> Primorski Št. 96 (16.133) leto LIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1. maja 1945 v tičkami 'Slove-. pri1d<: *,o 7. - "’45 pa V r kjv vilka. A oortizcnski DNEVNIK < za- TRST-U GORICA - Drevo,cd 24 maggb 1 -Te' rK, i/533382 CH3AD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 PETEK, 24. APRILA 1998 Skupna pot treh dmv Sandor Tence Velike epohalne spremembe se merijo v dejanjih, a tudi v razpoloženju, odtenkih in niansah, ki jih spre-niljajo. Da se stvari pre-mikajo v pravo smer, zaznaš, ko izrednost postane normalnost in ko se vprašaš, zakaj je bilo freba na vse to čakati toliko časa. Zgodovina ima, posebno v naših krajih, očitno svoje zakonitosti in svoje ritme. Danes imamo v tem Prostoru prvo italijan-sko-slovensko-madžar-sk° vojaško brigado, ki je bila še pred par leti prava utopija, govori se P integraciji med tržaško in koprsko luko in o skupnih naložbah za evropske prevozne zve-Ze. Trilaterala, ki so jo °l> nastanku mnogi podcenjevali, nekateri pa tudi zaničevali, je danes lepa in perspektivna stvarnost, kot je jasno dokazal včerajšnji tr-2aski vrh predsednikov treh vlad. Nobenih triunfalizmov in odvečne retorike, a konkretni načrti v normalnih odnosih. Tako je bilo na zadržani ceremoniji na °srednjem mestnem tr-8n> na srečanju v vladni Palači in na kasnejši novinarski konferenci. Normalnega vzdušja ni z6iotil niti prihod novoizvoljenega predsednika ezulskih organiza-cij in niti italijanski novinar, ki je začudenega I rodija, ko je vse končale, vprašal, kaj misli o i°jbah in o razsodbi Vrhovnega sodišča. Normalnost, ki ne pomeni normalizacije, a le °draz, da se stvari re- snično spreminjajo. Prodi, Drnovšek in .Tn so znani kot rezer-Jnrani politiki, ki neradi esedicijo in ki navadno zelo merijo (in tehtajo) ?Sede. Tudi včeraj se jnso temu izneverili, za-0 je njihovo neprikrito zadoščenje nad uspehom srečanja še kako zgovor-, 0' Seveda njihove lepe esede in obveze bo tre-a soditi po konkretnih ejanjih, že to kar so po-edali pa vzbuja v člo-eku optimizem. $ v drugih okoliščinah 0 take in podobne pobu-e ljudje na tržaškem tr-®11 pričakali s protesti, Vlzgi in včasih tudi s Psovkami. Včeraj po-Poldne so državnike s APno pričakali šolarji, katerimi so se morali P^emierji obvezno foto-afirati, kar je ustvarilo zave le nekoliko zbega-1111 varnostnikom. TRST / USPEL POLITIČNI VRH PREDSEDNIKOV VLAD TRILATERALE Prodi, Drnovšek in Hom optimistično v nove čase Za vse tri države je peti evropski koridor strateškega pomena Poudarjena potreba po sodelovanju med Trstom in Koprom Vojaki treh držav skupaj v PuSji vasi VIDEM - V Pušji vasi se je včeraj slovesno zaključila vojaška štabna vaja »Trilog 98«, ki so se je udeležili častniki in podčastniki italijanske, slovenske in madžarske vojske, ki bodo tvorili jedro skupne večnarodne brigade, ustanovljene konec prejšnjega tedna v Vidmu s podpisom treh obrambnih ministrov. Godba alpinske brigade »Julia« je po vrsti odigrala slovensko, nadžarsko in italijansko himno, spustili so tri državne zastave, poveljnik brigade »Julia« general Marinelli pa je imel v angleščini zaključni pozdrav. Vaje Trilog 98 se je udeležilo nekaj nad 400 častnikov in vojakov treh TRST - Romano Prodi, Janez Drnovšek in Gyula Horn so podpisali spomenico, ki politično uokvirja trilateralo v spremenjenih geopolitičnih razmerah v tem delu Evrope. Rim v njej potrjuje podporo vključevanju Slovenije in Madžarske v Evropsko unijo, skupno z Madžarsko, ki je bila že sprejeta vanjo, pa se bo Italija prizadevala tudi za čimprejšnjo vključitev Slovenije v NATO. Premierji Italije, Slovenije in Madžarske podpirajo težnjo po stabilnosti in varnosti na Balkanu in se glede BIH zavzemajo za dosledno spoštovanje Daytonskega dogovora, so pa zelo so zaskrbljeni nad položajem na Kosovu, kjer ne vidijo alternativ političnemu dogovarjanju. Glavni temi razgovorov pa sta bili evropski transportni koridor št. 5 (Barcelona-Kijev) in sodelovanje med tržaškim in koprskim pristaniščem. Prevozni koridor, ki bo prečkal vse tri države, je za Prodija, Drnovška in Horna bistvenega strateškega pomena. V spremenjenih prevoznih in trgovinskih tokovih se tudi Trstu in Kopru torej obetajo nove vloge. Na S.strani General Delfine si je že precej opomogel BRESCIA - Karabinjerski general Francesco Delfino, ki si je predvčerajšnjim v celici v vojaškem zaporu skušal vzeti življenje, si je že opomogel in je zapustil oddelek za oživljanje. Povsem bo okreval v tednu dni. Včeraj so znova zaslišali Giu-seppa Soffiantinija, ki je bil pred sodniki že 8. aprila. Tedaj se njegove izjave sprva niso ujemale s tem, kar sta povedala njegova sinova. Na 2. strani Poslanci odobrili omejitev državnih pristojnosti RIM - V poslanski zbornici so včeraj odobrili določili, s katerima bodo vnesli v prenovljeno italijansko ustavo pomembne elemente federalizma: država bo ohranila pristojnosti samo na desetih bistvenih območjih, glede ostalih problemov, vključno s šolstvom, pa bodo pristojne dežele, ki bodo lahko same določale nekatere svoje oblike avtonomije. Na 2. strani Morilec otrok samo <3Ml IIV tri ure na begu BRUSELJ - Samo tri ure je užival svobodo večkratni morilec otrok Marc Du-tromc, ki je včeraj popoldne pobegnit s sodišča v Neufcha-teauju. Stekla je obsežna policijska akcija in »pošast« iz Marcinellea se je spet znašla za zapahi. Pobeg je dvignil v Belgiji veliko prahu, ministra za notranje zadeve in pravosodje Vande Lanotte oziroma Stefaan de Clerck pa sta napovedala odstop. Na 9. strani Nemški poslanci podprli pristop k evru BONN - Poslanci nemškega bunde-staga so včeraj z veliko večino glasov odločili, da bo Nemčija od vsega začetka pristopila k enotni skupni valuti evru, za katerega je kancler Kohl dejal, da bo prav tako trden, kot je danes nemška marka. Kohl je v svojem posegu pohvalil tudi prizadevanja Italije. S sklepom bundestaga se Nemčija dejansko poslavlja od marke. Na 9. strani Od danes vrsta proslav 25. aprila TRST - Od danes do nedelje se bodo zvrstile proslave ob 25. aprilu, dnevu vstaje in antifašističnega boja. Najpomembnejši prireditvi na Tržaškem bosta drevišnje kulturno srečanje v Zgoniku in nedeljska proslava v Rižarni, na Goriškem pa nedeljska komemoracija ob 51. obletnici spomenika padlim v Pevmi. Na 4. in na 10. strani Dodatnih 150 litrov bencina GORICA - Avtomobilisti na Goriškem, ki že koristijo bencin proste cone, bodo v začetku prihodnjega meseca prejeli dodatnih 150 litrov goriva po znižani ceni. Tako je odločil razširjeni odbor Trgovinske zbornice, ki je odobril tudi prerazporeditev kontingentov drugih vrst blaga, kar bo omogočilo povečanje (za 7,3 milijone kub. metrov) kontingenta plina. Na 10. strani V Posočju je zdaj na vrsti sanacija BOVEC - Ob pregledu 952 v potresu v Posočju poškodovanih objektov so ugotovili, da jih je 311 začasno neuporabnih. Tako je brez domov ostalo 710 ljudi, med njimi 564 v občini Bovec, 128 v kobariški občini ter 18 v občini Tolmin. Pristojni organi so za vse priskrbeli najnujnejše življenjske pogoje, tako da se lahko začne s sanacijo. Na 2. strani Spet spopadi na Kosovu: 22 mrtvih PRIŠTINA - Srbski vojaški viri so zvečer sporočili, da so prejšnjo noč ubili 22 oboroženih Albancev, ki so poskušali vdreti prek meje z Albanijo. Enega domnevnega napadalca so ranili, dva pa ujeli. Srbski informacijski center v Prištini je posredoval tisku informacijo, po katerih naj bi se vojaki spopadli s skupino kakih 200 albanskih oborožencev. Na 9. strani RgLitti TRST Ul. Mazzini 43 Ul. Imbriani 4 Center “IL GIULIA” OB PONEDELJKIH POPOLDNE ODPRTO Sporočilo upravnega sveta Zadruge Primorski dnevnik Predsinocnjim se je sestal upravni svet Zadruge Primorski dnevnik in vzel v pretres načrt za sanacijo dnevnika, ki ga je v zadnjem razdobju pripravil upravni svet podjetja PRAE. Načrt predvideva krčenje stroškov in izdatkov za prihodnja štiri leta, pri čemer je predvideno tudi začasno krčenje prejemkov uslužbencev za zagotovitev rednega izhajanja časopisa ob stalnem prejemanju državnih in deželnih podpor. Prvenstveni cilj načrta je postopno kritje dolgov in premoženjska utrditev podjetja ob rednem izplačevanju vseh tekočih obveznosti. Po poglobljeni razpravi, v kateri so prišli na dan različni pogledi glede načinov sanacije, je na seji osem od devetih članov upravnega sveta s sedmimi glasovi in enim nasprotnim odobrilo resolucijo, s katero je vzelo na znanje vsebino načrta, potrdilo zaupanje upravnikom podjetja PRAE ter jih povabilo, naj načrt začno izvajati, vendar še priporočilo, naj bo varčevanje pri uslužbencih kot skrajna rešitev omejeno na najmanjše možne posege. Ma koncu je upravni svet Zadruge sprejel še sklep o zastopstvu same Zadruge na občnem zboru PRAE prihodnji ponedeljek za odobritev lanske bilance. Odstop podpredsednika Zadruge Borisa Kureta Podpisani, podpredsednik Zadruge Primorski dnevnik, je danes javil upravnim in nadzornim organom Zadruge svoj odstop. Odstop sem takole opravičil: »Prevzel sem to težko odločitev potem, ko sem ugotovil, da UO Zadruge ne kaze zanimanja za konkretno stanje v podjetju Prae, katerega je Zadruga edini lastnik. Na zadnji seji ni bilo sploh govora o bilančnih rezultatih tega podjetja, ki bo v prihodnjih dneh od-borilo lansko bilanco. Vrh tega akritično pristaja na dvomljive in po mojem demagoške posege, ki jih namerava izvajati UO Prae. Debata okoli tega problema mi je dala vtis, da se sklepi jemljejo po strankarskih mehanizmih in ne na podlagi poglobljene analize finančno upravne stvarnosti. Ni nezanemarljivo tudi dejstvo, da se je Zadruga dose-daj malo brigala za lastno upravno stanje. S tega vidika zadobiva UO Zadruge značilnost nekakega političnega telesa in zgublja tisto upravno funkcijo, za katero je predvsem poklican. V takih okoliščinah mislim, da je moj doprinos brezpomemben in morda motilen za ta UO.« Trst, 23. aprila 1998 Boris Kuret Ob odstopu gospoda Kureta Nenadni včerajšnji odstop gospoda Borisa Kureta od funkcije upravitelja Zadruge Primorski dnevnik zelo preseneča, še bolj presenečajo razlogi, ki jih navaja v svojem sporočilu o odstopu. Člani upravnega sveta Zadruge, ki so izraz večinske liste, so si ob sprejetju te odgovorne funkcije zadali prvenstveni nalogi: razdelitev odgovornosti na dve upravni telesi: Zadruga in PRAE ter finančno utrditev podjetja. V ta namen je prišlo do imenovanja upraviteljev PRAE in do ponudbe sodelovanja, ki ni bio sprejeto. V tem času so upravitelji PRAE pripravili dolgoročni načrt, ki predvideva postopno reševanje finančnih težav in utrditev premoženja, torej resen pristop do problemov brez vsakršne demagogije s temeljito analizo dejanske stvarnosti celotne situacije. • Obžalujem, da se je gospod Kuret, ki bi lahko s svojo priznano strokovnostjo še mnogo pripomogel k reševanju odprtih problemov Zadruge in Prae, odločil za odstop. Bil sem vedno uverjen, da se da z dogo-varjeanjem in aktivnimi pristopi mnogo več doseči kot s konfrontacijo. Sicer mislim, da ta odstop ni njegova dokončna odločitev in upam, da bo ohranil funkcijo podpredsednika v upravnem svetu Zadruge in prispeval k reševanju težav Primorskega dnevnika. Lojze Abram predsednik UO Zadruge BRESCIA / PO POSKUSU SAMOMORA r RIM / POSLANSKA ZBORNICAM General Delfina si je že opomogel Povsem bo okreval v tednu dni - Včeraj so več ur zasliševali Giuseppa Soffiantinija Korak naprej k federalni ureditvi države Omejili državne pristojnosti BRESCIA - General Delfino, ki si je predvčerajšnjim skušal vzeti življenje, si je že opomogel, z oddelka za oživljanje so ga premestili na kirurški oddelek veram ske bolnišnice, svojemu odvetniku je zagotovil, da se dobro počuti in mu naročil, naj ne skrbijo zanj. Prognoza pravi, da si bo opomogel že v tednu dni. Z glavo je udaril v zid svoje celice, našli so ga nezavestnega ob postelji v vojaškem zaporu v Peschieri, in ga nemudoma odpeljali v Verono. Rano so mu zašili, potrebnih je bilo okrog 15 šivov. Poškodovano je imel tudi roko, ki so mu jo obvezali. Njegov odvetnik je omenil dve možnosti, ali bolje dva udarca, ki naj bi Delfina spravila na kolena: prvi je prišel s strani pravd-ništva iz Brescie, ki se je odločilo, da Al-ghisija spusti na prostost, kar lahko pomeni, da so zadovoljni z njegovimi izjavami, ki pa so v popolnem nasprotju s tem, kar trdi general. Druga je morda prišla s strani samega Soffiantinija, ki je predvčerajšnjim potrdil popolno zaupanje v Alghisija in obenem zapustil vtis, da se želi distancirati od Delfina. Temu naj bi dodali še »neprevidne izjave« nekega ministra in pa pobudo sodnih oblasti iz Catanie, ki so generala osumile, da je kršil preiskovalno tajnost. Med preiskavo na njegovem domu v Rimu so našli tudi pismo, v katerem je namig na neko ne preveč jasno zadevo, vendar nihče ni potrdil govoric, da je Delfino zapisal, naj ga »odpošljejo po mojem samomoru«.Tednik Panorama tudi objavlja intervju z generalom, ki pravi, da je zapor »nepredvideni dogodek mojega življenja, ljudje pa bodo odslej kazali za mano s prstom, postal sem negativni heroj«. Povedal je tudi, da se ni zanimal za osvoboditev Soffiantinija. Včeraj so znova zaslišah prav Giuseppa Soffiantinija, ki je bil pred sodniki iz Brescie že 8. aprila, a tedaj se njegove izjave niso ujemale z besedami njegovih sinov Carla in Giordana. Ko so ga opozorili na neskladja, je spremenil svojo verzijo, češ da je slabo razumel vprašanje, in potrdil, da sta mu sinova po osvoboditvi povedala, da sta družinskemu prijatelju Alghisiju dala milijardo lir, ki bi jo moral izročiti generalu Delfinu, a ta bi moral posredovati za njegovo osvoboditev. Prva reakcija malega Domenica na vir svetlobe SALZBURG - Mali Domenico Querulo, ki je bil hudo ranjen v mafijskem napadu 7. aprila v Catanii, je včeraj na kliniki v Salzburgu prvič po poškodbi instinktivno reagiral na izvor svetlobe. Dr. Stiegler, ki je dečka operiral, je povedal, da je tudi druga računalniška aksialna tomografija potrdila, da dečkov levi očeni živec ni poškodovan, včeraj pa se je Domenico tudi instinktivno umaknil s trupom, ko mu je dr. Stiegler s peresno svetilko posvetil v levo oko. H UMORI V LIGURIJI / PREISKAVA h V Ventimiglii je morilec morda napravil napako GENOVA - Preiskovalci poskušajo vse, da bi našli dodatne indice, ki bi jih lahko pripeljali na sled množičnega morilca (cev), ki mori po Liguriji. Zato pregledujejo tudi stare arhive in iščejo morebitne podobnosti v zločinih, ki so se zgodili pred letom ali več. V zaporu sta končala tudi dve osebi, ki pa kot kaže nimata ničesar z umori. Morda pa je morilec napravil usodno napako v Ventimiglii, ko je ubil Mario Angelo Rubino. Vse kaže, da je po umom izstopil na postaji v Bordigheri. Obstaja namreč pričevanje, da so tam opazili nekega sumljivega moškega, kar se ujema še z nekim dragim pričevanjem. Oseba, ki naj bi tam izstopila, ni vzela taksija, preverih so avtobuse in zato so skoraj prepričani, da je morilec pustil v bližini postaje, kjer je nameraval izstopiti, avtomobil. Toda Ventimiglia in Bordighera sta majhna kraja in v večernih urah lahko opazijo vsako neznano osebo. In prav v tem naj bi bila morilčeva napaka. Preiskovalci zdaj preverjajo vse prijave, v katerih ljudje javljajo, da so opazili nezane osebe. RIM - Poslanska zbornica je izglasovala določilo o pristojnostih federalne države in t.i. fleksibilni federalizem, kar je po eni strani privedlo do pomiritve polemik med večinsko koalicijo Oljke in desnosredinsko opozicijo, po drugi strani pa je pokazalo na rahljanje odnosov med Berlusconijem in Fi-nijem. Zbornica je najprej z 288 glasovi proti 85 (18 vzdržanih) odobrila predlog dopolnila za reformo ustave, ki je bistvenega pomena za preureditev državnega ustroja v federalno smer. Država bo namreč ohranila pristojnost samo na desetih najpomembnejših območjih javne uprave, sicer bodo ostale pristojnosti pripadle deželam in krajevnim upravam. Proti določilu so glasovali poslanci Severne Lige, SKP in UDR. Novo določilo daje državi pristojnosti glede naslednjih resorjev: 1) zunanja politika, mednarodni odnosi, priseljenci; 2) obramba in oborožene sile; 3) denar, prihranki, konkurenca, davčna ureditev; 4) državni organi, volilni zakoni, vsedržavni referendumi; 5) mere, statistike, informatska koordinacija 6) javni red in varnost (z izjemo krajevne policije oz. redarjev); 7) civilni in kazenski zakoni, pravosodje; 8) varstvo kulturnih dobrin in okolja; 9) minimalne družbene pravice kot sta zdravstvo in šolstvo; 10) volilni zakoni za občine, pokrajine in velemestna središča. Poslanci so z 280 glasovi proti 31 (8 vzdržanih) odobrili tudi ti. »prožni federalizem«, določilo, po katerem bodo same dežele lahko določale nekatere oblike svojih avtonomnih pristojnosti, ki jih bodo potem preverjali na deželnih referendumih. Tudi v tem primeru so poslanci Skp in Udr glasovali proti. Razburjene v poslanskih vrstah je povzročil sklep dežele Veneto, ki jo vodi zastopnik Belusconije-ve stranke, kjer so z glasovi svetovalcev Severne Lige in Forza Italia odobrili zahtevo po možni samoo-svojitvi. V poslanski zbornici se je okrog tega stališča razvil oster besedni spopad med poslanci Severne Lige in Nacionalnega zavezništva (med kričanjem se je posebej izkazal tržaški poslanec Me-nia), Berlusconi pa je zagotovil zaskrbljenemu Fi-niju, da je v Venetu šlo samo za provokacijo, s katero so težih k spodbujanju osrednje vlade. Zanimiv je bil tudi spor med ministrom za šolstvo Berlinguerjem in načelnikom poslancev Demokratične levice Mussijem: Berlinguer je nastopil kot navadni poslanec in kritiziral določilo, ki dodeljuje deželam pristojnosti na področju šolstva in univerze, Mussi pa ga je zavrnil, ker je to politična izbira vladne koalicije in opozicije. POSOČJE / ZAČENJA SE SANACIJA -i Najbolj nujne pogoje zagotovili vsem prebivalcem Brez domov je ostalo 710 ljudi LJUBLJANA - Stalne opazovalnice potresne mreže so po glavnem potresu, ki je 12. aprila prizadel Posočje, zabeležile približno 430 popotresnih sunkov. Se več oziroma 1000 zelo šibkih tresljajev pa so zabeležile prenosne opazovalnice, ki so jih po potresu postavili v Breginju, Zatolminu, Trenti in na Voglu. Ob pregledu 952 objektov so ugotovili, da jih je 311 začasno neuporabnih. Tako je brez domov ostalo 710 ljudi, med njimi 564 v občini Bovec, 128 v kobariški občini ter 18 v občini Tolmin. Štab Civilne zaščite Republike Slovenije in Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje sta v Posočje poslala 85 bivalnih prikolic, 121 bivalnih