Te dni so banovinski uslužbenci ustanovili svoje stanovsko društvo. V društvenem odboru so: Pirc Jože (predsednik), Tovornik Jakob, Granda Mihael, Pogačar Valentin, Gorkič Franc, ing. Porenta Josip, ing. Wenko Benedikt, Božič Franc, dr. Kuk-man Vladimir in Knific Ivan. Spričo velikega števila banovinskih uslužbencev, ki službujejo pri kr. banski upravi v Ljubljani ter pri zavodih in ustanovah, ki so v banovinski upravi, je bila ustanovitev stanovskega društva absolutno potrebna. Društvo ima namen, da ščiti predvsem gospodarske in socialne interese svojih članov in njihovih družin. Društveni odbor si je postavil v okviru društvenih pravil med drugim tudi nalogo, da organizira v mesecu septembru poklonitveno potovanje na grob blag. Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Potovanje ni omejeno le na društvene člane, marveč je zamišljeno skupno potovanje državnih in samoupravnih uslužbencev iz območja Dravske banovine.
Čitajte in razširjajte
»Glas naroda«!
Maribor
Bridka beračeva usoda
Maribor, 15. junija.
Fred dnevi je prišel v Maribor berač iz mariborske okolice, v nadi, da se ga bodo v mestu usmilili ljudje. Toda zalotila ga je policija, ki ga je v nedeljo popoldne izgnala iz mesta. Na poti pa je revežu nenadoma postalo slabo tako, da so morali poklicati reševalce, ki so ga prepeljali v bolnišnico, kjer ga pa niso sprejeli. Na smrt bolni berač je moral romati v policijske zapore, kjer je ostal nekaj dni. Končno se ga je usmilil mestni socialni urad in ga sprejel v mestno oskrbnišnico. Trpke usode ga je rešila včeraj smrt. Ali je bilo potrebno, da je ta revež tako žalostno končal?
K, Pred oliar. Pred dnevi sta se poročila poslovodja mariborske Meinl ove podružnice g, Edvard Komžija in gdč. Hermina Kelčeva. Naj bo srečno !
Д Mojstrski izpiti. Pred komisijo Zbornice za TC)I sta z odličnim uspehom položila izpite v pekovski stroki g. Ivan Purga} in g. Josip (lerkcS. Čestitamo!
Д Uništava ročnih del. šolske sestre na Gosposvetski cesti prirede od 22. do 25. junija razstavo ročnih del. Vstop je prost. Vabljeni vsi.
Д flokoborbe. V potek zvečer sta se borila madžarski prvak Bognar in Žid Faktor ter' poljski prvak Serbinski in angleški mojster Morton neodločeno. V zanimivi borbi med Rusom Grilovim in Slovakom Kruppo je zmagal po 1Š, minutah Grilov.
/^ Upravičene pritožbe. Ob sobotah popoldne in v nedeljo zjutraj je na glavnem kolodvoru pred potniškimi blagajnami naval posebno na izletniške vlake. Prav tako je ria koroškem kolodvoru. Potrebno je, da bi ob takih prilikah poslovalo vée blagajn, da bi ne bilo gnpčg in zamudnega čakanja.
Д Najdeni predmeti. V mesecu maju so bili, na tukajšnji policiji oddani naslednji najdeni predmeti ; 100 dinarjev, star dežnik, poročni {(fstaji, par naočnikov, ženska ročna torbica, ženski dežnik, moški dežnik, zračna dvokolesna scsalka, zlat zapestni gumb, srebrn privesek, 1000 dinarjev, svetilka gasilskega društva ,siva ročna torbica in 100 dinarjev.
Д Svinjski sejem. Na petkov svinjski sejein je bilo pripeljanih 195 komadov, prodanih pa je bilo 97. Cene so bile naslednje: 7—9 ted-noy stari 45—60 Din, 7-—9 tednov 80—90, о-ч-4mesece 100;—150, 5—7 mesecev 160—200, 8—10 mesecev 250—280, 1 leto stari 250—280, kilogram žive teže 4—5 Din, mrtve teže pa 7—9 Din.
Д Najden utopljenec. V bližini radgonskega broda na desni obali Mure so našli te dni otroško truplo. Ugotovili so, da je utopljen otrok hčerka delavca Karla Rosenbergerja it Dohäwitza v Avstriji in da je utonila skupno s svojini bratcem Karlom 19. majnika, o čemer smo že poročali.
Д Obsojen dolgoprstnež. Mariborsko sodišče. je obsodilo hlapca Ludvika Ozvadiča iz Križevcev v Prekmurju na 4 mesece strogega zapora, ker je gospodarju in služkinjam pokradel razne predmete in tudi nekaj denarja.
Д Tat in nasilnež. Lani v septembru je 84 letni hlapec Viktor Lukovnjak iz Murščaka ukradel, neki ženski, ki je hranila svoje prihranke v postelji, bankovec za 100 dinarjev. Naslednjega dne je šel z ukradenim denarjem popivat v vaško gostilno. Ko se ga je že pošteno nalezel, mu vroča kri ni dala miru in je brez vsakega povoda s kamnom in krepelcem napadel Senčarja Franca in mu polomil dve rebri. Mariborsko sodišče ga je zdaj obsodilo na leto dni strogega zapora ; Senčarju mora plačati za polomljena rebra 400 dinarjev in .vrniti mora tudi ukradenih 100 dinarjev.-
Celie
■	Za Rdeči križ. DaJies, v nedeljo, je cvetlični dan društva Rdečega križa.
■	Pravoslavna liturgija. Danes, na pravoslavno Duhovo, bo v cerkvi sv. Save slovesna iitujrgija. Pel bo pravoslavni cerkveni zbor. Začetek ob desetih.
■	Razstava ženskih ročnih del v osnovni šoli šolskih sester je danes in jutri.
■	Sokolski izlet v Vojnik. Sokolsko društvo v Celju priredi danes pešizlet k edinici Vojnik. Zavoljo vročine je naročen tudi avtobus, ki se ga more vsakdo poslužiti. Vožnja tja in nazaj stane 6 Din. Pešci odidejo z dvorišča pri jrjestni sokolski telovadnici ob 18., avtobus pa odpelje od tam ob 14. Civilna obleka z znakom. Članstvo in občinstvo vabljeno.
* Obrtna razstava. Razstavni odbor prosi vse razstavljalce, ki so prejeli tiskovino »Dodelitev. prostora« obenem z obvestilom o plačilu prvega obroka najemnine, pa do danes še niso nič nakazali, da bi to takoj storili, da ne bo treba opominov. Razstavni prostor je ves oddan ; prav tako paviljoni veseličnega prostora za buffet in kavarno. Novih prijav-Ijencev odbor ne bo odklanjal, temveč jim bo .skjttšaLfttgoditi s tem, da zgradi na dvorišču potrebne paviljone, kjer dobijo proštof. Na rsčzštavišču _se je pričelo z delom in je gotovo, da* 8b; prireditev-izvedena tako, kakor je bita: osijovana. Za inozemske posetnike je dovoljen vizum zastonj.
■	Gaftihka-in reševalna četa. Gasilsko službo ima ta teden I. vod, reševalno III. skupina, inspekcijsko pa poveljnik g. Koschier.
M, SR Železničar : SK Celje. Danes odrinejo v Maribor igralci SK Celje, ki bodo popoldni igrali s' tamošnjim SK Maribor. Celjane čaka težka borba s tem klubom.
■Ш Nogometni brzoturnir. Danes ob 17. se začne na Glaziji nogometni brzoturnir v korist blagajne LNP. Izžrebana sta pai-a SK Atletik : SK Olimp in SK Celje : SK Jugoslavija. Prvo tekmo bo sodil g. Seitl, drugo pa g. V etile; Potem bosta igrala oba premaganca, za njima pa še zinagovalea obeh parov. Tekme bodo trajale po 15 minut.
Urbani v rokah pravice
Davi ob četrt na tri v Mirni peči pod kozolcem, ko je kupoval puško od kmeta, so ga prijeli
Ljubljana, 15. junija.
Z bliskovito naglico se je razširila davi po Ljubljani vest, da so v Mirni peči orožniki prijeli zloglasnega razbojnika Urbanča, ob dveh ponoči, ko je poskušal od namišljenega kmeta kupiti puško. Pri njegovem zasledovanju so orožniki večkrat naleteli nanj, pa jim je zmerom pobegnil, zadnjič pa je na begu pustil kar dve puški. Bil je za vsak slučaj do zob oborožen in ga je bilo mogoče prijeti le z zvijačo. Urbanč je imel dobre zveze s cigani Brajdiči v Kačji ridi, vendar so se ga bali zaradi preiskav. Pred nekaj dnevi se je spet pojavil pri njih Urbanč in hotel, da mu preskrbe novo puško. Cigan Brajdič je to takoj javil orožnikom, ki so sklenili nastaviti Urbancu zasedo. Mirnopeški komandir Valenčič, ki je nedavno prišel iz Ivrške vasi, je Urbanča in njegove razmere dobro poznal, ker je bit iz iste vasi. Sklenil ga jb ujeti. Dobil je orožniško ojačenje iz Novega mesta in preoblečenega jetniškega paznika s
karabinko. Sklenili so sestanek med Urbančem in tem paznikom pod nekim kozolcem. Cigan -Miha Brajdič je poklicat Urbanča, ki je nato prišel in je nič hudega sluteč barantal za puško.
Že prej so orožniki skrivaj obkolili kozolec. Prodajalec orožja mu je ponudil puško za 150 dinarjev, češ, ali ima toliko denarja. Urbanč: »Za denar se ne boj! Kupim!« Preoblečeni paznik je zgrabil zdaj Urbanča, priskočili so še orožniki in ga po težki borbi vklenili.
Naš poročevalec ga je videl na lastne oči že -ob petih zjutraj ua orožniški postaji. Bil je močno uklonjen. Mirno in hladnokrvno je kadil cigarete. Bit je obrit in v čedni kmečki obleki.
Danes dopoldne so Urbanča prepeljali v Novo mesto in ga zaslišali. Sumi se, da utegne biti pn napadalec na vrhpoljska orožnika in vlomilec v vrhniško župnišče. Prav tako ga imajo prožtriki na Sumu, da je bil on vodja neke Razbojniške akcije na Gorenjskem.
Politični proces radi 200 Din
G. Franc Puc proti g. Janku Lipniku
Ljubljana, 15. junija.
Danes dopoldne je bila na sodniji pred sodnikom dr. Tomincem zanimiva razprava radi žaljenja časti, katera je bila povod znana faksimili rana objava nakaznice mestne blagajne v Ljubljani, v »Pohodne, ki poziva prejemnika podpore g. Puca Franca, Bežigrad št. 14, naj se zglasi v uredništvu »Pohoda«.
Urednik »Jutra« g. Frane Puc, brat g. bana dr. Dinka Puca je po svojem pravnem zastopniku g. dr. Vavpetiču tožil g. Janka Lipnika, odbornika Narodne odbrane, katerega je zagovarjal predsednik Narodne odbrane dr. Ce-puder, češ da je Janko Lipnik napram g. Ferjančiču Joni trdil, da je prejemnik te podpore g. Franc Puc, urednik »Jutra«. G. Lipnik Janko se je zagovarjat, da kaj takega nikdar ni govoril. Glavno pričo Ferjančiča Jovana je označevat kot neverodostojno. Vršila se je zanimiva polemika med zastopnikom g. Puca in Lipnikov im branilcem dr. Cepudrom o utemeljenosti trditev glede Ferjančičeve neverodostojnosti. Nato so bile zaslišane priče. Ferjančič Jovan je pod prisego potrdil vse tožbene navedbe. Njegovo izpovedbo pa so v celoti tudi pod prisego potrdile ostale zaslišane priče, ki so zlasti opisovale okolnosti, v katerih se je dogodek izvršil povsem skladno z izpovedjo Ferjančiča Jovana. Sodnik je vse ostale dokaze, kateri naj bi izpodbili verodostojnost Ferjančiča, odklonil.
Dr. Vavpetič je nato razširil obtožbo še na di dogodek z dne 28. marca, ko je toženi g. Lipnik ponovno trdil, da je pravi prejemnik
podpore g. Puc Franc, urednik »Jutra«, češ da se podpis na nakaznici popolnoma ujema z njegovim podpisom. Predlagal je obsodbo v smislu obtožbe in med drugim opozarjal, da se je izkazal zagovor toženega kot neresničen že glede na okolnosti, v katerih naj bi se dogodek izvršil, ki so jih priče opisale povsem drugače, kot jih je opisal obtoženi.
Branilec dr. Cepuder je predlagal oprostitev in opozarjal na to, da iz »Pohoda« ni razvidno ali je mišljen urednik Franc Puc in zato ni bilo osnove za tako razburjenje kot ga opisuje priča Ferjančič Jovan. Glede drugega dogodka pa se je skliceval na dobro vero, češ da je podpis urednika Franca Puca popolnoma sličen podpisu na nakaznici.
Dr. Vavpetič pa je na kratko zavrnil dr. Ce-pudra in omenil, da pač ni mogel doinnevati, da bi »Pohod«, ki je prav y tem času prinašal napade ria mestno načelstvo 'objavil faksimile nakaznice zato, da bi hotel ugotoviti, da je to podporo dobil neki brezposelni delavec, ki jo je v resnici prejel, temveč da je imela ta objava drugo ozadje, radi katerega se ta proces zato imenuje političen kot ga je sodnik imenoval.
Nato je sodnik g. dr. Tominec razglasil sodbo, s katero je proglasil radi obeh dogodkov toženega Janka Lipnika za krivega in ga obsodil na 720 Din denarne kazni ali 12 dni zapora, vse pogojno za 2 leti.
