PoMobu plVam v Leto XXII., št. 33 Ljubljana, sobota 8. februarja I94I Cena t Din wpiavuisivo i-juutjaiio tn -utno tako močno v ospredju r?z-:.e po itične in diplomatske akcije Berlina na evropski celini. Do zanimivih zaključkov prihajajo v svojih razglabljanjih o sedanjem vojnem plo. j ju tudi vojaški strokovnjaki. Tudi njim se zdi pomen časa vedno boli usoden za nadaljnji razplet dogodkov v tem konfliktu, ki je kot svetovni Izhaja vsa* Jaz. razen ponedeljka Naročnin« znaša mesečno 30 din Za mozemrtve 50 din U r e a o i 8 t v o . ujubljana Knalljeva ulica o teieton 1122. 3123 4124 3125 3126 Maribor. 3ra>ski tre St t. teieton St 1455 Celje. Stro8sniayeriev» Ijevati ostanke italijanske divizije ki sr umikajo po težavnih gorskih poteh proti vzhodu 1500 Italijanov je bilo tam dosie. že ujetih Zaplenjen; so bili celi ducati motornih vozil, ki jih Italijani niso utegnili niti sami uničiti. Čete, ki predirajo v sovražno deželo na meji med Eritrejo in Abesinijo v smeri od Umhagarja proti vzhodu, so med tem že prišle v stik z abesinskimi vstaši in prodirajo sedaj v Abesinijo v smeri proti GonJa-ru, enako kakor oklepni in motorizirani od delki iz Galabata in Meteme. V Italijanski Somaliji razvijejo živahno akcijo prednje čete južnoafriške vojske Beleš Gugani, ki so ga zavzeli pred 3 dnevi, je skoraj popolnoma razdejan. Angleška letalo so s silovitim bombardiranjem strla italijanski odpor, in po kratkem boju na nož, ki je med brarrtelii zahteval še nekaj žrtev, je bila posLojanka v rokah južnih Afričanov. Ti so medtem prodrli že nekaj kilometrov dalje, tako ca so sedaj nad 80 km globoko v somalskem ozemlju. Kairo, 7. febr. n (CBS.) Z južnega sektorja eritreiske fron':e poročajo, da so se itaUjfuske čete, ki se umikajo iz Baren-tuia p eko gora proti vzhodu, na nekem križpotju usmerile namesto proti Asmari proti Adi Ugriju, ki leži na veliki cesti iz Asmare v Adis Abebo. Umik italijanskih čet je vedno težavnejši. Na terenu prehaja v angeke roke kar sDroti ogromno topov, oklepnih in tovornih avtomobilov ter vse mogoče vojne potrebščine. Tudi Število ujetnikov narašča. Zavzetje Bengazija smatrajo za največji angleški uspeh od pridelka ofenzive dne 9. deceiRbea Rim, 7. febr. n. (Štefani). Vrhovno poveljstvo italijanske vojske je objavilo davi svoje 245. službeno vojno poročilo, v katerem pravi o bojih v Afriki: V Cirenajki se je pričela srdita bitka med našimi četami in sovražnimi oddelki v južnem delu bengazijske pokrajine. V Vzhodni Afriki se nadaljujejo borbe na sektorju pri Kerenu. Na južni fronti so naše hrabre čete odbile napad sovražnika. Skupine naših letal so bombardirale postojanke sovražnega topništva, čete in avtomobilske kolone. Izbruhnilo je tudi ver požarov med zalogami streliva in bencina. Sovražna letala so napadla Asmaro in nekaj drugih krajev,, ne da bi povzročila večje škode. Nad Asmaro so naša lovska letala, ki so takoj reagirala na napad, se- nile, ne da bi utegnile napasti italijanske postojanke.. Tudi v Vzhodni Afrik: so skupine italijanskih bombn.kov izvedle celo serijo napadov na sovražne motorizir ne m okiopne si!e ter trenske kolone, tako v Eritieji kakor v Abes ni ji. V Eritreji so bile na področju okrog Kerena un čene baierije sovražnega topništva med K%rer.ini so aastaie v zaiOg-« streliva hi.de ak8Dl^7i«L. V sovražnem za iPdui olla i.cr-ibbid^ri ^ -.aslna -e « išča ter za.o«" bn «; r<. za mo»u» ja .cz s|-ip:na »tijit,ranov« ki je s ušai& («l».*t Keren e odbita V o>..,.r.!ih '.a ti sestre.čve ie:al.. en- (G.op e»-M« m eno .nr«ko Verjetno na je bilo sestreljpno še eno angleško letale tipa »Havvker Hurrtcane«, ki ;e bilo v ;eta:skem spopadu močno poškodovano. Lojalnost Abesincev Adis Abrba. i. tebruarja aa. (Štefani) Iz vseh središč italijanskega imperija prihajajo poročila o patriotizmu in lojalnost domačinov, ki izrabljajo vsako priložnos; da poudarijo svojo zvestobo in udanost Ita liji. Obletnica ustanovitve fašistične mil. ce, katere so pred nekaj dnevi proslavi, v italijanskem imperiju, je nov dokaz te čustev najti prt tej priliki so domačini v strnjenih vrstah sodelovali pri paradi če: v Gondarju in Mogadipclu in Izražali svoji navdušenje ob'astem medtem ko je prebi valstvo ponovno položilo prisego vdanos' kralju in cesarju in duceju ter zahtevale da ga uvrste v bojne vrste, ki se bore za slavo Italijanske zastave na njihoven ozemlju. (Nove protianglsike demonstracije v Rimu Rim, 7. febr. n. (Štefani). Rimski študentje so davi ponovili demonstracije proti Angliji. Spet se jim je pridružila večja množica prebivalstva. V sprevodu so korakali po ulicah, vzklikrli Mussoliniju in Hitlerju, nosili razvite zastave Italije in Nemčije ter demonstrirali proti Angležem. Nazadnje so se zbrali pred pos'opjem pokrajinskega tajništva stranke. Tajnik jih je nagovoril in prišlo je do novih manifestacij. Strožje določbe za potovanje v Italijo Curih. 7. febr. j. (United Press.) Italijanska trgovinska zbornica v Curihu soo-roča, da je Italija zaprla italiiansko-švi-carsko mejo za sleherni tovorni in potniški promet. Razlogi za ta ukrep se ne navajajo. Rim. 7. febr. s. (Col. B. S.) V italijanskih uradnih krogih označujejo kot povsem netočne vesti, da bi bila Italija odredila zaporo svojih mej z nevtralnimi državami, pač pa izjavljajo, da so italijanske oblasti ooostrile določbe za vse tujce, ki žele no-tovati v Italijo. Vsak tujec, ki bo ods'ej notel dobiti it?'iianskl vizum, bo moral no-dati natančnejše podatke o svoiem potovanju. nego je bilo to običajno doslej. Italijansko delavstvo za i ?£mei* o R«m. 7 febr. n. (CBS » D-nes so b*la končana itali-ansk^-ncmška p g^j-n a o ismestjtvi ita'i anskega sezin^krg' d 1 v-stva v Nemči i Sedaj je v Nemčij z^-o-s enlh 62 0"0 ital jarikih d"!a-c-v Z n~>-vim sporazumom bo omo-ro^e^a za-^o 11-tev do 200 003 italijanskih indust ij~k'h :n poljskih delavcev v nemških to amoh in na veieposestvih. Silen vtis v Angliji Srdita bitka v južnem delu cirenajške pokrajine O d to t angleški napad v Eritreji strelila eno sovražno letalo tipa »Glouce-ster«. Eno naše letalo se ni vrnilo na svoje oporišče. italijanskih stal Rim, 7 febr. n. (Stelani.) Italijansko if-tbistvo se je spričo neugodnega .vremena tudi včeraj om-ilo na iit?nz. vne in raz-se-žnejše izv dniške rolete nad centra nim Srerlo?emskim moi iem in g-'k rni lukmii V Ci:e-ajki sd itali"'~nska let la oloč-io napadala sovražne ok' pne in motor-z rane oddelke ter so jim priz^d^sl-i zn^tn-" izgube Lovci so ponovno prisT-l- skupine sovražn''h bomb'i''ov, da s- se um"k- London. 7. febr. n. (Reuter.) Nepričakovana vest o tako n^g'i zasedbi Benga-z ja, glavnega mesta Cirena ke. se jz davi blskovito razširila po vsem Londonu in je povsod izzvala veliko navdušenje. Ni še poteklo niti 60 dni, odkar se je onstran Sidi el Barani;'a pričela angleška ofenziva, pa so Angleži zajedli vso C re-najko. Bengazi je bil najvažnejše italijansko pomorsko cpor.šče in največje mesto v Ci.enajki. Oddaljeno je v zročnj črti 650 km o1 'zh~d!š"a ar>gVš"ce ofenzve. ItaMjani eo se umakn li iz mestna b~ez b-u-he tako ^a je ost~lo v gl 'Vicm n po-škodovano. Le vojaška skladišča in nekatere pristan ške naprave so razdejane. Od 9. decembra d^lje so s? vrstile angleške zmage pri Sidi el Ba ani u. Bardiji, Tobruku. Derni in Cireni, največji uspeh pn je bil dosež?n seda; z zavjr>t""eni Bengazi-'a b:ez prelvanja krvi. V vsej ita-Iran k; severni Af; iki je nokrajina m ;d Ee-ig z jem in Barco nairedovitnejši znm-lia. B:la je že precej goeto nesoljena z Tta^jani. ki so jih po-ebno v po.dedrrin letih mno^-o p-ipcMaM iz vsrh i^alivn-kPi pckva.nn ČC7 S-edo emsnM morje. da bi takr tudi v snrsn teoriie o pvennp' eno-•t: rta'ije dokaz" li porabo po žb l""eni-rrostom iz en n e. S!:o. aj polovica ital j-rske severne Afri-k-_ f -fdaj ti pod angleško kontrolo. Tudi p- sVdnje lni so v bo^b^h te.-no ?c-1e-'-pe ti p->n-n h s;'.: «rjska Iptpiftvo ;n mornarica V f o-s'edr iih ir h so pn^lrški oklep-.i in m-trrinran- od Vik p~rd li ka. 1C0 lir, dai.-č od P~r?e do B^ng^zija kor jc že S"mo po sebi len rp-e1! Vfo n-d 2';0 km dolg.) pot od Pe n-1 do Bmg z & so p e-i-rzpir ang>ške obo.cžene a vsem in še mnogr v borbah pad o precej Ita 'o* je bi!o ra- ©i PAT 1__/_ kdo je čas bolje izrabil in kdo je torej pravilnejše postopal. Drug značilen primer lahko iščemo pri Japonski, za katero je izredno važno vprašanje, kdaj lahko nastopi kot vojaški činitelj, ki lahko ovira nastop Zedinjenih držav Severne Amerike. Japonci sami priznavajo, da je to odv:sno od zaključka njihove borbe s Kitajci. Vprašanje časa pa igra veliko vlogo tudi v strategiji Zedinjenih držav, ki hočejo svojo omejeno vojno pripravljenost izpopolniti z vojaškim sredstvom pridobitve na času v evropski vojni. Njihova vojaška pomoč Angliji zasleduie namreč povsem konkretne strateške smotre: odstraniti nevarnost od sebe, da bi bile v primeru angleškega poriza sposobne prevzeti nase breme borbe na dvth oceanskih bojiščih, na Atlant-ku in Pacifiku Razumljive so zato Roose-veltove ponovne izjave, da tvori Anglija »prvi obrambni zid" Zedmjenih držav^ Tudi na sedanjih afriških bjiščih se vrši ostra borba za izrabo česa v strateške namene Tu se za Angleže ki so dosegli doslej že pomembne uspehe, postavlja vprašanje, ali se jim bo na primer posrečilo obvladati ves italijanski vzhodnoafriški imperij, še preden bi s«, splošni položaj spremenil, na primer zaradi nemško-italijanskih akcij v smeri proti G braltarju. Tunisu in drugod Razen tega se za Anglijo vzporedno po- s ca vi j a tudi vprašanje, ali bo lahko v tem česu organizirala ves svoj imperij za strateške naloge, ki jo še čakajo Tudi tu se v ozadju vrši borba za čas. Velesili osi bi morali izvojevati odlične uspehe, preden bi se to zgodilo kajti vojaški strokovnjaki sodijo da bi Nemčija in Italija pustili čas neizrabljen, ako bi dopustili, da bi Angleži svoi odpor organ;zirali povsod in bi poleg enega obrambnega središča (Anglije) ustvarili še nekaj drugih obrambnih središč 'dominioni, Zediniene države Severne \mer'ke). — V teh primerih se danes po mneniu voiašk h p'scev kaže pomen »generala časa« v vojaškem pogledu. 'renen. in kljub vmesnm borbam in slabemu vremenu v sedmih dneh. Ob str ni angleških čet je prodirala kelonij-ka ko-n -*vCa iiaijc.- skega generala de Gaullca, prvi bataljon svobodnih francoskih mornar:«;. LČdelki iz Avstralije, Južne Afrike in Nove Zelenci:je. število ujetnikov :n ooiL v poslednjih dneh še ni znmo. Po dosedanjih podatkih je že md 110 0r0 Ita-lijarov in L b jeev v angleškem u'etn'štva. c'Gieg tega ;ano' njenih Izgube na angleški strani so ^ro-šale doslej okrog 2000 mrtvih in ranjen h. Italijanom je preostalo sedaj v severni Af? l:i ie še glavni- mesto vse sevemo-išKo kolorije Tripolis. ki leži ok. og 80^ kai d^leč od Bengazija. Med njima ss razprostira široko puščavsko področje, v katerem Ita'i'ani nimajo mnogo oporiše za uada.jnjo obrambo, še pred kratkim je ioiel mai-šal G.aziani svoj glavni stan v Bengazi-ii. kamor ga je prestavil iz Tobruka tik pred padei-n Bardije. „čarobm general" Kair0. 7. febr. j. (Reu'er ) Angleškemu vrhovnemu po^ei-sivu dodPljenj Reutariov dopisnik Gordon Young poroča: Nov:ca, '.a 'e Pengazi padei v angleške roke, je učinkoval? n vse kroge v Kain, • kaV jr flreia ^ j>-rpfra. Ravno poprejp se je v vojaških krogih še trd lo d^ hribov!ti ren zapadno od Derne nudi narpr-t-rku mncgfi ugodnih točk za obrambo. Zaradi tega se ni pričakovalo, da bo Een-azi že tako kma'u pode!. V Esr ptu označujejo po tem uspehu generali'ima Wawe!a sp'o-;no za čarovnika«. Nairabf. 7 feur. j. (R-uter.) G ne-?li-sim si- Arh bald Wavel je. kakor je H!o šele s?dai javljpno. napravil k*atko ne~a-poveJano lnsn<-kc';sko potovanje na fronto v Kpniil. Do-ot^vai je z letni-m in se je nekaj časa mudil v guvernerjevi palači v Nairoblju. Angleži o možnosti protiakcije London. 7. febr. s. (Ass. Press.) Prvi komentarji k uradnem po cči u o zsvz-t'u Beng-zija pojasnjujejo, da so op?rac'je an«rleške k<-p-ie vo ske proti Beng^z ju cčtno sestoja le iz dveh delov. Oh oba'i so od Ci-rn* pr d r~l: avr5tra'ski odd l' i v o*t' an:o ti pa naglo norr d vele aa-gl-ške rk'onne ed'n-ce. Te ki na ie P00 km Po'®«* mev fn Crenn^Tro- Tw#m KMU^evaaje na 2. strani obljudena puščava, prometne zveze pa so izredno težavne. Informacije, ki prihajajo danes iz Libije, pravijo, da so Italijani v splošnem v zadnjih dveh ali treh dneh nudili zelo malo odpora ter so se stalno umikali. Prodirajoči angleški oddelki so na cesti proti Bengaziju ponovno naleteli na skupine 10 do 100 italijanskih vojakov, ki pa so se vse predale. Bengazi je štel v mirnem času 65.000 prebivalcev, med njimi 20.000 Italijanov. Mesto je bilo središče vsega življenja v Cirenajki. Razpolaga z več dobrimi letališči, oporiščem za h«droplane ter je središče vseh prometnih zvez v Cirenajki. Pristanišče so Italijani zelo dobro izgra- dili ter so v to svrho porabili zadnja leta okrog 100 milijonov din. Ozemlje od Ben-gazija proti jugu je še približno 150 km daleč rodovitno, nato pa se pričenja puščava, ki sega vse do Tripolisa. Anglija pokupila ves egiptski bombaž Kairo, 7. febr. s. (Ass. Press.) Egiptski ministrski predsednik Husein siri paša je sporočil, da je bil med angleško in egipt-sko vlado dosežen sporazum, na podlagi katerega bo Anglija kupila ves letošnji pridelek bombaža v Egiptu Sedaj se vrše med angleško in egiptsko vlado še pogajanja glede podrobne izvedbe tega sporazuma. Položaj v Albaniji Grki javljajo popolno zavzetje planine Trebešine Atene, 7. februarja, n. (jCBS). Po najnovejših informacijah z grškega bojišča so Grki snoči po hudem naskoku zavzeli poslednje najsevernejše vrhove planine Trebešine, s katerih sedaj s svojim topništvo popolnoma obvladajo cesto iz Tepelenija proti Valoni. Davi so pričeli izvajati močan pritisk na italijanske postojanke zapadno od Tepelenija. Angleška letala so včeraj kljub neugodnemu vremenu hudo bombardirala te postojanke in vrgla z bombami v zraK znatne zaloge streliva italijanskega topni- štva ter razpršila tudi zbirajoče se italijanske motorizirane oddelke. Spričo tega smatrajo v Atenah, da je položaj Tepelenija obupen ln je morda njegov padec le še vprašanje nekaj dni. Atene, 7. februarja. AA. (At. ag.) Uradno poročilo št. 103 glavnega stana grške vojske pravi: Cez dan je bilo nekaj topniškega streljanja in delovanja patrol. Poročilo notranjega ministrstva in ministrstva za notranjo varnost pravi, da so sovražna letala brez posebnega uspeha bombardirala neko jadrnico blizu epirske obale. Atene, 7. febr. s. Poveljstvo angleškega letalstva v Grčiji javlja: Bombniki angleškega vojnega letalstva so izvedli včeraj napade na sovražne vojaške objekte zapadno od Tepelenija in na ozemlju pri Kra-tu. Bombe so zadele med vojaške zgradbe, lesene šotore in motorna vozila. Napadi so bili izvedeni v zelo slabem vremenu r ed dežjem in bliskom, vendar so se vsa angleška letala vrnila nepoškodovana. Rim, 7. febr. n. (Štefani). V svojem današnjem 245. službenem vojnem poročilu beleži vrhovno poveljstvo o dogodkih v Grčiji: Na grški fronti ni bilo nobenega dogodka posebnega pomena. I FIS-tehme 2941 rancoska kriza na višku C:an|e pogajanj med Vichyjem in Parizom je še vedno nejasno, pričakujejo pa, da bo prišlo do odločitve že v najkrajšem časn New York, 7. febr- p. Ameriški listi razpravljajo o franccsko-nemt>kih oetno-šaj;ii jn piiiiajajo do zaključka, da se kriza. ki je nastala za. nje dni, naglo »llža vniuncu. Izjava admiiala Darlana o nedo-tak.jivosti vojne mornarice, njegov obisk v Parizu, današnja seja francoske vlade, nemški protesti proti pooblastilom, ki ji i je dobil general Weygand, neprijazno stališče vichyjske vlade proti stranki narodne sloge, ki je bila organizirana v Parizu, napadi nemških radijskih postaj na Petamovo vlado in ostro pisanje pariokega tiska proti vladi v Vichyju, vse to je izva-k> v v,ashjngtonu največjo pozornost. Ameriški uradni krogi budno spremljajo naualjnji razvoj dogodkov. Očitno je, da po r; men ju Nemcev položaj, ki je nastal v Franciji po sklenitvi pi emirja, ni več zadovoljiv, ker želi Nemčija dejansko podporo Francije, da bi mogla za vsako ceno premagati Anglijo. V VVashingtonu so prepričani. da dela Laval z vsemi siiami na to. da bi dobila Nemj.ja v Franciji tako za-sicmuo, da bi mogla izvesti uspešen udar pi-oti Angliji v Sredozemlju ln s tem rešiti položaj, ki je nastal po italijanskih porazih v severni Afriki. Nobenega evoma ni, da bi Laval, če bi prišel na oblast, prepustil Nemcem vse fiancosko vojno brodovje, ki bi v tem premeru utegnilo igrati odločilno vlego. 