XVI. letnik.
V Gorici, 1<>. aprila 1908.
16. številka.
sl o v' en sKo -Ji udatvo ha‘ ft;
 < M '
*■*“ 2£T*'—-
Vstajenje.
nKrialns je vstal 14 To spoznanje je usposobilo Odrešei ikove učence za apo-stole vesoljnega sveta. Ko je bil njih učitelj križan in je v grobu ležal, se je majala njih vera, njih npanje je omahovalo — a ko so ga zopet videli od mrtvih vstalega, živega, poveličanega, so šele prav umeli pomen njegovegazveličalnega dela in tudi nalogo, ki čaka njih same. Na Binkošti slednjič bo bili napolnjeni „z močjo o zgoraj1*, s Sretim Duhom, ki je apostolom in vsem vernikom počelo razsvetljenja in življenja. To življenje v Svetem Duhu jim je bilo obetano in poslano od Jezuaa, ki je bil med lem v nebesa^šel. Apostoli so razločno občutili in spoznali svoje hipno prerojenje v Svetem Duhu, zato so tudi tako samozavestno pričali o njem. Kdor pa drugim življenje daje, ta ni mrtev. Tako 83 torej Binkošti odličen dokaz za resničnost Velike noči. Prihod in delo Svetega Duha irpričuje vstajenje učlovečenega Siuj» Božjega.
Zveličalne dobrote od mrtvih Vstalega so se morale raztrositi po vsem svetu : vsi ljudje, ki imajo dobro voljo, naj jih bodo deležni I Apostoli so izbrani po božji previdnosti, da neso blsgovest in blagodat odrešenja med vso narode. To se zgodi. Kakor neukrotljiv ogenj se širi Kristusov nauk od meBta do mesta, od naroda do naroda po vsem dostopnem sveta.
Lice pagamkega sveta je bilo podobno z ledom pokriti pustinji. A glej I
V	topli loči krščanske vere se taja led in na prekopnih mestih, ki ae naglo množe in rasto, poganja sveže zelenje upanja in bujno cvetje krščanske ljubezni v vencu drugih kreposti. „Pcdiji svojega Daha in prestvarjeni bodo, in prenoviš lice zemlji 1“ Tako ^e jo zgodilo! Duh Kristusov je prestvaril uajprvo notranjost človtških scc in polagoma tudi prenovil vnanje lice človeške družbe.
A Kristus živi tako danes in bo živel na veke: „smrt mu več ne bo go-spodovala“. In Kristns, ki živi, je kralj veličastva. Njegovo božje kraljestvo je v dušah, je v katoliški cerkvi, je v vsem dobrem človeštvo. Kraljestvo božje je dar, je milost, ki jo prejemamo od zgoraj, a zahteva od naše strani sodelovanja z vsemi našimi močmi. „On ki te je ustvaril brez tebe, noče te zveličati brez tebeu. (S. Avgušt.) Koliko uupora že treba, da popolnoma ustvarimo kraljestvo božje, kraljestvo milosti v lastnem srcu ! A vse najboljše može in žene kliče v svojo Blnžbo vidno kraljestvo zmsgujočega Kralja vekov. To kraljestvo zbira v svoje vrste vse dobre na zemlji, vse, ki spoznavajo Zmagovalca nad smrtjo za svojega Gospoda! Ni je slavnejše, ni je ve-kotrajnejše zastave od bele velikonočne zastave Kristove! Borba pod to zastavo je najčastnejša borba, izdajstvo te za- ; stave je najsramotnelše izdajstvo, ker je i izdajstvo nad Bamim božjim Veličastvom I
Vslika noč naj nam daje poguma : v boju za kraljestvo od mrtvih Vstalega I ; Pogled na milione najslavnejših vojšča- j kov v tej dvatisočletni borbi naj nas iz- j podboja k požrtvovalnosti I Razne oblike, razni načini, v katerih se je doslej vriil
raznovrstni boj kraljestva božjega na zemlji, naj nam bodo v pouk, kako imamo Bvoj boj peljati do zmage za Kristusa nad vsemi njegovimi sovražniki I
Državni zbor.
Naš poslaneo Fon na delu.
Poslanec Fon je stavil v seji državnega zbora dne 9. aprila na naučnega ministra interpelacijo, v kateri zahteva, naj bi se naši dijaki pri maturi izpraševali v materinščini in ne v nemščini, kakor doslej. Interpelacija se glasi:
„Goriška gimnazija in reaika sta čudna izjema avstrijskega srednjega šolstva. Nemci na Goriikem niso prebivalstvo in tudi nimajo mnogo šolskih otrok, vendar je na vBeh srednjih šolah nemščina učni jezik za večinoma slovenske in italijanske učence. Le krščanski naul^ se v nižjih dveh razredih poučuje v slovenskem in italijanskem jeziko. Posledica te nezdrave pedagogike so dijaški nemiri in neredi, učni nevspehi in pritožbo roditeljev. Sedaj pa pride še nov udarec nančne uprave. Doslej sta bili slovenščina in itslijauščina ravnopravna predmeta za maturo. Nova navodila za maturo pa popolnoma izključujejo oba deželna jezika pri zrelostnih izpitih. To se mora še o pravem času popraviti, in sicer tako, da za Blovenske in italijanske nčence odpade izpit iz nemščine ter se nadomesti z izpitom iz materinščine. Z% to »prašajo podpisani naučnega ministra:
1.	Ksko opraviči določbo, d8 sta na Goriškem izključeua oba deželna jezika kot predmeta pri maturi? 2. Ali boče gospod minister takoj potrebno ukreniti, da že pri bodoči maturi na goriških srednjih šolah materinščina velja kot izpraševalni predmet namesto nemščine."
Za krčma rj e na deželi.
Nsša dva poslanca, dr. Gregorčič in Fon sta v državnozborski seji dne 9. aprila stavila predlog, ki je po-sebno važen za gostilničarje po vaseb. Predlcg meri na to, da se oprosti užit-ninskega davka ono vino, ki ga rubi gostilničar za se in za svojo drnžino ter delavce. Predlrg pravi med drugimi:
Zasebnik redno ne plačuje užit-umskega davka na vino, ki se spije v lastni hiši. Gostilničar pa mora plačati užitninski davek za vino, dasi ga sam pridela, uživati mora torej dražje vino kakor negostilničar. Ratloček med gostilničarjem in negostilničarjem je tim večji, čim večjo ima rodbino in čim več delavcev. V marsikaterih krajih dobi kmečki delavec eden liter .do l*/4 litra vina na dan. To kaže jasno, za koliko je oškodovan gostilničar. Mnogokrat se pripeti, da gostilničarji posestniki zapro gostilno, ko imajo delavce, da jim lahko dajo užitnine prosto, toraj ceneno vino. Od zaprtih goBliln pa nimajo koristi ne država, ne dežela in ne občina. Podpi-pisani predlagajo: Visoka zbornica skleni: Vlada se poziva, da predloži nemudoma zakonski načrt, po katerem bodi užit-ninskega davka prosto ono vino, ki ga rabijo zase, za svojo rodbino in za delivce. V formalnem oziru se predlaga naj se nakaže predlog brez prvega či-tanja davčnemu odseku. Slede podpisi.
Vojaški novinci.
Dne 7. aprila državni zbor je sklenil novi zakon o zvišanja števila vojaških novincev. Vsega skupaj bo leto s treba več približno 4740 mož, od katerih odpade na Slovence okrog 200 mož več ko doslej. Ker je bil ta predlog sprejet, bo vlada odpravila zadmi dre vojaški vaji pri deželni brambi. Rezervisti 11. in 11. leta ne bodo več delali vojaških vaj.
Novo delavsko ministerBtvo je bilo sklenjeno po dolgi debati v petkovi seji drž. zbora. Posl. Korošec je predlagal naj se odstavi profesor Wahrmund, ki je žtlil krščanstvo na inomoški univerzi. Prihodnja seja dr. zbora bo 30. aprila.
Naši kmečki poslanci za zavarovanje malega kmeta.
K>?r vlada hoče vpeljati le zavaro* vanje tovarniških in poljedelskih delavcev izključiti pa od zavarovanja raalegit kmcčcega posestnika, so poslanci z združeni v „Kmečki zveii*, ned njimi oba našagoriška poslanca, sklenili sledečo resolucijo na vlado:
„Z ozirom na splošno in pravično željo kmečkega in obrtniškega prebivalstva, da se zavarovanje za starost in onemoglost razširi za vse delavske krogs, zahteva agrarna zveza državnih poslan-cov, da so zavarujejo ne le tovarniški delavci in kmečki pes i, ampak tudi samostojni kmetje in rokodelci. Agrarna zveza poživlja vlado, da ne predloži polovičarskega načrta, marveč skrbi, da so dobrote starostnega zavarovanja deležni vsi revnejši delavski stanovi.
Ako vlada torej doslej ni mislila na tako splošno Ijndsko zavarovanje, ali če so morda velike težave in zavarovalnc-tehniški pomisleki proti skupnemu zavarovanju vseh delavskih stanov v enem zakonn, potem pa zahteva agrarna zveza, da vlada obenem z načrtom starostnega zavarovanja za tovarniške in poljedelske delavce predloži tudi načrt za tako zavarovanje kmečkega in rokodelskega stanu.
S tem pa kmečka zveza tudi odločno zavrača očitanje, češ, da hočeone-mogočiti delavsko zavarovanje. Agrarna zveza mora zahtevati „iunctim* med obema načrtoma zakonov".
Vinogradniški odsek.