Izgleda da bo tej tožbi sledila še tiskovna tožba proti »Pohodu«,
Izjava novega načelnika SKJ br. dr. Alfreda Pichler ja
Novo izvoljeni načelnik Saveza SKJ prof. br. dr. Alfred Pichler je dal vsem župnim načelnikom in načelnicam, kakor tudi vsem sodelavcem v telesno-vzgojnem delu sledečo izjavo: Dragi bratje in sestre! Ko prevzemam dolžnosti načelnika Saveza pozdravljam vas vse, ki ste dobre volje, ki ljubite sokolsko delo, v katerem živite in delujete. Sporočam vam nekaj bratskih in iskrenih besed. Odlikovali ste me s svojim zaupanjem, da bom prvi med enakimi! Hvala vam ! Potrudil se bom, da bom na tem mstu delal tako, kakor sem se naučil v sokolski četi — v sokolskem društvu in sokolski župi : z globoko vdanostjo za sokolski
pokret, z nezlomljivo in žilavo voljo, ki ne pozna utrujenosti in počitka, prožet ž iskreno bratsko ljubeznijo do vsakega našega pripadnika!
Sprejel sem v svoje roke krmilo naše sokolske ladje, ki ste mi. ga poverili in zastavil bom vse svoje sile, da ga uravnam do končnega cilja.
Uspel bom pri izvrševanju te naloge, ako bom našel celokupno posadko sokolske ladje budno in pripravljeno, da mi oborožena s sokolskimi vrlinami bratsko pomaga !
Dr. Miroslav Tyrš svoje velike ideje ni dog-matiziral — ona se naravno razvija vzpo-; redno z življenjem naroda, v katerem vstajajo večje in nove potrebe!
Imajoč jasno pred očmi našo naloge, smer in cilj, korakajmo vedrega čela in polni zaupanja, da zadostimo življenjskim potrebam sedanjosti in svetli bodočnosti našega naroda. Na delo! Zdravo!
„j Гј j tj
h^V4*''
TISKARNA
M
ERKUR
ЦЦВЦАИА, GREGORČIČEVA UL 25
LASTNA KNJIGOVEZNICA ROTOTISK - TELEFON 25-52
Obrtniška razstava na liceju
Podružnici Ljubljana-mesto in Ljubljana VII Društva jugoslov. obrtnikov priredita veliko razstavo obrtnih izdelkov, ki bo otvorjena od 29. t. m. do 14. julija. Razstavišče meri ca. 1500 m2, otvoritev pa bo v času Evharističnega kongresa in si bodo tako posetniki kongresa brez posebnih potnih stroškov lahko ogledali odlične izdelke naših obrtnikov.
Vsi vemo, kako težaven je danes položaj jugoslov. obtrnika. Mestna občina je v pravilnem pojmovanju važnosti obrtniškega stanu dala razstavne prostore brezplačno na razpolago. Pokroviteljstvo je prevzel ban dr. Dinko Puc.
Odbor za razstavo, sestavljen iz članov gori navedenih podružnic, hoče razstavo strokovno in estetsko dvigniti na priznanje vzbujajočo višino. Da se razstave udeleže lahko vsi sposobni obrtniki, je cena za razstavni prostor skrajno nizka, oblačilni stroki (krojači, šivilje in čevljarji) pa dovoljuje odbor še poseben popust.
Vstopnice naj obiskovalci hranijo, ker jim sreča lahko nakloni še krasen dobitek. Vse vstopnice so namreč numerirane in komur bo usoda mila, dobi v nagrado krasno vazo, vredno najmanj Din 1000'—. — Vaza je res mojstrsko delo slovenske kamnoseške obrti.
Za danes samo opozarjamo, v kratkem spregovorimo o razstavi več.
izredna šolska razstava Tehniške srednje šole
Vsi šolski odddelki 'Tehnične srednje šole prirede skupno razstavo, ki bo otvorjena od 21. do 23. t. m. Otvoritevv bo v pe‘ek 21. t. m. ob pol enajstih.
Namen razstave je, čim večji del občinstva Seznaniti z ustrojem in delovanjem zavoda. Prav posebej zato opozarjamo starše in vzgo-
«tje onih dijakov, ki se nameravajo | osve-študiju na tem zavodu, da si razstavo ogledajo. Boljšega in podrobnejšega pojasnila o raznih panogah te šole jim ne more dati nihče nego razstava. Pa tudi dijakom, ki nameravajo na Tehnično srednjo šolo, je treba toplo priporočati ogled razstave. Po izdelkih bodo najlaže presodili, ako njih zmožnosti odgovarjajo zahtevam, ki jih bo šola stavila nanje.
Na Tehniški srednji šoli je vsega skupaj 14 oddelkov, ki imajo vsi namen, vzgojiti teoretično in praktično vsestransko izvežban in res strokovno izobražen naraščaj v poedinih panogah tehniške stroke. Živimo v stoletju tehnike in še vedno radi tožimo, da nam manjka strokovno izvežbanih domačih moči za razne tehnične poklice. Zato je naša dolžnost, da si na tej razstavi ogledamo, kakšna izobrazba in iz-ivežbanost nam je dosegljiva na domačem zavodu.
Društvo kmetskih fantov in deklet
Caberie pri Brežicah
Danes v nedeljo, dne 16. t. m. priredi Pododbor Zveze kmetskih fantov in deklet za krško okrožje v Gaberju pri Dobovi veliko kmetsko-mladinsko manifestacijo, združeno s tekmo koscev. Za prireditev se pripravljajo tako domačini, kot tudi širna okolica, ker bodo sodelovali tudi fantje in dekleta iz tistih krajev, kjer še Društva kmetskih fantov in deklet ne obstoje.
Zanimanje je zelo veliko, ker je prireditev prva te vrste v naših krajih. Ob 1. uri popoldne je zbirališče koscev, žanjic, konjenikov in okrašenih skupin. Ob pol 3. uri bo krenila povorka z godbo na čelu na travnik g. Cetina v Selah. Po prihodu povorke, pri kateri bo sodeloval tudi Zvezin prapor, bo kmetsko-mladinsko zborovanje, na katerem govorijo predstavniki kmetsko-mla-dinskega gibanja, po tekmi pa domača veselica, pri kateri sodeluje godba na pihala. V slučaju slabega vremena se vrši prireditev v nedeljo 23. t. m.
Bolgarski železničarji v Jugoslaviji
Ljubljana, 15. junija.
- Včeraj popoldne je skupina 70 bolgarskih železničarjev prestopila državno mejo v Caribrodu in davi je že prispela v Beograd, kjer so jo na kolodvoru pozdravili številni zastopniki ministrstva saobraćaja in železničarskih organizacij. Gostje ostanejo v prestolnici do jutri zvečer, nakar se odpeljejo v Ljubljano, kjer jih bodo naši železničarji z godbo in govori sprejeli v torek 18. t. m. ob 9.37 dopoldne.
Spored njihovega bivanja v naši banovini obsega le dva dni, zalo je sprejemni odbor moral točno odrediti vse podrobnosti. Tako imajo gostje ves torek na razpolago za ogled Ljubljane, v sredo jzutraj potujejo na Javornik in -Jesenice zaradi ogleda tovarn KI D in odtod preko: Vintgarja na Bled; po povratku z Bleda bo v Ljubljani svečana poslovilna večerja v Ljubljanskem dvoru. O polnoči se Bolgari odpeljejo v Maribor, odkoder imajo v teku dopoldneva (v četrtek 20. t. m.) še izlet v Ruše in Falo, s popoldanskim brzovlakom pa potujejo nazaj proti Zagrebu.
V nadaljnjem poteku turneje bodo bolgarski železničarji obiskali še Zagreb, Split, Trogir, Dubrovnik, Sarajevo, II id že, Už.ice, Kraljevo in Niš ter se 20. t. m. preko Caribroda vrnili domov.
Želimo jim čim prijetnejše bivanje med nami!
Občni zbor Kmetiiske
družbe
Po razburjenih debatah vsi sklepi soglasni
Ljubljana, 15. junija.
Davi ob 11. se je v Delavski zbornici pričel občni zbor Kmetijske družbe, ki je bil prava slika razmer našega kmeta. Obiskan je bil slabo, ker se danes kmet bolj zanima za svoje gospodarstvo, kakor za dolgovezne razprave, poleg tega je pa sedaj še košnja in ni bila dovoljena polovična vožnja, kar se danes tudi najboljšemu gospodarju dosti pozna. Med delegati smo opazili tudi ministra v p. in senatorja g. Ivana Puclja, poslanca g. Brenčiča in več članov banovinskega sveta ter tudi mnogo kmetijskih strokovnjakov.
Predsednik g. Detela je pozdravil zastopnika bana in kmetijskega oddelka g. inž. Sadarja, nato so se pa zborovalci pieteluo spominjali blagopokojnoga kralja Aleksandra in zaklicali mlademu kralju Petru trikratni »Živio!« ter mu poslali udanostno brzojavko. Med aplavzom so bile pročitane tudi pozdravne brzojavke ministru g. dr. Marušičn in poljedelskemu ministru g. Jankoviču. Predsednik je na kratko poročal o delovanju KD, kakor smo že predvčerajšnjem poročali v našem listu, za njim je pa zastopnik bana g. ini. Sadar sporočil, da g. ban prav obžaluje, da se ne more osebno udeležiti važnega zborovanja, poleg tega je pa govornik v imenu bana zagotovil tudi še nadaljnjo naklonjenost bànske uprave.
Predsednik g. Detela se je zahvalil banski upravi za gmotno podporo, zlasti pa tudi za upoštevanje KD pri zakonodaji.
Pričele so se brezkončne debate o podrobnostih, ki bi spadale k večjemu k slučajnostim, ki so pa tudi pokazale, kako razburljiv in razdražljiv je naš kmet zaradi slabih časov, obenem pa tudi dovzeten za vsako demagoško besedo, končno pa pri njem vendar vedno prevlada razsodnost, kakor tudi sedaj, ko so bili l>o prav razdraženih debatah vsi sklepi soglasni.
Šlo je predvsem za izvoz živine, seveda pa tudi zaradi zajca in že je bila med odobravanjem predložena nezaupnica članom banovinskega sveta, ki so glasovali za lovski zakon, vendar je pa predsednik ni dal na glasovanje. Nek gorenjski delegat je hotel imeti zaščito tudi za medveda in izvedel, da na Gorenjskem sploh ni zaščiten. Svojo nezadovoljnost so delegati izražali tudi zaradi pozno sklicanega občnega zbora, zlasti pa zaradi velikega deficita pri »Kmetovalcu«, vendar je pa vsa ta vprašanja zadovoljivo pojasnil ravnatelj g. Ferline. Prav živahna je bila tudi debata o modri galici in padale so prav ostre besede, končno se je pa razprava razblinila v pretresanje lokalnih vprašanj, ki so zborovanje zavlekli v neskončnost. Eden najostrejših interpélantov g. Kreft je končno sam predlagal pohvalo ravnatelju g. Ferlincu. Podpredsednik g. Sancin je predložil in pojasnil vse akte takozvane konjske afere, kjèr še je izkazalo, da je KD imela celo še 50.000 Din dobička. Na predlog predsednika nadzornega odbora g. Medena je bil soglasno sprejet računski zaključek in prav tako soglasno tudi razrešnica odboru.
Soglasno je bilo sprejeto tudi pooblastilo za prenos dobička iz bilance 1. 1934. v 1. 1935, nadalje, da se krije izguba »Kmetovalca« iz rezerv in pooblastilo za popravila hiše in raznih gospodarskih poslopij. Pravilno je g. Bukovec opozoril, da je sedaj popolnoma drugače, kakor je bilo tedaj, ko je bila KD še društvo in jo je država prav za prav financirala, sedaj Pa mora »Kmetovalca« plačevati sama in ga bo morala opustiti, če se zanj ne dovoli kritje iz rezerv. Podpredsednik g. Sancin je predvsem apeliral, naj člani delujejo med narodom zlasti na to, da se spet povrne staro poštenje, saj je K D plačala 20.000 Din za kamenje, ki je bilo v vrečah namesto zdravilnih zelišč. Tudi
je morala ugotoviti nesolidnost prodajalcev ob vsaki priliki. Za sadno trgovino bo treba skladišč, predvsem naj pa člani gredo odboru na roko s poročili o izgledib za letino najrazličnejših pridelkov in s podobnim sodelovanjem.
Soglasno je bila sprejeta tudi obširna resolucija z malenkostnimi izpremembami. Tiče se vprašanja povzdige cen kmetijskim 'pridelkom, načrtnega gospodarstva, zlasti pa zahteve avtonomne kmetijske zbornice. Nadalje govori o razdolžitvi kmetijstva ter stavi tozadevne predloge. Zahteva seveda tudi kredite predvsem za financiranje izvoja pridelkov, zlasti pa jabolk, saj znaša vrednost izvoza jabolk nad 50 milijonov Din na leto. Zahteva tudi sezonske kredite, zlasti pa nov enoten zadružni zakon za vso državo, da se delovanje zadrug oživi s primernimi ukrepi in denarnimi sredstvi, ki bi omogočili sanacijo zadružništva, nadalje da se organizacija silosov za prevzem žetve organizira na zadružni podlagi, v Dravski banovini pa po istih načelih skladišča za shranjevanje sadja in zadružne kleti za tipiziranje vina. Prav obširno se peča resolucija z reorganizacijo Prizada in seveda tudi a klirinško ureditvijo plačil. Glede mednarodne trgovine in carine stavi resolucija razne predloge glede izvoza živine in lesa ter uvoza kmetijskih potrebščin. Resolucija se obrača proti industriji, ki se ji omogoča izkoriščanje kmetovalcev pri produkcijskih sredstvih, nadalje pa zahteva znižanje železniških tarif za kmetijske produkte in potrebščine. Davki in dajatve naj se prilagode današnjim prodajnim cenam in akutnim možnostim, omili pa tudi strogo izterjevanje davkov vsaj s premaknitvijo avgustovega plačilnega roka za 3 mesece, poleg tega se pa zavzema tudi za obzirno postopanje pri odmeri dohodnine. Navaja predloge, ki naj se uveljavijo pri vseh licitacijah za državne nabavke, končno pa zahteva, da se z javnimi deli nudi delovnemu ljudstvu čim več možnosti zaslužka ter tako dvigne domači konzum. Resolucijo zaključuje zahteva po noveliranju gozdnega zakona. Resoluciji je bila dodana tudi želja po izvozu mladih prašičkov, nato je bila pa sprejeta tudi resolucija mariborske podružnice KD, ki se obrača proti zajcu in zahteva ustanovitev odseka za vnovčevanje sadja v Mariboru, predvsem pa naj se KD razdeli na okrožja, a banovinski svet naj se postavi na korporativno podlago in, dokler ni kmetijskih zbornic, naj KD dobi primerno zastopstvo v banovinskem svetu. Tudi vse resolucije so bile sprejete soglasno, nato je bilo po raznih nasvetih zborovanje zaključeno ob 14. uri.