7. febr. s. (Col. B. S.) Agencija »International News Service« javlja da zahtevata Nemčija in Italija od fcrancije v pogajanjih, ki so pravkar v teku v Parizu, odstop; te v francoskega vojnega bro-ciovja ln oporišč za italijansko vojno mor-na. ico, kakor tudi odstopitev dela francoskih kolonij Italiji. Po informacijah, ki so ■dospele v Bern, izvaja Nemčija mečan pritisk na maršala Petaina, da bi te zahteve sprejel. Prav tako poroča agencija, da je Laval dal nemški v-adi besedo, da bo izročil francosko vojno brodovje Nemcem, čim pride na oblast. SmaLajo, ca je snočnji govor generala Weyg^nda preko alžirskega radia, v katerem je izjavil, da niso v teku nobena pogajanja glede zasedbe Bizerte po nemški vojski ali glede prepustitve Bizerte Nemčiji, v zvezi s poročilom »International News Servicea« Opozarjajo, da je bila vsebina Weygundovega govora, čeiuvno je Weygand sam dejal, da govori v imenu francoske vlade, objavljena v Vichyju šele danes. Admiral Darlan še v Parizu V»cliy 7. febr. o. Associated Press p>>-roča, da je povsem gotovo, da je maršal Petain odklenil, naj bi dobii Laval v francoski vladi položaj, kakršnega je :ahc v Vdmiiai uar.aa bo ostal v Parizu še tri, ker bo nadaljeval važna pogajanja z nemškimi in francoskimi predstavniki. Kompromis že dosežen? Budimpešta, 7. febr. p. List »Pest« poroča, da bo verjetno še nocoj objavljena lista nove francoske vlade. Včeraj so vsi člani Petainove vlade ponudili svojo ostavko, da bi tako olajšali pogajanja z Lava-lom in omogočili sestavo nove vlade. Po zadnjih poročilih, ki so prispela iz Vichya, je prišlo do kompromisa in bosta v novi vladi Laval in Baudoin. Po nepotrjenih ve-tteh je maršal Petain baje pristal tudi na to, da prepusti Nemčiji nekatere južnofran-coske luke, ki bi služile Nemcem za oporišča v borbi proti Angležem v Sredozemlju, pač pa je vztrajal Petain pri svojem prvotnem stališču, da francoska voiska in francoska mornarica ne bosta več sodelovali v vojni, ki je za Francijo s sklenitvijo premirja končana. V Vichyu upajo, da bo Pariz s tem zadovoljen, ker bo na ta način prišel do izraza vpliv pariške skupine v viadi. Ureditev vseh drugih vprašanj je bila odložena za poznejši čas. List pa pristavlja svojim informacijam, da jih je treba sprejeti z rezervo, ker doslej niso potrjene še z nobene strani. Amerika proti Lavalu New Ycrk, 7. febr. j. (AFI.) Znani francoski publicist Pertinax objavlja naslednje informacije: Maršal Petain je danes sprejel ameriškega poslanika v Vichyju, admirala Leahyja, s katerim je imel dolgotrajen razgovor. Vsebina razgovora ni znana, ve pa se. da je bil Leahy minuli torek pri zunanjem ministru Flandinu in da Je ta sestanek nedvomno izkoristil za tolmačenje ameriškega službenega mnenja k razvoju političnega položaja v Franciji. V Ameriko so prispele tudi že vesti o postopnem prihajanju nemških čet v Tunls, Aižir in Maroko. Vsa ta dejstva ni kake r niso takšne narave, da bi lahko uspavale skrb zaradi bodoče usode Francije, marveč i le še bolj zaostrujejo pesimizem Američanov glede bodoče vloge, ki jo namerava igrati Francija v sporu med državama os; in Velike Britanijo- Na merodajnem mestu v Ameriki naglašajo, da si do ohranila Francija arikrisko zaslombo vse dotlej, dokler Laval ne bo prišel v Franciji na oblast. Ce pa bi ruvši podpredsednik francoske vlače spet prišel v Vichy med svoje ministrske tovariše s polnomočji, kakršne je imej pred svojo od-slovitvijo, je jasno, da b< postala izpie-memba v odnošajih med VVashingtonu in Viehyjem neizogibna. V tem primeru je zelo verjetno, da bj se morala vsa pogajauia med Francijo in Zedinjenimi državami, ki so zdaj v teku. prekeniti. Kakor ie znane obravnavajo ta pogajanja važen predmet prehrane nezasedenega dela Francije in severne Afrike. Vsekakor bi to pomenilo Francijo silno hud udarec.« Aižir, 7. tebr. n (SDA ) Tu je danes general Weygand podal v imenu francoske vlade v Vichyju izjavo, v kateri je odločno demantiral vesti o možnosti, da bi se pričela kaka nemška akcija preko Bizerte v Tunisu. Nemška gospodarska delegacija v Vichyju Vichy, 7. febr. s. (Ass. Press.) Po informacijah iz francoskih uradnih krogov prispe semkaj v kratkem nemška gospodarska delegacija, ki se bo pogajala s francoskimi predstavniki o razvoju nem-ško-francoskih gospodarskih odnošajev. Mirovna pogajanja med Francijo in Siamom Otvoritvena seja je bila včeraj popoldne v navzočnosti japonskega zunanjega ministra v Tokiu Tokio, 7. febr. j. (DNB.) Včeraj sta prispeli semkaj delegaciji Francoske In-dokine in Siama, ki se bosta skupaj z japonskimi pooblaščenci udeleževali mirovnih pogajanj. Danes dopoldne so se v stanovanju zunanjega ministra Macuoke, v palači japonskega zunanjega ministrstva sestali vodje siamske, francoske in indakineške delegacije ter so pod predsedstvom zunanjega ministra Macuoke prvikrat izmenjali svoje misij in predloge, da se še pred otvoritvijo mirovne konference do'oči dnevni red, kakor tudi vse druge potrebne formalnosti. Oficielna ctvo' itev mirovne konference je bila danes ob 4. pop. v uradnih prostorih predsednika japonske vlade kneza Konoja. V japonskih političnih kroka; fi°ueod-ne za letalske naoade v večjem o" s<*«'i, vendar to ni moeei biti edini vzrok za izostanek nem?kesa letalskega obiski, ker ie bilo nasprotno angleško letalstvn preteklo noč zopet aktivno nad zasedenimi pokrajinami. Angleški napad na invazijske luke London. 7. febr. j. (Reuter). An"l ško letalstvo ie v neči od četrtka na o"tek izvršilo spet obsežne in uCnkovHe -a ade na Invazijske luke v zased-nem delu Francije. Pcročilo letalskega ministrstva o teh akcijah pravi da so an ie"-ka le'a-la navzlic slab3mu vr~m;nu obi kala luke Dunkerque Dieppe. Calais in Fecamps Vrela so veliko število rušilnih bomb ra tamkajšnje doke in prstan;ške napra- e. V Dunkerqueu so aogle"ka le ala orven-stveno bombard rala doke in razne pristaniške naprave, na katerih so i bruhnil5 zelo vel "ki požari Več bomb e ek plo i-ralo tudi med ladjam' v luki V Fe amo-su so bile vrže->e bombe na žaleznišk- postajo. kier ie bila povz o"eai z-at i? š'*n-da V Calaisu so bombe zadale sklad-šča ki so iih več porušila Z vseh teb n i°tov se samo eno angleško le'alo n< vrn;'o London. 7 febr. s (As* P ess An-'loški !etal=k: komodor G dard ie v rr da-vanju v angleškem r-diu <=noč: sporočil da so Angleži od pn'etia da'i° sestr^Mli 140 npm"k;h b'mbnM"OV "°f'n0 «7 e' nMh te t~elil- o t o al k • 'o--»r 5» o V ?adni:b dv^h so An-Tl -ž' s s' e-lili skupno 480 sovražnih l°ta1 o-! čes-r Pa odeade 3P0 letal na on~ra -i'o v S edo-7emiiu An7leškp l^ta'1"^? izgube v tem ča;° ča~e 40 letal večinoma ie v tem času ?ta'a bramba Malte ramo , dva lovska aparata Vsi franca^ki v Švici izf uščeni Vichv. 7 febriaria AA fDNBi Vče-ai so zapustili Švico zadni- fran r:k voja'-i. ki so bili-irternirani v S.'ici. k mor s se svojčas umaknili. Kalinin — Roosevelt fMcskva. 7. febr AA (Tas<) Preds dnik predsed-tva vrhovnega sovieta Sovjet k-zveze Kalinin ie poslal predsedniku R o-seveltu tole brzoiavko: Ko tretiič stooate na čelo Zedinienih držav, vam sp»r č'im najiskreneiše česttke in moje želje vam osebno in za or sp?h ljud tva v Zedinjenih državah. Predsednik Roosevelt ie odgovoril- Zelo cenim vaše čestitko k: mi ie bi'a neslana ob moji izvolitvi za rr dse 'nika Zedinjenih dr>av Slečen sem da vam lahko izrazim svoje najlepše želje. Nastop naše vojske Včeraj so tekmovale vojaške patrole, med katerimi je zmagala Švedska pred Nemčijo in Italijo — Jugoslavija je na petem mestu — Finca so odstopili br— Cortina d' Ampezzo, 7. II. Sesti dan tekmovanja v okviru letošnjih tekem za svetovno smučarsko prvenstvo je bil določen za tek vojaških patrol, ki je letos že drugič priključen največjim smučarskim prireditvam vsakega leta. Za prireditev je razen med ostalim občinstvom mnogo zanimanja za ta tek predvsem v vojaških krogih, kar je pokazal tudi današnji obisk v smuškem stadionu, kjer so se poleg številnih vojaških osebnosti zbrali tudi vsi vojaški atašeji di-žav, katerih vojaške ekipe so nastopile v tem patrol-nem teku. Proga za to tekmovanje je merila 25.2 km in je vodila na najvišjo točko do 1756 m visoko, v zadnjem delu pri 21 km pa je bilo pripravljeno strelišče, v katerem je morala vsaka patrola v določenem času sestreliti 3 balone. Patrolo so sestavljali za vsako državo po en častnik ln trije vojaki. Na startu, ki je bil ob 9.30, se je javilo vsega 7 patrol, ki so v trlmlnutnih presledkih odhajale na progo. Pri včerajšnjem žrebu so Izvlekli najbolj neugodno številk. Nemci, ki so startali kot prvi, za njimi pa so šli na progo Jugosloveni. Slovaki, Fin ct, Svedl. Italijani in slednjič Švicarji. 2e v prvi četrtini proge — do 6 km — se je pokazalo, katere patrole bodo zasedle najvidnejše mesta. V vodstvu so bili Svecu s časom 32:52. potem pa so sledili Nemci s 34:12, dalje Švicarji s 34:19, Italijani s 34:44. Jugosloveni z 38:45 in zadnji Slovaki z 41:46 Fincev do te kontrole splor ni bilo več, ker sta se dva člana moštva že 2 km po startu v nenevarnem smuku zaletela ln tako močno poškodovala, da je morala vsa ekipa odstopiti. V naslednji četrtini proge — do 12 km — ki je imela tudi največji vzpon, se vrstni red najboljših štirih moštev v bistvu ni spremenil. Švedi so povečali svoj nasko« pred Nemci za nad 3 minute, medtem ko so Švicarji nekoliko bolj zaostali za njimi Italijanska patrola ie vtem delu proge po kazala veliko vztrajnost in se je Švicarjem približala samo še za 4 sekunde razlike. Tudi na strelišče so patrole prispele v enakem vrstnem redu, vendar z razliko, da so Italijani za malenkost prehiteli Švicarje. Kot prvi so streljali Nemci, ki pa so potrebovali za to preizkušnjo mnogo preveč strelov in časa, tako da so jim za oceno pribili še eno minuto in 15 sekund kazni. Švedi so bili mnogo boljši, toda tudi njim ni uspelo izpolniti vseh pogojev ter so dobili 15 sekund pribitka. Mnogo navdušenja je bilo na strelišču za italijansko patrolo, ki je streljala kot tretja in kot prva s tremi streli zadela tri balončke. Enako odlično so se držali tudi Švicarji, medtem ko so Jugosloveni dobil pri streljanju eno minuto, Slovaki pa celo 2.45 minute pribitka. V stadion so se začele patrole vračati okoli poldneva, kjer jih je pričakovala več-tisočglava množica. Kot prvi so dosegli ciij Nemci s častnikom Meergansom, toda hitro za njimi so prispeli tudi Švedi, kar je obenem pomenilo, da imajo najboljši čas dneva. Ne dolgo za tem so se burno pozdravljeni pojavili Italijani z vodjo Perrenijem, ki je nosil tudi breme svojega vojaka Mau-rizija, ki je zaradi krčev v želodcu le s težavo dohajal ostalo moštvo. V krajših presledkih so se nato zvrstile še ostale tri patrole švicarska, jugoslovenska s j>oroč-nikom švigljem in slovaška. Podrobni izidi (z upoštevanjem prej omenjenih kazenskih točk) so bili naslednji: 1. švedska 2:13:21, 2. Nemčija 2:20:17, 3. Italija 2:23:25, 4. Švica 2:25:12, 5. Jugoslavija 2:43:38, 6. Slovaška 2:49:22. Cas. ki ga je dosegla švedska jsatrola, dozdaj še ni bil zabeležen v enaki konkurenci. Jutri ob 8.30 bo smuški maraton odn. vztrajnostni tek na 50 km, pri katerem bo nastopilo okrog 50 najboljših dolgoproga-šev vse Evrope. Med temi je najmanj 10 severnjakov, o katerih računajo, da bodo jutri na prvem mestu, med favoriti za častna mesta iz Srednje Evrope pa je tudi Jugosloven Franc Smolej. Pred celjskim praznikom Snoči so se začele prve svečanosti v okviru I. zleta -'jv. smučarjev Celje, 7. februarja. Celje je danes vse v zastavah v znamenju I. zleta slovenskih smučarjev. Mesto, ki leži pod globoko snežno odejo, je že ves dan nudilo pestro sliko, ki jo dajejo pisane skupine smučarjev iz vseh delov Slovenije pa tudi iz Zagreba in Beograda. Na skakalnici v Liscah so danes pridno trenirali in dosegli že skoke do 45 m. Ob 17. je bilo v zletni pisarni žrebanje startnih številk za vsa tekmovanja, za katera se je prijavilo okrog 500 tekmovalcev Za jutrišnji tek na 18 km je bilo izžreba nih 47 številk. Večina vidnejših tekmovalcev je pri tem dobila višje številke, medtem ko so pri žrebanju za smuk, za kate rega je prijavljenih 78 udeležencev, vsi bolj znani vozači dobili skoraj vse zaporedne najnižje številke. Ob 19.30 je krenil po mestu dolg sprevod, ki so mu na čelu nosili državno zastavo. Za njo je korakala vojaška godba, potem četa vojaštva, gasilci, obvezniki telesne vzgoje, skavti, ter nato dolge vrste smučarjev s smučmi iz vseh predelov Slovenije. Povsod, koder so šli, so množice gledalcev navdušeno pozdravljale športnike. Ob 19.50 so se udeleženci postavili v vr- ste pred svečano razsvetljenim poslopjem mestnega magistrata, okoli njih pa se je zbrala množica ljudi, tako da je bilo na trgu gotovo nad 3000 oseb. Na balkonu mestne hiše so se zbrali zastopniki vojaških in civilnih oblastev ter predstavniki smučarskih in športnih organizacij. Zbrane športnike in občinstvo je nato nagovoril predsednik SZSZ mr. žabkar, ki je uvodoma pozdravil zastopnike pokroviteljev zleta, med njimi polkovnika Tomaševiča, srez-kega načelnika dr. Zobca in druge, nato pa v klenih besedah obrazložil pomen te velike smučarske in športne manifestacije. Ko je godba odigrala državno himno, so udeležence zleta pozdravili še mestni župan dr. Vcišič. srezki podnačelnik dr. Otrin, predsedniki vseh treh zimskosport-tiih podzvez iz Ljubljane. Maribora in Jesenic, nakar so se množice polagoma razšle. Celjski trgovci so z lepo gesto odredili, da bodo jutri zvečer zaradi zleta trgovine zaprli že ob 18. Danes, je prispelo tudi obvestilo, da bodo jutri in v nedeljo smeli na zletnih prireditvah nastopiti vsi celjski srednješolci. Politika Bolgarije ostane nespremenjsna Sofija, 7. febr. br. (SDA). Danes dopoldne je bila konferenca vladne večine in članov vlade, na kateri sta zunanji minister Popov in ministrski predsednik Filov poročala o zunanjem in notranjem političnem položaju. Zunanji minister Popov se je v svojem ekspozeju bavil zlasti z odno-šaji Bolgarije do sosednjih držav. Ministrski predsednik Filov je v svoje govoru poudaril, da ostane notranje politika bolgarske vlade slej ko prej nespremenjena. Uradni komunike podčrtava, da so poslanci vladne večine v cfloti odobrili notranjo in zunanjo politiko vlade. Sklenjeno je bilo, da se prirede nadaljnia velika zborovanja. na katerih bodo člani vlade in po-sio-)Cj vladne večine pojasnili narodu politiko vlade ter splošni politični položaj Bnl<*a ri^e. F^fPa 7. febr. AA (DNB) Sob anie je ireria^ovalo doT^lniln"1 kreH t? za vojno m-n^+r tvo v viš:ni 240 mi'ijonov le 'Ov. Prav t^ko ie bi1 ct> eJe* kredit v vi"ini ion nvliionov za elekt^fikaciio Bo'g rije. Ujeti francoski inženerji se vrnejo domov Pariz. , tebx n. (Štefan.) Nemške vojaške oblasti so dovolile, da se vsi francoski inženjerji, ki so sedaj v nemškem ujetništvu takoj vrnejo domov, da bi se lahko zap 5'ili pri obnavljalnih javnih delih v zasedeni in nezasedeni Franciji. Ukrep se nanaša na 3200 francoskih oficirjev in vojakov. Rusko-belgijska trgovinska pogajanja Bruselj. 