—	Vinogradniški odsek državnega zbora na Dunaju je imel dne 31. marca t. I. celodnevno sejo, v kateri se je razpravljalo in sklepalo o mnogih predlogih, katere so stavili razni poslanci v avrha pospeševanja vinogradništva v Avstriji. Seje se je udeležil tudi poljedelski minister dr. Ebenhoch. Več članov odseka je ostro grajalo, da se je v proračunu za leto 1908 tako malo mislijo na po speševanje in podporo vinogradništva. Minister dr. Ebenbocb je priznal upravičenost želja vinogradniških krogov in je izjavil, da je zahteval od finančnega ministra, naj se v ta namen upostavi v proračun mnogo višja vsota, toda ou ne ve, če bo za letos finančnemu ministru že to moroče ; vsekako pa bo zahteval za bodoče leto izdatnih svot. Po doigem razpravljanju so se konečna sprejela med drugimi tudi naslednje resolucije: Vis. c. kr. vlada se poživlja, naj v slu-
čh,u ako ne bi za leto 1908 ustavljeni kredit za brezobrestna posojila za pre-novljenje po trtni nši uničenih vinogradov zadostoval, iz preostankov proračuna da svote na razpolago, da se za-more vinogradnikom, ki bo po trtni aši prizadeti, pripoznati podpor* v smisla post«v z dne 28. marca 1892, drž. zak. st. 61 in 4. aprila 1902. dr?, zak. št. 136, in dalje da vlada podaljša povračilo obrokov brezobrestnih posojil, ki zapadejo dne 1. januarja 1908, v posameznih utaževanja vrednih slučajih do 1. jan 1910, to je torej za dve leti. Minister je tem željam obljubil svojo podporo. OJsek je dalje zahteval, da ae čimprej nastavi kletarske nadzornike, da Be njih število pomnoži in njih plača iz naravnih vzrokov zboljša. Sedaj določena število nikakor ne more zadostovati. Neumevno je, kako naj bosta na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem dva nadzornika, za vso Primorsko celo en sam nadzornik, in a Nižie-Arstrij^kc dra nadzornika koa svoj težavni nalog'. Ako se hoče dobiti vestnih in veščih moči za ta kočljivi posel, mora se jih v zadostnem števila nastaviti in zadostno plačati. Nadalje pa je bilo razpravljanje o predlogu poslanca dr. Hočevarja in drugov za odpis brezobrestnih posojil, ki j h je dala država vinogradnikom v svrho prsnorljenja po trtni uši uničenih vinogradov v letih od 1894 do 1896 na podit-gi posUv od 28. marca 1892 in 4. aprila 1902. Kar se tiče predloga za odpis do leta 1896 danih državnih posojil, je izjavil dvorni svetnik Portole, da je ministerBtvo proti takemu splošnemu odpisu, in sicer zaradi težav, ker so vsa posojila dana na podlagi ob enem od dežel izdanih listip, dalje, ker bi se protivili temu tudi drugi po uimith ali drugih nezgodth prizadeti stanovi, in slednjič ker imajo dotični vinogradniki že v tem veliko korist, da imajo dano jim posojilo brez obresti vračati v deset h ali petnajstih obrokih po odštetem posojilu. Pri, glasovanju v odseku je bil predlcg dr. Hjčevarja in drugov zli glasovi proti 3 glasom odklonjen ter je s Ura žalibože tudi sploh pokopan. Za naše vinogradnike pa je važna le on% začetkoma navedena resolucija, gla^m katere Be bo v pasameznih slučajih podaljšalo povračilo obrokov od 1. janu-varja 1308 do 1. januvarja 1910, in lete Be naj naši vinogradniki posiužijo.
Politični pregled.
Utrdbe na italijansko-avstrijski meji.
—	Iz Milana se poroča: Italija marljivo gradi obmejne utrdbe. Prva, ki se je letos začela graditi, je na zgor. delu Piave, druga pri Stupici v dolini Nadiže na nizkem odcepku Uatajurja. Ta utrdba bo varovala široko lepo cesto, ki vodi iz Posočja v Videm. Tretja ntrdba se zgradi v Julskih alpah, nedaleč od Uccea v rezijanski dolini. Ta zaporni fort bo kril prehod iz soške doline v Canal del Ferro, da tako onemogoči, da bi se mogla nasprotna armada izogniti utrdbi pri Chiuaaforte, ki varuje severni del Ctnala del Ferro in dolino Racco-lana. Vrhutega se pomnožita garniziji v Vidma in Palmanovi ter ae popravi stara rimska cesta, ki vodi iz Timava v Karn-
Uiaja vtak«etrlek
•b 4. oxl popoldne, ■okopi*! ■« ne vračajo. Befraiikorana piima aa na apre-Imajo.
Cena listu inaia aa celo leto i krone, ■a pol lata I krom. Za aaanj premolile ■a ealo lato a krone, ■a pol leta K 1'60. Za Memtijo je cena Ualu b K, aa druge Jatele iiven Avatrije 6 L
Rokopise aprejema „Harodna Tiskarna" » Gorici, ulica Vet-t urini It. 9.
r-
I i iii i (i in p iiiBiiiln s pr rj črna upravniiilvo, Gorica Scmeniška ulica št. 16. Posamezne številke ae prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti me-atnem vrtu, pri Vaclavu Haumgartl v Korenjski ulici in na Korenjskem bregu (Riva Como) št. 14. po 8 vin.
Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 14 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici.
Tiska »Narodna Tiskarna" (odgov. L. Lutežič) t Gorici.
skih alpah t ziljsko dolio, tako da ne bodo po njej mogli prevžati tadi težki topovi. —
Male politične vesti.
8. Aprila. Dinea stase dvobojevala poslanca Bergman in S?rnberg. Bergman je bil malce opraaan na roki in čast obnh je bila rešena Prismode I — Blizu Čikage je padel iel vlak z viadukta t globočino; vendr ni nihče nbit.
—	V I/zaboni na Portaplskem so vče-raj radi volitve zaprli 60* oseb.—Raška dama dela pridno in b kmalu reiiia prera^an.
9. V Pariza se je začelo živahno gibanje proti judom. — Neka danska ladja poroča iz Amerike, da je tam našla novo celino. — Odrski Iržavni zbor je bil danes zaključen, ko je končal razpravo o novem poslovnilu. — V Liza-boni bo republikanci s brnenjem napadli papeževega zastopnika.
10. Nemški kancler Biilovv je odpotoval v Him, kjer obišb papeža. — V Parizu so zaprli tri anariiate, ki so hoteli v mesto vtihotapit dinamit, da bi povzročili 1. maja ekaplccije.
11. Papežev poslanik na Dunaju postane kardinal. — Srbika vlada je odstopila. Dosedanji min. predsednik Pasic sestavi novo vlado in razpiše volitve, ki bodo 5. maja.
12. Danes je bil v Lvovu umorjen cesarski namestnik za Galicijo grof P o-točki. — V Trstu sc zborovali laiki ▼seučiliičniki, ki so zah;evali laško univerzo v Trstu.
13. Na otoku Cipra so vzbrahnili veliki nemiri. — V čeikib Karlovih va rih je nemiki sodnik odklonil češko vlogo, češ, da se češčina tod ne govori.
Darovi.
Uprava .Primorskega Lista44 je prejela za 21 letnega mladeniča iz Komna za Romanje v Lurd : A. fi, V. 2 K; Neimenovana na Plačati 1 K 40 v, Kodelja
Ana v Gorici 50 v, F. L. 50 v, I. R. 50 v. —
Za nSirotiiče“: Anton Debelnjak, Anhovo 1 K; Travižan Franc, Gorica40 t, Rijavic Anton, Ravnica 20 v.
Vsakdo
naj enkrat poskusi kupiti pri ..Krojaški zadrugi" in ne bo se kesali
Novice.
Veseli* velikonočne praznike želi vsem naročnikom m dopisnikom .Primorskega lista" uredništvo. — Vesela aleluja 1
Cepivo glasilo je .Soča"? Že
večkrat smo opozarjali javnost na sumljive znake prijateljstva, ki jih opažamo med lastnikom .Soče" in pa luteranskim pastorjem v Gorici. To nam potrjuje tudi „Soša“ z dne 7. aprila. V posebni notici vabi na pridigo, ki jo bo imel kmalu luteranski pastor iz Ljubljane v farovžu goričkega pastorja o Primožu Trubarju. Obenem pristavlja, da naznani pozneje, kedaj bode pridiga. Tukajšnjega nemškega luteranskega pastorja nazivlje ,č. g. župnik Schmidt", slovenske katoliške duhovnike zmerje pa s farji.
Glavni častilci Primoža Trubarja so pristaši .Svobodne Misli", ki taje obstoj Boga in zametavajo krščanstvo in vsako vero sploh. Zato ne bomo raziskavah, zakaj je začel Gaberšček častiti Primoža Trubarja ali radi „č. g. župnika Schmidta", ali
radi .Svobodne Misli". Glavna stvar je tem ljudem, udariti po katoliški cerkvi. To je jasno! Če pa je nemški luteranski „č. g. župnik" tako prijazen, da odpre tudi svojo blngajnico, v kateri se nahajajo marke iz Nemčije, namenjene za razširjenje luteranstva po naših krajih, je pa seveda še bolje: tem ložje in slajše je udariti po klerikalcih, po rimskih hlapcih! In še se dobe ljudje, ki ne uvidijo, kam vodi liberalizem! So pa tudi ljudje, ki nočejo tega uvideti, ker delajo za liberalizem skrivaj. „Naš Glas" prašamo: Če niste hinavci, odgovorite nam: ali je proti veri, ali ni, če kdo dela za luteranstvo. Odgovorite! Čas je tukaj, ko je treba pokazati pravi obraz! Ljudje s hinavskimi lar-farni na obrazu imajo svoje uspehe le enkrat: o pustu. Tako se je zgodilo tudi vam le enkrat, da ste premotili pri pustnih volitvah ljudi, a jih ne bodete več, ker vam potrgamo krinke raz vaših obrazov.
Osebna vest. Veleč. g. prelat dr. J. Gabrijevčič je te dni odložil vodstvo centralne hogoslovnice v Gorici. Vodil je bo-goslovnico 25 let, v bogoslovnici pa je deloval od svojega 31. leta. Skoraj vsa sedaj živeča duhovščina je bila pod njegovim vodstvom.
Nismo lagali, ko smo pisali, da se je .ob volitvah razbijalo sv. razpelo in da se je volilo v pijanosti*. „Sjča“ nam očita, da lažemo, ker ji na njeno vprašani« nismo takoj postregli z odgovorom. Di ne bo ie dalje v skrbeh, povemo, da se je to grdo dejanje zgodilo r Biljah pri Gorici, kjtr vladajo doslej ie liberalni agrarci. Nismo si izmislili tega čina, kar je pregrd. Tako je zopet na noro dokazano kako delajo z verskimi rečmi liberalui agrirci.
Uredništvo „Perotuiuar-ja v Tržiču naznan a vsem svojim cen. naročnikom, da so te vsled preselitve v Ljubljano in stem zvezanega ogromnega dela, zapoznele Številke 11 in 12 drazega letnika BPerotninar", kakor tadi odgovori na razna doila vpraianja, kar se blagovoli oprostiti. O nenjeni številki izideta okolo sredi aprila t. I. ter se razpošljejo ie iz Tržiča. III. letnika prva številka bode izšla » pričetka maja in sicer iz Ljubljane, J tnez Trdinove alice št. 8.
Prvi vagon naših vžigalic je že pošel I Kanin se začne razpošiljati drogi 1 Naše slovenske šole v mestn bodo dobile od tega te lepo vsoto. GorSki Slovenci I Somišljeniki I Neutrudno na delo, da se razširijo te vžigalice p o-v s o d i. Slovensko šolstvo v Garici bo imelo korist od tega
—	Strelne vaje. Deželnobramboviko poveljstvo v Gradca je dobilo od bramb. ministersUa ukaz od dne 10/2 1908. št.
111.	1206, ex 1907, da pospeiaje med prebivalstvom strelne vaje. Radi tega je naročeno 4. deželnobram. pešpolka, ki biva od aprila do septembra po goriških hribih, da vod. in nadzoruje take strelne vaje. Toplo priporoča omenjena okrožnica snovanju strelnih društev. Orožje in streljivo dobe društveniki brar.piaAim.