Radio
Ljubljana, nedelja 16. junija.
Ljubljana : 7.30 Važnost ovčjereje za narodno gospodarstvo (ing. Peternel Mirko) —
8.00	čas, poročila — 8.15 Prenos iz frančiškanske cerkve — 8.45 Versko predavanje (dr. Roman Tominec) — 9.00 Idile iz narave (v besedi, pesmi in glasbi) — sodelujejo Drago žagar, Joža Herfort, radijski orkester in plošče — 11.00 Mladina se pripravlja na evharistični kongres. Mladinski zbori prepevajo pesmi, določene za službo božjo dne 29. junija na Stadionu — 11.40 Obvestila — 12.00 Čas, kar želite, to dobite, -kar imamo, vse vam damo! (Radijski orkester po željah) — 12.45 K olimpijskemu dnevu (Goreč) — 16.00 Gregorc: Gorenjska, ti kras slovenski (plošče) — 16.15 ženska ura — 16.30 Mladinske pesmi (prenos iz Litije, kjer koncertira mladinski pevski zbor pod vodstvom Maksa Pirnika) — 19.30 Nacionalna ura — 20.00 čas, poročila, obvestila-20.15 Sonatili večer (Leskovic,
Lipovšek) — 21.00 Debussy: Morje (plošče) — 21.50 čas, poročila, obvestila — 22.10 Ja, ja, ljudje, ni kar tako, ustreči vsem je res težko! Pisana šara pesmi in besed, godbe za res in godbe za ples, harmonike in kmečkih viž in plošč različnih vse navzkriž — Beo-grad: 20.00 Balalajke — Zagreb: 20.30 Koncert Šramel kvarteta — Berlin: 22.00 Zabavni vokalni in orkestralni koncert — Beromünster: 22.40 Radijski orkester — Bratislava: 22.50 Orkestralni koncert — Breslau: 20.00 Gozdni koncert C. M. von Webra, vmes dve sceni iz »Snubača« — Brno: 20.20 Norčeva serenada — Poste National »Radio Paris«:
20.00	Melodije pojeta Néré in Hérent — Frankfurt: 20.00 Zabavni koncert: Konec dober, vse dobro! — Hamburg: 20.00 Zabavni koncert rad. orkestra — Hilversum: 20.30 Verska glasba — Lipsko: 20.15 »Cigan baron« — Luxembourg: 17.00 Orkestralni koncert — München: 21.00 Plesna glasba — Milano : 17.00 Orkestralni koncert — Paris Poste Parisien: 20.15 Zvočna komedija Rogerja Marksa v enem dejanju — Praha: 20.35 Orkestralni koncert Češke filharmonije: Dvorakovi slovanski plesi — Rim: 13.10 Plošče po željah — Strasbourg : 20.30 Operetni večer — Stuttgart: 20.00 Zabavni koncert — Varšava: 22.20 Orkestralni koncert — Dunaj : 14.50 Pustolovski romani.
Nacionalna ura ob 19.30 za vse tri jugoslovanske oddajne postaje: Iz naše nacionalne poezije. Melodramske recitacije. Prenos iz Beograda.
Narodno gledališče v Ljubljani
Drama
Začetek ob 20. uri
16.	junija, nedelja: zaprto.
17.	junija, ponedeljek: zaprto.
18.	junija, torek: Izdaja pri Novari. Premiera. Red C.
Opera
Začetek ob 20. uri
16.	junija, nedelja: Boccaccio. Izven. Globoko znižane cene od 24 Din navzdol.
17.	junija, ponedeljek: zaprto.
18.	junija, torek: Tretja produkcija gojencev operne šole Državnega konservatorija.
Drama
Premiera Arxenove drame »Izdaja pri Novari« bo v torek 18. t. m. za red C. Avtor Cezar von Arx si je ustvaril kot dramatik najboljši sloves na deskah najpomembnejših odrov. Posebno je zaslovel z dramo »Izdaja pri Novari«. Je rodom Švicar, ter je naslikal j v svojem delu z učinkovito dramatiko rodbino švicarskega kmeta Turmanna. Kot žrtev razmer postane izdajalec, da bi rešil svoj dom propada. Občinstvo opozarjamo na to premiero, ki obeta eno najmočnejših del sezone. Režira debutant g. Peter Malec.
Za časa Evharističnega kongresa dne 28., 29. in 30. t. m. bo priredila uprava Narodnega gledališča sledeče predstave: v petek ob pol 10. uri zvečer pred Nunsko cerkvijo Gregori-novo pasijonsko dramo »V času obiskanja«, v soboto ob 6. uri zvečer v operi Wagnerje-vega »Parsifala« in istega dne ob 7. uri zvečer v dramskem gledališču »V času obiskanja«. V nedeljo ob 2. uri zjutraj pred Nunsko cerkvijo »Slehernik« in istega dne ób pol 22. uri zvečer pred Nunsko cerkvijo »V času obiskanja«. Vse obiskovalce Evharističnega kongresa opozarjamo, da si pravočasno rezervirajo vstopnice.
Opozarjamo na plesni večer Mete Vidmarjeve, ki ga priredi s svojo šolo dne 24. t. m. Program tega večera je jako zanimiv, ker prinaša vpogled v glavne plesne elemente, samostojne študije gojenk, soloplese in plese v skupinah.
Opera
Suppejevega »Boccaccia«, znano opereto, katere sloves so na novo utrdili nova priredba, ter aktualni kupleti, bo izvajan v nedeljo kot predstava izven abonmaja po globoko znižanih cenah od 24 Din navzdol. V glavnih partijah: ge. Gjungjenac, Ribičeva, Župevceva, Kogejeva, Španova in gg. Peček, Zupan, Jam ko, Franci in J. Rus. Dirigent: N. stntof
ИГжј! tiara
Za slovensko Akademijo znanosti in umetnosti v Ljubljani
Ljubljana, 15. junija.
Politično ’ upravne razmere Slovencem dolgo časa niso dopuščale, da bi si mogli postaviti politični in kulturni program, ki bi ustrezal posebnim zahtevam in potrebam slovenskega naroda, kakršen je začel dobivati svojo zavestno obliko šele v 60. letih preteklega stoletja.	. - v X
Znano je pač, da smo Slovenci imeli več akademskih družb, kakor Akademija opero-zov v 17. stol., pozneje ko je prvi slovenski šolnik Kumerdej poskušal s filološko akademijo 1779., potem pa novo Akademijo delavnih mož, ki je morala propasti zaradi svetovnonazorskih nesoglasij. Tedaj, ko Slovencem v boju za obstanek ni kazalo drugega, kakor da se oprimejo edinega stvarnega borbenega sredstvo: svojega materinega jezika, so si Slovenci, da ne utonejo v vsenemškem morju, postavili v program kot prvo točko: izdajanje knjig za kmečko ljudstvo.
Iz prvih začetkov nabožnega in praktično podučnega slovstva, ki ga je že krepko uveljavil Vodnik, Prešeren pa pokazal, da je slovenska beseda zmožna izražati umetniško občutene predmete, je leto 1848. Slovencem postavilo prvič zahtevo po slovenski univerzi. Tedaj smo res imeli nekaj časa juridično fakulteto, čeprav je z nastopom absolutizma splavala po vodi. O našem tedanjem književnem in družabnem programu pričajo naši prvi časopisi, čitalnice, ustanovitev dramatičnega društva, ustanovitev Slovenske Matice
itd. »Novice« so prvi početki našega strokovnega znanstva, med tem ko se je začela uveljavljati tudi že realistična povest, roman, drama. Konec devetnajstega stoletja pomeni tudi za Slovence razvoj vede, ki si išče mesta po Ljubljanskem zvonu, Domu in svetu in drugod. Naši znanstveniki so predavali po nemških univerzah, ker Slovenci nismo imeli svoje. Tujci so živeli od našega duha. Naš kmečki človek je ostal sam brez odkrite, jasne besede izobraženstva, ki mu je bilo tuje in mu je bil na uslugo le katoliški župnik... Kdor je skušal iz njega zajemati, je moral prestati sramoto in preganjanje. Naš kmet je bil tedaj dvojna raja, čeprav je bil formalno po liberalnih načelih svoboden.
Velik avstrijski državni pritisk je rodil zahtevo po združenju s Hrvati in Srbi. Cankar sam je zaradi svojega govora 1913. leta občutil posledice odkrite kulturne besede. Po prevratu so se njegove besede uresničile. Slovenci smo v svoji državi postali enakopraven član državne zajednice, dobili smo vseučilišče. Naši znanstveniki so imeli priliko globoko zasaditi prve brazde. Kakor je Slovence že Stritar s Prešernom postavil pred pravično sodbo z drugimi narodi je Cankar potrdil slovensko umetnost, tako je 15 let vseučiliškega dela dokazalo visoko kulturno potenco in zmožnost • naših znanstvenikov7, da naorejo in znajo čutiti z ljudstvom, kakor si tudi je njihovo delo pridobilo priznanje tujine.
Danes moramo reči, da imamo Slovenci svojo umetnost in svojo znanost, imamo vseučilišče, narodno gledališče in svojo narodno galerijo, nimamo pa najvišjega kulturnega zavoda: Akademije znanosti in umetnosti, kakor jo imajo Srbi, Hrvatje in drugi narodi. Ako priznavamo obstoj slovenske umetnosti in slovenske znanosti, moramo priznati tudi upravičenost potrebe take slovenske Akademije. Taka akademija ne bi samo pred tujim svetom predstavljala najvišjih kulturnih sil in zmožnosti našega naroda, ampak bi s svojo službo narodu, s tem, da bi raziskavala njegovo gospodarsko, kulturno, politično življenje v preteklosti, skušala ustreči vsem narodnim in državnim potrebam. Akademija ne sme imeti nič neplodno akademskega, ampak mora biti predvsem utelešenje narodnih misli in želja. Naša slovenska umetnost in znanost ne '* bo z njeno ustanovitvijo dobila nič drugega, kakor priznanje, katero zasluži. Vse narodne potrebe kličejo po tem, da se obenem da tud7' narodu priznanje, kajti beseda, v kateri jr in bo pisana slovenska znanost in ump'nost je njegova.
želimo in hočemo delati za tem, da piwia«.« misel Akademije kruh in meso. In kje in kdaj prej je bilo, je in bo največ možnosti, da pridemo do nje, kakor v svoji lastni državi?
III. javna produkcija gojencev šole Glasbene Matije dne 13. junija v Filharmonični dvorani
Poleg nastopov Levaničeve (klavir), Volavška (klavir), Lenarta (čelo), šušteršičeve (klavir), ki so vsi pokazali izredno lepe uspehe svojega truda in prizadevanja svojih učiteljev, oziroma učiteljic, j"e na tej produkciji zanimala nova, po zamisli samosvoja skladba našega plodovitega skladatelja E. Adamiča »Martin Krpan« (po Fr. Levstiku), melodram v 5 delih z uvodom. Sodelovali so dekla-mator Piarecki, triglasni mladinski zbor Glasbene Matice, pri klavirju g. prof. Šivic, dirigiral je prof. Sonc. Melodram so v skromnih obrisih pojasnjevale tudi skioptične stike.
Melodrami so v naši glasbeni literaturi redki. Poznamo le »Lepo Vido« prof. K. Jeraja, ki jo je svojčas recitiral prof. P. Grošelj. Adamičev melodram »Martin Krpan« je svojevrstno, originalno delo, ki se ne veže na noben slog. V posameznih točkah zveni popolnoma domače, saj je v Adamičevih skladbah najboljša plat naslon na slovensko stran.
Zato je vselej narobe, kadar začne udarjati zavestno ati podzavestno na tuje strune v prepričanju, da je tako modernejše in naprednejše. Pa se gotovo moti. Tudi v »Krpanu« so stavki, ki dihajo vonj noše zemlje, najbolj posrečeni. Slavospevi Krpanu očitujejo značilno Adamičevo noto, zborček »Oj« je biser vsega dela, ki bi ga rad še večkrat z užitkom poslušal. Adamič je danes naš najproduktivnejši skladatelj, saj stresa venomer skladbe iz rokava in to morda ni prav. Kako bi bilo lepo, ko bi nam s svojo neizčrpljivo invencijo podaril balet ali opero ! Mladosten je, svež, zdrav in lahko od njegove delavnosti tudi še to pričakujemo. »Krpanu« je poleg mladinskega zbora podpisal še kompliciran klavirski part. ki ga je mojstrsko obvladal g. prof. Pavel Sivic, recitatorsko nalogo je prav pohvalno rešil Pianecki, dirigent g. prof._ Šonc je na zmagovito obvladoval ves glasbeni aparat. Šarena Adamičeva glasba in vsi strumni izvajalci so z izvajanjem »Martina Krpana« dosegli zasluženo pohvalo polne dvorane. Uspeh je bil nedvomen.