7 febr. AA. (DNB). V Moskvo je odpotovalo belgiisko g~sp~darsko zastopstvo. ki se bo s sovjetsko vlado co-gaja'o 7.a izvoz belgijskih prr\' cest in noru*Jla ce'o vrsto mostov Prebivalstvo cplih predelov dežele se Je moralo i cdseliti. 1 Dr. Vel. Deželic st. f Zagreb, 7. febr. o. Davi jc umrl v Zagrebu v 77. letu starosti znani hrvatski književnik in kulturni delavec, ravnatelj vseučiliške knjižnice v p. dr. Velimir Dc-želič st. V mladosti je pokojnik s svojimi tovariši osnoval tajni klub »Osvetniki«, ki je po-vzročil mnogo skrbi zloglasnemu banu kuhenu Hedervarvju. Pokojni dr. Deželic je ustanovil v Zagrebu ljudsko knjižnico in ljudsko vseučilišče. Organiziral in uredil je mestno knjižnico v Zagrebu ter jc bil njen prvi direktor. Bil je odbornik Matice Hrvatske, Društva hrvatskih književnikov in mnogih drugih kulturnih ter dobrodelnih društev. Ustanovili je tudi društvo »Bratov hrvatskega zmaj a«. Dr. Velimir Deželič s/t. je mnogo delal na književnem pedročju Napisal je šes za~ari' s'« be 'et-ne i o • r?r vcrlali Ak<- ne bodo f b'ast 'a ?-r-ima"nitn in zadolženim rnv s • tnV-:n na n-o-m .■: v.ti nr- nabavi modre je n"ii-pr»s' da ie ne bodo- zmogli n- in tair še prlh .-Jnjc jesen ostane- jo brez dohodkov Obstanek bo ogrožen tisočerim rodbinam Če bi letos vpričo 'a-ko dobre vinske cene ,md naš vinogradnik vsaj srednjo vinskr letim., bi sri kai opomogel. tako b" pa upn,pa"čen'h mnogo pridnih vinograonikov z'ast4 takih s številno družino Visoka cena modn galici se bo bije ravna'a po cen vina toda to ni opravičljivo, ker vinska cena prav gc+ovo ni poskočila zaiadi večjega denarnega obtoka ai; zarad, voin'h razmer v Fvropi marveč zarodi katastrofalno stabega vinskega pr'de'ka iMnog< vinogradn:ki. ki potrebujejo po 100 ka ga >ce m bodo naročili le po oO kg Sn'c"n( ie pa znano: kdor z ga-lico štedi. Iv 'me' jesen' pičel pridelek A'i ni v interesu d-?a\e in banovine da vi-noo-adn:k nririela čim večjo količino vina? Saj država. ranovin* na tudi občane črpajo velik vit dohodkov ba< nd vina v obliki trošarin N'ben pnde'ek n' takt, obdavčen Večkrat oe čuie da ie vino 'uk SU7 in kar se n? vmr naloži da ie om-s.to"o'ini davek Res ie i-no luksuz za onega k' ga za tx !rv- oK' žen mizo t>i ie toda za nas vmn-gradr ke je pridelovanje težka borba /a 3omv darski obstoj V;no»radniki prosimo nai od'očiiioci či-nitelj upošteva io naše obunne razmere n o!a j?ajo nabavo modre ga'ice bodisi po zn;žani ceni ali da b' jo vinogradniki pta-ča'i v iesen; ker unaio na boljšo let:no. če ni sne* letosnia nozeha uničila trtnih fveesc DoVniski vinogradnik* se nadejamo, da bftmo v upravičeni zahtevah našli pri n'b'as«tvih razumevanje tem bolj. ker v enakih razmerah tud' bizeih^ki ha'o;ki ljuto merski in be'okranjs.k; vnogradniki, ki se bodo pridružili na- m zahtevam Dolenjski vinogradniki. ki so jo v dragi domovini tako izigrali in z njo kovali sebični politični kapital? Njim je »Zora« prav toliko mer. kakor prej, preden je prišla v domovino. Ampak stari čas vedno postavlja stvari na svoje mesto. Oni Zoraši, ki so bili, četudi proti »voji vonji, sredstvo zagrebških me;alcev kaše. zdaj vabijo na večerjo Bogdana Radico in s pravim zadovo!jstvom poslušajo, da je Hrvatska v Jugoslaviji našla svojo srečo in da Hrvatu »ni obstanka izven meja Jugoslavije.« Oni me-alci kaše v Z^uirebu so tako prejeli svoje plačilo. Javni nameščenci in upokojenci ponovno prosijo za zvišanje svojih prejemkov A 9 m • v tujani r c:}V.3% mssteZne turneje ,:Zorašev" iz Chleaga Split, 7 f?br.!a.rja itski »Narodni Hst« prina"a d*spis z Cb .m"a. v katerem je noko i'ko obširneje i zr: • y n pr mer iz na ih nedavnih 'n 1 "o . :; ■ h razmer. V Ch:cagu so sredi e. :ab: a 'oie!i nad ožji rojaki skupno vc-:-rjn. p-i kateri je izpregovoril Bogdan P" !'ca G v- - r je ponet n:! ch ca'k: »Jugo-- ':i G a"-n:k«<. ki je podčrtal z'asti ke. »Vsak Hrvat v domovini dobro v s. d-i mu ni drugega c6:tanka. kakor v IjuS; :ni in « vJeVr.-atfju s krvn:mi brati ^ bi in S'-- venci. Hrvatu ni obstanka izven r • 'a Juge. 'avi je. kjer to zbrani s Srbi in S cnci, s rž e svojim koristim, ne pa tujim g "redarjem.« D ;-.!::vk pr': av!ja: B;'ežimo te poudar-: / • ker so b'ii sprejeti od pri-S'lnh pevskega društva »Zore« v šentjakobčani ss za današnji večer, za obletnico smrtj dr, Franceta Prešerna, pripravili lep, vsega spoštovanja vreden praznik: krstno predstavo igre »Visoka pesem«, ki jo je po svojem »Romanu o Prešernu- napisala naša znana knjlžev-nica gospa lika Vaštetova Clvc atu z ogromnim zadovo'jstvom m. ?ahko reč mo. s srečo To je v ostalem po n .'n ,'Oia jasno in razumljivo za narc 'ju-di, ki žive na tujem Om gledajo z dru-gim- čemi na Jugoslavijo kakor razm črno-žolti agenti Navajamo pa ta dogodek za vr.'jc naslednje opombe- Pred tremi leti je ch:ca ko pevsko društvo »Zr.ra« sk'enilo cb Vikati f^aro domovino Obiskati jc name-ravao- vsa večja hrvatska mesta, potem Sarajevo, Beograd. Skop!je in Ljubljano. Da bi se turneja omogočila, je nase p"s'a-j ništvo v \\"ashingtonu prispevalo 3600 dolarjev, podpore pa so da'a tudi razna srbska pevska društva, s katerimi je »Zora« I bi!a vedno v debnh odnoo h. in podprli jo jo tudi nekateri Srbi iz Cfrcaga. Treba >e P 'udariti,, da se hrvatska, srbsVa ;n slovenska društva v Ameriki bratsko s.k'adajo. Ko pa je »Zora« prispe'a v Zagreb, je pa-d'a v klešče hrvatskih ekskluzivnih e'e-mentov. ki so ji stavili nož pod vrat: da mora obokati samo ona mesta, katera ji oni do'oči jo; ako pa pojde v Srbijo in S'o-venijo. bodo nad njo progVvli hrvfltsiki bojkot. Zoraši so prispeli v domovino sa-s)o kot kulturno hrvatrko društvo, tu pa so ga zasedi rnaihn- po'itičarji. Ko je bila turneja po hrvatskih mestih končana, je vodja I ven Jakopič pod pritiskom eksklu-zivistov odpovedal va^on ki je b;H dan »Zori« na razpo'ago Tedaj &-> se Zoraši sprli med seboj čutili so se izigrane in osramočene in kjerko'i so nastep-iili, so bili kakor politi z vodo. Ko so se vmili v Ameriko, je nastal pravo"ti škandal — prepir, polemike po listih, medsebojne tožbe m tožarjenja pri sodišču Najstarejše in najuglednejše hrvatsko pevsko društvo v Zedinjenih državah se je znaš'o osramočeno pred vsemi svojimi člani, znalo se je pred razsulom. Steri člani so vendar napeli vse sile, da sc društvu rešili obstanek. Odstranili so z vodstva vse upravitelje, ki so bili v domovini in so zapisali v kroniko društva, da je »Zora« imela najbolj črne dni, ko je bila na obisku v »stan, drugi domovini« — dni, ki bi ji moruili biti najsvetlejši ... Chicaško hrvatsko pevsko društvo »Zora* spet deluje, toda precej časa bo poteklo, da bo spet tisto, kar je bMo. A oni, Ljubljana, 7. februarja Pred dnevi so poslali javni nameščenci in upokojenci potom svojih organizacij ministrskemu precsediiiku, ministrskemu podpredsedniku banu dravske banovine m ninistru financ naslednje spomenico: »V spomenici z dne 14. oktobra preteklega leta smo opozorili na obupen gmotni položaj, v katerem se nahajamo vsi javni uslužbenci in upokojenci vseh strok in položajev spričo ogromnega porasta cen tudi najneobhounejših življenjskih potrebščin. Od jeseni leta 1935, ko so padli naši pre-jemk: pod eksistenčni minimum, pa do oktobra 1940. so se cene živil in drugih potie ščit. dvignile tudi za 907e, dočim so bili t uredbo o izrednih dokla ah v septembru preteklega leta prejemki državnim uslužbencem ck. vključno V. po-ožajne skupine zvišani le za 3 dc 12<"„ Ostali uslužbenci, dal.e vs? uslužbenci finančne kontrole in državni upokojenci pa sploh niso prejeli ničesar, četudi so se zanje prav tako posiabžali življenjski pogoji Zaradi tega smo v svoji zadnji spomenici postavili zahtevo, da se s posegom d žav-ne uprave prepreči nadaljnje naraščanje cen, da se povečajo prejomki vseh državnih uslužbencev in upokojencev na eksistenčni minimum pri čemer naj se izravnajo vse razlike med prejemki poedinih stiok aktivnih m upokojenih državnih us užbencev m ca se tako aktivnim k°kor upokojenim us užbencem priznajo za žene in otroke doklade v toliki višini, da se družinam ne bo več treba boriti s pomanjkanjem in oedo Vse te naše zahteve so bile tako skromne in tako upravičene, da smo z gotovostjo pričakovali njih sprejetje v polnem obsegu. To pa se ni zgodilo. V mesecu novembru leta 1939 je bila sicer izdana nova uredba o izre .nih dokladah za aktivne in upokojene dižavne us.užbence, ki pa aktivnim uslužbencem m p.inesla prav nič, upokojencem pa je v prejemkih le deloma piibl!žala aktivnim us'užbencem. V vsem tem času so cene življenjskim pot ebžčinam tudi dalje neprestano naraščale in še naraščajo Porast cen nekaterim življenjskim potrebščinam je povzročila s povfanjem državne trošarine, skupnega splošnega davka za poslovni premet ter železniške prevozne tarife država sama. kar pomeni za nas in lrektno znižanje naših prejemkov. Poleg tega je država tudi na drug način, z zvišanjem davkov in taks. poskrbela za dvig svojih dohodkov, dočim so ostali prejemki Se dalje isti. Državni uslužbenci in upokojenci dobro razumemo položaj, v katerem se država nahaja spričo vseobče zunanje politične napetosti in smo brez dvoma prvi, ki smo voljni doprinažati zanjo tudi najtežje žrtve. Smatramo pa. da je prvi pogoj za to, da ostanemo s svojimi družinami za te žrtve psihično in fizično sposobni. Naša sposobnost pa zaradi vsestranskega pomanjkanja, pritrgovanja in skrbi za obstanek, ki so se kot odraz siromaštva naselili v naše vrste in v naše ciružine, še danes močno popušča. Razmere v katerih živimo, terjajo neodložljivo pomol, ki pa bo uspešna le tedaj, če se noši osebni in skupni družinski prejemki resn čno dvignejo na eksistenčni minimum Zato danes ponovno dvigamo svoj glas na vse odločujoče činitelje. prepričani. da naš klic ne bo ostal brez odziva.« Spomenico so podpisale naslednje organizacije: Jugoslovensko učiteljsko udruženje sekcija za dravsko banovino v Ljubljani, Društvo sodnih izvršiteljev kraljevine Jugo-s avije v Ljubljani, Društvo železniških upokojencev v dravski banovini s sedežem v Ljubljani, Banovjnsko društvo državnih in samoupravnih upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani Združenje davčnih uradnikov kraljevine Jugoslavije poverje-ništvo Ljubljana. Udruženje državnih či-novnika računske struke kraljevine Jugoslavije pododbor v Ljubljani, Strumno udruženje mašinovodja drž. železnica i brodova oblasna uprava Ljubljana. Društvo sodno-administrativnega osebja kraljevine Jugoslavije sekcija Ljubljana, Jugoslovensko profesorsko društvo ljubljanska sekcija, Združenje učiteljstva meščanskih šol kraljevine Jugos'avije sekcija za dravsko banovino, Zdi-uženje gledaliških igralcev, sekcija Ljubljana, Udruženje zemljiško-knj'žnih činovnika kraljevine Jugoslavija v Zagrebu sekcija Ljubljana. Društvo soi-n kov kraljevine Jugoslavije sekcija Ljubljana, Združenje uradnikov P. T. T. stroke kraljevine Jugoslavije dravska sekcija Ljubljana, Društvo žandarrr.erijskih upokojencev za Jugoslavijo s sedežem v Ljubljani. Udruženje jugoslcvenskih narodnih železničarjev in brodarjev oblastni odbor Ljubljana. Zoper nevarnosti infekcije skozi ustno duplino poskusite okusne __ _ Dobivajo se v vseh lekarnah. Cena malega zavitka din 8.—, veli-kega zavitka din 16.—. 'Ogl. reg. S. br. 15510 27/5. 1939 so svoje orožje in potegnili revolverje. Z njimi in z bombami so se v megli utrli pot skozi sovražnikove vrste. Pri tem pa je padel vodja četnikov Rista Popovič, tako da sta se rešila le dva. Padla je noč Končana je bila bitka na Čelopeku 22 ml'adih življenj jc bilo položenih na oltar svobode. Prvi črnogorski — doktor čiste filozofije V četrtek dopoldne je na univerzi kralja Aleksandra položil izpit za doktorja čiste filozofije g. Milan Rakočevič, naš novinarski tovariš doipisrik beograjske »Pravde«. Doktorira' je na pod'agi disertacije »Njegoševa etika čojstva«. a izpitno ko-j misijo so tvorili dokan filozofske faku'te-te dr Melik ter profesorji dr. Veber. dr. Zunanič in dr. Ramovš Tovariš Rakočevič je naši javnosti po svojem delu zadosti znan, da nam ga ni treba posebej predstavijeti. Ko prvi izmed srbskih novmarjev, ki jih je zaneslo Primer junaštva srfes-klh četnikov OJ 25 mož sta ostala pri življenju le dva V četrtek'h bojih v Južni Srbiii 1'temenu« svetel primer junaštva iz bitke mi Čelo peku pred 2.5 leti. K vrsta knii*I zo n'iD'rove reai^fč^e pove t' k~-rč'-PT- «~-e'a n*v-cd 4e F*-»- ŽgOr ko-e^ to T^T.