—	Vojaški nabori. Letos se bodo vršili v naši deželi vojaški nabori v sledečem redu in sicer:
V	Gradišču na 30. aprila iu 1. maja; v Kormiiiu ‘27. in ‘28. aprila; v Gorici (za okolico) 25., 26., 27., 29., 30. maja in 1. junija, v Gorici (za mesto) 4, iu 5. maja; v Ajdovščini .3. in 4. junija; v Kanalu 5. in 6. junija; v Tolminu 7. iu 8. maja; v Cerknem 11. maja; v Kobaridu 13. maja; v Bovcu 15 maja; v Komnu 18. in I!). maja; v Sežani 21. iu 22. maja; v Tržiču 18. iu 19. tnaja; v Cervinjanu 20., 21., 22. in 23. maja.
(ioduvi prihodnjega tedna. V e-lika nedelj* 19.:	V*taj<*T|e	G	npo-
dovo; Leon IX., papež; Km«, vdova; veliki pondeljec 20.: Neti, devica; Solpici', ronf.; Viktor, Marcelin, škof; torek 21.: Aozelm, škof; Brano, spozna-vavec; sreda 22.: Sjter m Kaj, papež«-mnčenca; četrtek 23.:	V ijteb, ikrf;
Viljem, p#-1—k 24: J arij, mučenec; Fi-d In, rnaejec; sobou 25: Marko,evangelist; h ■ m m ronč.
Somišljeniki! Soininlje-nice! Zahtevajte v vseh pro-dajalnicah in tobakarnah vžigalice .Slovenske krščanske socialne zveze-: -V korist obmejnim Slovencem!- Kupujte te naše vžigalice!
Mestne novice.
m Vipored ho>,|e službo voli-
kepa tedna Veliki četrtek. Ob 8 /,
, predp.: kor. Ob <>.: pontillkalna maša, bla-goslavljenjc sv. olj, procesija k božjemu grobu. Vmivatljc nog, Ob 4. pop.: Pele ju-tranjice in Mizerere. — Veliki petek. Ob ti. predp.: slovenska pridiga. Ob 9. predp.: kor. Ob ‘J božja služba. Ob 4. pop.: Pete jutranjice. Procesija z relikvijo Sv. Križa, italijanska pridiga, — Velika sobota. Ob 8'/, predp.: kor. Ob 9.: blagoslovljene ognja, krstne vode itd. Ob I01/,: slovesna sv. maša. Ob 4. pop. kor. Ob 4S/« Vstajenje s procesijo. — Pri Sv. Ignaciju slovenska pridiga Velik petek zvečer ob 7. in Vstajenje Veliko soboto zvečer ob (j. Vstajenje na Placuti bo ob 71) zvečer, enako pri oo. kapucinih. Podturnom in na Kostanjevici bo pa ob tih zjutraj.
m „8o*a“ kriči: .Naznanite imena onih, ki bi sc drznili prodajati klerikalne, protislovenske vžigalice’ Ljuba Gabr ščekova domišljavost, kako si velika! Ali res misliš da bodo pred Tvojo Do mišljavostjo na trebuh padli vsi slovenski trgovci, ki prodajajo vžigalice .V korist obmejnim Slovencem"? Njegova Domišljavost dobro v o za imena onih trgovcev; to kričanje naj bi jih le preplašilo. Pa ne bo šlo, ker nihče ne more iu ne sme braniti trgovcem prodajati predmetov, ki jih zahtevajo od-jcinalci. Zato somišljeniki, zahtevajte pri vseli slovenskih trgovcih užigalice „V korist obmejnim Slovencem!"
m Uinrl je v petek zvečer nagloma poštni poduraduik Domcuik Orben. Star je bil 55 let.
m Lekarne v mestu. Prihodnjo nedeljo in pondeliek popoldne sta odprti v mesta lekarni Criitofjletti in Kilrner.
Ti dve lekarn' imata tadi nočno službo od 19. aprila do 26. aprilu.
Iz goriške okolice.
g Brda Pred časom je prišel v naše uredništvo neki naš naročnik iz Brd, plačal zasta'0 naročnino za dve leti. Plačal je 6 kron. D etični listek a naslovom dotičaega naročnika se je paiagnbil in zato aedaj opravništvo ne ve, koma v dobro pripisati ooih 6 kron. Ztlo prosimo. naj ae dotični naročnik pri priliki zglasi v našem uredništva, da pove ero; naslov.
g Zakasnela brzojavka. Pred meseci smo poročali o neki brzojavki, kako počasi je romala iz L;nbljane preko Ko zane (19. januarja) v Št. Ferjan in od tod v Cerovo. — Kozaniki g. poštar pa nam sedaj poroča, da dotične brzojavke ni smel dati naprej, ker je bila nposte restante" in je tadi ni mogel, ker ni bil na brzojavki označen natančni naslov in bivališče. Torej pa treh mesecih se je atvar razjasnila. Nas veseli.
g Bilje. Hranilnica in posojilnica v Biljah je imela 12. t. m. občni zbor. Pri tem občnem zboru so vprašali udje posojilnice č. g. kurata Abrama, kaj hoče za odškodnino za trud, ki ga iina pri posojilnici. Nato je odgovoril gosp. kurat Abram: .Prejšni č. gosp. kurat Ivan Rojec, sedaj župnik v Mirnu, ki je bil ustanovitelj posojilnice ni nič zahteval. Delal je vse na korist ljudstva. F.nako storim tudi jaz. To pa Vas prosim gg. člani posojilnice! Naj bi podarili novoustanovljenemu .Slovenskemu kat. izobraževalnemu društvu* 100 K“. Na to so udje soglasno potrdili. Zato se prav srčno zahvalimo g. kuratu Abramu, ki je za to prosil in udom, ki so potrdili. Srčna hvala! Bog povrni! — Odbor .Slov. kat. izobraževalnega društva" v Biljah.
g lz Šempasa. Šempaski agrarci so se zopet prelevili v to, kar so bili pred volitvijo, namreč v prave pristne liberalce. Agrarci so bili le toliko časa, dokler je bilo treba ljudstvo slepiti za časa volitev, a ko so vtiiinili voiivui glasovi, so zopet pokazali kaj so. Popustili so .Naš Glas" iu ne dopisujejo več vanj, ampak obrnili so se zopet do lepe .Soče* ter se začeli valjati v njej, v kateri puščajo razne svoje nečedne umotvore. V vseli .Sočali" ni nič dru-zega, ko dopisi o samih nuncih; od vseli krajev pošiljajo udaui prijatelji novega poslanca Gabrščeka iu njegovi trdni zavezniki učitelji razne dopise. Tudi sicer zelo koinodni in precej obsežni .Šetnpasec* je čutil potrebo nekaj sporo iti Drejcu v Gorico, kako se je godil j v Šempasu iu njega okolici za
časa volitev. Hvali se pred vsem, da je vstal iz spanja ter vrgel raz sebe moro teme! Šempasce in dopisnika v „Soči“ smo šteli med bolj budne ljudi nego se sam ovaja. Šempasci radi zgodaj vstajajo in tudi duševno so zavedni veliko bolj, nego jih dopisnik označuje. Pa dopisnik je pač le zamišljen v svojo osebno zaspanost; ima gotovo časa dovolj pasti lenobo! Čenča nekaj o teni, kako so klerikalni kandidatje pri ožji volitvi napredovali, češ Oseški vikarij je župniku dal dober svet, naj pritiska na dolžnike iu naj iste tudi kliče v farovž, da jih tam dobi za klerikalno listo. Dopisnik sam zatrjuje, da je župnik pridobil 27 glasov več pri ožji volitvi. S tem ni pač uič novega povedal; kajti da Šempaski župnik, kakor sploh duhovniki, politično še žive iu delaje za blagor slovenskega ljudstva na podlagi nazorov S. L. S., je čisto naravno in jasno! Vsak duhovnik bi zanemarjal svojo dolžnost, ko bi ljudstva ne podučeval iu mu iie kazal pogubnih namenov brezverskih strank! Hinavsko pa je tisto zavijanje, češ da klerikalci s silo agitirajo. Tu je pač na mestu znana prislovica: .rečem ti, da mi ne porečeš". Klerikalci niso porabljali nikakih silovitih agitacijskih sredstev; a mojstri o tem so bili agrarni in liberalni agitatorji. Vsi pošteni Šempasci se še sedaj zgražajo nad silovito iu surovo njihovo agitacijo. Ves Šempas ve, da je eden glavnih agitatorjev krčmar Humar pred volivno mizo pritiral starega in na pol slepega Budina, mu v šolskem poslopju prepisal glasovnico in mu plačal prej pri Martinu za kvartin vina, da je nevede za njih stranko volil, dasiravno je določno izrazil, da hoče voliti na župnikovo stran ! On in drugi so pripeljali bolnega krčmarja Živca na vozu do volišča in ga štirje prinesli do volivne sobe, da je za njih stranko gla soval. Znano je, kako so agrarnolibe • ralni agitatorji volivca Antona Černatič a s silo spravljali na svojo stran, da je moral vzeti „fovč" v roke, da se je ubrani! dejanskih napadov. Dopisnik .Soče" dobro pozna posestnika Beld-ta ter mu je znano njegovo mišljenje, noče pa vedeti s kako silo ga je četvorica agrarnoliberalnih agitatorjev hotela pridobiti na svojo stran. Ali ne veste, kako so Alojziju Ipavec Vaši agitatorji vsilili glasovnico in ga porinili v volivno sobo dasiravno je zahteval glasovnico za našo stran. Toda to še niso vsi slučaji vašega nasilstva! Postrežemo vam še s sledečim: Agitatorji vaše klike so pritiskali na Gregorja Ušaj, da se jim je komaj iztrgal; Francu Peršič-u so žu gali razkriti streho raz njegove hiše, če ne voli ž njimi; bivšega župana Jožef a Cernatiča je napadel Vincenc Toplikar tako sramotno, da ni izreči, Lenščak Andreja Peršiča; Franc Lenščak je zadržal od volitve Ignaca Pelicona ter istotako Andreja in Jožefa Geja; že večkrat omenjeni oštir Jožef Humar je strahoval Jožefa Mladovana s tem, da ga nič več ne vzame na dnino, ako ne voli ž njimi; Janeza Klanjščeka so premotili na svojo stran, dasi jje istemu župnik storil prav posebno uslugo pri zidanju njegove hiše.
