Poštnina plačan» т gotovfaL
Leto XVI., št« 236
Ljubljana, petek, 11. oktobra 19»
Cena 2 Din
w ^.luvuiaivoi ujuoij&na. Knafljeva ulica X — Jteieton gt X1 м 8128.
31^4, 3126, 8120.
tnserauu jdaeiea: Ljubljana, Selen-Durgova Ul i — Tel 8492, 2482, fodi-uzmca Maribor: Gosposka ulica
•t.11 — A'eielon et 24&& Podiužnica Celje: Kocenova ulica tt.
g. — relefOD et 19a Lačuni ргз poŠt йен. zavodih: Ljubljana St 11-842. Praga «slo 78.180,
Naročnina »"^ая mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 8122, 8128, 8124, 3125, 8126. Maribor, Gosposka ulica 11 Telefon St 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1 Telefon St 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi.
Konec frške republike
Dogoclki v Grčiji niso prišli nepričakovano. že nekaj časa sem so pričale vesti iz južne balkanske države, da narašča v nie i notranja nanetost in da se polašča prebivalstva vedno večja ner-roznost- Deloma je bilo to posledica mednarodne situacije ki se razvija tako, da lahko postane morje okrog Gr-?b'e oozorišče nengvadnih dogodkov. V žrla vnem pa ie bila naoetost sad oiače-ne propagande pristašev in nasprotnikov obnove monarhije. Tudi komunisti so, kakor to potrmieio tudi najnovejše vesti skušali nristaviti svoj lonček in rabiti iz splošne neorientiranosti kaj koristi za sebe.
Ko -e bil pred tedni določen dan 3-novembra t. 1. kot dan ljudskega «rlaso. vania o tem, ali na.i se zopet uvede monarhija in se pokliče na prestol kralj Jurij, se je zdelo, da bo ta odločitev prinesla Ыатляте in T>omvHeflrrie. Toda to se ni zgodilo. Pretekli teden so zaradi tega sestavili narodni noslanei v takem številu, da predstavlja večino v parlamentu, spomenico z zahtevo, naj se odpravi reoublika in proglasi monarhija že 10. oktobra, ko se je imel parlament sestati k rednemu neženskemu zasedanju. Novemberski plebiscit naj bi nato samo še potrdil izvršeno dejstvo, torej na neki način legaliziral sklep parlamenta-
Tsaldaris se je tej zahtevi upiral, češ da bi bil to nedopusten poseg narodnega predstavništva v suverenost naroda. Stal je na stališču, da pred plebiscitom ni mogoče sklepati o nikakih odločitvah v pogledu monarhije. Očividno .je na enakem stališču stal tudi še včeraj, ko so se pri njem zglaisfl reorezentanti grške oborožene sile. ki so tudi s svoje strani z vsem poudarkom podprl zahtevo parlamentarne večine. Zato on in njegova vlada nista imela drugega izhoda, kakor da sta se umaknila.
Plaz je bii sprožen že pred tedni z znanim incidentom, ki se je dogodil v Atenah in pri katerem sta se spoprijela vojni minister Kondilis ter komandant atenske armije, general Panajotakis. Prvi, ki je sedaj zmagal, je že takrat energično zastopal stališče, da je treba postaviti obnovo monarhije nemudoma na dnevni red v parlamentu, čim se ta sestane. General Panajotakis je sicer tudi rojalist, bil pa je enako kakor Tsaldaris pristaš onih, ki so menili, da bi se moral prehod iz republike v monarhijo izvršiti po vseh predpisih formalnosti. Skupina Tsaldarisa, Panajotakisa in njunih ožjih somišljenikov je vrh tega stala na stališču, da je treba za obnovo monarhije zahtevati pri plebiscitu kvalificirano večino in da torej ne bi zado-stovalo, ako bi se za monarhijo izreklo le nekaj nad polovico glasovalcev.
Konflikt med Kondilisom in Panajo-takisom se je takrat za silo zakrpal z navidzno sa t isf akacijo za atenskega komandanta. Bila pa je to zadnja Tsalda-risova zmaga. Incident pa je še poostril notranjo napetost, ki je naraščala od dne do dne in je pred dobrim tednom privedla tudi do znanih krvavih spopadov v Solunu.
Solunski dogodki s svoje strani эо seveda zopet povečali razburjenje in poostrili napetost med republikanskim in rojalističnim taborom. Republikanci so začeli nastopati vedno bolj agresivno, rojalisti jim odgovora niso ostali dolžni. Prvi so zahtevali pomilostitev onih republikancev, ki so pred meseci insceni-rali znani upor pod Venizelosovim vodstvom. Svojo zahtevo so utemeljevali s trditvijo, da se je sedaj pokazalo, da je bila republika zares že takrat v nevarnosti in da so bili prav za prajv uporniki tisti, ki so stali na legalnih tleh. Iz ro-jalističnih vrst se je v odgovor prav resno postavila zahteva, naj se spričo solunskih spopadov vsi uglednejši republikanci internirajo na otokih, da ne bodo mogli hujskati ljudi in povzročati novih izgredov. Oba tabora sta začela snovati svoje udarne čete ter iih celo oboroževati, kolikor je bilo pač mogoče.
Tem domačim viharjem so se pridružili še mednarodni, izvirajoči iz abesinskega konflikta, odnosno bolje, iz napetosti med Italijo in Anglijo. Grčija je v tej situaciji še prav posebno ekspo-nirana. Zaradi tega so močno tehtali argumente onih rojalistov, ki so zahtevali, naj se državna kriza čim prej reši z izvršenim dejstvom obnovljene monarhije, da se bo potem Grčija tem lažje pripravila za vsako eventualncvst, ki bi mogla za njo nastati iz razvoja mednarodne situacije. Precejšnjo vlogo pri pronaeandi za takoišnjo obnovo monarhije so igrale tudi rodbinske zveze kra'ja Jurija z angleškim dvorom, ki se zdiio pomembna garancija, da bo Grčija imela močnega zaščitnika, ako bi bila zapletena v kak konflikt.
Tako ie razvoj notranjih in mednarodnih dogodkov pripravljal in_ pripravil ugoden teren za prevrat, ki je bil izvršen včerai. Iskreno moramo želeti, da bi zavezniški grški narod pod novo vladavino dosegel mir in notranjo konsolidacijo.
Prevrat v Grčiji
Na zahtevo generalov je odstopila Tsalda risova vlada — Novo vlado je sestavil general Kondilis — Narodna skupščina je odpravila republiko in zopet proglasila
monarhijo — Prevrat se je izvršil brez prelivanja krvi
Atene, 10. oktobra, b. V Grčiji se je položaj zaradi zahteve monarhistov po takojšnji vzpostavitvi monarhije zelo poostril. Kakor javljajo uradno, so se voditelji vojske obrnili na predsednika vlade in mu v imenu vojske predložili zahtevo po takojšnji vrnitvi kralja in vzpostavitvi monarhije. Ministrski svet je po kratki seji sklenil demisijo celokupne vlade. Vodja monarhistov, dosedanji podpredsednik vlade in vojni minister Kondylis je sestavil novo vlado. Še danes se bo sestalo narodno predstavništvo, da sklene obnovo monarhije. Po vsej Grčiji je proglašeno obsedno stanje.
Zahteve voditeljev vojske
Atene, 10. oktobra, p. Prvo dejanje nekrvavega prevrata, ki se je danes izvršil v Grčiji, se je odigralo že davi na vse zgodaj. Ministrskega predsednika Tsaldarisa so posetili trije vrhovni predstavniki grške oborožene sile na njegovem domu ter ga prosili, naj takoj pride v svoje uradne prostore na Bulvaru kraljice Sofije in jih tam sprejme na važen razgovor. Tsaldaris se je pozivu takoj odzval in se iz svoje vile odpeljal v svoj urad. Tam so ga čakali komandant I. armije general Papagos, komandant letalstva general Repas in komandant mornarice admiral Ikonoe. Pozvali so predsednika vlade, naj z ozirom na kritični notranji in zunanji položaj Grčije takoj izvede spremembo režima v pravcu obnove monarhije. Predsednik Tsaldaris je odgovoril, da te daleko-sežne spremembe na lastno pest ne more izvršiti in da tudi sicer smatra, da je nepotrebna, ker bo itak že čez tri tedne splošno ljudsko glasovanje o tem, ali naj se obnovi monarhija. Po daljšem razgovoru je Tsaldaris pristal, da bo sklical vlado in ji predložil zahteve vojske.
Vlada se je res že kratko nato sestala k izredni seji. Potek seje ni znan, končal pa se je s tem, da je vlada sklenila podati svojo demisijo.
Rondilisova nova vlada
Čim je vlada odstopila, so se sestali generala Papagos in Repes, admiral Ikonoe in še nekateri vodilni generali z dosedanjim vojnim ministrom in podpredsednikom vlade generalom Kondyli-som. Rezultat njihovega razgovora je bil, da se je general Kondylis odločil sestaviti novo vlado. Takoj je začel posvetovanja z voditelji onih parlamentarnih skupin, na katere se je hotel opirati. Posvetovanja so bila kmalu zaključena in že dobro uro po demisiji Tsaldarisove vlade je prevzela oblast Kondylisova vlada v naslednji sestavi:
predsedstvo in finance gen. Kondilis,
zunanje zadeve Teotokis,
notranje zadeve Spinas,
vojska general Papagos,
mornarica admiral Tusmanis,
letalstvo Nikolaidis,
pravosodje Janopulos,
promet Mavromihailis,
kmetijstvo Kloros,
prosveta Turkovazilis.
Obenem so imenovani na novo vsi državni podtajniM in vsi guvernerji
Prvi ukrepi nove vlade
Sestava nove vlade priča, da se hoče Kondilis opirati na parlament. Novi ministri, ki so razen treh ali štirih ved že bili ministri v prejšnjih kabinetih, pripadajo strankam, ki so izrazito rojali-stično usmerjene. Vzeti so iz vrst skrajne desnice, ljudske stranke, radikalnih nacionalistov ter Kondylisove in Meta-xasove stranke.
Takoj po svoji sestavi je imela nova vlada prvo sejo, na kateri je sklenila, da bo položila prisego pred parlamentom, ki se sestane danes popoldne k rednemu jesenskemu zasedanja. Obenem bo od parlamenta zahtevala, naj proglasi konec republikanskega režima ter vlado pooblasti, da vrši funkcije regent-stva do plebiscita, k! bo 3. novembra definitivno odločal o obnovi monarhije in o povratku kralja. Končno je vlada še sklenila, to iz varnostnih razlogov po vsej državi proglasi obsedno stanje.
Presenečena javnosC
Vsi ti dogodki so se razvijali z bliskovito naglico ne da bi javnost vedela za nje. Govorilo se je sicer že dalje časa, da utegne priti danes, ko se sestane parlament, do odločilnih ukrepov v borbi med republiko in monarhijo, toda vse je pričakovalo, da se bo to zgodilo še le na seji parlamenta. Da se je plaz že sprožil, je atensko prebivalstvo opazilo še le, ko so se naenkrat po ulicah pojavili močni oddelki polno opremljenih vojakov, ki so zasedli in zastražili vsa javna poslopja v prestolnici. Ob enem je bil ukinjen ves telefonski in telegrafski promet, zlasti tudi oni z inozemstvom.
Listi niso smeli iziti, dokler nI nora vlada ukrenila potrebnih varnostnih ukrepov po vsej državi. Ob 14. uri so izšle prve posebne izdaje, ki so javljale odstop Tsaldarisove in nastop Kondy-iisove vlade ter proglasitev obsednega stanja. Publika se je kar stepla za časopise, iz katerih je še le izvedela, za kaj gre. Spremembe je sprejela z živahnim komentiranjem, vendar pa se red in mir nista nikjer kalila.
Prvo poročilo v tujino
Dal *a je atenski dopisnik naše Agencije Avale, ki je bil tudi prvi novinar, sprejet pri Kondilisu
Be0grad, 10. oktobra. AA. Dopisnik Agencije Avaüe v Atenah je bil prvi novinar, ki se mu je posrečilo pbveetiti svojo agencijo in s tem vse inozemetvo o dogodkih v Grčiji Kako je do tega prišel, o tem sporoča:
C im sem izveded za dogodke, ki во se odigrali in se še odigravajo, sem se pod. v i zal na ministrstvo vojske, kjer sem ее predstavil adju«tantu novega predsednika vlade generala Kondilisa. Sprejel me je ljubeznivo in me brez odlašanja prijavil g predsedniku, že čez par minut sem bil povabljen v predsednikov kabinet, kjer so bili še zbrani člani nove vlade. Predsednik Kondilis me je zelo ljubeznivo sprejel in me nagovoril; »Bili ste prvi novinar, ki sem mu svoječasno dal lzja-vp, da je treba spremeniti režim v korist
Turški zunanji minister v Beogradu
ße0grad, 10. oktobra. AA. S snočnjim simplonom je potoval skozi Beograd zu nanj'i minister turške republike Tevfik Ruždi Aras. Na postaji so S& pozdravili predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič, turški poslanik v Beogradu Ali Hajdar z osobjem poslaništva, grški poslanik Mellas, rumunski poslanik Guranescu in albanski poslanik Raufico. Sprejemu so prisostvovali dalje pomočnika zunanjega ministra Martinac in Jurišič, šef protokola zunanjega mi. nistrstva Novakovič, kabinetni šef zunanjega ministra Protič in novinarji.
Po krajšem razgovoru s predsednikom vlade v sa'l0nu Postaje je turški zunanji minister nadaljevali pot v ženevo. Do Ze-muna so ga spremili predsednik vlade in ostali poslaniki.
Turški zunanji minister je pooblastil novinarje, naj demantlrajo alarmantne vesti o oborožitvi Turčije, ki so brez podlage.
monarhietične obnovitve. Prav tako в te tu»di prvi novinar, ki me dajem izjavo sedaj kot predsednik ministrskega sveta. Vlada, ki sem Jo sestavil, bo izvedla plebiscit na določen datum, to je 3. novembra. Toda že dan«s popoldne bo v parlamentu ukinjen republikanski režim. Do plebiscita bo ministrski svet izvrševal funkcije vrhovne oblasti.«
Ko mi je predsednik Kondilis dajaJ to izjavo, je bil ponovno prekinjen, ker so neprestano prihajali v kabinet kurirji z raznimi poročili in во ее tudi navzoči mL nistri obračali na predsednika Po navodila.
Preden eem ее poslovil, eem prosil g.
Kpndilisa, naj mi dovoli, da pošljem nje gOV0 izjavo svoji agenciji. Kondilis Je smehljaje vzel listič z napisom vojnega ministrstva, napisal nanj nekaj besed in mi ga foroeiil z besedami: »Prvi novinar ste, ki Ъ0 mogel telefonirati v tujino«.,
Ljubeznivo me je nato odelovfl, njegov adjutant pa mi je dal za spremstvo vp_ jaka, ki me je peljal na telefonsko centralo. Ko sem se tam izkazal z lističem g. Kondilisa, so mi takoj dali zvezo z Beogradom in sem lahko xwnčal brez vsake omejitve.
Uvedba stare monarhistične ustave
Beograd, 10. oktobra. AA. Dopisnik Agencije Avale v Atenah poroča:
V vladnih krogih izjavljajo, da je nova vlada P/> svoii sestavi parlamentarna in da se bo danes poPotdne prelstaviia i.a rodni skupščini. Vlada Ima nalogo izvršiti prebiscit.
stam'e je proglašeno, kakor pravijo vladni kro?i, da bi s tem preprečili morebitne i zerrede in morebitne Preskuse skrajnih elementov, zlasti komunistov Каг'яяато	da nova vlada ni revolucionarnega značaja.
Na po^in^i seji bo ukinjen repoiii-kanski režim, nato pa bo sprejet zakon, ki bo dal vladi pravice regentetva.
Obenem z ukinitvijo republikanskega režima bo uvedena monarhistl&na ustava Iz leta 1911. ki bo stopila še nocoj v veljavo- Po plebiscitu bo vlada podala ostavko, nakar bo parlament imenoval novo vlado.
Sestanek parlamenta
Atene, 10. oktobra. AA. Dreri se eeeta-ne narodna skupščina, da bo razpravljala o izpremembi državne oblike. Zdi se, da »o dokončno opustili namero, da bi se ta izprememba izvršila z navadnim sklepom skupščine. Vendar bpdo i® poslanskih vrst prišJi po vsej priliki novi predlogi v tem 6mislu. in sicer glede na to, da bi po sodbi Poslancev utegnil plebiscit roditi kakšne nerede.
Oblasti so tedale varnostne Ukrepe glede na agitacijo ekstremnih elementov med kmeti, zlasti vinogradniki. S noč i so oblastva razgnaia nekp tajno komunistično zborovanje.
Navodila za ženevo
2®neva, ю. oktobra, o. Glavni delegat pri Društvu narodov minister Maximoe, ki bp o®tal na tem položaju tudi pod novo vlado, je prejel nalog, da v imenu grške vlade v plen umu skupščine Društva narodov izjavi, da je Grčija nečedno pripravljena sodelovati pri Izvajanju sankcij proti Italiji. *z Aten je na potn v ženevo šef političnega oddelka zunanjega ministrstva, ki bo Maxtmosu sporočil Podxpbna navodlila grške vlade.
Republika je odpravljena
Parlament je ukinil republikansko in zopet uvedel monarhistično ustavo — Regentske posle bo začasno
vršila vlada
Atene, 10. oktobra. AA. (Posebno po- j
ročilo dopisnika agencije Avale):
Seja velike naixxine skupščine se je začela ob IS. uri.
Prvi je govoril bivši predsednik vlade Tsaldaris. V prvem delu svojega govora je orisal zgodovinski razvoj vprašanja o izpremembi državne oblike v Grčiji. Nato je kritiziral postopek oficirjev in na kraju izjavil, da njegova ljudska stranka noče deliti odgovornosti za to ravnanje m da bo zaradi tega zaipustila sejo,
Tsaldaris je nato z delom svojih poslancev zapustil dvorano.
Naslednji govornik je ЬИ general Mete-xas, voditelj svobodomeselne stranke. V svojem govoru je izjavil, da bo njegova stranka podpirala novo vlado v vsem, kar se bo nanašalo na povratek kralja Jurija na prestol.
Besedo je nato dobil predsednik vlade general Kondilis, ki je v daljšem govoru branil oficirje in rekel med drugim, da je
bilo to ravnanje potrebno, da Ы ее končalo z nestalno in bolestno situacijo. Mod svojim govorom je predsednik vlade omenil tudi dogodke od 9. septembra, ko je bivši predsednik vlade Tsaildaris takisto izdal neka navodila giede nastopa vojske. General Kondilis je nato izjavil, da smatra njegova vlada za svojo prvo in glavno dolžnost, da obrani mir in red v državi, in pa, da se bo mogel plebiscit brez odlašanja vršiti na določeni dan.
Noto je velika glavna skupščina sprejela tele sklepe:
1)	Ukine te republikanska Padavinska oblika v Grčiji,
2)	uveljavi se monekhistična ustava z leta 1911,
3)	plebisctt se bo vršil 3. novembra t. L,
4)	dotlej bo predsednik ministrskega sveta general Kondilis kraljev namestnik (regent).
Seja je biJa zaključena ob 19.15.
Pred novimi boji na abesinskih bojiščih
Italijanske armade so pričele na vseh frontah znova prodirati in je v kratkem pričakovati novih bojev
Rim, 10. oktobra, o. Tukajšnji uradni krogi odločno zanikajo vesti, da bi bili Abesinci ponovno zavzeli Aduo, ki je že od nedelje trdno v rokah Italijanov. Po poročilih iz Asmare, kjer je italijanski generalni štab, so sicer Abesinci že trikrat napadli italijanske postojanke na črti Adua - Adigrat, vendar so ЫН vedno odbiti.
Čete generala Santinija prodirajo iz Adigrata proti jugovzhodu in so zasedle dve vasi.
Prednje straže generala Maravigne, ki prodira proti Aksumu, во zasedle vas Duo. Padec Aksuma se pričakuje vsak trenutek, ker je mesto obkoljeno.
Reuterjev urad poroča naslednje podrobnosti o zavzetju gorskega masiva Edoga Hamusa, južno od Adigrata:
Ko so italijanska letala opazila, da se pomikajo večji oddelki abesinske vojske proti temu masivu, so Italijani takoj poslali svojo kolono izbranih čet, sestavljeno iz domačinov, da zavzamejo ta masiv, ker je izredno velike važnosti v strategičnem pogledu. Nastala je pravcata dirka na obeh straneh. Italijani so prehiteli Abesince in zasedli masiv. Plezati so morali po strmini, kjer ni nikakih potov, kakih devet tisoč čevljev visoko v ledenomrzlem vetru.
Namen abesinskih protinapadov
1 Addis Abeba, 10. oktobra, o. Abesinski protinapad na severni fronti ni Imel namena ponovno pognati Italijane iz Adue in Adigrata, nego samo koncentrirati italijansko pozornost na ta del | fronte, da bi tako lahko večji oddelki abesinske vojske na abesinski meß vdrli
v Eritrejo.	. .
Italijani so obkolili Aksum. Abesinci so sklenili umakniti se iz mesta brez obrambe, toda italijanska vojska mora še zavzeti višine okrog njega, ker bi sicer bila preveč izpostavljena sovražnemu ognju.
Očividno je, da si Italijani sedaj prizadevajo izpopolniti zvezo med fronto in Eritrejo ter ustvariti močno obrambno črto, ki bi segala od Aksuma preko Adue do Adigrata.
Asmara, 10. oktobra, o. Italijanske čete Sq pričele prodirati proti jugu v smeri proti Makali. V borbah okrog Adigrata sta
baje padla dva abesinska generale, Med njkm naj Ы bil tudi neki cesarjev zet, ki je bil prideljen Štabu rasa Sejuma.
Pred veliko bitko v Ogadenu
Addis Abeba, 10. oktobra, d. ftafejaneke
priprave za napad na Djidjdgo, Harar m železniško progo, ki vodi v Djdbuti, se nadaljujejo z vso naglico, vendar pa zaradi težkoč. ki во nastale v sodelovanju čet in motoriziranih oddelkov z letalskimi silami, še niso končane.
Po dosedanjih vesteh je italijanski pohod v pokrajini Ogaden že močno napredoval. Italijanske čete so prodrle že 200 km daleč na abesinsko Ozemlje ter dospele skoro do polovice poti med mejo Italijanske Somalije ter mestom Djidjigo v bližini Hararja, ki se nahaja že v področju nevarnosti. Da ustavijo nadaljnji pohod italijanskih čet, katerih cilj je oŠ vid no železniška proga Addis Abeba—Djibuti, korakajo v pokrajino Ogaden močni oddelki abesinskih čet.
Francoski poročevalci javljajo iz Ogade-na, da se bo tam že danes ali jutri razvila velika bitka. Na vsej fronti je prišlo že do spopadov med sprednjimi stražami in izvidnicami.
Haile Selasie na severni fronti
London, 10. oktobra, o. Po vesteh iz Addis Abebe je cesar Haile Selasie z letalom odpotoval na severno fronto. Ko so z bobni obvestili abesinsko vojsko, da se je cesar pojavil na fronti, je nastalo med vojaki splošno navdušenje. Prišlo je do hudega spopada z Italijani, ki во imeli velike izgube.
Letalski napadi na abesinske postojanke
Addis Abeba, Ю. oktobra w. Dočim tudi danes s severne fronte ni nobenih poročil o večjih borbah, je italijanska ofenziva na jugu prišla v tek Italijani prodirajo na široki fronti v smeri Djšdjise in Hararja. 16 italijanskih letal je meralo bombe na abesinske postojanke. Od abe-inske strani poroča »o iz Makale. da je s- bl'zini Adigrata treščilo na tla italijansko letalo. Oba pilota sta se ubila. Zdi se, da je letalo eku-šalo zapoditi nazaj ubežnike domačine, ki so hoteli preiti k Abesincem.
Zemlja bratskega naroda za grob Velikega kralja
Pomembna spominska svečanost v Pragi — Češkoslovaška delegacija bo ponesla na Oplenac žaro s prstjo is vseh pokrajin bratske republike
Praga, 10. oktobra. AA. Na iniciativo CJ-lige se je vräüa sinoči v veliki dvorani na magistratu svečana komemoracija ob obletnici tragične smrti kralja Aleksandra- Dvorana je bila nabito polna občinstva. Med drugimi so bili prisotni kmetijski minister Hodža, prosvetni minister Kr-čmaf. praški župan Ваха. zastopniki predsednika republike in ministrstev, člani diplomatskega zbora, opolnomočena ministra Krofta in Wellner, drugi civilni in vojaški dostojanstveniki, člani jugosloven-ske kolonije itd.
Govorili so podpredsednika lige Cihak in Zenkl, minister Krofta- župan Ваха pa je izročil posebni delegaciji žaro z zemljo iz raznih češkoslovaških krajev. Delegacija, ki šteje okrog 50 članov, jo bo ponesla na Oplenec in položila na grob blagopokojnega vladarja. Minister Krofta je v svojem govoru poudaril zgodovinski pomen jugoslovenskega zedinjenja ne le za Jugoslavijo, nego za vso Evropo- Zbliža-nje med Malo antanto in Italijo je bila ena izmed največjih političnih koncepcij pokojnega kralja, ki mu pa usoda ni dala, da bi jo do konca izvedel. Njemu je treba pripisati tudi ostvaritev prijateljskih odnošajev med Jugoslavijo in Bolgarijo ter sklenitev balkanskega sporazuma. Pri delu za mir ga je dohitela smrt.