^-, rp0 pa ne pomeni nič drugega, nego da je umel s posebno tankim notranjim posluhom zajemati iz tega, kar živi v našem ljudstvu: ne le iz znanih in neznanih izročil, iz ljudskega besedil ča tn iz celotnega stila kmečkega življenja, nego tudi iz skritih plasti, v katerih varuje narod svoje vekovite izkušnje, svoje človeške sanje in upe, svoje stvarjalne navdihe, ki se le delno izražajo v narodnih pesmih, povestih, rekih, ornamentih in napevih. Pisatelj Finžgar je po rodu Gorenjec, blizu Prešernu po soseščini in nekoliko celo po krvi. Zato je najtesneje zvezan prav s svojo Gorenjsko, z njenimi vasmi in gorami, z njeno preteklostjo in njen;mi današnjimi skrbmi in vprašanji. Noben slovenski pripovednik nam ni tolikaj kakor Finžgar približal gorenjskih tal in svojske značilnosti Gorenjca kot izrazito alpskega Slovenca, ki se v marsičem razločuje od vzhodne šega subalpskega a'l kraškega Slovenca in od Panonca. Dolenjska in v zadnjem času štajerska sta dali največ slovenski pripovedni prozi, toda Prešernova Gorenjska bi bda v nji dovolj zastopana, če bi dala samo Fin žga rja. Pred desetimi leti se je v »Jutru« spominjal Finžgarjeve šostdesetletnice pisatelj Juš Kozak ki je jasno in trdno označil eno najznačilne š h p-tez 1'terornoga profla avtorja i>Dek"e Ančke«. »F nžgor--eva beseda je vre'ej sveža in življ-njska bod's! v knngl ali v cerkvi. M~rsi>do b* se lahko učil pri n;em, kako in kj" ♦rebo za emati b~sc^o predv^m v nn*ih dneh, ko smo po rodovitni dobi zašili v Pisatelj F. S. Finžgar artistično maličenje in obujanje arhaiz-mov, kar priča, da je malo čuta za živo besedo.« To hvalo Finžgarjeve kn iževne besede so potrdili tudi novejši njegovi spisi, dasi se v zadnjem desetletju og'aša bolj poredkoma; graja na*ega slovstva, ki je izrečena v Koz^kov h besed h, pa tudi po desetih letih ni izgubi'a pomena in r aviee Mimo lahko rečemo, da j? Finžgar eden na^vorneiših slovenokih oripove^^kov e^^e ioz'ko -n-a n^-rivne-^a domač ga -z- z a. Z^adi *e~a se zdi bralcu, ki vzame po čitanju tujih del v roke kako Finžgarjevo knjigo, kakor da se je na mah vrnil domov, med svoje ljudi, na tla, ki so mu znana in ljuba in v ozračje, v katerem se mu zdi dihanje najlažje. Imamo vrsto slovenskih pripovednikov, zlasti mlajših, ki nam ne dajejo tega občutja in M bi bili v vsakem drugem jeziku približno enako značilni ali neznačilni. V tem izrazito domačnost-nem značaju Finžgarjevih spisov, v njihovi vzlic t p čnemu gorenjstvu vendarle splošno slovenski atmosferi je skrivnost njegovega zdravega, idealistično navdihnjenega pripovednega realizma. Jubilejni trenutki niso kajpak primerni za ocenjevanje idejne vsebine in človeških. s pisateljevo osebo, stanom ali s političnim položajem zvezanih značilnosti Finžgarjevega dela in vpliva v slovenskem življenju. Nesporno je njegovo literarno delo doseglo tak pomen in toliko važnost za našo kulturo, da se lahko ves narod s priznanjem pridružj slavju pisatelja F. S. Finžgarja ob sedemdesetletnici njegovega življenja. Ta važnost je bila priznana tudi z izvolitvijo med prve redne člane Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, kjer zastopa domačo literaturo skupno z mojstrom slovenske pesniške besede Otonom Župančičem, ZAPISKI GORKEGA SPOMINI NA TOLSTOJA Za nedavno tridesetletnico smrti Leva N. Tolstoja je »Naša založba« (Ljubljana) Izdala v prevodu Josipa Vidmarja spis Maksima Gorkeea »Vospominanija o Levje NikoJaevIčje Telstom«, (slovenski naslov: Lev Tolstoj. Iz knjige »Spomini na sodobnike«). V kratkem uvodu primerja prevajalec Gorkega z Eckermannom in meni, da so zapisi Gorkega o Tcstolu »nemara edina knjiga te vrste, ki so po dragoceno- sti Eckermannovi enakovredni, če je celo ne presegajo.« »V teh kratkih, toda neznansko prodirnih opazovanjih so pojasnjeni Tolstojevi resnični odnošaji do boga, do smrti, do soljudi, do žensk in do umetnosti, in to taM, kakršni so dejansko bili in kakršne si jih je Tolstoj želel.« Gorkij je takisto ohranjen v tej knjižici in z njim »njegovo živo in pravično srce. ki je bilo dovolj medro in veliko, da je moglo združiti nasprotujoča si čustva skoraj sovražnega strmenja in očaran ja v tako verno, spoštovanja polno, neznansko podobo, kakršno je ustvaril v tej knjižici.« Gorkega Spomini na Tolstoja so v resnici pomenljivi in važni ne samo zaiadi svojih pričevanj o jasnopoljanskem ^apostolu» marveč tudi kot človeški dokument. Že samo srečanje dveh taikih osebnosti je zanimivo- Toea prav v tem je tudi senčna stran Spominov. Medtem ko gre Eeker-mann mirno Goetheja ves potopljen v 3voje pasivno občudovanje in si samo prizadeva, da bi čim verneje orisal svojega Mojstra in zvesto zapisal njegove besede, ima Gorkij lastno svetlobo in skuša z njo osvetliti Tolstojev duhovni lik. Tako se sicer povečuje zanimivost ToU?tcja. gledanega skozi temperament Gorkega, vendar se s tem zmanjšuje avtentična in kritična vrednost njegovih pričevanj. V luči nespornega genija, kakor je bil Tolstoj, laže vzdrže take osebnosti, kot je bdi Ecker-mann in podoba, ki nam jo dajejo one, je bližja resničnosti, kakor ta z Gorkim pre-svetljeni Tolstoj. Njegova pričevanja so sila zanimiva, niso pa brezpogojno zanesljiva. Gorkij je pač imel svoj pogled na Tolstoja in v stvareh, ki so mu bile oddaljene, postavimo v Tolstojevi verski in moralni filozofiji, je presojal, izbiral, razlagal tako, kakor mu je veleval lastni svetovni in življenjski nazor, ni se pa morda do kraja poglofcfl v neznansko komplicirano, edinstveno osebnost Tolstoja, Epik bosja- DomaČe vesti * Novi grobovi. V 67. letu starosti 3= preminila ga Rosv Bleiweis-Trsten:ška, ro j. Souvan. Pogreb bo danes ob pol 16. izpred mrliške veže v Slajmerjevi ul 2. k Sv. Križu. — Umrl ie g. Jos p P atner. Pogreb bo v nedeljo ob pol 15 iz hiše žalosti. Šubičeva ul. 3. k Sv. Križu. —Po kratki bclezni ie preminila ga. Ivanka Gartnerjeva, vdova do poštnem uslužbencu. Rainko bodo v nedeljo prepeljali z Zal v Novo mesto, kjer io bodo isti dan ob pol 15. spremili k večnemu počitku. Pokojnim blag spomin, žalujočim svojcem pa naše iskreno sožalje. . * S čim »e preži\ lj-1 jo ljudje v Jugoslaviji. Te dni je izšla četrta knjiga Splošnega državnega statističnega urada. Po podatkih na podlagi ljudskega štetja, ki je bilo izvršeno 31. marca 1931, živi v Jugos'aviji 6 360 0C0 oseb, ki se semi vzdr-žuejo na breme drugih pa živi 7,251.010 ljudi. Kmetijstvo redi 10 670.000 industrija. obrt in trgovina pa 1.233.000 ljudi. V odstotkih se to pravi: kmetijstvo 76. obrt in industrija 11, trgovina 4.85, javne službe in svobodni poklici 4.8, ostali poklici p2. 3.49 odstotkov. * Se pet milijonov dinarjev je potrebnih za nrenrano siromašnih otrok v banovini Hrvatski. Po podatkih oddelka za socialno politiko in narodno zdravje je na področju hrvatske banovine 70 000 otrok, kl stradajo. Z" enkrat je za prehrano siromašnih šolskih otrok do'očena vsota treh milijonov dinarjev, a kakor rečeno, bo treba najti še več kakor enkrat toliko sredstev, da otroci na Hrvatskem ne bodo hirali v lakoti. * Porazen uspeh so izkazale ob semestru gimnazije v Subottci. Na prvi mo?ki gimnaziji so od 775 dijakov izkPuč'"li 49, na drugi mo*ki gmnaziji pa od 672 dijakov 44. Na ženski gimnaziji je od 583 dijakinj izključenih 19. Starši so močno ogorčeni, tem bolj. ker je 5 dijakov pobegnilo. Tri so ponoči zajeli na državni meji, dva pa še iščejo. Vzroki slabega uspeha so'- pomanjkanje učnih moči. zaradi česar v nekaterih razredih ne poučueio posameznih nredmetov. Nekaj profesorjev je bilo vpeklicanh. Drugi važni razlog, ki ga naglašajo zagrebški dnevn ki, pa je ta. da je na mo'kih gimn?z'j3h previsoko šfevilo mladih sunlentk. ki da imajo premalo uvidevnosti za današnje težave d jaštva St rši i-k'jučenih d 'a^ov in dijakinj se pritožno ministru prosvete. * Javna zsthval-i primatu tlr. S^anetn STn-du v S ovenjem Gra.Vu. Moja nervozna in sladkorno bohij žena Hennina je po 16dnevni pripravi v slovenjg a^ki ) ol-iicl sre"no prestala težke in nevarno operac'jo. Da ^e dobila t^eoma^no zaupanje v zdravniško pomo' nadalje da je vztrajala ves januar 7 bolnici ter 'o je zapustila zdrava, to je velika zas'uri1iko! * Turneja pevskega zb"ra sv. Cirila 'n Metoda iz Zagreba. Ob p iliki 1 letnice ob toia bo zagrebški Cirilmet dij ki zbor odpotoval v Srbijo in prir dil nekaj koncertov. V Bergradu bo zbor gostoval 12. t. m., v Nišu 13. in v Skoplju 15 t m. Na povratku pa bodo veretno peli v K asu-jevcu. Turneia bo pod vodstvom Dodpred-sednika vlade g. dr. Vladka Mačka * že-wt služb im-J, pa vseeno za luži le 12.~0 f'in na mesec. Radoslav Pavlovč, cče osm~r h otrok, je moral p i eti za vs ko delo, če je ho*:el p~eh an!ti s ojo številno redbino. Tako je postal tajnik 7ruže-nja trgovcev, tajnik Združenja gostinskih podjetij, poverjen k Okr žnega ur?da za zavarovanje delavcev, likvidator G spo-da ske banke v Lebanu. tajnik pododbora Združenja ncsHcev albanske spomenice (tudi sam je nosilec albanske spomenice) in odvetniki pisar. Pri tolikih slu*bah bi človek mislil, da ima Pavlovič ogromne dohodke v resnici pa mu vse to prinese bore 1250 din mesečnh dehadkov. S tem denarjem pa še šola dva otroka na lesko- šk5 gimnariii. * Vsem rubitel 'em knjig: prp°roč^mo, da pregledajo svojo knjižnico in jo irpo-jclrijo s knjigami ki br o v najkraj^n. času dobile rar'tetno vrednost. Lastn:ke dr. Fr3n Kidričeve knj'ge »Preše en,. I. del epezariamo, da naroče n. del »Prešerna« isteaa avtorja (cena poiusnie din 150), ker bo knjiga pošla, kakor je razprodan I. del. Tudi knjiga Juša Kezaka •šentn^ter« gre h k~aju (cena polusnje din 15')). Tone Se'iškarjev »Nasedli brods je tudi le še v pičlem številu na razpo- I . PripoioccUiio tuo. id si nanavite pravočasno dr. Tavčarja Zbrane spi-e« I.—IV. del (cena polusnju din 721». ker bo kompletna izdaja pošla. Vse kni ge se še dobe, dokler traja pičla zaloga, v knjigami Tiskovne zadiuge v Ljubljani, se-lenburgova ul. 3. (—) + Proti kašlju vam priporočamo odličen Remedia sirup. Dobiva se v vseh lekarnah. Zahtevajte izrecno samo domači preparat Remedia sirup, ki je po kvaliteti enak dragim inozemskim preparatom. Za Slovenijo je poverjeno glavno zastopstvo znani lekarni Bahovec, Ljubljana. + Smučarji, Polževo vas vabi. Pršiča 60 cm — smuka ugodna. Izkoristite priliko! ♦ Razstava dubrovniškega pomorstv* je, kakor poročajo zagrebški isti, p:av dobro obiskana. Res da so se razšli že vsi gosti, ki so ob proslavah sv. Blaža napolnili dubrovniške ulice, toda prišli bodo še novi posetniki. V teku prvih treh dni po otvoritvi je razstavo obiskalo okrog 5000 gostov. To nedeljo bo zaključna svečanost, ko se Dubrovčani podajo na Gorico sv. Vlaha v spremstvu muzike, zastavonoš in strelcev. Po s'užbi božji v mali kapelici se vrnejo v mesto, kjer se svečanost zaključi. Razstava pa ostane odprta do konca mesca ali morda celo do vel;ke noči in tako je pričakovati, da bo to ena najuspešnejših prireditev zadnjih desetletij. . tom škodo. Pred dnevi pa se je raznesla j novica, da je lačen volk na cesti napadel i učitelja Vlada Kovačeviča, ki se je z njim četrt ure obupno boril. Ko so časnikarji potem vprašali g. Kovačeviča, kako je bilo, je povedal: »Vračal sem se z živili s postaje Polčiška proti šoli, ki je oddaljena ckoli 2 km. Blizu vasi sem zagledal volka, ki je tekel čez njive nar vnost proti meni. Pohitel sem. da bi se izognil srečanju, toda volk je preskočil cestni 00 oc E R i Ji nasip in se vrgel name. Umaknil sem se in volk je padel v sineg. Ko sem se obrnil, je zverina drugič skočila in me zagrabila za površnik. Zgrabil sem jo z rokami za vrat in jo dvignil, da bi jo zadavil. V tem pa mi je volk zasadil kremo-lje zadnjih nog v roke, tako da sem ga I«A VAT AU TCSf ¥Sf VATI - odlične pat lumiraoiB - toč) j IVvLvnUtfIVlIl PARFUMERI.1A »VENUS«, palača Bata [ * Kinematograf je pogorel. V vas Omo- ljici pri Pančevu se je med predstavo užgal film, ki je z aparaturo vred pogorel Med obiskovalci kina je nastala panika. Ranjen na srečo ni bil nihče. Skoda znaša čez sto tisoč din. * še en prestreljen čoln. Nedaleč od otoka Prviča pred šibenikom so va'ovi v sredo popoldne vrgli na obalo prazen čon. Ribiči so ga potegnili na varno in ga pregledali, čoln je bil ves zrešetkan s streli iz strojnice, zato je blo do polov ce zalit z vodo. Pred otokom Zlarinom blizu tam so našli dva reševalna pasa, ki jih pa zaradi valov'tega morja n so nngli ujeti. Na obeh pasih so bile naps~ne številke, ne pa ime ladje. Ker se zadnji čas nobeni naši ladji ni zgodila nesreča, je očitno, da so to žalostni ostanki ponesrečene tuje ladje. * Led je odnesel most. Iz Pe^rinja poročajo, da so velike ledene p'<-šče paruš!le brod na Kolpi pri Stankovcih S tem je uki^j^na zveza med Dolnjim Turonojem in Banijo Od Karlovca do Pestrin^e na da\javo 100 km ni nobenega mostu čez Kolpo. Zaradi tega bo posebna deput^cija z"prosila bansko oblast, da se pri Pokup-skem 7g^adi most. * Jutri dva Pučnikova Izleta: Kurešček in Celje. (—) POZOR prireditelji oredpustmh zabav! Novo došlo nad 300 najnovejših vzorcev mask — konfetl. serpentine. Domblce, balončki, koriljoni lamptjončki. Klobučki, čepice, nosovi v vseh oblikah tn velikostih, v veliki Izbiri; tudi v Komisijo! Uhogrelcl dospeli! - Se priporoča: BAZAR FOTO TOLRIST, Lojze Smuč, Ljubljana. Prešernova ul. 9. poleg glavne pošte. * Od doma je pcb~gnil v četrtek po končanem pouku ljubljanski gimna ijec j B. Z. Fant ie star 14 let. je sr dnje ve k in ima na sebi črn p"a"č. temnomod" o pleteno kapo. sivo obleko in nogavice in gc j carice. S seboj ima dijaško knjižico Sled vodi na Gorenisko Ker je fant najbrže duševno zmeden nai vsak z njim lepo ravna in sporoči ljubljanski p A ciji kje se nahaja * Z vilami ie ubil pijanega očeta Ivan šolič v vasi Mihaljevc h pri Savonskl Po-žegi. Oče Mato je kakor že večkrat prišel vinjen domov in se z: čel prepirati s sinom šimnom Mati je v hiši začela jokati. To je čul drugi sin Ivan, ki je imel opravka v hlevu. Razburjen je prih:tel v hišo in je z vilami udaril očeta po glavi. Ranjenca so preneljali v bolnišnico, kjer pa je naslednji dan izdihnil. * Bolgarskega vrtnarja Marinka Hri-stova. starega 30 let, so našM umorjenega na periferiji Tuzle. Da gre za ronarski umor. sklenaio iz tega, ker je Hristov imel 40 000 din prihrankov ki jih d^ej niso mogli naiti Zločinci so Marinka Kristova zavlekli iz vrtnarije v reko Jalo. Hristov je zapustil v Balga-lji ženo in otroke. Policija se na vse strani trudi, da zajame zločince. * Huda borba z volkom. Zadnje čase prihajajo v Tetovo vesti, da se po okoliških v3*?eh klatijo volkovi in delajo kme- izpustil. Ko se je znova zaletel, sem ga brcnil z nogo. toda spet se je zagnal vame s strašnim laježem. Drugič sem ga zagrabil za vrat, ga dvignil in z vso silo trešil na ledeno cesto. V tem trenutku je privoAl mimo vlak, ki se ga je volk ustrašil in pobegnil.« Iz Liubljana Na Taboru Je vse pripravljeno Ljubljana govori o kranrh darilih, ki so razstavljena pri Bat' in so namenjena najlepšim narodnim nošam na d;na nji veliki prireditvi Jadranske straže na Taboru. 