Ti slučaji menda pač zadostujejo, da ima dopisnik „Soče1 dovolj razlogov molčati in ne očitati pritiska župniku, ker je priznano, da je takih kriva le agrarnoliberalna iu ne župnikova stranka,
—	pa vendar postrežemo javnosti še z nekaterimi dogodljaji, da bo moč spoznati istinitosti .Sočinih" dopisnikov. Omenimo družino Komela, o kateri dobro veste, kako je agitirala in v domači hiši točila vino pridobljenim pristašem; spomnimo na vino, ki se je brezplačno točilo v liberalni, agrarno pobarvani krčmi Jožefa Humra in v drugih gostilnah, da so lovili volivce za svojo stranko. Popito vino je „baje“ znani gospod iz Gorice okoli polnoči plačeval po krčmah. Pokličemo vam v spomin, kar se je godilo na dan volitve okoli volišča in na volišču. Nihče ni bil varen pred agrarnoliberalnimi agitatorji. Vsakega posameznega volivca so ustavili iu zahtevali, da jim pokaže glasovnico, jim pulili iz rok naše in vsiljevali svojo glasovnico, strašili: Berbuča ne voliti, češ ako ga zopet izvolite, mu boste morali plačevati deželno odbor-niško peuzijo.
Na volišče so prihajali tudi vaši agitatorji nevolivci, da so združeni z vami uganjali nasilje, spreminjali glasovnice, strašili naše može, povzročili naval na orožnike, da so morali z bajoneti skrbeti za mir in red. Spomnimo
vas na postopanje Valentina Rijavec iz Brce, ki pa je imel volivno pravico v Oseku, in Jožefa Mladovana, katera je ckr. okr. glavarstvo vsled ovadbe orož-ukiov obsodilo na dv.i dni zapora, oziroma 20 K denarne globe.
Tako je bilo delovanje agrarno-liberalne stranke! Poznajo se pa že vspehi vašega vstajenja iz spanja, bojazljivost ste odvrgli in oblekli pošteno podivjanost! Evo vam dokazov I Kar se še ni zgodilo v Šempasu, se je godilo po vašem prebujenju! Prašajte iniro- 1 ljubnega kapucinskega brata iz Sv. Križa i in lahko vam pove, katera hiša mu je dne 1. aprila t. 1. odurno vrata zaprla in katera debela dvojica ga je zavrnila iz hiše, češ „nii smo agrarci, beži h klerikalcem !“ S tem ste se sami razkrinkali in jasno pokazali svojo odločno protiversko iu protiduhovsko stališče. Prazno je torej vaše hinavsko zatrjevanje, da niste proti veri in cerkvi! Dokler ste imeli še toliko poštenja, da ste se priznavali liberalce, niste nikoli postopali tako protiversko, ko sedaj, ko vam je kazalo preleviti se v agrarce. Čut poštenosti vam je pač globoko upadel! Prišli ste že do tega, da mnogi javno govoričijo: mi ne potrebujemo niti spovednice, niti duhovnika niti cerkve, in neki Anton Štrukelj je celo izrazil lepo versko misel, ako mi umrje otrok, ga bom sam pokopal na svojem vrtu! Taki so nasledki prešestne zveze agrarnoliberalne klike!
g V Podgori se je vršil t nedeljo j 12. aprila ustanovni shod „Slovenskega kat. izobraževalnega društva*. Govorila ata Fr. Kremžar in č. g. karat Golob. Zglasilo ne je za pristop že lepo število mož in mladeničev, kmečkega in delavskega stana.
g Tatvina. V noči od 15. na 16. t. m. so neznani tatovi vlomili v klet krčmarja Blažiča v Lokvicah pri Opatjeinselu. Iz kleti so vdrli v hišo, kjer so pobrali mnogo tobaka, kruha, vina, jajc itd. Nekaj vina so spili kar v hiši, 2 steklenici so ga vzeli seboj.
g Naple in nepreviden« smrti i
je umrl v Cepovanu 80 letni mož, po domače Ar nest. Zadela ga je kap. Pri zadnjih državnih in deželnih volitvah je šel proti naši stranki, češ da „mu far nič ne da in da ž njim nič nima". — Bog bodi milostljiv njegovi duši !
g V Pevml, 8. aprila. — Izvedel sem, da me .Soča" nehaj časa sem ostudno grdo blati. »Soči" odgovarjati,
— ne gre. Ima uže na čelo stisnen znak lažnjivosti, — in njeni dopisniki so podobni oni živalici, ki vedno lazi in se živi ob mrhovini!
Ker pa v št. 35 dne 25. marca t.
1. me poživlja i „ naprej, da bode svet vedel, kje je resnica, — rad se odzovem
— radi resnice. „Soča“ pravi: „Lazil je revež po noči iu po dnevi od hiše — do hiše..." Cekin udobi, ako mi „Soča“ dokaže, da sem bil po noči le v jedili hiši radi volitev! — „Ko so ga naši ljudje podili iz hiše..." Cekin udobi, ako mi dokaže, da me je ob tej priliki le jeden človek, — podil iz hiše, ali pa, da mi je le eden v hiši, kamor sem vstopil, rekel žaljive besede: povsod so me prijazno sprejeli, — in ako mi je kedo, kaj rekel slišal sem le „kaj pa za gospod nuncem moramo iti"! — „Soča" piše: „Ker pa je po prvotnih volitvah uvidel, —• da je bil njegov trud brezuspešen — namazal je druge limanice."
Ni res. Može sem povabil v cerkev — prvo postno nedeljo, kot je to običajno uže vsako leto. Konec svojega stanovskega govora, sem vsled svoje dolžnosti, ket dušni pastir, zbranim možem govoril o dolžnosti, ki jim nalaga sv. vera, kazati se katoličane, in katoliškega prepričanja tudi javno — pred svetom in pri volitvah. Omenil sem, da katoliški mož sme oddati svoj glas le možu katoliškega prepričanja, in ki se obveže delati po načelih katoliških. Ker me je tu začel motiti in mi ugovarjati — mož, kojega hvali „Soča", — sem umolknil in umaknil se v zakristijo. Tam sem možem delil listke. — Izpostavil sem za-jedno — v zakristiji na mizo glasovnice
— ljudske stranke z izrečno opombo, da lehko si uzeine glasovnico vsak, ako mu je ljubo. — Da jih je znani mož — odvzel in podtaknil glasovnice — libe-raino-agrarne stranke, — to je znano. Znano je tudi ko je mi isti mož na . cesti se silo odvzel vse glasovnice naše | stranke. Brbljava „Soča" bi morala o tem molčati, vsaj jo je osebno prosil
dotičnik zato — iu mu je bila menda ona to obljubila. Za posledice bi se isti lehko zahvalil brbljavosti „Sočini". —
V štev. 40. — 2. aprila me »Soča" zopet j grdo psuje. — „Od kar je tako sijajno i zmagala napredna kmečka stranka si j naš Janezek ne more dati miru!" Koliko besedij — toliko lažij! Po izvršenih volitvah ni bilo čuti iz mojih ust niti besedice ne o volitvah, — Z dokazi na dan! Udobite nagrado. „Vsako priliko porabi da lopne po nas z neumneži in brezverci". No, kedaj sem imenoval Pevin- i čane v cerkvi »neumneže" in „brez-verce"?? Pač pa naglašam redno, da je brezverstvo norost in brezverec neumnež. Brezverci misleči, da so modri, — postali so neumneži. (Sv. Pavel). Ako se prišteva dopisnik mej brezverce, naj si sam pridene pridevek, ki mu ga daje Bog sam! Tako je! „Preteklo nedeljo
— je prišla neka gospodična iz Gorice v cerkev, da zmoli en očenaš. To ni bilo nuncu po volji. Zato jo pri navzočnosti cele množice zapodi iz cerkve rekoč, da je pevmska cerkev samo za Pevmčane". Aj, aj I — Diie 25. marca
, — praznik Oznanenje M. D. — sem imel
— po blagoslovu za pevmska dekleta — stanovski govor s posebnim ozirom na razmere v Pevmi — radi delitve spovednih listkov. K temu shodu imajo dohod le osebe dotičnega stanu — iz dotične duhovnije, — drugi ne; ker duhovnik pove svojini lehkoin irsikaj,' k ir ne bi bilo ljubo, da vedo tudi ptujci. Ko so bile dekleta v cerkvi zbrane, sem pričel svoj govor; a mej govorom me je jako motilo odpiranje in zapiranje cerkvenih vrat. Ker sem mi je dozdevalo, da do-
I bajajo ptujci v cerkev, sem omenil, da sedaj velja ta shod in poduk le dekle-
1 toni pevmskim in sem naprosil — naj se ptujci ali osebe druzega stanu, kot zakonski itd. odstranijo iz cerkve. Ako je bila ta čas v cerkvi navzoča gospodična iz Gorice ne vem, — in ako se je odstranila — tudi ne vem. Opravičen sem pa bil to opaziti, ker je to nekak zaupen stanovski shod! Dopisniku iu njega somišljenikom — čestokrat smukne v kapadocijo miška, ki provzroči, da vidijo reči, ki jih drugi ne vidijo in poročajo „Soči" stvari, ki se niso dogodile. Iz tega je razvidno, da „Soča" se drži gesla: „Mundus vult decipi, — ergo decipiatur!" Sicer pa „Sočine" pšice ne ranijo in ne skele!
Jan. N e p. Kumar, kurat.
Najboljše manufakturno blago po zelo nizki ceni prodaja „Krojaška zadruga" v Gorici Gosposka ulica št. 6 in 7. Zaloga je nedosegljiva te stroke v Gorici I Cene so stalne!
Iz ajdovskega okraja.
a V Lokavcu so nekateri bogati nagrarci“ s prvim aprilom zvišali ceno mleka od 16 na 24 vinarjev. Gotovo je upravičeno, če si kmet pomaga in skrbi za primerno ceno svojim pridelkom. A 24 vinarjev za liter mleka bo za lokav-škega malega posetaika, ki je pravzaprav delavec vendar le preveč, saj niti v mesta ni dražje, in to nenadno zvišanje je moralo vendar bado zadeti siromašne delavske drožine. — Ljadje so si pomagali s tem, da so si kapili koze in ovce. Sedaj pa bogatini „agrarci" radi dajo mleko po stari ceni, če ga kdo hoče. Ti „agrarci so mleko iz previdnosti podražili še le sedaj po volitvah, da so reveži ob volitvah bolj gotovo volili ž njimi.
a Na Otlici bodo to poletje popravljali župnišče. Ja res skrajni čas, da se starinsko in vlažno poslopje primerno predela.
a Predilnico v Ajdovščini v zadnjem /‘asa delavci kar trumoma zapuščajo. Zelja po boljšem zaslužka jih žene strani. Če ne še kaj dragega I
a Ruski jadje. Prišlo pa je nekaj raških Židov iz OJeBe — kakor pravijo — ki so stopili v delo v ajdovski tovarni.