zabojnikov ter 6 sanitarnih zabojnikov. Tako so osnovne življenjske in bivanjske pogoje zagotovili vsem prebivalcem in se lahko začne sanacija. Izpred poslopja Kolinske sta danes v Posočje odpeljala dva tovornjaka s prehrambenimi izdelki Kolinske v vrednosti 5 milijonov tolarjev. Del pomoči, v glavnem hrane in pijače, bodo naprej razdelili najbolj prizadetim prebivalcem v kraju Drežnice, ostalo pomoč pa bodo prepeljali v Tolmin v distribucijski center Rdečega križa Slovenije. Deželni svet je sprejel nekatere člene v zvezi s kmetijstvom TRST - Včerajšnje zasedanje deželnega sveta se je začelo v znamenju takojšnje prekinitve, da bi se načelniki svetovalskih skupin lahko dogovorile za dnevni red. Dogovoa ni bilo, zato je svet nadaljeval zasedanje, vloženih pa je bilo precej sprememb dnevnega reda. Tako je bilo sprejeto, da bo deželni svet prenehal delovati 30. aprila, medtem ko so svetovalci zavrnili tri druge spremembe, nato pa so dopoldansko zasedanje prekinili zaradi premajhnega števila prisotnih svetovalcev. V popoldanskih urah je deželni svet obravnaval s finančnim zakonom povezane ukrepe in še posebej določila v zvezi s kmetijstvom. Poleg odobritve nekaterih členov, ki zadevajo spremembe deželnih zakonov s tega področja, je bil sprejet tudi amandma, ki ukinja register kmetijskih podjetnikov. Zaradi tega je bila potrebna tudi obravnava številnih dodatnih amandmajev, na koncu pa so sprejeli predlog, da se razpravo nadaljuje v torek. TRST / ILLVCAFFjL^ Skodelica kave v dobrodelne namene Za spomenike v Neaplju TRST - Tudi skodelica kav®j® '-1-1 - ’ ' ' a: tokrat ne misU® temveč na ceno e iriljubljene tople n v Neaplju odstop^ kulturne dobrin6’ movo zgodovinskega i podjetja sodi ;a že nakaj let u i občinska uprava jevnim skrbništvo ne. V drugi polovici L8. do 24., bodo p^ vlaj spomenikov. za občinstvo odpri ;e objekte, ki 50 V, . Dosedanje izve ibile številne tuje l tudi tokrat si o r J. n n ho tUUi ITALIJA - SLOVENIJA - MADŽARSKA Petek, 24. aprila 1998 TRST - Predsedniki vlad Italije, Slovenije in Madžarske so bili - ob načelnih izjavah o prijateljstvu in sodelovanju -predvsem zelo konkretni. V dveurnih razgovorih na Prefekturi so postavili Črno na belo kratkoročne in daljnoroCne obveze trilaterale, ki se je rodila Pred poldrugim letom, v tem zelo kratkem Času pa je že obrodila vrsto sadov, ki morda celo prese-gajo pričakovanja njenih Pobudnikov. V mislih imamo ustanovitev mul-tinacionalne vojaške brigade, skupno strategijo v boju proti kriminalu ter ukinitev potnih listov med Italijo in Madžarsko. Tem ukrepom so se vCe-mj pridružili še drugi. Romano Prodi, Janez Drnovšek in Gyula Hom so podpisali spomenico, m politično uokvirja trilateralo v spremenjenih geopolitičnih razmerah v tem delu Evrope. Rim v njej potrjuje podporo vključevanju Slovenije in Madžarske v Evropsko Unijo, skupno z Madžarsko, ki je bila že sprejeta v zavezništvo, pa se bo Italija prizadevala tudi za Čimprejšnjo vključitev Slovenije v NATO. Pre-Uiierji podpirajo težnjo Po stabilnosti in varnosti na Balkanu in se glede BiH zavzemajo za dosledno spoštovanje Day-tonskega dogovora, zelo so zaskrbljeni nad položajem na Kosovu, kjer ne vidijo alternativ dialogu in političnemu dogovarjanju. Na vprašanje, ali ob-staja možnost, da bi novoustanovljena tristranska brigada za mirovne °Peracije sodelovala v Morebitni misiji na Kosovu, je Prodi odvrnil, da teoretično te možnosti si- Trilaterala se krepi in si močno utira pot v novi Evropi Na slikah: pod naslovom Drnovšek in prodi pregledujeta častni vod; spodaj zaključek vaje Tri-log 98. cer ne izključuje, vendar pa jeta enota šele ustanovljena in tri države se morajo dogovoriti o vseh podrobnostih. Obenem je izrazil upanje, da posredovanje na Kosovu sploh ne bo potrebno. Na novinarski konferenci je Prodi med prioritetne politične naloge trilaterale omenil tudi zaščito narodnih manjšin. Glavni temi razgovorov sta bili evropski transportni koridor št. 5 (Bar-celona-Kijev) in sodelovanje med tržaškim in koprskim pristaniščem. Prevozni koridor, ki bo prečkal vse tri države, je za Prodija, Drnovška in Horna bistvenega strateškega pomena. Da bi nadoknadili zamujeno (severni koridor Pariz-Berlin-Varšava-Moskva je že v izvršilni fazi) bodo tri države ustanovile neke vrste sklad (začetni fond 30 milijonov dolarjev), s katerimi bodo finansirale vsaj projektiranje koridorja, za katerega bodo seveda potem potrebna sredstva mednarodnih ustanov in bank. Včeraj napovedani tristranski sklad naj bi v bodoče tudi koordiniral celotno financiranje tega naCrta. Drnovšek in Horn sta pozdravila skorajšnjo železniško povezavo med Slovenijo in Madžarsko, medtem ko predstavljajo slabe železniške povezave »ozko grlo« na ita-lijansko-slovenski meji. Na tem področju se nekaj premika, državi pa se bosta morali sporazumeti o prioriteti raznih načrtov, pri katerih igra aktivno vlogo tudi deželna uprava FJK. S skupno politično voljo se bo vsekakor dalo premostiti tehnične ter finančne težave. V spremenjenih prevoznih in trgovinskih tokovih se tudi Trstu in Kopru obetajo novi vlogi. Za Prodija morajo Trst, Tržič in Koper postati v perspektivi ena sama velika luka, s Čimer se je načelno strinjal tudi Drnovšek, ki pa je, podobno kot italijanski lider, omenil tudi po zdravo tržni konkurencnsti med lukama. Slovenija je v bistvu dosegla vključitev Kopra v ta mednarodni koridor, Italija pa večjo pozornost Budimpešte za tržaško luko.. Drnovšek je novinarjem pojasnil, da včeraj ni bilo konkretnih pogovorov o tem, kje naj bi potekala trasa petega ko- ridorja, vsekakor pa je interes Slovenije in Italije, da bi potekala čez Trst in Koper, »o kaki drugi različici nismo posebej govorili«. Pravzaprav gre za že obstoječo železniško povezavo, ki jo je predvsem treba modernizirati, da bo pretok hitrejši (s hitrimi vlaki), je pojasnil Drnovšek. »Z našega vidika ne vidim večjih možnih zapletov pri dokončanju našega dela koridorja,« je še pristavil slovenski premier. Odnosi Trst-Koper, kot znano, zelo ležijo pri srcu županu Riccardu II-lyju, ki se je pred urad- nim srečanjem o tem pogovoril s Prodijem. Slednji je pred novinarji pohvalil aktivno vlogo deželne vlade pri krepitvi trilaterale, začenši z njenim predsednikom Giancarlo Cruderjem, ki se bo 13. maja v Portorožu sreCal s šefom slovenske diplomacije Borisom Frlecem. Premierji so nato razpravljali o skupnem boju proti organiziranemu kriminala (v kratkem bo sestanek treh notranjih ministrov), o prožnejših ukrepih za izvajanje schen-genskega dogovora, o projektih Phare in Inter-reg ter o kulturnem sodelovanju med Rimom, Ljubljano in Budimpešto. Skratka zelo konkreten in uspešen politični vrh, ki so ga skrbno pripravile diplomacije treh držav, še posebno pa italijanski podtajnik za zunanje zadeve Piero Fassino in njegov slovenski kolega Franco Juri. Državnike (na Prefekturi so plapolale zastave treh držav, nad njimi pa prapor EU) je na Trgu Unita pričakal Častni vojaški vod, ob katerem je Prodi pospremil ugledna gosta v vladno palačo. Na koncu so bili vsi zadovoljni, tako da je predsednik rimske vlade našel Cas tudi za vrsto fotografij s šolarji, ki so ga veselo pozdravljali. Dobrega razpoloženja mu ni skvaril novinar, ki ga je vprašal, kaj misli o fojbah in o nedavni razsodbi kasacijskega sodišča. »Mi smo prišli v Trst, da bi govorili o skupni prihodnosti in ne o preteklosti«, mu je zabičal premier, ki se je še naprej rokoval z mladimi. PUŠJA VAS / PRAKTIČEN PRIMER SODELOVANJA ITALIJE, SLOVENIJE IN MADŽARSKE NA VOJAŠKEM PODROČJU Končala se je skupna vojaška vaja Trilog 98 Beneški Slovenec podpolkovnik Julie VIDEM - Takoj po zaključku slovesno-sti je bilo v jedilnici kasarne »Femglio« še Nadnje srečanje med Častniki treh držav, lani smo poiskali podpolkovnika brigade "Julia« Pasquala Petriciga, beneškega tojaka in tudi javnega upravitelja, saj je že nekaj let župan občine Sovodnje v Natiskih dolinah. Za par minut nam ga je tipelo zadržati v prijateljskem pogovora. Gospod podpolkovnik, kakšen vtis ima-te po končani skupni štabni vaji? »Ta vaja je imela predvsem cilj, da se v°jaki treti držav med seboj pobliže spoznamo, saj prihajamo iz različnih vojaških S°I m izkušenj. Treba je bilo ugotoviti, ah 86 lahko razumemo in delamo skupaj«. Usklajevanje na profesionalni ravni to-16)? »Da, učinkovita sodobna vojska je H^rašanje visoke profesionalnosti in iz te-8a vidika je bila štabna vaja velika obogati-nv. Moj vtis je zelo pozitiven. Poleg tega je u ^edna izkušnja tudi na clovešld ravni. 1 e zlasti s slovensko vojsko imamo že pre- cej izkušenj«. Kakšne zadolžitve pa ste imeh ob vaji? »Precej sem se ukvarjal z delegacijami, ki sem jih tudi sprejemal na meji ob prihodu. To sem zlahka opravljal tudi zaradi znanja jezika. V Perugii sem namreč opravil tečaj knjižne slovenščine«. Kako se bo sedaj nadaljevalo to sodelovanje? »Ce bo sla trilaterala naprej kot kaze, bo v Vidmu nameščeno poveljstvo brigade. Sodelovala bosta tudi dva oficirja za zveze iz Slovenije in dva iz Madžarske«. Kako se počutite v brigadi Julia? »Glejte, mi smo ljudje doma v hribih in za nas je vojska naravno alpinska. Julia pa ima pri nas veliko tradicijo in je za nas vse nek simbol. Tu biti v vojski je Človek kot doma«. Podpolkovnika Petriciga smo nato morah prepustiti dolžnostim, vendar z obvezo, da se prihodnjič srečamo z njim kot z javnim upraviteljem v Benečiji. D.U. VIDEM - V vojašnici »Femglio« v Pušji vasi se je včeraj slovesno zaključila vojaška štabna vaja »Trilog 98«, ki so se je udeležili častniki in podčastniki italijanske, slovenske in madžarske vojske. Zaključna slovesnost je potekala ob prisotnosti civilnih in vojaških oblasti. Na ploščadi pred poslopjem kasarne so bili v mešanem sestavu postavljeni pripadniki oboroženih enot treh držav, ki bodo tvorih jedro skupne veCna-rodne brigade, ustanovljene konec prejšnjega tedna v Vidmu s podpisom treh obrambnih ministrov. Godba alpinske brigade »Juha« je po vrsti odigrala slovensko, nadžarsko in italijansko himno, spustili so tri državne zastave, generalmajor alpincev Maurizio Cicolin pa je imel v angleščini zaključni pozdrav. General je strnjeno povzel dogajanje med desetdnevno vajo, ki je imela za cilj usposabljanje po- veljujočega kadra iz treh dežav za operativne naloge. Slo je za usklajevanje treh dokaj različnih doktrin in simulacijo priprave na poseg mednarodne oborožene sile v mirovni misiji. Vaje Trilog 98 se je udeležilo nekaj nad 400 Čast- nikov in vojakov treh držav, operacije pa so se vršile v Pušji vasi in na območju Osoppa ter Freona. General Martmehi je glede vaje poleg profesionalnosti in tehnične usposobljenosti podčrtal še zlasti pomen prijateljskih vezi in medse- bojnega spoštovanja, ki se je ustvarilo med vojaki treh dežel. General je nad vajo izrazil veliko zadovoljstvo in ocenil, da je to prvi pomemben korak v obdobje učinkovitega in dolgoročnega sodelovanja. D.U. ŽARIŠČE Kultura iskrenosti in (naša) zgodovina Damjan Hlede Filozofija žgodovine je veda, ki je danes potisnjena nekoliko v ozadje, v preteklosti pa je v smislu vzajemnega vplivanja Človekovih idej na njegova dejanja in obratno pogosto vedrila in blaCila obzorje zgodovine same. Tako je bila npr. Fichtejeva filozofija zgodovine implicite uporabljena kot kulturna podstat nacizma, njegovo poviševanje duhov-no-kulturnega poslanstva nemškega naroda je našlo«plodna tla»na ravni najnizkotnejše vojasko-politicne prakse. Tako je tudi komunistična totalitarna praksa imela svoj vir v Marxovi filozofiji zgodovine, v njegovem ekonomicistiCno prevratniškem branju družbenega razvoja. V obeh primerih je šlo za teleolosko (gr. t los, cilj) filozofijo zgodovine, v kateri so avtorji človeštvu oz. narodu najprej postavili neke cilje, potem pa na njihovi podlagi prebirali in interpretirali preteklost. Zelo zgovoren je bil v tej smeri tudi Hegel, za katerega je bil cilj zgodovine uresničitev, udejanjenj e« duha sveta«, sredstva zgodovine pa so bili posamezni ljudje. Ravno v tem pa je bistvo pojma, ki mu pravimo ideologija. Takšno branje zgodovine je torej ideološko, ideološki modus agendi pa je tisti, po katerem cilj posvečuje sredstva, katerakoli sredstva. Njen osnovni t los je torej ideološki. Oblaki, ki jih je takšno tolmačenje zgodovine razgrnilo nad človeštvo, so bili tako mraCni in temni, da jih Človekov um ne more do kraja razumeti, ne človekova beseda pravilno opisati. Drugačna je filozofija zgodovine, kakršno najdemo npr. pri Nikolaju Berdjaevu, v mnogoCem pa tudi že pri Schellingu. Tukaj ne gre za v interpretaciji zgodovine skrito idejno načrtovanje prihodnosti, ampak preprosto za iskanje, za opazovanje, za ugotavljanje in nazadnje za sintezo. Predmet iskanja in sinteze pa je smisel zgodovine. To, na kar bi želel uvodoma opozoriti, je skratka nek poziv, poziv k temu, da bi si pred vsakim zgodovinskim dogodkom ali sosledjem dogodkov človek prvenstveno postavil vprašanje smisla. Ne samo smisla posameznega dogodka, saj noben dogodek ne predstavlja neke an sich resničnosti, paC pa je vezan na druge dogodke in pojave, predvsem pa na zgodovinsko resničnost tistega, ki si to vprašanje postavlja. Zato se mi zdi, da so zgodovinska dejstva v tej luči predvsem znamenja, pomniki neke ne nujno razkrite resnice, memento za danes in za jutri. NaCeto razlikovanje se mi zdi pomembno zato, ker je zgodovina ves Cas v ospredju našega in širšega družbeno-politiCnega dogajanja in ker je odnos do zgodovine, ki ga politična praksa in javne tribune povečini evidentirajo, skoraj v celoti ideološkega značaja. Gre za dialektiko med različnimi interpretacijami zgodovine, ki so vsaka po svoje v funkciji raznoraznih partikularnih ideoloških interesov. Pred sabo nimamo veC nobene filozofije zgodovine, paC pa samo politi(-zacijo) ko zgodovine. Načeloma v imenu resnice, dejansko pa mimo ali onstran nje. Da ne bo nesporazumov gre takoj opozoriti, da je pravilno in vCasih tudi nujno, da se politika v širšem pomenu besede ukvarja z zgodovino. Politeia kot politični prostor delovanja za skupno dobro, ki ga v demokratičnem sistemu zaznamuje ločitev oblasti, je nujno tudi prostor, v katerem se»poravnavajo raCuni»zgodo-vinskih konfliktov, sporov, ki so jih povzročile iz pravnega reda ubežale silnice. Tako v notranjem kot v mednarodnem pravu se omenjene poravnave izvajajo bodisi na sodni kot na stricto sensu politični ravni. Sodna poravnava predpostavlja dokazana dejstva, politična pa nekakšno spravno voljo. Za obe pa je značilno, da težita po popravi krivic in po ponovni vzpostavitvi ravnovesij, ki so bila nasilno porušena. Gre pa za tista ravnovesja, v katerih obstaja t.i. contrat social kot temeljni državotvorni element, v imenu katerega se vsak elan družbe odpove delu svoje svobode in suverenosti, tako da omogoči sobivanje vseh. Vsaka pravno relevantna krivica poruši del družbenega ravnovesja. Krivice, ki so ostale neporavnane, so zato nekakšne rakotvorne celice, ki od znotraj razjedajo državno skupnost in strukturo. So element razdora in nestabilnosti. Zato ni samo v interesu žrtev, ampak tudi v interesu države, da krivice ne ostanejo neporavnane: v tem lahko vidimo tudi neko subsidiarno vlogo politike v ožjem smislu (državnega zakonodajnega ali izvršilnega telesa), ki naj konvencionalno poravna tiste krivice, ki jih iz različnih razlogov (zastaranje, po-manjakanje dokazov, itd.) sodna oblast ni uspela popraviti. V teh (nemajhnih) mejah je prav, da se politika takorekoC ukvarja z zgodovino. Politika ali politizacija zgodovine pa sta Cisto nekaj drugega. Predstavljata enosmerno zagovarjanje partikularnih tez s strani tistih, ki bi morali z različnih idejnih izhodišč delovati za skupno dobro in ne zgolj za dobro istomisleCih. In tukaj se srečamo, kar se razmerja z zgodovino tiče, z vprašanjem resnice. Koliko resnic obstaja? Nekateri trdijo, da je resnica samo ena in da bi jo morali vsi priznati, drugi pravijo, da ima vsakdo svojo resnico, tretji dalje trdijo, da je resnica religiozni pojem in da zato neverni nimajo dostopa do nje, Četrti razlikujejo med zgodovinsko in transcendentalno resnico, itd. Vprašanje je tako globoko, da bi se lahko z njim ukvarjali vse življenje. Zato bi le na kratko rekel, da se z nobeno izmed zgornjih trditev ne strinjam iz enega skupnega razloga: ker vse štiri temeljijo na uveljavljanju ene vizije resnice napram druge in so zato v bistvu same ideološke. Isto vprašanje pa bi tako obrnil: ker je resnica zame Skrivnost (neverni jo lahko z enakim dostojanstvom zapišejo z malo začetnico, to bistva resnice nikakor ne spremeni), je do nje pomembna drža. Drža iskrenosti in spoštovanja pa je edina, ki ni lažna. Je tista, ki se sprašuje o smislu. Zato se mi zdi, da lahko razlikujemo le med iskrenim in lažnim odnosom do zgodovine. To razlikovanje se mi zdi bistveno, ker edino dopušča, da je lahko lažen tudi kdor ne zagovarja neresnice, da je lahko lažen tudi kdor uveljavlja to, v kar verjame in kar ve, da je tako kot on pravi, ampak vse to zagovarja in uveljavlja za druge namene in zoper nekoga drugega (še bolj, seveda, kdor pozna celoto nekega zgodovinskega dejstva in zagovarja samo en njegov del). In z obratne strani dopušča, da lahko ima iskren odnos do zgodovine tudi kdor te zgodovine neposredno ne pozna ali je ne pozna v celoti. Iskrena drža do skrivnosti je drža odprtosti, torej le tista, ki skrivnosti vnaprej ne pripisuje, kaj naj bi morala biti in kaj ne. Je drža, katere edini cilj je spraševanje o smislu, v zavesti, da je smisel preteklosti vedno luC za prihodnost (na tak način sam razumevam latinski izrek historia vitae magisba). Je drža, katere posledica je brezkompromisno priznanje drugega kot drugačnega. Njeni posledici sta torej strpnost in svoboda. Iskrena drža do skrivnosti ni abibut določene politične ali verske opcije, s tega vidika lahko nasprotno rečemo, da je v svoji absolutni apriorni odprtosti nevbalna. Lažna drža do skrivnosti pa je drža ne-spoštovanja in ne-priz-nanja drugega. Je drža na druge ne ozirajočega se uveljavljanja svoje politične ali verske«resni-ce». Je posledica ideologije, ki s svojo namišljeno absolutnostjo zastira delovanje človekove vesti. Vestno spoštovanje vesti pa je v razmerju do zgodovine temeljno merilo, tako kot je v Delu pre kratkim zapisal prof. Jože Krašovec. Lažna (ideološka, brezvestna) drža do skrivnosti zgodovine pomeni navsezadnje padec v brezno bivanjske osamljenosti. Na politični ravni predstavlja takšna drža v razmerju do zgodovine omajanje zgoraj omenjenih temeljev družbenega ravnovesja, ker z eno-shansko manipulacijo zgodovinskih dejstev spodkopava temelje sožitja, ki obstajajo v kulturi iskrenosti in torej vzajemnega zaupanja in solidarnosti. Zato lahko upravičeno na primer bdimo, da je drža italijanske države do slovenske manjšine ves povojni Cas v mnogoCem lažna, ker so bile njene obljube ves ta Cas neiskrene prazne besede, ker je bilo njeno priznavanje znanih zgodovinskih dejstev zgolj parcialno, ker je mnogokrat pasivno dopuščala izgrede nacionalističnih prena-petežev in si z vsem tem prilastila izključno v svojo korist tisti delček svobode in suverenosti, ki smo ji ga kot njeni državljani dali. Prav tako na primer lahko b-dimo, da je drža vladajočega razreda v Sloveniji do katoliške Cerkve, na področju vračanja gozdov in na splošno v odnosu do njene družbene in kulturne vloge, škandalozno lažna, ker skuša z zavajajočo kampanijo zamegliti z zakonom priznano krivico, ker dopušča oneCašCenje verskih simbolov, ker na tak način bobuje dejstvu, da svoboda enih nasilno posega v območje svobode drugih, z vsem tem pa nadaljuje ideološko nesb-pni kulturni boj, ki je bil lasten prejšnjemu režimu. Nebo nad našim Časom je kljub temu precej jasno, povečini nam kaže svoj lepi obraz, temni oblaki pa niso še docela izginili z obzorja. Ni se nam še do kraja razodel smisel polpretekle zgodovine. Nismo se bili še dovolj sposobni zazreti vanj z iskrenim pogledom. Vedno v iskanju smisla se vCasih sprašujem, kako da v zamejstvu še danes ne premoremo enotnosti med različnimi, kako da se niti ob tako pomembnem vprašanju kot je zaščitni zakon nismo uspeli zediniti in nastopiti enotno. Morda je tudi v naši polpretekli zgodovini še veliko zamolčanih laži, ki bremenijo našo skupnost in njeno usodo. 