2e sama ta darila pričajo, kako se je prireditveni odbor p -trudi!, da bo današnji večer na Taboru res na višku. Ker je pričakovati velik obisk, nujno priporočamo, da še v teku dneva rezervirate mize. kolikor je pač še prem ih. Tramvaj se bo drevi od 19 ure dalje ustavljal na vogalu Jegiičeve in Vrhovčeve ulicc, da bo pristop na Tabor bližji in 'lažji Ne samo iz Ljubljane, tudi iz drugih večjih krajev je pripravi jena udeležba, zlasti je pričakovati močno tekmo narodnih noš. Mladi Bclokranjci so skrbno uvežbali plese, ki bodo všeč vsej odlični družbi. 2e včeraj so pričeli najvnetejši jadranski stražarja krasiti dvorano z velikimi srbrnimi emblem5, na odru pa bo p!>ava!a barčica. V veliki dvorani bo igrel močan jazz; diskretna muzika bc v baru, ki bo odločno in duhovito opremljen Priporočamo točnost. pričetek je napt/vedan za 20. uro. Želimo, da bo današnja prireditev Jadranske straže med najlepšimi \ leto"nji sezoni. Čisti dobiček je namenjen letrrvanju siro- ! mame ljubljanske m'adine na Jadranu in tako se ta sloveča prreditev letos srečno vključuje v teden soc-alne pomoči. DANES ZVEČER OB OSMIH na predpustni zabavo v dvorano hotela Metropol nasproti glavnega kolodvora v Ljubljani — vabi — del glasb, društvo »Z a r j a«. u— Se krušne karte a bolnike. Oskrba prebivalstva z moko in kruhom je te od vsega početka, odkar smo dobili sistem ict-asr-c, »•.••*•».; na raane te.»i"\ kj n bo javna aprovizacija mogla 3e e s časom izločiti. Zdaj sta se Prevod in mestni preskrbovalni urad lotila tudi vprašenja prask:be bolnikov, ki ne mo.vfo uživati koruznega kruha. Tisti, kl trpe od sladkorne bolezni in ki jedo po "^'.H tako zvani Graham-kruh. lahko io.>ivajo ta kma še brez nakaznic Prevod pa je ž» nakazal Ljubljani 5000 kg pšenice, ki bo zdaj zmleta zanj. Za druge boln:ke bodo obiastva v kratkem odmer la količino moke ali kruha. Nakaznice za bolnike bo iz-daajl mrstni fizikat na p >olag: zdiavni-ških spričeval ali potrdil b>nv£nic prosilci pa se bodo morali poJ/rrči še pos^b-i.nrr kontrelnemu preg'č'1'J nt 'zikatu — Dnnes je zadnji dan, to se Se dele na-kazvice za kruh pri trgo c n ir v mestnem pnsl ibovalnem uradu, i kar opozarjamo \S€ zamudnike. u— Nov val mraza je včeraj zjutraj obiskal Liub'iano čeprav n» tako -ilovit kakor prejšnji. Po nekaj dnevih mo:ne odiuge ie zdrknilo živo srebro v zgodnjih jutraniih urah na —8.5. Ponoči ie legla nad mesto mrzla me^la in ziutrai ie bila na ulicah in cestah ne -arna peled ca Novi mraz oa se ni mogel uvel ia viti. r-krog poldneva ie oosiia^ son^e in takoi dvignilo živo srebro vis:ko nad ničlo. PLES Planinsko rajanje priredi »Dom jugoslovanskih obrtnikov« DANES — točno ob 8. uri zvečer v Kazini o— Meseno zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20. ure do ponedeljka do 8. ure mestni zdravnik dr. Debelak Gvido, Tyrševa cesta 62/1 telefon štev 27-29. u— Pred skuPno akcijo mesar'ev Jutri bo v Beogradu širša k nferenca mesarskih združeni iz vse kraMevine k ii bosta prisostvovali tudi številni delegaciji slovenskih in hrvatsk;h me-ariev mesarji dravske banovine se v zve i s krizo, ki so io Drinesle vojne ho-oati e ž? deli časa coaža živahno gibanie Med drugim so se zavzeli za Dravičn"jšn do oči^ev cen surovim kožam ki so doslei e-o n? po 23 din za kg v resnici ra ie matT a1, ki ga dai1? Sloveniia na trg po kak" o-sti znatno boljši od kož iz :už-e:ših krajih. Prav tako zahtevalo naš' nv»sarr. *-ai se sestavijo točni podrobni ceniki za ""'se vrste mesnih izdelkov in so m->en:a d"1 bi bilo treba zvi"ati cene m^su za 1 do 2 din kHogram Peneča ie nastala zad*"va z loiem. ki ga železniška unrava potreb :e večie količine, pa ga ne more dobiti, k^r so cene tako nirife. da loia ni na or^dai. Mesarji iz Ljubljane zahtevaio. da b4 se davek tudi v Liubliani o^všaM-^l t*'*o kakor ie to v navadi n« d^e'' P- k^-fe renči ba nornbno rd-tof^anstv^ rb:«v->'o resorne nrnistre in Hm predložilo obs ž-no soomen:co s predlogi. DANES vsi na MAŠKARADO SOKOLA L J. * $ I $ K A v Sokolski dem v šiški Pričetek ob 20. uri. u— Dimnikarski pomočnik nam je poslal naslednje pismo: V vreh ljubljanskih listih se obravnava položaj dimnikar k h pomočnikov. Sem d mnikarski pomcč.iik z moistrskim izpitom Obliublieno mi je bilo mesto dimnikar?ke?a Doslovodle ori neki vdevi. Sem član cd' ora organizac je dimn;karskih pomočnikov Iz tega razloga ie nekdo prenrečii da bi bil dobil obljubljeno mesto in ie spravil na moje mesto svoiega pomočnika. Jaz sam sem sedai brezposeln Da s^m sam b: že prebolel a skrbel sem za bole"ino m ter. za dva brata in sestro. Tako bo ~dai vsa družba trpela. Da bi dobil konees^ji. čeo av imam moistrski izpit, ie ma'c vrrje no k""- ie Liubliana razdeliena na ometalne o' raje. ki dona ;ajo povnrečno od 70 do 100 t -?oč. nekateri oa š^ več d nar^ev "etnh brutto doh dkov. Ljubljana je dovoM velika. da bi lahko živelo še nalmani šest mojstrov, če bi rnioni bih' pravično razdeljeni Vsak mojster bi lahko plačal svoje nameščence času p im-rno. a nima v vsej Liubliani niti en p"mo*nik p^če primerne današnji draginji. Nekateri moj- kov in revolucionarjev ni nujno tudi najboljši tolmači take osebnosti, kakor je bil Tolstoj. Vzlic temu pa je Gorkega Tolstoj v Vld-marjevem lepem prevodu svejska in za svoj obseg nenavadno dragocena knjižica: pravi dragulj v slovstvu te vrste, človek se vrača k nji večino znova. Presenetljivo je, da prevajalec v prevodu stavka: »Kdo — to naporrnil o Zabelinje«, piše to ime po nemški: Sabelina, čeprav je verjetno prevajal iz izvirnika. RECITACIJE DR W ALTHANSA V LJUBLJANI Dne 10. t. m. ob 8. uri zvečer bo v okviru predavanj Lektorata Nemške akademije v Ljubljani nastopil v dvorani hotela Mi-klič znani berlinsld recitator dr. Wilhelm Althans. Njegova umetniška kariera se je začela za časa monakovskih komornih iger. V Bernu, Wiesbadnu in v drugih mestih »e je ucejstvoval delno kot režiser, delno kot igralec, v zadnjih letih pa Je nastopil tudi v filmu, na pr. v »Pour le Mčrite«. štiridesetletni umetnik se udejstvuje že dve leti kot recitator in uživa dober umetni" ki sloves kot predavatelj in kot igralec. »Westfalische Zeitung« je pisala, da je mojster v načinu, kako naj zbliža poslušalce po formalno dovršenem jeziku in z njemu lastno mimično oblikovalno močjo z življenjsko vsebino nemških literarnih del- To pa ni presenetljivo pri strokovnjaku, ki mu je bilo na nemški akademiji za filmsko umetnost zaupano predavanje nauka o recitaciji. — V Ljubljani bo dr. Althans recitiral v začetku resna, globoka dela, v drugi polovici pa značilne sestavke nemških humoristov. Prireditev bo stala v znamenju kulturnega sodelovanja in medsebojne- ga spoznavanja. Dr. Althans je med tem že nastopal v Beogradu in v Zagrebu. Predavanje prof. F. Chaboda v Ljubljani. V sredo, dne 12. t. m. bo piec aval v Italijanskem kulturnem institutu v Ljubljani profesor milanske univerze, znameniti zgodovinar Federiko C h a b o d o itali janskem Preporodu. S tem predavanjem je pred dnevi vzbudil posebno pozornost v zagrebški kulturni javnosti. O predavateljevi osebi in delu bomo še pisali. Klinični besednjak dr. Mirka Cepiča. Uprava Zdravniškega vestnika je pravkar dala v subskripcijo »Klinični besednjak« dr. Mirka Cerniča. Tako se napoveduje knjiga, ki je že dolgo živa potreba slovenske medicinske literature. Mariborski primarij dr. Mirko č e r n i č je s svoj'mi jezikovnimi članki in kritikami najbolj poklican, da nadaljuje delo, ki ga je pred vojno opravil dr. Alojzij Horaan z mnogo skromnejšim medicinskim slovarjem, kakor bo napovedani »Kl'nični besednjak«. Prof. dr. Ramovš je nap sal lani v Zdravniškem vestniku: »Zato bi bilo prav, da bi n. pr g Cern č, ki se je doslej največ s tem bavil in ki zna tudi iz dosedanje literature dobra zrna Izbrati, ker ima smisel in čut za preprosto in lepo slovenščino, s~s'avll abecedno urejeni strokovni 8'ovarč k« Ta žnlja vodilnega slovenskega lingvista ae bo v kratkem izpolnila: dr. Cerničev »K'ini&r besednjak« je že v tisku in bo 1-hko okoli Velike noči na mizi slovenskega zdravnika. Kakor koli je namenjen predvsem zdravnikom, ga bodo s pridom rabili tudi drugi, ld prihajajo v stike z medicinskim besedjem in izrazjem. Predvsem pa smemo upati, da bo ta priročnik če ne odpravil, pa vaaj znatno zmanjšal težkoče, nejasnosti in napake v slovenskem medicinskem jeziku. Besednjak bo obsegal poleg abecedno uiej 'nih s>trokovn:h oznak tudi navod la za rabo mednarodnih strokovnih oznak tudi navodila za rabo mednarodnih strokovnih iz-minov splošne opombe. Članek o novi latinski terminolegiji v anatom j; ter črteJre in oznake za kraje in človeškem telesu (regiones corporis humani) v s'ovenščini, latinščini in nemščini. Kakor sklepamo po vzorcu, ki je natisnjen v vabilu na subskripeijo. bo besedn ak uporaben tudi za vse prijatelje slovenskega jezika kl dila za rabo mednarodnih strokovnih terminologija. Dr. Cerničev »Klinični besednjak« stane v subskripciji 100 dinarjev. Kazalo k najobsežnejši zgodovini slovenskega nar«da. Družba Sv. Mohorja v Oelju je izdala v knjigi na 128 straneh »Kazalo k Grudnovi in Malovi zgodovini slovenskega naroda«, ki ga je sestavil prof. L. M1 a-k e r. Prvi del kazala obsega vsebino po poglavjih, drugi del pa register oseb in krajevnih imen, medtem ko je v tretjem delu kazalo slik. Tako je nad 1000 strani obsegajoče delo dveh slovenskih zgodovinarjev, za sedaj najobsežnejša zgodovina našega naroda, postalo mnogo bolj pregledno in uporabno. Nihče, kdor ima to zgodovino, ne bo mogel pogrešati Mlakerjevega kazala. »Zdravniški vestnih«. Pravkar izišla januarska števfka strokovnega glasila slovenskega zdravništva prinaša na uvodnem mestu prvi del daljše razprave »Umrljivost dojenčkov v ptujskem okraju«. Razpravo sta sestavila dr. Fedor M kič ln dr. Branko Šalamun. Razprava je primer vitalno statističnega rariskavanja, ki ga vodi največji naš specialist v tej streki. šef odseka za vitalno šteti stike šo1« za narodno zdravje v Zagrebu dr. Fedor Mi- kič. Prav tako sega na širše, socialno medicinsko področ e istega kraja prispevek medieinca Viktorja Mueka »Naš okraj«. Poizkus socialno medicinske skice ptujskega okraja in mesta Pluja«. Pr zadevanje naših mladih medicinskih strokovnjakov. da proučujejo socialne pogoje zdravstvenega stanja slovenskega ljudstva je vredna vse hvale, saj bomo še po tej poti dobili zanesljivo gradivo za smotrno in učinkovito sccialno-zdravstvcno politiko. Dr. Slavko Rakovec polemizira z dr. Robertom Kukovcem o nekaterih problemih ledvične diagnostike. Na to kritiko nove diagnostične metode z indi-gokarminom in preiskavo vode na ureo, ki jo je zagovarjal v pre šnjem članku dr. Kukovec z daljšim člankom. Dr. Zofka Pro?ek razpravlja o perora'nem zdravljenju gonore.ie z Albuc dom. V Vej^Tšču za naše strokovno besedje ln izrazje nadaljuje dr Mirko Cernič svoj »Plevober«. V rubriki Bitja m žltja prikazuje docent dr. I. Pintar dunajskega klinika prof. dr. Jožefa škodo, številko zaključujejo poročila o novih razpravah in dognanjih v medicinskem slovstvu in razne krajše vesti iz zdravniškega sveta. Uspeh G°tov6evega »Er& s onega sveta« na Finskem. Nedavno je finsko narodno gledališče v Helsinkih uprizorilo Gotovfte-vo, tudi v Ljubljani debro znano ooero »Ero z onega sveta«. Po vesteh, kl Jih prinašajo zagrebške »Novosti«, so Finci sprejeli .to delo z velikim navdušenjem kot izrazit plod jugoslovanske glasbene originalnosti. Gotovčeva opera je tudi sicer povsod v inozemstvu dosegla močne uspehe in ji lahko upravičeno prerokujemo tako bodočnost, kakor jo je imela in jo še Ima v češki glasbi Smetanova »Prodana nevesta«. | stri delajo z enim pomočnikom in enim vajencem, kljub temu da bi lahko imeli dva pomočnika. Tako narašča d rev šek in so pomočniki z družinami v nevarnosti, da zgubi io mesta. Na deželi ie v tem p .g .e-du še slabše. Zdai se obeta še pjviša rje cenika m s tem tudi povišanje mojstrskih dohodkov, čeorav ni ne bhoino p tr:bno in bo hišnim posestnikom na škodo, oso-bito. ker oo /ak nu ne smejo zvijati najemnin in ie mnogo posestnikov, ki boda povišek bridko občutili. Toliko v vednost javnosti, da bo poučena o teža.nem s a-lišču dimnikarskih pomočnikov. STEKLENICE samo Franc Josef. kupimo. Drogerija Kane. Ljubljana, židovska ul. 1 Tudi ob p°novitv1 Verdijevega Re-quiema v nedeljo ob 11. bo velika dvorana hotela Union gotovo razprodana, saj je tudi po deželi veliko zanimanje za žalni koncert ter so tudi podeželani naročili že mnogo vstopnic. Ne odlašajte torej in stopite že danes v knjigarno Glasbene Matice na Kongresnem trgu po vstopnico v predpro-daji. u— D^es zvečer Gb 20 15 na obletnico smrti največjega slovenskega pesn:ka dr. Franceta Prešerna bo v šentjakobskem gledališču krstna predstava drame iz pesnikovega življenja »Viscka pesem«, ki jo je spisala po svojem romanu o Prešernu pisateljica lika Vaštetova. Sodelujejo najbc\iše moči odra: Bučarjeva, Grgurevičeva. Han-žičeva, šubic-Murkova, Eypper, Gnidovec, Hanžič, Klemenčič, Košak, Koman, Lavrič. Lombar. Moser, Plevelj, škerlj in ves an-sambl odra. Režijo vodi Miran Petrovčič. V nedeljo 9. t. m. ob 20.15 se igra ponovi. Ker je za predstavi ogromno zanimanje, kupite vstopnice že v predprodaji od danes dalje. u— pot v pekel, izvrstno komedijo bo uprizoril sokrlski gledališki oder na Viču jutri ob 20 v SokoLskem domu v režiji brata Rudija Marinčiča. Igra je močno zabavna in bodo prišli na svoj račun vsi. ki jim je za smeh in zabavo. Vstopnice si nabavite jutri dopcldne od 10. do 12. v pisa:ni Sokolskega doma. K or se hoje nad dve uri od srca nasmejati, naj pride jutri v Soltol-ski dom na Vič! D A K U J za zimsko pimoč! »Naj bi teden zimske pomoči pokazal, da. smo stopili v novo dobo, v dobo boljšega socialnega razumevanja in Čustvovanja. Tako bomo dokazali, da svoj narod res — tudi v deianiu ljubimo, tako bomo Slovenci tnii na "lepše dokazali, da smo vre-lni lenše bodočnosti in mn^go bomo s tem nrmmaeli, da srečno prebrodimo težke čase, v katerih živimo in ki so še nred nami, ne da bi nam bilo treba if skozi nevarne potrese 'n preskušn 5e.« (Iz govora «? bana dr. Natlačena o zimski pomoči.) u— Gra*olog K r .iah sprejema o^.ieke v hotelu »Soči«. (—) u— Olčni : b°r Pododbora poštnih zvau nlčnikov in slu ž", tel je v v Ljub jani b: dne 9 t m. ob 14. uri v Poštnem domu na Tyr-ševi cesti 37/a. Vabimo vse člane, da se pol-noštevilno udeleže. u— Filoz°fsko društvo bo priredilo dahneš ob 18. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi predavanje ge. 6oc. dr. A. Sodnikove: Vpliv Boškovičeve pri-rodne filozofije v na"ih domačih filozofskih tekstih XVIII. stoletja. u— Teden vzgojn.h večerov za starše na Viču. Pedagoško društvo v Ljubljani bo priredilo od 10. do 15. t. m. vsak večer ob 8. uri v telovadnici drž. ljudske šole na Viču teden vzg:jnlh večerov za starše. Spored predavanj bo naslednji: dr. Franta Mis »O slabotnem otroku«, prof. A. černejeva »Vzgoja v družini«, prof. R- Kobilica »Vzgojno sodelovanje šole in doma«, dr. Kr. Brenkcva »Časopisi, gledališke, kino in mladina«, prof. V. Čopič »Igra, šport in delo«, Fr. Brenk »Pomoč otroku pri poklicni izbiri«. Vsi starši vabljeni Vstopnine ni. u— Sokol Ljrbljana-štepp.nja vas vabi na predpustno zabavo s plesom, ki bo drevi v domu v štepanjl vasi. Začetek ct> 20. uri. Na ^videnje! Zdravo! u— »BOhem kj več°r« s pestrim in novim sporedom priredi Zruženje gledalšlcih igralcev v Ljubljani na pustni torek pri Mikliču. u— ObrtrFka socla!na prireditev. Ljubljanski obrtriki, združeni v svoji zadrugi »Dctm Jugoslovanskih obrtnikov«, prirejajo že nekaj let sem v korist obrtniškega počitniškega doma na Govejku pri Medvodah in za onemogle obrtnike prireditev v LJubljani. Letos bo ta prireditev poleg tega še v počastitev spomina velikega škefa in Jugoslovana Josipa Jurija Stossmajerja. Ta prireditev je postala že tradicionalna ter jo radi obiščejo ne srmo obrtniki temveč tudi vsi prijatelji obrtništva ln obiskovalci ('oma na Govejku v višini 712 m nad morjem. je trajno oskrbovan pozimi in poleti. Dostop na dem je iz najrazličnejših smeri, prav posebno primeren pa je s prsta 1e Medvode ali pa tudi preko sv. Katarine in doline Ločnice. V korist tega doma in za odpočitek onemoglim obrtnikom gre čisti dcblček tud! prireditve, ki bo v soboto dne 8. t. m. v dvorani Kazine. — Dolžnost vse javnosti je da podpre prizadevanja naših obrtnikov z udeležbo na prireditvi. u— Pmrt zaradi opekMn. V sredo so pripeljali v bo'n'šnico 21 tno uradiikovo hčerk Metko Prislarovo iz Kranj * s hudimi opeklinami po vsem ?lvotu D^klet-t< se je doma polilo z vrelim mle.< »m .n so bile po?koibe mečno nevarne Zdravniki so storili vse, da ohranijo 0t"0f.a pri življenju, pa je Metka kljub sk^hn! negi včeraj podlegla. u— živila kradejo. V Šiški j" tat odnesel neki stranki 39 kg masti. Stane Novo-sel. stanujoč na Celovški cesti, p3 je prijavil. da mu je tat ukredel iz kleti 8 kg iste masti vredne 210 din. Hkrati je zglasil na policiji prodajalec masla Franc Oven. ki je prijavil, da mu je bila ukradena iz veže h še št. 21 Pr^d škofi io aktovka, v kateri je ime! 5 kg kuhanega masla v vrednosti 290 d:n Tatvine živil so zmerom boli pogoste in so Hud'e M so si n*>kvp'čili živ la po shrafnbah in klet h. v večni nevarnosti, da jih z^v-ha tat. H se očividno tudi skuša oskrbeti za vsak primer. "ostoni in ostani et an Vodnikove družbo! Iz Celja e— Položaj javnih nameščencev C lj-ska »Nova doba« objavlja, obupni klici z vrst javnih nameščencev postajajo čdi-lje glasnejši! Ali ni ori nas nobenega razumevanja več za to. da m~ra biti tudi duševno delo plačano? Narodne skupščina ni. senata ni. pač oa imamo senatorje in senatorji sprejemajo dnevnice. Ali se ti gospodje ne morejo prav nič zami liti v poiožai nameščenskih družin tedai ko vsak mesec oosoraviio svoie dnevnice? e— Celjskj mestni svet bo imel v petek 14. t. m. ob 18.30 redno sejo. Na dnevnem redu ie mestni proračun za dobo od 1 aprila do 31. decembra 1941 in poročila odborov e— Jože Sparhaki na zadn i peti. v četrtek ob 16 se je zbralo preči mrtvaš uco na mestnem pokopališču zelo mrio^o občinstva. da spremi tragično ponesrečenega Celjana in zaslužnega sokl kega delavca Jožeta Sparhakla ki se ie v g inokopj v Rudovcih pri Barolevcu v S madiji smrtno ponesrečil, na njegovi p is ednii poti Zbralo se ie zlasti mnogo c anov č aoic. naraščajnikov naraščajte in deoe S k 1-skih društev Celja-matice in Celja 1 V sprevodu do groba s-> nosili triie nar->-ščajniki venec Sokol ke^a društva Celja I. v katerem ie o kojni Dred svojim od-h dom iz Celia izredno rmrljivo in požrtvovalno sodoloval Po cerkvenem ob redu se je ob odp-tem fr-b o-'lov 1 od nepozabnega pokojnika br Fr Vre"k-> ki ki ie v globoko občutenem govoru izr^z;l težko b lest sokolskih s-c in tonlo liube-zen do ljubljenega s ko'skeg^ bratci Zb a na množica ie žalostno z~P''ščala mno^o prerano zadnje počivališče br. Jož to Šparhok'a e— Zdravniško dožuriro službo za čl^ne OUZD in svo ce bo imel jutr zdravnik dr Josip Cerin v Prešernovi ulici. — Veliko eksbibic jsk0 drsanje bo drevi ob 18. na drsa išču SK Ctlja v m ■ t-nem Darku. Nastopi'i b~do oosamezn državna prvak nj a Silva Polme ova V asta Sernečeva, Bogatajeva, d žavni prvak rma nuel Thuma. Jožko Bib r Betteto ter Ce-ljanke Jeričeva. Šmidcva in Ri' tari'va v parih Da Palmetova-B ber in S rn č:vs-dr S h\vab Obeta s? velik sportoi oži"k e— Ealctni večer Erne M hareve »n Bciisa P laia I rva solopLsilca ljubi a opernega balela ga Erna Moharje-va in g. Boris Pilato priredita v č-trtok 20. t. m. v celjskem gledal šču samostojen ba etni večer, na katerega že sedai opo-za. jc.mo. e— Za zimsko pomoč celjskim revežem so darovali uslužbenci in uslu benke mestne a računovods-va v Celiu 15J d;n namesto venca na k.sto g Jožeia Sp r.ia-k a. brata uradnice Mare Soar aklove Albin Pečar, proku.ist Cinkarne d d v Celju, ie daroval 20J din namesto venca na krsto g. Sebastiana Sel ška, pekov ki mojstri v Celju so poklonili zbirko 670 d;n tr ovac Albert Ja.h oa ie podari -00 din e— Dijaški kul in*-; v Celju je da ovali roJt na višjega rač ::ke a k .n . 1 ra L-: vp ,!-.;a Š-arhak.a v Ljubljani 100 d n name to cvetja na k sto obratovode Jožeta Sparhak a Ribar.ko društvo v Celju pa ie darovalo 100 din n mesto cvet a na krsto Antona Lavrinca, tovarniškega mojstra tv Westen. Iz Maribora a— Mariborskemu meščanstvu! Odbor za zimsko pomoč mesta Maribora ponovi danes in jutri po o: redbi kr. banske uprave nabirko po mestnih ulicah tn stanovanjih, kjer se s svojim prispevkom še niso odzvali. Gotovo bodo požrtvovalni nabiralci našli pri občinstvu vsestransko razumevanje in odprto roko, da bo mogoče olajšati gorje onim, ki pod silo razmer pogrešajo najosnovnejših življenjskih potrebščin. Odpri srce. oclpri roke, otiraj bratovske solze! a— 680.000 dinarjev za zgradbo azila je-tičnim bolnikom v Mariboru je dosegel v januarju 1941 protituberkulozni dinar s po-> mečjo stanovanjske akcije. a— Avt°busni promet na podeželskih progah je delno že vzpostavljen, med drugim zlasti na progi Maribor—Ptuj, kjer pa je še računati z enourno zamudo. Tudi na progi Maribor—Slovenska Bistrica se vrši avtobusno promet v neokrnjenem obsegu-Na progah Mr.ribor Celje, Ljutomer in Murska Sobota so bile včeraj poizkusne vožnje. OBRIUIŠKI PLES 8. februarja 1941 ob 20. uri v sokoiski dvorani. Vojaška godba. a,— Zdravniško dežurno službo za nujno pornoe članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem vrši v neodložljivih primerih in v odsotnosti pristojnega rajonskega zdravnika v nedeljo ene 9. t. m g. dr. Hu-go Velker, Maribor, Koroška cesta 10, telefon 25-75. a.— Kone-c tedna v gledališču. V soboto bo prva ponovitev izvrstno uspele Nušjčeve komedije »Sumljive osebe«. Na vrsto pride red A. — V nedeljo popoldne se ob znižanih cenah uprizori še vedno priljubljena opereta »Cigan baron«. Zvečer pa po daljšem presledku fina rimska meščanska komedija »Dva tucata rdečjh rož«. a— živahna debata se je razvila na pred-snočnjem de batnem večeru v Narodnem domu ki ga je organiziralo tuk. društvo »šola in dom«. Prvi debatni večer je otvoril društveni predsednik g- Skaza, nakar je prof. šilih v klenih izvajanjih zajel nekatera najaktualnejša vprašanja, ki so dala povod za izčrpno obravnavanje vzgojnih in šolskih vprašanji, živahno sodelovanje staršev je pokazalo, kako umestna in potrebna je bila pobuda teh debatnih večerov. a— žid°vske s^ote so prišle v snegu m zimi čez mejo. 17 premraženih deklet v lahkih oblekah in s poletnimi čevlji. Nekatere med sirotami so bile popolnoma izčrpane. V Mariboru so posamezna dekleta začasno prevzele razne židovske družine. Nekaj Časa bodo -eklcta, ki nimajo staršev, v Mariboru, dokler jim ne bodo preskrbeli zatočišča pri kakšni židovski ustanovi. Mnogo pripovedujejo o trpljenju, ki so ga prestale na peti po snegu čez mejo. a— ponočna požarna nevarnOst. Mimoidoči so opazili okoli opclnoči v noči na petek, kako se valj s četrtega nadstropja poslopja na Aleksandrovi cesti 6 gost d'm Takoj so opozorili stanovalce na pretečo nevarnost, ki bi lahko zajela vse poslopje. Posrečilo se je ogenj pogasiti. Požarna nevarnost je nastala zaradi tleče žerjavice v pepelu, ki ga je postav!la neka stranka na balkon. Na prej se je vnrla kešara, potem pa še kolobar drv in tudi vrata so bila že ožgana. Navedeni primer narekuje previdnost. a— Povožen. V Košakih je povozil neki tovorni avto 201etnega posestnikovega sina Alojzija Bauniana iz št. Ilja. Povoženec je obležal nezavesten z nevarnimi notranjimi požkodbami. Prepeljali so ga v bolnišnico. Krivdo razčiščujejo cblastva. Ogl. reg. pod S. B. 1318 od 15. XII. 1938 spodarstvo Ureditev poslovanja denarnih zavodov in likvidacija zaščite Včerai d poldne ie bila v kabinetu ministrstva za trgovino in industr.jo k n-ferenca posvetova ne?a odbora za bančništvo. ki so se ie oolee min stra dr. An-dresa udeležili tudi guverner N rt dne barke dr Milan Rado avljevič generalni ravnateli Poštne hranilnice dr M 'e~ko Markov:č in pedguverner Na-odne b nke dr Ivo Belin Konfer°nco ie otvoril minister dr Andres ki ie med drugam de-ial- 2e d Igo vrsto let ie na dnevnem redu vpra^aoie ureditvp našega denam št -a Dogodki in okoliščine so dozdai vedno zavlačevale rešitev te^a vor š^nia Tako "eVam d^-es ko drir^va poseera m erko^o vsa področia ffosnodrs^e^a z^ denamistvo vedno nač^a sl^or^ o o^l-ne svobode Denar^tvo na ni camo ena trosnnd->rsk'h o^o" tenv*°č ie tnd; o"dla»a vsam" gnso-^hrstvo države Za+o nrav tako iavii^v"®9,1 kakor zas^bn^o^aTrr^e^a znnčria Z z^k^n-rorfi,"raniPm «o zač^i np}o v dr5a,rah s strogo Hh^f"!'«*'^^ re-4i'mom ki^r ip bila s-^^ibod^i trT^v^ne fe-m°lino n^Mn gnfrrvvlT-^Vo Po'og tpb nr:m~TOT' i? t"i:v> k: d^ioi^ "o- bn^o n-^Hh -Ta,"0"Sv-"b nkr-1- no" take vikr°'r>° tudi pol"žai v državi. P^-onad na5en*,5® kr°d!+no ka^o—iv no 7r-ii1.no |h np da bi n t""m ka^ i'1 treba storiti da se takšni do-^dVi ne bi več ponovili Katastrofalen padec cen žitaricam in bančna kriza v sosednjih državah. vse to ie uplivalo na takratni položaj. v kateresa ie zašlo naše denarništvo Pa ti-di ve<= naš kreditni sistem ie :mel nedostatke Navzlic temu ie naš^ denarništvo na spl šno vzeto dobro v/držalo in so naše vodilne kreditne ustanove, ki so morale za pr ori t'' za zašč'to. d°'oma že prišle izven /ašč:te brez v ak3 fr»*m*ne podpore od ir|ii ffns-ooda^irHm Ker n; prod-pisov o poslovaniu ie neso- b'd"a konkurenca in e^torra a^aT-viirj k: ima lahko usodne nosl"d:c<» za kritne "^n-ve pač pa tudi za ostalo gosoodar-=dvo Drueo vrvro?am'p n-vpiia^e PIcM^KH« tno—> v katprpm ie rv-pnp5šn;p 5t""viin na*ih d«narn;b zavodov Sma^r^ni d"> rp-š^vmie ^bP^ -rolif^Tro tako toTin-"!^« lr^Vrvr- todi ra7i,,sr v katerih ie n^Sp dTiarn'?tvo ^t-rokovno manip članov p->,"Tet"V'>''',e"'a ^dbora 7a bankarstvo mi da;p no^o^o dq bo mn^n-P ki ta ^b-v erjp^o foVi Iro* O"*- Po t»'VApi min'ctr-i dr A"J»-o ip konferenca prešla na dnevni red ---• - - -■ ^ 1 *^ u 1 ■ --■ ^ (' \-.iio na . .»i i v.n Vsedržavna konferenca s predstavniki zbornic o kontroli zunanje trgovine i je bila v prostorih direkcije za . sporazum ie treba odstraniti. Mii Včeraj je bila v prostorih direkcije za zunanjo trgovino prva konferenca sveta za zunanjo trgovino z zastopniki gospodarskih zbornic in organizacij iz vse države. Konferenci je predsedoval pomočnik ministra za trgovino in industrijo dr. Sava Obradovič. otvoril pa jo je trgovinski minister dr. Andres. Navzočni so bili tudi zastopnik predsednika vlade načelnik Gi-nič ter zastopnik ministra za oskrbo in prehrano dr. Djesič. V svojem otvoritvenem govoru je trgovinski minister pouda-rii pomen, ki ga kr. vlada pripisuje sodelovanju z gospodarstveniki. V vrsti ukrepov, ki jih je vlada izdala za prilagoditev naše gospodarske delavnosti izrednim gospodarskim razmeram, je tudi uredba o kontroli zunanje trgovine. Bilo je potrebno, da se sedaj, ko je izbruhnila vojna v Evropi, naša zunanja trgovina načrtno uravna in nadzoruje, da bi se gospodarske motnje, ki jih je prinesla zapora, ublažile in da bi se zaradi zmanjšane možnosti trgovine omejila uporaba. Potreba načrtnega dela za splošno korist se je z izbruhom vojne še povečala in je pospešila sklep o načrtni uravnavi trgovinske izmenjave z inozemstvom. To pa ne pomeni izločitev zasebne pobude niti etatizacije zunanje trgovine Če mora država posredovati, da se uvede disciplina v zunanji trgovini, to ne pomeni, da mora država voditi trgovino. Minister je poudaril, da si ne dela nobenih utvar o sposobnosti države pri upravljanju gospodarskih podjetij, zato je treba dati zasebni pobudi tisto delovno področje, na katerem bo pokazala boljše uspehe kakor pa javna roka. Te misli so vodile trgovinskega ministra, ko je izdal uredbo o kontroli zunanje trgovine in določil direkciji za zunanjo trgovino vlogo regulatorja, gospodarskim podjetjem in organizacijam pa pustil opravljanje poslov v danem okviru. S to uredbo in v sporazumu z banom banovine Hrvatske je predpisal ustanovitev zajednic, ki naj bi pred državo zastopale interese do-tičnih strok in opravljale razdelitev kontingentov na posamezne interesente Tam kjer obstoja potreba prodaje izvoznega blaga iz ene roke so bile izdane uredbe o poslovnih centralah. Odlok o uvozniških zajednicah je izzval razne kritike. Očitajo zlasti, da ta odlok komplicira obstoječo gospodarsko organizacijo in ustanavlja brez prave potrebe nova strokovna združenja z obveznostmi in bremeni, ki niso v nobenem razmerju s koristmi, katere te zajednice lahko nudijo. Trgovinskemu ministru se zdi, da ti očitki izhajajo iz nekega nesporazuma o pravnem pomenu odloka o zajednicah. Ta ne- Likvidacija fonda, ki je nastal Iz kaldrnunskega fonda V torkovi številki smo v članku pod naslovom »Dve fonda« v zvezi s kritiko sistema centralnih fondov izrazili mnenje, da prihajajo v zadnjem času v beograjskih ministrstvih zopet do besede zagovorniki sistema fondov, v nasprotju s plošno sodbo, da je bila s sklenitvijo s Hrvati likvidirana doba centralnih fondov. Navedli smo novo naredbo o zavarovanju državnega prometnega osebja, ki je skrajno centralistična zlasti v pog-ledu centralnega bolniškega fenda nadalje ustanovitev fonda za melioracijska dela zaradfi pospeševanja domače proizvodnje riža in končno nova navodila o razpolaganju z gotovino »posebnega računa za gradnjo in nakup objektov« po sklepu ministrskega sveta št. 461/39. Ta »posebni račun« predstavlja fond, ki je nastal iz kalderminskega fonda na ta način, da se 25% skupnih kalderminskih dohodkov