a Iz černirt v odgovor liberalnim , Selancein. Naši svobodomiselci so lažem tako privajeni, da ne morejo več drugega pošiljati v svet kot laži. Saj zato so svobodni — zato smejo delati, kar hočejo — javno sramotiti cerkev iu vers'ce resnice, svetnike, smejo ljudi pobijati — saj so dejansko napadli in na i tla pobili mladeniča, ki ni hotel trobiti I v njih rog! Smejo lagati, z lažmi agi tirati, smejo človeku tudi žugati, oni smejo tudi glasovnice iz rok krasti, iz-I kaznice zadrževati, iu vendar so uzorni i katoličani, so verni kristjani, pošteni i dobri ljudje. Vse to smejo, ker so svo-' bodili — da, čemu je pa svoboda, ako bi tako nesmeli delati ? Torej, dragi svobodomiselci, vi smeste vse, tako si i tudi mi vzamemo pravico do poštene i agitacije — pustite nam svobodo! Ne-i zamerite, da pridejo ravenski „strici" vsak praznik po dvakrat v Černiče in ne čudite se, ako so prišli na dan vo-i litve tudi praznovat^ in oddat svoj glas 1 po svojih načelih. Čuditi se je pač tistim j možem iz Vaše srede, kateri res niso ; bilt že „deset let“ v cerkvi, na dan vo-1 litve pa so pricapljali na volišče in še ! taki, kteri niso imeli volivne „pravice. , To je pritiski Pravite, da nam ni bil nobeden preneumen — no mi res ni-; mamo v svoji stranki neumnih ljudi, vi pa imate take, ki zaslužijo drugačno ime. To ste dokazali z ono budalostjo,
J ki sledi Vašemu dopisu. Sporočite svojemu ,,škofu", naj da tudi dohtarju Treotu iz Malovš patento za take bu-dalosti, da jih nebodo tudi drugi pro-j dajali. Toraj, da imenujete ravenske i „strice“ še srednjega veka, temu se ne čudimo, svetujemo Vam pa, da jih rajši pustite pri miru, ker oni so možje na pravem mestu. Toliko za sedaj.
a Strašen samoumor. — Minolo nedeljo 5. aprila se je zgodila v Lokavcu na Vipavskem velika nesreča. Anton Slokar, posestnik in krčmar si je prerezal vrat in z brivno britvijo razparal trebah in □mrl po hadih bolečinah. Dajan je bil še v sv. olje. Dr. Fink mn je že mrtvemu zašil trebah. Ubogi Slokar je storil ta žalosten korak v napada amobolnosti in zato se ga je lahko cerkveno pokopalo. Ta je tisti mož, ki je svoje dni r. g^sp. i Štefana Kerkoč, žagal z nožem ia z ve-| liko težavo so ga spravili takrat v bol-; nišnico za amobolne v Gorici. N. v. m. p.
Iz kanalskega okraja.
ki Ic Deskelj. — Na velikonočni pondeljek popoldne se bo vršil ustaaovni občni zbor kat. slov. izobraževalnega drnštva. K obilni udeležbi vabi osnovni odbor. —
ki lz Deskelj. Po tnkajšnej občini bo podpisuje prošnja za železniško postajališče v Anhovem, ki leži nasproti Desklam.
To bi ne bilo nič hudega, ko bi oni ki je prošnjo sestavil ne imel strankarskih političnih namenov.
Prošnjo sestavil je baje znani učitelj Klavora in občinski tajnik v Anhovem, ki se je baje v občinskem uradu izjavil, da jo bode izročil drž. poBlancn Štrekeljnn, da je ponese na Danaj. — Povemo g. učitelju Klavori, da je naš državni posianaec dr. Gregorčič, oziroma Fon in da Strekljevcev tokaj ni, ker šnopsa tokaj ne pijemo. — Bojimo se pa, da Be bode prošnja s Štrekljem lahko izgubila na Danajn — kakor se je nekoč sam na Danajn izgabil. Govori se, da je postajališče od železniškega mini-sterstva v načrta vže vsprejeto. Štrekelj toraj tokaj ue bode odločeval, kakor ni odločeval pri državni podpori glede dobave sena in slame, ampak državni poslanec Fon. Štrekelj naj le gre v Dalmacijo Hrvatom aši pobirat. Povemo g. učitelju Klavori naj svojega kraškega političnega prepričanja ne zanaša sem
čez Sočo. Prodaja naj ga Anhovcam, če mu pojdejo na lim.
ki Zahvala. — Ker nam ni mogoče osebno se zahvaliti Slavnemu društvu sv. Mohorja v Celovca za darovanih mnogobrojno število kojig tak. k. slov. izobraievalnemn društva v Avčah, prosimo slavno nredništvn „Primorskega Lista", da blagovoli sprejeti to zahvalo v tamošnji list namreč: Da se podpisano drnitvo prav iz srca zato zahvaljuje.
„ Katol. slov. izobraževalno društto * v Avčah, dne 13. aprila 1908.
Josip Breščak, predsednik.
Iz tolminskega okraja.
t Shod »Kmečke zveze* za sodni okraj tolminski bode na belo nedeljo ob 3h popoldne pri Sv. Luciji v pro storili g. Vuge. Poverjeniki, člani, somišljeniki pridite mnogoštevilno!
t Il Podbrda. Kakor povsod, tako se tudi v tej mali vasici nad Podbrdom v „Vinkelcu' živi po domače, vse vsakdanje. Bistroumni možje so prejeli v volivnem boju neustrašeno za orožje in brez strahu pokazali, kaj da so. Sneg se umika v hribe in kmalu bo treba prijeti za poljedelsko orodje. Tudi naš napredujaški »Tonček Štalir" je zgrabil za orodje, a ne za poljedelsko. Dolgčas mu je »izobražencu", ker živi med nami „neizobraženimi" kmeti. Tolaži se s tem da se bomo že spreobrnili, ko bomo videli »kaj je prav-*. Naj gre v pekovo prodajalno ljudi izpreobračat, morda bo šlo. A ve naj, da so njegovi sosedje že brez njega dovolj poučeni o tem, »kaj je prav". Mi stojimo iu ostanemo na svojem stališču, Tonček naj pa svoj „kaj je prav* zaveže v Žakelj iu gre drugam prodajat.
t Ponikve, 7. aprila 1908. Govori se na Ponikvah, da sem jaz napravil dopis v »Prim. Listu" z dne 12. marca t. 1. št., kar -pa ni res. Res pa je, da nisem vedel za oni dopis dokler ga nisem čital. Tudi nisem vedel in še danes nevem, kdo ga je pisal. Meni ni nič zato, kar se po drugih krčmah godi ali govori. Ako pa ima, kdo kaj proti meni zaradi dopisa, naj pride k meni I Ni me potreba za hrbtom obirati. — Jožet Lapanja, organist in krčmar na Ponikvah. (Potrjujemo, da g. Lapanja ni naš dopisnik. Ure d.)
Iz cerkljanskega okraja.
c Ravne. — Prevzvišeni knez in nadškof so darovali za popravo naie župne cerkve 400 kron, za kar se Njih Prevzvišenosti najsrčneje zahvaljuje
cerkveno stavbeni odbor.
c Jagrččc. — Ganeralissimas gori-ških liberalcev je tadi v našo vas poslal pred volitvami knp umazanih „Soč“ in zavitek liberalnih glasovnic ter sporočil, naj se za propodajoči liberalizem agitira trudi v naši mali gorski vasici, naj se glasovnice razdelijo med volivce, račun pa, bolikor bo stala agitacija, naj se pošlje v Gorico, da bo hitro poravnan. A vse je prišlo v neprave roke. Mjž, ki je dobil te pirnhe iz Gorice, je naš vrii podžupan in znani zidarski mojster Jožef Kasin, ki stoji vedno v vrsti naših ne-omahljivih mož trdno kakor skala. Zato je pa tudi storil svojo dolžnost: „Soče“ in glasovnice je razdelil — paroon — vrgel v peč, sklical volivnl shod pri nas ter na dan volitve volil z vrlimi možmi Jagrščani kandidate S. L. S. ČaU takemu možu, ki ma je njegov, kremenit in plemenit značaj nad ponujenimi ma Jade-ževimi grnši. Takaj imamo zopet dokaz, da so združeni liberalci, agrarci in so-cijalni demokrati zmagali z denarjem. A bila je to Pirova zmaga in lepa klika naj Bi zapomni, da se prepričanja ne pridobi z denarom in da so načela nad kupčijo. Prihodnjoat bo pokazala !
c Orehek. — Po končanih dežel-nozborskih volitrah bo se lahko čitale v čislani „Soči" te-le znamenite besede: »Drojna pomlad". Kako so se vzradostila naša Brca, ko smo zvedeli zato neverjetno novico. Torej namesto ene kar dve pomladi I Kedo bi se ne veselil ?
Z* božjo voljo, kaj pa je lepšega kakor pomlad! Na vse veke bomo hvaležni lastnika »Soče", ako je takrat resnico govoril, ko je zapisal znamenite besede, katerih pa do sedaj še Bam Peter v grapi ne veruje.
Sicer pa še nismo obupali. Novi deželni zbor bo gotovo pomagal nam revnim kmečkim trpi-
n o m a tem, da bo odpravi I vse
— doklade, vsaj tako so pred volitvami govorili nekateri prosvitljeni naprednjaki. Bomo videli.
Eden naših naprednjakov je pred Tolitvami takele modroval : Ko bo treba iti na Kojco koait, mi ne bo pomagal vikar, ampak bom moral droge ljudi naprositi ! Mi pa pravimo tako-le : Gcsp?d Pence, resrico ste govorili, ker g. vikarja, ne bodete nikdar videli s koso v roki v Vaši senožeti na Kojci. To bi bilo tadi krivično, ker je g. vikar prišel k nam kot duhovni pastir za vse, ne pa za Vašo senožet na Rojci. S tem pa še nismo končali. Vi, gospod Pence, ste volili agrarnega poslanca dr. Franka, toraj se morate do njega obrniti b ponižno prošnjo, da Vam bo pomagal pri košnji na Kojci. Mi drngi pa bomo že skrbeli, da takrat Vašega gospoda deželnega poslanca spodobno sprejmemo, ko bo prišel iz Gorice, ter iel s koso in grabljami na Vašo senožet v Kojci.
Izpod Porezna.