Spominske proslave v Franciji
Pariz, 10. oktobra. AA- Kakor smo že poročali, je vsa Francija o priliki prve obletnice tragične smrti kralja Aleksandra izkazala čast njegovemu spominu. Svečanim zadušnicam so povsod poleg množice občinstva prisostvovali vojaški in civilni predstavniki, zlasti številno pa delegacije bojevnikov z vzhodne fronte.
V	Marseilleu je daroval v katoliški ka. tedrali mašo zadušnico msgr. Dubour, v pravoslavni cerkvi je činodejstvoval mar. sejski pro ta. Po cerkvenih svečanosti so se pred spomenikom francoskih vojakov, padlih na vzhodni fronti, zbrali zastopniki oblasti in velike množice ljudstva. Ob vznožju spomenika sta bili postavljeni sliki blagopokojnega kralja in Louisa Bar. thoua- obkroženi s srebrnim vencem, ki ga je hotel blagopokojni kralj položiti pred spomenik. Oddeliki vojske so izkazali vojaške časti, mnogoštevilne delegacije pa so položile okrog spomenika mnogo rencev in cvetja.
■ V Nantesu je delegacija bojevnikov z izhodne fronte položila velik venec pred Spomenik padlim junakom. V Lffleu je bil svečan pomen v ruski pravoslavni cerkvi. Tudi tam so vzhodni bojevniki položili venec pred spomenik padlim.
V	Algiru je bila v katedrali v prisotnosti generalnega guvernerja De Boisa, članov kolonialne vlade in jugoslovenskega konzula svečana maša zadušnica- V ruski
Beležke
Nadaljevanje pogajanj v združeni opoziciji
>Vreme« poroča, da se bodo v kratkem ponovno sestali delegati združene opozicije ter nadaljevali razgovore, ,.ki so ee začeli pretekli teden v Zagrebu. Delegati srbijanskm skupin združene opozicije bodo v teku tega tedna Ljubi Davidovi-ču, Joči Jovanovdču in drugim vodilnim oPpZicionaicem poročali o stališču dr. Mačka napram perečim političnim vprašanjem. Ob tej priliki bo tod i določen datum prihodnjega sestanka delegatov združene ©Pozicije, ki se bo vršil najbrže O0pet v Zagrebu.
Glavna točka razgovorov na drugi konferenci bo mišljenje Ljube DavMoviča in Joče Jovanoviča p raiznih sugestijah prijateljev dr. Mačka, ki se nanašajo na bodoče delo združene oPozieije. Ako bp ta druga konferenca zaključena e povoljnim uspehom, pravi »Vreme« ni izključeno, da prideta kpncem meseca v Zagreb Da-vixiovič in Joca Jovanovič, da osebno formulirata z dir. Mačkom programsko stališče v glavnih pplitičnih vprašanjih.
še ena odklonitev
Na nedeljskem shodu združene opozicije v Užicu je bila sprejeta resolucija, M zahteva, da se združena oPpzicija spremeni v skupno stranko z naprednim gospodarskim in socialnim programom. Zagrebški >Obzor«, ki običajnp avtentično tolmači stališče dr. Mačka in njegove skupine, zahtevo po ustanovitvi opozicijske stranke pdločno odklanja ter ponavlja svoje že znano stališče, da je najprej treba rešiti hrvatsko vprašanje, pptem t>o šele mogoče govoriti o drugih stvareh.
Muslimani in JRZ
V Zenici je imel dr. Maša Behmen, brat ministra Behmena, konferenco pristašev JRZ. V svojem referatu je odločno zavračal trditve in govorice, ki se širijo med narodom češ da so «radikali prevari-li muslimane in da so jih pridobili samo za to, da bi lažje dosegli svoje posebne cilje:»- Vse te vesti чо bile vržene med narod z zlobnim namenom. Nihče bivših pristašev muslimanske stranke ni postal redov radikalske vojske niti radikal. Muslimani so z radikali osnovali JRZ, ki je po" polnoma nova stranka in so spričo tega tudi radikali prenehali biti radikali v prvotnem pomenu besede. «Vsi mi bivši radikali, muslimani in klerikalci smo postali enakopravni člani nove stranke, v kateri so si naši skupni voditelji postavili za dij dobro m napredek naroda. V zadnjem času se širijo med muslimani letaki, ki jih je izdal dr Maček in ki nam očitajo, da smo se mu izneverili, ker smo šli
cerkvi je prota odslužil svečan pomen.
V Toulousu je bil pomen v ruski cerkvi. Razen mnogih uglednih osebnosti, vseuči-liških profesorjev in drugih, so svečanemu obredu prisostvovali tudi mnogi jugoslovenski, češkoslovaški in rumunski študenti ter veliko število rezervnih oficirjev.
Kraljeva namestnika na dpkncn
Topola, 10. oktobra. AA. Danes dopoldne je pripotovalo na Oplenac mnogo deputacij iz vse države, da se poklonijo spominu blagopokojnega kralja.
Ob 10. sta se pripeljala na Oplenac, da se za obletnico smrti Velikega kraji a poklonita pred grobom, kraljeva namestnika dr. Radenko Stankovič in dr. Ivo Perovič. Takoj po prihodu sta odšla na grob, prižgala vosčenki in ostala nekaj minut v pobožnem molku. Nato sta si ogledala spominska darila, ki so se v cerkvi zbrala k obletnici, potem pa se vrnila z avtomobilom nazaj v Beograd.
Predsednik Lebrun knezu namestniku
Beograd, 10. oktobra. AA. Za obletnico smrti blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja je predsednik francoske republike Albert Lebrun poslal Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu tole brzojavko:
»Nj. kr. Vis. knezu - namestniku Jugoslavije, Beograd. — Prosim Vaše kr. Viseča ns t vo, da blagovoli sprejeti za to bolestno obletnico izraze zvestobe, ki jo francoski narod čuti napram spominu Nj. VeL kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Hvaležen bi bil Vašemu Visočanstvu, če bi blagovolili sporočiti Nj. Vel. kralju, Nj. Vel. kraljici in namestništvu, kolikšno čast izkazuje Francija jugoslovenskemu kraljevskemu domu. Združeni z bolestnimi in dragimi spomini, bosta najini domovini ostali zvesti zadnjemu opominu junaškega vladarja. — Albert Lebrun«.
Nj Vis. knez - namestnik Pavle je poslal g. Lebrunu tale odgovor:
»Globoko ganjen z izrazi zvestobe, ki jo čuti francoski narod napram spominu blagopokojnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja in spoštovanjem, ki ga izkazuje danes Francija kraljevskemu domu, izrekam vaši ekscelenci najiskrenejšo zahvalo, kraljevske rodbine in jugoslovenskega naroda, združene v bolestnem spominu s plemenitim francoskim nanrodom — Pavle«.
v vlado. To pa je grda laž. Mi se nismo izneverili nikomur. Mi smo šli z dr- Mačkom in Ljubo Daividovičem na volitve skupaj na isti listi samo zato, da zrušimo bivši režim. Ko smo to dosegli, nismo mogli čakati, da pride namesto njega drugi, morda še slabši in ostrejši režim. Sli smo v vlado, ki je prinesla narodu državljanske svobode in v katero lahko imate polno zaupanje».
Radikalski prvak o politiki JRZ
Znani voditelj bivše radikalske stranke g. Miša Trifunovič je imel v nedeljo v Kra-gujevcu sestanek zaradi organiziranja JRZ. V svojem referatu je med drugim izvajal:
JRZ stremi za tem, da se v bodoče vse javno življenje v državi ne naslanja na ministre in državno oblast, temveč samo na narod in njegova široka ramena. Radiltal-ska stranka je bila in bo vedno proti vsakemu avoritarnemu režimu, ker je prepričana, da tak režim ne more prinesti koristi
Danes teži našo državo težka gospodarska kriza- Ne trdim, da so jo zakrivile vlade, ki so t i le na krmilu po 6. januarju, ker je kriza svetovni pojav- Dejstvo pa je, da se te vlade niso dovolj brigale, da jo ublažijo.
Mi hočemo, da v bodoče vsakdo odgovarja za svoja dela. V prvi vrsti ministri, ki upravljajo državo. Zahtevamo pa tudi svobodno kritiko delovanja državnih funkcionarjev od najvišjega na ministrskem položaju, pa do zadnjega in najnižjega.
Končno je prosil g. Trifunovič navzoče, naj bodo strpni z onimi radikali, ki so se v zadnjih letih oddaljili od politike glavnega odbora. Zato je odložil tudi konstituiranje odbora JRZ za kragu je vaški srez, da se pomirijo ostri spori med raznimi skupinami radikalov v tem okraju.
Opozicijski shod bo tudi v Ljubljani
Kakor poroča zagrebški »Jutarnji list« se vrše v krogih zastopnikov slovenske iz-venparlamentarne opozicije velike priprave za sklicanje shoda v Ljubljani- Shod se bo predvidoma vršil v nedeljo 20- oktobra. Kot govorniki bodo povabljeni gg. Ljuba Davidovič, Joca Jovanovič in nekaj narodnih poslancev, izvoljenih na listi dr. Mačka. Govorila bosta tudi gg. Stane Vidmar in Stanko Florjančič. voditelja nedavno razpuščene bojevniške organizacije.
Sankcije odobrene
Lavial In Eden za Izvajanje sankcij, Aloisi za izključitev Abesinije iz Društva narodov, Mala antanta in Balkanska zveza za izvedbo določb pakta DN
Avdience pri papežu
Rim, 10. oktobra- o Papež Pij XI. je sprejel v svojih privatnih prostorih v av- 1 dienco papeškega nuncija v Beogradu msgr. Pellegrinettijia nato pa še jugoslovenskega poslanika pri Vatikanu Jevrema Simiča	[
Ženeva, 10. oktobra, a Dance ее je nadaljevalo izredno zasedanje	skupščine Društva narodov, da razpravlja	o -"-nkci-jajh proti Italiji.
Aloisijev protest
Predsednik dr. Beneš je podal besedo najprej italijanskemu delegatu Aloisiju, ki je v svojem dolgem govoru ostro kritiziral dosedanje postopanje Društva narodov proti Italiji V njenem sporu z Abesinijo. Pritoževal se je, da Društvo narodov ni dovolj upoštevalo italijanske spomenice z obtožbami proti Abesiniji, ki mu je bila predložena, zlasti pa je, grajal, ker ni imel že od 3. oktobra možosti, da bi obrazložil italijansko stališče glede na spor z Abesinijo. Dočim je Društvo narodov rabilo 17 mesecev za razpravo o vpadu Japoncev v severno Kitajsko in Mandžurijo in dočim je vojska v Južni Ameriki med Bolivijo in Paragvajem za Gran Chaco trajala skoro dve leti, se hoče italijansko-abesinski spor urediti v teku enega samega meseca. Na ta način se je dal povod Abesiniji za agresiven nastop proti Italiji.
Velika Britanija je sama priznala Italiji njene posebne interese v Abesiniji s pogodbo iz 1. 1925, ko je Abesinija postala članica Društva narodov. Iz tega sledi, da se italijanski interesi v Abesiniji niso zanikavali s stališča pakta Društva narodov niti ob vstopu Abesinije v Društvo narodov. Svoj govor je Aloisi končal z izjavo, da bi bilo potrebno spraviti postopek Društva narodov v sklad z novim položajem ter na ta način urediti vprašanje italijansko - abesinskega spora v splošno zadovoljstvo. Italiji se mora priznati njena pravica.
Po Aloisijevem govoru je predsednik dr. Beneš ugotovil:
Ker se ni nobena država razen Avstrije, Madžarske in Švice izjavila proti uporabi sankcij, proglašam, da Društvo narodov odobrava uporabo sankcij.
Francija zvesta paktu
Za tem je francoski ministrski predsednik in zunanji minister Laval na kratko izjavil, da bo Francija izvršila vse svoje dolžnosti kot članica Društva narodov, pri čemer je dodal:
Ponovno izjavljam, da je pakt Društva narodov važen mednarodni zakon. Mi teh pravil ne moremo odbiti, še manj pa dovoliti, da se ne bi uporabljala. V trenutku prevzema obveznosti naglašam, da izvršujemo samo svojo dolžnost. Veliko zaupanje, ki ga goji moja država do Društva narodov, mi vsiljuje tudi dolžnost poudariti, da se kljub vsemu še vedno ne sme izgubiti upanja v mirno ureditev italijansko - abesinskega spora.
Anglija tudi
Angleški minister in prvi delegat Eden je poudaril, da temelji politika Velike Britanije na načelih Društva narodov. Prvi in glavni cilj zunanje politike Velike Britanije je ohranitev miru in та ta ideal je ves britanski narod. Če želimo rešiti civilizacijo, moramo odpraviti tudi v praksi, kar smo obsodili že v načelu. Društvo narodov ima samo dve nalogi. Prva je, da si prizadeva onemogočiti vojno z mirnim urejevanjem nastalih sporov, druga p&, da preide, ako v tem ni uspelo, sporazumnemu uporabljanju sankcijskih sredstev, ki so določena v paktu Društva narodov.
Švicarski delegat Motta je izjavil, da Švica, ki je s svojim molkom pristala na sankcije, ne more sodelovati pri njihovem izvajanju, ker bi ogrožale švicarsko nevtralnost.
Sovjetski delegat Potemkin je izjavil, da je dolžnost vseh ölanic DN uporabiti proti Italiji sankcije, zastopnik Haiti ja pa je protestiral, da bi se uničil narod, ki pripada črnemu plemenu- Kot zadnji govornik je na dopoldanski seji govoril Mehikanec Gomez, ki je predlagal, naj članice DN pod nobenim pogojem ne priznajo teritorialne izpremembe, ki bi nastale v sedanji vojni med Italijo in Abesinijo.
Popoldanska seja
Ob 17. se je razprava nadaljevala- Najprej je predsednik dr. Beneš sporočil, da je predsedništvo proučilo razne predloge za sestavo sankcijskega odbora-
Pri tem je italijanski zastopnik ponovil svoje pridržke ter izjavil ,da se ne bo udeležil razprave.
Razen tega je predsedništvo izdelalo načrt resolucije, ki ga bo predložilo skupščini v odobritev in po katerem se bo na podlagi izjav članov sveta DN od 7. oktobra in «z upoštevanjem obveznosti na podlagi d. 16 pakta DN v svrho določitve potrebnih ukrepov predlagala sestava odbora, ▼ katerem naj bi imela vsaka država razen sprtih strank po enega člana in potrebne strokovnjake. Naloga tega odbora bi bila precizirati sankcije ter opozoriti svet in skupščino DN na vsako izpremem-bo položaja. Skupščina DN ima torej pred seboj načrt resolucije, o katerem bo glasovala na koncu seje. Dr. Beneš je še poudarjal, da novi odbor ne bo organ sveta niti ne organ skupščine DN, temveč bo predstavljal nekakšno konferenco članic DN za uporabo M. 16.
Zastopnika Čila in Venezuele sta izjavila- da se strinjata s sankcijami.
Zastopnik Jugoslavije dr. Purič Je ▼ imenu Male antante poudarjal brezpogojno zvestobo teh držav napram paktu DN.
Grški zunanji minister Maksimos Je izjavil v imenu držav Balkanske zveze, da so te države pripravljene v polnem obsegu Izpolniti svoje obveznosti, ki izvirajo iz načel DN.
Za sankcije eo se izjavili nato tudi zastopniki Ekvadorja Urugvaja ln Peruja-Italijanski delegat Aloisi je zahteval, naj ee Abesinija izključi iz Društva narodov in nad njo proglasi mandat.
Kot poslednji se je oglasil k besedi abesinski delegat Tekle Havariate. ki se je Društvu narodov zahvalil, da se je zavzelo za Abesinijo
Resolucija
Po razpravi je skupščina Društva narodov nocoj sprejela naslednio resol'icijo:
Skupščina je sprejela na znanje mnenje, ki so ga izrazili člani sveta na svoji seji 7. oktobra 1935.. upoštevajoč obveznosti, ki jih imajo članice Društva narodov na o«novi člena 16. pakta in potrebo, da se določi koordinacija odredb, ki jo ima vsaka članica proučiti. Skupščina raio izraža željo, da bi članice Društva narodov, razen prizadetih strank, sestavile odbor, v katerem bi bila vsaka članica zastopana po enem delegatu in katerega naj bi podpirali strokovnjaki, v svrho prončitve in olajšanja koordinacije omenjenih odredb. \ primera potrebe naj opozori odbor svet ali skupščino na vsako i sitnarijo, ki bi zahtevala novo prončiter.
SkupfiSna Je sprejela resoiodjo molče
Predsednik dr Beneš je nato zaključil seja Jutri dopoldne se sestane novi koordinacijski odbor, ki prične takoj proučevati sank cije.
V čem naj bi obstojale sankcije
London, 10. oktobra, g. yDaily Tele.
grapht do znava, da so se francoski in an. gileški strokovnjaki sporazumeli o sankcijah, ki naj se uporabijo proti Italiji. Francosko-angleški predlog bo predložen koprdinacijseonu odboru v Ženevi ter vsebuje naslednje točke. 1. Absolutna prepoved kreditov Italiji; 2. zmanjšanje gotovih kontigentov italijanskega uvoza ▼ posamezne države; 3. omejitev izvoza blaga v Italijo, ki je potrebno za vojno industrijo! 4. ukinitey izvoda orožja v Abesinijo.
Francija bo vpoklicala dva letnika
Pariz, 10. oktobra, o. Po informacijah iz dobro poučenih krogov namerava vlada pozvati v vojaško službo dva letnika rezervistov. Te vesti uradni krogi niti ne potrjujejo niti ne demantirajo. Zatrjujejo, da zahteva mobilizacijo dveh letnikov francoski glavni generalni štab, ki utemeljujo svojo zahtevo s tem, da je efektrm* italijanska vojska tako oblabJjeoa. da ne bo mogla v danem primeru braniti italijanske meje in miru v Evropi. Zato mora bili Francija pripravljena za vsak primer.
Silno ogorčenje v Italiji
Pred sestankom velikega fašističnega sveta, ki bo sklepal o vprašanju, ali naj Italija še ostane v Društvu
narodov ali ne
Rim, 10. oktobra, o. Razprava skupščine Društva narodov o sankcijah je zbudila v Italiji zelo neugoden vtis. Ves tisk naglasa, da se sankcijska akcija pričenja že izvajati. Sankcije so naravnost nečuvena krivica, ki jo je ženevska mednarodna ustanova prizadela Italiji. Društvo narodov doslej ni nikoli odredilo takega postopka proti nobeni državi, čeprav so se pripetili že hujši primeri, kakor je spor v vzhodni Afriki. Kar se je zgodilo v Ženevi, to ostalo s črnimi črkami zapisano v mednarodni zgodovini in Itali ja tega ne bo nikoli pozabila. Italijanska država čaka mirno na sankcije in je pripravljena na vse, vsa odgovornost za učinke teh odredb pa pada na one, ki jih bodo izvajali.
V službenih komentarjih o ženevskih dogodkih listi ostro napadajo zlasti Anglijo in ostale države, ki se niso mogle, kakor pravijo, osvoboditi pritiska antifašistične agitacije. Edini svetli trenutek sta bili izjavi, ki sta ju podala avstrijski in madžar-
ski delegat. Listi obžalujejo, ker и niso pridružili tudi zastopniki drugih držav ter poudarjajo, da niso imeli toliko ponosa, čeprav zastopajo večje sile, kakor delegata obeh malih srednjeevropskih državic. Posebno zadoščenje je bilo za Italijo, da sta se izrazila proti sankcijam no samo zaradi finančne in gospodarske odvisnosti Madžarske in Avstrije od Italije, nego predvsem zaradi njihovega prijateljstva. «
Politični krogi pričakujejo, da so be Jetri ali v soboto sestal veliki fašistični »vet, И bo sklenil, da naj Italija izstopi h Drnitva narodov.
V italijanskem tisku je izzvala posebno
kritiko akcija Velike Britanije proti Mus-9olinijevemu režimu in fašistični ekspan-zivnosti, češ, da smatrajo Angleži nemški narodni socializem za manj nevaren kakor italijanski fašizem. To nevarnost je v listu »Times« posebno naglasil znani antilasist Wickham Steed, ki je izrazil mnenje, da bo-
Podkancelar Starhemberg koroškim Slovencem
čuden govor na plebiscitni proslavi v Celovcu — Nerazumljivi apeli na slovensko narodno manjšino
Celovec, 10. oktobra, vr. Danes se je tukaj vršila proslava 15-letnice koroškega plebiscite. Ob tej priliki je imel avstrijski podkancelar Starhemberg govor, v katerem je dejal med drugim:
»Pripravljeni smo z vsemi sosedi Avstrije na jugu in na jugo-vzhodu živeti v miru ter v pametni obliki sodelovati za izgraditev Evrope in ohranitev miru. Smatram za pravično, ako se ob tej priliki spomnim onih, ki so pred 15 leti, čeprav priznavajo slovenski jezik za svoj materni jezik, poka-zailri svojo zvestobo do Avstrije in ki eo s svojim glasovanjem doprinesli do tega, da
je velik ded Koroške ostal avstrijski.
Tej slovenski manjšina ni zagotovljena posebna zaščita in posebna briga eanao koroške deželne vlade, temveč tudi avstrijske zvezne vlade. Vendar pa pričakujemo od njih in jih prosimo, naj эе ne ude jo nezdravemu šovinizmu. Naj se tudi ne dajo hujskati od ne popolnoma odgovornih elementov.
Mi hočemo ohraniti mir. Današnja Avstrija priznava politične in kulturne pravice drugorodne manjšine, toda današnja Avstrija hoče živeti in bo živela ter se bo znala braniti proti vsakemu nasprotniku.
Zaradi naliva prekinjen govor dr. Mačka
Beograd, 10. oktobra. AA- Pri posvetitvi kapelice v Remetincu, občina Stupniik, srez zagrebški, se je vršila svečanost, ki Jo je opravil zagrebški nadškof Ante Bauer, prisostvovalo ji je pa okoli tisoč oseb. Prisotna sta bila tudi dr. Vladimir Maček in dr. Ivo Pernar.
Po cerkvenem obredu je imel dr. Vladko Maček kratek nagovor na zbrane ljudi. Dejal Je, da so predniki Hrvatov prišli v te kraje pred 1300 leti in so že tedaj verovali v Boga. čeprav niso bili kristjani. Ce evangelij pravi: «Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!» pomeni to, da moramo vsi delati, ne pa, da nekdo dela- drugi pa drži križem roke in uživa plodove tujega dela. Ce kmet vzklika: «živela svobodna Hrvatska!» s tem ne misli na okvirjeno Hrvatsko, temveč misli na socialno pravičnost in enakost, da bomo vsi enaki.
Nadaljnji govor dr. Mačka je prekinila huda ploha.
Sklicanje vladnega poslanskega kluba
Zagreb, 10. oktobra, o. »Jutranji list« je objavil naslednjo vest iz Beograda: 18. t.m. se ima sestati delovni klub večine v Narodni skupščini po predsedstvom Stevana Jan-koviča. Razpravljal bo o volitvah predsedstva Narodne skupščine. Kdo so kandidati za predsedstvo, doslej še ni nič znano.
Iz prometne službe
Beograd, 10. pktobra. AA. premeščeni so: za kontrolorja h kurilnici v Mariboru Ivan Vurcrager, doölej kontrolor na postaji Mairvbor-koroški fcoiodvor, za kontrolorja v Praeensfcem Ivan Polanec, doslej kontrolor na postaji Mrfrfbor glavni kolodvor, «a kontrolorja na Postaji Ljubljana glav. kol- Bmannell Petrič, doslej kpntrolor na Pragerskenn ln za kontrolorja na postaji v Ptmjn Alojzij Tikvič, doslej kontr-yior na postaji v Zidanem mostu.
Meštrovičeva razstava na Dunaju
Dnnaj. 10. oktobra. g. Jutri bo avstrijski zvezni kancelar dr. Schuschnigg v okviru
dunajskega Hagebunda otvoril razstavo del
jugoslovenskega kiparja Ivana Meštroviča, ki jo prireja avstrijska kulturna zveza. Danes so si ogledali razstavo zastopniki tiska. Zadnja Meštrovičeva kolektivna razstava na Dunaju je bila leta 1910..
Novi predsednik apelacije nastopil svoje mesto
LJubljana, 10. ofctotora. AA. Danee Ja
novi predsednik apelacijskega sodišča ▼ Ljubljani dr. Golia nastopil svoje službeno mesto.
Match Aljehin-Euwe
Amsterdam, 10. oktobra, g. Tretja partija za svetovno šahovsko prvenstvo med dir. Aljehinom in dr. Euwejem se )e končala z zmago dr. Aljehina, ki vodi sedaj t 2 : L Euwe se je branil francosko, vendar pa Je dr. Aljehin kmalu prišel v boljšo pozieijo. Ko se je ponesrečil zadnji poizkus za геЯ-tev, se je nizozemski mojster udaL
Vremensko poročilo
10. oktobra Evropa; Globok ciklon z viharnim vremenom nad severno- zapadno Evropo. Nad južno in vzhodno Evropo prevladuje visok pritisk, ki vzdržuje jasno in lepo -vreme.