Gospodarske vesti
— Pojasnila o taksiranju trgovskih poslovnih knjig. Davčni oddelek finančnega ministrstva je na željo beograjske Trgovinske zbornice izdal pojasnilo, da se ima po predpisu tarifne št. 167 taksne tarife obvezna taksa plačati same za tiste trgovske, bančne in druge knjige, ki jib morajo voditi po določbah zakona. (Taksa i? lar. št. 167 se pobira pri taksiranju trgovskih in bančnih knjig, in sicer po 1 Din za list.) Akt’ trgovec vodi razen knjig, ki mu jih zakon pred pisuje in za katere mora plačati obvezno takso, še druge knjige in bi hotel dati tudi le knjige potrditi, mora tudi zanje plačati po en dinar takse za list.
„Glas naroda“ za počitnice!
Maš list bomo dostavliali vsakemu našemu naročniku v poliubno letovišče v naši državi.
Poskusne številke zahtevajte pri upravi ••Glas naroda'\ Liubliana' Gaieva uL f
^	------------- Tu odrežite !--------------------
Naročam „ölas naroda“ od ..............• Znesek |
vam bom nakazal po ček. položnici za ček. račun: Ljub- ^ 1Jana štev. 14.614.	|
Ime in priimek: ................................... B
^očen naslov: ..................................... |
Na Črnem morju
Pri Bejukdere odvežejo mornarji zadnji čoln, ki se je vračal prazen iz Carigrada, kamor je peljal zjutraj njegov gospodar prodajat razne vrtne in poljske pridelke. V Bosporu je morski tok iz črnega v Mramorno morje tako močan, da ga skoraj nobena jadrnica tudi pri ugodnem vetru ne more zmagati. Doli v mesto gre igraje, nazaj se pa ljudje poslužujejo parnikov, ki ‘gredo Slučajno proti črnemu morju.
Bregova sta zdaj še bolj divja in pusta, paenkrat se pa odmakneta drug od drugega, »Lazarjev« se podviza in kmalu zagledamo pred seboj svetilnika; Anadoli-fener na azijski in Rumeli-tener na evropejski strani, za njima se pa širi v neskončnost gladina črnega morja.
. Bospor je za nami in ravno tu, na njegovem koncu je oni kraj, kjer je v pohodu pròti Skitom perzijski kralj Darij prepeljal leta petstopetnajstega pred Kristusom svojo ogromno vojsko. In ker mu je morje nagajalo, ga je dal z verigami bičati. Tukaj se je bila tudi velika morska bitka med 'Genovčani in Benečani za nadvlado na črnem morju (1. 1352.).
»Lazarjev« pusti azijsko obalo za seboj in sp obrne okrog Rumeli-fernerja naravnost 'na severozahod. Prvi njegov cilj je bolgarsko pristanišče Burgas.
Stojim na krovu in gledam na vodno prostranstvo. To je torej slovito, strašno rusko črno morje, Pontus Euxinos srednjega veka, Evksejnos starih Grkov.
Zakaj neki se imenuje Črno morje? Saj je tako lepo svetlomodro in čisto in jasnejše kakor katerokoli drugo. In mirno je tudi. Ni čuda, da so Zaporožci s svojimi malimi čolni lahko po njem križarili, kolikor se jim je ljubilo in delali nalete na turška in bizantinska primorska mesta in da so se večkrat nenadoma pojavili celo pred vrati samega Carigrada.
»Ni tako, bratec, kakor misliš ti,« me zavrne učeni krmar. »Zdaj je res mirno in čisto, ko božje oko, saj je poletje. In vendar, ne hvali dneva pred večerom, ker naenkrat zapiše burja ali vzhodnik in čez dobro uro boš plesal s parnikom vred kakor jajčna lupina in valovi se bodo nad teboj zgrinjali, da joj.«
Voda črnega morja je v resnici svetlejše barve, to pa zato, ker ima izmed vseh morij najmanj soli v sebi, in to niti dva odstotka. Saj pa tudi nič čudnega ni, če pomisliš, da se steka vanj cela vrsta veletokov, kakor so Dunav, Dn j ester, Bug, Dnjeper, Don, Kuban, Rion in Kizil-Irmak. Toki teh rek se v morju zedinijo in močnejši naravnajo vso vodo v smeri na Bospor in skozi ožino v Marmorsko ter dalje skozi Dardanele v Sredozemsko morje.
Nekdaj je bilo črno morje globlje in večje ter je segalo daleč v južno rusko ravnino. potem si je pa voda napravila pot čez Bosporske pečine ter se s svojo močjo vedno bolj in bolj zajedala v skalovje, dokler si ni naredila sedanje bosporodardanelske struge.
Morje seveda ni povsod enako globoko. Najplitvejše je na severozahodni strani (70 do 110 m), proti jugovzhodu je pa vedno globlje in nekako na sredi med polotokom Krimom in maloazijskim bregom doseže nad 2600 metrov. Pri preiskovanju morske globine so dognali, da je v globočini nad stdpeideset metrov v vodi mnogo žveplenega vodika, ki zamori v globini štiristo metrov vsako živo bitje.
Carska Rusija je smatrala črno morje vedno za izključno svojo last in Turčija se je že leta 1833. s tajno pogodbo zavezala, da preno"» ria vsako rusko zahtevo prehod
tujih vojnih ladij skozi ožino v črno morje. Leta 1841. so dosegle tuje velesile, da je bil tudi ruskim vojnim ladjam prehod prepovedan. Zahtevale so tudi, da smeta imeti Rusija in Turčija na črnem morju le po deset vojnih ladij, toda na to zahtevo se Rusija ni ozirala dolgo.
Sonce je zašlo in na morje pada mrak. Bregovi se odmikajo od nas in svetilnik Eski Ferner Burnu se sveti v megleni dalji kakor mala mežikajoča zvezda. Obzorje je potemnelo in počrnelo. Nekaka čudna, nenavadna toplota veje nate in te dela zaspanega. Zahvalim se krmarju, zapustim krov in se zleknem v svojem zavetišču počivat. Enakomerni lahki tresljaji ladje in rahel šum strojev me uspavajo.
Drugo jutro me zbudi ropotanje žerjavov in škripanje škripcev. V Burgasu smo, v prvem pristanišču bratske, slovanske Bolgarije. Srce mi zaigra od veselja. Skočim na mostiček in vprašam pomočnika kapitana, če bomo dolgo stali. Rad bi si malo mesto ogledal. Pove mi, da smo se že tako predolgo mudili in da takoj odrinemo. In res: sirena zatuli dvakrat.
Raztovorjenje in natovorjen j e je končano, Parnik se trese, vrvi popuste in vijaki se zavrte, hitreje in hitreje. Stojim naslonjen na ograjo in mimo mene gredo neslišno, pristaniška poslopja, in ladje, a zadaj za njimi hiše in vrtovi in cerkve in zvoniki Burgasa. In ljudje gredo in mahajo z rokami v pozdrav in v slovo.
»Zdravejte, Blgari!«
In spet smo na odprtem morju in bregovi Bolgarije kopne za sivo meglo. Solnce sveti bledo, zaspano. Vse nebo je prepre-ženo in s severovzhoda piše precej močan veter, katerega sunki zapuščajo po morju rahlo peno. Vendar »Lazarjev« se za veter ne zmeni in jo reže po začrtani poti.
Popoldne se ustavimo v drugi in največji bolgarski luki, v lepi, ponosni Varni, ki je tekom par desetletij zrasla iz zakotnega umazanega turškega mesteca v veliko moderno, evropski urejeno pristaniško mesto. V njeni bližini imajo bolgarski kralji svoje letovišče.
Varna ima zdaj kakih šestdeset tisoč prebivalcev, večji del Bolgarov, pa tudi mnogo Grkov, Turkov, Armencev, španskih Židov, Tatarov in ciganov živi v njej. ki dajejo mestu svojevrsten orientalski pečat.
Nekdaj je stala tu stara grška naselbina — Odessos. Na tem mestu so bili leta 1444. Ogri od Turkov tepeni. Od tedaj naprej pa do leta 1878. je bila Varn^ pod turško oblastjo. Leta 1610. so jo z morja nenadoma napadli kozaki iz Zaporožja na Dnjepru, osvobodili nad tri tisoč sužnjev-kristjanov in na svojih gibnih čolnih ravno tako nenadoma izginili tja, odkoder so prišli. Maja meseca 1854. leta so jo med Krimsko vojno zasedli Francozi in Angleži ter od tu izvršili napad na ruski Krim.
V Varni sede na parnik precej novih potnikov, večinoma mladih ljudi, dijakov in dijakinj, ki se peljejo na odeske srednje in visoke šole. Dve Bolgarki si izbereta ležišče ravno nad menoj. Tako mladi in veseli sta in nepretrgoma žlobudrate in se šalite, da se še meni dopadeta.
Toda veselje ne traja dolgo. Komaj zapustimo luko, se začne parnik neprijetno gugati. Vzhodnik buta valove z vso silo ladji v bok in neprijetno žvižga v napetih ponjavah. Deklici utihnete za nekaj časa, potem pa zaslišim nad seboj tarnanje in stokanje: gimnazistk se je polastila morska bolezen. Vstanem, poiščem v torbi dve limoni, jih ponudim Bolgarkam, da srkata sok in jima svetujem, naj kolikor mogoče mirno ležita, pa jima bo odleglo.
Proti jutru nevihta poneha. Morje se umiri in solnce se vzpne iz njega in plava po jasnem, modrem nebu, kakor bi se ničesar ne zgodilo. Okoli poldne se peljemo mimo ustev Dunava. Tam v strani štrli iz vode mali Kačji otok, edini na vsem širokem črnem morju.
Zdaj plavamo že ob ruski obali. Tamkaj na levi strani se vzdigujejo iz morja ob izlivu Dn j estra sive stene Akermana. In glej, tam spredaj opazi bistro oko že prvi odeški svetilnik na pečinah Boljšago fontana.
še malo časa, še okoli enega rtiča in pred našimi očmi se razgrne v vsej večerni lepoti, v milijonih luči žareča kraljica črnega morja, naša ruska Južna Paimira — krasotica Odesa.
— Sport =
Današnji športni program,
Olimpijski dan.
Dopoldne ob 10. uri: Hazena-tekma Ilirija : Jadran na igrišču Jadrana v Trnovem, | ob 9. uri: Ekshibicija naših najboljših te- j niških igralcev, na teniškem igrišču Ilirije, Popoldne: ob 16. uri: Kolesarske in motociklistične dirke, na dirkališču Hermesa v šiški ;
ob 18. uri: Nogometna tekma dveh najboljših moštev Ljubljane.
S * a * In
Mirko Kragelj :
V turnirju »železu, šah. kluba« je bilo 12. t. m. odigrano že 12. kolo za klubsko prvenstvo. Po nekaterih senzacijah v 10, kolu, v katerem so dotedanji favoriti Sila, Sedej in Bezrukov podlegli Lukcu, Sturzu, oziroma Jerebu, je 13. kolo doseglo kulminacijo presenečenj v prvi izgubljeni točki Kraglja proti Ostermanu. Neglede na to Kragelj še vedno vodi ter je stanje po 12. kolu sledeče : Kragelj IOV2, Osana 10, Osterman 9 (1), Bezrukov 8V2, Sila 7, Kališnik 6V» (1), Sedej 6V2, Lukec 6(1), Sturz in Langus SVs, Danev 4Vs, Andol j še k 4 (1), Magajna 4, Jereb 3, Lazar 2V2 ter Maver 0 točk.
Odigrati se imajo še zadnja 3 kola, ki pa predvidoma ne bodo prinesla bistvenih sprememb v trenotno vrstno stanje. Vsekakor se na končni izid ob sklepu turnirja še povrnemo.
Francoska igra.
Spielmann — L’hermet (1928.)
1. e4, еб; 2. d4, d5; 3. Sd 2, (običajnejše) Sc 31, de4:; 4. SXe4; Sd7; 5. Sf3, Sgf 6; 6. SXf6+, SXf6; 7. Ld3, h6? (To -ni razvoj, pač pa občutna slabitev, kar beli demonstrira na zelo nazoren način. Tak li potez naj se šahisti sploh vedno varujejo, vsaj dokler niso izsiljene, ker so prostovoljna oslabljenja še škodljivejša. Pravilno je bilo: Le7; 8. 0—0, 0—0; 9. Lg5, b6; 10. De2, Lb7 z izvedbo c5 itd.), 8. De2, Ld6; 9. Ld2 (beli pravzaprav obvlada vsa štiri osrednja polja!), 0—0; 10. 00—0 (predznak za bodočo nevihto), Ld7; 11. Se5 (predstraža je že tu), c5; 12. dc5, LXe5 (s tem upa, da se bo malo otresel neljubega pritiska) 13. DXe5, Lc6; 14. Lf4, De 7: 15. Dd4, Tfd8; 16. Ld6 (črni se je torej prevaral>, De8; 17. Thgl (beli je že tako močan, da pričenja z direktnim napadom), b6; 18. Dh4, bc5 (v središču si je črni malo opomogel, stalo je pa to mnogo časa in rohadno krilo je silno ogroženo),
19.	Le5, De7, (na Sd7 bi sledil mičen konec:
20.	Lc3, e5; 21. g4, e4; 22. g5, De7; 23, Dh5, Se5; 24. gh6, Sg6; 25. hg7, Dh4; 26. Dh8+! in mat), 20. g4, c4; 21. g5. Sd7; 22. Dh6!!, gh6; 23. gh6 + , Kf8; 24. Tg8 + , KXg8; 25. h7 + , Kf8; 26. h8D mat. V pravem Morphi-jevem stilu!
