Sploini vestnik. Javna tnorala — konfiscirana! V De- veti deželi izhaja učiteljsko glasilo, ki je hotelo v 10. letošnji številki objaviti v uvodniku nekaj umestnih in nujno potrebnih besed in pripomb o javni morali. Toda strogi gospod cenzor je tiste umestne in nujno potrebne besede in pripombe o javni morali energično prečrtal z rdečim svinčnikom, hoteč nemara s tem nazorno pokazati, kako bi moralo biti v Deveti deželi vse belo — čisto, kar pa dandanes žalibog ni! — Vzlic temu se pa utegne v kratkem času zgoditi, da pride v Deveto deželo nekonfiscirana beseda o konfiscirani javni morali! Le odkrltosrčno! -Slovenec" je z lepimi besedami in poln navdušenja pozdravljal slovensko tržaško mladino, ki je prišla z ogroženega našega ozemlja, z obali sinje Adrije k nam, da nastopi v dobrodelne namene na odru ljubljanskega gledišča v lepi igrici. Pozdravljamo ono mladino, Bki jo je narod z lastnimi žulji in najskromnejšimi sredstvi iztrgal iz žrela laškega potujčevanja inmora naše ljudsko šolstvo podpirati dosedaj s svojim lastnim skupaj z beračenim denarjem. Tako govori -Slovenec" z dne 21. maja 1917. Kdo je tisti činitelj, ki trga iz žrela italijanskega potujčevanja našo milo slovensko mladino tam doli ob Jadranskem morju ter ji vzdržuje šole, kjer se vzgojuje in poučuje v materinem jeziku, pa »Slovenec" ne omenja niti z besedico in se menda namenoma ogiblje imenovati z imenom našo šolsko družbo. Pa ne, da bi se sramoval minulih dni ? Zamislimo se malo v polpretekli čas, v dobo katolišlcih shodov! Obsodili so tu »Družbo sv. Cirila in Metoda", ki varuje slovensko deco potujčevanj.;, napovedali ji neizprosen boj in odrekli vsak vinarček podpore. Preganjali in zatirali so one v svojih vrstah, ki bi se bili še predrznili govoriti v korist in delovati v prospeh naše blagoslovljene šolske diužbe. Siovenčeve besede, ki jih je napisal v pozdiav tržuške mladine, nam dajo veselo upanje, da je nastal preobrat v Slovenčcvih vrstsh. Na delo torej! Široka plan neobdelancga polja leži pred vami in pota so svobodna na levo in desno — na sever in zahod I Učitelji in učiteljlščniki, ki so bili pri pregledovanjih spoznani sposobnim in imajo pravico do enoletnega prostovoljstva, morajo služiti pri skupni vojski ali pri domobranstvu, kamor so pač uvrščeni pri pregledovanju. Kdor želi vsekako služiti kot enoletni prostovoljec pri domobranstvu, mora za to prositi pred nastopon. črnovojniške službe. Po deniobilizaciji se vsi preneste k domobranstvu. Izpltl učlteljev-vojakov. C. kr. domobransko ministrstvo je odredilo, da se sme učiteljem, ki služijo pri vojakih v zaledju, radi naprave učiteljske skušnje dovoljevati osemdnevni dopust, če prosijo zanj pri svojem predstojništvu. Vse tovariše in tovarišice, ki so uporabljali in razpečavali mojo brošurico .Sušenje v gospodinjstvu", prosim, da se obrnejo letos za brošurico na mojega očeta Alojzija Račiča, nadučitelja v p. v Ljubljani, Grubarjevo nabrežje 18. Prosim tudi, da pošljejo vse zastanke na ta naslov. Priporočajte knjižico ljudem, kiimajovrtove. Božo Račič, Šabac - Srbija. Vse šole, ki žele lepih predlog po iz- virnih jugoslovanskih vezeninah, naj se obr- nejo na tvrdko Rado Bačič v Osijeku I. Tam dobite serijo razglednic za 2 K. Druge motive po vezeninah v zlatu in srebru pa preskrbim učiteljem risanja in obrtnim šo- lam sam v fotografijah ln skicah. Kdor se zanima, naj se obrne na podpisanca Božo Račič, k. u. k. Et. Post Šabac S<-bija. V vseučiliščnl profesor dr. Matija Murko v Lipskem je obravnaval v svojem nastopnem govoru o .slovanski filologiji v Nemčiji". Nemški jezik v dalmatinskih srednj'1šolah. »Narodni list" poroča, da je dalmatinski deželni zbor sklenil na svoji seji, da se uvede učenje nemškega jezika že v prvi razred srednjih šol v Dalmaciji. Doslej se je pričelo s tem poukom šele v četrtem razredu. Interniranci. Cesar je odredil, da se splošno pregleda in preišče vzroke, zakaj da so posamezne osebe internirane oziroma koniinirane in da naj se pri tem postopa kar najbolj liberalno. Čeprav je bilo svoječasno vsled razmer neizogibno, da so se odredila kon.iniranja in interniranja na podlagi sumljivih momentov, odslej take indicije ne bodo več tvorile podlage za take odredbe. Interniranja bodo ostala v veljavi le še v posebno izrednih slučajih, če v resnici ni nobenih drugih sredstev, ki bi mogla preprečiti ogroženje koristi vojnega vodstva. Vsled te cesarjeve odredbe je bilo 79% internirancev izpuščenih; večina teh bo, ker so doma iz vojnih ozemelj in nepremožni, deležna podpore, ki jo dobivajo begunci. V približno 20% slučajev se je interniranje izpremenilo v konfiniranje. Interniranih bo ostalo v bodoče le še prav malo naših ljudi.