Iz kobariškega okraja.
kd lz Krni. — OJ povsod Vam poročajo dopisniki o hudi liberalni agitaciji. Marsikdo si bo mislil, da so nas Krnčane, ki imo vendar odstranjeni, liberalci pri mira postili. Kdor bi to mislil, bi se hudo motil. Cele skladovnice smo dobili pampfletov zoper Gregorčiča in kandidate S. L. S. — Seveda so šli vsi t peč. Posebno hndo so agitirali pri nas kobariiki liberalci proti Kosmača za Fedriga. Hujskali so, češ, da je Komač tajec, — Fedrig po domačin; Komač revež — Fedrig pa bogatin itd. Če boste ▼olili Fedrig«, tako so se nam sladkali, se boste nalezli krone kakor berač mraza
— 1000 kali če več bo dobil vsak, kdor se bo le obrnil t Kobarid do Fedriga ; cesto vam bomo napravili tako, da se boale lakko v Krn z biciklom vozili; čitalnico vam bomo ustanovili v katerej boste zastonj čitali „Sočo“, „Primorca“, „Slov. Narod* itd. Torej, če boste volili Fedriga. tako so nam prigovarjali, doLili boste vse, kar boste poželeli, če pa ga ne boste volili — pa nič ; — saj izvoljen bo vse eno tudi brez vaših glasov. Torej če hočete dobro samim sebi, volite Fedriga. Povedali so tadi, da je Fedrig dober kristjan, ki gre ie celo za krstnega ali birmanskega nnnea, če ga le kdo poprosi — le tega niso povedali, da je Fedrig pristen liberalec; da gre za nnnea le zato, da si pridobi pristašev in agitatorjev in tega niso hoteli povedati, da je on podpisal rekarz proti libnienjski cesti ; — to pa so naši možje dobro vedeli in volili proti njema razan enega, ki se drži suknjiče našega učitelja kakor majhen otrok krila svoje matere. — Se nekaj. Na dan volitve sem bil v Kobaridu. Na pošto so nosili od vseh strani brzojavke. Za vsakim, ki je prinesel brzo-jav, pa je bil v uradu takoj Kobaridc in predno je gospodična brzojavila — je vedel cel Kobarid, kako so izpadle volitve v tem ali onem kraja. Pa ne le, da je gospodična vsakemu rade volje ustregla in povedala vsebino oddanih brzojavk, še celo poštni raznašalec pisem je tiste dni imel le ta posel, da je po Kobaridu naznanjal vsebino oddanih brzojavk. G. urednik, prosim povejte mi vendar, ali ne spadajo brzojavke pod uradniško tajnost?
Krasno
manufakturno blago po zelo nizki ceni prodaja ..Krojaška zadruga" v Gorici.
Iz komenskega okraja.
km „Toni-peknu in župinu Volčič
iz Komna je odgovorila na dolgo klobaso „Toči“ z dne 31. marca jsobotna „Corica“. Dopisnik pa je prezrl točko, s katero hočeta župan Volšiš in Švara „pek“ zanikati, češ nista rabila vina ob deželnozborskih volitvah. Zato pa pra šanio komenskega župana: Kdo je bil v bližini onega prostora v vinarskem društvu, kjer je naročil vina za one volivce iz Svelega, ki so pri-li z zastavo na volišče? Župan Volčič bi moral kot »inteligenten" narodnjak vendar vedeti, d,n slišijo včasih tudi zidovi 1
„Toni-pek“ je pozabil kod je svetil z napredno lučjo — dopijonom. Zato ga prašanio: Kdo sta bila ona dva, koja je srečal s to napredno lučjo v ..Pijavem-dolu“? Da mu ofrišamo spomin, povemo mu še, da sta šia iz Trsta. Eden je bil pozdravljen z „Lahajner“, drugi pa namazan z naprednim oljem iz — dopi-jona. Toliko na znanje „Toni-peku“ in društvenemu krčmarju, ki je s podpisom potrdil, da tega ni videl, kar mn radi verujemu. Iz Komna se prav gotovo ne vidi v Pijavidol.
km Zopet kobilice na Krasu. Iz
komenske okolice: Lanski gosti — kobilice — so že tukaj; in sicer v tolikem številu, da si ž njimi samo v enem kvadratnem metru mož lahko napolni vse žepe. Kaj bo z nami ? Predlansko in lansko leto je bilo takšno, da smo si morali mašiti ušesa, da se nam ni toliko smilila mukajoča, lačna živina. Kaj bo pa šele letos, ko komaj trava leze iz tal, pa se pase toliko živalice? Strah nas je, ko ni podpore od nikoder, niti enega vinarja; pač pa se nam svetuje, naj pasemo ,.picole“. Žalostna ironija !
km lz Kostanjevice. — Grda krvoželjnost in poklepnost kan I Zdaj tu zdaj tam — zdaj iz ene zdaj iz drage hiše je bilo slišati v tem tedna Da vse zgodaj obupno tarnanje hišnih gospodinj: joj I joj 1 ti preklenščena žival I ti... grdoba... itd. No I kaj pa se je zgodilo takega pri hiši? Kmala so se zbrale sc-sedinje akopej — ter videle — po štiri, pet, osem sploh kolikor je bilo karetnine pri hiši — mrtvih na tlth. Vsem karam se je na glavi poznal, da jim je kana kri izpila in vbc pomorila. V eni hiši je še celo šipo okenca ubila ter se spravila v hlev opraviti svoje grdo hudodelstvo. Po svoji stari navadi, da vse kare pomori in eno pa se seboj odneBe, je hotela tndi tukaj eno odnesti; pa okence je bilo premajhno in tako ro naili zjutraj okence z mrtvo kokošjo dobro zamašeno in noter vse droue mrtve.
Zatorej pozoil Kurniki naj so zdaj z lesenimi zapirali dobro zapirajo drugače bomo imeli zopet jntre in ta teden kokošje mesnice v Kostanjevici.
Iz sežanskega okraja.
s lz Avbera. — Dopisnik, ki ni naš naročnik, poslal nam je že 30. pr. m. sledeči dopis, ki nam prav jasno kaže, kako da se godi občinam katerim nače-Ijujejo liberalci. — Piše nam:	Kakor
znano, napravila je pret. I. toča ogromno škodo na grrzdjn zlasti v naši občini. Vuled tega ue je obrnilo naše županstvo na c. kr. okr. glavarstvo za pcmoč. In ne zaMonj. Dobili smo podporo v znesku 3000 K. Ta sveta naj bi se po namena glavarstva porabila za popravo ceste, pri kateri bi si revnejši na ta način prislužili kak vinar za potrebni kruh. Tako bi bila beda vsaj delema olajšana. — A županstvo je celo zadevo zavlekovalo — kolikor je pač moglo. Bil je na krmila dobro znani, za blagor občine tako „vneti-Mtk°. Kakor navadno, tako se je vsilil v ospredje tudi to pot ter je kot načelnik zasukal celo atvar tako, da je tekla voda na njrgov mlin. Dbcgi Občinarji ~c pa komaj čakali, da bi šli na delo. Ker ni hotelo nič biti, šla je depntacija vprašat na glavarstvo. G. glavar ae je jako začudil, kn je slišal, da se še ni začelo z delom. Zaukazal je z vso strogostjo delo takoj pričeti ter mu objednem poslati načrt, po katerem se bode delal j. Ta načrt je skoval imenovani M. tako, kakor je njema bolj prav kazalo. Na splošno korist občine se je najmanje oziral. Tako je n. pr. raje nknpil grižo za šedrit cesto ter jo dal voziti 1 ki daljave od Avbera p roti Ponikvam namesto da bi se v to povabila griža, katere je dovolj v bližini ceste in katero bi bili Ijndje radi dali zastonj samo, da bi jo proč vzeli.
Ko je bilo delo končano, razglaiilo
se je pred cerkvijo, da naj pridejo delavci po zaslužen denar osebno k Maksa. (Omeniti moramo, da ima MakB gostilno I) Dočim jo bila poprej določena žernada, — začeli so nam pri izplačevanju odtrgovati nekaterim večje — drugim manjše odstotke. Prišel je na vrsto mož, ki je imel samo jedno žemado — zapisani sla bili dve I .Koma pritičejo tisti 2 Ku vpraša ta. Mesto odgovora je dal predsednik takoj prinesti vina ter še pristavil : „D»jte meni še tisto žemado, bom pa prinesel le liter vina“. (Smeh). Ob jednem pove, da je sedaj vse plačano. Mož, ki je zraven stal ga še vpraša: ,.Z» kaj bo pa tistih okroglih 120 K?" Odg.: „Te 80 za nas". Pripomniti mc-ramo, da je b:l 1 nadzorovalec že prej izplačan. —
Seveda je nastal po občini grozen hrup in ne brez vzroka. Zato vprašamo g. Maksa : Ali so imeli tudi nadzorovalci manjšo žemado pri zadnjem izplačevanja, ali samo mi delavci? Naj nam odgovori I — Ker si je predsednik izbral za zanpna moža pri prvem in dragem izplačevanju dva taka, ki sta Ie njema po volji bila, zato proBimo gg. nadzoro-valce da nam položijo računa v razglas, da se prizadetim Občinarjem morda krivo natolčevanje ukroti I Ali pa morda nismo toliko vredni, da se nam pokaže račan od 3000 K ?!!
Nadalje vprašamo g. župana in podžupana : „Ali je bilo potrebno hoditi po denar v gostilno in to še v Maksovo ? Je-li to tndi v blagor občini, da se je isto popoldne izpilo 300 I. vina? Ali ni naša občinska pisarna dovolj prostorna 1 Ko so se vračali iz gostilne domov sem slišal pogovore kakor: Ta Maks je pa res dober mož ; najprej nam je dal krone
—	potem pa še terančka I
Prizadeti, s Umrl« je v Sežani gospa Alojzija Cazafara, mati g. Henrika Cazafara. c. kr. predsednik« okrožne sodnije v Gorici. Rodbini naše sožalje I
s Vinska razstava v Tomaja. Vinska razstava v Tomaja se bo vsled nepričakovanih ovir vršila dne 17., 18. in 19. maja t. I. in ne kakor je bilo prej določeno 1., 2. in 3. maja. Podrobni program se objavi pravočasno.
s Požar v Koprivi. V četrtek zvečer je nastal v Koprivi grozen požar. Pogorela so namreč vbb gospodarska poslopja to je skedenj, senik, hlev in klet posestnika krčmarja Antona Beleta. Škode je najmanj 1000 K. Vino in živino so k sreči redili. Kako je nastal požar, ni nobenemu znano.