Studia št. 2. R. Reti.
Beli: Ka8, Pc7, d5, g4 (4).
Črni: Kf6, La6, Ph6 (3).
Beli na potezi remizira, kar se zdi nekoliko presenetljivo. Rešitev ni dolga in pre-
vBzkSi
Rešitev studije št. 1. (Beli: Kg7, Tg8, Sa4. — Črni: Kbl, Lf5, Pf2>. 1. Sc3+, Kc2!; 2. Sdl! !, KX.dl (na flD? Se3 + ); 3. Kh8!, flD ali T (—, Tg2) ; 4. Tgl, DXgl in beli je pat!
Prvi posnetek »Normandije« v New-Yorku
Emil Vachek:	30
Kri ne kliie po mašievaniu...
čeprav je varčeval z denarjem kakor z žefranom, mu je vendar strašno hitro kopnel. Brlog od dimnika, zjutraj kava pri hišnici, kruh in tlačenka, vse to je veljalo denar. Sklenil je, da bo ves teden posvetil poskusom in urejevanju svojih razmer. Toda to je bilo mogoče le, a ko žrtvuje poslednje ozire na stanovski ponos. Odločil se je zato, ker je bila to edina možnost da bi mogel nadaljevati maščevanje. Hišnici se je smilil in posredovala mu je službo. Trafikantka v tisti ulici je potrebovala nekoga, ki bi ji zjutraj hodil po časnike ter jo nadomeščal v trafiki, kadar bi kuhala obed. Branjevka bi ga rada jemala s seboj zgodaj zjutraj na trg ter mu zaupala nadzorstvo pri mungi. In tretjič — neki predviden državljan, ki ni verjel, da je z Nemci za večno konec, mu je hotel zaupati svojega sina, da bi ga učil nemščino. Tako bi bil na splošno preskrbljen. Major je sprejel te dobrosrčne ponudbe, a delo je opravljal z besnostjo na račun tega pobalina. Ko je minul teden miru, ki mu ga je dovolil, se je nanj brezmejno jezil. Toda navzlic temu si ni znal izmisliti nič novega in moral se je zadovoljiti s ponovitvijo svojega prvega trika. Prihitel je predenj in je mislil, kako mu bo čimprej izginil. Toda Astenburg je skočil za njim in ga prijel za ramo.
»Kaj hočete?« je vprašal Letz z brezbrižnim glasom ter se delal, kakor da ga ne pozna.
»Vi ste vendar major Letz«, je zajecljal Astenburg. »Moram z vami govoriti.«
Letz je brez besede snel roko s svoje rame in odšel od njega. Takrat je bila njegova sreča brezmejna. Doslej je slišal njegov glas; kvečjemu po tem, kako se je tresel, in po ritmu njegovih korakov je mogel me-
riti višino opustošenja, ki ga jenapravil v njem. Zdaj mu je videl v obraz. Kar je opazil, je prekosilo njegovo pričakovanje. Ta človek je bil skoraj kakor mladi vojaki, ko so jih prvič pripeljali v strelni jarek.
Naslednja točka njegovega postopka je bila ta, da je hotel Astenburgu pokazati, da ga bo zdaj strašil tudi v bližini njegovega stanovanja. Izvohal ga je zgodaj zjutraj. Astenburg ga je zagledal, brž ko je zaprl za seboj hišna vrata. Osupnil je, strašno prebledel, a takoj se j c odločil ter šel naravnost k njemu. »Gospod major,« ga je nagovoril Bernard, »saj vendar nima smisla, da se delate, kakor da me ne poznate. Vi ste vendar major Letz in jaz sem Astenburg.«
»Narobe, jaz sem Astenburg in vi ste major Letz,« je odsekal major, se zasukal kakor na vretencu in hotel oditi. Toda Astenburg ga je prijel za ramo. »Ne razumem, zakaj tako ravnate,« je rekel proseče. »S tem, da se mi zmerom postavljate na pot, vendar nekaj nameravate.«
»Ne vem, o čem govorite, mladenič,« je trdovratno odgovoril Letz. »Ne poznam vas in ni mi prav, da me na ulici nadlegujete. Idite svojo pot in pustite me, da grem tudi svojo.«
Tako odločno odbit, se je Astenburg opotekel in major Letz je to izrabil, skočil na tramvaj ter mu ušel. In med tem, ko se je sladkal na svojem maščevanju, mu je prišlo na misel, da bi ga za danes na kak način stopnjeval do viška. Najprej je mislil, da bi se še enkrat pokazal Astenburgu. To ne bi bilo težko; s tramvajem ga je toliko prehitel, da bi igraje prišel nekoliko minut prej pred njegovo pisarno. Toda po tem, kar se je danes zgodilo, bi bilo to premalo. Tu mu j e prišlo pravo na misel. Izstopil j e iz tramvaj a, hodil nekoliko po Pragi in ob devetih, ko je moral biti pobalin že na mestu, je šel za njim v pisarno doktorja Wolffa; tvegal je, da se sreča tam s tistim zagrizenim Slovakom. — Morda ga ne bo tam, si je mislil. Toda šel bi bil tja .tudi če bi vedel, da se sreča z njim.
3.
Brez obotavljanja bi bil podvzel tudi neprimerno bolj riskantne korake, zakaj tresel se je od hrepenenja po maščevanju kakor kotel pod tlakom pare. Menda bi ne bil preveč v zadregi, tudi če bi moral v levjo jamo. Toda ko so mu rekli, da mora nekoliko počakati, je nastopila reakcija, trenotna potrtost, ne prvič, ker je to že nekolikokrat doživel. Ali ne bi bilo boljše, mu je šinilo v glavo, ko bi to opustil in si rajši iskal službo? Ali je še normalno, kar uganjam? Ali nisem morda ob zdravo pamet? Ni to manija? Ali je v tem še trohica okusa, če ga kličem iz pekla ter če hlinim, da sem on in on da je jaz? Ne precenjujem pomena tegà, kar mi je storilo to ščene? Na vadno je vse do trenotka, ko si je zastavil to poslednje vprašanje, bil v zadregi, včasih je celo čutil, kako se ga loteva groza pred to čim dalje bolj problematično bitostjo, gospodom majorjem Letzem. Umobol-nost! Toda poslednje vprašanje ga je vselej spet prevedlo k trdni volji, tudi če je bila to umobolnost. Os se je premaknila z mrtve točke in v kotlu je začelo spet vreti. Prav tako se je to razvijalo tudi zdaj. Stresel se je kakor moker kodrast pes in, ko je prišel na vrsto, je z veliko radostjo stopil k Wolf fu. Toda ni še imel načrta. Tudi to pot je bila divja, huzarska improvizacija. Do poslednjega trenotka, preden je odprl usta, ni vedel, kaj mu prav za prav poreče, ter je bil sam presenečen, ko je tudi to pot začel nastopati v vlogi, ki mu je prinesla že toliko uspehov, v vlogi nekoga, ki nima prav za prav nič skupnega s pravim majorjem Letzem.
Naroiaite
„Glas naroda“!
ùnteti Strebet::	2
'&eed.
dvajsetimi leti...
Tako smo ostali nekega lepega dne kar čez noč sami v ogroženem mestu. Tedaj so se že oglasile prve granate. Zagrmelo je tam nekje v Brdih, zažvižgalo nad strehami in treščilo med zidove, da se je streslo do temeljev vse, kar je bilo v neposredni bližini. Ko se je razkadilo, je bila hiša ali bajta razdejana, porušena, na cesti pred razvalinami pa je zazijal lijak, meter globok, dva širok. Prvi granati je sledila druga in nato tretja, četrta, kdo bi jih štel. Ko pa je postajal italijanski topovski ogenj vedno jačji in so se začeli rušiti celi mestni okraji, ko so puške, strojnice, topovi, možnarji in minonosci bruhali smrt in pogubo na nesrečno mesto in so izstrelki padali, kot da bi stresal iz velikanskih vreč orehe po strehah, trgih, ulicah in cestah, tedaj je vse ljudstvo, do skrajnosti preplašeno in zbegano, obupalo in začelo bežati iz svojega pozemskega pekla. Tisoči so se zbirali na železniških postajah in vlačili s seboj svojo borno opremo, ki so jo zbrali po hišah in kleteh, kakor je komu prišla pod roko. Posebno hud je bil naval na goriškem južnem kolodvoru 15. junija 1915. Skoraj nepregledne kolone vozov so se, kakor kilometersko dolgi vojaški treni za armadnimi zbori, pomikale proti kolodvorskim skladiščem in izginile v njih obsežnih prostorih. Pa tudi to ni šlo brez manjših nezgod in nesreč. Tudi moj voz, založen z našimi najnujnejšimi stvarmi, sem uvrstil v te kolone. Ko se mi je posrečilo, da sem dospel okrog 14. ure končno le na postajo, mi je sporočil službujoči uradnik, da je vsak nadaljnji promet ukinjen. Tedaj smo prepadeni obstali. Kaj sedaj? Dolgo se nismo mogli znajti spričo te nesrečne vesti, ki se je glasila kakor smrtna obsodba. Otopeli smo stali ob železniških vozovih, šele ko so se pričele granate oglašati še huje in je začelo vse naokrog divje bobneti, smo se sunkoma spet zganili, se naglo vrnili v mesto, poskrili v rove in kleti ter se vdali neznani, le smrt obetajoči usodi.
Kmalu so Italijani, bržkone zaradi prerazgretih topov in zaradi novih polkov, ki so prihajali oblego-valcem Gorice na pomoč, prenehali razbijati po mestu. Ljudstvo se je za hip spet umirilo. Dva, tri dni je trajala tišina. Ljudje, ki niso bili še nič kaj izkušeni in niso poznali vojne in njenih iznenadenj, so že pričeli uhajati iz svojih zatohlih podzemskih zavetišč. Noč od 19. na 20. junija pa je hkratu streznila vse neprevidneže. Italijani so nenadoma presenetili mesto z novim še hujšim ognjem in spet smo bili ko v peklu. Ljudje so znova pričeli bežati in ponovili so se prizori prvega bega pred petimi dnevi, a le še bolj pogosti in vse žalostnejši. Na vse strani so se razpršili begunci kakor jata ptic, ki udari vanjo zver.
Takrat je mnogim uspelo. S poslednjimi vlaki so se odpeljali neznani usodi, novi bedi naproti, čakala so jih prva taborišča tam daleč na severu ob Solbi in Muri. Drugi so se morali znova vrniti v kleti.
Mesto je tedaj skoraj docela izumrlo in zazdelo se je ko začarana, neznansko velika, a od davnih vekov porušena in podrta graščina. Tri kratke tedne prej pa še tako živahno, v svojem vrvenju in življenju očarljivo, slikoviuo mesto, ponos solnčne Goriške in cilj tisočerih tujcev. Ljudje, kar jih je še ostalo v mestu, bodisi da so bili brez sredstev, vsi obupani, in da niso niti mogli bežati, bodisi optimisti, ki so še vedno upali na končno rešitev, so se zavarovali proti pogubonosnim izstrelkom v najgloblje rove, kjer so se založili z vodo in hrano, obenem pa oborožili s krampi in cepini, da bi si lahko izkopali zasilne izhode, če bi granate porušile hiše in zidove nad njihovimi pribežališči in jih zasule. Bili so to strašni dnevi tuge, strahu, trepeta in bede, posebno še zaradi negotovosti, kako se bo zaključila ta strahotna drama.
Posebno hud ogenj so sprožili Lahi na mesto 23. in 24. junija. Bil je pravi sodni dan. Kdor je to opazoval iz varnega zavetja, bi mislil, da mora biti med kamnitimi razvalinami nekdanje Gorice vse, kar je živega, pobito, zasuto in zadušeno. Pri »Ljudskem vrtu« sta bila takrat ubita dva neznana moška. Tik poleg njiju je treščila 149 mm granata in ju raz-tigala. Kdo sta bila nesrečneža, ni nikoli nihče izvedel.
Pet dni kasneje, dne 29. in 30. junija, so otvorili oblegovalci posebno ljut ogenj na »Trgovski dom«. Pretresli so lepo palačo, ki je bila zlasti nam Slovencem že vsa leta tako zelo pri srcu, in vso njeno okolico. Tako si ta dva dni nihče ni upal zapustiti varnega zatočišča v bližnjih kleteh. Divje topovsko grmenje je nekoliko prenehalo šele, ko so se začeli na Kalvariji razvijati hudi nočni boji na nož. Toda že v jutru, dne 5. julija so Lahi naperili svoja topovska žrela spet proti mestu. Vse ozračje je zdržema brnelo in zemlja se je tresla od eksplozij, ki so se vrstile kakor streli iz strojnice brez prestanka in oddiha.