Jugoslavija; Nad Primorjean оЫайво
in deloma oblačno tudi v oatallh predteSih. V zadnjih 24 urah je v primorskih krajih nekoliko deleževalo. Temperatura Je bila brez velikih izprememb ter Je Ьв minimum v Plevi ju 9, maksimum v Nišu pa 31.
Vremenska napoved
Novoeadska vremenska napoved aa Aa. пев: Toplo vreme a povečanjem oblačnosti nad severno in severno-zapadno polortoo države, kjer bo bržikone nekoliko deževalo. V južni polovici države bo picvtadova-k» jasno vreme.
Zagrebška vremenska napoved n danes: Oblačno zlasti ▼ zapednem deta dritave, v ostalem toplo ta vetrovno-
Dunajska vremenska napoved za petek: Prehodno poslabšanje в prihodom sapad-negta vremena.
>ЛШЬОс it 236
3
IVlA, ti сйАсбп 1936:
Naši krap fn ljudje
Piramida v spomin na kralja Uedinitelja
je bila v nedeljo 6. t. m. slovesno odkrita na Pohorju blizu Mariborske koče. Spominska piramida je delo požrtvovalne mariborske mladine, ki je nalomila 19 kubičnih metrov kremenca ter najlepše izvršila vsa dela pod vodstvom g. Frana Žagovca. Spominska piramida na Pohorju je lep izraz ljubezni in hvaležnosti do
pokojnega vladarja.
Novo združenje dobrovoljcev
Snuje se zveza koroških in drugih prostovoljcev
Ljubljana. 10. oktobra, jrfjedtem ko so jugoslovenski dobrovolj_ ei im ostale bojevniške skupine že v prvih letih po osvobojen ju ustvarili svoje tova-riške organizacije, s pomočjo katerih jim je bolj ali manj uspelo, da v novi državi uveljavijo svoje težnje, so udeleženci ko. roških bojev, ki brez dvoma pomenijo eno najvažnejših in najsvetlejših poglavij na. še osvobodilne borbe, ostali doslej v nekem skromnem zatišju- V Mariboru so se sicer zbrali Maistrovi borci v svoje združenje, v Celju so se organizirali tovariši Franceta Malgaja, osrednje, splošne or_ ganizacije pa koroški borci niso imeli. Po dolgem odlašanju, ki priča pač o preveliki skromnosti slovenskih in jugoslovenskih braniteljev koroške zemlje, se je končno ustanovila Legija koroških borcev s sedežem v Trbovljah, ki je v kratkem času razvila živahno delavnost in zainte_ resirala za organizacijo tudi bojne tovariše iz ostalih krajev države. V juniju se je sešel v Ljubljani poseben pripravljalni pododbor legije, ki mu predseduje ugledni, za obrambo slovenskih meja zaslužni upokojeni podpolkovnik Dragoljub Milivo. jevič in v katerem so tamik Ivo Božič, blagajnik Dominik Marušič ter Karel Šef-man, Jože Pukl in Ludvik Primožič. Ljubljanski pododbor se je obrnil na vse ob_ čin? v dravski banovini s prošnjo- naj na svojem oodroSiu zberejo podatke o udeležencih koroških bojev in poverijo pripravnega človeka da stopi v stik z organiza. eno. obenem pa je razposlal velikemu Številu koroških borcev vabilo, naj prijavijo
svoj vstop. Zaradi poletnega odmora je bil odziv doslej sicer neznaten, zato pa pododbor tem potem vnovič apelira na vse že zaprošene in tudi na vse ostale tovari_ še, naj se pridružijo njegovi akciji-
Za Trbovljami in za Ljubljano se je razgibal tudi Zagreb in pred nekaj tedni se je vršila sam širša konferenca na kateri se je ustanovilo Združenje vojnih dobrovoljcev. ki so se borili za osvobojenje se_ vernih krajev Jugoslavije, štajerske- Med-rrmrja, Prekmurja in Koroške. Ljubljanski pododbor je takoj navezal stike z no_ vim združenjem, da bi se dosegla ustanovitev enotne organizacije. Na njegovo pobudo se bo prihodnji mesec vršil v Trbov_ ljah sestanek delegatov vseh organizacijskih edindc braniteljev severne meje ter dobrovoliskih organizacij z namenom, da se osnuje enotna Zveza jugoslovenskih dobrovoljcev. Ustanovitev takšne organiza. cije bi brez dvoma mnogo doprinesla h konsolidaciji bojevniških pokretov. v katerih so se zaradi neposrečenih ekskurzij v politiko nekatere skupine znatno kom. promitirale .ter bo uveljavila v bojevniških organizacijah noveera- zdravega duha- Kakor je Legija koroških borcev čisto bojno tovariška- strogo nepolitična orga_ nizacija, naj bi bila v enakem smislu organizirana tudi nova Zveza jugoslovenskih dobrovoljcev. Gibanju, ki stremi za tem, da vsem zaslužnim braniteliem na. še narodne svobode pribori v narodni državi pravice, katere jim gredo, želi vsa nacionalna javnost najlepšega uspeha. >
Let&šnja letina v Beli Krajini
Bila je zelo slaba in ljudstvo je v skrbeh, kako bo preživelo zimo
Črnomelj, 10. oktobra tfodatki, ki jh je pravkar zbralo črnomaljsko sresko načelstvo, potrjujejo poročila »Slovenskega Naroda« o letošnji zelo slabi letini v vseh krajih Bele Ктај ne.
Žito je bilo požeto pravočasno. Pridelek je zaradi dolgotrajne suše -n ne baš ugodnih vremenskih razmer le srednji Fižol je suša popolnoma uničila. V rasti je zelo zaostal tudi krompir, prav tako pa je prizadeta tudi koruza, kri je prebivalstvu poleg krompirja najvažnejši pridelek za prehrano.. Nekaj redkih deževnih dn: sredi julija in septembra je sicer več ali manj popravilo rast nekaterih kultur, ki so na razn h zemljiščih suši različno kljubovale. Domači dn uvoženi krompir je mestoma pognal nove poganjke in klice ter nastavil gomoljčke, kar je posledica pomanjkanja vlage. Ponekod se je sicer po dežju še malö popravil, a je v veliki več ni vendaT le docela zamrL Škode je spričo naših siromašnih razmer precej, prav tako pa je odstotek uničenih rasti n ter sadežev tudi pri koruzi velik. Letos se ni obnesla niti ajda, ki jo je 12. in 13. septembra v nižjih legah slana močno poškodovala. Ostali sadeža ao ce »eptembza
deloma popravili. Suša je močno prizadela tudi travnike in deteljišča, pašn ki pa, ki so bili julija docela goli n ožgani, so se septembra mestoma popravili. K sreči se nikjer niso čez običajno mero pojavili škodljivci ali bolezni.
Zaradi suše, ki je »Slovenski Narod« o njej pogosto izčrpno poročal, je trpela tudi belokranjska živinoreja, ker je bilo zlasti občutno pomanjkanje dobre paše. Živino-no z že itak pičlimi zalogami sena, ki so bile namenjene za prehrano ž vrine čez zimo. Zato se seveda pojavlja težko vprašanje, kako prehran iti živino čez zimo
Sadje je obrodilo v Belri Kraj ni zelo slabo. Pridelek sliv cenijo na 10 % normalne letine pridelek kostanja na pT»v toliko, pridelek orehov le na 5 %, hrušk ne 10 do 15 %, jabolk pa na 25 % normalne letine. Sadno drevje je tudi sicer utrpelo veliko škodo, ker je bilo po suši izredno moono prizadeto. Škodljivci in bolezni se k sreči nikjer niso pojavili v večji meri.
Kljub temu, da je vreme zadnje tri mesece Vnski trti v vseh legah zelo ugajalo in ю ee vinogradi po hudi pomladni steni, Id smo o njej tedaj obširno poročali, pre-
cej popravili, znaša vendar le pridelek komaj 70 % normalne letine, kakovostno pa je ртесеј dober. Gljivične bolezni se n kjer niso pojavile v večji meri.
Kakor vid mo, ni bila Beli Krajini niti letos usoda bolj naklonjena, nego prejkija leta. ko so prav tako gospodarile slane, suša ter splošno pomanjkanje ljudske in živinske hrane. Kako bodo Belokranjci prebili letošnjo z mo in kdo jim bo v njihovi stiski pomagal, — je stvaT odločujočih oblastev in naših narodnih poslancev, ki bi se morali z vsemi silami zavzeti zlasti za izvedbo vodopreskrbnih načrtov, s čimer bo vsaj ljudem v vel ki meri pomagamo.
V Rtnju 23 mrtvih
Boljevac, 10. oktobra.
Včeraj dopoldne je v tukajšnji bolnišnici izdihnila 23. žrtev velike katastrofe. ki seje konec septem. pripetila v rtanjskem rudniku. Rudar Mihael Tepavec, doma iz Like, oče štirih malih otrok, je bil pri eksploziji metana v rudniku tako hudo poškodovan, da mu vsa zdravnika pomoč ni mogla rešiti življenja. Od dneva nesreče do včeraj je nesrečnež pretrpel strašne muke in smrt je bila zanj edina rešitev. Danes so ga pokopali na pokopališču v Bo-ljevcu ob veliki udeležbi rudarjev in nameščencev rtanjskega rudnika.
Črna lista velike katastrofe pa najbrže še ni zaključena- Stanje nekaterih ponesrečenih rudarjev, ki ležijo v bolnišnici. je tako nevarno, da se bodo najbrže odprli še novi grobovi-
V sadnem paradižu
na pragu Ljubljane
Jevnica, 10. oktobra.
Štanga, Kresnice in Jevnica so znani izletniški kraji pod Jančami, pod hribem izza katerega kuka jutranje sonce na Ljubljančane. Prav bližini Ljubljane dolgujejo ti kraji zahvalo za svoj napredek v poslednjih letih. Seveda pa tudi pridelkom svoje zemlje: pod Jančami rode najlepše češnje, jeseni pa je jabolk in hrušk in maronija dovolj in dobrega.
Odkar imajo v Jevnici. središču našega sadnega paradiže, novo šolo in lastno postajo, so postali posebno podjetni. V nedeljo 13. t. m. bodo priredili Jevnričani prvo sadno razstavo, da pokažejo pridelke umnega sadjarstva v poslednjem desetletju. Vsakdo si bo za male novce natrpal svojo hrambo z dobrim cenem-m blagom. Izletniki in obiskovalci bodo lepo sprejeti in pogoščeni, saj so naši ljudje dobrodušni in prijazni, čeprav bi imeli dostikrat povod, da so z »gosti« neprijazni in odurni. Namreč s takimi, ki hodijo doslej v hribe pod pretvezo, da jih mriče krasna jesenska narava... Ko pa se začutijo same, navale na jablane, otresejo jih do golih reber, nakar se vračajo karavane »izletnikov« z nabaeanimi nahrbtniki domov, z vlaki na obe strani. Za račun seveda ne povprašajo nikogar... Prav zato drže naši hribovci ob nedeljah v svojih sadovnjakih tabore, kakor v hudih turških časih. Vsi domači in psi so na preži, da se ubranijo rokomavhov, ki ne znajo ločiti tujega imetja.
Kdor pa je pošteniih namenov, naj pride v nedeljo v Jevnioo in mu ne bo žaL
Ob slovesu sreskega načelnika Frana Podboja
Litija, 10. oktobra V ponedeljek zvečer je zapustil Litijo naš dosedanji sreski načelnik g. Franc Podboj. Odpotoval je na novo stažbeno mesto kot načelnik k banski upravi v Skopi je. šef našega »reza je bil 17 let, tako dolgo ni služboval pri nas noben okrajni glavar. G. Podboj je prispel v Litijo ob rojstvu Jugoslavije, prevzel je vod. stvp upravne oblasti novembra L 1918.
Ko je organiziral okrajno glavarstvo, je posvetil vse svoje delo vsem javnim vprašanjem našega sreza Posebno je vzljubil zasavske griče, zarto se je vrgel iniciativno na poživljenje litijske podTUž. niče SiPfD. Po večini Je tudi sam markiral dohode na naše zasavske vrhunce: na Janče, Sv. goro, Sv. Planin^, Polšnlk in drugam Zlasti mu je prirasla k srcu Sv. Gora, kjer stoji danes krasna planinska koča, last planinske zadruge Zasavska koča, ki jI Je hel g. Podboj pTSdsednik. Pri Sp(D je bfl podpredsednik, pomagal pa je tadi v raznih nacionalnih organizacijah: pri Sokolu je ЬЙ odbornik ln načelnik sokotekega smučarskega odseka.
Jatdranekp atrafto Ja _________
ti ln ji je bil predsednik, vneto Je podpiral Jugoalovenako Matico, Bdeči kri4 in QMD.
Planinec ki smučar pribaja «talno ▼ stik s hribovskimi preblvatetvom ia Pod. boj je imel za vsakogar prijazno besedo. Prirejenih mu je bilo ▼ litijskem erezu več odhodnic.Litijani во se poslovili pri Urški, kjer so govorili zastopniki društev in uradni kov. Presrčno poslovitev so nato priredili šraarčani, ki во sreskega načelnika sprejeli na trg» pred Robavsom, kjer so mu zapeli >iZvonaši*, govorili pa so v imenu Sokola br. Ferdo Tomazin, v imenu gasilcev g. Tine Adamič, v Robav-sovem salonu pa še naxDučitelj Kovačič Maks, notar dr. Ivan Drašič in drugI Gi-njen ee je zahvalil g. svetnik Podboj. Ljubko je bilo tudi elovo podroiadkarjev JS, ki so Prinesli gospej Podbojev!, ku-mici na letošnji Vidov dan razvitega prapora, krasne šopke cvetja Ob- slovesu sta se oba Podibojeva še z denarnim itü-mom poslovila od CMD.
Po dveh letih, ki jih ima gospod bane« svetnik še odslužiti, ee bo nasta::il kot upokojenec v našem srezu, ki ga je tako vzljubil. Novi sreski načelnik g. dr. Lovro Hacin, ki je služboval dpslej v Ljubljeni, je že nastopil službo in prvi во в« mu predstavili župani vsega sreza pod vod etvesn litijskega župana Lajovica-
Zlati jubilej dela
Jesenice, 10. oktobra
Te dni Je minilo 50 let, odkar je vstopil v službo pri Kranjski industrijski družbi gospod Matevž Robič, stružilec v tovarni in posestnik na Javorniku.
Kot 13-leten deček je vstopil ▼ železarno v Bohinju, ki se je ob koncentraciji vseh železarn na Jesenice preselila nekaj let kasneje v naš revir, s premestitvijo obrata na Jesenice pa je prišel naš jubilant semkaj, in je rasel s podjetjem in preživel vse faze njegovega velikega razvoja. Gospod Robič je danes najstarejši stružilec pri KID na Jesenicah in eden najpopularnejših mož v njenih obratih. V svojih mlajših letih je bil navdušen kolesar in eden prvih pijonirjev organiziranja kolesarskega športa, s kolesom je nešte. tokrat prevozil našo ožjo domovino, a tudi Goriško in Primorsko in poznal bogastvo in lepoto teh pokrajin. Bil je pred vojno tudi navdušen Ciril-Metodar, predvsem pa dober pevec, vedno dobrodošel povsod. V politiko se nikoli ni dosti vmešaval, nikjer ni silil v ospredje, podpiral je dober tisk in tudi naš list ga šteje med zveste naročnike. živi vedno za družino, za podjetje in za
KAVO НДБН
■RAVÜ
ZRNATO KAVO ZAJAMČENO
svorfe zasebno gospodarstvo. Z Seno sta Л
uredila gostilno, po vojni pa si je na svojem domu uredil delavnico žičnih pletenin, katera je nekaj let dobro uspevala, dokler je nI zavrgla prevelika konkurenca.
Ob svojem 50-letnem poklicnem jubileju je gospod Robič še izredno čil. Težko je verjeti, da ima ta simpatično mož 63 let življenja za seboj, pozna ga vsa široka okolica kot mirnega, dobrega in vedno se smehljajočega človeka in oblečenega kakor bi ga iz škatlice vzel. Naj ga usoda ohrani čilega in zdravega še dolgo vrsto let, da bo srečen in zadovoljen preživel ▼ krogu svojih dragih zlato jesen življenja.
Mariborski oče 29$ otrok
Kruta borba za ^tostanek ee z vso okrutnostjo znaša tudi nad otroki. Va. dno več otrok prihaja na svet brez sredstev in оРоГе za življenje. Problem nezakonskih „otrok in mlad'inske zaščite so nekatere evropske dTzave dobro rešile. Razne ustanove in društva vzgajajo zapuščene otroke ter jim dajo življenjsko oporo. Take »stanove so bile nujno potrebne tudi zaradi naglo usihajočega človeškega usmiljenja. Vedno manj je med nami usmiljenih src. Nešteto je primerov, ko ni mogoče najti med sorodniki človeka, ki bi prevzel v varstvo zapuščeno siroto- Zato predvideva naš zakonik posebna generalna varuštva pri posameznih državnih in samoupravnih edini. cah.
Mariborska mestna občina je tako generalno varuštvo organizirala že pred 7 leti. V osebi upokojenega dvornega svetnika g. dr. Josipe Kronv^gla Je našla najboljšega zaščitnika sirot GpSp. dT. Kronvogel ee je takoj z očetovsko ljubeznijo lotil dela. že kkot sodnik mladinskega varuštva je požrtvovalno skrbel za si. rote. Ko je prevzel generalno varuštvo, je posvetH ubogim in zapuščenim sirotam vse svoje sile- Naiglo Je rastlo Število njegovih varovancev. Danas Je 4e oče 286 otrok. Za nje skrbi kakor za svoje. Kakor во različne Potrebe njegovih varo-
vancev, tako ao različne tudi njegove očetovske skrbi in dolžnosti. Generalni varuh vlaga tožbe za alimemte, išče matere, išče očeta, med katerimi je celo mnogo takih, ki raje zapustijo službo, kakpr pa da bi plačevali iztožene al im en te.
Največ skrbi mu povzročajo varovanci med šolskim letom Z učitelji se posvetuje, da bi varovancem utrl d.obro pot v življenje. Enim pomaga do višje izobrazbe, drugim poišče kako obrt, hude skrbi pa ima z onimi, o katerih sam pravi, da niso za nobeno *а!*> Njegovo dobroto pa občutijo vsi, vsi ga ljuJbijo in spoštujejo- Sirotami, ki nimajo nikogar na sve-tut izposiuje ppdpore, dober evetovelec pa Je tudi revnim nezakonskim maiteram, ki se z velikim zaupanjem obračajo nanj. General, varuh g. dr. Kranvogefl uiaduje na sodišču v pritličju, «oba štev. 8, kjer ima pri rokah vse spise o svojSi varovancih. Pri vsej evpji dobrodušnosti se vedno brani prirastkov, preden prevzame varuštvo, obred« vse sorodnike ln trka Povsod na usmiljena srca. šele ko nikjer n« najde odziva, sprejme siroto ▼ svpje varstvo ter Ji poeveitl vso svojo skrb. Koliko dobrega je že storil, koliko Ijubetznl se Je že izlilo iz njegovega očetovskega erca.1 Velika Je njegova družina ln naš mestni oče 'je »ajvredneijši med vsemi očeti.
K LN OUNION
Telefon 2221 DOPOLNILO: Uvertura k opereti »Netopir« - Foxov najnovejši zvočni tednik. Predstave ob 1в„ 19.15 ln 21.15 url
SIL Elf USPEH PBI SINOCNJI PREMIERU
Chopinov poslovilni valček«
V glavnih vlogah WOUFGANO ЦВ-BENUNEB — HANNA WAAG —
RICHARD BOMANOffSKY. Predprodaja vstopnic od 10. do Ш0 In ad 15. ure dalje pri blagajni kina.
V' »Чљ vi* r vv&ž.U*-яь « X* к ■	M £
* - Љ Tr ■ 'Щ. 0, f Ä > ^ : 4,4 ■ s K E V • ■
A . Г? , T* tlj? :	^Љ ■ : « <-* ж * >	«
^V-f::; «-» i
■?'« & i

л i Ж > Va> Ä'MT'
i :	• .	'	r»

Lf .v *Jt * * • -.P
ш и
п X ^
!t v/ 1 С ♦ * •
^ 'Ш	■ љ-л гЧ
-%ш . -m*...
i Щ - Ш* <"	" t ■ f м J**" ON^i
\4љ% i ж
U v i,-* -p-kW--^ *
_ 1 : «a
&.: «...
ЖШ
Množica pri žalni svečanosti na Kongresnem trgu
Prapori, predstavniki in depntacije okrog katafatea
Domače vesti
*	Koroški Slovenci o plebiscita. Ob IS.
letnici koroškega plebiscita je zadnji »Koroški Slovenec« napisal tudi tole: Deseti oktober 1920 je določil državno pripadnost južnega dela naše Koroške k Avstriji. Koroški Slovenci smo vzeli izid lojalno na znanje in ga priznavamo do današnjega dne. V vseh 15 letih ni niti enega samega primera, ki bi mogel dokazati nelojalnost koroških Slovencev. Prebivalstvo spodnje Koroške izpričuje vsak dan od zore do mraka že celih 15 let po svojem jeziku, svoji pesmi, svoji molitvi in vsem svojem delu in sicer svobodno, da 10. oktober 1920 nikakor in v ničemer ne pomeni menjave narodne pripadnosti. Letošnji manjšinski kongres v ženevi je vzel prve poizkuse zvezne in deželne vlade da se reši narodnostno vprašanje na Koroškem v duhu pra/vice, z veseljem na znanje. V kolikor zavisi končnoveljavna rešitev od nas koroških Slovencev, smo in Ibamo doprinesli svoj delež- da se spodnjemu delu dežele zagotovi kulturni in gospodarski napredek.
♦	Tragična smrt dveh radarjev v rud. niku Kavni Reki- V sredo popoldne se je pripetila v premogovniku Ravni Reki blizu čruprije nova huda nesreča. Rudarja Milovan Ivanovič in B- Sokolovič sta se spustila z dvigalom v rov 140 m globoko in je baš tedaj, ko se je dvigalo spustilo, nekdo nekaj manipuliral pri dvigalni napravi, da je dvigalna kabina z vso brzino zdrča. lanizdol ter s toliko silo treščila ob tla, da sta bila nesrečna rudarja takoj mrtva. Oblasti so bdle takoj obveščene o hudi nesreči in uvedena je preiskaiva- da se do-žene, kaiko je prišlo do tragedije. Ubiti rudar Milovan Ivanovič je imel sam službo pri dvigalu in, ko se je s svojim tovarišem spustil nizdol, je ostalo njegovo mesto nezasedeno in eden od mimoidočih delavcev je menda mislil- da je prazna dvigalna kabina nekje spodaj in prijel je za ročaj, da bi jo poklical nazaj. To so samo domneve in bo morala šele preiskava ugotoviti, kako je prišlo do smrti obeh ru-idarjev-
Opoldne, zjutraj in zvečer,
Petanjsko pijte venomer!
*	Smrt slovenskega koroškega rodoljuba.
V žužalčah je pokosila smrt 73 letnega Petra Napokoja. po domače Kajžnikovega očeta. Življenje rajnkega ni bilo lahko, vedno se je moral boriti za svoj obstanek, žrtvoval pa je mnogo tudi za narodno stvar. Po;eg malega posestva je vodil trgovino in v njegovi hiši so bili rojakom vedno na razpolago slovenski Usti in bij ige. Bil je značaien in spoštovan pn vseh. Dokaz njegove velike požrtvovalnosti je tudi v tem, da je na Brnci ustanovil gasilsko organizacijo, ki ga je pred leti imenovala za svojega častnega načelnika. Kako drag je bil znancem in prijateljem, je dokazala številna udeležba pri pogrebu Na zadnji poti so ga spremljali gasilci, v slovo pa so mu zapeli brnški pevci.
*	Serija potresov v Banji Luki. Ze teden dni vznemirjajo Banjo Luko in ožjo okol'co potresni sunki, ki se ponavljajo skoraj vsak dan- Prebivalstvo živi v velikem s t га hu in so mnogi meščani že zapustili svoje biše ter se preselili v mestno okolico v nizke trdnejše zgradbe- Nekatere hiše so močno poškodovane. Tudi na gimnazijskem poslopju ima zid razpokline. V Gornjem Šeheru so tri hiše tako poškodovane, da se lahko vsak čas porušijo. Stanovalci so te hiše zapustili že po ppvih potresnih sunkih pred nekaj dnevi. Potresni sunki se ponavljajo po dvakrat na dan. Po mestu krožijo fantastične vesti, največ se govori o izbruhu vulkana pri žveplenih vrelcih v žeherski okolici. Nenavadno pri teh potresnih pojavah je posebno to, da so ostale omejene na najožjo banjaluško okolico.