25. APRIL / ANTIFAŠISTIČNE POBUDE Vrsta spominskih proslav ob dnevu osvoboditve Proslave za jutrišnji dan odporništva bodo letos še posebno številne in jih pripravljajo po mestu in okolici. Na dan antifašizma in svobode bo tako vrsta spominskih svečanosti na pobudo občinskih uprav, združenj partizanov in drugih antifašističnih organizacij, osrednja proslava pa bo v nedeljo v Rižarni. Že drevi se bodo oddolžili spominu padlih v zgoniški občini s prireditvijo, ki nosi pesniški naslov Kajuhovih verzov: Moja pesem ni le moja pesem, to je krik vseh nas! Koncertni veCer partizanskih pesmi in poezij je organizirala Zveza slovenskih kulturnih društev ob sodelovanju KD Rdeča zvezda in pod pokroviteljstvom zgoniške občinske uprave in Slovenske kulturno gospodarske zveze. Namen svečanosti je poudariti na poseben naCin pomen praznovanja dneva osvoboditve, pa tudi aktualnost splošnejših vrednot antifašizma. Proslavljanje se bo pričelo ob 19.3 ob zgoniškem spomeniku padlim v NOB, kjer bo krajša svečanost v spomin vsem žrtvam antifašističnega boja. Polaganje vencev bo spremljal MoPZ RdeCa zvezda pod vodstvom Rada Miliča, spregovorila pa bo županja Tamara Blažina. Osrednja prireditev pa se bo pričela ob 20.30 v dvorani zgoniške-ga športno-kulturnega centra. Na prireditvi se bo zvrstilo veC kot sto pevcev, godbenikov in recitatorjev. Na koncertu bodo nastopili elani Godbenega društva Viktor Parma iz Trebe, MoPZ Vasilij Mirk s Proseka in Kontovela, MePZ Oton Zupančič iz Standreža in MoPZ Valentin Vodnik iz Doline. Poleg partizanske pesmi in glasbe bodo predstavili pesniške utrinke iz zakladnice slovenske uporniške književnosti: izbor Kajuhovih poezij, ki ga je opravila Nerina Švab, bodo poleg le-te podali še Olga Lupine, Drago Gorup, Dajana KoCevar, Biserka Simoneta, Veruška Kuk, Igor Pison in Goran Obad. Zbranim bo spregovoril deželni predsednik ZSKD Ace Mermolja. Drevi bodo proslavili dan osvoboditve in počastili padle ter vse žrtve fašizma tudi v repentabrski občini. Prireditev bo ob 17. uri pred spomenikom padlim v NOB v Repnu, na njej pa bodo sodelovali osnovnošolski otroci z Repentabra, lovski pevski zbor Doberdob in recitatorji KD Kraški dom. Pred svečanostjo bodo ob 16.30 položili cvetje na grob komandanta Franca Nemgarja na pokopališču na Colu, ob 16.45 pa venec k spomeniku vsem žrtvam fašizma na Colu. Danes se bosta tržaška in miljska občina spomnili miljske partizanke Alme Vivode, ki so jo 28. junija 1943 v Bošketu pobili karabinjerji. Bila je prva italijanska nost v UL Pindemonte, na kraju, kjer je bila Alma Vivoda ustreljena, se bo začela ob 16. uri. Pol ure prej bo ravnatelj tržaških mestnih muzejev Adriano Dugulin poročal o akciji CišCenja in vzdržavanja javnih spomenikov. Pravtako danes od 10.45 do 11. ure bo na tržaški glavni železniški postaji proslava padlih železničarjev pred obeležjem, ki sta ga postavila sindikata Cgil in Cisl. V devinsko-nabrežinski občini bo proslava jutri dopoldne. Predstavniki občinske uprave in antifašističnih organizacij bodo najprej položili vence pred spomenike in obeležja po okoliških vaseh, ob 10.30 pa bo osrednji shod na nabrežinskem glavnem trgu, kjer bosta zapela pevska zbora Iga Grudna in Fantov izpod Grmade, zaigrala bo nabrežinska godba, o pomenu praznika pa bodo spregovorili župan Marino Vocci, podžupanja Mariza Skerk v slovenščini in predstavnik Vsedržavnega združenja partizanov ANPI. V Miljah bo občinska proslava jutri ob 17.30 pred spomenikom padlim, kjer bosta spregovorila Mako Savron za Slovence miljske občine in Tristano Matta za Deželni inštitut zgodovine odporniškega gibanja. Se pred tem bo predstavništvo položilo cvetje na spomenike padlim in druga obeležja padlih, in sicer od 15. ure dalje. Stranka komunistične prenove je v Miljah iz protesta proti izjavam župana napovedala lastno proslavo, ki bo ob 10. uri s sprevodom od sedeža stranke do spomenika padlim. Jutri se bodo pri Sv. Ivanu zbrali pred spominsko plošCo na pročelju nekdanjega Narodnega doma. Ob 10. uri bodo predstavniki krajevnega kulturnega društva S. Škamperle položili venec na spominsko obeležje, spregovorila bo Neva Lukeš. Odbor za postavitev spomenika padlim v NOB Skedenj-Kolonkovec- Sv.Ana bo priredil jutri ob 10. uri polaganje cvetja pri obeležju pri Sv. Ani. V dolinski občini bosta KD Valentin Vodnik in sekcija VZPI-ANPI iz Doline, MaCkolj in Prebenega priredila jutri 7. tradicionalni pohod po bližnji okolici. Odhod ob 9. uri iz Sance. Popoldne ob 17.30 bo ob dolinskem spomeniku padlim v NOB svečanost ob 53-letnici osvoboditve. O njenem pomenu bo spregovoril David Bandi, zapel pa bo domapi moški pevski zbor Valentin Vodnik pod vodstvom Ignacija Ote. Krožek Kras Stranke komunistične prenove vabi občane, da se udeležijo polaganja vencev na spomenike padlim za svobodo, ki bo jutri, in sicer od 9. uri na OpCinab, ob 9.15 v Trebčah, ob 9.30 na Padricah, ob 9.45 v Gropadi in ob 10. mi v Bazovici. Vsekakor bo osrednja proslava na Tržaškem nedeljska svečanost ob 10.30 v Rižarni, ki jo prireja Pokrajinski odbor za obrambo vredno odporništva in demokratičnih inštitucij (svečanost so premestili od sobote na nedeljo v znak spoštovanja židovske skupnosti, za katero je sobota praznični dan). Govorili bodo pokrajinski predsednik Renzo Goda rin, tržaški podžupan Roberto Da miani, pokrajinski tajnik sindika a CGIL Waldi Catalano, slovenska zgodovinarka Marta Verginella in predsednik Deželnega inštituta za zgodovino odporniškega gibanja rj Gianpaolo Valdevit. Polaganje ven^ cev in priložnostne govore bo leto spremljalo petje zbora Zavo a združenega sveta iz Devina. Ovčjak pri Opčinah je obnovljen ob_ Openski odbor za loCeno upravljanje jusarskega premoženja vabi na otvoritev ^ novljenega starodavnega openskega vaškega vodnega zbiralnika Ovcjaka, ki bo danes. 10. uri ob postavljeni tabb-smerokazu v bližini železniške elektrarne na cesti za Repen- Kampanja proti aidsu ki j0 Ob 4. državni kampaniji za osveščanje mladih pred nevarnostjo aidsa, ^ pod pokroviteljstvom ministrstva za zdravstvo organizira LILA (italijanska lig boj proti aidsu), bo 24. t.m. »lilabus« v Trstu, a dan prej v Vidmu. v. sPre?!,ni-prostovoljcev z deželnega sedeža v Trstu se bo od 10.30 do 12.30 mudil pre ^ verzo, na Trgu Evropa, od 12.45 do 15. me na Trgu Oberdan in od 15. do ■ ^ na Trgu Goldoni. Za informacije se interesenti lahko obrnejo na tukajšnji s LILA, ki je odprt v ponedeljkih, sredah in petkih od 17. do 19. me (tel. 370 ŠOLSTVO / TEČAJ SLOVENSKEGA STROKOVNEGA IZRAZOSLOVJA Slovenski šolniki »terminološko« bogatejši Seminar sod sodelovanja med IRRSAE in ZRSŠ V Četrtek se je v podruž-tici Tržaškega tehničnega zavoda Žige Zoisa na trgu Canestrini zaključil niz srečanj v sklopu tečaja za Profesorje neslaviste, ki sta ga skupaj organizirala Deželni zavod za raziskovanje, eksperimentacijo in vzgojno izpopolnjevanje IRRSAE ter Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Seminarja z nalovom »Slo-yenšdna kot udii jezik« se )e udeležilo približno 25 profesorjev iz strokovnih Predmetov na nižjih in višjih srednjih šolah Tr-Zaske in Goriške pokrajine. Tečaj slovenske strokovne terminologije, ki se je začel začetka marca in se je naposled odvijal s tedensko frekvenco, je v bistvu Prvi tovrstni tečaj, ki so ga v obliki šestih tematskih srečanj vodili slovenski strokovnjaki. Ob splošnem mnenju udeležencev, da je bila raven seminarja visoka Predvsem po zaslugi dobrih predavateljev, velja zabeležiti podatek, da se seminarja žal udeležil le del profesorskega kadra iz strokovnih predmetov, kar Pa se delno opravičuje z dejstvom, da se več izpopolnjevalnih tečajev odvija bidi istočano. Pomen tovrstne pobude )e vsekakor izreden, saj je vecina profesorjev, ki Poučujejo v zamejskih slovenskih šolah, diplomirala 113 italijanskih univerzah, tako da se večkrat spopadajo z veliki težavami pri Podajanju snovi v pravilni slovenski terminologiji. Četrtkovega zaključnega predavanja na temo sodob-aih metod uporabe računalnika v izobraževanju se le udeležila tudi vodja za strokovno spopolnejvanje da ZRSS Danica Cemuša. STALNO GLEDALIŠČE FJK / DELAVNICA ZA DIJAKE Letos uprizoritev Sna kresne noči V priredbi Shakespearovega dela nastopa skoraj 40 mladih - Premiera v ponedeljek Pri Stalnem gledališču FJK je letos drugič zaživela gledališka delavnica za dijake nižje srednje šole. Po lanski postavitvi Goldonijevega Lažnivca so se letos odločili za Shakespearov Sen kresne noči. Pobudo v splošnem s poudarkom na letošnji uprizoritvi sta na včerajšnji novinarski konferenci predstavila koordinatorka pobude Rossana Poletti in režiser Maurizio Solda. Polettijeva je uvodoma poudarila, da je tržaška pobuda ena od možnih uresničitev dogovora med ministrstvom za šolstvo in javnimi gledališkimi hišami. Pri Stalnem gledališču FJK pa so se odločili, da glavno pozornost namenijo dijakom nižjih srednjih šol, kisov splošnem najbolj zapostavljeni, saj je dejavnosti namenjene otrokom veliko več, medtem ko se dijaki višjih srednjih že lahko vključujejo v mladinske projekte. Ob nižješolcih, ki so se za nastopanje prostovoljno prijavili - gledališče je v dnevnem časopisju objavilo razglas o avdi- HSINDIKATI / BREZ DOGOVORAh Stavka proti jutrišnjemu izrednemu odprtju trgovin Napovedano jutrišnje izredno odprtje trgovin, za katerega so se odločile stanovske organizacije trgovcev s privoljenjem tržaške občinske uprave, je pod velikim vprašanjem: sindikalne organizacije uslužbencev trgovin Filcams-Cgil, Fiscat-Cisl in Uiltucs-Uil so namreč včeraj proglasile stavko prav za jutrišnji dan. Zato bodo odprte samo tiste trgovine, ki jih neposredno upravljajo lastniki oz. tam, kjer ni uslužbencev, ki bi hib včlanjeni v omenjene sindikalne organizacije. Povod za stavko je predvsem pomanjkanje pravočasnega dogovora z zastopstvi delavcev trgovin, pišejo sindikati v tiskovnem sporočilu, v katerem zahtevajo, da bi se v prihodnje domenili o dnevih izrednega odprtja trgovin pravočasno in po možnosti za vse leto, tako da si lahko uslužbenci uredijo osebno življenje. Težko je torej presoditi, koliko trgovin bo odprtih jutri. Ob prejšnjih podobnih priložnostih odziv ni bil ravno zadovoljiv, tako da bo verjetno propadla začetna zamisel, da bi Trst spet pridobil kupce z onstran meje z odprtjem trgovin v dneh, ki so drugod praznični. SODIŠČE / MAMILA cijah -, so tokrat k sodelovanju pritegnili tudi dijake umetnostnega zavoda »Nor-dio«, ki so si zamislili scene in kostume, po njihovi zamisli je izdelan tudi plakat. Sen kresne noči, pri katerem sodeluje skoraj 40 mladij izvajalcev, bodo premierno uprizorili v ponedeljek dopoldne ob 10. uri, ponovili pa ga bodo v torek ob isti uri, v sredo pa bo večerna predstava po običajnem umiku, in sicer ob 20.30, vse predstave bodo v Rossettiju. Za režiserja Maurizia Soldaja je delo z mladimi zelo zanimivo, ker je razgibano in ker stalno presenečajo z domiselnimi pripombami. Njihovo odkrivanje gledališkega sveta je spodbudno za vse, ki v njem že dolgo živijo. Za neposredno udeležene pa je izkušnja nedvomno pozitivna, saj jim odpre okno v svet, ki jih zelo privlači. Približati mlade gledališču in jim razkriti nekatere »skrivnosti« je glavni namen pobude, zato je treba tudi predstavo kot tako ocenjevati v tej luči. (bip) NOVICE Nigerijski državljan obsojen na več kot pet let zapora Novembra lani ga je obmejna policija prijela na Opčinah, pri sebi je imel več kot kilogram izredno čistega tajskega heroina, ki je na tržišču na drobno vreden okrog milijardo in 700 milijonov lir: sedaj so 28-letnega nigerijskega državljana Ignatiusa Nwa-riea obsodili na 5 let in 4 mesece zapora ter na 44 milijonov lir globe. Javni tožilec je bil pri svojih zahtevah celo ostrejši, zahteval je 10 let ječe in 75 milijonov lir globe. Nvvariea so prijeli na vlaku Zagreb - Ljubljana -Trst - Milan. Potoval je z angleškim potnim listom, kar se je agentom zdelo nekoliko čudno in so se odločili za temeljitejši PETERICA TATOV V BURLU GAROFOLU Stražniku je grozil s sekiro Zapriseženi stražnik VValter j erger je v otroški bolnišnici Bur- 0 Carofolo okrog 2.20 zalotil pe-erjco tatov, ki so se polastili j*Jajhne blagajne, v kateri bi moral 'ti denar od bolnišniških ticke-i°y- Blagajna je bila v uradu, ki je dzu ambulant. Tatovi so imeli elno zakrite obraze, eden pa je v °kah držal sekiro, s katero je ačel groziti stražniku, tako da je °stalim omogočil beg, nakar je še v? jzginil v noč: splezali so čez *d in zbežali po Ul. Trissino. ^fraznik je obvestil policijo, ki je vedla preiskavo. Zaenkrat ni nano, koliko denarja je bilo v blagajni, Pripor ga ni spravil k pameti: spet je kradel Po avtomobilih st red nekai dnevi je zaman p V®al vdreti v štiri avtomobile, 1 * petem se mu je godilo še Isu-i’ PrBeli 80 ga karabinjerji iz e ulice. Claudio Mistero (let-v 1960) je bil v hišnem priporu, k Caprin 8, vendar ga šola ni v niž izučila in sedaj je v pra- vem zaporu, v Koroneju. Tudi tokrat so ga zamamili avtomobili, vendar se je odločil, da se ne dotakne tistih na cesti, kjer bi ga lahko kdo opazil, temveč je vdrl v veliko garažo »Regina« v Ul. Raf-fineria. Spet pa mu je sreča obrnila hrbet (ali pa je bil znova dokaj nespreten): zapriseženi stražnik, ki je zaposlen pri »Unita Fortior«, je opazil razbito šipo in nekaj osebnih predmetov, posumil je, da je morebiti kaj narobe in je poklical policijo. Pregledali so garažo in odkrili nepridiprava, ki je medtem iz bagajne ukradel 100 šilingov in je imel pri sebi še nekaj dragocenosti. Prejšnji obtožbi o kraji se je pridružila nova, a tej so dodali še obtožbo, da je pobegnil iz pripora. Tragična odločitev Včeraj okrog 10.30 se je 75-letni Raffaele Rimoli, lastnik istoimenske zlatarne na Korzu Italija 23, odločil za usodni korak. Bil je v trgovini, zaklenil se je v stranišče, vzel v roke pištolo in se ustrelil v glavo. Reševalce je poklicala njegova hči. Težko ranjenega Rimoli j a so z rešilcem službe 118 odpeljali v katinarsko bolnišnico. kjer je popoldne izdihnil. Poleg osebja 118 je na kraj prišla tudi policija. Vizzini ni več suspendiran Consob, organizem za nadzor borznega delovanja; je preklical suspenzijo, ki je novembra lani doletela borznega agenta Giusep-pa Vizzinija, edinega Italijana, ki je član »New York Stock Exchan-ge«. Vizzini, ki ima urade v Furla-niji-Julijski krajini in v Venetu, je priznal primanjkljaj 7 milijard lir. Preklic je posledica odločitve tržaškega stečajnega sodnika, ki je 7. aprila letos zavrnil zahteve po stečaju v zvezi z Vizzinijevo dejavnostjo, potem ko so se njegovi klienti odrekli delu svojih kreditov (v višini 20%). Za urejevanje raznih pozicij in čim hitrejšo prodajo obveznic je bila za likvidatorja Vizzinijevega urada imenovana družba za finančne konzulence »Opus Consulting«. Sama družba je poudarila uspešen zaključek operacije, s katero so poravnali izgubo in rešili urad, kar se v zadnjih štirih letih, ko je bilo 32 podobnih primerov, ni še zgodilo. pregled. Tako so ugotovili, da je bila fotografija na dokumentu zamenjana, mamilo pa je bilo v štirih vrečkah, skritih med ostalo prtljago, v etuiju za dokumente. Tabaccov zaporu Družba »And srl« je šla v stečaj 6. februarja letos, sedaj se je zaradi tega stečaja znašel v zapora 55-letni Franco Tabacco, bivši tajnik Pii in bivši predsednik ustanove za industrijsko cono Ezit. Obtožujejo ga lažnega stečaja in davčne utaje, češ da se je iz blagajne »And« s sedežem v Pasaži Protti 2 steklo okrog 6 milijard lir, in sicer na račune dragih družb, v katerih je bil Tabacco prav tako soudeležen, kot na primer »Intertrading« in »Sise«. Tabacco je bil svojčas že v zapora 19 dni), vpleten je bil v podkupninske afere, novembra leta 1994 se je proces končal z dogovorno kaznijo skoraj dveh let zaradi izsiljevanja, izkoriščanja uradne funkcije in grabeža v škodo Fi-nezita. Tedaj se je tudi začel njegov zaton. Koncert v San Marcu Jutri bo v kavarni San Marco v Ul. Battisti 18 v Trstu, z začetkom ob 21.30, koncert mladih glasbenikov in pevcev z naslovom »Annamaria Rizzi live«, na katerem bo nastopila tudi 9-letna Jasna Kneipp. Novi vodnik za Kras V knjigarni Transalpi-na v UL Torrebianca 27 bodo danes, ob 19. uri predstavili najnovejši vodnik za tržaški Kras z naslovom “Guida ai sen-tieri del Carso triestino”, ki sta ga sestavila zgodovinarka Daniela Durissini in arh. Carlo Nicotra. Oba se že vrsto let zanimata za izletništvo in zgodovino teritorija, za sabo pa imata že nekaj podobnih publikacij. Otvoritev občinskega informativnega okenca Ob navzočnosti predstavnikov tržaške občinske uprave bo danes, ob 11. uri v Ul. Gatteri 12 otvoritev občinskega informativnega okenca »Informa-giovani«, ki