Dne 12. julija se je zgodilo prvič nekaj, kar se je dogajalo ne samo v Gorici, marveč na vseh svetovnih bojiščih, v odprtih in obleganih mestih, in se je pozneje tudi na Soči še neštetokrat ponovilo. Tega dne so namreč otvorili Italijani posebno hud topovski ogenj na ulico Sv. Klare in to že ob zgodnji tretji uri, ko je tam razen nočnih straž še vse počivalo. V ulico so skrili Avstrijci skoro ves svoj tren. Bilo je tam na stotine težko obloženih trenskih vozov in konjev. Vojaško poveljstvo je bilo prepričano, da so na varnem. Kako so Italijani izvohali tren, se ni nikoli ugotovilo. Razširila pa se je govorica, da so se v Gorici takrat prvič pojavili vojaški vohuni. Vohunov niso izsledili, oblast pa je zato zahtevala na stotine žrtev. Po vojnem zakonu je takrat prvič padlo nekaj ljudi. Nihče ni zvedel o tem nič podrobnega, ljudje pa so vendar marsikaj šepetali. Policijski aparat, edina civilna oblast, ki jo je Avstrija še pustila v Gorici in ki mu je načeloval ravnatelj Casapiccola, je nastopil z vso strogostjo in brezobzirnostjo. Casapiccoli je zadostovala sleherna še tako ničeva ovadba, pa tudi najmanjša sumnja. Kdor je bil tako nesrečen, da mu je prišel v roke, je moral med štiri stene na Grad in pozneje v Ljubljano med »p. v.« internirance. Marsikateri Goričan je takrat zašel med nesrečne »goste« c. kr. policije, ki jih je na ljubljanskem gradu sprejela še pod vse preveč »varno streho«. Takrat smo dobili tudi legitimacije, s katerimi smo se morali izkazati uniformiranim stražnikom in vojaškim patro-lam ali civilnim, vojaškim in političnim detektivom.
Glas naših izza meje
Izgubljeni sin, avstrijska vlada in koroški Slovenci
Na kak način je le mogoče spraviti v zvezo te tri pojme, se utegne marsikdo vprašati; tako neverjetno zveni ta naslov. In vendar se je posrečilo najti to zvezo — gospodom na Dunaju...
V gorski vasici Radiše pri Celovcu, kamor z vso silo buta germanski val, se tamošnji zavedni Slovenci, ki jih je navzlic bližini glavnega mesta in kljub sistematičnemu ponemčevanju še nekako polovica, zbirajo pod okriljem svojega »Kat. slovenskega prosvetnega društva«, kjer gojijo slovensko knjigo, prirejajo slovenske igre, pojejo slovenske pesmi in kjer v zadnjem času starejši člani uče deco slovensko citati in pisati (javna šola je namreč nemška po duhu in jeziku).
To društvo je nameravalo dne 9. septembra 1934 uprizorili na prostoru pred župno cerkvijo igro »Izgubljeni sim. To občeznano svetopisemsko povest je pred kakimi sto leti dramatiziral ljudski pesnik — koroški Slovenec Drabosnjak. Dasi je igra izključno verskega značaja, z vzgojno tendenco in za katoliško drža-yo, kakor je Avstrija, kot nalašč, se je zgodilo 'ndo: varnostni ravnatelj za Koroško, ki nadzira vse javne prireditve, je uprizoritev zabrani), brusivo se je pritožilo na zvezno vlado, ki pa je * odlokom urada zveznega kancelarja z dne 18. aprila 1935, oprav. štev. 321.868 OD 2/35 Prepoved potrdila s sledečo velezanimivo uteme-
-Odločilen za prepoved je prevdarek, da se, bot uči izkušnja, pri takih prireditvah oficielno ^katoliško-slovensko«, v resnici pa jugoslovan-*ho orietiranih društev, zlorabljajo svetopisemske prilike, kot v predmetnem primeru »Izgubljeni sin«, za manifestacijo za odcepitev slovenskega dela južne Koroške od Avstrije in njega Pripojitev k Jugoslaviji.«
. ^Na podlagi ponovnih ugotovitev v tej smeri j® .Pač upravičeno naziranje, da gre tudi v tem Primeru za alegorično prikazovanje vrnitve 'zgubljenga sina — Koroške v rodni dom — Jugoslavijo.«
. fako torej vladna odločba. Njena utemeljitev ■y Prav tako bedasta kakor zlobna. Prosvetnemu ' nistvn na Radišah podtika nič manj kot ireden-?em, ki da ga skriva pod krinko »katoliško-r «venskega« društva. Dokazov zato seveda nima, 0er se to, česar ni, dokazati ne da, in je tisto »ponovnih ugotovitvah« samo stilni okrasek te ] taP,e odločbe. Koroški Slovenci so gotovo naj-.lamejšj avstrijski državljani, ki se ne love za
ul kaki
sojajo svoj položaj. V najbolj kritičnih trenutkih preteklega leta so se brez pridržka postavili na avstrijsko stališče in s tem dovolj jasno dokumentirali svojo državotvornost. A navzlic temu dejstvu in vsem pohvalam, ki so jih prejeli na najvišjem mestu, jim celovški in dunajski šovinisti, ki očividuo še vedno odločujejo, tega ne priznavajo, ampak vidijo slejkoprej samo njihovo »napako«, ki je v tein, da hočejo poleg zvestobe državi ohraniti tudi zvestobo oni zajednici, kateri pripadajo po krvi, jeziku in kulturi — svojemu narodu. Prav gotovo nihče izmed onih. ki so hoteli uprizoriti »izgubljenega sina«, niti v sanjah ni mislil na to, da naj bi izgubljeni sin prikazoval slovensko Koroško, očetova hiša pa Jugoslavijo. Šele avstrijska vlada jih je morala na to možnost razlage opozoriti. Zato naj se ne čudi, če bo odslej še kdo drugi videl v imenovani igri samo alegorijo!...
Opisani dogodek je sam na sebi gotovo le lokalnega pomena, vendar tvori važen člen v verigi sličnih udarcev avstrijskih oblastev naši manjšini. In ta veriga je vedno daljša. Zato je prav, da se jugoslovanska javnost seznani z razmerami, v katerih živi jugoslovanska manjšina na Koroškem in to v času, ko kancler isti manjšini slovesno obljublja, da bo storil vse, da ji zagotovi neoviran kulturni razvoj. Poznavalec pa bo lahko tudi iz opisanega primera znova ugotovil razliko med postopanjem z Nemci pri nas in Slovenci v Avstriji.
mi fantomi, ampak vseskozi stvarno pre-
Kam pojde letovat fašistična mladina ?
Pokrajinska udruženje Opera Ballila poskrbi vsako leto, da zbere o počitnicah šolsko mladino z vse dežele, jo pošlje na morje ali v planine, da se tam okrepi in s to priložnostjo še bolj utrdi v fašističnem duhu. Letos jo je usmerila v naš planinski raj, v Bovec in njegove planine, kjer bo letovala in taborila cele tri tedne, od 1. do 20. julija.
Drobne vesti iz Primorja
V postojnski jami je bilo za binkoštne praznike 28.000 izletnikov, največ seveda iz Julijske Krajine, dosti pa tudi iz notranjosti Italije ter Avstrije. Iz Jugoslavije je prišlo ta dan pogledat jamo 3000 oseb.
Gibanje prebivalstva na Goriškem. V mesecu maju je bilo v Gorici rojenih 96, v podeželju pa 281, v celi pokrajini 377; umrlo pa je v Gorici 63, v podeželju 154, skupaj 217. V tem mesecu izkazuje pokrajina presežek
Kmečki magazin
L J vib 1| tarla, Krekov trg IO (nasproti Mestnega doma) as postreže z najboljšim blagom in nainižjimi cenami. Ako hočete ^°bro kupiti in prihraniti denar, obiščite to trgovino
Lamistai/ уш/б
o
« p«« k o»vrrin r:	sicuktn'.
INSERIRAJTE V
„GLASU
NARODA“!
na rojstvih, in sicer v glavnem mestu 33, na deželi 127, skupaj 160 oseb. Presežek je na deželi sorazmerno mnogo večji.
Madjarski višji častniki na Goriškem. V nedeljo je obiskalo Gorico 16 generalov in drugih višjih častnikov nekdanjega ogrskega 24. honvedskega polka, ki se je v svetovni vojni bojeval pri Doberdobu in drugih odsekih fronte. V spremstvu italijanskih višjih častnikov so si ogledali nekdanja bojišča in vojna pokopališča. V Gorici so bili pozdravljeni in sprejeti od civilnih in vojaških oblasti. Goriški župan odvetnik Pascoli pri tej priliki ni pozabil nazdraviti samo »plemenitemu madjarskemu narodne, temveč je zaklical tudi trikratni »eljen« »bodoči večji Ogrski«. Da ima ta obisk tudi svoj političen pomen, se vidi iz tega, da je častniška skupina šla tudi v Rim in bila sprejeta pri Mussoliniju.
Nadzorstvo nad mlatvijo. že meseca maja se je v Italiji izvršil popis žitnih zalog. Zdaj je predpisana evidenca vseh mlatilnic, ročnih in motornih, katerih lastniki morajo imeti od poljedelskih oblasti posebno dovoljenje za mla-tev, sicer jih ne smejo uporabljati. V evidenci bodo tudi množine žita, ki se omlati. Za lastnike mlatilnic in za izposojevalce, ki ne bi dali pravilnih prijav, so predvidene denarne kazni do 2000 lir. Prijave gredo na centralni statistični urad v Rimu, kmetje so pa v strahu, da ne bi te prijave na ta ali oni način dobile v roke tudi italijanske davčne oblasti.
Mezde kmečkih delavcev. Z organizacijo sindikata kmečkih delavcev je prišla v deželo tudi nova mezdna tarifa. Za primer, naj navedemo, da imajo strojni mlatiči mezde 1-60 L na uro, pomočniki in težaki pa l-40 L, mlajši delavci do 18. leta 0-95 L, ženske pa 0-75 L na uro. Za žetev, ki se ji pripisuje posebna važnost, so mezde za 20% zvišane in znaša tu moška mezda 1-80 L na uro. Kakor smo že imeli priliko poudarjati, je s tem osebna vez med kmetom in njegovimi delavci, ki jih često niti ne bo poznal, pretrgana. Padli bodo priboljški v delavski hrani, padel je sistem celodnevnega kmeČko-delavskega zaslužka, padel razloček med dobrim in slabim delom, padlo staro zaupanje... Kako se bo ta sistem obnesel, je zelo zanimivo vprašanje.
S kolesa je padel blizu Ajdovščine Soletni Bernard Kobal in si pri tem tako potolkel glavo, da so ga prepeljali v goriško bolnico.
Po stopnicah je padel Alojzij Arčon iz Renč doma v svoji hiši in si zlomil desno nogo. Tudi n lega so nrepeljali v goriško bolnico.
Elektromotorji
no v irtiki iztiri na prodaj, lastna delavnica za previjanie in popravljanje dinamov, avte-dinem, elektromotorjev ler vseh eleklroaoara-lov. Izvršujem vse eleklrične instalacije za razsvetljavo in pogon * HEKTROPnntflJE
FRANJO PERČIHLIC-Liubljafla
GOSPOSVETSKA CESTA 16
fELEEOH 2371
IZDELUJE
Kusanna st. deu
l 3 u
o o c MO TIMOVO
L. 13
MAM OGLASI
Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 5 Din Drž. in ban. davek 3 Din. Oglasniki, ki iščejo službe, plačajo samo po 25 par za besedo. Pri malih oglasih reklamnega značaja stane petitiia vrsta 2 Din. Na pismena vprašanja je priložiti za odgovor 2 Din v znamkah. - Mali oglasi so plačljivi takoj pri naročilu.
Zemljišče
ca. 15.000 m2, ležeče v Sp. šiški, v bližini elektrika in vodovod — ugodno naprodaj. V poštev pridejo hranilne knjižice dobro stoječih zavodov. Insformacije daje G. Mi-škec, Ljubljana VIL, Medvedova 38. Telefon 35-75.
3s>€l&tc>nj
iščete ugodnejših cen. kakor Vam jih nudi
Liidv. Baraga, Ljubljana
(Nebotičnik)
Glavno zastopstvo UNDPRWOOD in velika zaloga raznovrstnih pisalnih strojev svetovnih znamk
Kvalitetna polnilna peresa
Vse pisarniške potrebščine. Razmnoževalni m računski stroji.
Šivalni stroji
po izredno znižanih cenah. Vse šivalne potrebščine. Krasni šivalni etnii. Ud. itd.
2a pMetie
PLATNO
PLATNO
PLATNO
PLATNO
PLATNO
PLATNO
V KRASNI IZBERI !
A. & E. SKABBWÈ
LJUBLJANA, MESTNI TRG 10
t*£SlÖ€B&3@ßBSBw§Je3 w&em w jpr&tiaji
ZAOSTALIM PAROM
Posredujem denar
na hranilne knjižice
vseh denarnih zavodov
RUDOLF ZORE, UUBUANÄ
Gledališka 12, Telet. 18-10
Za pismen odgovor priložite 3 Din v znamkah
Ureditev dolgov
potom sodnih in izvensodnih poravnav. Nasveti v konkurznih zadevah in vseh drugih trgovsko-obrtnih poslih. — Strokovne knjigovodske revizije, sestava in aprobacija bilanc.
Preskrba kreditov, nasveti glede hranilnih vlog in plasiranje istih. — Vsi posli kmečke zaščite.
Edina koncesijonirana komercijalna pisarna:
LOJZE ZAJC,
Ljubljana, Gledališka ulica 7. Telefon 38-18
Naročajte,
inserirajte,
čitajte,
širite,
propagirajte
in sodelujte v
neodvisnem
dnevniku
„Glas
naroda“!
Samo tisk, ki je lastnina vsega naroda, v tesniti izraža voljo in hotenje ljudstva!
Naročite poskusne številke še danes!
„Glas
naroda"
Ljubljana
Gajeva 1
MESTNA ELEKTRARNA LJUBLJANSKA proda
elektromotorje in ventilatorje
za istosmerni tok 300 in 150 voltov po zelo nizkih cenah. V Ljubljani nudi iste motorje na posojilo za zmerno mesečno odškodnino. Za vroči poletni čas izposoja ventilatorje za minimalno najemnino. Pojasnila dobite pri ravnateljstvu, Krekov trg 10/11
Razpis
Občina Šmarje, srez Ljubljana, razpisuje pragmatično mesto občinskega tajnika-pripravnika. šolska izobrazba: štirje razredi srednje ali njej enake šole z završnim izpitom. Odsluženi vojaški rok, dobra kvalifikacija in nekaj prakse v pisarniški službi so prednosti za sprejem.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene s prilogami po čl. 7. in 8. uredbe o obč. uslužbencih, je vložiti tekom enega meseca po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini.