*	Beda mnogih naših rojakov v Carigradu. Večje število naših državljanov, ki so se za stalno naselili v Carigradu kot pripadniki svobodnih profesij, je prišlo v hude stiske, ker po določilih turškega zakona o zaščiti domačih delavcev ne dobijo več zaslužka. Nekateri so že prišli v Beograd ter so se takoj obrnili na razna oblastva s prošnjo, nai se pomaga čimprej rojakom, ki so ostali v Carigradu brez službe. Med njimi so najrazličniejši profe sionisti ter trgovski agenti, trgovski pomočniki, privatni uradniki in bivši uslužbm ei hotelov. Vsi imajo solidno izobrazbo in govorijo po več jezikov. Upajo, da bodo našli zaposlitev v stari domovini, kjer pri raznih ustanovah, organizacijah in podjetjih primankuje takih strokovnih moči. Podatki o teh rojakih se dobe pri raznih izseljenskih uradih in pri centralnem uradu borze dela v Beogradu.
*	Zaplemba velike količine saharina v saderskem kanalu. Finančna kontrola, ki je patrulirala s svojo motorno ladjo v smeri zaderskega kanala, je imela velik uspeh. Opazila je neko ladio, ki je z vso naglico plula proti nenaseljenemu otoku Idolu. Finančnim organom je bilo takoj jasno, da imajo pred seboj tihotapce in opazili so tudi, kako so iz bežeče ladje leteli v morje neki zavoji. Ob otoku so tihotapci za kratek čas pristali, potem pa takoj nadaljevali beg Finančni organi so potem na otoku našli 98 kg saharina.
*	Pretep, ki je gostilniški lokal izpreme-nil v kup lesa in stekla. V dubrovniški gostilni »Nova oba'.a« je prišlo med pijanimi gosti do hudega pretepa, ki je v kratkem času iz lokala napravil kup lesa in crtpinj. V gostilniški bitki je sodelovalo okrog 20 ljudi, ki so se mlatili z nogami od miz in stolov ter ves lokal že v 15 minutah popolnoma demolirali. Ko so dokli-cali orožnike, je bilo že vse drobno, na bojišču pa je ležalo nekai ranjencev.
*	Spet nesreča v kamnolomu. V Dubnici nedaleč od Podujeva je v velikem kamnolomu prišlo do tragične nesreče- Delavci во izvršili miniranje skalnate stene in, ko во razkopavali kamenje, se je vsul plaz, ki je tri delavce zasul. Eden je bil takoj «rtev, dva so sicer odkopali še živa, a je
njuno Bvljenje v največji nevarnosti. V
velikem kamnolomu so bili zaposleni sami neizvežbani delavci iz okoliških vasi, delali so z največjo naglico brez potrebnih varnostnih naprav in tako se je spet pomnožila lista smrtnih nesreč v kamnolomih.
*	Predavanja Zveze kulturnih društev. Sokolsko društvo Šiška priredi drevi ob 20. predavanje o prirodni lepoti Švice. Predava predavatelj ZKD g. dr. Brežnik Pavel. — Sokol Vič priredi 12 t m. ob 20. uri predavarmje o temi: »Koroška in Korošci v sliki im besedi s posebnim oziroma na 15-letnico plebiscita.« Predava predavatelj ZKD. g. dr. Felaher, državni tožilec. Predavanje spremljajo slike. — Ljudska univerza v Kočevju priredi 13. t m. predavanje o temi: »S kraljico Marijo« po Grčiji in Turčiji. Predava predavatelj ZKD g. prof. Drago Stepišnik.
*	Kostanjevica na Krki. Zvezna strelska družina je priredila v nedeljo strelsko tekmo, ki pa je bila zaradi deževja prekinjena im se bo zaključila to nedeljo. Domači strelci so pokazala veliko spretnost v streljanju. Za nedeljo je pričakovati tudi tekmovalcev iz sosednih družin. Pod okriljem strelske družine se je vršil tudi lahkoatlet-ski miting med moštvom Kostanjevice in Krškega. Vse kaže, da je postala Kostanjevica zelo bojevita in da so med strelci in lahkoatleti prav spretni mojstri. Vsi, ki imate veselje do streljanja v nedeljo na tekmo!
*	Vlom v poštni urad v Strugah. Neznani specialisti za vlome v poštne urade, ki se zadnji čas v kratkih presled. kih javljajo Po vsej banovini zdaj tu, zdaj tam, so pred dnevi obiskali tudi pomož no Pošto v Strugah pri Dobrepolju. Vlomili so v blagajno in pobrali vso gotovi no, nato pa izginili brez sledu.
*	Par volov mu je odgnal, pred nekaj dnevi je nezrani tat v Veliki Loki odpeljal tri krave nekemu hrvatskemu gonjaču, zdaj pa nam javljajo iz Metlike, da je tam nekdo na podoben način ukradel dva vola Posestniku Janku Weisu iz Ko. čevja. Medtem ko je gospodar posedel v Mežmaršičevi gostilni, mu je neznanec izpred hiše odpeljal vola, težka okrog 700 kg in vredna 1.700 Din.
♦ Tovarna upognjenega pohištva in parketov Remec-Co. Kamnik-Duplica objavlja: Ko smo začutili v našem podjetju potrebo po notranji reorganizaciji, smo se obrnili na g. O. Stieglitza iz Stožic pri Ljub'jani, ki nam je bil nasvetovan k,pt prvovrstna pomoč pri takem deiu. Obrnili smo se nanj, nakar je ob minimalnih stroških v kratkem času izvedel v naših obratih in pisarnah dalekosežne preureditve. Poenostavil je trgovsko knjigovodstvo ter dosegel pri večji razčlenjeno sti naravnost presenetljiv^ preglednost, uvedel je obratno knjigovodstvo ter evi dence v tehničnem obratu, ki obratno knjigovodstvo omogočajo, reorganiziral je skladišča, uvedel novo mezdno knjigo, vodstvo ter razne drage uredbe v pisarnah, ki dajejo vodstvu lahek pregled, nameščencem pa veselje do dela. G. O. Stiegntzu izrekamo za, v«o to preureditev, ki brezhibno posluje, tudi tem Potom naše iskreno nriznanje in zahvalo.
Pri zapeki, motnjah pri prebavi, gore-čici v želodcu, krvnih navalih, glavobolu, splošni slabosti vzemite zjutraj na tešče kozarec »Franc Josefove« grenčice.
ELITNI KINO MATICA
tel. 21-24. Danes ob 4., 7*4 in 9*4 url premiera prekrasnega filma v naravnih barvah
LESALKA BOGO
film lepote, lepih žena m ljubezni brez maske. Bali — otok večne pomladi — Bogat dopolnilni spored. Predprodaja vstopnic od 11 do 3.
Heg. od ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje S. br. 15.486 od 25. maja 1935.
* Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo Izdelavo.
Iz Ljubljane
u_ Koroški večer na Viču. Ob 15 letnici koroškega plebiscita priredi viški Sokol v soboto zvečer ob 20. v Sokolskem domu predavanje. Govoril dp dr. Feia" her: Koroška in Korošci v besedi in sliki. Sodeloval bo sokolski orkester, peli in recitirali bodo člani Sokola. Vse občinstvo vabljeno
u— šentjakobčani otvorijo sezono v soboto 12. tm. ob 20.15. z Govekarjevo ljudsko igro s petjem »Legijonarji«. Pri predstavi sodeluje ves ansambel odra. Režijo vodi Miran petrovčič. Uprava odra je na/bavila nove udobne sedeže. V nedeljo se igra ponovi. Ker je za predstavi veliko zanimanje, naj kupi občinstvo vstopnice že v predprodaji, ki bo od sobote dalje od 10. do 12. in od 15. do 17. ure ter ©no uro pred predeta vp.
u— Včerajšnja predstava »Plesalka bogov« v Elitnem kinu Matici je vzbudila izredno zanimanje. Film zasluži, da 6i ga vsak ogleda. Pokaže nam otok Bali v vsej lepoti večne pomladi. »Legong« je znameniti ples na Baliju in je sam po sebi nekaj izrednega. Film oetane na programu samo še danes. Jutri bo premiera Zellerjeve slovite operete »Ptičar«. Za to delo vlada veliko zanimanje in precej vstopnic je že rezerviranih. Glavne vlo ge igrajo Albach-Retty, Andergast Lil Dagover in Jakob Tiedke, ki so v tem filmu taki, kakor še v nobeni opereti. Kd0r se hoče nasmejati in uživati pre. krasno Zellerjevo godbo, naj ne zamudi premiere.
Zaradi dežja odpovedane dirke se bodo vršile v nedeljo, dne 13. t. m. v polnem obsegu na Fužinah pri Ljubljani. Startalo bo preko 50 jahalnih in kasaških konj. Poleg tega bo nastopilo tudi 15 banovinskih žrebcev.
u— Delavski prosvetni večer »Zarje«,
ki b0 v soboto 12. t.m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice, bo lep in pester. Igra godba »Zar jat, flaut ist V. čampa bo zaigral dve soloskladbi. Pela bo koncertna pčvka Štefanija Frankovska arijo iz »Pastir Kost ja c, Drago Žagar pa tri narodne». Znani harm^nikaš bo zaigral na kroiratično harmoniko- Podroben spored v izložbah trgovin.
u— Tobačna tovarna v Ljubljani sprejema dnevno prošnje za sprejem na delavska mesta. Ke,r ni izgleda, da bi se v doglednem času sprejeli novi delavci, se interesenti opozarjajo, da naj nikar ne pošiljajo prpšenj ali priporočila, ki se v nobenem primera ne morejo upošte. vati.
u— Zvočni kino Sokolski dom v ši§ki, telefon 33—87 priredi drevi ob 20. predavanje. predava-l bo g. dr. Brežnik p
PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI
vzeti zjutraj na prazen želodec čašo
prirodne
Franz Josefove
grenčice
Registrirano od ministrstva za soc. politiko m nar. zdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1935.
Slepar, denar In ženska
srca
Ljubavne pustolovščine mladega elegana
Ljubljana, 10. oktobra.
Od jesenskga velesejma sem so dali razni tatovi, pustolovci in sleparji policiji polne roke opravka, a dasi jih je za približno dva ducata spravila za varne zapahe, še več pa izgnala čez mejo svojega področja, kažejo vsa znamenja, da pisane množice oezaželje-nih gostov, ki so takrat navalile na Ljubljano, še zmerom ni razpršila do kraja. Po legiji zagrebških žeparjev, ki v sodnih zaporih čakajo pravice, se je agentom kriminalnega oddelka te dni znova posrečil precej dragocen in zanimiv pl^'1 *	"'m je prišel nevaren, rafiniran mednarodni pu-aioiovec, itillllVcul ait^cii lil л.., M je od velesejmskih dni pa do danes izvr šil v Ljubljani in po raznih mestih Slovenije dobršno kopo donosnih sleparij.
Vesela kariera
Ze takoj ob pričetku velesejma je bila policija zaupno opozorjena, da je Ljubljano obiskal mlad Hrvat, ki se skriva pou tujim imenom in poklicem in ki išče žrtev svojega sleparstva, kjerkoli ae mu ponudi prilika. Poizvedovanje je bilo precej težavno, ker je znal neznanec spretno brisati vsako sled za seboj, nazadnje pa so agenti vendarle postali pozorni na elegantnega, siinpa tičnega mladega gospoda, ki je bival v Ljubljani po raznih hotelih in prenočiščih, od časa do čase pa se je vozil v neko majhno lepo mesto na Štajerskem. Ko so sumljiv ca prijeli, so v njem spoznali 331etnega bivšega zasebnega uradnika Nikolo Šegoto, rojenega na Reki in pristojnega v Jablanac pri Senju, ki je v kriminalnih razvidnicah menda skoraj vseh evropskih policij zabe ležen kot znan pustolovski tip. Za razne de-likte se je med drugim zagovarjal že pred sodišči v Berlinu — tu je, kakor pripoveduje sam, tri semestre študiral tudi filozofijo na univerzi — na Dunaju, v Zagrebu 'n Ogulinu, izgnan pa je iz mnogih jugosloven skih in inozemskih mest.
X jaUju je bil Segota zaradi neke tatvine
v Zagrebu aretiran, a posrečilo se mu je, da je iz bolnice usmiljenih sester pobegnil. Iz Zagreba se je odpravil v Ljubljano in tu je preživel, kakor kažejo izsledki dosedanje preiskave, enega najveselejših delov svoje pestre, živahno razgibane ^kariere«.
Nikola Segota, ki je v Ljubljani delj časa nastopal v družbi nekega komplica, kateremu pa je nevarnost še o pravem času prišla na uho, da je pred preganjalci odnesel pete v Zagreb, je nastopal tu kot doktor medicine Robert in pod krinko zvenečega naslova, blesteče zgovornosti in elegantnega nastopa si je znal priboriti dostop v vse kroge naše toljše družbe. Večer za večerom je posedal v najboljših lokalih in razsipal denar, ki so mu ga njegove žrtve rade volje prinašale. Na plesiščih je iskal stikov z bogatimi da mami, a kakor hitro'je postal s svojo znanko malo intimnejši in je obenem videl, da sme računati na uspeh, je s sladko grenkimi besedami izvabil iz nje denar.
Aretiran pri zaročenki
Policija ne more ugotoviti, kakšne vsote si je na ta način »izposodil«, ne da bi jih bil hotel ali tudi mogel kdaj vrniti. Pri zasliševanju je priznal samo zneske, ki so mu jih dokazali, priznal pa je tudi, da mlademu, lepemu človeku v Ljubljani ni težko priti do denarja. Večina žrtev pa bo, razume se, iz sramu rajši utrpela škodo, kakor da bi nosila svoje ime na policijo. Na nebotičniku' se je Segota nekega večera seznanil z lepo. mlado gospodično, hčerko zelo uglednega moža od nekod iz Štajerske. Ponovno ga je povabila na svoj dom in ga staršem predstavila kot svojega zaročenca. Ko se je nekoč spet odpravil k nji, so se agentje kriminalnega oddelka odpeljali ze njim in ga aretirali.
Policija bo mladega pustolovca izročila okrožnemu sodišču, a ko to odpravil tam, ga bo odvedla v Zagreb kjer ga sodišče prav tako že težko pričakuje, obenem pa ima tudi policija še nekaj neporavnanih računov ž njim.
frirodnih lepotah Švice. Po predavanju bo predvajan film »Doktor X«. Predvajanje filma bo tudi v nedeljo 13. t.m. ob 11. dopoldne. Vstopnina 3 Din.
a— Jutri ob 14.15 premiera prekrasnega filma »Paganini«. Film jena programu ZKD. Glavno vlogo gl umi naš znanec SvetMav Petrovič. Vstopnina 3.50? 4.50, 5.50 in 6.50 Din.
u— Na grozdje! Ju gosi- turing klub priredi v nedeljo 13. t. m. izlet v Mokronog na trgatev in vaba vse svoje člane, da se ga udeleže. Stroški izleta z izbomo hrano so preračunani minimalno. Za one, ki nimajo lastnega vozila bo proti primerni odškodnini na razpolago avtobus, ki odpelje ob pol 8 izpred hotela Miklič. Prijave za avtobus sprejema v soboto od 10. 12. PUTNIK Gajeva ulica. Dobrodošli tudi nečlani!
u— Posestnikom njiv oh šmaftlnskl cesti. Mestno poglavarstvo naproša vse posestnike njiv ob šmartinski cesti, da na njihove njive nav0ženi gnoj čimprej raztrosijo, da ne bo povzročal neprijetnega smradu, in da v bodoče deponirajo gnojne kupe čim dalje od ceste.
u— Krjavljeva koča ns Oholnem vabi prijatelje dolenjskih gričev na nedeljski izlet Obolno nudi krasen razgled na Kamniške planine, Karavanke, Julijske Alpe, pa tudi tja proti Notranjskemu Snežniku in na Kor čevpke hribe. Položna in prijetne pot privede izletnike po dveurni hoji iz Višnje gore, Stične, pa tudi iz Šmartnega pri Mtiji na vrh, kjer se okrepčajo in oddahnejo.
u— ATomi in tatvine. V sredo popoldne sta dva mlada neznanca prišla po opravkih v zavod sv. Marte v Streliški ulici, ki nudi zavetje siromašnim služkinjam. Stanovanje upraviteljice je bilo slučajno odprto pa nepovabljena gosta vzela iz hišne blagajne okrog 3.000 Din v bankovcih in srebru in izginila. Po vsej priliki sta na hodniku za-čula bližajoče se korake, da sta odhitela, ne da bi bila do kraja izpraznila blagajno, v kateri je bilo še precej denarja in nekaj htanilnih knjižic. Pretekli ponedeljek je neznan vlomilec obiskal hišo posestnika Franceta Melika v Črni vasi na Barju ter je iz omare, ki jo je s silo odprl odnesel šatuljo s kupom srebrnine in denarja, da trpi Melik nad 2.200 Din škode Policija je aretirala nekega 261etnega brezposelnega pekovskega pomočnika iz Rožic v Istri, ki je bil že sredi marca vlomil v shrambo posestnika Ivana Roškarja v Florijanski ulici in odnesel zvrhan nahrbtnik perila.
Iz Celja
e— Sokolska komemoraclja. Poleg številnih pripadnikov Sokola so se v sredo zvečer zbrali v Narodnem domu tod i zastopniki civilnih in. vojaških oblastev. Ko je moški zbor CPD pod vodstvom br. še-gule odpel Försterjev0 »Umrl je mož«, je stopil na oder starosta br. dr. Milko Hra-šovec in je v lepem govoru očrtal življenje kralja mučenika in njegove zasluge za juigoslovenstvo. Nato se je na odru prikazala učinkovita alegorija. deV> mojstra br. Benčana, ki je simbolizirala po-klonitev Sokolstva velikemu vladarju, obenem je mešani zbor CPD zapel »Večna-ja pamjat« iz opela St. Biničkega.
e— Komemoracija za poKojnlm proto-jerejem Manojlom čudičem bo v nedefljo ob 11. v mali dvorani Narodnega doana.
e— Važno in času primerno predavanje. Jutri ob 20. vsi narodno zavedni Celjani v Narodni dom. Predaval bo dr. Lavo čermelj iz Ljubljane p sedanji kultu, ri in življenju naših bratov za mejami. Naj ne bo niti enega iz naših vrst ki ee ne bi poslužil prilike da čuje uglednega predavatelja.
e— Mestno gledališče. Ker sprejema
knjigarna »Domovina« prijave za abonma samo še danes in jutri, svetujemo interesentom, da pohitijo e prijavami.
e— Pobalinstvo. V zadnjem času se dogaja v Celju, da neznani ljudje trgajo letake s plakatnih desk. Policija je uvedla preiskavo. Ob tej priliki pa opozarjamo, da je strogo prepovedano tudi lepljenje letakov in listkov na zidove, stebre in drevesa.
e— žrtve nesreč. 76 .letni posestnik Martin Svetel iz Arclina je gnal vole v Celje k mesarju. Pa se je voi splašil ln je posestnika hudo poškodoval. 49-letna Antonija Gumzejeva iz št. Jurja pa je pri trgatvi padla in si zlomila desno nogo- PjTleg teh dveh je bilo zadnje dni pripeljanih še nekaj ponesrečencev v cejj-sko bolnišnico.
!z Maribora
a— Predavanje v Nanosa. V ciklusu predavanj, ki jih prireja v času od 13. do 19. t. m. mariborski »Nanos«, bo v nedeljo ob tričetrt na 10. v veliki dvorani Narodnega doma predavanje gl. urednika Reharja o delovanju blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja med svetovno vojno. Sodeluje pevsko društvo »Jadran« pod vodstvom g. Vrabca ter član Nerodnega gledališča g. Košuta z recitacijo. Vstop prost. Ob 11.30 bo v frančiškanski cerkvi spominska sv. maša, pri kateri poje pevski zbor »Nanosa« pod vodstvom g. Josipa Laha.
a— Prva letošnja nedeljska predstava bo v nedeljo 13. t. m. v tukajšnjem gledališču in sicer se bo ob 20. predvajala izibor-na komedija neprekosljiivega mojstra klasične komedije J. B. Molderea »Tartuffe*.
a— V gledališki pevski zbor se sprejemajo novinke in novinci. Priglase sprejema kapelnik Hercog vsak dan od 11. do pol 13. Prijave se sprejemajo tudi pri gledališki blagajni.
a— Pred malim kazenskim senatom se je moral zagovarjati 29-lebni mizarski pomočnik Andrej Nerat s Pobrežja, ki je vinjen v prepiru sumil z dletom Bogomirja Nipi-ča ter ranil tudi njegovo sestro. Pri obravnavi se je zagovarjal s silobranom, obsojen pa je bil na tri mesece strogega zapora.
a— Gotove smrti je rešilo 681etnega vi ničarja Matevža Prešerja iz Limbuša srečno naključje v težki nesreči, ko ga je spla-žeaa in pobesnela kaosa slekl* za цвЭД m
__Zvočni kino Ideal _
Danes ob 7. in 9Ц,
senzacijonalna premiera Ana May Wong in GEORG BAFT
Strah kineške četrti
Film, ki ga mora videti vsak. V nedeljo ob pol 11. MATINEJA.
vrvi, ki jo je imel omotano okoli roke. V divjem teku je vlekla ubogega starega pastirja za setoj in se je k sreči vrv pretrgala, sicer bi bile poškodbe tolike, da bi jim Preser najbrže podlegel. Z zlomljeno levo roko in nezavesten je Prešer obležal na cesti.
a— Poslednji akt družinske ž al oi gre v Gregorčičevi ulici. Včera j dopoldne so se zaprla težka vrata tukajšnje kazdlnice za krojaškim mojstrom Ivanom Sušteričem, obsojenim na dosmrtno ječo. Šušterič, ki so ga na ulioi takoj spoznali, je stopal samozavestno in odet v eleganten čren površnik, ki ga bo moral zamenjati z jetni-ško ruševino.
a— Z doma je tzginfla 94etna Roztka Šauperl, učenka II. razreda osnovne šole, stanujoča na Koroški oesti 41. Pred dnevi se je bila izgubila v betnavskem gozdu, pa se je zopet vrnüa domov. To pot pa so jo iskali po vsem mestu m okolici, pa je niso našli. Starši so v skrbeh, da se ni hčerki kaj pripetilo.
a— Vlom. Na Koroški cesti št 3 je go-stifaričarka odišla včeraj s »rojim možem z doma ter izročila blagajno v verstvo 14-letni hčerki Gertrudi. Ko je deklica »a-dremala, se je splazil v gostilno neznan tat, ki je najbrže s ceste opazil, da je deklica sama v gostilni in da spe. Ročne blagajna v njeni bližini ga je zamikale- Z ta-finirano spretnostjo je izmaknil iz nje 500 dinarjev. Ko se je deklica zbudila, je vaa preplašena sporočila zadevo poficiji, ki vneto zasleduje neznanega storilca. Dafcti-loskop Grob in je izvršil posnetje prstnih odtisov.
a— Posestno gibanje. Og. Srečko tn Krik Büdefeldt sta kupila od pocestnice ge. Ivane Weberjeve dve parceli v Kosarjevi ofiri sa 102.800 dinarjev.
Iz Trbovelj
t— Iz obrtniških organizacij v Trbovljah. Deputacija obrtnikov dolžnikov bo intervenirala pri g- banu v Ljubijaa», obrazložila bo njihov obupna poiožaj in predložila zadevno peticijo. Obrtništvo trdno upa, de. bo g. ban težnje in nazmere obrtnikov upošteval in v interesu obrtnika m narodnega gospodarstva ugodil in jih po potrebi tudi v Beogradu podprl in zagovarjal. Zaradi nove davčne obrememtve naših že itak izčrpanih obrtnikov je nastalo veliko nezadovoljstvo. Pripravljajo se razne resolucije m intervencije m zeiett je, da bo oblast, upoštevaj« mizerni položaj Trbovelj in obrjoikov, revidirala davčne osnove in obremenitve, sicer bodo posledice katastrofalne.
t— Hudo maščevanje. Naše mane Trbovlje je spravil ia ravnotežja razburljiv dogodek na Tereziji. Bil je napaden neki paznik. Ženske in otroci »o pobarali v sili premog izpod »viperja*. Paznk je to zebra n j eval in slednjič naznanil ženske upravi rudnika, ki je nato vee njihove može rudarje občutno kaznovala in to pri itak slabem zaslužku. Zeruske so skovale zaroto ki Lz zasede so napadle paznika Vrgle so uiu v oči poper, a niso prav zadele, zato so ga z nežnimi ročicami temeljito oa-butaie. Posledica ovadbe pa je, de so izgubila pravo pobiranja odpadlega premoga po nasipu vsi že kak obubožam upokojenci, ker je seveda uboščke zrevolucion iraio. Želeti je, da ве revidira ta odredba na korist tistim, ki so žrtvovali svoje moči v prospeh rudnika	9
vč.joae e umihvr vorn Љ в i irr у
Iz Ptuja
j—- Drava, ki je zadnje tri dni ан.га.-^а za 2j60 ш шш оошши, je začela v босек pada-ti in ni več nevarnosti za škodo. Posestnik Jblamaršek Franc v Mexkovcih je inoral svojo ivišo podreti, ker ni več vpo-nabruL Hiša je Ььш. namreč butaife {ua-pnmjena iz bia>taj.
j— Svinjska kuga se je pojavila v ae-
kem dvoru m Ljutomerski ccsti. Mesuoo načelo tvo je izdajo primerile ukrepe, da se kuga ne aisL Vsak pruner obotanja svinj se mona prijaviti mestnemu venea-aarstvu. okužeau dvorec р>а ee stavi pod zaporo. i^irepovodano je odtujiti, sviaij«, ka&or tudi пакир drugim svsnj. Razkužbe se июга vršiti od оаьа do časa, gnoj ре. ee лклга podorati. Vsak zakol s vanj se mora prijaviti mestnemu veterinarju.
j— Strel v prša. V nedeijo popoldne ae
je zbrala večja družba fantov v neki gostilni v SikoAah. Med njimi je b«L tudi posestnikov sin Brgilez Štefan iz Sikol, ki je v prepiru z družbo vrgel kozarec in zadel gostilničarja v glavo. Ko so fantj« odhajati, je hotel Brglez gostilničarja še dejanski napasti, ta pa je v silobraou potegnil samokres in ge sprožil proti Brgiezu. StreJ je pogodil Brgleza v prsi. Ranjenca so prepeljali v mariborsko bolnišnico.