bo mladim brezplačno nudilo najraz-hčnejše informacije in nasvete glede športnega in kulturnega udejstvovanja, izobraževanja ter zaposlovanja. Razpis za delovna mesta V ponedeljek, 27. in v torek, 28. t.m. bodo na sedežu urada za delo v Ul. Fabio Severa 46/1 od 8.30 do 12. ure sprejemab prošnje za nastop na selekcijah za naslednja delovna mesta: deželna zdravstvena služba - zdravstveno podjetje »Ospedali Riuniti« iz Trsta: 2 socio-sanitama pomočnika (čiščenje prostorov in prevoz bolnišniške-ga materiala, določen čas 6 mesecev); Občina Zgonik: 1 mesto občinskega kurirja (znanje slovenskega jezika, obvladanje strojepisja, vozniško dovoljenje kat. B, določen čas 3 meseci). Prošnji treba priložiti mod C/l (ali roza izkaznico), diplomo nižje srednje šole, dokumentacijo o lanskih dohodkih in družinski bst. Ul. Bonomea zaprta za 3 mesece Zaradi urejanja cestišča bo Ul. Bonomea zaprta za tri mesece, vendar bo tamkajšnjim stanovalcem kot tudi stanovalcem sosednjih uhc omogočen dostop, in sicer v obeh smereh. Občinska uprava si bo namreč prizadevala, da bo vsaj polovica ceste vedno dostopna. Vozil bo tudi avtobus št. 38, vendar zaenkrat samo navzgor, medtem ko bo ob koncu del peljal tudi v smeri središča mesta. Predstavitev kataloga Verudove razstave Danes popoldne bo ob 18. uri v prostorih Auditoriu-ma muzeja Revoltelle uradno predstavljen katalog slikarske razstave z naslovom »Nella Trieste di Svevo - L’opera grafica e ptttorica di Umberto Verada (1868-1904). Katalog bosta predstavila ravnateljica muzeja Revoltella Maria Masau Dan ter profesor na umetnostni akademiji v Veroni Diego Arich de Finetti. Vabilo v botanični vrt Carsiana Tržaška pokrajinska uprava obvešča, da bo s 25. aprilom in do polovice oktobra ponovno odprt botanični vrt Carsiana pri Zgoniku. Živ muzej kraške botanike, do katerega lahko pridemo tudi z avtobusom št. 44, bo mogoče obiskati od torka do petka med 10. in 12. ura, medtem ko bo ob sobotah, nedeljah in praznikih odprt od 10. do 13. ter 15. do 19. ure. Komuniciranje in javna uprava V kongresni dvorani raziskovalnega območja pri Pa-dričah je včeraj potekalo zasedanje, posvečeno komuniciranju v odnosu z javnimi upravami. Gre za posebno pereče vprašanje v času, ko se po eni strani uveljavlja elektronska telekomunikacija, po dragi pa se javna uprava le posodablja s težavo in se velikokrat še drži birokratske nerazumljive in počasne logike. Na zasedanju, ki ga je priredila dražba Area, so strokovnjaki orisah možnosti razvoja tudi na tem, za toliko državljanov pomembnem področju. n SREČANJE Z JOHNOM EARLEJEM Partizanstvo in britanske tajne službe Angleški novinar analiziral zlasti odnose ob koncu vojne Vloga britanskih tajnih služb in njihovo sodelovanje s slovesnkimi partizani med drugo svetovno vojno. To je bil srž javnega srečanja, ki ga je sinoči ograniziralo Italijasnko - angleško druženje FJK na sedžu RAS, gost pa je bil njen Član in novinar John Earle. Kot je povedal, so mu zanimanje za to temo vzbudili srečanje s Časnikarjem Ivom Jev-nikarjem in Članki revije Mladika o delovanju in usodi približno 20.000 Slovencev, ki so jih rekrutirale angleške tajne službe ter jih v Egiptu iz-vežbale v sabotaži, nato pa jih s padalom spustile na slovensko ozemlje. Earl je o tem podal izčrpen referat, spregovoril je tudi o informacijah, ki so jih tako Angleži dobivali s Primorske in s tržaškega ozemlja ter obenem izpostavil njihovo nepoznavanje razmer v Julijski krajini, Sloveniji in Istri. Analiziral je nato nesoglasja med slovenskimi partizani in Angleži ob koncu vojne, ko so iz različnih zornih kotov gledali na usodo Trsta. A. G. Umrl je Tulilo Reggente, kulturni delavec in založnik Odlikovale so ga velika razgledanost, izredna odprtost in želja, da svoja spoznanja kot publicist in založnik posreduje širšemu občinstvu. Ni mu vselej uspelo, velikokrat zaradi finančnih težav, večkrat tudi zaradi ne pevec naklonjenega odnosa Trsta do njegovih založniških pobud. Tullio Reggente, v umetniških in založniških krogih Trsta in dežele dobro poznan, je umrl zaradi nenadne hude slabosti. Star je bil 65 let, zadnja leta se je sicer manj pojavljal, zato pa njegovi prvi nastopi na publicistiCno-za-ložniškem področju segajo v začetke 60-ih let. Pod oznako L’Asterisco, ki je postal njegov zaščitni znak, je zaCel nastopati še v študentskih letih, ko se je pojavil list univerzitetnih študentov s tem imenom in s podpisom Tullio Reggente. V letih so zaceli imeni tako povezovati, da se je pisalo kar L’Asterisco Tullia Reg-genteja. Slovenci so mu lahko hvaležni za marsikaj, na primer zato, da je predstavil Kosovela italijanskim bralcem. Ob odprtosti in radovednosti do kulture drugih pa je Reggenteja odlikoval tudi izbrušen estetski Cut, kar je bilo razvidno tudi iz njegovih izdaj, ki so bile vse izredno dodelane. V LJUDSKEM DOMU V TREBČAH živahno praznovanje dneva tabornikov Nastop mladih glasbenikov, recitatorjev in taborniškega pevskega zborčka Morda se bo komu zdelo nenavadno, a taborniki imajo svoj dan, to je 22. april. Na ta dan je bila leta 1951 ustanovljena Zveza tabornikov Slovenije in taborniki RMV so od svoje ustanovitve dalje njeni elani. V Sloveniji je to za tabornike nekoliko drugačen dan, saj izkoristijo priložnost, da svoje delovanje predstavijo netabomikom. Letos so se tudi pri RMV-ju odločili, da bo ta dan prazničen. Pozno popoldne so se taborniki zbrali v Ljudskem domu v Trebčah. Po uvodnem pozdravu sestre Podlasice, ki je med drugim poudarila soupadanje dneva tabornikov s svetovnim dnevom zemlje in se zahvalila domačemu kulturnemu društvu Primorec za izkazano gostoljubnost, so se s kratkimi a prikupnimi nastopi predstavili nekateri vodi, ki delujejo v sklopu RMV-ja. Občinstvo je tako prisostvovalo glasbenim nastopom, recitatorjem, mimiki, zborčku (na sliki -f. KROMA). Člani mestne Družine jadranskih delfinov pa so razstavili svoje risbe. Vsi so se zelo potrudili, morda tudi zato, ker je bila nagrada nadvse vabljiva -velik pokal. Najboljši so bili medvedki in Čebelice - osnovnošolci iz Brega, ki so tako osvojili prehodni pokal Dneva tabornikov. Popoldan, ki se je že prevesil v veCer, so taborniki zaključili s himno Dviga plamen se iz ognja. Praznovanje se je nato nadaljevalo ob sladkem in slanem in zaznati je bilo, da so se tega dne ta- borniki in njihovi starši resnično razveselili. Prav tako so se razveselili izida nove številke glasila RMV Modri val, v katerem lahko preberemo resne in manj resne prispevke o delovanju RMV-ja. Ob slovesu so se vsi strinjali in obljubili, da bo ta dan pri RMV-ju postal tradicija. Da, gotovo je bil to dan vedrine, veselja, razposajenosti in plemenitih Čustev, dan ko si ponosen, da si tabornik. 2PP OPČINE / PROSVETNI DOM Grafike Matjaža Hmeljaka Na otvorih/i se je zbralo veliko ljudi, igral je tudi Edi Meola Trio Jutri v Prosvetnem domu ponovitev veseloigre Rusa riga črjez uograde Da je res, da dober glas gre v deveto vas, priča dejstvo, da je bila tudi v nedeljo, na tretji uprizoritvi »Ruse rige Crjez uograde« dvorana Prosvetnega doma do zadnjega kotička zasedena, medtem ko so morali številni obiskovalci razočarani domov. Uspeh, ki ga je doživela narečna komedija Ivana Artača o openskem življenju v začetku stoletja v režiji Igorja Malalana, je presegel vsa pričakovanja. Tudi tokrat so bili igralci izredno sproščeni in soCni dovtipi v domačem narečju so gledalce zabavali in spravljali v smeh. Zato je bilo nuj- no, zaradi velikega povpraševanja in kljub stalni zasedenosti dvorane, najti še en ter- min za ponovitev: jutri, 25. aprila, ob 18.30. Priporočamo točnost. Od torka zveCer so v Prosvetnem domu na ogled grafike Matjaža Hmeljaka. Na otvoritvi razstave je številne zbrane v imenu oiganizatorja, SKD Tabor, pozdravila Ko-stanca Filipovič, o razstavljal-cu in o umetniškem ustvarjanju z računalnikom pa je govorila Anna Maria Caimi-nelli Gregori. V sproščenem govora je pripovedovala tako o svojem znanstvu s kolegom kot o posebnih računalniških programih, Id omogočajo tudi nastanek umetnin. Vendar pa so slednje sad Človeške iznajdljivosti in domiselnosti, kot rad poudarja Hmeljak, ki svoje umetnosti ne opredeljuje kot Computer art. Na otvoritvenem veCera je sodeloval tudi Edi Meola Trio, Id ga sestavljajo Edi Meola (saksofon), Tom Hmeljak (vibrafon) in Dario Vatovec (tolkala). Hmeljakove grafike bodo na ogled do 5. maja, in sicer ob delavnikih med 16. in 20. uro. VCERAJ-DANES Danes, PETEK, 24. aprila 1998 FIDEL Sonce vzide ob 6.04 in zatone ob 20.03 - Dolžina dneva 13.59 - Luna vzide ob 5.09 in zatone ob 17.32 Jutri, SOBOTA, 25. aprila 1998 DAN VSTAJE VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 15,8 stopinje, zraCni tlak 1018,1 mb raste, veter vzhodnik 31 km na uro, vlaga 51-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 11,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Rodili so se: Arlena Mancuso, Leonardo Am-brosino, Giorgia Serra, Tommaso Cernecca. Umrli so: 95-letna Carla Petarin, 84-letna Maria Fait, 66-letni Adriano Spazzapan, 61-letni Gui-do Bramati. I : LEKARNE Od ponedeljka, 20. aprila do petka, 24. aprila 1998 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 6 (tel. 772148), Ul. Curiel 7 (tel. 281256). Bazovica (tel. 226210) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Ginnastica 6, UL Curiel 2, Trg Venezia 2. Bzovica (tel. 226210) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Venezia 2 (tel. 308248). Sobota, 25. aprila 1998 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Ginnastica 6, U. Curiel 7, Trg Venezia 2, Bazovica. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 6 (tel. 772148), Ul. Curiel 7 (tel. 281256). Bazovica (tel. 226210) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Ginnastica 6, UL Curiel 7, Trg Venezia 2. Bazovica (tel. 226210) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Venezia 2 (tel. 308248). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TE LEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Dežurna zdravstvena služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 2215, »Aprile«, r. Nanni Moretti. EKCELSIOR AZZUR- RA - 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Full Monty«, r. Peter Cattaneo, i. Robert Carlyle. EXCELSIOR - 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »L‘ur-lo deli odio« Antony Hopkins. AMBASCIATORI ' 16.30, 18.20, 20.15, 22.15, »Break Down «, i. Kurt Russel. NAZIONALE 1 - 15.20, 18.30, 21.45 »Titanic«, i-Leonardo Di Caprio, Kate VVinslet. NAZIONALE 2 -15.15 »George, re della Giun-gla«, risanka. 17.00, 19.30, 22.10 »Jackie Brown«, r. Quentin Ta-rantino, i. Robert De Niro, Bridget Fonda, Michael Keaton. NAZIONALE 3-15.15, 16.50,18.30 »Anastasia«, risani film; 20.10, 22.30 »Gualcosa e cambiato« L Jack Nicholson, Helen Hunt. NAZIONALE 4 - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15, »La maschera di ferro«, i. Leonardo Di Caprio. MIGNON - 16.00, 22.00 »Simona, il peccato dei sensi«, prepovedano mladini pod 18. letom- 20.00, 22.20 »Sfera« i. Sa-ron Stone. CAPITOL - 16.00, 18.00, 20.00, 22.10 »Kun-dun«, r. Martin Scorsese. ALCIONE - 18.30., 20.15, 22.00 »II Ladro«, r. Pavel Chukhari. IZLETI IZLET NA BLED (Vintgar in Blejsko jezero) in V Vrbo s starši in otroci osnovne šole Prežihov Voranc iz Doline, jutri, 25. aprila. Imamo še neka) prostih mest. Pridite z nami! Tel. 228691 (Katja) ah 228785 (Vilma), v večernih urah. SKD FRANCE PREŠEREN priredi jutri, 25. aprila izlet na Gorenjsko. Kdor se še želi vpisati na) Cimprej poklice na tel. St, 228266 ali 228438 ob večernih urah. Odhod ob 7.30 z Gorice (trga). UPOKOJENCI REPEN-TABRSKE IN ZGO-NISKE OBČINE ter prijatelji pozor! V soboto, romaj a 1998 bo izlet v lepe in zanimive kraje v Sloveniji. Kdor se hoče udeležiti izleta naj telefonira na tel. št. 327229 (Stana Milic) do 10. maja. Ne bo vam žal. HI ŠOLSKE VESE SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča, da so v tržaški pokrajini za s e deCe natečajne razre izčrpane pokrajinske m vice za suplente na nižj in višjih srednjih soja -13A - kemija in kemija tehnologije, 38A - fjzl 49A - matematika m . zika, lestvica za podpor pouk srednjih šol 1- s , pnje ter lestvici zaP io področje ter predložite; obnovitev ot- y vse omenje iz en natečajro 49A (mate® TUJSTVO .oroca, dabo- 1 Prost.°”k P.e jovuim11' TsTpS--' hndika;; teL/fa* ■O^jflrivs f^i!!lP“ iTM§ liLiiayi©l Jaroslav Hasek DOBRI VOJAK ŠVEJK Režija: Š){i®m3sll£lW Danes, 24. t. m. ob 20.30 RED F MATJAŽ KMECL TRUBAR Igra: POLDE BlBIČ V ponedeljek, 27. t.m., ob 20.30 J PRIREDITVE moja pesem ni le Moja pesem, to je Krik vseh naši - ZSKD v sodelovanju s KD Rdeča zvezda pod Pokroviteljstvom Občine Zgonik in SKGZ vabi na koncertni večer partizanskih pesmi in poezij, ki 0° v danes, 24. t. m. ob 20.30 v Sportno-kultur-Oem centru v Zgoniku. Ob 19.30 se zberemo pri krajevnem spomeniku Padlim v NOB za krajšo spominsko svečanost. Prireditev bodo oblikovali MoPZ RdeCa zvezda, Godba na pihala Viktor Parma, MoPZ Vasilij Mirk, MePZ Oton Zupančič, MoPZ Valentin ^odnik, recitatorji Olga Lupine, Nerina Švab, Grago Gorup, Dajana Kočevar, Biserka Simo-Ueta, Veruška Kuk, Goran Obad, Igor Pison. Priložnostne misli bosta podala ^upanja Tamara Blazina Ur predsednik ZSKD Ace Mermolja. SKD TABOR OPČINE - prosvetni dom - Za- radi izrednega povpraševanja bo jutri 25.4.1998, °b 18.30 ponovitev vese-nngre Ivana Artača RUSA ri,GA CRJEZ UOGRADE v izvedbi domaCe dramske skupine in v režiji Igorja Malalana. SLOVENSKA GLASBENA SOLA KONCERTNA POBUDA ROJAN vabi na glasbeno srečanje mladih, ki bo ju- ui> 25. aprila ob 19.30 v Marijinem domu v Roja-nu> Ul. Cordaroli 29. V 8°steh bodo dobitniki Mednarodnega glasbenega natečaja Alfredo Ma-j^cosig za mlade študen-e violine in violončela, Kl ga organizira ustanova ?Giasba brez meja« iz Oorice pod pokroviteljst-v°ni naše dežele, goriške P°krajine in delovne skupnosti Alpe-Jadran. Predstavili se bodo mladi gla-sbeniki iz Avstrije, Ita-V.e> Hrvaške in Slovenje. Vstop prost. AMATERSKI ODER JAKA STOKA PROSEK-KONTOVEL, mladinska SKUPINA, vabi na ogled igre Frana Milčinskega BUTALCI (režija Suzi Bandi, glasba Aljoša Starc), v nedeljo, 26. aprila, ob 17.30, v Kulturnem domu na Proseku. DUO Dasha Dubrovina - violina, Cristina Sancin - klavir, v sklopu pomladanske sezone Openskih glasbenih srečanj v nedeljo, 26. aprila ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Na sporedu J. Francaix, J. Rodrigo, P. Pessina in J. Brahms. OBETA se prijeten večer v kulturnem društvu Fran Venturini: OKTET ODMEVI pripravlja celovečerni koncert. Čakamo vas v nedeljo, 26. aprila, ob 20. uri, v Kulturnem centru Anton Ukmar-Miro. KD FRAN VENTURINI vabi na že tradicionalno srečanje ljubiteljev diatonične harmonike GLAS HARMONIKE, 1. maja v centru Anton Ukmar - Miro. Ob 14. uri bo Aleksij Jercog predstavil knjigo HARMONIKA, ORGANOLOGIJA IN LITERATURA; ob 14.30 pričetek revije. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV, ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE, ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE, ZVEZA CERKVENIH SLOVENSKIH ZBOROV, Center za kulturne raziskave Bardo, prisrčno vabijo na koncert mednarodne revije PRIMORSKA POJE ’98, v nedeljo, 26. aprila 1998, ob 17. uri, v cerkvi Sv. Florjana v Zavarhu (Terska dolina). Nastopili bodo: MePZ Zora iz Kostanjevice na Krasu, MePZ Sveti Peter, MePZ Rado Simoniti iz Dobrova, 2PZ Ivan Grbec iz Trsta, Vokalna skupina Sotočje iz Sela in MePZ Podgora.' ^ OBVESTILA OPENSKI ODBOR ZA LOČENO UPRAVLJANJE JUSARSKEGA PREMOŽENJA vabi občane, da se udeležijo otvoritve obnovitvenega dela vod- OBVESTILO izletnikom ^aše bralce, ki so se prijavili za potovanje v Turčijo z odhodom 17. maja prosimo, da poravnajo zadnji obrok ln Mignejo dokumente v sredo, 29. aprila med 9. in 13- uro v upravi našega dnevnika v Ul. Montecchi 6. OonfZApo ClUCH vabi cenjene stranke in prijatelje na otvoritev nove trgovine na Kontovelu 186 danes, 24. aprila 1998, od 18. ure dalje ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV pod pokroviteljstvom OBČINE ZGONIK in SKGZ v sodelovanju s KD RDECA ZVEZDA Moja pesem ni le moja pesem, to je krik vseh nas! danes, 24. t. m. ob 20.30 v Zgoniku ob 19.30 spominska svečanost pri spomeniku padlim v NOB ob 20.30 Večer partizanskih pesmi in poezij v Športno-kulturnem centru MoPZ Rdeča zvezda, Godba na pihala Viktor Parma, MoPZ Vasilij Mirk, MePZ Oton Zupančič, MoPZ Valentin Vodnik, recitatorji Olga Lupine, Nerina Švab, Drago Gorup, Dajana Kočevar, Biserka Simoneta, Veruška Kuk, Goran Obad, Igor Pison. Priložnostne misli županje Tamare Blažina in predsednika ZSKD Aceta Mermolje. nega zbiralnika OvCjak, ki bo danes, 24. aprila, ob 10. uri na Opčinah ob postavljeni tabli v bližini železniške elektrarne na cesti za Repen. SK BRDINA vabi vse elane in prijatelje kluba na družabni večer in društveno nagrajevanje ob zaključku sezone, danes, 24. aprila ob 20. uri v dom Brdina na Opčinah. Zaželjene so prijave. RAZSTAVA KNJIG IN RISB, ki so jih otroci ustvarili pod vodstvom ilustratorke Vesne Benede-tiC v likovni delavnici Mavrica v noči, je na ogled jutri, 25. in v nedeljo, 26. t.m., od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure, v dvorani občinske knjižnice v Nabrežini. ODBOR ZA POSTAVITEV SPOMENIKA PADLIM V NOB SKEDENJ-KOLO NTO VE C-SV. ANA vabi vse demokratične ljudi k polaganju cvetja jutri, 25. aprila, ob 10. uri, pri obeležju pri Sv. Ani. KRIŠKA SEKCIJA VZ-PI Evald Antončič -Stojan vabi vse vaščane ter kulturne, športne, politične in socialne organizacije, da se množično udeležijo polaganja vencev na vaške spomenike padlim jutri, 25. aprila, z odhodom ob 10. uri izpred Ljudskega doma v Križu. ZADRUGA NAS KRAS vabi elane na 30. redni občni zbor, ki bo v prvem sklicanju jutri, 25. aprila in v drugem sklicanju v ponedeljek, 27. aprila 1998 v prostorih Kraške hiše v Repnu z začetkom ob 20. uri. PREDSTAVNIKI KD S. ŠKAMPERLE bodo položili vence na spominsko obeležje Narodnega doma pri Sv. Ivanu jutri, 25. t.m., ob 10. uri. Priložnostno besedo bo imela Neva Lukeš. OBČINA ZGONIK obvešča, da je občinska knjižnica v Saležu začasno zaprta. TABORNIKI RMV vabijo vse bivše elane na trodnevno taborjenje NAZAJ...V TABORNIŠKI RAJ, ki bo potekalo v Ribičevem lazu pri Bohinju od 31. julija do 2. avgusta 1998. Prijavnice lahko dobite pri elanih, v Narodni in Studijski knjižnici v Trstu, v baru Prosvetnega doma na Opčinah, v občinski knjižnici v Boljuncu, na