INDUSTRIJSKO M0NTA2N0 PODJETJE-LJUBLJANA 30LET Industrijsko moniaino podjetje LjubJjanajes5,700 zaposlenimi inpredvidenim celotnim prihodkom v višini 2.768 milijonov dinarjev prav gotovo gigant med ju-goslovanskiml organizaci-jami zdruienega dela, ki se ukvarjajo z montažo notra-njih instalacij in z industrlj-skirfil procesi za proizvod-njo investicijske opreme. Tako lahko danes IMP prev-zame izgradnjo kompiek-snih objektov po principih in2eniringa s pomembnim deležem lastne industrijske opreme. Oela prevzemajo po vseh večjih gradbiščih v Jugoslaviji, med drugim na Jedrski eleklrarnl v Krškem, rta trasi slovenskega plino-voda, na cementarni v An-hovem, posebno Dozornost pa posvečajo tudi sodelo-vanju in delu v državah v razvoju. Tako je njlhov de-lež med prolzvajalcf grad-benlh instalacij pri oprem-j,ljanju velikih objektov že 80 procenien, medtem ko na manjših gradbiščih ne pre-sega 50 odstotkov- IMP Ljubfjana se ukvarja v gfavnem z montažo notra-njih gradbenih instalacij med katere priStevamo in-stalacije za ogrevanje, vo-dovod. klimatske, ventila-cfjske in prezračevalne na-prave. elektroinstalacije Sibkega in jakega toka ter montažo dvigal in tran-sportnih naprav. Pri tem uporabljajo predvsem opremo in instalacijo izde-lane v lastnih tovarnah elek-tronaprav, regulacijskih ar-matur in aparatov, klima na-prav. prezračevalne tehni-ke, kmetijske. gradbene in druge strojne opreme. osebnih in tovornih dvigal ter sive in modularne litine. Predmet poslovanja pa se-ga tudi na področje projek-tiranja in zastopniške dfe-javnosti. kot zžčetne oblike poslovno tehničnega sode-lovanja s tujimi lirrriami in posebne oblike vključeva-nja v mednarodno delitev dela. Tako izgleda IMP danes, kako je bilo pred 30 leti pa nam prikaiejo naslednji po-datki- Industrijsko montaž-no podjetje Ljubljanaje bito ustanovljeno z odločbo Okrajnega Ijudskega odbo-ra Kranj 13. februarja 1947 leta pod imenom Montaino podjetje Toplovod s sede-žem v Kranju. še istega leta je bil z odločbo vlade Ljud-ske republike Slovenije se-dež prestavljen v Ljubljano. podjetje pa je dobilo status republiškega podjetja. Podjetje se je začelo izre-dno hitro razvijati predvsem v dveh smereh. Glavno de-javnost je, kot še danes, predstavljala montaža no-tranjih instalacij. zaradi neustreznih domačih zmogljivosti in hitrega te-hnološkega razvoja pa so začeli osvajati ludi indu-strijske procese za proi-zvodnjo industrijske opre-me. Tako hiter razvoj je bit mogoč samo na temelju izredno hitre rasti osnovne dejavnosti z lastnimi razvoj-nimi napori in intenzivnega integracijskega procesa, ki je k celokupnemu razvoju prispeval okoli 20 odstot-kov. Integracijski proces seje zafiel že leta 1963, ko sta se združili podjetjiToplovod in Eteklrosignal. Takrat zasle-dimo prvič tudi ime IMP. Vse ostale oblike integraci- je so imele značaj izvajanja sanacijskih postopkov phk-Ijučenih organizacij zdru-ženega dela. S tem je bil dan tudi prispevek širšemu družbenemu razvoju z od-pravo žariŠČ slabega go-spodarjenja in možnih iz-gub. po drugi strani pa možnost hitrejšega osvaja-nja novih proizvodnih pro-gramov. Z integracijami se je \MP razširil tudi na nera-zvita področja, tako da so danes tozdi IMP lokacijsko porazdeljeni v 13 obfiinah v Sloveniji. Za čas v katerem živimo je značilen tzreden prodor te-hnologije. Temu pri IMP stalno