"z Hrastnika
h— Umri je v 7«. letu starosti g. Ivan Barachini, kemik kemične tovarne v pokoju. V hraetniški tovarni je služboval nad 50 let V večnost je sledil sedaj svojemu sinu Frideriku, ki je postal žrtev atentata na brzi vlak pri postaji Vklem-Krško- Pokojnika so spremljali na zadnji poti v četrtek popoldne poleg sorod.
J nikov zastopniki kemične tovarris, njegovi lovski tovariši, gasilci in mnogo' drugega občinstva. Pokopali so ga na dolskem pokopališču. Pokojnik bo ohranjen v blagem spominu. Rodbine naše iskreno sožaflje.
■ KINO SLOGA g
Ljubljanski Dvor	Tel. 2730
Premiera sijajne burke
ob 16., 19.15 in 21.15
KONTROLOR WAGON-LITS
Georg Aleksander — Olly von Flint
Theo Längen in drugi Najnovejši zvočni tednik in šala Dodove pustolovščine v zraku
Gospodarstvo
Kmečka zaščita in denarni zavodi
Gled« na aktualno vprašanje odškodnine za zmanjšanje kmečkih dolgov v smislu najnovejše uredbe, je zanimivo, kakšna načela so bila merodajna pri sLični ureditvi vprašanja kmečkih dolgov na Poljskem. Poročilo o tem je sestavljeno na podlagi referata predsednika Zveze poljskih hranilnic v Lvovu dr. Štefana Uh-ma in referata ravnatelja Komunalne banke v Poznanju Taus-za Adamczewskege.
Vprašanje razdolžitve kmetov je nastalo v zadnjih letih povsod, kot posledica znatnega padca cene kmečkih pridelkov na svetovnem trgu. O razdolžitvi kmetov se razpravlja celo v bolj industrijskih državah, kjer uživajo kmetje velike koristi od visoke carinske zaščite, ki skoro onemogoča dovoz kmečkih pridelkov iz drugih pretežno agrarnih držav
Za Jugoslavijo mora biti zanimivo, kako so to vprašanje rešili na Poljskem, in sicer zaradi tega, ker je Poljska po strukturi gospodarstva zelo podobna Jugoslaviji (kmetje predstavljajo tam 70% vsega prebivalstva in poznajo skoro iste težave glede prodaje svojih pridelkov kako* naši kmetje). Tudi poljski kmet je spoznal težave pri odplačevanju svojega dolga, in kmalu je prišla tudi državna oblast do prepričanja, da mora izdati primerne ukrepe zaradi uravnoteženja interesov dolžnikov in njihovih upnikov, predvsem denarnih zavodov.
Prvi ukrep se je nanašal na konveTzaci-jo posojil zavodov, ki dajejo dolgoročna posojila iz izkupička zastavnih listov Obrestovanje teh obligacij in posojil se je znižalo na 4 do 5% obenem pa ее je moglo odplačevanje teh obligacij iz njihovega izkupička danih dolgoročnih posojil podaljšati od 20 do 23 let na največ 56 let. Da se doseže hitrejši način izterjevanja zapadlih obrokov teh posojil, 9e je dala denarnim zavodom pravica, da vodijo sami izvršbo zoper netočnega. dolžnika. Na ta način se je doseglo mnogo točmejše plačevanje obrokov, obenem pa ее je izvršilni postopek pocenil (tak izvršilni postopek je priporočljiv tudi pri пае).
Drugi ukrep se je nanašal na ostala posojila, ki so jih dali denarni zavodi iz sredstev hranilnih vlog torej iz delcma kratkoročnih. deloma dolgoročnih sredstev. Dolgoročna posojila so dajale zlasti hranilnice. Dočim je preje na Poljskem znašala obrestna mera za taka posojila vsaj 8 do 10%, je sedaj znižana na 6 do 8%. obenem pa se je moglo razdeliti odplačilo na več let.
S tem se Poljska ni zadovoljila. Predvsem se je zavedala, da mora nastopiti pri denarnih zavodih preža dol ženost, ako se zniža sam kapital njihovih terjatev napram kmetom. Zato si ni upala predpisati znižanja dolga samega. Ker pa lahko nastopijo težave pri denarnem zavodu tudi že zaradi prekomernega znižanja obresti, je Poljska prevzela na sebe polovico znižanja obrestne mere, zavedajoč se, da bi onemogočila ustvarjanje novega narodnega kapitala v denarnih zavodih, ako biti zaradi znižanja kmečkih obresti morali znižati obresti za vloge na prenizko stopnjo.
Da omogoči denarnim zavodom tudi izplačevanje v neomejenem obsegu, je poljska vlada ustanovila Akceptacijsko banko: ta daje denarnim zavodom, ki imajo kmečka posojila, menice s svojim akcentom do višine teh posojil, zavodi pa jih lahko
vnovčijo pm poljski narodni banki (Bank Poleki) brez vseh omejitev. Akceptacijska banka dobi za svoj podpis le malenkostno provizijo — 1 osminko odstotka letno.
V L 1935 so nastopile male spiemembe dosedanjih ukrepov. Predvsem se vsi kratkoročni in srednjeročni krediti na podlagi posestev do 500 ha obvezno spremenijo v posojila v rokom odplačevanja 10—14 let, obresti za vsa taka posojila pa se znižajo na 4%%, torej na isto višino, kakor je to predvideno pri nas. Poljska vlada je torej mnenja, da zmore kmet tudi pri današnjih prilikah 4obrestovanje, ki je še vedno mnogo nižje kakor pred vojno. Poljski zakonodajalec pa si je tudi svest svoje težke odgov°rnosti za nadaljnje uspešno delovanje denarnih zavodov, ki imajo taka kmečka posojila Ako namreč plačujejo denarnemu zavodu kmečki dolžniki le 4y2% obresti, je zavodu nemogoče plačevati za vloge kakor 2% obresti, in tako nizke obresti ubijejo v vlagateljih voljo do nalaganja denarja v denarne zavode. S prenizkimi obrestmi se ubija ustvarjanje narodnih prihrankov in narodnega kap'tala in posledica more biti le še večja odvisnost veega gospodarstvi od tujega kapitala.
Zato je poljska država sklenila, da povr ne denarnim zavodom glavni dei obrestne diference, ki nastane med prejšnjo m sedanjo 4%% obrestno mer^ za kmečka posojila ter dobivajo denarni zavodi od države letno 1 do 3% bonifikacije. Važno je načelo da veljajo isti predpisi glede povračil obresti odn. kmečke zaščite za vse vrste denarnih zav°dov enako, torej tudi za državne >n privilegirane denarne zavode, ki so na Poljskem izredno močni. Izjema velja edino za hranilnice, ki morejo celo v nekaterih primerih zahtevati poleg najvišje bonifikacije 3% še %%.
Tudi pri najnovejši ureditvi kmečkih dolgov je obveljalo načelo da se mora de-narrrm zavodom omogočiti, da morejo ne podlagi tako urejenih kmečkih terjatev dobiti posojila za izplačilo vlagateljem Akceptacijska banke daie denarnim zavodom svoje akcepte. ki jih morejo denarni zavodi predložiti Narodni banki in drugim privilegiranim zavodom v svrho reeskompta. Važno je, da se dajejo taki reeskomptni krediti za čas 10—14 let in da so kmečki dolžniki prisiljeni odplačevati svoj dolg redno, ker so obenem podvrženi posebni kontroli.
Kmečka zaščita je na Poljskem doseg!a zaželjeni uspeh: kmetje odplačujejo svoje dolgove z obrestmi, ki jih zmorejo denarnim zavodom, ki ne smejo utrpeti pri tem izgube na kapitalu, zato jim država povrne večino obresti, ki jih zavodi izgubijo zaradi znižanja. Ker pa se terjatve denarnih zavodov nasproti kmetom eed*ij razde'ijo na dolgo dobo let. jim daje Bank Pob k i na podlagi teh kmečkih terjatev posojila za izplačilo vseh vlagateljev.
Pomagano je torej kmetu dolžniku in vlagatelju in pOsledica je, da izkazuje io denarni zavodi stalen prirastek vlog; istočasno pa те tudf ohranjena kmetova kreditna sposobnost
Ureditev kmečkih dolgov mor« veljati kot vzorna v vsakem oziru Glede n« podobno strukturo gospodarstva, ki io imata Poljska in .Tuignslavija, da se pri reševanju kmečke zaščite. zlasti pa pri reševanju vprašanja odškodn-Vie za črtanje kmečkih dolgov preko 50% kmetov^ i тол-ine (s posebnim zaknnrm") drži načel. k; so sp na Poljskem odlično izkazala.
Naš nivo cen se dviga
Za 7% v dveh mesecih
Naš indeks cen trgovine na debelo je že v avgustu zabeležil občutnejši dvig, in sicer predvsem zaradi okrepitve žitnih cen, ki ji je Sledila podražitev moke. V septeqj-bru se je cena pšenici nadalje dvignila, kar je imelo za posledico, da je naš indeks cen nadalje narasel. To naraščanje pa se menca še ni ustavilo, ker je cena pšenici na našem trgu v oktobru nadalje narasla in stane danes pšenica že 160 do 170 Din za m eter-ski stot, dočim se je takoj po žetvi cena gibale okrog 120 Din, vse franko nakladalna postaja v Vojvodini.
Indeks cen v trgovini na debelo, ki ga sestavlja študijski oddelek Narodne banke, znaša za september 76.8 točke, (1926 enako 100), to je za tri točke več. nego v prejšnjem mesecu in za štiri točke več nego lani ob istem mesecu. Kako je nerastel zadnje mesece naš indeks cen, nam kaže naslednja primerjava:
Rastlinski proizvodi živina in živ. proizv. mineralni proizvodi industrijski proizvodi totalni indeks
juttj 60.3
55.6 79 j8
65.7 633
avgust sept. 67.6 78.1 53.1 53:6 80.0 80.4 66.4 77.3 64.8 67.8
Kak°r nam kaže gornja primerjava, se je totalni indeks cen v zadnjih dveh mesecih povečal za 4-2 točke t. j. za 7.1%. V primeri z lanskim septembrom, ko je znašal totalni indeks 63.2 točke, znaša povišanje prav tako preko 7%, v primeri s predlanskim septembrom ko je znašal indeks 60.7, pa znaša povišanje celo 11.6%. Največji dvig belež;mo tudi v primeru z lanskim septembrom pri indeksu cen rastlinskih proizvodov, ki je lani znašal 61.2, letos pa 78.1.
To dviganje indeksa pa ni sezonski pojav, kajti lani se je od julija do septembra indeks dvignil le za 0.4 točke, predlanskim pa se je zmanjšal za 3 točke.
stičnosti prav dobro zdržal. Lepo zeleno listje je pa udarce zadržalo kakor to gotovo nihče ne bi pričakoval. Vreme je na dalje ostalo prav lepo in ugodno.
Občine so določile v smislu vinskega zakona po večini pričetek trgatve za 10. t. m. Maloštevilni bodo trgali pred tem dnevom, pretežna večina vinogradnikov bo pa pričela s trgatvijo šele ob sv. Tereziji, to je okoli 15- t. m. 14. je ponedeljek in s tem dnevom bo v tem vinorodnem okolišu pričetek splošne trgatve.
Grozdje je po večini prav lepo zdravo, tako da pričakujemo za prihodnji teden prav lepe gradacije, množina pa bo proti zadnjim 2 letom tudi prav zadovoljiva. Kupčija se polagoma razvija — žal cene niso take, da bi mogle vinogradnika pri njegovih najskromnejših zahtevah zadovoljiti.
Povsem jasno je, da se pridelek v množini. kakor bo letos ne more ob trgatvi prodati, zato naj vsak vinogradnik, — ki ima količkaj možnosti — s prodajo po. čaka in tako razbremeni trg.
Stanje vinogradov v ormoško ljutomerskem okolišu
Dne 26. t. m je prišla nenadoma huda nevihta s točo, ki je zajela skoraj ves vinski okoliš. Toča je padala z malimi presledki 24 minut, tako da je bilo po tleh vse belo. Vendar je bila povsem mehka in je padala brez vsakega viharja.
Grozdje je bilo takrat že vse mehka poleg tega pa vsi vinogradi lepo zeleni. Ta dejstva so nam bila v rešitev, ker je toča napravila le malo škode. Tu in tam je bil kak grozdek odbit ali pa tudi Ie nekaj jagod. Grozd je pa vsled svoje ela»
eadja ta j™ zagotavljamo, da tako dovršene prireditve v tako velikem obsegu v Jugoslaviji še ni bilo. Ker padejo trije dnevi sejme (26.—28.) na soboto, nedeljo in ponedeljek, se bo vsak posetnik khko poslu žil polovične voznine.
= Italija omejnje uro« lastnih bankovcev. Italijanska vlada je že pred meseci izdala omejitev glede izvoza in uvoza italijanskih bankovcev. Te omejitve so imele za posledico, da notirajo italijanski bankovci znatno nižje nego deviza. Tako znaša n. pr. v Curihiu tečaj za devizo Milan 25 frankov za 100 lir, za male italijanske bankovce pa le 20.40 frankov 'za 100 lir. Bankovci so torej za okrog 18% cenejši nego deviza. Sedaj poročajo iz Rima, da je v uradnem listu objavljen nov ministrski dekret, po katerem je odslej dovoljen uvoz italijanskih bankovcev in državnih blagajniških bonov v Italijo samo preko pošte odnosno preko bank. Drugače je uvoz brez dovoljenje finančnega ministra prepovedan. Potniki, ki pridejo iz inozemstva v Italijo ne smejo imeti e seboj več kakor za 2C0 lir italijanskega denarja. Dekret tudi določa, da morajo vsi italijanski izvozniki na fakturah staviti pripombo, da je plačilo mogoče le z nakazilom na breme inozemskih dobroimttij v lirah pri denarnih zavodih ali pa v tuji valuti
= Oddaja restavracije na postaji Novo me. sto v triletni zakup se bo vršila potom licitacije 18. novembra pri direkciji državnih železnic v Ljubljani.
= Dobave. Hidropl. kom. Divulje sprejema 21. t. m ponudte glede dobave raznega kovinskega materijala (zakovice, vijaki, železo, pločevina, žeblji, plinske cevi, žica itd* Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 29- t. m ponudbe glede dobave katraniranega motvoza, navadnega motvoza, požarnih cevi. žaganih listov, jeklenih ščetk. medeninastih verižic, svinčenih plomb, žice za avtogensko varenje. jeklenih vrvi, lepenke. papirja itd., do Б nov. pa glede dobave ognjegasnih aparatov, sukanca, meteL ščelk itd. Pri vojno-tehničnem zavodu v Kragujevcu se bodo vršile naslednje ofertne licitacije: 22. t m. glede dobave 24.500 vijakov. 265 manesmanovih cevi. 26. t. m. glede dobave 7080 kg firneža, 280 kg ter. pentina, 100 kg sikativa, 2500 kg cinkovega belila, 1000 kg okra, 26o kg minija ter raznega drugega barvastega materijala, 2. novembra pa glede dobave večje množine jekla.
JUTRI PRIDE
Karl Zeller-jeva opereta
Gospodarske vesti
— I. jugoslovenski sadni sejem v Mariboru bodo priredile združene podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva in Kmetijske družbe mariborskega okrožja. Sejem, pri katerem bo sodelovalo nad 20 gospodarskih edinic mariborskega okrožja, ее bo vršil v dneh od 25.-28. oktobra t. 1. v veliki verandi mariborske pivovarne »Union« na Aleksandrovi cesti. Ze sedaj je pripravljenih skoraj 3000 vzorcev t. j. 5 vagonov najizbranejših jabolčnih sort ki bodo vzorno vložene v normalne ameriške zaboje. Mnogo jih bo tudi v holandskih zabojih. Na sadnem sejmu bodo pokazali združeni producenti najboljše, kar more naš kmetovalec pridelati na svoji grudi. S tem bo dana sadnim trgovcem najlepša prilika za nakup znanih in priznano najboljših štajerskih jabolk. Letošnje leto so jabolka zaradi ugodne letine izredno lepo dozorela, so povsem zdrava in kažejo vse znake izredne trpežnosti. Ker so cene jabolkom v Sloveniji primerne, je pričakovati živahne kupčije, posebno še. ker bo reprezentiralo razstavljeno sadje velike zaloge, ki jih žele prodatj kmetovalci tr govcem brez posredovanja iz prve roke V bodoče se bodo vršili enaki sadni sejmi vsako leto. Na sadnem sejmu bo tudi razstava grozdja in pokušanje znanih in priznanih' štajerskih vin- Na prireditev, ki bo prvenstvena v Jugoslaviji, opozarjamo zlafatf trgovske kroge ;7 tuzemstv* in ino zemstva in jo toplo priporočamo. Vabimo pa tudi vee interesente in ljubitelje lepega
PTIČAR
Borze
J0. oktobra.
Na ljubljanski borzi je deviza Trst po prejšnji okrepitvi zopet popustila. V privatnem kliringu notirajo avstrijski šilingi nespremenjeno 8.60 — 8.70. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v angleških funtih po 237.76 in v španskih pezetah po 5.Č050. Grški boni notirajo 31.85 — 32.15. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca v vojni škodi neenotna. Promet je bil po 353, pozneje po 357, ob sklepu borznega sestanka pa se je nudil denar po 352 (v Beogradu je bil promet po 352 — 355). Zaključki so bili še v 7% investicijskem posojilu po 75 (v Beogradu po 80) in v 7% stabilizacijskem posojilu po 78 (v Beogradu po 7950). Končno je bil promet v delnicah PAB po 227 in v delnicah Sečerana Osijek po 130.
Devize
Ljubljana. Amsterdam 2960JO — 297490, Berlin 1756.08 — 1769.95, Bruselj 737.93 — 742.99, Curih 1424.22 — 1431.29, London 214.17 — 216-22, Newyork 4340.37 — 4376.68, Pariz 28832 — 289.76, Praga 181.48 — 182-58, Trst 355.03 — 358.11.
Curih. Beograd 7. Pariz 20.24, London 15.0650, Newyork 307.25, Bruselj 51.8525, Miilann 24.9750, Madrid 41.93, Amsterdam 207.75, Berlin 123.60, Dunaj 5720, Stockholm 77.70, Oslo 75.70, Kobenhavn 67.30. Praga 12.75, Varšava 57.85, Atene 2.90, Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 352—355, 7% Blair 65—67, 8% Blair 78 bi., 6% begluške 58—61; delnice: PAB 226—227, Trboveljska 105 den., gečerama j Osijek 132—-135, Jadranska plovidba 300 j den.
I Beograd Vojna Skoda 350—352 (352— 355). 7% stabiliz. 80 Ы. (79-50), 7% luvest. 79.50—80 (80), 7% Blair 67.50—68.50 (68), 8% Blair 7625 den., 7% Drž. hip. banka 75.50 bi., 6% begluške 63—63.25 (63.50), 4% agrarne 45—46 (45.50), Nar-banka 5900 Ы., PAB 223—225 (223—225)
BOHRAS.
+ Liverpool (9. t т.). Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za okt 623, (prejšnji dan 6.25), za dec. 6.12 (614).
-f- Nevryork (9. L m.) Tendenca komaj stalim. Zaključni tečaji: za otot 10.98 (10.95), za dec. 10.96 (10.9Z).
Blagovna tržišča
Z1TO
+ Chicago, 10. okt. Začetni tečaji: Pšenica: za dec. 105.50, za maj 104.25; koruza: za dec. 62.25, za maj 60.
+ Ljubijanska borza (10 t. m.) Tendenca čvrsta. Zaključen je bii 1 vagon pšenice. Nudijo se (vse franko nakladalne postaja): pšenica baška 79/80 kg po 170—175; prekmurska 78 po 175—180; koruza baška po 105—107.50, banatska po 105—105; oves: slavonski po 13250—13750; moka: baška in banatska »Og« po 265—275, baška »2« po 245—250, baška »5« po 225—245; otrobi: baški po 110—115; krompir: beli štajerski, franko nakladalna postaja po 58 —63.
-j- Novosadska blagovna bona (10. t. m.) Tendenca čvrsta. Pšenica: (78 kg); baška 160—165; ladja Tisa 167.50—170; ladja Begej 165—167.50; banatska in slavonska 162.50—165; sremska 162-50 — 167-50. Oves: baški. aremski in säavcoski 125—130. Ječmen: baäki in sremski, 64 kg 127.50—130. Koruza: baška in sremska 99 —101; banatska 99—103. Moka: baška in banatska 230—250; »2< 210—230; >5« 190 —210; »6« 170—190; >7« 150—160; >8« 112.50—117.50. Otrobi: baški, sremski in banatski 87.50— 90- Fižol: baški in sremski beli 270—275.
4- Budnmpeštanska terminska borza (10. t. т.). Tendenca prijazna. Pšenica: za okt 17.06 — 17.10, za таге 17-54 — 17-56; koruza: za maj 15.71 — 15.72.
Vojaška imenovanja
»Službeni vojni list«, ki je izšel 8. t. т., objavlja številna imenovanja v vojski in mornarici Med novimi poveljniki polkov so: za poveljnika 46. pešpolka polkovnik Mirko Rajh. za poveljnika 4. pešpolka polkovnik Otmar Langerholz, za poveljnika 9. pešpolka polkovnik Friderik Kren, za poveljnika 21. pešpolka polkovnik Stefan Kr-čmar, za poveljnika 25. pešpolka polkovnik Matija Parac, za poveljnika 29. pešpolka generalštabni polkovnik Anton Lokar, za poveljnika 2. planinskega polka polkovnik Metod Rakuša, za poveljnika 16. artiljerij-skega polka art. polkovnik Mihael Lukanc.
Med novimi komandanti bataljonov so: pri 2. pešpolku major Ljudevit Pogačar, pri 4. pešpolku major Matija Huber, pri 13. pešpolku podpolkovnik Josip Škorpik, pri 16 pešpolku major Julij Reš, pri 19. pešpolku major Josip Šole, pr: 23. pešpolku major Josip Kopačin. pri 27. pešpolku podpolkovnik Mirko Zgaga pri 31. pešpolku major Franjo Finžgar in major Anton Nar dein, pri 35. pešpolku generalštabni major France Stropnik, pri 40. pešpolku Triglavskem major Drago tin Labaš. pri 41. pešpolku major Božidar Corn. pri 42. pešp. podpolkovnik Milan Čudina. pri 44. pešp. major Josip Opačič, pri 46 pešpolku major Simon Benkovič in major Roman Šram, pri 47. pešpolku major Ljubomir Broz, pr: 56. pešpolku major Josip Prokeš, pri 4. planinskem bataljonu major Josip Dežman, pri 5. pododseku g ran i carske trupe major Franjo Zaherl, pri 17 grančerskem pododseku тајот Slavke Skoliber, pri 23. pešpolku major Cvetko Obradovič, za garnizi-onarja ljubljanske gamizijske uprave pa je bil imenovan podpolkovnik Djordje Radojkovič.
V	mornarici so med drugimti imenovani: za šefa vojne delegacije pri direkciji pomorskega prometa kapetan fregate Baltazar Kovaček. za vršiča dolžnosti komandanta broda »Orao« kapetan korvete Josip Ahlin. za pomočnika komandanta minerske komande kapetan fregate Vlad'mir Labaš, za komandanta torpedovke »T6« kapetan korvete Julij Sahs. za vršilca dolžnosti komandanta broda »Jastreb« kapetan korvete Zdenko Papež, za komandanta torpedovke »T8« kapetan korvete Karel Lev:čnik za šefa kožno veneričnega oddelka stalne mornariške bolnišnice sanitetni major dr. Franjo Viziak. za vršilca dolžnosti komandanta podmornice »Hrabr« poročnik bojnega broda I. razrede Josip Če-rki.