Stadionu 1. maj, v knjižnici D. Feigel v Gorici in v glasilu Modri val. Prijave sprejemamo do 30. junija 1998. SKD BARKOVLJE prireja v Četrtek, 30. aprila t. 1. na sedežu Sirene POKUŠNJO KRUHA IN VINA. ZaCetek ob 20.30. Pridelovalci lahko prinesejo vzorce vina, ki jih bo strokovna komisija ocenila danes, 24. t. m. od 19. do 21. ure na dom Marjana Gregoriča - Ul. Bo veto 32. Tudi občinstvo bo sodelovalo pri ocenjevanju najboljših vin. KD VALENTIN VODNIK in SEKCIJA VZPI-ANPI Dolina-Mačolje-Prebeneg vabita na prireditve ob 25. aprilu: jutri, 25. t.m., ob 9. uri odhod iz Sance za 7. tradicionalni pohod po bližnji okolici (udeleženci naj vzamejo s seboj prepustnico ali izkaznico in kosilo v nahrbtniku). Ob 11. uri bodo elani sekcije položili venec na spomenik v Mackoljah, ob 11.30 na spomenik v Prebenegu. Ob 17.30 pa bo ob dolinskem spomeniku padlim Svečanost ob 53. obletnici osvoboditve. Priložnostni govor bo podal David Bandi, zapel bo domači MoPZ Valentin Vodnik pod vodstvom Ignacija Ote. SLOVENSKA ZAMEJSKA SKAVTSKA ORGANIZACIJA TRST vabi vse skavte in skavtinje (tudi starejše in bivše), starše in prijatelje na JURJEVANJE 1998, ki bo v nedeljo, 26. aprila na gmajni pri Bazovici. Zbiranje na parkirišču pri fojbi ob 8. uri, sv. maša ob 9. uri, sledijo obljube novincev, kosilo in velika igra. Ob 16.30 taborni ogenj. Zaključek približno ob 18. uri. Toplo vabljeni! DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi v ponedeljek, 27. aprila,.ob 20.30 na predavanje prof. Sonje Gregori z naslovom TIBET - DEŽELA NA STREHI SVETA. Predavanje z diapozitivi bo v Peterlinovi dvorani v Donizettijevi ulici št. 3. KD RDECA ZVEZDA sklicuje v ponedeljek, 27. aprila 1998 redni občni zbor na sedežu društva v Saležu ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem sklicanju. Dnevni red: poročila upravnega odbora, razprava poročil, pozdravi gostov, razprava, izvolitev novega odbora, raz-rešnica staremu odboru in razno. Upravni odbor poziva elane k polnoštevilni udeležbi. OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUNCU prireja v torek, 28. aprila, ob 16. uri drugo otroško urico »Lepilo, škarje, knjiga. Vabljeni! PREDSEDNIK SLOVENSKEGA RAZISKOVALNEGA INSTITUTA sklicuje OBČNI ZBOR v torek, 28. aprila 1998 ob 19. uri v prvem sklicanju in ob 20. uri v drugem sklicanju v sejni dvorani Zadružne kraške banke, Opčine - Ulica del Ri-creatorio 2. NABREŽINA: Mesečna konferenca bo v sredo, 29. aprila, ob 20. uri. Prof. Franko Žerjal bo predaval o temi »Važnost in lepota moralnih in narodnih vrednot pri zamejskih umetnikih«. Spregovorili bodo še: Andrej KosiC, Bogomila Doljak in Claudio Raza. Pri družabnosti bo zapel ansambel »Kraški ovčarji«. Vabljeni! SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL - TRST obvešča, da organizira tretjo izmeno letovanja na Medvedjem brdu od 15.7. do 25.7.1998 za mlade od 6. do 14. leta. Na razpolago je samo še nekaj mest, zato pohitite. Informacije in vpisovanje od 8.30 do 18.30 na sedežu v Ul. Ginnastica 72, tel. 573141. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL - TRST sporoča, da je še v teku vpisovanje za aktivne počitnice v Fiesi pri Portorožu od 26.7. do 5.8.1998 za mlade od 6. do 17. leta. Informacije in vpisovanje od 8.30 do 18.30 na sedežu v Ul. Ginnastica 72, tel. 573141. KRUT obvešča, da je zaradi velikega zanimanja za potovanje na Kreto dobil še nekaj mest. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka v Ul. Cicerone 8, tel. 360072. KRUT sporoča, da ima na razpolago še nekaj mest za 10-dnevne počitnice na Malem Lošinju v prvi skupini od 19. do 29. junija in v Poreču -Zelena laguna, od 21.6. do 18.7. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. št. 360072. KD VALENTIN VODNIK vabi slikarje in vse, ki se ukvarjajo z likovno umetnostjo v Bregu, da se prijavijo k tradicionalni razstavi domačih likovnih ustvarjalcev, ki bo v Dolini v okviru letošnje Majence. Vsi, ki vas sodelovanje zanima, -se javite ob uri kosila pri gospe Ester (tel. 228562), v skrajnem primeru tudi na ZSKD (Damiana - tel. 635626). Zadnji Cas za prijavo je ponedeljek, 4. maja: že vnaprej obveščamo, da bo postavljanje razstave potekalo v sredo, 6. in v Četrtek, 7. maja v večernih urah. KRD DOM BRISCIKI sklicuje redni občni zbor v sredo, 29. aprila 1998 na sedežu društva ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju. TEČAJ BONSAI - KD LIPA BAZOVICA v sodelovanju z ABT-Amato-ri Bonsai Trieste vabi na teCaj bonsai. Učili se bomo veščin priznane japonske tehnike pripravljanja in vzdrževanja bonsaiev. TeCaji se bodo vršili v Bazovskem domu v sredo 6., v torek, 12., v sredo, 20., v torek 26. in v Četrtek, 28. maja. Vpisovanje in informacije: DorCi - tel. 226569 ob uri L-z-ici I o VPISOVANJA V SLOVENSKE JASLI bodo potekala do 30. aprila. Za informacije pokličite na tel. št. 826464. SKLAD MITJA CUK nudi POPOLDANSKI DOPOLNILNI POUK iz vseh predmetov in za vse šolske stopnje, INDIVIDUALNE LEKCIJE iz vseh predmetov in za vse stopnje, ANGLEŠKI TEČAJ - različne stopnje, individualne in skupinske lekcije. Informacije po tel. 040/212289 od ponedeljka do petka v dopoldanskem Času. MLADINSKI DOM IN ŽUPNIJA BOLJUNEC zbirata material o zgodovini boljunške cerkve. To so pesmarice, podobice, spominske slike, stari rojstni, mrtvaški in poročni listi, verske podobe, kipci, križi, članki, prti in drugi dokumenti verske vsebine. Ce imate doma kaj takega, vas vljudno prosimo, Ce nam bi material posodili, da bomo lahko pripravili Cim bogatejšo in zanimivejšo razstavo ob 350-let-nici letnice nad oltarjem. Hvala. Informacije na tel. 228422. SKLAD MITJA CUK obvešča, da je vsak torek, petek in soboto na razpolago posvetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije od ponedeljka do petka na tel. št. 212289 v dopoldanskem Času. SD SOKOL - ZAMEJSKE ŠPORTNE IGRE 98 - 25. 6. - 3. 7. 1998. Prijavnice dobite: knjigarna Terčon v Nabrežini, Boris sports club v BrišCikih, bar Prosvetnega doma na Opčinah, jestvine Top market v Bazovici, Narodna in študijska knjižnica Trst; Prijavite se lahko tudi po telefonu, na št. 0347-7602835. Prijave sprejemamo do 5. maja 1998. SKD TABOR OPČINE - Ob 200-letnici openske šole zbira krožek OB PLETENJU SE KAJ stare vezenine naših babic in druga ročna dela za razstavo, ki bo maja v šoli. Dela sprejemamo v Prosvetnem domu vsak četrtek, od 20. do 22. ure do vključno 14. maja. Za informacije pokličite na tel. št. 213945 od 16. ure dalje. KMEČKA ZVEZA obvešča svoje člane, da njeni uradi delujejo z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob torkih in Četrtkih od 14. do 16. ure. Ob sobotah so uradi zaprti. MALI OGLASI tel. 040-7796333 * v PROSTORE primerne za urade in druge dejavnosti, 130 kv. m, oddam v najem. Obrtna cona Dolina, tel. 228563. PRODAM set treh motornih kovčkov s prtljažnikom za vse motorje v odličnem stanju. Cena 400.000 lir. Tel. 040/414722 po 17. uri. POGLED DO MORJA, 6. nadstropje, dvigalo, ogrevanje avtonomno, 55 kv. m, ul. Giulfa, prodam. Tel.: 0335/6303270. ISCEM manjše stanovanje v najem na območju vzhodnega Krasa (od Bazovice do Proseka). Tel. 040/211815. VILO ALI KMEČKO HIŠO išCe družba S.A.R. Spa v okolici Goriških Brd ali Vrha sv. Mihaela. Ponudbe poslati na Palače Hotel - Corso Ita-lia 63 - 34170 Gorica. Tel. št. 0481/82166, fax 31658. PRODAM Mercedes E 200 letnik ’94 v dobrem stanju. Cena 25.000.000 lir. Tel. št. 0335-6154391. PRODAM Fiat 500 ED, letnik ’92, prevoženih 29.000 km. Tel. St. 228821. GOSPODIČNA išCe delo kot hišna pomočnica. Tel. 040/830452 (ob urah kosila). V PREBENEGU prodam novejšo dvonadstropno hišo z vrtiCem, garažo in parkirnim prostorom po zanimivi ceni. Tel. št. 040-228100 ali 040-232404. PRODAM MOTOR Suzuki Big 800, letnik ’91, v odličnem stanju, rabljen 3 mesece letno. Tel. na št. 637548 v večernih urah. VABIMO VAS na osmico Abram v Sveto pri Komnu v Času od 24. aprila do 3. maja, kjer vas bomo postregli z domačo hrano in pijaCo. KMEČKI TURIZEM ŠKERLJ (Salež 44) je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. 229253. OSMICO ima v Storjah odprto do 26. aprila Franc JelušiC. OSMICO sta v Mavhinjah odprla Franc in Tomaž Fabec. Vabljeni vsi prijatelji dobre kapljice. OSMICO je v Logu odprla Kmetija KOMAR. Toči belo, Črno in vitovsko. Za prigrizek nudi domaCo slanino. PAHOR MARIO je v Jamljah odprl osmico. Toči belo in Črno vino ter nudi domač prigrizek. OSMICO je odprl v Zabrežcu Mario Zobec. Toči belo in Črno vino. Toplo vabljeni! OSMICO ima Frando-li v Slivnem. ToCi odlično belo in Črno vino. OSMICO je v Sama-torci odprl Max. OSMICO je odprl Boris Skerk, Praprot. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. PRI PIŠČANCIH ima odprto osmino Andrej Ferfolja. MILIC je odprl kmečki turizem v Zagradcu. Zaprto ob torkih. Tel. št. 229383. OSMICO je odprl Alojz Milic, Repen 49. Toplo vabljeni! OSMICO je odprl Stubelj v Sempolaju. PRISPEVKI V spomin na Umberta Pregarca darujeta Dario in Elder 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na Maro Ban Ferluga darujejo njene prijateljice, zbrane ob omizju v domačni kavarni po običajni nedeljski sv. maši 135.000 lir za proseško cerkev in 100.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. V spomin Marije Suc daruje družina Cok 20.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Namesto cvetja na grob Marije Suc in Mirka Turcinovica daruje družina Calzi (Repen 43) 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V spomin na Maro Ban por. Ferluga daruje družina Zlatic Mario in Marija 50.000 lir za FC Primorje in 50.000 lir za Kulturni dom Pro-sek-Kontovel. Nosilci krste Mare Ban por. Ferluga darujejo 100.000 lir za FC Primorje in 100.000 lir za Kulturni dom Pro-sek-Kontovel. Ob 1. obletnici smrti Irene Kralj Metlikovec darujejo nečaki Rosanda, Cirila in Andrej 100.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. V spomin na sestrično Maro Ban Ferluga darujeta Vojka in Ivan Ukmar 50.000 lir za proseško cerkev. V spomin na Marijo Kralj darujeta Marija in Bruno Kralj 100.000 lir za popravilo slivenske cerkve. 4.4.1993 24.4.1998 Minilo je že pet let odkar nas je zapustil naš dragi mož, oCe in nono Maks Spetič S hvaležnostjo in ljubeznijo se ga spominjajo Zena Meri ter sinova Stojan in Marijan z družinama Katinara, 24. aprila 1998 OPERNA SEZONA VERDIJA / ZA ZAKLJUČEK PUCCINIJEVA TOSCA TEŽAVE IN UPI SKUPINE Sveža in prijetna predstava nadvse priljubljene opere Soliste, zborin orkester je zanesljivo vodil dirigent Tiziano Severini Na odru tržaškega gledališča Verdi je bila v torek na vrsti zadnja premiera operno-baletne sezone 1997/98 z uprizoritvijo Puccinijeve melodrame »Tosca«. Čeprav po oceni preučevalcev Puccinijevega opusa delo ne sodi ravno v vrh, pa je med ljubitelji operne glasbe vendarle med najbolj priljubljenimi, ne toliko zaradi patetičnosti zgodbe same kot predvsem zaradi melodičnosti in še posebej zaradi treh -štirih znanih solospevov, ki jih pojejo nosilci glavnih vlog, Tosca sama, Cavaradossi in okrutni policijski šef baron Scarpia. Libreto za opero sta Pucciniju pripravila Luigi Ulica in Giuseppe Giacosa po drami Victoriena Sar-douja. Dogaja se v Rimu v Času bitke pri Marengu (1800) in je osredotočena na ljubezensko dramo slavne pevke Tosce in slikarja Ca-varadossija, privrženca liberalnih idej političnega nasprotnika Scar-pie, policijskega tirana v službi papeške države. Njegova policijska vnema in iz ljubosumja porojena maščevalnost privedejo najprej do smrti Scarpie, ki ga zabode Tosca sama, nato pa do tragične smrti Ca-varadossija pod streli Scarpijevega plutona in smrti Tosce, ki se v obupu zaradi Cavaradossija smrti vrže s stolpa trdnjave v brezno. Dovolj patetičnih in melodramskih motivov za Čustveno melodično Puccinijevo nastrojenost, da je napisal glasbo, ki je vseskozi ena sama melodija, na trenutke mila in nežna, na trenutke dramatično eruptivna, polna izstopajočih arij, ki učinkujejo tudi povsem samostojno, in spevnih recitativov, kot je v svojih navodilih za glasbeno izvedbo partiture hotel sam skladatelj. Vse je površinsko, nobenih psiholoških poglabljanj ni, vse je jasno in predvidljivo, a zato tudi ne enostavno, saj je učinek izvedbe odvisen prvenstveno ravno od sposobnosti izvajalcev, od režije in scen do dirigenta, orkestra in solistov, da znajo verno in plastično poustvariti melodramsko vzdušje opere. V skoraj sto letih uprizarjanja od prve uprizoritve leta 1900 v Rimu je Tosca doživela mnogo verzij, toda kot najprimernejša se je uvelja- vila prav prva, tako v režiserskem kot scenskem oziru. In prav to izvirno postavitev režiserja Maura Bologninija rimske Opere je-tokrat na tržaškem odru povzel režiser Giulio Ciabatti tako rekoč v celoti, vključno s scenami Adolfa Hohen-steina in kostumi Anne Aniti, ki jih je povzela Anna Biagiotti. Glasbeno vodstvo je bilo v rokah izkušenega, v Trstu tako rekoC že »domačega« dirigenta Tiziana Severinija za pultom domačega orkestra, solistične vloge pa so bile zaupane pevcem, ki so s svojim slovesom zagotavljati dobro raven izvedbe. Treba je reci, da je dirigent Severini interpretiral partituro z zglednim upoštevanjem skladateljevih navodil, seveda z lastno občutljivostjo za oblikovanje melodičnih efektov preko dovolj dinamično razčlenjenega vodenja orkestra, ki se mu je tudi odzival s pomembno prožnostjo tako v pianissimih kot v fortissimih in v prehodih. Tudi skladnost med orkestrom in solisti ter zborom je bila v glavnem zadovoljiva. Kljub temu pa se prvo dejanje v začetku ni moglo izviti iz neke nesprošCenosti, ki je bila opazna tudi v uvodni znameniti Cavaradossijevi ariji »Recondita ar-monia«, ki jo je tenorist Alberto Cupido podal z nekaj nezanesljivosti v glasu in pretirano ostrino v fortih. Toda v nadaljevanju, predvsem v imenitnem drugem in dramatično ključnem tretjem dejanju, je podajanje doseglo zgledno raven tako po zaslugi dirigenta in orkestra kot solistov. Velik aplavz je požel tenorist z nežno zapeto arijo »O dolci mani«. V naslovni vlogi se je predstavila venezuelska sopranistka Ines Francesca Salazar, pevka ne ravno obsežnega, vendar tehnično izdelanega in z veliko nežnostjo obarvanega glasu, ki ji najlepše zveni v srednjih legah, a je zanesljiv tudi v višinah in akutih. Njena Tosca je bila, s kakšno manjšo začetno nepreciznostjo, lepa, sveža, pevsko in igralsko dovolj spontana pojava, tudi v ariji »Vissi d’arte« in v duetu s Cavaradosssijem v tretjem dejanju. Presenečenje predstave je vsekakor bil francoski baritonist Alain Fondary v vlogi Scarpie. Predstavil se je kot pevec, ki mu je vloga pisana tako rekoC »na kožo« bodisi po pojavi kot po glasovni kompaktnosti in interpretativni inteligentnosti. Drugo dejanje v soigri s Tosco je bilo predvsem po njegovi zaslugi dramatično intenzivno in prepričljivo. Lepo pojavo je ustvaril v komično oblikovani vlogi mežnarja baritonist Paolo Rumiz, kar velja tudi za basista Elia Todisca v vlogi pobeglega političnega jetnika Ange-lottija. Nastopili so še Riccardo Botta v Vlogi policijskega agenta, Nicolo Ceriani v vlogi orožnika, Vincenzo Sagona kot ječar in Laura Antonaz kot pastir z glasom izza scene. V celoti, posebno pa v drugem in tretjem dejanju, smo prisostvovali sveži, uglajeni in prijetni predstavi, v kateri so solisti bili deležni aplavzov tudi na odprti sceni in cvetja z lož in balkonov, j. k. LJUBLJANA /OD 30. 5. DO 11.6. Festival Druga godba tudi letos privlačen Letošnji, že 14. mednarodni festival Druga godba bo potekal v Ljubljani od 30. maja do 11. junija. Na otvoritvenem veCem bo nastopil Yous-sou N‘Dour, eden najpomembnejših afriških glasbenikov zadnjih 20 let, skupaj s svojo legendarno 11-člansko skupino Super Etoile; slovenski predstavnik prvega veCe-ra pa bo skupina Terra Mystica, ki bo premierno predstavila nov projekt Axis. Sicer bo na letošnji Drugi godbi sodelovalo 15 izvajalcev iz 13 držav (BiH, Hrvaška, Italija, Japonska, Kuba, Makedonija, Mali, Romunija, Senegal, Švica, Turčija, ZDA, Slovenija) in Tibeta. Večina koncertov bo v Križankah, dva veCera bo Glasbena mladina Slovenije pripravili v sodelovanju s SyHaPA in Slovensko kinoteko, en koncert pa bo na Ljubljanskem gradu. Novost letošnje Druge godbe je vrnitev glasbene delavnice, ki jo bo vodil turški tolkalec Okay Te-miz. Zaradi pomanjkanja denarnih sredstev so prireditelji odpovedali že potrjen ekskluzivni projekt Black Sea Art Project z 11 glasbeniki iz sedmih držav Črnega morja in Grčije. Tokratno Drugo godbo je omogočila predvsem podpora ministrstva za kulturo, pomoC pa so prispevati še Francoski inštitut, turško veleposlaništvo, SOU v Ljubljani in Adria Airways. Zvezda prvega veCera letošnje Druge godbe, Voussou N‘Dour, po velikem hitu Seven se-conds z Neneh Ctieny iz leta 1994 ni miroval. V Senegalu je izdal dve CD-plošči, v Evropo je skupaj s Cheikhom Lojem prvič pripeljal svojo vzornico Yande Coudou Sene in posnel himno za bližnje svetovno prvenstvo v nogometu v Franciji. Ob njegovi turneji bo izšel še nov CD za zahodno tržišče pri založbi Sony. (STA) Ttžaški ustvarjalec v Kanalu ob Soči Danes na večer bodo v galeriji Rika Debenjaka v Kanalu ob SoCi odprti razstavo tržaškega slikarja Paola Cervija Kervi-cherja. Gre za umetnika, ki se je rodil leta ’51 v Trstu, kjer je obiskoval šolo »Libera scuola del nudo« (svobodna šola za akt) muzeja Revoltella pod vodstvom Nina Perizija. Pozneje je diplomiral na umetnostni akademiji v Benetkah, kjer je deloval v skupini za slikarske raziskave v delavnici Emilia Vedove. S samostojnimi razstavami se je doslej pojavljal predvsem v srednjeevropskem prostoru, prejel pa je priznanja tako na italijanskih kot tudi na tujih prireditvah, slika na platno, papir in plastiko in pri tem uporablja naravno prst, razne praške pomešane z vinilnimi in akrilnimi vezivi, zanima pa se tudi za ustvarjalno fotografijo. Razstavi v Kanalu ob SoCi, ki bo odprta do vključno 14. maja, je dal preprosto naslov Slike. S to razstavo se galerija Rika Debenjaka odpira sosedom, se pravi italijanskim likovnikom iz sosednjih krajev, ustanovljena je bila leta 1977, nastala pa je tako, da je znameniti slovenski slikar in grafik poklonil svojemu rojstvemu kraju svoj življenski opus, zlasti grafični. V zahvalo so mu domačini uredili galerijo, in sicer v sorazmerno dobro ohranjenem obrambnem stolpu iz 9. stoletja, v poletnih mesecih je na ogled njegova stalna zbirka, med letom pa v galeriji prirejajo razne priložnostne razstave. V dobrih dvajsetih letih jih je bilo preko 