sledijo. Tehnološka Ob ustanovitvf leta 1947Jebf(o 76zaposle-nlh, danes pa jih je že 5700. Na zaČetku so Imeli 14 učencev v go-spodarstvu, v letoš-n|em letu pa jlh imajo 870. Od vseh zaposle-nlh jih je samo še 10% brez kakršnekofl kvali-fikadje. Celotnl prihodek Je leta 1947 znašal 552,000 dinarjev, tetos pa ga pradvldevajo v vl-ilnf 2,7 milijarde. Inve-stirall so predvsem z fastnlmi sredstvf, saj zna$a danajnjl deiež tujlh dolgoročnih virov komaj 5%. žartšča razvoja so predv-sem industrializacija mon-tažnega procesa, tako da vse bolj opušfiajo obrtniški način izvajanja del na grad-biŠČih in ga zamenjujejo z montažo že v delavnict iz-delanih etementov in sklo-pov Seveda pa siedijo tudi te-hnološkemu razvoju na vseh ostalih, za njih zanimi-vih področjih. zato dajejo v zadnjem času velik pouda-rek pospeševanju izumi-teljstva in kvaliteti dela. Z --azvojem tehnologije in celotne delovne organiza-cije je potekai tudi razvoj samoupravljanja. Njihov kolekliv je bil eden prvih, ki je oblikoval delavski svet že leta 1950. Enoten je bil do leta 1960, ko je bil star me-hanizem samoupravnega odločanja zaradi hitrega ra-zvoja proizvajalnih sil prežf-vet in ko so začele nastajati manjše organizacijske in poslovne enote s samostoj-nimi samoupravnimi orga* ni. Danes imajo vsi tozdi in DosleJ so Imeli 19 sklicev se] delavskega sveta podjetja, kl je Imel 166 sej. Samo v tem organu je dosedaj odločalo preko 800 de-lavcev IMP. Ob upošte-vanju zelo igodnje de-centralizaclje samou-pravnlh organov je v delavskih svetihtozdov sodelovalo okrog 2000 delavcev, če pa priite-jemo še ostale samou-pravne organe pa pre-ko 5.000. skupne službe močno ra-zvite oblike neposrednega samoupravljanja. tako da so preko delegacij in dele-gatskih razmerijvključenev razreševanje širše družbe-ne problematike. Hitremu razvoju so sledi-)e tutii organizacijske spre-membe Od začetka, ko je imel kolektivznačaj podjet-ja, pa do danes, ko je v IMP 17 tozdov in delovna skup-nost skupnih siužb, so preš-li več organizacijskih oblik. Od sredine leta 1976 pa po-tekajo priprave oziroma pri-lagajanje določilom zakona o zdmženem delu. Po izvr-šenih javnih razpravah v za-tetku letošnjega teta so bili na zborih delavcev sprejeti sklepi o oblikovanju novih temeljnih organizacij zdru- ženega dela in samouprav-ni reorganizaciji organiza-cije združenega dela IMP v sestavijeno organizacijo, v katero bo združenih 7 ozd z Hitro gospodarsko rast [fustrira tudi ude-ležba zaposlenih v JMP Ljubljana v skupnem šleviiu zaposlenlh v de-javnosti montaže no-tranjih gradbenih Insta-lacij, ki je porastla od 10,32% v letu 1970 na 12,47 vlatui 974 vskup-nih jugoslovanskih ra-zmerah; ozlroma od 52,05% v lotu 1970 na 52,02 v letu 1974 v Slo-venlji. interno banko in delovnimi skupnostmi skupnih služb na ravni sozda. Lani so podpisali tudi sa-moupravni sporazum o te-metjih srednjeročnega pla-na v katerem predvidevajo, da bo konec srednjeročne-ga obdobja znašal celotni prihodek 4 milijarde dinar-jev, dohodek 1,6 milijarde dinar/ev, Število zaposfenfh se bo povečalo na 7200. šte-vilo učencev v gospodar-stvu na 950, skupne investi-cije pa na 1,3 miiijarde di-narjev. 2e ti podalki nam povedo, da bo Industrijsko rnontažno podjetje Ljublja-na, če bo izpolnilo sprejeti srednjeročni program, še dolgo največja organizacija združenega dela svoje stro-ke v Jugosiaviji.