V	artiljeriji in inženjeriji so imenovani med drugimi: za vršilca dolžnosti zetske-ga skladišča artiljerijski kapetan I. razreda Viktor Cretnik, za komandanta 2. di-viziona 15. art. poika art major Fianjo Krener, za vršilca dolžnosti komandanta dviziona art. polka IV. armijske oblasti art. kapetan I. razrede Slavko Car, za komandanta diviziona 14. art. polka art. major Joško Slobodnik, za vršilca dolžnosti komandanta aerodromske skupine 4. zra-koplovnega polka zTakoplovni major Gustav Koračin
V	ostal h strokah so med drugimi imenovani: za vršilca dolžnosti nače'nika in-tendanture štaba bosanske divizijske oblasti intendantski major Edvard Tiler, za vršilce dolžnosti načelnika intendanture štaba zetske divizijske oblasti ^ntendantski major Albin Emhaber. za vršilca dolžnosti pomočnika intendanture štaba potiske divizijske oblasti kapetan I. razreda Jos'p Celegin. za vršilca dolžnosti pomočnika načelnika intendanture štabe bosanske divizijske oblasti int. kapetan I. razreda Slavko Tuček, za vršilca dolžnosti pomočnika načelnika intendanture štaba savske divizijske oblasti int. kapetan I. razreda Milan Polak, za vršilca dolžnosti pomočnika načelnike intendanture štaba šumadij-ske divizijske oblasti kapetan I. razreda Božidar Jančič, za vršiča dolžnosti upravnike dravskega intendantskega skladišča kapetan I razreda Rudolf Hvala, za vršilca dolžnosti šefa materialnega in komercialnega odseke računovodstva vojno-tehni-čnega zavode kapetan I. razreda Ivo Koh, za referenta sodišča štaba 5. armijske oblasti sodnijski polkovnk Gustav Dolinšek.
ASPIRIN-
TABLETA
nosi Bayer-jev k rti kot gm-f V» rancijo za pristnost ProB vsem bolečinam in prehladu
Haspirin
Ogl«» je rejistr. pod S. Br. 6704 od 1. UL 1935.
Med novimi poveljniki vojnih okrožij so: za komandanta eomborakega vojnega okrožja je bil imenovan peh. polkovnik Ljudevit Janiček, določen za pomočnika, poveäjnika celjskega vojnega okrožja, za komandanta celjskega vojnega okrožja peh. poükorvnik Branko Pogačnik, doslej pomočnik komandanta ljubi jamskega, vojnega okrožja.
V saniteti so ЫН med drugimi Imeno-vani: za referenta sanüete Sta »a. divizijske oblasti v Osijeku aan. podpdükownÄ dr. Miroslav Puher, za vršilca dolžnorti šefa prosekture in sprejemnega oddelka glavne vojne bolnišnice aan. mejoar dr-Roman Fedina, za vršilca doižnoeti lete odseka za zdravila ta obveze pri glarvnean sanitetnem sklacEäöu lekarniški kapetan I. razreda Ludvik Medvešek.
Naše gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. uri Petek , 11. oktobra ob 15. ori Vihar ▼ k» zarcu. Dijaška predstava po globoko
znižanih cenah od 5 do 14 Din._
Solota, 12. oktobra: Direktor Campa. laven Nedelja, 13. oktobra: Tuje dete. Izven.
0РЕВЛ
Sobota, 12. oktobra: Angelina. Otvoritvena
predstava. Premijera. Red A Nedelja, 13. oktobra ob 15. uri: Mala Flora-тУе. Izven. Znižane cene od 80 Din navzdoL
ob 20. uri Boccaccio. Izven, Znižane cene od 30 Din navzdol. Opozarjamo na prvo dijaško predstava, ki bo danes ob 15. v drami. Vprizori se drama »Vihar v kozarcu«. Cene od 5 do 14 Otvoritev operne sezone bo v sobote 12. t. m. Kakor že javljeno, se vprizori prvič na slovenskem odru Rossinijeva opera »Pe peika Angelina«. Znane so krasne in lahke melodije nesmrtnega Rossinija, ki odlikujejo tudi to njegovo delo, ki je zopet na repertoarju šele par zaporednih sezon. Vsaka vloga je izredno hvaležna pa tudi težka v pevskem in igralskem oziru. v glavnih vlogah nastopijo ge. Zupevčeva, Ribičeva, Ko-geieva, ter gg. Gostič, Betetto in Janko. zikalno vodstvo ima kapelnik Neffat, režijo pref. Šest. Premijera je za red A.
Nedelja v ljubljanski operi. Dne 13. t m. sta dve operetni predstavi in sicer popoldne ob 15. uri znana priljubljena splitska opereta >MaLa ПогатУе« v običajni zasedbi, z g. Gradišem-Danešem v vlogi šjora Вера. Zvečer ob 20. uri pa Supeejeva klasična opereta >Boccaccio< z go. Gjungjenac
Prihodnja operna premiera bo sredi prihodnjega tedna in sicer Puccinijeva opera >Madame Butterfly< z go. Gjungjenac v naslovni vlogi, ter z g. Štritofom kot režiserjem in dirigentom.
*
Šentjakobsko gledaKS?«
Začetek ob 20.15 Sobota, 12. t m. »Legijonerji«, otvoritvena predstava.
Nedelja, 13. t. m. »Legijonarji«.
*
Mariborsko giedalfSJSe
Petek , 11. oktobra: Zaprta
Sobota, 12. oktobra ob 20- uri: >Bwrtje Ka-
ramazovi«. Red B. Nedelja, 13. oktobra ob 20. uri: »Tartufiec.
S tako lahkoto
in hitrostjo doseči UM* ЬЛв perWo Тё mogoče samo %
RIVIERA terpentinovim milom
Uri je izdelano na podlagi oiUmega olja.
»JUTRO« it 236
6
■Petek, XL ofctufara 1935
Sveto abesinsko mesto Aksum
[

Od severa proti jugu
se premika težišče abesinske fronte — Ras Seyum se je z veliko spretnostjo izvil iz sovražnih klešč
Po zadnjih vesteh so zavzeli Italijani po Adui in Adigratn tudi Aksnm. Njihov generalni štab si obeta od tega poleg strateške ca položaja tudi močan moraličen učinek. Aksum je namreč eno izmed najstarejših abesinskih mest, v niem so do Haile Selassija kronali vse abesinske vladarje. Zato smatrajo Abesinci Aksum za sveto mesto. Aksum lezi v J	zračni črti kakšnih 20 km daleč, vendar pa 600 m višje od Adue m pomeni važno pozicijo
Drobiž z bojišča
Abasinska obramba je najmočnejša v provinci Tigre na severu im v Ogadenu na jugovzhodu, dočim se abesinska vojska med Addis Abebo in Hararjem šele organizira.
čete generala de Bona, ki eo zavzele Adiuo, ©e gibljejo v treh smereh med Aksiomom la МакаЛбјет.
Italijanska armada, ki Je dosegla tz rdečemorskega pristanišča Assaba gor_ ski masiv Mosa Ali, ima na polovico poti v Diredawo proti sebi močne abesinske oddelke, ki skušajo ustaviti njeno prodiranje.
Italijanske čete, ki во dosegle Musa Ali, ЗгЫо skušale napredovati v «smeri Magdale in Desie, čim se bo generalu de Bonu v Tiigreju poročilo doseči no ve uspehe.
Na somalski fronti, katere središče je v provinci Ogaden med Ualualom in Ger-logu'bijem, operira italijanski general Gra* ziani z dvema motoriziranima divizijama. Graziani ima v svojih formacijah 30.000 soimafekih domačinov, ki so opremljeni prav tako kakor, italijanski vojaki, le s to razliko, da hodijo bosi.
•Italijani so oddali po angleških cenitvah proti Abesincem doslej nad dva milijona strelov samo na ogade nekem bojišču.
Abesinci se borijo na nekaterih delih fronte proti Italijanom skoro popolnoma nagi, napadajo sovražne postojanke ponoči in so v svojem kretanju zelo urni.
Angleški vojaški opazovalci italijansko abesinske vojne pripbčujejo retrospektivne preglede o Jl^vi fazi vzhodnoafriške vojne, ki je bila zaključena 6 padcem Adiue. "Vsi se strinjajo v sklepu, da ee Je vodja vojaških operacij na abesinski strani z veliko spretnostjo izvil italijanski strateški zvijači S tem, da je izpraznil Adiuo, je ras Seyum rešil svoje čete iz grozečega oujema Italijanov. Italijanska vojska je zaradi tega oropana svojega velikega simboličnega cilja ter stoji pred verigo gorskih vrhov, kjer se bo. do moči obeh nasprotnikov čisto drugače meriile kakor doslej. Angleži izražajo domnevo da se bo težišče italijansko, abesinske vojne zaradi tega zdaj preneslo na južno bojišče v Ogadenu. Londonski listi	komentirajo zmagoslavno razpoloženje po padcu Ad<ue v Ri mm, kajti Adiua, pravijo, je padla prav za prav brez borbe. Italijani so pri tem vjrfi vsega skupaj 28 Abesincev. . .
Toda problem, ki bo odločil usodo atfri-ike ekspedicije ter deda Abesincem veli-
ko napoto, je miunicija General Temper. Hey, vojaški sotmdnik »Daily Telegra-pha< izraža prepričanje, da je abesinski zlom neodvrnljiv in bo celo zelo kmalu prišlo do njega, če si Abesinija ni ali v najkrajšem času ne bo zasigurala dovoza municije. Ce se Italijanom posreči porušiti železniško zvezo Addis Abeba-Džitouti, bo preskrbo van je abesinske vojske в strelivom še enkrat težje kakor je zdaj.
V ostalem, Pravijo Angleži, začenjajo Italijani že zdaj po padcu Adtue čutiti trdote četniške vojne. Oddelki, ki во bili poslani na južni fronti zaradi izvida naprej, so se ponovno srečali z nasprotnikom, ki je streljal nanje iz zasede. Vojakov niso videli nikjeT, samo pokanje s0 slišali in videli krogle, kako jim frčijo okolu glav. Tankov in oklopnih avtomobilov v tem ozemlju ne bo mogoče uporabljati s takšnim pridobi kakor so menili Italijani pred začetkom sovražnosti-
Bomba
onscem
Napad s puščicami na abesinske postojanke
Milanski »Corriere della Sera« objavlja iz peresa svojega dopisnika Aleesandra Paoli-nija doživljaj s poleta nad Aduo.
Ves dan. piše Paolini, smo se pripravljali ne start. Letalci so urejevali bombe, častniki so študirali zemljevide.
Naslednje jutro, čim se je zdanilo. se -je krdelo letal dvignilo v zrak. VzeK smo smer proti reki Mareb, ki teče ob meji Ob 8 2Э smo preleteli njen gornji tek. Spomnili smo se italijanskih žrtev pri Adui 1. 18У6. Bili smo že nad Abes;nijo.
Po kartah, ki rmo jih razgrnili pred seboj, smo spoznali cesarsko palačo v stori Adui. Zdaj so jo spremenili! v municijsko skladišče. Okrog poslopja je mrgolelo vcjašiva. Pravcato vojaško taborišče! Straže so nas opazile in kmalu so nas tudi pozdravili prvi streli. Obrambni topovi proti letalem so streljali na nas. med njimi so se oglašale tudi strojnice, ki so jih razpostavili po strehah hiš. Letalcev vse to ni oviralo, da ne bi trikrat obkrožili Adue. Na ta naičin so izbrali najpripravnejša mesta za napad.
Deset m-inut je trajal bombardement, potem je naše krdelo zavilo polagoma dalje. Zaman so nas zasledovale sovražne mitra-Ijeze, tudi baterije so brez uspeha bruhale svoj STd proti nam. Naši do polovice odeh-čani aeroplani so leteli dalje proti Adigratu, kjer so srečali abesinske karavane. Tudi te so streljale proti nrm. Odgovorili smo jim в puščicami, ki so jih italijanska letala metale v snopih ve zemljo. Toda pokrajina je bila tako zabrisana pod nami, da nismo mogli razločiti posameznih predmetov. Niti
Na Abesinee mesijo
ШШШЖ.
ytnlijMHdri top podpira bersaljere pri pro-dtaanja x sovražne deželo.
ostre leče nam niso mogle dosti pomagati pri tem. Naposled nam je Tadiotelegrafist sporočil povelje Mussolini j evega zeta, grofa Giana, da moramo odvreoi ves smrtni tovor. Puščice so se kakor dež vsipale na tla. Ko smo izvršili povelje, smo se jedrno vrnili proti domu, kjer je grof Giano rapor-tiral o uspehu poleta generalu Aimonu, vrhovnemu poveljniku italijanskega letalstva v Afriki. Na letališču v Asmari во nas pozdravili z glasnim vriskanjem. Okolu voditelja letalskega krdela so se zbrali vsi letalci, ki so napeto sledili vsaki besedi njegovega pripovedovanja ...
Iz abesinskega glavnega stana
Dopisnik United prese poroča iz abesinskega glavnega stana da je razpoloženje med abesinskimi četami izvrstno-Na" ogadenski fronti prevladuje četniska taktika, ker se hočejo Abesinci в tem izogniti nepotrebnim izgu'bam. To je tudi vzrok, da so pozvali tisoč mož, ki so se pri Gorah i ju zakopali v jarke, naj »e vmejo v stare položaje. Izogniti se hočejo italijanskim napadom iz zraka Pri Go rab i ju so namreč obmetavali abesinske postojanke z bombami in so pri tem ubili dvanajst mož.
Veliko veselje je zavladalo med Abesinci, ko se je dognalo, da je neki strelec prisilil pri Gerlogubiju italijansko letalo k pristanku. Posadko je vil nepopisen strah, ko So ee približali abesinski voj-ščaki. Kaj se je zgodilo z njo, ne poročajo.
Negne Je prepovedal civUtetoim obiske na fronti tn dopisniki, ki so itmeli doslej ta privilegij, во se morali podati v zaledje.
Italijanska kavarna v afriški puščavi
Abesinski proviant
Takole oskrbujejo Abesinci svoje Čete s živili za fronto
V afriškem pustem ozemlju, kjer se da le korakoma napredovati, so otvorili italijanski vojaški oddelki improvizirano kavarno, v kateri si krajšajo čas med
počitkom
Zemljevid vojaških uspehov
o to ha S
Tukul

) Ado
легбг-ии:
У icanöi
У T/
iKoualo j v, " jAJAdiArbaah
ЩШсьп^
50Ш
vvvjf'Ävml-
д
.Adigrat
%
gj^g у
italijanska vojska na črti Aksum-Adua-Adigrat Puščice kažejo, kako je italijanska vojska prodirala v severno Abesinijo, debela črta pod njimi pa predstavlja trenuten položaj italijanskih vojsk
Prva vojna žrtev
Pogreb podčastnika iz Napofija
Flloyd Gibbons, posebni poročevalec In-ternacionai News Servica javlja:
Štiri in dvajset ur po zavzetju Adue je obvladoval položaj na izpraznjenem bojišču Rdeči križ. Vtisi, ki sem jih dobil tam, so napravili name globok vtis. Stai sem ob grobu prve italijanske vojne žrtve.
Pokojnik je bil mlad italijanski podčastnik iz Napolija, mož srednjih let, ki mu jc svinčen ka preluknjala pljuča. Vodil je svojo četico pri naskoku m gorsko postojanko, ko mu je strel iz puške pretrgal nit življenja
IzkopaR во mu grob v tuji zemlji. Belo-koži in črni vojaki, čez m čez pokriti в
prahom, »o ee postavali ob ranem sončnem svitu v ravne vrste in se odkrili. Po kratkem pogrebnem obredu so podčastnika spustili v zemljo. Na mestu, kjer stoji gomila, so postavili majhen križec iz lesa. To znamenje j« edino, ki priča o zadnjem počivališču moža, ki ne bi najbrže nikoli prestopili meje svoje domovine, če ne bi prišlo do afriške vojne.
Na vznožju grička, kjer во poiožtH Napo-Ktamca k večnemu počitku, je črtaj italijanski vojaški kaplan žalno mašo, prvo po padcu Adue. Napravili so mu iz zabojev provizoričen oltarček ter pokrffi deske a pisanim prtom domačinov.
Ponesrečen polet na luno
Prostovoljna smrt zaradi zmotnih računov
Kakor Porpčajo romunski listi, si je mlad učenjak iz Temešvara te dni iz čudnega razloga vzel življenje.
ie nekdiko let je koprnel po tem, da Ы sjgTadilo vozilo, ki bi omogočalo Polet na hin o- Dolgo časa je nihal med neko vrsto stratosfera & letala ln raketo. Mladi, komaj 24-letni mož »e Je temeljito Poglobil ▼ vee vede, ki bi prišle v poštev za nje-
Kaj moraš vedeti o Abesiniji?
Ко во ftaffijeni vkorakati v Ad«o, во fm prinesli prebivalci v znak pokorščine mlade zaklane piščance, zvrhane vrče kozjega müe-ka in druge darove.
Abeeineki vojaka » v odprtem boju nap*-dali svoje nasprotnike celo в težkimi bodaS in starina pištolami.
Pot stoletja ie deluje CMD, darujmo še za pol stoletja!
Usoda abesinskih ranjencev
Po poročilih iz 'Addis Abebe mora biti usoda ranjenih abesinskih vojakov naravnost strašna. Med štiri dni trajajočimi boji za Aduo niso imeli Abesinci na severnem bojišču niiti enega zdravnika, pa tudi nobenega bolničarja. Ranjenci so bili prepuščeni lastni usodi. Obvezovali so jih z najprimi-tivnejširni obvezami iz platna. Mnogi so zaradi tega izkrvaveli na mestu, kjer jih je podrla na zemlio sovražna svinčenka. Pri drugih je zmagala narava in so se potem, ko so si opomogli od najhujših bolečin, vrnili v zaledje.
tisa
Kupujte domače blago!
v FhtHf
Vest o zavzetju Adue po štiridnevnih bojih je izzvala v Rimu razumljivo veselje. Pred palačo Venezia so se zbrale številne množice, ki so priredile obhod po mestu
in pri tem vzklikale Mussoliniju
gove načrte, tako da je razmere na brni poenal bolje negp razmere na zemlji» Izdelal je natančn« načrte, po katerih Ы mu bilo življenje na sosednem nefceenean telesu mogoče vsaj za kratek čas.
A vsi njegovi poskusi, da bi zgxa«£& vo-zflo, ki bi ga spravilo na luno, вр ее ma izjalovili. To je vplivalo nanj tako, da je . postal melanholičen in ко во se izkazali tudi neki njegovi računi sa zmotne, se je ustrelil. Za njim »o ostale obsežne beležke in vsi načrti, ki bpdo ото gočili ugotoviti, da-li Je šip za zelo nadarjenega f an tasta ай za učenjaka, ki bp njegovo delo vsaj ppznejštm pokolenjem v prid.
ANEKDOTA
Med svetovno vojno во češki rojaki stalno vabili Masaryka, naj pride v Rusijo. Pismo za pismom je prihajalo, začele so deževati brzojavke z nujnimi pozivi, Masaryk pa kakor da noče v Rusijo. Nenadoma pa je odpotoval in prispel točno na znamenito zborovanje v Kijevu. Profesor Maza je Masaryka takoj vprašal, čemu rri javil, kdaj odpotuje, da bi ga dostojno sprejeli. Masaryk pa je resno odvrnil: >Vi ste otroci v revolucionarnem delu! Ah* sem hotel dati Nemcem natančna navodila, da bi poslali name podmornico?«
VSAK DAN ENA
«Prosim te, drži vendar zrcalo tako, da bom lahko videla, feoijko tehtam»
fccSöndaeeniaee Strtx»U
Kulturni pregled
Praga od začetka
Praga, oktobra.
rnceio se je vse sijajno, z bombo, s festivalom sodobne glasbe. Takrat se li zdi, da je vse tako samoumevno moderno, made le ta 1936. Potem si misliš, da je to krasno; deficit ima itak samo država, v kateri se festival vrši, ta morda ortodoksen reakcijonar, ki ga je slaba vest gnala na kcncert; da bi' ni kupil za tistih 5 kron treh vrčev piva, ki bi jih izpil ob meditacijah na edino zveličavnega, prekrasnega Schubertai ln ostane mu 80 halirü: to je jasno, da pameten človek ne more prenašati tega kulturnega zločina.
Sicer pa so to tesede, kajti jaz sem prišel v Prago, ko je bilo že vse mimo in so po ulicah viseli le še rumeni letaki. Videti je bilo, da je treba začeti zopet čisto v srednjem veku, če se hočemo prikopati drugo leto do Barcelone. Na vsak način, kajti 10 abonentnih koncertov Filharmonije bo itak samo naturalistična injekcija! Noväk, Suk, Hba, Osterc, (Papandopulo...), morda pride še kaj hujšega. Toda sedaj je svet mir: bil sem itak šele na treh koncertih. Ljudje potrebujejo senzacij: gospa Winifred Christie igra na Moorov klavir (z dvema klaviaturama). Ne, ampak to je Barh, tisti, ki je sijajen in ne gospa Christie in ne Moorov klavir. Pravzaprav je bil na sporedu še Cajkovskega dolgočasni 23. opus. ln uvertura k Oberonu in — ne, ampak Ustrči! spada že med nas. Jiräk je dirigiral njegov »Križev pot«, orkestralne variacije na par-sifalsko pobarvan tema. Da, čisto vse priznam Ostrčilu, predvsem sijajno instrumen-tadjo; samo to ni glasba v svojem bistvu; 12. variacija: Krist umira. Pregrinjalo v templu se trga, skale pokajo, grobovi se od-pirajo; grozen ropot pavk in trobil, žvižganje kromatike v godalih — bogemi, tudi
Wagner ш šel lako daleč v г—listiko, poöae iiiauje. ишешиы ш posnemanje, шкаког, dragi Aristoteles! Ostrčil dela po predstavah, gleda na zvok, ne na smisel intervala — zato je trpljenje Krista v njegovem »Križevem potu« absolutno materialistično podano. Tak je vtis.
Sijajni Talich je dirigiral Dvofäkove »Slovanske plese«. Hočem reči sam otole, kako se loči v izraznem in nazorskem svetu prva grupa od druge. Da. to je nesporno; nova izrazna sredstva ustvarjajo razlike, stil, vrednost. To je fundament, to je tradicija v tistem čistem smislu. — Rekel sem, da sem bil na treh koncertih: togami, o tretjem pišem najraje. Pfitomnost, Umčlecka Beseda, dolg program, avtorji iz Sukove šole. Brez dvoma: prav visoko nad klavirskim igračka-njem Emila Hlobila, Frantiika Piche in drugih je stal F. Šturmov godalni kvartet.
Človek ne bi niti verjel, kako malo slutijo ljudje o vrednosti dela. Lep zvok, to je vse. Ljudje ploskajo Hlobilu in lepi sopra-nistki. Cisto v resnici: rad bi napisal, da je Šturmov kvartet v tem izraznem smislu čisto nekaj svojstvenega. Dragi Sturme, videl sem te tako nedvoumno iz te tvoje glasbe, ko le kedaj v resnici. Da, vse te prednosti kvarteta hočem izraziti: posredovanje misli preko čustva — zveza bistva glasbe z današnjo mentaliteto, nekompromisna polifonija in zvok, neodvisnost ideje od zvoka — in slednjič, čisto nedvomno, lepota zvoka, posebno v Moderatu, ki je bil tudi najbolje igran. Peskov kvartet Sodobna usmerjenost Šturmovega kvarteta je bila tako očita, da so stopile vse ostale skladte relativno v 19. stoletje. Ljudje tega ne razumejo, šturmov kvartet se jim zdi zvokovno trd, >ne-inspiriran«, tehnika... Ne, ampak mi vemo za vso to pot do vrednosti, poštenih ljudi in časa.	Ivan Pučnik.
Gledališki in koncertni dogodki v Zagrebu
Zagreb, 8. oktobra.
V velikem gledališču smo imeli premiere. najnovejše Begovičeve komedije »Dva prstana«. Milan Begovič je predobro znan v naši literaturi s svojimi številnimi rp-mani, pesmimi in gledališkimi igrami. Mnoga njegova dela so šla preko vseh odrov naše domovine, a nekatera celo preko tujih odr0v. Ni torej čudno, da so njegovo najnovejše delo pričakovali z ve. likian zanimanjem. Begovič, ki je v vseh evojih dosedanjih odrskih delih iskal novih potov, je Poskusil to tudi v tej komediji, in tako se dogodki odigravajo istočasno v več prostorih (v prvem nadstropju in v mansardi) poslovalnice agencije za ženitna posredovanja »Dva prstana«. S tem je avtor položil v diedo nedvomno ne. ko živost, bil pa je prisiljen vplesti mnoge prizore, ki mestoma po nepotrebnem prekinjajo glavno linijo dela. Nastala je nekakšna revialna oblika komedije. Na. ravno, da je prišla scenska rutina mojstra Begoviča tudi tn do polnega izraza, pa je škoda, da delo proti koncu izgublja Po moči in zanimivosti V vsej komediji je najvažnejša osebnost grofica Julijana Jankovičeva, lastnica agencije >Dva prsta-na<. To je velika in hvaležna ufloga, ki zahteva protagonista tako rekoč ves čas na odru. Uljpgo je mojstrsko odigrala Mi. lica Mihičičeva.
Opereta je dala premiero dela >Kjer cvete ljubezen«, ki sta jo napisala Ecmdil in Arnold Golz z muziko Bemharda Grüna. Brata Golza se v tem delu nikjer ne trudita, da bi bila posebno originalna, duhovita ali da bi učinkovala z ostrimi seatencami in bonmoti. Njih šaila je naravna, nekomplicirana, topla — zato pa totikp' bolj iskrena. Stari koimediogratski rekvizita dpbivajo pri njiju nov sijaj, stari triki novo obliko. Med njimi vodita Golza svoje junake 6kozi iLabirint zapljetljajev ter presenečata poslušalca z vedno novimi domistleki in zapdetljaji. Se tam, kjer pričakuješ na koncu tretjega dejanja razpleta, začneta z novim zaplet'lja-je:m in sipata na levp in desno dovtipe, ki padajo tja kamor spadajo: v pubLLko. Smeh in ponoven smeh. je odgovor na te šale. Izvedba na našem odru je bila ze. io živa in dobra. To je v prvi vrsti zasluga režiserja Dejana Dubajiča, ki igra obenem güavno uio&o in spravlja publiko v smeh do	Vsi ostali so z dirigen-
tom Ivanom štajcerjem mnogo pripomogli, da je delo čim bolj zaibava'lo občinstvo-Griinova muzika ima v tej »opereti«, ki prav za prav ni opereta, temveč komedija. z muziko, podrejeno vlpgo. Ne koristi, a. tudi ne š Kodu je.