Uprava občine Šmarje, 4. junija 1935.
Izdaja »Narodna Prosveta« v Ljubljani, zadruga z o. z., predstavnik dr. Goljat, ureja Ante Gaber, tiska tiskarna »Merkur«, predstavnik 0. Mihalek, vsi v Ljubljani.
filflS S10VEMS8SÌH OTROK - Nedelja, 16. VI. 1935. - Štev J.
Našim prijateljem in prijateljicam!
Požurite se z razlago slike, ki ste jo videli v I. številki »Glasa slovenskih otrok«! čas, hiti, dnevi so tako prijetno topli in rok za pošiljanje besedila k sliki gre h kraju. Kopalna obleka že čaka tistega, ki se bo najbolje odrezal. Prav iz dna srca mu jo bo privoščila	TETA META
IHa planinca!) ! tišino biii
Kako je to lepo, ko rožice cveto, cveto, dehte lepo, in sonce greje me ves dan, ves dan, juhé!
Studenček žubori, ko žejo mi gasi, tako mi govori, da cvet najlepši je' mlado srce, juhé!
"Hi,,,,,lil"...............................Umil"".............................................................. ...................................................N,,,,,,,......n,,,,.
Manica :
Sejmar jurek
O Ribničanih kroži vse polno zafrkljivih in zbadljivih domislic. Da pa ti ljudje niso kar tako, priča zgodbica o Ju-reku, ki je bil, da veste, pristna ribniška korenina.
Nekoč, ko je bil v Ribnici velik sejem, je Jurek zaprosil župana, da sme, kakor drugi sejmarji, tudi on postaviti na trgu šotor, župan se je malce namrdnil, češ, kaj boš neki ti reva razstavil, toda ker je Jurek zahtevano vsoto rad in pošteno plačal, mu je predstavnik krajevne ob^ lasti brez odloga dal pismeno dovoljenje.
Drugi sejmarji so postavljali in polnili svoje lope že ves predsemanji dan. Jure-kov prostor je_ bil še vedno prazen in ljudje so že začeli na njegov račun zbijati šale. Jurek pa je mislil svoje in pričel z delom šele pozno ponoči, ko so že vsi drugi smrčali v posteljah.
Drugo jutro so šaljivcem onemeli strupeni jeziki. Na Jurekovem prostoru je stala prav taka stavbica kakor so jih napravili drugi razstavljale!, namreč nekaj kolov navpik, nekaj počez, a čez to leseno ogrodje pa potegnjene rjuhe in plahte. *
Dočim so bili drugi šotori odprti, je bil Jurekov z vseh strani skrbno zagrnjen. Radovedneži bi bili neznansko radi pokukali noter, ali kaj, ko je Jurek neprestano stražil svojo posest!
Komaj pa se semenj otvori, vzame Jurek v roke dva železna lonca, udarja z njima skupaj in vpije:
»Halo, ljudje božji, semkaj ! En sam dinar plačate in videli boste veliko svetovno čudo!«
župan, ki ga je vpitje z drugimi vred privabilo v bližino, pravi:
»Jurek, potegniti se ne dam. Odkrite povej, kakšno čudo imaš?«
»Čujte, gospod župan,« kriči Jurek, »tu notri imam tele, ki je tako čudovito ra-ščeno, da ima spredaj rep in zadaj glavo. A ko lažem, gospod župan, me na mestu ubijte!«
Župan plača in vstopi. Nudi se mu zares čudovit prizor:
V šotoru je postavljen nizek žlebek, h kateremu je privezano čisto zdravo in pravilno razvito tele, toda namesto % glavo k žlebu, je tele zaobrnjeno v nasprotno smer in privezano k žlebu za — rep.
župan že hoče prisoliti Jureku gorko klofuto, pa se pravočasno domisli:
»če je speljal na led mene, čemu ne bi še drugih?«
čisto mirno torej odide, zunaj stoječim pa reče, da se res izplača za bore dinar videti tolikšno čudo.
Zdaj so začeli Jureku kar deževati dinarji v naročje. Seveda je prefriganec spuščal v šotor vedno samo po eno osebo naenkrat. Ker pa je vsakdo mislil kakor župan, je imel Jurek ves dan dovolj obiskovalcev, zvečer je pa potem prešteval svetle dinarčke in se zadovoljno smejal v pest.
llll'l'llllllllilillllllllilMIIIIIM'l'llllilliirSlIIIIIIII'l'Hllllllil'llllllll'lillllllllirilll
Za revčke!
V Kodanju (Kopenhagen), glavrcm mestu Danske, jako skrbe za siromx.ne otroke. V ta namen določijo poseben »nabiralni dan«. Odrastla mladina tedaj po ulicah sama nabira prostovoljne prispevke za mlajše revne tovariše. Na sliki vidimo mladenko v slikoviti grenlandski narodni noši, ko na ulici iz rok malega dobrotnika sprejema dar za — male revčke.
Kaj pripoveduje Kurent?
...............................................................................................................................................‘"milili" ....................................................................»................„„im
Danilo Gorinšek:
Sam se |e ukanil
Kmet je prodal isto kravo dvema kupcema hkratu in je od vsakega prejel kupnino. Ko je uvidel, da bo moral na vsak način enemu kupcu vrniti denar, ni vedel, kako bi se izmazal. Rad bi bil obdržal ves denar, a kupcu se tudi ni hotel nobenemu zameriti. Končno se zateče k sosedu, ki je veljal za najbolj pretkanega na vasi, in ga poprosi za svet. Ta mu pravi: »če daš kravo meni, ti bom povedal, kaj moraš ukreniti!« Obtoženi kmet se začudi: »Kako naj ti dam kravo, če sem jo že drugemu dolžan, ki mi jo je plačal!«
Prebrisani sosed pa je vztrajal. Ko je kmetu zatrdil, da bo njegov nasvet res pomagal, mu je ta obljubil kravo. Sosed mu pravi: »Ko te bodo tožili in na sodišču izpraševali radi krave, nikomur ne odgovarjaj, temveč mu zažvižgaj v obraz!« —
Kmet je moral na sodišče. Sodnik ga vpraša: »Ali si res obema kmetoma prodal isto kravo?« Kmet pomolči in nato zažvižga sodniku v obraz. Sodnik se je začudil. Izpraševati začno kmeta tudi drugi gospodje, toda on na vse samo požvižgava. Tedaj reče sodnik tožiteljema: »Saj vidita, da se mu je zmešalo. Kar pustita mu kravo in denar, ko je itak velik revež!«
Obtoženi kmet zopet zažvižga. Videli
so, da je neumen, in so odšli domov. Kmet pa je obdržal kravo in dvojno kupno ceno zanjo.
Kmalu za tem se zglasi pri njem premeteni sosed, ki mu je pomagal, da je dobil pravdo. Vstopil je v izbo in je zahteval obljubljeno kravo.
Kmet se je zasmejal. Stopil je pred soseda in mu — zažvižgal v obraz. Zdaj je sosed spoznal, da je sam sebe ukanil, ko je dal kmetu tako zapeljiv nasvet. Jezno je odšel, kmet pa se je zasmejal in si veselo zažvižgal.
S. O. Likaš
Bor
Svjatoslav:
Čevljarček z zvezdami
Petrlnček je zastrmel po beli cesti čez klanec in zazdelo se mu je, da mora biti povsod lepše kot v Grapi. Tako tesno je med temi hribi, da še harmonika če poje kot bi bilo treba.
»Pogledal bom,« se je odločil, »če bom našel kje tak svet, kjer je boljše kot pri nas, pridem, povem in pojdemo tja.«
»Dobro,« so prikimali vaščani, čeprav jim je šlo na smeh. Zemlja je pač tako urejena, da ima vsak človek svoj košček. Nič se ne more izpremeniti. Petrinček pa govori kot bi bil brljav Jp mu ni zamere.
»Radoveden sem tudi, kam so šle zvezde, ko so tako nenadoma izginile. Zdaj so hudi časi, stiska biča svet, nemara je tudi v nebesih nastalo pomanjkanje, pa so jih odslovili, da ne bi zmanjkalo kruha. Kaj so hotele, umaknile so se, zdaj pa hodijo nekje med nebom in zemljo kot ostali brezposelni.«
Vaščani so ga poslušali, a niso vedeli, ali bi mu pritrdili ali ne.
čevljarček se je odpravil na pot. Nikogar ni imel, da bi mu bilo slovo od doma pretežko. Sploh, si je rekel, saj pridem mogoče še nazaj. Zatrdno ni vedel, Bog ve, kaj vse se ga lahko loti na potu, da si bo premislil. Ali se pa celo ne bo mogel več vrniti.
Pogumno je vzel torbo, oprtal harmoniko in odšel v svet.
»Vsa zemlja je grofova, le ceste so moje,« si je dejal. »Držal se bom cest,
tam so doma velike novice in velike stvari. Mogoče srečam kje tudi zvezde, revice so, gotovo pojdejo poveliki cesti.«
Vso zemljo so takrat vzeli v zakup grofje. Bili so bogati, imeli so gradove in biriče. Biriče so pošiljali na polja in ceste, da bi se ljudje ne motili in bi hodili, koder je treba in kot ukazujejo grofovske in božje postave.
Taki biriči so srečali Petrinčka, ko je komaj zapustil domačo vas. Pisano so ga pogledali, češ, kaj bi tak godec na cesti, razkoračili so se pred njim in ga vprašali:
»čegav si?«
»Moj Bog!« se je začudil čevljarček, »čegav naj bi bil? Svoj pa božji sem, čegav še?«
»Pa grofov!« so dokončali biriči. .
»Naj bo!« je privolil čevljarček že zaradi ljubega miru.
»Pa odkod si?« so hoteli še vedeti.
Petrinček jim je prijazno razložil:
»Tam za hribom je vas, Grapa ji pravijo. Sedem hiš ima in zadnja prav pod klancem je moja. čevljar sem, kličejo me za Petrinčka.«
Biriči so se natihoma nekaj menili med seboj, nato so mu ukazali:
»Pojdi z nami!«
»Bog je povsod,« si je mislil čevljarček, »čemu bi se bal? Stiska je že tako in tako velika, kaj hujšega se mi ne more zgoditi.«
šli so čez polja, čez hribe, navkreber in navzdol, ceste so dandanes hudo razdrapane, da lahko človek mimogrede zaide, no, pa biriči so dobro vedeli za pot, debelo uro hoda daleč je stal grad
in v njem je živel njih gospodar grof Bogataj.
Najprej so stopili k valptu. Valpet se je začudil, odkod so pripeljali čevljarčka,* ko jih ni več na svetu. Saj obutev izdela va j o itak v tovarnah. Pa je šel pravit o tem grofu in tudi grof se je začudil. Zmajal je z glavo in ukazal, naj pripeljejo čevljarčka predenj.
»Odkod pa si?« ga je vprašal.
»Ni daleč,« je pripovedoval Petrinček. »Stiska je prišla k nam pa smo postali lačni, nekaterim je zmanjkalo kruha, meni tudi. Napotil sem se po svetu in zdaj sem tu, milostni gospod.«
»Pa znaš res delati čevlje?«
»O tisto pa!« se je vzradostil Petrinček.« Kakršne hočete, take vam napravim, če so vam všeč gosposki, ki škrip-Ijejo ali pa taki za trpež, vse vam napravim, tako močne, da jih še kamni ne oderejo. Nobenih otiskov vam ne bodo prizadejali, hodili boste kot po mahu. Ali pa če hočete čudežne škornje, ki vas bodo nesli po svetu, koder vas bo volja.«
»Dobro,« ga je prekinil grof in se zasmejal,« pa mi naredi take škornje! Bom videl, če so ti tudi roke tako urne kot jezik!«
»Kosmata kapa, kaj bi jih ne napravil!« je vzkliknil Petrinček.
Pa grof je zamahnil z roko in Petrinček je moral oditi. Odpeljali so ga v kuhinjo, nasitili ga in napojili, potem so mu pa hlapci in dekle nanesli škor- . njev in čevljev, da bi jih jim zakrpal. Vsakdo je rekel, da se mu mudi, naj torej hiti.
(Dalje prihodnjič.)
Meiulgcelt
Med metuljčke smo metuljčka deli, da bi skup'ij bili vsi veseli sonca, zdravja in teh mladih dni, ki žare nam s lic in is oči.
...................................'i,,,,,,................................................................lili....................................................................................................................mn»"1
Peter Skok:
Marijana željeznova-Kokalj :
Kadar mama poje...
Kadar mama poje iz vse duše svoje, jo poslušajo cvetice, zbirajo se drobne ptice, da bi pesmice se naučile, ki so naši mami v duši vzklile.
IW'l'iill
Marijana željeznova-Kokalj :
Deček in kresnica
Deček:	Slišiš, kresnica,
lučka ponočna, lučka poskočna, kje je resnica? Kresnica: Kje je resnica?
V tvojem je srčku, v blagem tem vrčku tli kot kresnica.
Iiii'l'iill
Mirko Kragelj :
Pikapolončica
Pikapolončica, nežna balončica,
kdo te ustvaril tako je lepo?
Rdeča ti srajčica črno je pikčasta,
nožice drabcene, živo okó.