180. Galerija je odprta ob torkih in sredah od 9. do 12., ob petkih pa od 15. do 18. ure. Kraški ovčarji ali kraški balkon rock Sredi Nabrežine, v zapuščeni dvorani društva Iga Grudna, kraljujejo Kraški ovčarji... zamejska glasbena skupina, ki je v minulih mesecih dosegla kar dve pomembni priznanji in se tako čedalje bolj uveljavlja na deželni glasbeni sceni. Februarja je na tekmovanju avtorske rock glasbe Good morning live v San Giorgiu di Nogaro zasedla absolutno drugo mesto, medtem ko je bila 8.aprila povabljena v tržaško gledališče Miela, kjer je strokovna žirija izbirala skupino, ki naj na pomembnem državnem natečaju Anagrumbi maja v Abru-cih zastopa našo deželo. Vse je že kazalo, da bo odločitev padla na Kraške ovčarje, a prišlo je do zapletov, saj se 4-Clanska žirija ni mogla zediniti nad izbiro zastopnika FJK. Videoposnetek s koncerta je zato poslala kar organizatorjem Anagrumbe v Rim in Kraški ovčarji sedaj nestrpno pričakujejo odločitev organizatorjev..."Ne delamo si prevelikih utvar", pravi Aljoša Saksida, kitarist, pevec in avtor večine besedil in glasb "čeprav seveda še vedno upa- Poleg Aljoše so' v skupini še Mitja Košuta, ki igra na tolkala in kdaj pa kdaj napiše tudi kako pesem, Danilo Pahor, bas-kitarist ter Matej Gruden, bolje poznan kot Keko; klaviaturi-st, pevec, avtor nekaterih pesmi in "spiritualni vodja", kot o njem pravijo ostali elani skupine. "Že od vsega začetka nam stoji ob strani in nam dviguje moralo tudi tonski mojster Rudi Markuža", pravi Mitja ter nadaljuje: "V prvotni zasedbi, za katero je aprila 1994 dal pobudo Matej-Keko, je na klaviaturo igral David Bogateč, ki pa nas je kmalu zapustil in se raje še naprej posvečal predvsem agonisticne-mu športnemu udejstvovanju v svetu rolkanja..." "Danes stalno sodeluje z nami Iztok Cergol, kitarist, pevec in violinist" ga dopolni Aljoša ", saj je glasba, ki jo izvajamo, predvsem rock glasba s prvinami balkanske glasbe, tako da violina ne more manjkati..." Besedila in glasba Kraških ovčarjev so zanimiva zmes različnih elementov; balkanske harmonije, ki prihaja do izraza predvsem v pesmih v hrvaškem jeziku kot so Pjesma za tebe, Nisi znala, HoCem da se napijem, na" brežinskega narečja (Nou dan, Pškdurji), ljubezni do slovenske besede in domačega kraja (moderna verzija Grudnove Sinku, Fraska blus), melodičnega rocka (Stoparka, Dekleta v minikrilih) in še marsičesa. Njihove pesmi govorijo predvsem o ljubezni, ženskah, vaškem življenju, avtobiografskih izkušnjah in preizkušnjah, skratka pravi mozaik skic in melodij iz našega življenskega vsakdana, ali kot pravi Mitja "...pop-rock odprt vsem izkušnjam". Občutek, ki ga človek ima ob pogovoru s elani skupine je ta, da se Čutijo getizirane m malce zagrenjene... "Tega, da želimo peti v slovenščini in hrvaščini marsikdo tu v Trstu noCe sprejeti. Na koncertu v Mieli so nekateri, potem ko smo se predstavili kot slovenska glasbena skupina, zapustili dvorano, kljub temu, da smo med občinstvo razdelili prevode besedil. Tudi med zamejci nam nekateri zamerijo, da pojemo izključno v slovenščini i hrvaščini. Danes nas ti očitki ne prizadenejo veC; videli smo, da nas tako v Furlaniji kot v Sloveniji (nastopi v Ankaranu, na POP 1 ’ TV Koper) vsakič odlično sprejmejo, tako da je ...edina "dovoljena sprememba" izboljšanje kvalitete igranja, drugače pa želimo vztraja i po začrtani poti. Pripravljamo CD svojih Pe srni in glasbe in sanjamo o celovečernem kon certu, kjer nam ne bi bilo treba igrati Makare ne in angleških popevk (kot se to dogaja n vaških šagrah), ampak izključno svoje P6®1^ Morda nam bo nekega dne tudi uspelo -■ 1 cer pa, kot pravi njihova pesem..."zunej j® nou dan, preveC 1‘hko jamrt je, ma trjba J n‘prej... Poljanka Dolhar EVRO / GLASOVANJE V BUNDESTAGU Nemčija se dokončno poslavlja od marke Kohl evru napovedal enako trdnost kot jo ima marka BONN - Po Franciji je včeraj vpeljavo skupne evropske denarne enote včeraj podprla tudi Nemčija. Toda za razliko od Francije, kjer je pri glasovanju prišlo do razkola tako v večini kot v opozicijim je nemški bundestag z velikansko večino podprl Projekt evro, pri katerem bo od vsega začetka (1. januarja 1999) sodelovalo enajst držav, med katerimi bo tudi Italija. Za je bilo 535 poslancev bunde-staga, proti 35, pet pa se jih je vzdržalo. Odobritev evra je bila pričakovana, saj so podporo že pred parlamentarno razpravo, ki je trajala osem ur, zagotovile poslanske skupine koalicijskih Krscansko-demokratskih unij (CDU/CSU) in liberalcev FDP ter socialdemokratov (SPD) in Zelenih. Pa tudi komisija Bundestaga za finance je pred razpravo priporočila vstop Nemčije v Evropsko denarno unijo. Razpravo v spodnjem domu nemškega parlamenta je zaCel minister za finance Theo VVaigel, med razpravo pa sta spregovorila tudi kancler Helmut Kohl in kanclerski kandidat socialdemokratov Gerhard Schroeder, ki je nedavno nasprotoval »prezgodnjemu rojstvu« evra 1. januarja 1999. Nemški kancler Helmut Kohl je pred glasovanjem evru prerokoval uspeh nemške marke. »Prepričan sem, da bo zgodbi o uspehu marke sledila zgodba o uspehu evra,« je izjavil kancler Kohl v Bundestagu. Evro-skeptikom (pet mesecev pred parlamentarnimi volitvami večina Nemcev nasprotuje zamenjavi marke) je kancler Kohl zatrdil, da bo Cez nekaj let evro prav tako trdno zasidran, kot je danes nemška marka, in da bo predvsem okrepil Evropo v boju z vse hujšo svetovno konkurenco. Sedež prihodnje Evropske centralne banke, pristojne za upravljanje z evrom, v Frankfurtu je po Kohlovih besedah simbolnega pomena. Polemike okrog njenega guvernerja Kohl tokrat ni omenil. Kancler Kohl je tudi spregovoril o Italiji in poudaril, da spoštuje in zaupa naporom Italije za znižanje pri- manjkljaja in dolga, ki dvakrat presega maastrichtske pogoje, ter verjame, da bosta Italija in Belgija vztrajali v prizadevanjih za zajezitev dolga. Nekdanji nemški zunanji minister Hans-Dietrich Genscher pa je v zadnjem govoru pred poslanci bundestaga izpostavil enotno Evropo kot temelj nemške politike, integracijo Nemčije v enotni Evropi pa označil kot »ključ« nemške prihodnosti. 71-letni Genscher se po 33 letih v poslanskih klopeh in na ministrskih položajih poslavlja od politike. Po parlamentarnih volitvah, ki bodo septembra letos, se namreč ne bo vrnil v poslanske klopi. Zunanji minister je bil med letoma 1974 in 1992. Včerajšnje glasovanje v Bundestagu je bilo še zadnja formalnost na nemški strani pred današnjim glasovanjem o uvedbi evra v Nemčiji v zgornjem domu parlamenta Bunde-sratu. S tem pa bo tudi potrjeno dokončno slovo od nemške marke, ki je dolga desetletja predstavljala simbol valutne trdnosti. ______HOLOKAVST / AUSCHWITZ_ Pohod preživelih v spomin in opomin Na čelu Netanjahu in Buzek - Kolona od Auschwifzo do morišča Judov v Birkenouu Morilec otrok Dutroux po begu takoj za zapahi BRUSELJ - Iz zapora v Belgiji je pobegnil Marc Dutroux, obtožen umora štirih deklic in vpletenosti v izginotje še najmanj dveh otrok v razvpiti pedofilski aferi, ki je Belgijo pretresla avgusta 1996. Kot je poročal belgijski radio, se je Dutroux policijskemu nadzora izmuznil na sodišču v Neufchateauju nekaj po tretji uri popoldne. Očividci so povedali, da je Dutroux policista, ki ga je nadzoroval, zbil na tla in mu odvzel orožje. Dutroux, še vedno oblečen v zaporniška oblatila, je zbežal v smeri Arlona, mesta blizu meje z Luksemburgom. Le dve uri po spektakularnem pobegu pa je policistom uspelo ujeti pobeglega zločinca približno 15 kilometrov stran od Neufcha-teauja, skorajda na meji z Luksemburgom. V lovu na pobeglega zločinca so se takoj povezale belgijska, nizozemska, luksemburška in francoska policija. Dutroux, ki velja za enega najnevarnejših zločincev v Belgiji, je od poletja 1996 v zaporu v Arlonu, kjer so posebej zanj pripravili strogo nadzorovano celico, v kateri je policistom na oCeh 24 ur na dan. Za takšen ukrep so se odločili, da bi preprečili morebitni pobeg ali samomor. - KOSOVO / REFERENDUM O MEDNARODNEM POSREDOVANJU -n Večina Srbov najbiž proti posredovanju Spopadi med vojsko in oboroženimi Albanci - Nekateri bežijo s Kosova v Albanijo BEOGRAD, TIRANA - Na referendumu o mednarodnem posredovanju v kosovski krizi, ki je včeraj potekal v Srbiji, so dopoldne po navedbah srbskih državnih medijev zabeležili visoko udeležbo. Opazovalci pričakujejo, da bo večina od približno 7, 2 milijona volilnih upravičenčev zavrnila posredovanje tujine in potrdila dosedanjo politiko jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševiča na Kosovu. Izid referenduma bo pokazal, da je Srbija proti zunanjemu pritisku, je potem, ko je oddal svoj glas, povedal srbski predsednik Milan Milutinovič. Mednarodno skupnost je pozval, naj Srbijo in ZR Jugoslavijo »pusti pri mira«. Volišča so zaprli ob 20. uri, prvi izidi pa bodo znani danes. Medtem pa napetost na Kosovo in-še posebej na območju jugoslovan-sko-albanske meje ne popušča. Včeraj je namreč zopet prišlo do streljanja med jugoslovanskimi vojaki in oboroženimi Albanci. Spopad je v noti na Četrtek zahteval neznano število žrtev, je včeraj poročalo poluradno srbsko medijsko središče v Prištini. Beograjski radio B92 pa je poročal, da je bilo na obeh straneh ubitih šest oseb. Po navedbah medijskega središča so obmejne straže preprečile poskus veC kot 200 oboroženih Albancev, ki so želeli pri vasi Košare nezakonito prestopiti mejo. Streljanje je trajalo vso noC. Včeraj je vojska nadaljevala z iskanjem pobeglih Albancev, se je izvedelo iz srbskih virov. To je bi že dragi incident v istem dnevu, potem ko so se jugoslovanski vojaki spopadli z oboroženimi Albanci, ki so napadli vojaško skladišče. Po nepotrjenih podatkih naj bi bila pri tem ubita dva Albanca, sedem pa ranjenih. Po navedbah albanske policije pa se je v sredo dvajset Albancev s Kosova zateklo v Albanijo. Slo naj bi za štiri moške, štiri ženske in ducat otrok, ki so zbežali iz neke vasi blizu Prizrena. Policija je sporočila, da so begunci Albanijo zaprosili za politično zatočišče, ker so bili primorani zbezati zaradi dramatičnih razmer na Kosovu. Lokalne oblasti in vojska na severovzhodu Albanije je sprejela vse ukrepe za obvladovanje položaja. V ta namen so že zbrali šotore in hrano. VARŠAVA - V nekdanjem nemškem koncentracijskem taborišču Au-schwitz-Birkenau se je včeraj zaCel pohod preživelih, na čelu katerega sta bila izraelski in poljski premier, Benjamin Netanjahu in Jerzy Buzek. Na pohodu, ki v spomin na šest milijonov judovskih žrtev holokavsta poteka že deset let, sodeluje 7000 Judov z vsega sveta. 50 let po ustanovitvi judovske države se pohoda letos prvič udeležuje kak izraelski premier, kar velja za posebno znamenje. Vsakoletni Pohod preživelih poteka od prvotnega taborišča Auschvvitz do tri in pol kilometre oddaljenega Birke-naua, kraja množičnega pomora Judov. V taborišču Auschvvitz-Birkenau so nemški nacisti med letoma 1940 in 1945 pobih veC kot milijon ljudi. VeCina žrtev je bila Judov. grcija / bil je eden največjih grških politikov 20. stoletja RUSIJA / DANES ODLOČILNO GLASOVANJE Tridnevno žalovanje zaradi smrti Konstantina Karamanlisa Bivši predsednik ima velike zasluge za demokracijo v državi ATENE - V 92. letu starosti je vCeraj v Atenah umrl bivši grški predsednik Konstantin Kara-manlis (na sliki) . Zaradi tega so v Gržiji že razglasili tridnevno narodno žalovanje. Karamanlisa bodo na njegovo željo pokopali danes v ožjem krogu družinskih elanov in prijateljev. Karamanlis je s svojo navzočnostjo moCno zaznamoval politično življenje Grčije v drugi polovici 20. stoletja. Rojen je bil 8. marca leta 1907 v kraju Proti na severu Grčije. Po izobrazbi je bil pravnik. S politiko se je zaCel ukvarjati leta 1935, ko je postal poslanec. V Času diktature generala Metaxasa in nemške okupacije se je umaknil iz političnega življenja in se vanj vrnil po osvoboditvi. Spet je bil izvoljen za poslanca, v letih 1946-1952 pa je bil minister v veC resorjih. Posebej zaslužen je bil za obnovo države in oskrbo beguncev v Času po državljanski vojni. Predsednik vlade je bil v mandatih 1955-1963 in 1974-1980, pred- sednik države pa v letih 1980-1985 in 1990-1995. Po spora z grškim kraljem Konstantinom II. leta 1963 je 11 let preživel v izgnanstvu v Parizu. Po padcu sedemletne diktature vojaške hunte se je leta 1974 vrnil v domovino in na volitvah novembra tega leta je njegova stranka Nova demokracija (Nea Dimokratia) prepričljivo zmagala. Ena od prvih odločitev Karamanlisa po padcu hunte in političnih spremembah je bila legalizacija grške Komunistične partije, povrnitev državljanstva političnim beguncem, ki so se vrnili v Grčijo, ter približanje sosednjim državam. Karamanlis je leta 1979 obiskal Sovjetsko zvezo in Kitajsko. Odprl se je tudi proti arabskemu svetu. Kot najpomembnejšo zaslugo Karamanlisa pa Grki štejejo včlanitev njihove države v Evropsko ekonomsko zvezo (danes Evropsko unijo) maja leta 1979 ter ponovno vključitev v zvezo NATO leta 1980. (STA) Jelcin skušal prepričati Strojeva in Seleznjova Do srečanja je prišlo na predlog predsednikov obeh domov ruskega parlamenta - Bo Kirijenko le izvoljen? NOSKVA - Dan pred odločilnim glasovanjem o novem premiera je ruski predsednik Boris Jelcin vCeraj v Kremlju sprejel predsednika obeh domov ruskega parlamenta. Po Jelcinovih besedah je bil včerajšnji dan Četrtek »zadnji odločilni in odločujoči« dan pred današnjim tretjim glasovanjem dume o Sergeju Ki-rijenku, Jelcinovem kandidatu za premiera. Jelcin se je v Kremlju sešel s predsednikom sveta federacije Jegorjem Stroje-vom in predsednikom dume Genadijem Seleznjo-vom. »Glede na to, da sta vidva predlagala to srečanje, kaj bosta dejala? Kakšen dan bo jutri -oblačen ah jasen?« je v pozivu Strojevu in Seleznjovu vprašal Jelcin (na sliki AP). Ruski predsednik pa je tudi zavrnil možnost, da bi se danes v parlamentu osebno zavzel za Sergeja Kirijenka, ki ga je predlagal za položaj predsednika vlade, poroCa agencija Interfax, ki se sklicuje na predsednika obeh domov parlamenta, Gena-dija Seleznjova in Jegorja Strojeva. V pismu, naslovljenem na dumo, pa je Jelcin vse poslance vendarle pozval, naj se v odločilnem jutrišnjem glasovanju izrečejo za Kirijenka. Komunistični predsednik du-me.Seleznjov se od drugega glasovanja zavzema za izvolitev Kirijenka, saj bi s tem preprečili razpustitev parla-mentam vendar se vsi z njim ne strinjajo. BENCIN / PROSTA CONA Dodatnih 150 litrov Koristili jih bomo od 5.maja "Pripis" bo kor avtomatičen Avtomobilisti na Goriškem, upravičenci ki že koristijo bencin po znižani ceni, v okviru proste cone, bodo poleg že dodeljene količine za prvo letošnje obdobje, prejeli dodatnih 150 litrov. Tako odločitev so sprejeli na zadnji seji razširjenega odbora Trgovinske zbornice, kjer so vzeli v pretres podatke o porabi v prvih štirih mesecih letos. Dodatni kontingent bodo avtomobilisti lahko uporabili po 5. maju. Za koriščenje te količine goriva ne bo potrebna nobena dodatna operacija na elektromagnetskih karticah, ampak jim bodo to količino avtomatsko pripisali. Gez dober mesec, pred koncem maja, ko bodo na razpolago dodatni podatki o dejansko uporabljeni količini goriva, bo razširjeni odbor določil količino za drugo letošnje obdobje. S pravočasnim ukrepanjem in kar se da točnim izračunom o razdelitvi celoletnega kontingenta goriva, naj bi se ognili nevarnosti, da bi del kontingenta ostal neizkoriščen (to se je zgodilo lani) in bi ministrstvo za finance kontingent ponovno znižalo. Razširjeni odbor Trgovinske zbornice je na zadnji seji odobril tudi prerazporeditev kontingentov za leto 1998. Tako se bo kontingent zemeljskega plina povečal za na-dalnjih 7.3 milijone kubičnih metrov. Vsako gospodinjstvo bo tako lahko koristilo 811 kubičnih metrov plina po znižani ceni, kar po navedbah Trgovinske zbornice pomeni 323.100 lir prihranka. NOVICE Zaposlitev na občini v Medeji V deželni agenciji za zaposlovanje (do nedavna je bil to pokrajinski urad za delo) Vicolo Molino 1 bodo danes opravili selekcijo za dve začasni zapo-shtvi na občini v Medeji. Za dva meseca bodo zaposlili uslužbenca z znanjem uporabe računalnika (rok zaposlitve se lahko tudi podaljša); za tri mesece pa je previdena zaposlitev delavca z vozniškim dovoljenjem kategorije D. Interesenti morajo biti vpisani v seznam nezaposlenih, izpolnjevati pogoje za zaposlovanje v javni upravi in seveda izpolnjevati predvidene pogoje. Komemoracija v Gabrjah Na pobudo KD Skala, borčevske zveze in občine bo drevi v Gabrjah spominska slovesnost ob jutrišnjem državnem prazniku. Udeleženci se bodo zbrali ob 20.30 na trgu pred sedežem društva, od koder bodo šli v sprevodu do spomenika, kjer bo polaganje vencev. Pela bosta moški pevski zbor iz Stmavra in moški pevski zbor "Skala”. Koncert pianistke L Mikkola Ljubitelji klasične glasbe, zlasti klavirske, bodo drevi ob 20.30 lahko prisluhnih koncertu 24-letne finske pianistke Laure Mikkola. Nastopila bo v okviru večernih koncertov združenja Lipizer v veliki dvorani Kulturnega centra "Lojze Bratuž”. Mikkola sodi med svetovnoznane poustvarjalke klavirske glasbe. Za nocojšnji program je pripravila skladbe Haydna, Schumanna, Chopina, Brahmsa in Rauta-vaara. Pozor pred torbičarji Pozor pred torbičarji! Dogodek, ki se je pripetil v sredo, okrog 11.30 na Travniku, potrjuje, da je na delu dobro uigrana dvojica spretnih zmikavtov. Poslužila sta se znanega trika s pomazanim plaščem. Na kvesturi so sprejeli prijavo ženske, slovenske državljanke, ki se je v nekaj kratkih trenutkih znašla brez torbice, v kateri je bilo skoraj 800 tisoč lir in približno 15 tisoč tolarjev. Na Travniku naj bi se ji približala dva moška, eden naj bi ji z barvo pomazal plašč in naj bi skušal ženski pomagati, tačas pa naj bi drugi z ostrim rezilom prerezal pas torbice v kateri je bila denarnica. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ Trst, Gorica, Čedad prirejo posvet na temo ID€NTIT€TA IN MANJŠINA ZAVEST IN ODNOSI Z MATICO Danes, 24. aprila, ob 16. uri Mola dvorano Hulturnega centra Lojze Bratuž GORICA OBVESTILO IZLETNIKOM Naše bralce, ki so se prijavili za potovanje v Turčijo z odhodom 17. maja prosimo, da poravnajo zadnji obrok in dvignejo dokumente v sredo, 29. aprila med 9. in 13. uro v uredništvu našega dnevnika - Drevored 24 maggio 1. GORICA / V PRIREDBI OBČIN, DRUŠTEV IN ZDRUŽENJ Razpored spominskih slovesnosti ob dčavnem prazniku PEVMA / 26.T.M. Slovesnost ob obletnici postavitve spomenika V Pevmi je vse pripravljeno na veliko slovesnost s katero nameravajo obeležiti polstoletni jubilej postavitve spomenika padlim v NOB. Proslavo si je omislil pripravljalni odbor, ki je izraz rajonskega sveta za Pevmo, Oslavje in Stma-ver, krajevne sekcije VZ-PI/ANPI ter kulturnih društev, ki delujeta na tem območju, KD Sabotin in KD Naš prapor. Kakor smo v Primorskem dnevniku že poročali, predstavlja spomenik v Pevmi eno prvih tovrstnih gradenj na Primorskem (po podatkih, ki smo jih uspeli zbrati sta v zamejstvu starejša le spomenik v Dolini in tisti v Trebčah). Za proslavo v Pevmi, ki bo v nedeljo, 26. t.m. ob 10.30, vlada veliko zanimanje, saj bo to eno od pomembnejših množičnih srečanj. Zato so k pobudi pristopile tudi druge družbene in kulturne organizacije ter sekcije borcev iz okoliških vasi, ki vabijo člane in širšo javnost k množični udeležbi. Glede poteka spominske slovesnosti naj povemo, da bodo priložnostni kulturni spored oblikovali godba na pihala "Kras” iz Doberdoba, moški pevski zbor iz Stmavra, mešani pevski zbor KD "O. Zupančič” iz Standreža in recitatorji osnovne šole ”J. Abram ”, Poleg pozdravov predsednika rajonskega sveta Silvana Primožiča in predsednika pripravljalnega odbora Vilija Prinčiča, bosta spregovorila Igor Komel in Silvino Poletto. Na predvečer jutrišnjega državnega praznika, 25. aprila, se bodo že danes v raznih krajih, zvrstile spominske slovesnosti. Združenje bivših političnih deportirancev v nacističnih taboriščih (ANED) vabi danes ob 9. uri na komemoracijo s polaganjem vencev pred spomenik pred železniško postajo. Slovesnosti se bodo udeležili predstavniki občine in Dežele. Na pobudo Občine bodo danes spominske slovesnosti v Spominskem parku (9.15), na glavnem pokopališču (9.40) in v sinagogi (10). Delegacija VZPI/ANPI in drugih antifašističnih združenj ter SKGZ bo danes popoldne obiskala kraje in spominska obležja na ožjem mestnem območju in sicer: ob 15.45 grad, ob 16.30 goriški zapor, ob 16.30 spomenik pred železniško postajo ter ob 17. uri glavno pokopa-liščekjer se bodo poklonili pred spomenikom padlim goriškim partizanom in neznanemu partizanu. Danes zvečer, ob 20.45, bo komemoracija pred spomenikom v Gabrjah, na pobudo KD Skala, Občine in Zveze borcev. Pela bosta zbora Skala in moški zbor iz Stmavra. Večina slovesnosti v sovodenjski občini pa bo jutri in sicer ob 9. uri v Rupi, na Peči (9.20), v Sovodnjah (9.40) in na Vrhu (10.20). Na območju občine Doberdob bodo slovesnosti, v sodelovanju med Občino, Zvezo borcev in društvi jutri, 25. t.m. in sicer: ob 11. uri v Jami j ah, ob 11.15 v Dolu, ob 11.30 na Poljanah in ob 11.45 osrednja proslava v Doberdobu, ob sodelovanju godbena pihala in zbora Hrast. Govorila bosta župan dr. Mario Lavrenčič in predsednik ZSKD Ace Mer-molja. Jutri dopoldne bo ob 10. uri v cerkvi v Doberdobu maša za padle v NOB, ob 15. uri pa v Jamljah, na pobudo SKD Kremenjak tradicionalč-ni orientacijski pohod. V Podgori bo slovesnost pred spomenikom jutri ob 10. uri s polaganjem vencev, prilož-nostimi recitatorji in nastopom pevskih zborov. Pobudniki so zveza borcev, rajonski svet in kulturna društva. Priložnostni nagovor bo imel Vid Primožič. VZPI/ANPI in KD Oton Župančič vabita jutri ob 11. uri na komemoracijo v Standrežu. Govorila bo Elda Nanut. Slovesnosti bodo jutri tudi v Ločniku, na pobudo združenja AVL, ob 11. uri ter v številnih krajih na Tržiškem. Na Goriškem bo jutri tudi tradicionalna kolesarska dirka za pokal Montes, ki jo prireja pokrajinski odbor VZ-PI/ANPI. Osrednji dogodek ob letošnjem praznovanju 25. aprila pa bo jutri v Pevmi, kjer bodo, na pobudo rajonsega sveta, borcev in kulturnih društev, obeležili obletnico postavitve partizan-skiega spomenika. Izvajanje zakona št. 449/97 Obvestila je treba poslati tudi Zdravstveni ustanovi Zdravstvena ustanova nam je v zvezi z izvajanjem zakona 449/97 (nanaša se na davčne olajšave za prenovo hiš in stanovanj) poslala naslednje obvestilo: interesenti, ki nameravajo zaprositi za priznanje olajšav, morajo o gradbenem posegu v pisni obliki obvestiti tudi Zdravstveno ustanovo in sicer Urad za preprečevanje nezgod na delu in za varnost v delovnem okolju (Servi-zio prevenzione e sicurezza degli ambienti di la-voro) v Tržiču, ul. Galvani 1. Poslati je treba pisno sporočilo iz katerega izhaja datum začetka gradbenega posega, kraj, naslov komitenta, točne podatke o izvajalcu (oziroma izvajalcev, v primerih ko jih je več) o izpolnjevanju pogojev glede varnosti na delu in glede socialnih in drugih prispevkov. Izjavo na nekolkovanem papirju, je treba predstaviti pred pričetkom del, v primeru če so se že pričela izvajati ali pa so se že zaključila pa najkasneje do 7. maja letos. Podrobnejše informacije nudijo po telefonu 487629. ŠTANDREŽ / MED KOPANJEM TEMELJEV ZA NOVO TOVARNO Nevama zapuščina vojne Dolga desetletja je ob (stari) cesti med So-vodnjami in Standrežem, v kraju, ki mu domačini pravijo Na hribu iz zemlje štrlelo betonsko ogrodje bunkerja. Zdaj se na tem območju gradi hala podjetja Metalpack iz Vicenze. In prav med deli za postavitev temeljev so odstranili tudi "relikt” in odkrili to kar je bilo desetletja zakopano pod njim. Pod betonskim zidom je bilo v. zemljo skopano kakih pet do šest metrov globoko zaklonišče, ki so ga, najbrž že pred koncem prve svetovne vojne ali neposredno po njej, uporabili kot odlagališče nevarnega vojnega materiala in ga zatem zasuli. V štirih dneh, so odstranili za nekaj stotov topovskih granat, eksplozivnih cevi, ročnih bomb avstrijske in italijanske izdelave, delov že eksplodiranih granat itd. Prav prisotnost zelo različnega materiala dokazuje, da gre za odla- gališče, ki so ga uporabili ob odstranjevanju nevarnega materiala z območja, kjer so potekali težki boji. Nevarno ostalino so včeraj uničili pripadniki posebne vojaške enote na strelišču nad Selcami. O najdbi še zmeraj nevarnih ostankov smo zvedeli od gradbenika Libe-raleja Dussina, solastnika podjetja EDILPI, ki izvaja gradbena dela. Prve posege za odstranitev nevarnega materiala je opravil njegov sin Michele, ki je usposobljen in ima tudi ustrezno dovoljenje, nam je povedal Dussin starejši. Ker pa se je naloga kmalu pokazala kot zelo zahtevna, je bilo potrebno iskati pomoč specializiranega podjetja Socob, ki je pred leti "čistilo” območje letališča. Tudi zaradi tega, da bi zadevo opravili v najkrajšem času, saj je znano, da je čas zlato. Kljub temu so bili zaposleni kar nekaj dni. (Foto Bumbaca). SSO /POSVET Zavest in naš odnos z matico V mali dvorani Kulturnega centra "Lojze Bratuž” bo danes, s pričetkom ob 16. uri, javni posvet na temo "Identiteta in manjšina - zavest in odnosi z matico”. Posvet prireja Svet slovenskih organizacij. S poročili bodo na njem sodelovali oisatelj Boris Pahor, prof. Jože Pirjevec, Janez Strgar, Peter Černič, Breda Susič in Giorgio Banchig. Na današnjem srečanju naj bi podrobneje opredelili pojem narodno-ste identitete in to kako to doživljamo v našem vsakdanu pa tudi v odnosu z matico, oziroma do matice. Po vsej verjetnosti pa bo na posvetu veliko pozornosti namenjeno obravnavi tega, kar se ali naj bi se skrivalo za takoimenovano idejo "multukulturnosti”. jg______________IZLETI KD KRAS DOL-POLJA- NE organizira v nedeljo, 31. maja izlet v Prekmurje. Vpisovanje in informacije pri Vandi Vi-sintin (tel. 78241) vsak dan razen sobote in nedelje od 17. do 19. ure. Vpisovanje se zaključi 30. aprila. IŽ3 OBVESTILA Sekcija VZPI/ANPI Dol-Jamlje priredi 28. aprila, v osmici pri Marjo-tu Pahorju v Jamljah, družabno srečanje članov in prijateljev in vseh, ki so radi v veseli in prijetni družbi. Za dobro in veselo razpoloženje bo poskrbel harmonikar Vilko. Srečanje se bo pričelo ob 18. uri. KRUT prireja desetdnevne počitnice na Malem Lošinju od 19. do 29. junija in v Poreču - Zelena laguna od 21. junija do 18. julija v treh izmenah-Informacije in vpisovanje pri Anamariji-tel. 531644. KINO GORICA VITTORIA 1 16.45' 18.40-20.20-22.10»FuB monty«. Rež. Peter Catta neo. I. Robert Carlyle. VITTORIA . 17.00»Anastasia«. Ris3^1 film. 18.45-20.30' 22.15»Aprile«. Nanni Moretti. CORSO 17.30-19.45' 22.00»Will hunting ' 8®' nio ribelle«. Robin Vvi liams. TR7TP COMUNALE 20.30 Koncert ansambla JeS Trio Wien”. LEKARNE ekarna 1, ul. s-S&A Vaš bančni partner v poslovanju ~ s Slovenijo in drugimi državami. o ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 TRGI / MEDTEM KO ŠE ODMEVA ZNIŽANJE ESKOMPTNE MERE Zaradi velikih prodaj tujih vlagateljev rezek padec milanske borze (3,62%) Moli varčevalci na robu panike - Nakupov praktično ni bilo - Kaj se dogaja? MILAN - Medtem ko Se odmevajo polemike zaradi visokih obrestnih stopenj na stanovanjska posojila in je le malo poklicanih, ki branijo banke, je milanski borzni trg doživel svoj Črni četrtek, drugi najvecji padec v letošnjem letu. Po nervoznem začetku sestanka je Piazza Affari sredi dopoldneva močno zdrsnila, zadnjo uro trgovanja pa je kljub dobrim novicam z Wall Streeta gladko strmoglavila. Zadnji indeks Mibtel je nazadoval za 3,62 odstotka, analitiki pa so izračunali, da je »pogorelo« približno 32 tisoC milijard lir (virtualne) borzne kapitalizacije. Včerajšnjega vrtoglavega padca v Milanu ni nihče pričakoval, se posebno po predvčerajšnjem znižanju uradne obrestne mere, kar trgi običajno pozdravijo z vidnim napredovanjem. Kaj se je torej zgodilo? Ugibanj je bilo skozi ves dan kar veliko, gotovosti pa nobene. Znano je, da je prišlo do prvega velikega vala prodaj po naročilih iz tujine. Okrog poldne je prišlo od nekega mednarodnega investitorja naročilo za kombinirano prodajo več delnic (operaterji rečejo temu basket) v skupni vrednosti 60 milijard lir. Naročilo je sprejela ena največjih posredniških družb (SIM) in ga poslala v obtok, to pa je povzročilo prvi potresni sunek: Mibtel se je tako nepričakovano in močno spustil (-3,47%), da se je uveljavil vtis o morebitni človekovi napaki ali pa o anomalnem naročilu za prodajo. Skratka, operaterji so pomisili na kakšno pomotoma dodano ničlo, nadzorni organ Consob pa je po neuradnih virih odredil takojšnje preverjanje. Telefonske linije posrednikov so se medtem začele segrevati s stotinami klicev iz bank in od malih varčevalcev na robu panike. Toda najslabše še ni bilo mimo. V finalu borznega sestanka je Mibtel padel na letošnjo minimalno raven, v zadnjih minutah pa mu je uspelo omejiti izgubo na 3,62 odstotka. Poslovanje je doseglo skupno vrednost 4.200 milijard lir, kar je občutno manj od povprečja zadnjih tednov, tisto, kar je najbolj negativno, pa so prvi signali o zasuku v doslej vedno pozitivni osnovni usmerjenosti trga, ki je doslej niso spremenili niti večji negativni popravki. Včeraj namreč na trgu praktično ni bilo kupcev in to je seveda povzročilo širjenje pesimizma. Kot rečeno, govorijo poznavalci o nepričakovanem padcu glede na njegove dimenzije, ki nimajo nič skupnega z običajnimi korekcijami. Negativne so bile tudi ostale evropske borze, vendar sta bili penalizirani edino milanska in madridska, po čemer bi lahko sklepali, da so veliki mednarodni investitorji iz za zdaj neznanih razlogov kaznovali latinske trge. Kaj pa napovedi? Večina analitikov se kljub vsemu izogiba čr-noglednosti in opozarja, da so bile cene nekaterih delnic naravnost absurdne, v nobeni zvezi z realnimi ekonomskimi kazalci kotiranih družb. Mnogi poznavalci so prepričani, da bo borza pospremila novo fazo gospodarske rasti, ki kaže znake utrjevanja, včerajšnji padec pa kljub silovitosti lahko zdravilno pomaga k umirjanju po dolgih mesecih praktično neprekinjene strme rasti. Pričakovanje za današnji sestanek je razumljivo veliko. CELOVEC / OBČNI ZBOR ZVEZE BANK Nove strategije, novi partnerji in novi trgi Pozitiven lanski obračun kljub pretresom zadnjih let CELOVEC - Redni občni zbor Zveze bank, osrednje zadružne in gospodarske ustanove koroških Slovencev, je v začetku tedna potekal docela v znamenju tekoče reorganizacije in posodobitve podjetniških struktur in poslovanja ter iskanja novih partnerjev in trgov. Ob vsem tem pa naj bi Zveza bank ostala gospodarski subjekt in ohranila svojo slovensko identiteto. Zastavljeni cilj naj bi dosegli z novimi strategijami in z aktiviranjem Človeških resurzov, predvsem pa s kapitalsko okrepitvijo zavoda prek novih partnerjev in z novimi trgi, je bilo rečeno na skupščini, ki jo je vodil predsednik upravnega odbora Vili Moschitz. V preteklem letu je Zveza bank dosegla bilančno vsoto 3,1 milijarde šilingov (2,85% več kot leta 1996), pri Čemer je po besedah poslovodje Joža Habemika iz svojih sredstev pomagala pokriti visoke izgube v nekdanji Posojilnici Celovec ter nekatere druge večje izgube v skupni višini več kot sto milijonov šilingov. Zveza bank je kljub omenjeni obremenitvi in vse močnejši konkurenci Oa finančnem trgu pozitivno zaključi- la poslovno leto in se zdaj - okrepljena z dodatnim poslovodjem - pripravlja na nove naloge. Trenutno je v Zvezo včlanjenih sedem kreditnih zadrug, posojilnic-bank, šest blagovnih zadrug in zadrug-marketov, ena živinorejska zadruga ter 35 pravnih in fizičnih oseb. Zveza bank je članica avstrijske Raiffeisenove ustanove. Poročilo o stanju tekočega poslovnega leta je dal novi, tretji poslovodja Jorg Crailsheim. Novi član vodstva Zveze bank je ob tej priložnosti predstavil svoj program, ki med drugim predvideva pospešeno izobraževanje sodelavcev (zavarovalnice, mednarodni posli, vrednostni papirji itd.) Ker je zaradi poklicne obremenjenosti odstopil član upravnega odbora Jani Oswald, je bil na njegovo mesto izvoljen Marjan Gallob, v nadzorni odbor pa Maja Amrusch-Hoja. Občnemu zboru so prisostovali predsedniki ZSO, NSKS in EL Marjan Sturm, Nanti Olip in Andrej VVakounig, generalni konzul Republike Slovenije v Celovcu Jože Jeraj, zastopnika Zadružne zveze Slovenije in Zadružne kmečke banke ter predsednik Slovenske gospodarske zveze Matevž Grilc. (LL.) SLOVENIJA / PROGRAM DARSA Letos začetek gradnje na novih 60 km avtocest LJUBLJANA - Letni program dela Družbe za avtoceste (Dars) predvideva za letošnje leto dokončanje, nadaljevanje in začetek gradnje novih odsekov v skupni dolžini 124,4 kilometra, od tega 103,6 km novih štiripasovnih avtocest in 20,8 km dvopasovnic. Letos se bo gradnja začela na 60,6 km novih avtocest in cest ustreznega standarda. Po podatkih Darsa je od začetka uresničevanja nacionalnega programa izgradnje avtocest, v letu 1994, do začetka letošnjega aprila uresničena približno tretjina prednostne smeri vzhod-zahod, skupaj z odseki v gradnji pa je ta smer skoraj na polovici realizacije. Letos se bo gradnja nadaljevala na 76,1 km avtocest in cest ustreznega standarda in na dveh odsekih dvopaso-vnih obvoznic (Ormož in Lendava), dolžine 10,6 km. Letos bo predano prometu 24,7 km avtocest in cest ustreznega standarda, od tega 20,9 km štiripasovnih avtocest. Nacionalni program izgradnje avtocest v Sloveniji se uresničuje od začetka leta 1994, predvideva pa izgradnjo 499 km novih avtocest. Na 31 načrtovanih odsekih avtocestne smeri vzhod-zahod, od Šentilja do Nove Gorice, s kraki do Kopra in meje z Italijo pri Sežani ter s krakom do meje z Madžarsko, bo treba zgraditi 386 km novih avtocestnih povezav. Na smeri sever-jug, od predora Karavanke do Obrežja, pa bo potrebno zgraditi 113 km novih štiripasovnih avtocest. Casino Portorož povečuje prihodek PORTOROŽ - Igralnica Casino Portorož je lani povečala svojo devizno realizacijo za 4, 2 odstotka, celotni hruto tolarski izkupiček pa se je v primerjavi z letom prej povečal za 11, 4 odstotka. Ugodni trendi poslovanja se nadaljujejo tudi v prvih mesecih letošnjega leta, pa čeprav se bo morala država kot večinski lastnik vseh slovenskih igralnic o novih okvirih njihovega poslovanja ter o dejanskih razvojnih možnosti še izreči. Člana uprave portoroškega Casinoja, ki ima igralnici v Portorožu in Lipici, Boris Kovač in Vlado Munda sta na včerajšnji novinarski konferenci povedala, da je bil lanski dobiček za več kot 200% večji kot leto prej, nominalno pa je znašal le 27, 4 milijona tolarjev, saj so morah za oblikovanje dolgoročnih rezervacij stroškov iz njega izvzeti kar 232 milijonov tolarjev. Davčna uprava je namreč po pregledu poslovanja igralnice v tem obdobju v izdani prvostopenjski odločbi ugotovila domnevno nepravilno opredeljevanje nekaterih stroškov poslovanja in posle-.dično premajhno odvajanje davkov. Teh so lani sicer že odvedli za 1, 4 milijarde tolarjev. V igralnici sedaj čakajo na odločitev drugostopenjskega davčnega organa na njihovo pritožbo. Sicer pa je Casinoju lani uspelo znižati tudi skupne stroške poslovanja, in to kljub 19-odstotnemu povečanju stroškov za storitve. Podatki o poslovanju Igralnice do konca marca kažejo, da je za letos načrtovano 10-odstotno povečanje realizacije uresničljivo. V prvem trimesečju se je devizna realizacija namreč povečala za 10, 2%, tolarska pa za 14, 6%, in to kljub za 6% manjšemu obisku kot v lanskem primerjalnem obdobju. (STA) Mednarodna navtična razstava Internautica 98 PORTOROŽ - V Marini Portorož bodo v sodelovanju z ljubljanskim Študijem 37 letos, že tretjič zapored, pripravili mednarodno navtično razstavo Internautica 98. Na prireditvi, ki bo od 13. do 17. maja, bo svoje izdelke in dejavnost predstavilo več kot 150 domačih in tujih razstavljalcev. Prireditev iz leta v leto postaja pomembnejši most med proizvajalci plovil in navtične opreme ter kupci v prostoru, ki sega od severne Italije prek Avstrije in južne Nemčije do Hrvaške. Zato bodo pokrite razstavne površine (lani so se raztezale na 3500 kv.m) kljub omejitvam, ki jih postavlja normalno poslovanje marine, verjetno še povečali. Zagotovo pa bo razstavljalcem na vodi letos na voljo dvakrat več privezov kot lani, ko si je Intemautico ogledalo 15.000 obiskovalcev. Ob razstavi se bo v petih dneh zvrstila tudi vrsta strokovnih in športnih prireditev. Letos bodo prvič pripravili mednarodno srečanje starih plovil - oldtimerjev - v Piranu, odprli pa bodo tudi mednarodno razstavo podvodne fotografije in nagradili najboljše avtorje. V okviru tematskih dni se bodo zvrstili številni strokovni posveti, med njimi mednarodni posvet o razvojnih gibanjih morjeplovstva, na katerem bodo predstavili prvo slovensko publikacijo s praktičnimi nasveti za navtičnega turista. (STA) Euro Disney manjša izgubo PARIZ - Družba Euro Disney, lastnica zabaviščnega parka Disneyland v Parizu je v prvi polovici poslovnega leta, ki se bo izteklo 31. septembra, uspela zmanjšati izgubo. Kot poročajo predstavniki omenjenega podjetja, je izguba manjša za 5 milijonov francoskih frankov in znaša 205 milijonov frankov. Promet zabaviščnega parka se je lani povečal za 211 milijonov frankov na 2, 38 milijarde frankov. (STA/dpa) 5 2 <0 S $ i ec ca s N 0 " h (0 V) 0) oc ? h "D ca N 23. APRIL 1998 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1757,00 1783,00 nemška marka 981,60 997,60 funt šterling 2926,00 2981,00 švicarski frank 1183,00 1208,00 belgijski frank 46,93 48,93 francoski frank 289,90 299,90 danska krona 254,00 264,00 norveška krona 233,00 243,00 švedska krona 226,00 236,00 kanadski dolar 1218,00 1258,00 portugalski eskudo 9,12 10,02 nizozemski gulden 862,00 887,00 avstrjski šiling 138,30 142,65 španska pezeta 11,13 12,23 grška drahma 5,40 6,20 irski šterling 2442,00 2522,00 japonski jen 13,10 14,00 avstralski dolar 1104,00 1174,00 madžarski florint 7,00 9,00 hrvaška kuna 255,00 280,00 slovenski tolar 10,30 10,55 23. APRIL 1998 v LIRAH 23. APRIL 1998 v LIRAH valuta nakupni prodajni valuta povprečni ameriški dolar 1755,00 1786,00 ameriški dolar 1770,660 nemška marka 980,00 998,00 EKU 1954,630 francoski frank 290,00 300,00 nemška marka 988,370 nizozemski gulden 863,00 888,00 francoski frank funt šterling 294,790 2946,910 belgijski frank 47,10 48,90 nizozemski gulden 877,780 funt šterling 2907,00 2997,00 belgijski frank 47,882 irski šterling 2445,00 2540,00 španska pezeta 11,631 danska krona. 