izloči za ta posebni račun, in sicer predvsem na škodo dohodkov občin iz kalderminskega fonda. Iz okolnosti, da so bila sedaj izdana nova navodila za razpolaganje z gotovino tega »posebnega računa« smo sklepali, da ta »posebni račun« ne bo likvidiran. Sedaj pa smo prejeli od finančnega ministrstva pojasnilo, ki ga rade volje objavljamo, ker Je it nJega razvidno, da so bila ta navodila izdana le zaradi po- cem in pekom. Za nadalje pa veljajo za obnavljanje zalog naslednja navodila: 15 Trgovine in pekarne bodo prejele v bodoče le toliko moke, kolikor bodo občini predložile odrezkov od nakaznic za moko in kruh. Prav tako pa bodo prejele občine le ono količino moke, kolikor bodo predložile Prevodu odrezkov nakaznic za moko in kruh. 2) Trgovine in pekarne zbirajo odrezke in bone za oddano moko in kruh. Te odrezke je treba sortirati po količinah, ki jih odrezki predstavljajo. Odrezki za 1 kg moke naj se zavijejo v ovoje (kakor denar), manjši odrezki naj se lepijo na pole ali nabirajo na niti. Skrbeti je, da bodo odrezki zbrani v zavoje, nalepljeni ali nabrani na niti tako, da bo vsaka enota predstavljala 10 kg moke. To je potrebno zaradi pregleda in hitrega poslovanja Vsaka enota odrezkov, ki predstavlja 10 kg moke, mora imeti pritrjen listek s štam-piljko trgovca in označbo števila odrezkov in težo moke. ki jo odrezki predstavljajo 3) Trgovci in peki predlože občini odrezke s posebno vlogo, v kateri mora biti navedeno število odrezkov in količina moke ki 1o odrezki predstavljajo 4) Trgovci in Dekf jamčijo za to. da so odrezki oravilno sešteti in navedbe v vlogi pravilne. V vsakem primeru zlorabe bo Prevod dotičnemu trgovcu ali peku ustavil nadalino dobavo moke. 5) Vsakega prvega in Detna^stega v mescu sporoči vsak občinski preskrbovaini odbor Prevodu s posebno vlogo, koliko je preiel od trgovcev ln pekov vrnienih odrezkov Istočasno na te odrezke pošlje Prevodu. Prvo pošiljko odrezkov naj občine pošljejo Prevodu 15 februarja Istočasno naj vrnejo tudi vse neizdane nakaznice 6) Konrumenti dobe nove nakaznice proti predložitvi glave od stare nakaznice Oni. ki imaio pravico do nekaznic pa jih iz kateregakoli vzroka še niso preieli. dobe nakaznice ori občinskem preskrboval-nem uradu. Občinski preskrbovaini uradi zbirajo glave nakaznic in iih pošljejo Prevodu do vsakega 15. v prihodnjem mescu. . sporazum je treba odstraniti. Minister ie poudaril, da se po duhu in črki uredbe take zajednice lahko ustanavljajo, ne pa da bi se morale ustanavljati. Ustanavljale se bodo samo za posamezne važnejše stroke, v kolikor bi se pokazala potreba. Na drugi strani pa ni ovire, da se ne bi predvidene zajednice uvoznikov naslonile na že obstoječe strokovne organizacije gospodarstvenikov, ali na tiste, ki bi se šele j ustanovile. Ni namen, da bi se za vsako ceno ustanovile nove organizacije, pač pa da se zasebna pobuda koordinira in vplete v splošni sistem nadzorstva nad izvozom in uvozom, zaradi racionalnega izkoriščanja možnosti, ki nam jih nudi zunanja trgovina. V preteklih 7 mescih, odkar je vojni požar zajel največji del evropske celine, so razmere na vsem svetu postale Izredno težavne in zamotane. Do temelja so spremenjeni pogoji proizvodnje. Tudi nas je zajel splošni val, kajti posledice vojne niso prizanesle naši državi. Zapora nam je zadala hud udarec in pomanjkanje surovin grozi povzročiti ne samo zmanjšanje naše proizvodnje in povečanje brezposelnosti, temveč tudi motnje v sistemu oskrbe in cen. Povečano popraševanje po blagu zaradi izvajanja javnih del, zaradi povečanih potreb državne obrambe, kakor tudi zaradi psihoze pri preskrbi — vse to je dovedlo do nadaljnih motenj na tržišču, ki jih ve-rižniki izkoriščajo in navijajo cene. Skupnost vseh teh okoliščin, zahteva bolj kakor kdaj prej gospodarske reforme ter krepkejši poseg države v razna področja Ob zaključku je trgovinski minister dejal, da bodo imele gospodarske organizacije na tej konferenci priložnost povedati svoja naziranja želje in potrebe v zvezi s kontrolo zunanje trgovine. Zato niso bili izdani nadaljnji ukrepi glede kontrole niti glede ustanavljanja uvozniških in izvozni-ških organizacij, predno se ne zašlišijo prizadete gospodarske organizacije. Dal je zagotovilo, da izražena mnenja ne bodo ostala brez odmeva in da pri izdajanju ukrepov nobena utemeljena pripomba ne bo prezrta. Konferenca je prešla nato na dnevni red ter je začela podrobno razpravo o vprašanjih dnevnega reda. Predstavniki gospodarskih zbornic so imeli sinoči predkonfe-renco na kateri so zavzeli enotno stališče. V poteku konference je nato govoril dr. Cekuš predsednik zagrebške Industrijske zbornice v imenu vseh hrvatskih zbornic, generalni tajnik Zbornice za TI v Ljubljani g. Ivan Mohorič pa v imenu vseh 9 trgovinskih zbornic v državi. stopne likvidacije gotovine, ki je na tem »posebnem računu«. Po prihodu dr. šuteja za finančnega ministra je ministrski svet na zahtevo prizadetih občin s sklepom št. 1419 od 31. oktobra 1939 razveljavil sklep ministrskega sveta št. 441 od 4. maja 1939. s katerim je bil ustanovljen omenjeni posebni račun. Sedaj bo na podlagi tega novega sklepa ministrskega sveta Izvedena likvidacija »p°-sebnega računa« za gradnjo in nakup objektiv,« v katerega se je stekalo 25®/« vseh dohodkov od kaldermine. Ker je po razveljavljenju sklepa ministrskega sveta od 4. maja 1939 ta »posebni račun« razpolagal z gotovino, je finančni minister dr. šutej na poclagi pooblastilnega sklepa ministrskega sveta od 31. oktobra 1939 izdal omenjena navodila o razpolaganju z gotovino tega posebnega računa. Iz tega je razvidno, da se s temi navodili uvaja le postopno likvidacijo gotovine »posebnega računa«. Go««to den fi^n d^m a^r^rne "150 — 32 C81 50 — 81 75) 6% šn^k" ""> — 81 25 '811 7°invest mi den H m 50* T\ Rlair mo50 den.. 8% Blair 1°8 d~n.. P'B 207 den Blapov**? tržišča ŽITO -J- Novosad^k«* blagovna borra (7 t. m.) Tendenca oesP' e*nenier>a Ovev ba'ki. sremsk' in 405 41 o le^m- n; baški in sremski 530 — 5*0 Koruza: času orimprno suha 7 v'a<*p f ank' "a-son ali šleo 216 '73 vsak ods*nt<»v mani vlage se eena poviša 1 dmi sušena koruza s 14° < v'a"e 25n din Moka 'frankr va<"on ali šleo v d"navsk- oa—,o-vinii pšenična »Ogg« in »Op. 723 70% preseiana ošenična moka 358 85n'r enotna Pšenična mrka 382 25 nepre^eia^a pšenična moka 351 orese-ana ko- z^a moka ali koruzni 7drob z n-jveč '4°'r > 1a-ge 321 oreseiana korum^ moka i? času onmerno suhe koruze 250 nepr°s° ana 230 Otrobi (franko vpgon ali šl-^p dunajska banovina) ošenični 200 Koruzni s kalmi 150 bre? Valj 70 Fižol: baški 'n sremski 615 — 620. Naše «!ed*Pšče DRAMA Sobota 8.: Razvalina življenja Izven Znižane cene od 20 din navzdol Pros ava 701etnice pisatelja Fr. Ks. Finžgarja. Nedelja. 9. ob 15.: Cigani. Izven. Znižane cene od 20 cin navzdol. Ob 20.: Šesto nadstropje Izven DRAMA F. S. Finžgar, čigar dramatika slika življenje našega kmečkega ljudstva je zastopan letos z dramo »Razvalina življenju«. Igrali bodo Cesar, Mira Danilcva, Gabrijel-čičeva. Sever, Presetnik, Kaukler in Ra-karjeva. Režiser Milan SkibinHek. S to predstavo bo proslavila drama, 70ielnico pisatelja, Finžgarja. Nedelja v drami. Trije dramski komiltV Daneš, Cesar in Lipah, ter p:pularna ku-pletista Jožek in Ježek ustvarjajo v Milčin-skega igra »Cigani« vedro razpoloženje. Kdor si želi zabave in o diha, naj ne zamudi te predstave, ki bo v nedeljo popoldne pri znižanih cenah. — Zvečer bo prva predstava izven abonmaja Gehrijeve igre »šesto nadstropje«, v kateri bosta igrala glavni vlogi Simčičeva in Jan kot Edvviga in Jon-val. OPERA Sobota 8.: Traviata. Izven Gostovanje bolgarske sopranistinje Vanje Leventove. Nedelja 9. ob 15.: Frasquita. Izven Gostovanje beograjske sopranistinje Zlate Gjungjenčeve. Ob 20.: Pri belem konjičku. Izven. Znižane cene od 30 navzdol »Traviata« z Vanjo Leventovo je prvovrsten gledališki dogodek, dobrodošel vsem ljubiteljem kulturnega petja. Očarljiva sve-žost pevkinega glasu tehnične finese italijanske šole in lepa odrska pojava, jamčijo za užitka poln večer. Tenorsko partijo Alfreda bo podal Franci, očeta Germonta pa Janko, ki ga bo pel tudi tokrat namesto nenadno obolelega Dolničarja. Nefieija. v operi. Popoldne bodo uprizorili izvrstno Leharjevo opereto »FraSquita« z Zlato Gjungjenčevo in Franclom v glavnih partijah. — Zvečer bodo ponovno uprizorili priljubljeno revialno opereto »Pri belem konjičku« s Poličevo v glavni in M. Sanci-nom v glavni moški partiji ter Zupanom kot nepezabni Ribničanom Kotenino. V tej letošnji uprizoritvi bo posebno zanimiv tudi nastop novega Inkognita, ki bo prinesel presenečenje. Zasedba je v glavnem ista ko v prejšnjih sezonah. Dirigent V. šušteršič, koreegraf in režiser inž. Golo vin. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Sobota. 8.: Visoka pesem. Slavnostna predstava na obletnico smrti dr. Franceta Prešerna. Krstna predstava. Nedelja, 9.: Visoka pesem- MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota, 8.: Sumljiva oseba. Red A. Nedelja, 9. ob 15.: Cigan baron Znižane cene. Ob 20.: Dva tucata rdečih rež. Prvič. Kinematografi Bled. Zvočni kino predvaja danes in jutri veliki revijalni film »Karneval na ledu« in običajne predigre. Sle i »Veliki valček«. Sevnica. Zvočni kmo predvaja danes in jutri ekzctično-mo emi film »Princesa Tam Tam«. Josephina Baker, Viviane Romance. (—) Jesenice. Zvočni kino Ra:'io predvaja v soboto in nedeljo ob 20. (v nedeljo tudi ob 15.) velefilm »Otrok ljubezni« s Hildo Krahl v gl. vlegi. Med dodatki domač kulturni film in zvočni tednik. — Sledi velefilm »Bar pri Rdečem mlinu«. (—) PTUJ. Zvočni kino bo predvajal drevi ob 20. in jutri ob pol 19. in pol 21. uri razkošen nemški film, poln melodij in plesov z naslovom: »Temu ie Napoleon kriv«. Za dodatek zvočni tednik. RIBNICA. Sokoiski zvočni kino bo predvajal drevi in 1utri popolne in zvečer film »KrPUevič ln prosjak«. Za dodatek Pokov zvočni tednik. Priprave za končni spopad Zaščitna akcija za nemške gozdove — Vodovodne cevi, ki avtoma* tično zapirajo odprtine Ne samo v vojaškem, temveč tudi v mnogih drugih oogiedih so se Nemci ka' ooč 3t-je. so se vpraševali, da-li im^ Nemčija namen uničiti svoj? lastne gozdove N so pa opazili da so že nekoliko tednov pej zrpčm* krdela letala nad istim go d:vi in spuščala nanie velikanske oblake neke kemične snovi. Takrat so uporabili letala tioa Fie~eler-St oreh ki imaio to sposobnost, da svoj j brzmo lahko zelo zmanišrio Njihovi poleti so se izvršil: v znamenju zarimive zaščitne akciie ?a nemške gozdove. Ko so An^eži v čedalje več:cm š'evi'u odm tavali svoje proslnV 7a"ig-lne pVšči^e nai nemšk;m pVe-eljem. ki so v suhem vremenu povzročile marsikalcšen požar je maršal Goering odredil to zaščitno akcijo. S o ie za uporabo neke kemične solne razstopine. ki varuje, kakor navaja tvrdka izdalovateljica. drevesa ored požarno nevarnostjo in pred živalskimi škodljivci. Kakor poročajo, bodo v naslednjih tednih velike gozdne komp'ekse s pomočjo letal zameglili s+osnovio +o'a"-na na hoče svoi pripomoček še tako izpopolniti. da bo uporaben tudi za zaščito lesenih hiš. Pred nekoliko tedni ie angleška bo~ba v Berlinu razdejala na noki cesti v do- vodno napeljavo. Škoda ni bi1 a po ebno velika toda cesta ie ostala dali časa b ez vode Da b: se za bo'oče takšne n^or iet-nosti onemogočile i7delujejo vo^ovod^e cevi sedai iz neke oos bne masa. ki so io uporabljali prvotno kot zaščito proti rji in vremenskim neprilikam. za zunanjo iz- olacijo cevi in podobne namene sedaj pa za izdelavo cevi. ki se ne lomijo To m s> pridobivajo iz katrana in io meš"1"> s finim peskom in mikroazb^stom Mra' in vročina vplivata nanjo. Ce se vodovodna napeljava po bombi ali drugem vzreku preluknja, tedai zapre navedena masa s svojo raztezljivostjo in odpornostjo avtomatično vsako odprtino. Pes je rešil družino Strupeni plina v zakurjeni izbi Zadnji dnevi letoSnje zime nudijo zdaj ugodno priložnost za drsanje V Liiibbenu v Nemčiji je neki kmet, preden je segel z družino spat, zakuril v peči in jo zaprl. Sredi noči ga je zbudilo neprestano cviljenje in lajanje pred vrati spalnice, kjer je ležal njegov pes ovčar. Obenem je občutil težko omamljenost, ki jo je mogel premagati šele tedaj, ko se je zavedel, da izvira od plinov v peči- ----— — ,, — ■ ——i m 11 ———————» Nove jeklene čelade za angleške vojake Po švedskih poročilih iz Londona bo vodstvo briteke vojske v kratkem uvedlo novo obliko jeklenih čelad ker se ie že med boii v Franciji in pri let^lsk h napadih izkazalo, da sedania angleška voiaška čelada ne ustreza zahtevam moderne volne Posebno malo ie ščitila tilnik N^'a čelada bo razne nedostatke odpravka in bo po vsie nriliki precej podobna nemški vojaški čeladi. V*1®-. da se razteza italijanska kolonila Libija od Soluma pri egiptski meji do Velike Sir-te da je površina te dežele z zalefjem vred približno tolikšna kakor ozemlje evropske Francije; da uspevajo na ozemlju južno od črte Bengazi—Bomba redki gozdovi in nizko grmičje z brinjem, bori in oljkami; da živita na tem ozemlju ljudstvi Arabcev in Berbercv, ki se preživljajo s poljedelstvom in živinorejo; da. napaja okoli Derne potok istega imena, ki posoešuje rast in povzroča, da uspevajo tod okoli celo banane, katerih ne najdeš nikjer drugje v Libiji da ie angleški krali povzdignil generala Ironsidea v baronski stan: da je danska vlada te dni ukinila prepoved prodaje drv za gorivo; da je Rusija tretji največji produoent bombaža na svetu: da gradijo v finskem me"tu Rovanien-niju radijsko p-staio ogromne kap-ci e e; da so Pri Saratovu ob Volgi odkrili veliko ležišče nafte: da sta finski pristanišči Helsinki in Kot-ka pripolr-oma zamrznjeni; da služi v vrstah angleške vojske že danes 7 do 8.000 Američa ov; da se danska vlada bavi z načrtom za obnovitev danske r;b;ške fotilje: da ie vodstvo an~le"ke agencije Re t~r prevzel Samuel Sto-ey: da so v Leningradu otverili muzei sovjetske vo^ne mornarice: da ie vrhovni oovelimV nemšV=> roMciie Himmler ob svojem obisku na Norve^-em izjavil, da se bn po sedanji vojni ;ač jla »velika germanska doba« ... Planil je s postelje, se opotekel k oknu in ga cdprl, potem je z naporom vseh sil prenesel ženo in svojega sina lz izbe, ki je bdla napolnjena s plini. Bila sta že nezavestna a je uspelo rešiti ju. Pravi rešitelj pa je bil pes. ki je s svojimi ostrimi čuti pred vrati začutil smrtne pline in tako dolgo lajal, dokler se ni kmet prebudil. Poslanik Zedinjenih držav v Londonu Italijanski tanki v Eritreji Operacije v stepnem ozemlju John W i n a n t ni novinec v Evropi. Pred sedanjo vojno je bil ravnatelj Mednarodnega urada za delo v ženevi ANEKDOTA Angleško srooanja zbornica pričenja svoie seje z molitvijo, ki ji smejo p.