Na novo naštudirana Schubert-Berte jeva opereta >Pri treh miadenkah« je v Velikem gledališču kakor vedno dosegla ve. lik uspeh pri publiki.
-viiada in talentirana plesalka Mia čo-rak je imela s svojim partnerjem Antonom Vujaničem in ob sodelovanju treh svojih malih učenk plesni večer, na katerem je ponpvno dokazala svoje izredne plesne in umetniške sposobnosti.
Na koncertnem podiju so se odigrali doslej trije dogodki: najprvo smo slišali madžarskega pianista Tibora Szatma. rija, ki nas s svojim igranjem in neupravičeno samovoljnim spreminjanjem tempa ni mogel popolnoma zadovoljiti; za tem j« ruska pevka Tajsija Akinfijeva-Lebe. deva imela večer slovanskih pesmi (poljskih, lužiških, čeških, slovenskih, srbskih, hrvatskih, bolgarskih in ruskih), pri čemer jo 3« spremljal na klavirju M laden Pozajič. Tretji dogodek je bil nastop goslača Miroslava Slika, absolventa zagrebške glasbene akademije (prof- Humal), ki je potem študiral še pri prof. Sevčiku v Pragi, številni koncerti v tujini, posebno na Angleškem, s*> mu prinesli dobro ime. V Zagrebu ni nastopil že mnogo let, za. to so njegov koncert pričakovali z velikim zanimanjem. Na žalost ob tej priliki ni nastopil v najboljšem razpoloženju, a publika ga je kot domačega sina vendarle sprejela s toplino in obilnim pleskanjem. Na klavirju ga je spremljal iz. vrstno Miroslav Spiier.
Novosti v našem gledališču so sledeče: Pripravlja se najnovejša komedija Bratislava Nušiča »Ujež« (TJdruženje jugo-slavensb-ih emancioiranifa žena). Premiera bo v Splitu ob gostovanju naše drame. Drama oddide namreč s celotnim ansamb.
lom m tehničnim psebjem 10. t.m. na daljše gostovanje v Split. Sredi meseca bo premiera Tijardovičeve operete »Maršal Marmont«. V bližnjih dneh prispe ansambel dunajskega Burgtheatra, ki bo na treh večerih izvajal »Prvo gospo Sel-byjevo« angleškega pisatelja St. Johna Ervinea, »Koncert« Hermana Bahra in igro za otroke »Frau Holle«. Ppleg »Uje-ža< bo naša drama v Splitu imela premiero Suhovo-Kobiiina »Svatbo Krečinske. ga<. Obe deli prideta Potem kot premieri na zagrebški oder. — šef maske našega gledališča Josip Ružička je proslavil te dni 25-letnico, odkar deluje v našem gledališču	žiga Hirsfb'er.
Češkoslovaško-poljski kulturni o J nosi ее vzlic obžalovanja vredni napetosti na meji obeh slovanskih narodov razvijajo dokaj zadovoljivo. V zadnjem času je izšla v Pra-. gi vrsta novih prevodov iz poljščine in študij o poljski literaturi. Med tem ko v češkoslovaški kulturi, zlasti še na slovstvenem področju sploh ni bilo čutiti, da so se politični odnosi poslabšali, se začenjajo na Poljskem zopet intenzivnejše baviti s Češkoslovaško kulturo. V praški »L'Europe centrale« je nedavno poročal o tem Franck L. Schoell. Francoskbi poročevalec posebno poudarja delo Paula Hulke-Laskowskega; ki je izmed poljskih pisateljev še najbolj usmerjen v češko književnost. Letos je pre-vel v poljščino Čapkov roman >Hordubal«, ki se dogaja v Podkarpatski Rusiji. Napisal je tudi daljši predgovor poljskemu prevodu Olbrachtovega romana »Hajduk Nikola Suha k(izdala v slovenščini Tiakovnia zadruga). Roman je vsbudil na Poljskem mnosro zanimanja, ne le. ker se dos® та pri Karpatih, kakor mnosre povesti poljskega pisatelja Tetmajerja, marveč tudi яаЛо. кет je — kakor poudarja kritika — sveže in res kvalitetno delo iz sodobne češke literature.
Sport
Jutri dvoboj Gradec : Ljubljana
Tretje srečanje med lehkoatletskimi predstavniki Ljubljane in Gradca bo letos v Ljubljani m se obeta za zaključek sezone ena najlepših tovrstnih prireditev letošnjega leta. V soboto 12 t m. ob 15.30 dalje, v nedeljo 13. t m. pa od 15. dalje ae bodo na Primorju pomerile v častni borbi naši fantje s simpatičnimi športnimi tovariši iz Avstrije. Gostje pridejo v Ljubljano z avtobusom v soboto dopoldne ob 11.30 in se ustavijo pred Emono. Prireditelji — odbor za izvedbo dvoboje — je do zadnje podrobnosti uredil vee priprave, predvsem one, tehničmrforma 1 neg-a značaja in bo tako prireditev organizatorno na višku. Igrišče z vsemi športnimi napravami bo — upamo, da nam vreme ne bo skvarilo tega — tako pripravljeno, da se bo sicer obširen program lahko izvedel v najkrajšem času. Prvi dan bo devet, drugi dan pa osem točk tekmovanja Pri skoro vseh dosedanjih prireditvah smo se žal morali posluževati za javljanje rezultatov navadnih oglaševalcev, sedaj je tudi za to preskrbljeno, ker je tvrdka Phnlips-radio po svojem zastopniku g. Suttnerju obljubila brezplačno staviti na razpolago brezžične oglaševalce. Publika bo teko mogla ves čas tekmovanja točno slediti posameznim borbam m bo o vsaki točki podrobno poučena. Upamo, da bodo posebno navdušeni prijatelji lahke atletike lahko z zadovoljstvom ugotovili da je tudi pri nas možna taka organizacija, bi si jo že dolgo želijo po vzorcu večjih mest.
Program obsega naslednje točke: Prvi dan (ob 15.30) 300 m. višine, 800 m, disk, daljina, kopje. 400 m. 5 km in štafeta 4X 100 Drugi dan (ob 15) pa- 100 m, skok ob palici, 1500 m. krogla, kladivo, 10 km, troskok in zaključna štafeta .4X800 m.
Pokroviteljstvo nad tekmovanjem je prevzel predsednik občine g. dr. VI. Rav-nibar. ki ie s tem pokazali veliko pozornost naši odlični lahki atletiki in neseb:onim delavcem, ki se trudijo za njen prospeh in dvig. Postavo obeh reprezentanc bomo še priobčili.
У nekaj vrstah
Ves* o suspendiranju ASK Primorja s strani JNS je treba toliko popraviti, da je nogometni savez samo prepovedal tekme na igrišču Primorja, ni pa prepovedal do nadaljnjega nastopa nogometnega moštva Primorja.
Nogometni savez je sklemi. da bo ustanovil posebno odlikovanje, ki ga bodo dobivali športni delavci za športne zasluge. Odlikovanje bo sttčilo znaku JNS ter se bo nosilo v gumbnici.
Tekmi za fond pokojnega kralja Aleksandra I. v Trbovljah sta prnc»!i naslednja rezultata: Desk je porazil Retje s 4:1, Trbovlje pa Amaterja s 7:2.
5. in 6. oktobra se je vršilo v Panievu prvenstvo dunavske banovine in Pančeva v table tenisu. Prvak dunavske banovine in mesta Pančeva v tekmovanju posameznikov je posta] član ljubljanskega Herme-sa Marin pred Steinern II. Koncem in Dresslom. Favorit je bil nedvomno Stein II, ki je nred dvema mesecema osvojil prvenstvo Bleda Zato je zmaga Marina v Penčevu tem večji uspeh. V tekmovanju gospodov v dvoje je zasedel hermežanski par Pik—Marin, drugo mesto za parom Stein II—Konc. Marin je prejel prehodni pokal dr. Zake, v doublu pa sta prejela oba kresni delili. V singlu dam je bila prva gospa Alaker iz Subotice. V moštvih ie bil prvi Pančevački akademski t.t. klub. drugi Grafičar iz Novega Sada, tretji pa ljubljanski Hermes, ki je igrali brez tretjega igralca V mixed — doublu sta bila prva Konc—Alaker, v smglu juniorjev 5alom iz Sarajeva, v doublu dam pa par 'AIcker— Bugarin.
Nedeljski nogomet v Ljubljani. V ne de
ljo se vrši v Ljubljani prva prvenetvena j tekma podsavezne lige. Kot nasprotniki 1 bodo nastopili Hermežani in celjski Atletiki. V predtelcmi bo ob 14. nastopila rezerva Hermese proti SK Karlovac. Obe tekmi se vršita ob vsakem vremenu na igrišču Hermesa — Ob 16. se bosta na igrišču Reke borili za točki Grafika in Reka. Ta tekma bo gotovo položaj v tablici drugega razreda razčistila, ako zmaga Grafika, ki ji je eno od prvih dveh mest zagotovljeno. Reka ima težji položaj. Vsekakor bo tekma zelo zanimiva.
Službeno iz LNP. Za sinoči sklicana seja k. o. je bila preložena na danes nvečer ob 19.30 v podsavezu. Na sejo naj pridejo isti vabljenci.
Službeno iz s. o. LNP. Delegirajo se k tekmam 13. oktobra: Železničar—Maribor Jordan, Hermes—Atletiki Macoratti, str. sodnika Sondag, Černe, Slovan—Svoboda Ramož, Reka—Grafike Sketelj. Jadran— Sloga Joksič, Mars—Korotan StigiKč, DASK—Amater ob 10, Wagner, Svoboda —Sloga v Zagorju Dolinar, Bratstvo— Gorenjec Lukežič, Radovljica—Kovinar Čamernik, Svoboda—.Korotan v Tržiču Škerlj. Kamnik—Mengeš Mandič, Disk— Radomlje Vidic, Zalog—Slavija Pečar, Mladika—Brod Jenko, Mladike—Mars Ku-šar. Ilirija—Hermes Vrhovnik, Reka—-Sla-
vija Eriki. Pnmorj©—Svoboda Hobeebec,
Jadran—Korotan BaSin, Hermes—Karlovac Martelanc. Časi in igrišča bodo razvidni iz objav poslovnega odbora.
Odbor ea izvedbo lahko-atletskih dvomancher v Ljubljani. (Službeno). Opozarjajo ее vsi atleti, določeni za nastop proti reprezentanci Gradca v eoboio rin nedeljo 12. in 13. t m., da prispe slednja v soboto okoli 11.30 dopoldne z avtobusom pred kavarno Бамш, Pozivajo se vsi, da sodelujejo pri sprejemu. V garderobi na igrišču Primorja morajo biti v soboto najpozneje ob 14.45, v nedeljo ob 14.15 in prinesti seboj brez izjeme čisto opremo (po možnosti črne hlačke, befe majice) in sprinterice v redu. Za vrhovnega reditelja se določa g. Čamernik. Slednjemu se imajo na igrišču javiti v soboto najpozneje ob 14.45, v nedeljo pa ob 14.15 po 4 reditelji Гдrije in Primorja, po 3 reditelji Sloge in Korotana. Prinesti iniajo seboj red&bel j-eke trake. Za blagajno nominirate Primorje g. Križa. Ilirija tudii enega blagajnika. Bi-1 jeter Klančnik naj se javi prvi dan ob 14.30 g. Čamerniku. Pozivajo se gg. Štolfa. Raič I. in II., Negy. Sondag, Sketelj,"Sikošek, San-nig, Franko, mag. pharm. Picooli, naj se stavijo na razpolago sodniškemu zboru in se javijo vrhovnemu sodni.ku. Zia službujočega zdravnika ее določa g. dr. Bonač.
Sekcija zhora plavalnih sodnikov. Glavna skupščina sekcije, določena prvotno na 8. t. m. se vrši danes, v petek. 11. okt. ob 18.30 v restavraciji hotela Štrukelj, Dalmatinova ul. z že objavljenim dnevnim redom.
ASK Primorje. (Lahkoatletska sekcija). Za reditelja na lahko atletskem dvoboju Gma-dec: Ljubljana v soboto in nedeljo se kot reditelja na lah koal letskem dvoboju Gra-ga, Raič Dragan. GabrSek, Favettd. Imenovani naj se javijo v soboto na pozne je ob 14.45, v nedeljo ob 14.15 vrhovnemu reditelju s. Čamerniku.
Ž.S.K. Hermes (nogometna eekeija). Danes strogo obvezen sestanek igračev pri Kočarju. Ob 19.30 za В moštvo^ ob 20. za A moštvo. Kdor izostane, ne pride v pošev ва nedeljske tekme.
S.K. Svoboda. Danee ob 19. članeki sestanek, nato seja odbora. Kamnika«- v nedeljo sigurno.
S.K. Ilirija (Tente sekcija). Dwvl ob 20. važna seja načelsbva v kavami Evropa.
Medklubske kolesarske dirke kolesarskega društva »Ljubljanica«, ki so b'le radi slabega vremena preložene, ее vršijo v nedeljo 13. t. m. Dirke se vtšc točno po objavljenih razpisih. Start in cilj je pred gostilno g. Kregarje v Stepanji vasi.
Koturaški Savez pod^aveza Ljubljana obvešča vse kolesarske sekcije, da se vrše v nedeljo 13. t. m. medklubske kol. dirke, katere priredi kol. društvo »Ljubljanica« e startom in ciiljem pred gostilno g. Kregar-ja. Naprošajo se vsi funkcionarji in vozači, da se te dirke v čim večjem številu udeleže. Po dirki se vrši skupni sestanek in na-to društvena športna zabava.
Kolesarsko društvo »Zvonček« priredi v nedeljo 13 t m. kolesarske dirke v Haloze. Stert in cilj je na dravskem mostu v Ptuju. Dirka se prične ob 15. ter obsega krožno progo Ptuj—Sv. Barbara—Okič— Leskovec—Sv. Vid'—Ptuj.
Viteški kralj in Sokolstvo
Na veliki žalni svečanosti ljubljanskega Sokalstva v sredo zvečer na Taboru je župni prosvetar br. Janez Poharc izvajal:
Ceneč ogromne zasluge doseženih uspehov sokolskega dela in vzgoje in pomena Sokalstva za Slovenstvo je pokojni kralj postai njegov iskren pokrovitelj, podpornik in dejanski član, ki je z izjavami in ponovnimi čini dokazal, da je sam ideal vzornega Sokola v vsakem pogledu. Svojo deco je dal vzgajati v sokol- telovadbi in v sokodskem duhu- 5. decembra 1929. je ustanovil Savez Sokola kraljevine Jugoslavije, postavivši s tem telesno, moralno in duševno vzgojo naroda na nove, Širše osnove. Savezu SKJ je postavil na čelu svojega prvorojenega sina, sedanjega našega ljubljenega vladarja kralja Petra П.
že kot mlad srbski princ in prestolonaslednik je Aleksander kazal veliko zanimanje za Sokolstvo- Mnogim predvojnim nastopom srbskega Sokalstva in ob priliki zletov in nastopov tujih slovanskih gostov je prisostvoval in izrazil ponovno svoje visoko priznanje sokolskemu delu. Prav posebno pa se je oklenil z zredno ljubeznijo Sokalstva po veliki vojni, že med vojno se je bil prepričal, da je baš Sokolstvo dalo največ legionarjev in najboljših borcev za svobodo, po vojni pa je mogel spoznati, da je Sokolstvo prvo proglasilo in pričelo izvajati program ne le državnega, temveč tudi narodnega edinstva, in da je poleg tega delovalo na realnem zbližan ju in sodelovanju slovanskih rodov. Bistremu očesu velikopoteznega državnika in politika najširšega obzorja nI ušlo dejstvo, da je Sokolstvo liki granit kljubovalo vsem valovom in udarcem, ki so udarjali vanj ▼ najtežjih povojnih časih obče razrvanosti in političnih strasti in plemenskega separatizma, ki je v zaslepljenosti in ozkosrčnosti že resno glodal na samih temeljih države. Spoznal je, da se more zanesti predvsem na narod sam neposredno, na junaško vojsko, na dober aparat državnih nameščencev in na Sokolstvo ki naj preide a svojim visoko konstruktivnim vzgojnim delom v najširše plasti naroda — prosto vseh strasti dnevnega političnega življenja.
Pa kaj bi govorili mi, kaj bi mi dokazovali s šibko besedo, ko zgovorneje in jasneje govore Njegovi čini in Njegove velike besede. Na svojem prvem obisku je v Ljubljani posetil tudi javno telovadbo ljubljanskega Sokolstva. Leta 1922 ob priliki L jugoslov. vsesokolskega zleta je prišel osebno s soprogo Nj. Vel. kraljico Marijo na zlet, ko je po svoji poroki bival na Bledu. Ob tej priliki je izrekel besede: cSokolski zlet kl je uspel tako sijajno v tem biseru jugoslovenskih mest, je ponovno pokazal vse najlepše vrline, ki smo jih prevzeli od naših velikih in zaslužnih učiteljev: bratskih češkoslovaških Sokolov. S posebnim zadovoljstvom sem opazil vaše intimno sodelovanje s češkim in ruskim Sokolstvom, pa pričakujem, da boste na tem torišču slovanske vzajemnosti tudi v bodoče vršili svoje konstruktivno delo. Našo moralno moč so pokazali v enaki meri Sokoli in Sakolice, dijaki in
predstavniki naše s slavo ovenčane vojske. Sokoli, bodite tudi odslej vsemu naše. mu narodu primer duhovnega edinstva, ponesite s tega zleta tja na bregove Save, Drave, Tise in Morave, Tbmoika in Vardarja, Bosne, Zete in Neretve, pa tja na obalo sinjega morja, ljubezen do sbe. hernega brata in sestre ki povejte jim, da ste takole zbrani drug ob drugem, viden samo en sam lik, občutili eno samo srce bratov in sestra naše velike matere Domovine. Na tem temelju edinstva ki Sokolstva se bodo razvijale narodne ln državne sile- Za vse to sprejmite Mojo kraljevsko zahvalo, posebno pa za pokazane sokolske vrline in narodne ideale.»
Ko ga je leta 1928 posebno OdpoefSL stvo povabilo na zlet Sokolstva v Skoplju je v razgovoru izrekel besede, ki povedo vse: «Tudi jaz sem Sokol!»
Dospel je pomembni 6. januar, zatem pa december 1929 ko je bil ustanovljen Savez SKJ- Ko je nato naslednje teto prisostvoval vsesokolskemu rfetu v Beogradu ter izročil Savezu novi prapor, je iz. pregovoril: «Od Sokola kraljevine Jugoslavije pričakujem, da bo zdrav vzgojitelj mladine, pobornik bratstva in ljubezni, branitelj velike jugoslovenske misli in nositelj viteškega in nacionalnega duha. Njegova naloga bodi, da razvije ki krepi med svojimi pripadniki plamen rodoljub. Ija in plemenitega navdušenja, da bo vsem šola državljanskih vrlin. Poleg tega pa naj bo čvrsta spona in vez z veliko slovansko zajednico. V znak svoje vladarske pažnje do teh velikih nalog in do njihove izvršitve podarjam Savezu SKJ to zastavo in jo razvijam z željo: da bi vedno ponosno vihrala na čast in slavo kralja in domovine! Pod tem znamenjem krepite Sokoli in Sokolice Jugoslavije svoje mišice, optamenjujte svoje duše, oborožuj-te s sakolskimi vrlinami svoja srca. In nikdar ne pozabite, da dolgujete svoj sijajni polet in razmah vedno veliki in uedi-njeni Jugoslaviji, da pripadate njej я svojimi тпЈ-чЈЈптп in s svojimi deH. Od zL beli do groba ste dolžni služiti samo Jugoslaviji in jugoslovenski ideji, njene so vaše mišice in vaša srca. njene morajo biti vse vaše radosti in ideali, vaše težnje in vsi vaši napori. To zahtevajo od vas vaše sokolske tradicije, to je oporoka onih, kl so padli za veličino domovine, to vam bodi moj kraljevski pozdrav!»
Tudi pozneje se je stalno zanimal za razvoj Sokolstva, stalno si je dal poročati o razvoju in napredku pa tudi o ovirah, zlasti se je zanimal za uspeh praškega zleta v letu 1932 in je po poslaniku dr. Fliderju naročil še posebno zahvalo češkoslovaški javnosti in Sokolstvu za krasen bratski sprejem naših Sokolov in je čestital na uspehu.
Koliko je bilo zastav, ki jim je kumo-val, koliko tudi manjših prireditev, ki jih je osebno posetil in če jim sam ni mogel prisostvovati je poslal vsaj svojega zastopnika, ki mu je moral potem poročati o poteku in uspehu prireditve.
V Njem nismo torej izgubili samo narodnega kralja, ampak tudi sokolskega kralja svojega prvega in največjega brata.
Mjogovo poslednje nsročOo: «OurAjte ш! Jugoslavijo I», bomo Sokoli zvesto do zadnjega diha izvrševali- S podvojeno energijo pojdemo rta delo za napredek naroda tn države, za vzgojo zdrave in res jugoslovenske mladine, ki bo čvrst temelj državne varnosti tn edinstva ter najmočnejša opora mlademu našemu kralju Petru H. Naša pot je jasno začrtana — nobenega kolebanja ali kompromisnih formul glede državnega tet narodnega edinstva, zakaj za nas so sveto izročilo in naročilo ne le poslednje besede, ki jth je izrekel kralj Mučenik, temveč tudi vse one, ki jih je izrekel v svojem življenju.
RADI
Izvleček Iz programov Petek 11. oktobra Ljubljana 11: šolska ura; Koroški Slovenci (Uršič France). — 12: Resna glasba na ploščah — 12.45: Vreme poročila.
—	13: čas, obvestila. — 13.15: Narodne pesmi s spremi j erv an j em Radio orkestra po Jo ga Neratova. gdč. Mišičeva. gg- Go-stič in Janko. — 14: Vreme, borza. —18: O ženski izobrazbi (Dora Vodnikova) — 18.20: Plošče — 18.40: Delavska trra: Problemi zasebnih nameščencev (Cešno. var Slavko). — 19: Gas- vreme, poročila, spored, obvestite.. — 19-30: Nac. ura. — 20: Prenos lz Zagrefba. — 22: Gas, vreme, poročila spored — 22.15: Cltre salo igra. g. Mezgolits.
Beograd 16: Koncert na čelo — 18: Plesna glasba — 20: Prenos iz Zagreba.
—	21.20: Koncert orkestra — 22.20: Plošče- — Zagreb 12.10: Jugoaftovetnska glasba na ploščah — 17.15: Godalni kvartet.
—	20: Gregorljanske pesmi poje frančiškanski zbor — 22.15: Bosanske pesmi — Praga 19.10: Koncert solistov — 20.05: Violinske šktadbe — 20.30: Zvočna igra.
—	22.15: Plošče- — Varšava 2010: Eksotična glasba. — 21.15: Simfoničen koncert — 23: Plesna muzika. — Dunaj 12: Orkester. — 15.30: Komorna glasba. — 16.15: Orkester in solisti. — 17-30: Koncertna ura. — 19.30: Prenos Lortzingore opere »Car to tesar« iz gledališča. — 22.34: Jazz — 23.15: Plesna glasba — 0.10: Plošče. — Berlin 19: Lahka godFba.
—	20-15: Simfoničen koncert. — 23: Prenos te Stuttgarta. — München 20.15: Prenos iz Berlina — 20.55: Zabaven program
—	22.30: Haydnova glasba — 23.30: Prenos te Stuttgarta. — Stuttgart 20.15: Simfoničen koncert — 22.30: Lahka godba orkestra. — 24: Simfonične skladbe na ploščah. — Rim 17.05: Vokalen in instrumentalen koncert _ 20.40: Mešan glasbeni program.
Sobota 12. oktobra LJaMj&na 12: Virtuozi-instrumentalm eo-Esfci na ploščah. — 12.45:Vreime, poročila,— 13: Čas. obvestila. — 13.15: Naši narodna epervi na ploščah. — 14: Vreme. — 18: Za debopust igra Radio orkester. —- 18.40: Važni zunanjepolitična vprašanja (dr. A. Kuhar).—19: čas. vreme, poročila, spored, o"-тееШа. — 19.30: Nac. ura. — 20: Istrska ura — govor, pesmi in recitacija. — 21: Radio orkester. — 22: Čas. vreme, ponočla, spored. — 22.15: Berlik®: Odlomki iz fantastične simfonije.