Iz fržiškega okreja.
tž lz Devina. — Liberalci so po-VBod jednaki. Proti neljubim jim osebam se bojujejo z najostudnejšimi sredstvi.— Tako gonjo za začeli proti našema g. kaplanu. Ko jim je pa pokazal zobe, tedaj so ekrili svoje liberalne rožičke, po-gom jim je upadel in začeli so se nečastno umikati. — Pregovorili so neko neznatno človeče, ki ni zmožno dati niti zadoščenja, da prekliče žalitve. — Tako, mislijo, da so zadostili svoji kosmati vesti. — Da li smatrajo tadi napadeni to kot zadoščenje — je drugo vprašanje.
tž Lep napredek. — Nodavno je otvoril v Derinu lastno prodajalnico jestvin z nežanim blagom g. Ferd. Harkov. To je prva slov. narodna trgovina v Da-vinn, katere ae poslužujejo vsi zavedni Slovenci in neodvisni Italijan', ker je postrežba točna in solidna, blago pa boljše in cenejše kot drugod. — Tadi okoličani kot Mednejci, Brestovci, Mav-henjci itd. se je veliko foslnžujejo, kar je zopet dokaz, kako potrebna je bila narodna trgovina v Devinu. — Ls tako naprej I S/ojim k svojim !
tž Tudi obče§poštovanega g. župana ne puste pri miru le zato, ker no trobi v liberalni rog in je odločen pristaš S. L. S. In da mn vzeli pred javnostjo ngled, tedaj iščejo pogreškov tadi pri njegovem županovanju — ali zastonj. — Zupan je mož nistih rok. Uradovanje je vzorno in vestno in takega reda ni bilo niti zn županovanja „narodno-napred-nrga Pletla. — Ravno to pa ni nekatf-rim Brboritežem všeč, zalo rujejo proti županstva — ali na svojo škodo.
tž Svilodno seine. — Prejšnjih let je ponnjal po Medjevasi, Jamljah in Devina svilodno seme neki Pahor Jožef iz Gorenje Brestovice. —Zvedeli pasmo, da je bil pri deželnozborskih volitvah najzagrizenejii agitator liberalne in socialistične stranke, ki nimajo niti toliko marv, da bi mogla eno samo „ončo“
Bvilodov vzreti. — Svetujemo mn, naj ne išče sedaj zaslužka pri kršč. mislečih možeh S. L. S., ker mi ne rabimo niče-Bar od socialističnih in liberalnih agentov. Mi poznamo le svoje možje. Kmetje, ne podpirajmo liberalcev I
6Iasnik„Goriškezveze“
gz Turfticr — Odslej ima ..Goriška zveza" v zalogi tudi lepo in zdravo tur-ščico. Ugodne cene ima za naročila na cele vagone. Poslužile so sc teli že razne naše posojilnice in gospodarske zadruge. Tudi za moko je dosegla zveza znižane cene za pridružene zadruge.
gz Modro galico člani pridruženih zadrug že pridno odvažajo. Nekoliko blaga je še na razpolago. Cena galici je K 63'— za vsak kvintal.
gz Občni zbor »Hranilnice in posojil-nice“ v Biljah se je vršil v nedeljo dne 12. t m. ob obilni udeležbi. Zborovalci so z zanimanjem sledili poročilu odbornikov, zlasti pa izvajanjem č. g. kurata Abrama in predavatelja Sv. Premrou, vodje ..Goriške zveze". Slednji je pojasnil namene kmečke posojilnice s posebnim ozirom na izboljšanje domačih razmer. Veselo znamenje je zanimanje, ki ga člani kažejo za skupno naro-čevanje gospodarskih potrebščin.
gz Kmečka hranilnica in posojilnica Kozana-Vipolže. V nedeljo dne 5. t. m, je bil v Kozani vstauovni zbor hranilnice in posojilnice v Kozani. V načelstvo so bili izvoljeni: P. d. Andrej Prinčič (Kozana 126) kot načelnik, Jtnez Vaja, vikarr v Kozani, kot blagajnik, J >*ef Jakončič (Kozača 26), Andrej Jakin (Kozana 139), Jakob Pirib, vikar v Vipolžah. Jožef Podvršič (Vipolžo 22) in Jožef ŠkolariR (Vipolže 49). V nadzorstvo pa bo bili izvoljeni: P. n. Karol pl. Reja (Kozana 5) kot predsednik, Feliks pl. Reja (Kozana 89). Karol Jikončič (Kozana 108), Alojzij Prinčič (Vipolže 23) in Andrej Jakončič (Vipolže 11). — Na ustanovnem zbora sta govorila č. gosp. dr. A. Pavlica in g. Svitotls* Pramrou, poslovodja »Goriške zveze1*. Ž vela nova. trdnjava kmečkega ljudstva 1
Anton Breščak
Gorica, gosposka ulica št. 14f
(blizu lekarne Olroncoll).
Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak stan. Oprava po najinodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in posetne sobe je po nemškem slogu.
Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okviiji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno pohištvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna itd. Različne stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z ži-mami in platnom na izbiro ter razne tapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. — Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih.
Izjava.
Ali podpisani in oziroma pod-križani Ana Šuligoj št. 5(5, Marija Kuštrin št. 94, Andrej Krivec št. 41, Terezija Rijavec št. 93, Katarina Rijavec šl. 43 in Štefan Vončina šl. 25 vsi na Slapu ob Idriji, obžalujemo, da smo bili po zadnjih deželnozborskih volitvah zapeljani in da smo v javnosti govorili, da je Štefan Gruden iz Slapa štev. 98 prelomil oziroma vrgel na tla sveto razpelo. Preklicujemo to svoje govorjenje kakor neutemeljeno in neresnično in se zahvaljujemo navedenemu Štefan-u Gruden, da nam je to blagodušno odpustil in odtegnil proti nam vloženo kazensko ovadbo.
Murija Kuštrin, Ana Šuligoj, Tereaija Rijavec, Katarina Rijavec, Štefan Vončina podp. Gorjup Ir., Andrej Krivec Ir.
Priloga „Prim. Listu'* št. 16. i dne 16. aprila 1908.
Cesarski namestnik umorjen.
V nedeljo dne 12. aprila je galidki cesarski namestnik grof Potočki dajal avdijence. Med dragimi je priiel ▼ avd.-jenco tudi 22 letni rnsinski akademik SiczynBki. Sprejet je bil ob V.2. popoldne.
Ko je priiel Siciyn«ki t dvorano, e potegnil šetteevni revolver, ga nameril na namestnika, izprožil in zakričal: „To za krivico, ki se je storila Rosinom pri zadnjih deielnozborskih volitvah". Prvemu strelo sta sledila 3e dva. Prva krcglja je zadela namestnika ▼ levo oko in priila pri aiesn vnn, draga kroglja je zadela roko, tretja pa nogo.
Namestnik je Se zaklical: „Primite lopova, naj bo že kdorkoli lu V dvorano sta prihitela dva služabnika, ki sta ga prijela. Ustavljal se ni. Ro so ga peljali na policijo, j« zaklical kmetom, ki so čakali zunaj : „To se je zgodilo za VaB1“
Namestnik je bil smrtno ranjen. Zdravniika pomoč je bila brezvspelna. Ob 3>/4 je grof Potočki izdihnil. Prej je Se prejel bt. zakramente za umirajoče. Zadnje njegove besede so bile: »Poročajte cesarju, da sem bil vedno njegor najzvestejli služabnik".
Razburjenje radi umora je velikansko. Vse je ogorčeno nad Rusini.
Uorilec Siczynski je bil med dija-itvom eden glavnih rnsinskih agitatorjev za rusinsko univerzo. Pred nekaj tedni se je ustrelil njegor brat. Njegov rajni oče je bil deželni poslanec.
Morilec je izjavil, da je umor 2e dolgo nameraval. Posebno ga je razburilo ravnanje orožnikov pri zadnjih volitvah, ko so orožniki enega marnskega kmeta usmrtili zato, ker je protestiral proti nerodnostim pri ,volitvab. Siczynski je izjavil, da nima sokrivcer.
Vendar so pa vkljub temu aretirali njegovo mater in vse tri sestre ter dijaka Klodovora, ki je S czyaskemu poto-dil črno obleko za avdijenco.
V nedeljo zvečer se je zbralo več sto poljskih akademikov pred Mickijgvvic-zevim spomenikom. Več govornikor je z ostrimi besedami obsojalo umor, pozivalo k bojkotu rnsinskih dijakov ter zahtevalo, da se rusinska predavanja na lvovski univerzi ustavijo. Nato se sprevod pomikal po mestu . pred rusinski akade-mični dom, kjer so manifestantje pobili vsa okna. Unožica je narastla na deset tisoč oseb ter je ila pred palačo cesarskega namestniitva, kjer se je množica odkrila in odkritih glav stala dalje časa pred namestniško palačo.
Z Dunaja je takoj po umora priila nujna brzojavka, naj se nemudoma zapečatijo vsi uradni prostori, v katere ne sme nihče prej stopiti, predno ne pride tja posebni cesarjev odposlanec. It tega sklepajo, da je grof Potočki imel tajna povelja z Dunaja.
Umorjeni cesarski namestnik je svojo oporoko napravil umirajoč u*tmeno. Rekel je: »Posestva dajte sinovom, denar hčeram". Premoženja je grof Potočki imel 26 miljonov kron.
Pogreb bo v sredo. UisterBki predsednik baron Beck prekine svoj dopust
in se bo osebno udeležil pogreba umorjenega galiSkega cesarskega namestnika. Tudi poljski minister-rojak in f nančni minister RoiylcWiki se osebno udeležita pogreba. Tiuplo grof* Potockega so položili na oder v avdijenčm sobi, v kateri se je izvriil nmor, včeraj so pa prenesli trnplo v grofjvo privatno kapele. Morilec je, ko so ga pripeljali v zapor, zahteval, naj mn iz bližnje restavracije prineso kaj jesti. Morilec je izjavil, da je storil sklep, umoriti grofa Potockega, že takrat, ko je bil radi izgredov proti Korberju kaznovan, in se je te takrat izrazil, ko je videl Potockega na balkona, „d» mora ustreliti tega volka". Dragič je ponovil sklep pri vseačiliikih izgredih, sedaj je pa izvrAil sklep radi krvavih drgodkov pri volitvah.
Notranji minister Blenerth je včeraj cesarju osebno poročal o nmoru greft Potockega.
V sredo se je vršil veličasten pogreb umorjenega grcfi Potockega.
Navzoči bo bili nadvojvoda Karol Štefin, min. predsednik baron Beck in drugi dostojanstveniki. Krsto bo nosili poljski plemiči in drž. poslanci. Vsi listi brez izjeme obsojajo ta umor. Potočki je bil namreč pristen mož, ki se je zavzemal za reveže.
Tržne cene
16. aprila 1908 v Gorici.
K v
Pšenica q...................................23	—
rž q.........................................17	60
ječmen neophan q.............................17	90
oves q..................................... 20	20
turščica q...................................17	80
grah q . . ,................................52	—
fižol q . . ................................28	—
slama v snopih q .......	6	—
seno q...................................... 9	80
otrobi q....................................14	50
krompir q................................... 9	—
jesih 1........................................ 24
mleko 1	  24
petrolej 1..................................... 38
živa goved q................................78	—
živi prešiči q......................... .	96	—
živa teleta q..............................110	—
meso volovsko kg............................ 1	54
meso koštrunovo kg ......................... 1	28
meso svinjsko kg............................ 1	60
teletina kg................................. 1	90
riž navaden kg................................. 40
moka pšenična kg............................... 36
moka turšična kg .............................. 18
testenine kg................................... 56
slanina kg ................................. 1	90
maslo kuhano kg............................. 2	80
olje fino I................................. 1	60
olje navadno I.............................. 1	05
sir fin kg.................................. 3	20
sir navaden kg ............................. 2	20
zelje kislo kg................................. 24
repa kisla kg.........................  .	16
sladkor kg..................................... 82
drva kub. meter.............................8—9
oglje q..................................... 8
premog q.................................... 2	80
purani komad................................ 5	20
kapuni „	  4	60
kokoši „	  2	40
jajca „	  6
Goriška zveza gosp. zadrug in
registrovana zadruga z omejeno zavezo.
društev v Gorici.
pri nakupu pridelkov =
posreduje
kmetijskih potrebščin in pri prodaji kmetijskih
V zalogi ima:
modro galico, žveplo, razna umetna gnojila, gumijeve vezi, belo in živinsko sol, otrobi debele in drobne, turšico, moko, klajno apno in drugo.