Kako je Janezek tejel za smrtjo
Nekoč sem slišal od maše grede, kako se pogovarjata Štefan in moj oče o prerokovanju. Oče seveda ni bil vešč teh umetnij, poslušal pa je rad govorjenje o njih. Tudi Štefana je napeljal, da je začel praviti o svojem znanju, ki mu pa oče ni nič kaj zaupal, češ:
»Ne bodi no, Štefan, prihodnjost je Bog obdržal zase!«
»Verjemi ali pa ne,« se je razburjal Štefan, »jaz samo toliko vem, da se mi včasih od učenosti že kar meša —«
»Nemara pa res,« se je smehljal oče. »To bi ti že kar verjel.«
Bilo je malo pred Božičem in sem takoj sklenil, da preizkusim Štefanovo modrost, če letim trikrat okrog hiše, hm, to pač ni nič tako težavnega, da ne bi zmogel!
Tudi očetu se ni zdelo to nič posebnega in je zdaj še manj verjel Štefanu, češ:
»Ko bi se ljudem kar takole na lepem razodevale prihodnje reči, ne bi nihče nikoli ostal neveden za prihodnji čas. Malo bi letel okrog hiše, pa bi bilo!«
Zdaj je Štefan povedal, da so pri tem še druge težave. Radovedneža kličejo in begajo razne prikazni, kače sliši sikati, zveri rjoveti in skale pokati, brezna vidi zijati, polno strahot preži nanj. Kakor hitro se da ostrašiti in neha leteti, je njegov trud zastonj. Pa ne samo to! Na vsem lepem se ga loti bolezen, ki je ne preženo nobena zdravila.«
»Verjamem,« se je smejal oče, »saj prej ali slej moramo itak vsi umreti!«
»Kar prepričaj se sam!« je grozeče svetoval Štefan, toda oče mu je samo smehljaje voščil vesele praznike, češ:
»Smrt bo že sama prišla! Kaj jo bom hodil klicat!«
Ko se pred svetim dnem popoldne oglasi zvon in se družina uvrsti za obhod »okrog ogla«, pregovorim pastirja, da je mesto mene nosil križ, jaz pa se potihoma izmuznem in čakam. Brž ko domači po vrtu odidejo proti kozolcu, se odločno prekrižam in se spustim v tek, najsi so se mi še tako tresle noge v kolenih. Ne da bi se kam ozrl, letim okrog hiše, da se kar praši zmrzli sneg
pod menoj. Bolj ko dirjam, bolj me je groza. Cepetanje lastnega koraka me plaši in se mi zdi, da leti cel roj pošasti za menoj. \
»O, to so pošasti, ki je o njih pravil Štefan!« me obide strah, čeprav pritiska mraz, da vse škriplje, me le kuha taka vročina, da mi lije znoj z obraza kakor sredi najbolj vročega poletja. Klici se ponavljajo, vedno več jih je, vedno bolj jezni so, o joj, le kaj bo to!
»Nak, nak, samo umreti še ne!« se upirajo moje misli, a hiša, ta naša skromna hiša je danes tako silovito dolga, moje noge pa od trenutka do trenutka bolj šibke.
Dirjanj, dirjam, samo še malo, še nekaj korakov, pa bom tretjič pri srednjem oknu!
»Boš slišal ali ne!« me tedaj zgrabi — Oj, to je gotovo hudobna pošast!
»Zdaj je po meni!« se tresem in začnem klicati mater na pomoč, glasovi, ti strašni glasovi pa se zgrnejo okrog mene in oče — me trdo postavi pokonci, češ:
»Kaj je pa bušilo vate, Janezek, da dirjaš kakor prismuknjen? Ali ne veš, da je treba moliti nocoj — na sveti večer?«
Tak res ni pošasti in sem še živ in zdrav? Hvala Bogu! Ves vdan odidem z domačimi v hišo.
»Ali si lovil — smrt?«
Vsi naju z očetom začudeno gledajo, meni pa je tako nerodno, da mi začno solze siliti v oči.
Seveda je bilo kmalu več smeha ko žalosti, ko je oče povedal, kaj me je pognalo v takšen dir. čez leto sem še marsikdaj moral preslišati, kadar se je kam mudilo:
»Lèti kakor takrat, ko si šel gledat Štefanovo smrt!«
Bog mi dal srajčico črno je pikčasto, nožice drobcene, živo okó.
K tebi pošilja me in mi naročil je, da te pozdravim, oj dete ljubo...
Bodi zahvaljena, pikapolončica!
še ti pozdravi od mene Boga!----------
Z roke zletela je, v raj odhitela je, dete sred polja za njo se smehlja... iiii'imil
Marij ana želj eznova-Kokalj :
Sirah
»Mama, strah,
glej, se giblje
prav pod hruško, tam!«
»Sinček, nisi sam!
Veter ziblje v senci — grah!« iPimii
Dva kužka
Zakaj Ifubäm živali
Joj, če bi vse napisala kar sem doživela v družbi živalic, bi bila dolga štorija, čeprav sem se še komaj poslovila od mlečnih zob. Naj povem le nekaj primerov.
Očka mi prinese belo, s par črnimi lisami dekorirano — mucko. Mlada je bila, a tako nezaupljiva, da se je 7iisem smela dotakniti. Mama vii da skodelico mleka za to neugnano »zverino«. Ponudim, a ne dotakne se. Čakam, prigovarjam — zastonj. Lačna je, sem si mislila, pa ni bilo res. Nezaupljiva je bila, ker je bila pri ljudeh, ki nimajo ljubezni do živali, kar sem šele pozneje zvedela. Nisem odnehala. Sukala sem se okoli nje, dokler se ni privadila mojega rahlega glajenja po Vežnem kožuščku. Tekom enega tedna se me je tako privadila, da je hodila za mano kot da sva neločljivi. Če sem sedela pri mizi, mi je skočila v naročje, če sem stala, se mi je sukala okrog nog. Da, celo na postelji je hotela biti pri meni! Tako rada ine je imela kakor mati svojega otroka. Kako ne bi človek ljubil take živalice. Vsako izkazano dobroto mi je hotela vrniti.
V	dar dobim malega petelinčka. »To je turški petelinček«, mi je razlagal gospod, ki mi ga je podaril. Neugnan je bil ta hajduček. Ali res? Kaj še! Kakor se me je bal od začetka, toliko bolj me je vzljubil po par tednih. Na klic »Piki« mi je priletel na ramo. Joj, kako sem ga rada imela, a on mene!
»Didi« mu je ime; mojemu zajčku namreč. Vedno mi je za petami. Če je lačen ali žejen, se vzpne po meni ih prosi ka-■ ker-psiček. Po jedi jo'ubère kakor vihra po sobi ali po dvorišču. Tujih ljudi se , ogiblje. . Ne zaupa jim. V mojem naročju se čuti srečnega. Kako bi človek ne imel rad take hvaležne živalice. Pri sosedu imajo psa volčjaka. O, kako je bistroumen! Vse, kar spada k hiši je pod njegovim varstvom. Bog varuj, da bi kdo preganjal kokoši ali se jih celo dotaknil. Takoj pokaže zobe. Mene ima zelo rad. Večkrat gre z menoj na izprehod. Tedaj me čuva kakor svojega gospodarja. Njegova zvestoba do gospodarja je' nepopisna.
Zakaj torej ljubimo živali? Koristne so. Dajejo ti živež' in obleko. Pomagajo ti delati, čuvajo te in' te zabavajo. Brez srca je človek, ki trpinči in sovraži- žival.
Povše Rada,
uč. I. r. mest. žen. real. gimn.
...................II......Hlini..
Teia odgovarja
Nagradnih .tekem pri ugankah in nagradnih nalogah se udeležite seveda la-. hko tudi taki, ki ste že kako nagrado prejeli. — Pisma in vse, kar mi pišete, pišite samo po eni strani papirja, druga naj ostane prazna. — Naloga: »Zakaj ljubim živali?« velja še dalje. Pridno mi pišite o tem in povejte, kar čutite sami, ne pa, kar bi vam kdo — narekoval!
Darili, razpisani v zadnji številki »Glasa«, prejmeta:
Lovec Lado, dijak III. r. real. gimn. (papigico) in Povše Rada, uč. I. mestne ž. real. gimn. (par zajčkov »Alaska«), oba v Ljubljani.
Oba naj pošljeta natančne naslove, da ju lahko obvestim, kdaj in kje lahko prevzameta živalice.
V	kratkem bodo objavljene v listu nove nagrade, lepe, plemenite živalice. Opozorite na to tudi svoje prijatelje.
Darovateljem se zahvaljuje, obdaro-vancem želi mnogo zabave, novim tekmovalcem obilo uspehov
teta Meta.
Besedilo k slikam v prvi šievilki Križanka
V morju se kopalec kopa — v vodi raka morskega opazi, ki zelo previdno k njemu lazi, in uščipniti ga hoče.
Na bregu pa ribič sedi, — in zaspi.
Da kdo mu mreže ne bi ukral, jo ribič je med noge dal.
Tedaj, joj, klic z morja!
(To pa zato, ker ga rak je uščipnil: kopalca zabolelo je in je kriknil.) Nihče ga ni slišal, nihče ga ni rešil.
Tedaj se potaplja, nogo dvigne iz morja, ribič je zapazil ga, namreč raka morskega — in je stopil tja.
Tedaj ribič oba, povleče iz morja.
Kopalca ribič je otel.
Na morje nikdar več ni šel.
Ribič lep imel je plen v rokah, domov ga je nesel in pojedel na moli. Lepo Te pozdravlja Tvoj zvesti čitatelj »Glasa slovenskih otrok«.
Sr d jan Gaza fura,
učenec 1. c klas. gimnazije v Mariboru
Cujie oiroci
1	2	3	4	5
Navpično: 1. ples, 2. vrsta živalstva, 3. mlajše človeško bitje, 4. nevernik, 5. o-brtnik. — V diagonalah : 1,—7. moderen ljubljanski poklic, 5.—6. priljubljena ljubljanska igra. (Pazi na to, da pridejo v črtkane kvadrate soglasniki, v bele samoglasniki!)
llii'l'iiii
ttešiiev „križanke“ v 3 iiev.
Vodoravno: 2. Ig, 4. Aga, 6. Naš, 8. Da, 9. Aragona, 13. Ikona, 14. Bojar, 16. Dok, 17. Na. — Navpično: 1. Bolgarija, 2. Ina, 4. Ada, 5. Ga, 7. Šaka, 10. Gor, 11. On, 12. Nad, 15. On.
Naše prisrčno prijateljstvo nam je pridobilo novih prijateljic. Kar prečitajte pismo, ki mi ga je pisala teta Marijana:
Draga teta Meta!
Vem, da imaš velik krog prijateljčkov, i zato Ti pošljem, pet ugank, ki jih naj uganejo Tvoji najmlajši sotrudniki. Prilagam \ Ti Lidi pet nagrad v obliki knjige. Knjiga naj postane zvest tovariš naši 'mladini!
. Pozdravlja Tebe in Tvoje prijateljčke teta Marijana,
UGANKE
I.
IIIMIHIII
Manica:
Za bistre glavice
1. 2. 3. 4. 3. — del glave 2. 3. 5. 6. 7. — ptič 3. 8. 6. 2. 6. — grški bog 9. 6. 7. 3.10. — obrtnik 11.12.13. 4. 3. — važno za poljedelca. Ako ste pravilno rešili, dobite v začetnih črkah od zgoraj navzdol in v zadnjih črkah od spodaj navzgor ime slovenskega časnika.
Riba plava čez morje, v njej se vozijo ljudje Riba tudi se kadi, hudega pa ne stori.
II.
Ej, to je učena, prav vse nam pove in vendar nikoli besede ne dé!
III.
Ima dežnik, pa ni sodnik, ima nogo, ne hodi z njo.
Kdo bil bi to?
IV.
Leti železna ptica, brni, pa ni sinica.
Kdo ve, kako se imenuje, ker deco vedno obraduje.
V.
Prečudna vam je to uganka !
Je mama, ki pa ni ciganka, če svojo deco tujcem dà, da časa več za kukanje ima! Kajne, da ste veseli takega pisma! In teta Marijana je priložila za vas tudi pet lepih knjižic z naslovom:
Dušanove uganke
Kar pridno se lotite ugibanja in mi pošljite rešitve tako, da jih dobim najkasneje do petka 21. junija. Blagi teti Marijani, požrtvovalni prijateljici naše mladine, pa se za njeno naklonjenost v vašem in svojem imenu prav toplo zahvaljuje	teta Meta.
Pravljica
Je živel deček in mu je bilo ime švrk. Hodil je lepo v šolo, imel pa je grdo navado, da je prepisoval naloge od nadarjenih tovarišev. Kakor hitro je potlej gospod učitelj spet prinesel zvezke in je švrka le malo pogledal, se je v dečku zganila vest in je začel zatrjevati:
»čisto sam se napisal nalogo. Nikamor se nisem nič ozrl križem kražem in lahko mi verjamete, da nič ne lažem, gospod učitelj.«
Gospod učitelj se je sočutno nasmehnil in posvaril švrka:
»Kar v svoj zvezek poglej, pa boš videl, kaj je tvoja lastnina in kaj je zrastlo na tujem zelniku!
Sicer pa je lepo, da si še toliko pošten in se takega dejanja vsaj zdaj sramuješ. Zato si v bodoče zapomni, da človek povsod le toliko velja, kolikor res zna! Nikar torej pri nalogah ne švigaj z očmi križem kražem in ne laži potlej, da si sam iznašel, kar si prepisal drugod!«
švrk je zardel in molče povesil glavo, gospod učitelj pa je še povedal otrokom:
»Zapomnite si, dragi moji tole! Kdor vpije: ,Ne lažem, ne lažem!“ ta ni nikoli posebno velik prijatelj resnice. Tako obrambo narekuje slaba vest. Kdor namreč res govori resnico, ne bo nikdar posebej zatrjeval, da ne laže, ker mu tega sploh — ni treba.«
Tole pravljico je svojim malim povedala
teta Meta.