-is sivo-vati samo člani parlsmsnta. Ko o a ie bil predsednik burške republike Kru Ter ni obisku v Londonu, so sa pripustili tudi k temu prizoru. Ko se ie stari gosp-d vrnil v J "žno Afriko. ie moral svojim otrokom in vn.k m poročati tudi o tem. »Kai oa mol'io v tei hiši?« je vprašala majhno vnuč:ca. »Speaker spodnje zboni^e s; o~'eda njene člane, otrok moj.« ie od ovor;! Krii-ger suho »In ko ie to storil, p. osi Bo.*a milosti za Anglijo«. VSAK DAN ENA »Gospod čevljarski moj:tor te-le ga-maše sem dobil v dar zdai 03 Drobim da mi nanje prišijete še pjcIp' t1 .« (»lidans Te?n«> Bengazi v Libiji je dru^o največje mesto Cirenaike ter ima 4* tisoč prebivalcev Arabski sejem v Bengaziju Najzapadnejši večji kraj Cirenajke je Agedabia s 6000 prebivalci. Tu so številne razvaline iz rimske in bizantinske dobe. Od Agedabie je po Litoreani. 1822 km eolgi cesti. ki gre ob obali vse Libije, še 165 km cio prestolnice province, do Bengazija. Bengazi je mesto s 46.000 prebivalci. Med njimi je 16.000 Italijanov. Tu jc dmgo največje mesto Italijanske Libije. Ustanovili so ga že v 5. stoletju pred našim štetjem. Leži na zemeljskem pomolu in ga slano jezero loči od kepnine. Iz starega m novega pristanišča so šle pred vojno ladijske proge v Neapelj, Sirakuzo, Tripolis in v Egipt- V gospodarskem oziru pa ima mesto vendarle bolj skromno ulogo. Bengazi je tudi oporišče za letala in železniška postaja. Od nje gre ena železniška proga do 57 km oddaljenega Soluha. dru- j ga pa do 108 km odcaljene Barke. To sta edini železniški progi v vzhodnem delu Libije. Barko ali Barce. do katere je mogoče J priti tudi po obalni cesti, so ustanovili isto tako že v zgodnjem starem veku in ima polno sledov iz tedanjega časa. Med njenimi 3000 prebivalci je bilo kakšnih 1000 Italijanov. Kraj je važno cestno križšče. Med ostalimi kraji, ki jih imenujejo vojna poročila v zadnjem času, je omeniti Ci-reno. ki leži še dalje na vzhodu, nekaj oddaljena od obalne ceste in v višini 621 m. V starem veku je bila Cirena aii Kirena glavno mesto kolonije Kirenajke in cvetoč trgovski kraj, ki je gojil umetnost in znanost. Ob izbruhu vojne je Cirena štela komaj 500 prebivalcev, ki so se bavili večinoma s poljedelstvom in noma sko živinorejo. Od Cirene vodi 18 km dolga avtomobilska cesta do Apolonije, ki je bila v starem veku cirensko pristanišče. Okolica Ap:lo-nije je zelo rodovitna in ima dovolj vode, tako da je mogla preživljati prebivalstvo 2300 duš Poleg poljedelstva in živinoreje so se ti ljudje bavili tudi z ribarstvom in malo trgovino. Luka sama pa ni imela nobenega pomena več. Ameriške gsspsdarske ter industrijske E oprave Proizvodnja jekla, železa in električnega materiala večja nego kdaj prej Agencija TASS poroča, da se vojne pri. prave v Zedinjenih državah še nadalje kažejo v gospodarskem področju, z'asti v področju težke industrije. Po raznih cenitvah je proizvodnja železa, jekla in električnega materiala večja nego kdaj prej Tudi gradnja ladij ni bila od konca prve svetovne vojne nikoli tako živahna kakor danes. Ladjedelnice izkazujejo rekordne številke v primeri z zadnjimi desetimi leti. Navzlic temu je neke kroge strah to«n u^od- nega položaja. Poročilo National City Bank of Ne\v York n. pr. pozdravlja konjunkturo, a opozarja tudi na njene neugodne posledice. Odločilni krogi izjavljajo, da bo uresničenje oboroževalnega programa znatno zvišalo življenjski standard ameriškega prebivalstva. Postani in ostani član *'<"«fMifi0ue družbel An^lcčki o klopni oddelek na terenu v Vzhodni Afriki Ivan Tnrgenjev: Zgodba poročnika Jergunova »Kako to?« »Cisto preprosto. Potrebujem jo za ma-škarado. Potrebujem jo, pa konec besedi!« »Samo... kdo je bil tisti, ki je prinesel erulo?« Emilija nI odgovorila marveč je našobila ustnice in šla za gospo Friče iz sobe. Po desetih minutah se je vrnila brez tetke. Ko je Kuzma Vasiljevič skušal vnovič iz-praševati, ga je mirno gledala in rekla, da se mora kavalir sramovati tolikšne radovednosti (pri teh besedah je nekoliko spremenila obraz; kakor da je potemnel). Prosila je, naj ji iz kart prerokuje srečo — stare karte je vzela lz predala starinske igralske mizice. Kuzma Vasiljevič je smejč se vzel karte ln že so vse nebodre misli izginile iz njegove glave. Toda vse črne misli so se ta večer še enkrat vrnile. Kuzma Vasiljevič je že stopil skozi vratca na cesto, poslovil se je že od Emilije in je poslednjič vzkliknil: »Adieu, Zuckerpiippchen!« Tedajci je nenadno prihitel mimo njega srednje velik moški. Za trenutek se je obrnil z obrazom proti Kuzmi Vasiljeviču. Mesec je sijal. Kuzma Visiljevič je ugledal suhljat cigan- ski obraz z gostimi črnimi obrvmi ln prav takimi brki, črne oči in kljukast nos. Moški je brž izginil za oglom. Kuzmi Vasiljeviču je bilo, ko da ga je spoznal, seveda ne obraza, tega še nikoli ni videl, pač na tisti njegov rokav: v mesečini so se razločno svetlikali trije srebrni gumbi. V prsih previdnega poročnika so se zganili hudi pomisleki. Ko je prišel domov, ni kadil iz velike pipe. kakor po navadi. V ostalem se je po njegovem nepričakovanem znanju z ljubeznivo Emilijo in po prijet nih urah, ki jih je preživel pri njej, venomer le še stopnjevalo njegovo razburjeno čustvovanje. 10 Naj so se v Kuzmi Vasiljeviču vzbujale kakršnekoli bojazni, vselej so se brž razpršile brez sledu. Kar navadil se je obiskovati obe dami iz Rige. Poročnik Jergunov se je naglo vžgal in se je Emiliji bolj in bolj približeval Izpočetka se je sicer sramoval tega poznanstva in je skrival svoje obiske, toda kmalu ga je minila sramežljivost in je ni več skrival. Vse skupaj se je prirodno končalo tako, da se je pri novi znanki mudil mnogo rajši kakor pri komui Koli drugem, da sploh ne govorimo o njegovih štirih stenah. Madam Friče mu a; oila več zoprna, čeprav je bila z njim še vedno tako neprijazna in osorna kakor izpočetka. Manj premožni ljudje, kakršna je bila gospa Friče, pač cenijo goste najboij po darežljivosti. Kuzma Vasiljevič pa je bil skop in je prinašal samo rozine, grške orehe in pecivo. . . Enkrat samkrat se je, kakor je sam rad rekel, »ruinirai«: takrai je prinesel Emiliji lahno rožnato ovratno ruto iz prave francoske svile; ampak še tisti dan je Emilija z gorečo svečo vžgala luknjo skozi darilce Hudo jo je ozmerjal; tedaj pa je privezala ovratno ruto mački na rep. Kuzma se je zavoljo tega jezil, ona pa se mu je smejala v obraz. Kuzma Vasiljevič si je moral konenoveljavno priznati, da ga obe dami ne samo ne vpo-števata, marveč da mu tudi nikakor ne zaupata: nikoli ga nista kar tako pustili v hišo in je moral pogostokrat dolgo ča kati. Da primerilo se je, da sta ga kdaj kar brez vzroka poslali domov, ali pa sta kramljali vpričo njega po nemško, da bi varovali pred njim kakšno skrivnost. Emilija mu ni hotela nikoli povedati, kaj počenja in kako živi. Na vsa njegova vprašanja je lahkotno odgovarjala, kakor da ni prav razumela njegovih besed. Poglavitna reč pa je bila ta. da je imela hiša gospe Friče, ki je bila samo z ulice videti kakor koliba, več sob Bila je v resnici prav prostorna, toda Kuzmi Jergunovu so bile vse estale sebe zaklenjene Kljub vsemu temu pa Kuzma Vasiljevič ni nehal obiskovati hiše, — nasprotno, obiski so bili vedno pogostejši. Bodi kakor že: ljudje, ki jih je tu srečaval, so bili vendarle živi. Poleg tega je zlasti gčdilo njegovi baha-vosti. da ga je Emilija še nadalje Imenovala Florestana, da ga je imela za nenavadno lepega moškega in da mu je pogosto zatrjevala, da so njegove oči podobne očem rajske ptice . . . 11. Ko je bilo poletje na višku, je stopal Kuzma Vasiljevič nekoč opoldne proti vratcem hišice, ki mu je bila tako dobro znana. Vse dopoldne je bil na žgočem soncu. jeziti se je moral s podjetniki in delavci. zato ni čudno, če je bil močno zbit in iztrpljen. Potrkal je in pustili so ga notri Truden je šel v tako Imenovani salon in se je takoj vlegel na dlvan. Emilija je prišla in mu je z ruto brisala potno čelo. »Kako truden je moj mali! Kako mu je vroče!« je rekla sočutno. »Moj Bog, odpni si vendar ovratnik. O Gospod! Kako mu nabija srce.« »čisto izčrpan sem. ljubica,« je potožil Kuzma Vasiljevič že od jutra sem na nogah. potem pa ves čas na sončni pripeki Grozno' Hotel sem prav za prav domov. Toda tam me gotovo že spet čakajo ti prek' M zmaji, podjetniki! Prt vas pa je tal-o prijetno hladno: samo malce bi rad -"•"remal.« •»Zakaj pa ne! Le zaspi, golobček moj. Nihče te ne bo motil. . .« »Malo sram me je. . .« »Kaj še! čemu sram? Le zaspi, jaz ti bom . . . jaz ti bom, kako že pravite pri vas?. . . uspavanko ti zapojem. Zaspi, otroček moj, zaspi!« je zapela. »Ali bi mogel prej dobiti še požirek vode?. . .« »Na, kozarec vode, sveža je kakor kristal. Čakaj, vzglavnik ti dam pod glavo... Tole pa je zavoljo muh.« Pokrila mu je obraz s tančico. »Hvala, srček moj . . . rad bi samo. . . malce zadremal...« Kuzma Vasiljevič je zaprl oči in takoj zaspal. »Zaspi, otrečiček moj, zaspi!« je tiho pela Emilija in se pozabavala. Pri tem se je morala smehljati zavoljo pesmi in zaradi svojih kretenj. Mislila si je: kolikšnega otroka imam tu, dečka! 12. Po poldrugi uri se je poročnik zbudil. Se v polsnu se mu je zdelo, da ga nekdo prijema, da se nekdo sklanja čezenj in diha v njegovi bližini, šinil je pokonci in potegnil tančico s sebe. Tik ob njegovem pokojišču je klečala Emilija. Izraz njenega obraza mu je bil nenavadno čuden. Takoj je odskočila in zbežala k oknu, pri čemer je nekaj skrila v svoj žep. Kuzma Vasiljevič se je pretegnll. »Menda sem globoko spal!« je zazehal. »Ah, pridi vendar sem, moja sladka gospodična!« Emilija se mu je približala. Naglo se je dvignil, segel v njen žep ln potegnil iz nJega škarjice. Pred spopadom dveh mogočnih blokov Mednarodni položaj v Švicarski luči — Pred velikimi odločitvami spomladi — Posredni in neposredni zapleti v sedanjo vojno »Journal de Geneve« obravnava v svojem uvodniku sedanji položaj, ko si stojita nasproti dva mogočna bloka ter ugotavlja bistveno razliko med stanjem v začetku sedanje vojne ter med stanjem, ki se ie ustvarilo po porazu Francije in po zasedbi važnih oporišč za vdor v Anglijo. V začetku vojne, pravi uvodnik, so šefi držav upravi j;iili z velikimi oborožen i mi mm žicami. ki so jih In h k <> povijali izven svojih meja. S sprotnimi političnimi in diplomatskimi manevri so obdržali v svojih rokah oblast nad dogodki. Zato ni prišlo do nikakega spopada, ko sta Nemčija in Rusija,, vraka od druge strani, šli proti Poljski ter sta se njuni vojski srečali sredi tujega 00 drug;h a?čitni šoli je priključena *udi stalna zaoitna razstava in zaščitni muzej. Nato je sporočili da bc jutri, na obletnico Prešernove smrti izročil d;rv'r>me :n nagrade nas'edniim slovenskim književni kom, ki so i-Tn po sog^nem »Venu razso di?Č3 bile ptdeli<*ne mastne literarne na grade- Severinu Ša^m za »S'an fu šu Kozaku za »Ma«ke« Pr^b^-emn V o-ranču za »D.berdob« Mrku Krcnicu 'i »Povest o dobrih ljudeh« in Janezu Ja'enu za »Previse« 70-letnica pf-^pfef*a F. S. Fisiž^aiia V proslavo 70-letmce pisatelja F S F;n žgarja je imel g dr Adlešič daljni govor, v katerem je ana'rati ve k il ► -h nam.' • -'-čenev če 'e to 'zaforim1™ nično n se r.-i razpis >7» rši potem s<' vtr-nia * ■-kromn-m prr.-v z"rmm !><;v:Vo;n »a dva meseci. ?ur>an mu ie kI-tp-! da >e /e pripravlja ta :v -r s ni 11 se br v mareu o j tem sk'ena'c na b; pri"'' n-• r :n razn«su ; do povi"k"v > I 3nrr'oTi •? nr -A i Dermastiia i" dc.la1 -1» se Sr» ,!.-'"!n t;* n-»-j uredilo s'i'žb 'n > rp/mcif ko se b- k •n-s čno izvr i'a pm^mati/aciia n si- tr-n 7t>cia . loi f'nan"-n • • lb- ra -nreiet V nadaMni^m ie mnn' wt (»dob-iI ne- no-no prod -Nastop lahko ta-ko jna ogl. cdd. Jutra. 2647-2 Za vajenko brivsko-frizersko gre IS-letna, pridna. poštena deklica, ki Je že nekoliko delala v mo:;kt stroki. Naslov v vseh posl. Jutra 2533-44 Veliko, pritlično , stanovanje, v stari hi51. ! Iščemo za mimo obrt. takojšnje ponudbe poslati ood šifro »Točni p'ač-nlk 16«. 2624-21a Ključavničarski vajenec fie cako.i sprejme, Maribor. Slovenska uiica 20. 2649-44 Prodam Prvorazredne korenjake Ripana-Portalis ln Gothe 9 po 50 par nudi žlher Franjo, Zamušani, p. Sv. Marjeta. Moškanjct. 101-6 Zamanje ▼ butare vezano, več vagonov, proda Ncvobor, Tavčarjeva 13. 2634-6 Pohištvo Spalnico Sperano. fino lakirano, proda Krže. pohištvo Vrhnika. Ogleda se na zalogi v LJubljani, Prečna ul. 6. 2507-12 Ai)lo9nioto Diesel trt do pettonski, rabljen, v dobrem stanju, kupim. Ponudbe z navedbo prevožene kilonne traže. stanja gum ln najnižje cene na Willl Tschlnkel. Kočevska Reka . 2524 10 Kapital Posojilo eajpmo nasiir, lanom in varčevalcem Osodni oo goji. Vlose obrestujem* pr 5 odstotkov Vsi »ar če val« brezplačne zavarovani. Zadruea »Mo.i Dom« LJublJna Dvor žakova 8 Iščemr oover Tpflike 199-16 Hranilne vloge Ljubljanske kreditne banke, Prve hrv. štedlo-niče. Prekmurske banke, kupimo takoj po najboljši ceni. Bančno kom. zavod Maribor. 37-16 Enosobno stanovanje v bližini Marijinega trga išieta zakonca brez otrok za 1- marec. Naslov iz prijaznosti v trgovini Zakrajšek, Miklošičeva c. 34 . 2646-21a Dražbe Dražba lesa Začasna državna uprava razlaščenih gosdov v Ljubljani. Cesta 29. ok tobra št. 241. bo pro dajala ca Javni dražbi ane 25 februarja 1M1 z« 4300 plm bukoTe hlodovine na panju v območju svo Je šumske uprave v Kočevju. Pojasnila, pogoji in tiskovine so na razpolago pri gornji upravi v Ljub Ijani m šumski upravi razlaščenih gozdov v Kočevju. 2536 32 Sobe išče Opremljeno sobo lepo. vetlo eventuelne 6 souporabo kopalnice, tš-f mlad zakonski par Po nudbe pod »Cista« na osi. odd. Jutra 2543-238 Dopisi SI. Na svidenje ob 5. v ne del Jo. Pridi! 2638-24 Izgubljeno Na hrvatskem plesu v Kazini se je na*la be 'a !n čma damska ro kavica. Dobi se v oglas odd. Jutra v šelenbu^o vi ul. 2614-28 MODBOCE patentne posteljne mreže oudi solidno in po nizki ceni R. RADOVAN tapetnih Mestni trg iS. Grafolog F. T. KARMAH sprejema obiske v Ljubljani v hotelu »Soča« od 9.—12. in od 3.—7. ure. -"Ostane samo do 10 februarja Ročno torbico črno v me1 legitimacija in druge drobnarije sem izTubUa od trom^stja do Jurčičevega trga -t f Najditelja prosim. c,a torbico odda oglasne*« odd. Jutra proti nagradi Svilen telovnik modre barve, sem izgubil od por;te do ptivokv Polten najditelj se naproša naj ga odda proti nagradi v trafiki Zupančič, Dolenjska c. 54. 2654-28 AUČE novi modeu po aizKir cenah dobite pri E. Zakrajšek, tapetništvo Miklošičeva 34. Informacije Sestavljanje vlog in pisem v raznih Jezikih! Nasve ti, potoč tn usluge v najrazličnejših vpraša njih' Preskrba vsakovrst nih naslovov tn listin! Izvrševanje vseh poslov ln potov! Poslujemo so lldno in alskretno »Ser vis biro«, LJubljana. Sv Petra c. 27-1. Telef 21-09 2635 31 Od Va* je i visno da imat* obleko vedno kot novt sato Jo pustite redni