Člani pridruženih zadrug se pri prevzemanju blaga morajo izkazati s člansko knjižico zadruge in posojilnice, h kateri pripadajo.
Zaloga je v hiši „CENTRA|_NE POSOJILNICE' v GOrici, bivši „Hotel Central".
^GOOOOOOOOOOO^
Loterijske številke.
II. aprila.
Trat.............f,8	6	51	7G	85
Line	....... 69	9	74	26	60
^ Odlikovana pekarija ^ in sladč čarna
| K. Draščik
▲ v Gorici na Kornu
(v lastni hiši)
izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, torte, kolače za birmance
♦ in poroke, pince itd. Prodaja različna fina vina in likerjev na drobno ali v orig. buteljkah. Pri-
♦ poroča se ul. občinstvu. Cene jako nizke.
Vabilo
na
Edino naš rojak v Gorici, optikar
I. Primožič,
na Kornju št. 13, (konec Gosp. ulice)
ima veliko zalogo optičnih Izdelkov, kakor: Raznovrstna očala, zlata in iz nikla, stekla iz kristala, v vseh številkah. V zalogi ima razne toplomere, daljnoglede, barometre, mikroskope, vage za vino, za žganje, za špirite, livele za zidarje, mizarje po najni^ji ceni,
Izvršuje vsakovrstne poprave in iste dostavlja na dom.
Anton Potatzkjr
v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovaišče nlrnberškega ln drobnega baga ter tkanin, preje in nitij.
Potrebščine
za pisarne, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke in šivalne stroje. Potrebščine aa krojače in čevljarje. Svetinjice, rožni venci mašne knjižice.
Ela obuvala za vse letne Case.
Posebnost:
semena za zelenjave, trave' in detelje.
Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.
redni občni zbor
Gospod, društva v Renčah
reg. zadruge z omejeno zavezo,
ki se vrši drugo nedeljo po Velikonoči, dne 3. maja 1!)08 ob B. uri popoldne v župnišču s sledečim dnevnim redom:
1. Poročilo o poslovanju v I. 1907;
2. Potrjenie računov za upravno leto 1907;
3. Volitev načelnika in 3, članov načelstva ;
4. Volitev nadzorstva; 4. Prečitanje revizijskega poročila;
5. Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi
ODBOR.
Odlikovana
mizarska
delavnica s stroje-— vim obratom — (SORICA
|- Trži ška ulica 18 -
ANT. CERNIČOJ
izdeluje:
Za stavbe:
Vrata okna podovo slornice pregraje i. t. d.
%u Hobt*:
Omaro poatuljc mize umivalnike ponočne omarice stolice i. t. d.
Za cerkve:
Altarje
klopi
prižnico pulti klečalnike i. t. d.
ZALOGA:
vsakovmtnili struparskih izdelkov kakor: noir stebri-čov, vniov itd. Vsakovrstnih rczhurnkili izdelkov, kakor: clmirjev, podporic i. d.
Stroji na električno gonilno silo.
m*
Ustanovljena tvrdka leta 1866
IV. DRUFOVKA-GORICA
centrala (gosposka ulica 3, filijalka J(aš(elj 3
Lastna strojarna na paro v Črničah. Zaloga vsakovrstnega usnja, kakor tudi
čevljarskih potrebščin.
Odlikovana tvornica nadplatov. Glavni zalagatelj liščila v korist družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Jelcfoti Sl, 62.
1
MMHtM««« ••••••••••
SVEČARNA NA PARO
Gorica, ulica sv. Antona štev. 7
Priporoča preč. duhovščini, cerkvenim oskrbništvom, p. 11. slavnemu občinstvu sveče iz pristnega čebelnega voska. Kilogram po 5 K. Za pristnost jamčim s ‘2000 K. Sveče za pogrebe in med po zelo nizki ceni.
Na zahtevo pošiljam cenik franko
Zaloga.
Podpisani priporoča p. n. občinstvu v mestu in na deželi svojo
trgovino z lesom, cementom,
peskom, drvmi in ogljem
na Volčjidrflgi pri postaji c. kr. državne železnice.
Josip NARDIN, trgovec.
.-4
Lekarna
fristifilttli i Gorici
Prave In edine žel. kapljice
i inamko sv. Antona Pado-vanskega.
Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva.—Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico (Varstvena mamka) p0pije. — Okrepi
ielodec, storš, da egine v kratkem času omotica in ii-votna linost (mrtvost). Te kap. Ijice tudi storč, da človek raje ji
>0000*00
ooo
oli8
%
Cena steklenici 60 vin.
K**********/
Raf. Vuga,
trgovec
z jestvinami, moko, žitom in cementom
mi drobno in debelo
v Gorici na Kornn O
priporoča preč. duhovščini, preč. vodstvom samostanov, in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi,
Kavo, riž. sladkor, olje. petrolej, ječmen, sveče testenine, pšenično, sirkovo, ajdovo in rženo moko, otrobi, oves, sirk, pšenico in ajdo, sol belo in rodečo, fižol, grah, krompir itd. po konkurenčnih cenah.
Kupuje poljske pridelke kakor: Krompir pšenico, rež, ajdo, (ižol itd.
VIKTOR TOFFOLI
velika zaloga oljkinega olja iz najugodnejih krajev.
Gorica, vla Teatro 20, vla Semlnarlo 10 Olje za luč 40 kr. lit. Olje corfu 60 kr. lit. „	oljklno 52	„	„	„	bari	60	„	„
„	fineje 56	„	„	„	lucca	70	„	„
„	bolje 56	„	„	„	nlzza	80	„	„
„	dalmat. 56	„	„	„	najfin.	I	gl.	„
„	Istrsko 56	„	„
Priporočam 6č. duhovščini in cerkvenim oskrbništvom.
Edina zaloga oljkinega olja v Gorici.
OOOOOHOOOOt
Svoji k svojim!
Staroznana narodna tvrdka:
flnton In. Pečenim
GORICA, ulica Jus. Verdi 2G
postreže pošteno in točno s pristnimi belimi in črnimi vini iz lastnih in drugih priznanih vinogradov; potem s pylzenj-skim pivom „prazdroj“ iz sloveče češke ..Meščanske pivovarne", in izbornim protl-vinsk m pivom iz pivovarne kneza Sclnvarzenberga v Protivinu na Češkem, in sicer v sodčekih in steklenicah ; z domačim pristnim tropinovcem I. vrste, lastnega pridelka v steklenicah.
Vino dostavlja na doni in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 lit. naprej franko goriška postaja.
Cene zmerne.
Nezaslišano po ceni!
= 600 hčmadou le za 1ZS fl. =
Eno krasno garant, dobro idočo premijsko uro l pozlačeno verižico, 1 krasno pozlačeno kravatno iglo s ponarejenim briljantom: I prstan v ognju poslačen s ponarejenim kamenčkom za gospode ali dame; 1 krasen obesek iz 150 krasnih orientalskih biserov, najmodernejši ženski lišp. t krasno garnituro, gumbe za manšete, ovratnike in naprsnike gar. 3% double zlato; 6 komadov finih platnenih robcev, 1 elegantno pisalno opravo iz niklja v žep; krasi.o žepno ogledalce, 1 dobro dišeče milo, 1 f. dez. notes; 72 komadov angleških peres; 20 priprav za pisanje in še 305 drugih predmetov, ki se v gospodinjstvu nujno rabijo. Vse skupaj z uro vred stane le I £5 fl.
Po povzetju pošilja trgovina It. SPINGABN, Krakati št. 206 Če se naroči 2 zavoja, dodam še zastonj lep žepni nožiček z dvema reziloma. Pri več ko 2 paketih, dodam še vspkcnm en tak nožiček.
Če vam ne ugaja, vam vrnem denar.
Knjigoveznica Ivan-a Bednarik
se je preselila
v ulico della Croce št. 6. (nasproti „Šol. Domu“).
Gorica, Gosposka ulita it. 25.
&
I
]ak. Šuligoj'
Gorica, Gosposka ulico št. 25.
^aotm«2(2rcn><>c=o 141
O
Urar c. kr. državnih železnic, in trgovec z zlatom in srebrom, z finimi švicarskimi urami in drugimi urami vseh vrst------------------------------------
Cene zmerne. Poprava se izvrši hitro in natančno. Vsako  popravo jamčim 1 leto —
ter
£
E
Drugi /.Muski sejni v Cerknem * na Goriškem v tekočem letu hode v četrtek dne 23. aprila, na katerega se opozarja živinorejce in kupce.
v
Županstvo v Cerknem,
dne 14. aprila 1908.
A. Kosmač,
župan.
o! o! ol
Peter Cotič,
čevljarski mojster, Gorica,
Gosposka ulica 1 Raštelj 32.
Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke. Naročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne.
Delavnica cerhvenih posod in cerhvenega orodja
Fr. Lekan
Gorica, Magistratna ulica štev. S.
Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerkvenega orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči.
Blago se razpošilja franko.
Podpisani priporočam svojo zalogo 80 hektolitrov pristnega naravnega vina po novem in po 1 starem načinu gg. krčmarjem, j velečastiti duhovščini in drugim zasebnikom. Cene zmerne. Prodaja se po 56. 1. naprej. Kdor želi kaj več vzeti na zahtevo se pošiljajo vzorci.
Anton Stibilj
Ustje 80 — p. Ajdovščina
Anton Kuštrin,
trgovec v Gorici
Gosposka ulica št. 25
priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon. Portoriko itd. Olje; Lucca, St. Angelo, Korfu, istrsko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. O, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob '/, kila in od enega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič 4 Valenčič. Žvepfenke družbe sv. Cirila In Metoda. Moka iz Majdlče-vega milna iz Kranja In iz Joch-mann-ovegi v Ajdovščini. Vse blago prve vrste.
Z blagom sem zadovoljen
tn
Ul
poroča Prvi kranjski tovarni testenin trgovec Ivan Čergolj iz Trsta.
Žnideršič & Valenčič v II. Bistrici
Prosiva zahtevati listke
P
I
Največja trgovina z železjem
KONJEDIC &. ZAJEC
Gorica v hiši Monta.
Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upcljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja.
Cene nizke, solidna postrežba!
Edo krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže a potrdili najine nove anerikaitke blagajne, da je knpil pri najn za 100 kron blaga.
J
ts
P.
0
1
Proaiva lahtevati liitkel