Beograd 16JÜÖ: PJee. — 18-30: Zborovsko petje. — 20: Pester program — 22.20: Lahka ln plesna muzika. — Zagreb 1(2-10: Arije in pesmi. — 17.16: Koncert orkestra- — 20: Koncert godbe na pihala. _ 21: Narodne pesmi. — 21.30: Lahka
glasbe. — Praga 20: Kalmanova opereta »Oardaška kneginja«. — 22.15: Plošče.— 22.30: Koncert orkestra. — Varšava 20: V spomin na PiHsudskega. — 22: Jesen v glasbi.— 23.06: Ples.— Dunaj 12: Plošče
—	16.15: Orkester mandjpJin. — 16.50: Ples. — 19: Lisztove sKLad.be. — 10.30: Humor v petju. — 20.10: Pester program 22.10: Arije in pesmi. — 23.05: plošče.— 24: Ciganska godba. — Berlin 19: koncert sofistov. — 20.10: M kraljestva klasične oP^rete. — 22.30: Lahka glasba. — München 19.06: Zvočne slike. — 20.Ю: Vojaški večer. _ 23: Vesele melodije tn ples. _ Stattgart 19: Stare vojaške koračnice. — 20.10: Prenos iz Berlina. — 22.20: Plošče. — 34: Orkestralen in pevski koncert. — Rim 17JO: CitraSki kvartet. — 20.40: Pergolesi: Stabat M»ber. Penort: Postednja eoöba.
Vremenski pregled
številke xa oanaöbo kraja pomenijo: 1. Cas opazovanja, 2, stanje barometra, S. temperaturo, 4. relativno vlago v odstotkih, 5. smer ln brzino vetra, 6. oblačnost 0—10, 7. padavine v nsm» &. vrsto padavin, Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, dmose najnižjo temperaturo. 9. oktobra. LJubljana 7. 766.6, 10.2, 96, 0, 10, —, —; Maribor 7. 762.8, 11.0, 80, O, 6, —; Zagreb 7. 764.9, 13.0, 90, NiNBL, 7, —, —; Beograd 7. 7656, 18.0, 80. O, 7, — —: Sarajevo 7. 767.0, 14.0, 90, O, 5, —v —; Skoplje 7. 767.8, 13.0, 90, O, 6, —* —; Kumbor 7. 766.2, 18.0, 90, SETI. 4, —^ —; Split 7. 7646, 20.0, 70, O, 5, —> —; Rab 7. 764.8, 17Л, 80, O, 3, —k —; Ros. Slatina: Ni depeše.
Temperature: Ljubljana ISO, 10.(h Maribor 22.0, 10.0, Zagreb 2Й, 13.0; Beograd 31.0, 18.0; Sarajevo 27.0, 12.0; Skoplje 30.0, 12.0; Kumbor —, 16.0; SpKt 26.0, 19.0; Rab —, 16.0.
10. oktobra. Ljubljana 7. 7646, 13.4, 94, W1, 8 dež.OA; Ljubljana 14. 763.2, 20.0, 67, SSWt3, 6_-; Maribor: Ni depeše, telefon pokvarjen. Zagreb 7. 7646, 16.0, 90, WtNWl, 2, —,—; Beograd 7. 765.2, 18Л, &0, O, 4, _ —;
Sarajevo 7. 767.8, 12.0, 90, O, 6, _, —;
Skoplje 7. 766.5, 16j0, 90, O, 6, — —; Kumbor 7. 766.2, 17.0, 90, N3, 6, —, —; Spitt 7. 766.8, 20.0, 70, O, 10, —, —;
Rab 7. 766.6, 17.0, 80, SE3, «, _, —;
Rog- Slatina 7. —, 10.0,' 98, БП, O, dež,L0;
Temperature: Ljubljana 21.0, 10.0; Maribor Ni depeše,- Zagreb 22.0, 14.0; Beograd —, 16.0; Sarajevo —, 11.0; Skoplje 28.0, 12.0, Kombor —, 17.0, Spüit 26.0, 19.0; Rab —, 17.0; Rog. Slatine 21.0, 10.0.
Točno plačo} ».ftitrn« naročnino Varuj svojcem zavarovalnino
»JUTRO« St. 230
8
rwA, И. <Atobra 1939
H. EL Werner;	20
mr.Thorsten hoče boü
Ta mah so se odprla vrata stranskega kafoaceta. Eden izmed gospodov poslovnega vodstva je stopil у dvorano. Odločno je mahni z roko, in razgovori so utihnili. «Pravkar sem po telefonu govoril s hotelom- Uro bo tega- üax se je Mr. Thorsten odpeljal! Po tem takem bi moral biti zdavnaj tu, razen če___> Obotavlja je se je nadaljeval: «Morda ga je spotoma kaj zadržalo — ali pa —»
«Ali pa?» je vprašal Kammler s svojega mesta pri oknu.
«Ali pa — nu, moj Bog, Mr. Thorstenu so tukajšnje prometne razmere nekoliko tuje...»
Po teh besedah je zavladal obči molk, in vsi so se zavedali, kaj pomeni
«Zdaj manjka pet minut do poli dvanajstih», se je nazadnje oglasil Fabricius sredi tesnobne tišine. Oči so mu v živčni napetosti visele na številniku ure. «Pred eno uro, ste rekli?»
Odgovora ni dobil. Velika srednja vrata so se tisti mah odprla. Na pragu je stal Wessentin, bled kakor smrt. Z desnico si je tiščal okrvavljeno rutico na lice, z levico se je držal za podboj* Njegove oči so srepe od groze zletele po navzočnih, ne da bd spoznale le enega izmed njih- Nato se je začni iz njegovih ust hripav, nerazumljiv hropljaj.
«Wessentin — za Boga — kaj pomeni to?»
Fabricius je od okna prihitel k tajniku, ga ujel za komolec, baš ko je omahnil, in ga odvedel k najbližjemu stolu- «Kaj je, človek?»
«Požirek vode —»
Wessentin je na dušek izpil kozarec, M mu ga je doktor nalili-Nato je zahropel: «Mr. Thorsten — z avtomobilom —»
«Kaj je? Nesreča?»
Tajnik je slabotno pokimal.
«Trčenje — ali —?»
Mladi človek je krčevito odkimal. «Atentat — umor! — Streljali so nanj!»
★
Prepadena zmešnjava je nastala po skoraj vseh scfoah upravnega
poslopja. V umljivem razburjenju so govorili o strašnem dogodku, a nihče ni mogel pojasniti, kako in zakaj.
Wessentin je ležal v predsedstveni soba na zofi. Kammler mu je bil izpral urez in ga strokovnjaško obvezal Nato je ranjenec v pre-trganxh stavkih opisal nesrečo in nazadnje še nujno poprosil nar zočne, naj zaradi Thorstena samega molčijo o dogodku, kolikor je mogoče.
Fabricius, ki ga je tudi poslušal, je zmajal z glavo. «To bo težko izvedljivo, prijatelj! Ta reč zanima policijo, in prepričan sem. da se ▼ tem trenutku že ukvarja z njo. Pomislite: morilski napad sredi najbolj obljudene trgovske ulice v BerlinuNezaslišano! Le kako se je moglo zgoditi?»
«Ne vem», je zastokal Wessentin, ki ga je rana po razkuäbd hudo bolela, «Nesrečo sem šele opazil, ko je voz mahoma izgubil pravec. Tedaj sem videl, da leži Thorsten zraven mene v vozu — in da ima na glavi rano — in potem — oh, strašno!» Pokril si je oči z roko. «Za nič ne bi hotel še enkrat preživeti teh trenutkov!»
«In kaj se je zgodilo z Mr- Tharstenom?» se je oglasil Kammler-
«Zanesli so ga v drug avtomobil — pomagal sem — in potem so ga menda odpeljali na najbližjo reševalno postajo. Morda bi lahko povprašali, kako je z njim?»
«Da, to bd mogli storiti», je Fabricius hitro pritrdil. «Če bi le vedeli, kje — a nemara nam povedo na policijski stražnici.»
Nihče izmed navzočnih ni bil opazil uslužbenca, ki je bdi potrkal na vrata in vstopil- Zdaj se je odikšljal in izpregovoril: «Ne zamerite. gospodje.»
«Kaj pa je?»
«Zunaj je neki gospod s policije, ki bi rad govoril z gospodom Wessentinom.»
«Ali nisem rekel?» je zmagoslavno vzkliknil Fabricius. «Policija se že ukvarja s stvarjo. In tako je tudi prav! Če se spomnim snoč-njega dogodka — a zdaj je Mr. Thorsten na žalost dobil pobotnico za širokodušnost, s katero je prezrl prvi poizkus!»
V sobo je Ьй stopil gospod v elegantni civilni obleki, ki ga je spremljal redar. S klobukom v raki se je vljudno priklonil na vse strani.
«Dovolite — komisar Heintze. Poverjene so mi poizvedbe o Thor-stenovem slučaju. La ker redar pravi, da najdem gospoda Wessen-tarna tu —»
Njegov poka obrez z globokimi očmi ki brazgotino na desnem licu je bil videti dokaj brezizrazen. Vsa njegova vnanjost in vse njegovo vedenje sta pričala o popolni skromnosti, v kateri bi bil pa bister opazovalec hitro spoznal hoteno krinko-
«Vi ste gospod Wessentin, kaj ne?» je vprašaj, ko je pristopil k tajniku. «Hm — videti je, da ste jo tudi sami izkupili!»
«Ne bo hudega!» se je pobrani! ranjenec- «Košček stekla me je urezal- Nič nevarnega ni!»
«To me veseli!» Heintzejeve ustnice so se za trenutek skrivile v neopazen smehljaj. «Vi ste bili torej z Mr- Thorstenom v avtomobilu, ko se je zgodila... nesreča?»
In ko je tajnik naglo pokimal, je nadaljeval: «Razen vas in vašega gospodarja ni bilo nikogar v vozu? Ta ugotovitev je važna, ker nam utegne pokazati možnost —»
«Samo midva z Mr. Thorstenom sva bila v avtomobilu« je Wessentin z rahlim, a trdnim glasom segel komisarju v besedo. «Voz je bil dvosedežnik.»
«Hm — torej res nikogar drugega*» Heintze je pomembno stisnil ustnice. «2al m ije — zaradi vas, gospod!»
«Zaradi mene?» — Ne razumem vas!» Wessentin se je prlv7rfi-snil ustnice. «2ail mi je — zaradi vas. gospod!» Na vseh obrazih je videl isto zavzetost «Ali ud ne Ы hoteli pojasniti. gospod komisar, kaj .. ->
Heintze je s kazalcem odprhmfl prašek z zaleka na svojem plašču. Nato je spet vtakni! roko v žep in rekel, kaikor da bi hotel omeniti nekaj postranskega: «Mda, gospod Wessentin — potem nič ne pomaga! Prositi vas moram, da greste z menoj in mi daste nekaj pojasnil, ki jih nujno potrebujem !>
Nenaden sum je vzplapoM tajnika r očeh. «Prav res da ne vem • •
CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas to enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—w Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din L— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—ь				Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaj naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se maüb
	Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka > Jutra« ЈЈЈд t. odgovor, priložite Љ^ШЛЛ ^О v мииипии			oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", LJubljana«
$1цгЪо4оЩ
Beseda 1 Oin iaveh 1 Din in Шго aH lajanj« oaslova 5 Dia. NatmanjSl meseb 17 Din.
Pletilje
prvovrstne, ižčem za stalno delo K.. Süss. Mestni trs	22540-1
Hotelskega
vratarja
srninega nemščine in P®r-
fektnega v srbohrvaščini, išče hotel Štrukelj.
236Г7&-1
Služkinjo
priino, snažno, vajeno meščanske kuhe in hišnih del, katera ima veselje ш znanje do krmljenja nekaj svinj, sprejme takoj mesarija Rozlevčaj v Šoštanju.
33639-1
Čevljarskega
pomočnika dobro iaurjeneg» v zbitem delu, sprejme takoj Jože Eant v Kranju.
3B05M
Vrtnar
strokovno neobražein, dobi me sto. Ponudbe na ogl. odi. Jutra pod »Vrtnar«.
20643-1
Krojaškega
pomočnika
ta maJ-o delo, sprejmem takoj. Borštnikov trg št. 1.
23979-1
Brivskega
pomočnika
sprejmem to.koj. — Ivo Breskvar, Domžale.
33035-11
Izdelovalca
kranjskih klobas
treznega, samostojno moč, sprejmem takoj. V poštev pridejo pomočniki renomi-ra.nih ljubljanskih tvrdk. Ponud'be na ogl. odd. Jutra pod »Klobase«.
asre-i Natakarico
sprejmem ta.koj. Naslov v ▼eiA poslovalnicah Jutra.
33677-1
Brivski pomočnik
dobi takoj mesto v »Ra-pitflu*, Tyrseva (J>unajska) ce sta 31.
ЭЭ608-1
Vsak. beseda SO par; javek Um, za dajanje aaslova 5 Din, aaimanjSi телек 12 Dia.
Prodajalka
izurjena v trgovini z mešanim blagom, zmožna nemščine in nekoliko strojepisja, želi službo Kjerkoli. C-enj. ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Poštena in pridna«.
23087-8
Inteligentna
nemška gospa
želi nujno mesta k otrokom ali v pomoč k starejšemu zakonskemu para Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
Šofer
z 10 letno prakso, oženjen, išče službe. Položi 3000 Din kavcije. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Gorenjsko«.
Brivski pomočnik
mla<l, išče stalno službo v mesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
23035-2
Par mesecev
gre brezplačno prakticirat v Ljubljano ali okolico absolventka mešč. šole in trgovskega tečaja, perfektna v strojepisju in stenografiji, v svrho poznejše nastavitve v pisarni ali blagajni. Zmožna kavcije. Naslov v v&eh poslovalnicah Jutra.
23596-3
Natakarica
vajena tega posla, gre kamorkoli, najraje v Zagreb. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
аЭ5Г79-3
Nesrečna v zakonu
varana v ljubezni, želim mesto gospodinje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nesrečna«.
20637-2
Potniki
Beseda 1 Dio, davek 3 Din, ta Sifio ali dajanje oaslrva 5 Din. NajmanjSi snesek 17 Din.
Zastopnika
za Ljubljano jn Jeeenfce, išče renom. zavarovalnica. Ponudbe na ojrl. odd. Jutra pod »SkJno mesto«.
23517-5
Motorno kol«
v breshib. stanju, ugodno proda »Promet«, Napoleonov trg 7.
азбГ7&-ио
Zastopstvo
iSčem v usnjarski stroki in kožnatih izdelkih. Sem nad 26 let dobro vpeljan na domačem trgu. Nudim ev. poslovno garancijo. Ponudbe: »Koža«, Ljubljana L, poštni predal 73
" 20001-5
Prodam
Beseda 1 Din. davek S Oin, za Iifro aH dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi znesek 17 Din.
Hubertus plašče
o&premočljtve. otroške 165 Din. ta odrasle 350 Din. v veeh barvah pr! Presker-jn, Sv. Petra ceeta 14.
31-«
Šivalni stroj
pogtrezljiv, kateri tudi Stika in štopa, naprodaj prav poceni. Nova trgovina, Tyrševa 36.
2301i2-6
Beseda 1 Din, davek 3 Din. za iifro aH dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi znesek 17 Din.
Znamke
slovenske b leta 1919 »Junak trga verige« nerabljene in rabljene kupi A. Jug Maribor, Koroščeva 44-
33389-7
(Do/ette« ((ce)
Učenko
pošteno m marljivo, sprejmem takoj. Ponudbe: Slava Goe-tl, trgovina. Pregrada, Savska banovina.
23634-44
Otroški voziček
železno peč in šivalni stroj kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj«.
33074-7
G. Th. Rotman:
Življenje Jakca Такса
Razočaran se je obrnil, da bi natančno preiskal napeljavo. Pri tem se je spotaknil ob klavirski stolee, telebnil po tleh, kakor je bil dolg in širok, in se hudo potolkel po nosu.
Bsseda 1 Din. davek 3 Din za Šifro ali dajanje oaslova j Din. Najmanjši znesek 17 Din-
Tečaj za slovensko stenografijo
ki ga prireja Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani, prične v petek dne 18. okt. t. 1. ob 7 uri zvečer. Tečaj bo brezplačen. Prijave v društveni pikami, Gregorčičeva ulica 2(7, med 8. in 2. uro.
33666-4
Beseda 1 Din. davek 3 Din. za Šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Vino
dobro, vramem v komisijsko prodajo radd konkurenčnih cen, večjo množino, najraje od producenta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gostilničar«.
33690-33
Kolesa
Beseda 1 Din. Javek 3 Din. za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi znesek 17 Din.
Damskih koles
par komadrfvv naprodaj prav poceni. Nova trgovina Тугёета Э6.
33018-11
Živbli
Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje na*'ova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Dva psa
prodam, ilirski ovčar, 1 leto star, istrski brak 1 leto star. Poceni. Filip Bohinc, Medivode.
азббОнзт
Beseda 1 Oin, davek 3 Din. za Šifro aH dajanje oaslova 5 Din. Naimanjši znestk 17 Din.
Peči na žagovino
so najbolj ekonomične m praktične. Najboljše vrste peči Vam dobavi na po-skušnjo R. Jakelj, Bled.
3364,1-30
/J
Beseda I Din. davek 3 Din za Slfro aH dajanje naslova S Din NajmanjSi znesek 17 Din.
Več šivalnih strojev
dobro ohranjenih, ženskih, kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
33640-29
Beseda 1 Tin, davek i Dtn, za Šifro aH dajanje našlo — 5 Din. Naimanjši zne- Љ. 17 Din.
Pekarijo
dobro idočo, vzamem v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kavcija« v hranilnih knjižicah«.
23074-1?
m
TI.
ra
Besedi, i Din. Javek 4 Din, za Šifro ali dalanje -.aslova i Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Ford limuzino
rabljeno pa dobro ohranjeno kupim. Na resne ponudbe s točnim opisom in zadnjo ceno pridem pogledat. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
aaain-io
Gostilna
v veliki, sedaj prenovljeni vili v priznanem letoviškem mestu blizu Ljubljane event. cela vila z vrtom 1009 m2 se odda v naj-em ali proda: 12 velikih sob, dovolj postranskih prostorov, elektrika, vodovod, krasen razgled, oh vodi, do kopališča 100 metrov, prometen kraj. Ugodna prilika. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
аамв-шг
Pekarijo
dobroidočo, vzamem v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kavcija v hranilnih knjižicah«.
23074-17
шјшвш
Beseda i Din. davek 3 Din. zp Šifro aH dajanje naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din-
Lokal
in delavnico oddam poleg svoje konfekcijske trgovine za februar 1936. Zelo ugodno za boljšega krojača. A. Kune, Ljubljana, Gosposka ul. 7
33915-19
Beseda I Din. Javek 3 C'n, za Šifro aH dajanje aaslova 5 Din. NajmanjSi znesek 17 Dio.
Kupim v Mariboru
na prometnem kraju donosno stanovanjsko hišo do Din 300.000. Prevzamem tudi hipoteko. Natančne ponudbe na podružnico Jutra Maribor, pod »Gotovina*
80684-90

Beseda 1 Din. davek 3 Din. ta Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši cnesek 17 Din.
Stanovanje
komfortno, dfvo te trisobno, v centru, oddam s 1. novembrom. Naslov v veeh poslovalnicah üutra.
334SS-31
BitfL_
Beseda 1 Din. davek 3 Din. za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi ane.ek 17 Din.
Mirno gobo
popolnoma separirano, n
takoj ižčeim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sepo-riranoc
Veliko sobo
tfčetmo, zračno m svetlo, praino aH opremljeno, t več posteljami za takoj. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Zračno«.
ааяю-ав* Uradnik
S6e sobo i novembrom v bKžbni baneke uprave. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Vradnik*.
8Э6&1 -ЗЭа
Štirisobno
stanovanje
▼ bišitel Ptgovea, тев kom-fort, oddam za november. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Sončoo St. 936«.
33636-21
Enosob. stanovanje
I. nadrtropje, oddam. Vodovodna 83, 4, za tunelom.
23660-ЙИ
Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro all dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi znesek 17 Din.
Separirano sobo
v centru, oddam boljSl stalni oeebi takoj. Kopalnica. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
236413-33
Opremljen kabinet
s posebnim vhodom, v vili
poleg sv Krištofa, iddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
33044-23
Gospodično
sprejmem na staiHrvanj« ▼ centru mesta, event. ? hrano. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
80081-28
Sobo
opremljeno, z 2 posteljama, vhod hz veie, takoj oddam. Rožna ulica 29.
23678-38
шшЈј^____
Vsaka beseda	2 Oin;
davek S Oin, za	Sifrr ali
dajanje naslova	5 Oin,
najmanjii znesek	20 Dio.
Dekle
stavo 9Г let, % Mihu olivt-
kom, želi znanja z gospodom. Dopise na ogl. odd Juto« pod »Nesrečno«.
Л&М-2Я
Umetnost
Dvignite piemot
29986-34
Vsaka beseda	2 Din;
davek i Din. za	Šifro ali
dajanje naslova	э Din,
najmanjši znesek	20 Din.
Inteligentka
še mlada, is ugledu«, premožne hiöe, želi dopisovanja z akademsko naobraže-nim gospodom v službi ali ne. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zdrava Sa-vinj-čankoc.
00960-36
Beseda I Din. davek 3 D' za Slfro ali dalanje naslova 5 Din. NalmanjSl znesek 17 Din.
Grafolog in hirosof
N. Sadlncki v Ljubljani.
ostane do 9. nov.
Sprejema vsak dan od &— •1Й in 2—7. Vsakemu kli-jentu dam pismene nasvete, ki koristijo za vse življenje. — Ljubljana, Hotel »Slon«, soba 61.
206517-31
Razglas licitacije
Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu, bo izvršil dne 21. oktobra 1935. ob 11. uri javno pismeno ofertno licitacijo v uradnih prostorih Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani za zgradbo uradove hiše ekspoziture ljubljanskega OUZD-a v Kranju:
1) Zidarska dela; 2) Tesarska dela; 3) Kleparska, krovska dela; 4) Mizarska dela; 5) Slikarska dela; 6) Pleskarska dela; 7) Platnene zavese; 8) Kovaška dela; 9) Pe-čarska dela; 10) Steklarska dela; 11) Linolejska dela; 12) Parketna dela; 13) Elektrotehniška dela
Za časa razpisa morejo interesenti dobiti pogoje in vsa ostala navodila pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani in Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Št. 42.070/1935
V Zagrebu, dne 10. oktobra 1935.
OSREDNJI ГВАО ZA ZAVAROVANJE DELAVCEV V ZAGREBU.
□COJUOUULlIJLnnni
Telefon 2059
Suha drva, premog, w jL karbopakete 0 « dobite pri
L POGAČNIK
Bohoričeva uL 6t. 5
100
uspehov
na
en oglas
v
„JUTRU"
ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA.
I OBRATUJE TUDI J
V ZIMSKI SEZON!
Centralna kurjava, ves komfort, zdravilne kopeli v ЫЯ globoko Z N I t JL N К О В N E5.
ZDRAVILNI VRELCI
„TEMPEL" - „STYRIA" - „DONAT"
pomagajo pri vseh boleznih želodca, črevesja, ledvic, mehurja ttd. to razkrajajo iolčne kamenčke. Zahtevajte informacije in prospekte brezplačno od ravnateljstva zdravilišča
ROGAŠKA SLATINA

ZAHVALA
Za Številne dokaze Iskrenega sočutja, ki smo ЈШ prejeli ob smrti našega srčno ljubljenega očeta, starega očeta, brata, strica, tasta in svaka, gospoda
KARLA KOCJANA,
POSESTNIKA,
kakor za poklonjene prelepe vence tn cvetje ee tem potom vsem prav iskreno zahvaljujemo.
Posebno se zahvaljujemo p reč. duhovSčlnl, g. župniku Ftožgarju ln g. kaplanu dr. J. Pogačniku za duhovno tolažbo v času pokojnikove bolezni, primariju g. dr. Lavriču, zdravnikoma gg. dr. Tavčarju in dr. Ma-gajni za vso požrtvovalno skrb, Trnovskemu cerkvenemu pevskemu zboru za lepo žalno petje, Križanski moški Marijini družbi, zastopnikom raznih uradov, društev in organizacij in končno vsem prijateljem ln znancem, ki so blagega pokojnika v tako mnogobrojnem številu spremili na njegovi poslednji poti. Vsem Bog povrni!
Sv. maša zadušnica se bo darovala v soboto, dne 12. t. m. ob pol 6. uri zjutraj v župni cerkvi v Trnovem.
Ljubljana, dne 10. oktobra 1935.	KOCJANOVL
ZAHVALA
Vsem, ki ste počastili z mnogimi prelepimi venci to šopki to udeležbo na pogrebu spomin moje blagopokojne matere, oziroma sestre, tete in tažče, gospe
Marije Vesele
ln vsem, И ste ml Skušali olajšati bridko izgubo z besedo to dejanjem, izrekam tem potom najvdanejšo zahvalo. Za vsa Vaša dobra dela vam bo Vsemogočni plačnik.
Posebej pa sem dolžna zahvalo gospodu dr. Vilku Spornu, zdravniku v Ljubljani to Marijinim sestram od Čudodelne Svetinje (Vincentinum), ki so moji materi lajšali dolgotrajno in mučno trpljenje s požrtvovalnim in človekoljubnim c'elom.
V LJubljani, dne 10. oktobra 1935.
LUJZA LOVŠEVOVA.
Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja a konzorcij »Jutra« Adoll Ribnikar, - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. - Za Inaeratai del Je odgovoren Alojz Novak. - Val v Lrfubljaru