255,00 265,00 danska krona 259,160 grška drahma 5,50 5,98 irski šterling 2488,130 kanadski dolar 1213,00 1253,00 grška drahma 5,681 švicarski frank 1184,00 1209,00 portugalski eskudo kanadski dolar 9,645 1236,490 avstrijski šiling 138,40 142,90 japonski jen 13,597 slovenski tolar 10,30 10,55 švicarski frank 1193,970 avstrijski šiling 140,480 norveška krona 238,070 švedska krona 231,010 finska marka 325,670 MILANSKI BORZNI TRG 23 APRIL 1998 INDEKS MIB 30: -3,60 delnica cena var. % Alleanza Ass. 24.959 -4,71 Bca di Roma 3.364 -4,18 Bca Fideuram 12.350 -3,60 Bca Pop.M 1 17.224 -3,57 Benetton 39.832 -3,27 Comit 10.080 -2,54 Credit 9.761 -4,23 Edison 16.333 4,38 Eni 12.138 -1,99 Fiat 7.842 -4,20 Generali 56.166 -0,50 Imi 29.482 -3,37 Ina 5.984 -2,96 Italgas 8.592 -3,37 deinica cena var, % La Fondiaria 12.580 -4,71 Mediaset 12.534 -1,27 Mediobanca 25.972 -2,45 Montedisdn 2.491 -4,44 Olivetti 2.355 -4,26 Parmalat 4.254 4,81 Pirelli Spa 6.267 4,23 Ras 30.471 -2,98 Rolo 43.854 -2,74 Saipem 10.486 -3,81 San Paolo To 27.361 4,04 TIM 10.724 -2,47 Telecom Ita 14.409 -3,29 O ljubljanska banka Podružnica Milano NOVICE Sloveniji zadostuje remi LJUBLJANA - Na svetovnem prvenstvu skupine B v hokeju na ledu je bil vCeraj prost dan. V današnjem zadnjem kolu bo Slovenija igrala proti Estoniji. Slovenci ne morejo veC dohiteti vodilne Ukrajine, lahko pa obdržijo 2. mesto, za kar jim danes zadostuje že neodločen izid. S tem bi si Slovenija tudi priborila pravico do nastopa na jesenskih kvahfikacijah za prestop v ehtno A skupino. Ta cilj bi dosegla tudi s betjim mestom, a samo v primem, da na bližnjem SP skupine A v Švici doseže Japonska uvrstitev na enem zadnjih šestih mest. V finalu 1. A SKL Olimpija proti Savinjski Polzeli LAŠKO - V 3. srečanju polfinala konCnice 1. A SKL so košarkarji Kovinotehne Savinjske Polzele v gosteh premagali Pivovarno Laško s 86:81 (39:42) in se skupnim izidom 2:1 v zmagah uvrstili v finale, kjer bodo igrah z Union Olimpijo. Jutri Pokal Montes V okviru praznovanj ob obletnici osvoboditve bo jutri v Tržiču že 44. izvedba kolesarskega Pokala Montes za mladince, ki ga prireja športni krožek VZPI-ANPI pod pokroviteljstvom tržiške Občine. Start in cilj bosta v TržiCu, nastopilo pa bo veliko število mladih kolesarjev iz naše dežele ter sosednjih Slovenije in Hrvaške. Tekmovalci bodo na 114 km dolgi progi obšli tudi Sovodnje (okrog 16. ure), Vrh (10.06), Doberdob (ob 16:26) in Jamlje (ob 16.37). Namizni tenis: zmaga Slovenk EINDHOVEN - Slovenska ženska namiznoteniška reprezentanca je uspešno začela z nastopi na evropskem prvenstvu v Eindhovnu. V prvem krogu druge jakostne skupine je v svoji H predskupini premagala Moldavijo s 4:0. V posamičnih igrah so zmage zabeležile Spela Polončič, Biljana Todorovič in Petra Dermastija, uspešna pa je bila tudi dvojica Dermastija/Halas. Katalonija Auriolu LLORET DE MAR (ŠPANIJA) - Francoski pilot Di-dier Auriol na toyoti je osvojil prvo mesto na ral-lyju po Španiji, peta preizkušnja z svetovno prvenstvo. Auriol in Giraudet sta na končni skupni le-stivci prehitela Belgijca Loixa in Smetsa, ki sta prav tako vozila n toyoti, tretja sta se uvstila Finca Maki-nen in Mannisenmaki na mitsubishiju. Sele sedmi je bil Spanec Sain, ki je vseeno ohranil prvo mesto na skupini razvrstitvi z 22 točkami, pred Bransom (mitsubishi), ki ima 18 in Kankkunenom (ford) s 16 točkami. Inče dobil klofuto ... LONDON - Angleški nogometaš Paul Inče je po sredini reprezentančni tekmi med Anglijo in Portugalsko (3:0) doživel neprijetno presenečenje. Na enem od izhodov na stadionu Wembley, kjer lahko navijači po nenapisanem pravilu počakajo nogometaše, se z njimi fotografirajo in dobijo podpise, ga je namreč neznan navijač napadel in udaril po obrazu. Policija je izgrednika takoj aretirala. Kot je povedal tiskovni predstavnik angleške nogometne zveze (FA) Steve Double, je Inča napadel nek navijač londonskega West Hama, kluba, za katerega je Inče nekoC igral. Pred osmimi leti je prestopil v Manchester United, kasneje je igral še za milanski hiter, sedaj pa nosi dres Liverpoola. KOŠARKA / EVROPSKA LIGA Zasluženo slavje Bolonjčanov Kinder je v finalu premagal Aek Atene Kinder - Aek 58:44 (28:20) KINDER BOLOGNA: DaniloviC 15, Abbio 4, Nesterovic 4, Sconochini 12, Binelli 2, SaviC 7, Ri-gaudeau 14, Frosini, Crippa in Morandotti. AEK ATENE: Colde-bella 3, Lasa 7, PreleviC 6, Chatzis 5, Larsen 2, Kakiouzis 4, Andersen 4, Anderson 4, Alexander 5, Tsakalidis 4. SODNIKA: Rems (Slovenija) in Betancor (Španija). PM: Kinder 14:21, Aek 14:23. PON: nihče. TRI TOČKE: Kinder 6:16 (DaniloviC 2:4, Abbio 0:3, SaviC 2:2, Rigaudeau 2:5, Sconochini 0:2), Aek 3:14 (Coldebella 1:3, PreleviC 1:3, Anderson 0:3, Lasa 0:2, Chatzis 1:2, Alexan-der 0:1). GLEDALCEV: 12.000. BARCELONA - Bolonjski Kinder je sinoči v Barceloni v velikem finalu zasluženo premagal atenski Aek in je tako po desetih letih spet prislužil Italiji najbolj prestižno evropsko klubsko lovoriko. BolonjCani so predv- sem z odlično obrambo zaustavili Grke, ki so v prvem polčasu dosegli pidih 20 točk, na koncu pa obitCali na 44 točkah. Eden najboljših v bolonjski ekipi je bil gotovo mladi slvoenski košarkar Radoslav Nesterovic, ki je predvsem v obrambi igral izredno zanesljivo. Sicer pa je vsa bolonjska ekipa igrala izredno zbrano in taktično modro, za kar ima seveda trener Messi-na velike zasluge. Najboljši strelec Kinderja je bil kot običajno DaniloviC s 15 točkami. BolonjCani so zaceli silovito in povedli s 5:0. Grki pa so kaj kmalu reagirali in zmanjšali razliko. Bil se je nato oster boj za vsako točko, Kinder pa je bil vedno v vodstvu, dvakrat tudi za 8 točk, kar ni bilo malo na takem srečanju z zelo nizkim rezultatom. Tudi v drugem polčasu se slika na igrišču ni spremenila. Kinder je še naprej vodil, zlasti po zaslugi Čvrste obrambe in tudi zaradi skrajne neučinkovitosti Grkov v napadu. Tri minute pred koncem tekme se je Aek približal Bo-lonjcanom na same tri točke, to pa je bilo tudi vse, kar so Grgki zmogli. BolonjCani so si priigrali 10 točk prednosti in tako tudi zanesljivo zmagali ob velikem slavju številnih navijačev, ki so jih prišli bodrit v Barcelono. Najbolojši igralec turnirja je bil proglašen Kinderjev center Savič. Za bolonjsko ekipo torej dvojno slavje. FINALE ZA 3. MESTO Benetton - Partizan 96:89 (54:46) BENETTON TREVISO: Pittis, Rusconi 16, Nicco-lai 10, Bonora 5, Marco-nato 3, Sekunda 12, Wil-liams 24, Rebrača 8, Gra-cis 5, Sciarra 13. PARTIZAN BEOGRAD: Brkič 15, Cubrilo 5, Koprivica, TomaševiC 20, Radoševič 11, Drobnjak 22, Lukovski 16, DjokiC, Varda, Dozet. SODNIKA: De Kayser (Bel) in Brazauskas (Lit). PM: Benetton 10:14, Partizan 26:39; PON: 30'44" Danilovič (št. 5) je bil najboljši strelec Kinderja (15 točk). Marconato, 38’35" Rebrača. TRI TOČKE: Benetton 8:18 (Niccolai 1:5, Bonora 0:2, Sekunda 0:1, Williams 3:6, Gracis 1:1, Sciarra 3:3), Partizan 3:12 (DjokiC 0:1, Radoševič 1:3, Drobnjak 0:1, Cubrilo 0:1, Brkič 1:4, Lukovski 1:2). GLEDALCEV: 10.000. BARCELONA - Tretje mesto na »final-foru« je zasluženo osvojil Benetton, ki je z razigranim Williansonom na Čelu premagal Partizana. A2 liga: poraz Lokarjevega Ciria BOLOGNA - Na prvih sinočnjih tekmah Četrtfinala končnice prvenstva italijanske košarkarske A2 lige je v A skupini Bancosarde-gna v Sassariju z 79:78 (43:28) premagala Cirio iz Avellina, pri katerem igra tudi Marko Lokar. V B skupini pa je Sicc v Jesiju odpravil Faber iz Fabriana s 77:69 (35:23). TENIS / MONTE CARLO Sampras neslavno izpadel Fetr Korda »lovi« prestol ATP MONTE CARLO - Na teniškem turnirju v Monte Carlu je prvi nosilec, American Pete Sampras po gladki zmagi nad rojakom Agassijem neslavno izpadel v osmini finala. Po vsega 65 minutah dolgem dvoboju ga je premagal 25. igralec na svetu, Francoz Fabrice Santoro s 6:1, 6:1. Sampras si je s tem zapravil vse možnosti, da bi ponovno zasedel teniški prestol, vodilno mesto na lestvici ATP. Kljub Samprasovemu porazu pa bi lahko prihodnji teden vendarle prišlo do sprememebe na prvem mestu, ki bi ga z morebitno zmago dosegel Ceh Peti Korda, trenutno tretji na lestvici ATP in drugi nosilec. V osmini finala je s 5:7, 6:4, 6:4 izločil Spanca Alberta Costo. V zadnjih dvobojih osmine finala je šesti nosilec Spanec Alex Corretja premagal Itabjana An-dreo Gaudenzija s 7:6 (7:1), 6:4, Nemec Boris Becker pa je bil s 6:1, 6:1 boljši od Avstralca Marka Philipousisa. Ostali izidi: Berasategui (Špa) - Dosedel (Ceš) 3:6. 6:3, 6:3, Moya (Spa) - Kafelnikov (Rus/4) 6:2, 6:3, Piobne (Fra) -Kuerten (Bra/8) 7:6 (8:6), 6:1. Krajicek (Niz/7) - Ulihrach (Ceš) 6:4,6:0. JADRANJE / CONSKE REGATE LASERJEV Bužan vodi po 3 regatah Na trofeji de Zottis član Čupe drugi - Zidarič 5., Omari 6. Na tretji conski regati klase Laser, ki je sovpadala s trofejo De Zottis v priredbi beneškega kluba Diporto velico Veneziano, so se jadralci zamejskih pomorskih klubov (Sirene in Cupe) dobro odrezali. V treh preizkušnjah, v katerih se je veter postopno okrepil in stabiliziral svojo smer, so Zidarič, Omari in Bužan zasledovali prvo mesto. Najbolj uspešen je bil Cupin tekmovalec Mitja Bužan, ki je v drugi preizkušnji vodil regato vse do predzanje boje, kjer ga je Nevierov (SNPJ) prehitel. Zmagovalec tretje conske regate je bil tako prav A. Nevierov. Takoj za njim se je uvrstil Bužan. Sireni-na laserista sta zasedla peto in šesto mesto. Kljub za las izgubljeni priložnosti vodi začasno lestvico po nedeljski preizkušnji Bužan z 11. točkami, sledi mu njegov že večni antagonist Nevierov s 25 točkami. Po dobri pomosrki navadi ne moramo Bužanu ničesar voščiti razen dobrega vetra za naslednjo consko regato, ki bo junija v Tržaškem zalivu. Ze ta teden pa Čaka Bužan3 nova preizkušnja v Palermu, kjer bo na državnem prvenstvu univerzitetnih študentov zastopa tržaško visoko šolo. ODBOJKA / PRVENSTVA SO SE UDELEŽILE SAMO TRI ŠESTERKE Naraščajniki Soče osvojili pokrajinski naslov 7. ženska divizija: vaiovke z obstankom dosegle cilj - 2. ženska divizija: Olympia Multiservice niza zmage S trobojem v Ronkah se je v nedeljo zjutraj zaključilo pokrajinsko prvenstvo naraščajnikov. Letošnjega prvenstva so se udeležila le tri društva, poleg slovenskih Soče in Vala, še ekipa ACLI iz Ronk. Odigrali so tako Sest turnirjev, kjer so se nastopajoče ekipe pomerile v medsebojnih srečanjih. Ob koncu je povsem zasluženo slavila še-sterka SoCe, ki je zaključila tekmovanje brez izgubljenega niza in povsem zasluženo osvojila naslov pokrajinskega prvaka. Igralci SoCe, katere trenira Lucio Batistič, so v glavnem letniki 1984 in 1985. Pokazali so boljše tehnično znanje in fizično pripravljenost. Drugo mesto je pripadlo ekipi iz Ronk, ki pa je pokazala, da slabo obvlada odbojkarske osnove. Tretje mesto pa je zasedlo moštvo Vala, ki je predstavilo na igrišče izključno igralce rojene v letih 1986 in 1987. Zato je bil tudi osvojeni niz proti Ronkam pravi podvig. Tudi letošnje prvenstvo je vnovič potrdilo, da odbojka na mladinski ravni preživlja veliko krizo in da so edino slovenska društva tista, ki potrjujejo svojo navezanost do te Športne zvrsti. Izidi zadnjega troboja: SoCa - Val 2:0 (15:7,15:0, Acli Ronchi - SoCa 0:2 (0:15, 2:15), Val - Acli Ronchi 1:2 f15-11 5'15 1-151 VAL SIDERIMPES: Fedrigo, Figelj, PrinCiC, Plesničar, Sossol, Lavrenčič, Faganel, Assi. SOCA: I. in T. Devetak, Corva, Nanut, Mozetič, PovsiC, Kuštrin, Cefarin, Dean, Klede, Pinto. 1. ZENSKA DIVIZIJA Val BCC Sovodnje - Corridoni 3:0 (15:4,15:9,15:2) VAL: Černič, Brisco, Zavadlav, Braini, Sošol, Gej, Marvin in Toros. Vaiovke so v sredo v domači telovadnici premagale zadnjeuvršCeni Corridoni. Gostinje so tudi tokrat dokazale, da povsem upravičeno zasedajo zadnje mesto na lestvici, brez osvojenih točk Zato so jih vaiovke z lahkoto premagale in si tako s šestimi točkami zagotovile konCno 7. mesto na lestvici, ki jim zagotavlja obenem obstanek v ligi. Tekma sama je bila kaj malo zanimiva, kajti razlika v tehničnem znanju nastopajočih ekip je bila očitna. Domačinke niso igrale najbolje, vendar so v ključnih trenutkih posameznih nizov igrale dovolj zbrano, da so z lahkoto osvojile tekmo brez izgubljenega niza. Do konca prvenstva morajo vaiovke odigrati še zaostalo tekmo proti Gradežu, ki sicer zaseda dobro mesto na lestvici, katerega pa so v prvem delu povsem presenetljivo premagale. Ostali izidi 14. kola: Grado - Pieris 3:1, Intrepida - Lucincio 1:3, Cormons - Azzurra3:l. Vrstni red: Lucinico 28, Cormons 22, Azzurra 18, Pieris 16, Grado 12, Intrepida 8, Val BCC Sovodnje 6, Corridoni 0. 2. ZENSKA DIVIZIJA Pro Romans - 01ympia Multiservice 1:3 (9:15,15:11,1:15, 7:15) MULTISERVICE: Sfiligoj, Perše, Corsi, Cemic, Visintin, Balbi, Mania, Nardin, Benedetti, Braini, Cettul. Druga članska ekipa goriške 01ym-pije je tudi prejšnji teden osvojila rutinsko zmago. Kljub odsotnosti Monice Carrare so igralke Multiservica brez večjih težav v gosteh premagale ekipo iz Romansa. Nasprotnice so bile objektivno šibkejkše, vendar so povsem spretno izkoristile možnost, da osvojijo vsaj niz. To se je zgodilo v drugem setu, ko so gostinje povsem nerazumljivo popustile in dovolile domačinkam, da so prve prišle do petnajstice. Vendar so se takoj v tretjem nizu stvari vrnile na svoje pravo mesto. 01ympija je z vrha svoje izkuženosti prevzela vajeti igre in prepustila nasprotnicam le tri točke. Tudi v Četrtem nizu, ko je po dolgi odsotnosti vstopila na igrišče bivša podajaCca prve ekipe Nardin, se je igra odvijala v premoči belo-mo-drih, ki so tako še vedno na prvih mestih lestvice. Ostali izidi 18. kola: Farra - Lucinico 3:0, Libertas Gorizia - Azzurra 3:0, Mercato di Selz - Acli Ronchi 2:3, Sta-ranzano - Tomana 3:2, Fossalon - Cormons 2:3. Vrstni red: Libertas Gorizia 4, Acli Ronchi 32, Farra 30, Multiservice 28, Tomana 18, Azzurra 16, Staranzano 14, Pro Romans in Fossalon 12, Mercato di Selz 8, Cormons in Lucinico 4. PRAVILNIK ŠPORTNIH IGER *98 GORSKO KOLESARSTVO Število udeležencev je odprto. Tekem se lahko individualno udeleži vsakdo, ki se amatersko ali agonistič-no ukvarja z gorskim kolesarjenjem in ima od najmanj 15 do največ 65 let. Ge je število udeležencev zadostno, si odbor iger prevzame možnost, da tekmo razdeli glede na starost udeležencev in sicer: - junior - tekmovalci od 15 do 18 let; young -tekmovalci od 19 do 30 let; medium - tekmovalci od 31 do 45 let; master - tekmovalci plavalci od 46 do 55 let; senior - tekmovalci od 56 do 65 let. Obvezno: lastno gorsko kolo in Čelada za kolesarjenje. Od 25. 6. - 3. 7. 1998. Prijavnice dobite: TRST knjigarna Terčon v Nabrežini, Boris sports club v BrišCikih, bar Prosvetnega doma na Opčinah, jestvine Top market v Bazovici. Narodna in študijska knjižnica Trst; GORICA - knjižnica Damir Faigel, Katoliška knjigarna, športna trgovi na K2; ČEDAD - sedež Novega Matajurja-Prijavite se lahko tudi po telefonu, na St. 0347-7602835. Prijave sprejemamo do 5. maja 1998. NOGOMET / JUTRI IN V NEDELJO V Doberdobu velika prireditev Tekmi mednarodnega turnirja za trofejo »Mesta Gradišče« - Priznanje za vso vas Jutri in v nedeljo bo Doberdob v zna-menjunogometa«. V dveh dneh se bo namreč zvrstilo veC tekem, osrednja točka sporeda pa bosta seveda tekmi mednarodnega mladinskega turnirja za trofejo »Mesta Gradišče«. Pokrovitelja doberdobskih tekem sta Občina Doberdob in ZSSDI, glavni sponsor pa je Zadružna kreditna banka v Doberdobu. O teh pobudah smo se pogovorili s predsednikom SZ Mladost Dariom Zanie-rom. Kako to, da je nogometna zveza poverila organizacijo kar dveh tekem vašemu društvu? »2e veC let nas federacija pozna kot dobre organizatorje, ki imajo tudi zelo urejeno igrišče in eno izmed najboljših razsvetljav v okolici. Organizirali smo že tekme za go-riške selekcije in druge manifestacije. Federacija nam torej zaupa.« Priredba tako kakovosntih tekem, Cepav na mladinski ravni, zahteva temeljito in dobro organizacijo, ki nekaj tudi stane... »Seveda, za to manfiestacijo se že veC ča- i prevoz iz Cervinjana < ba in nazaj. Vse to pa zahteva velike stroške. Zato se že vnaprej zahvaljujem obema pokroviteljema Občini Doberdob in ZSSDI ter našemu sponsorju Zadružni kreditni banki. Upajmo tudi, da si bo obe tekmi ogledalo veliko število gledalcev. Napravili smo promocijo tudi v Sloveniji, saj bo v soboto nastopila ekipa Hit iz Nove Gorice.« Za Mladost, ki je organizator tekem, je to vsekakor lepo priznanje. »Ne samo za za naše društvo, temveč za vso doberdobsoko občino je sobotna in nedeljska prireditev velikega pomena in veliko priznanje. Med drugim naj omenim, da bodo prisotni številni mediji in da bo ena od televizijskih oddaj posvečena tudi Doberdobu.« SPORED. Jutri ob 18.30: Mladost - Hit Nova Gorica, cicibani; 20.30: Hit Nova Gorica - Atlas Guadalajara (Mehika); nedelja ob 20.30: Rijeka - Triestina. V nedeljo ob 16. uri pa bo v Doberdobu še zadnja tekma 2. amaterske lige med Mladostjo in Roianesejem. Udeležence turnirja mesta Gradišče je včeraj prizadela vest, da je kmalu po prihodu v Cervinjan zaradi srčne kapi umrl 63-letni odbornik moštva Argentinos Junior Roman Juho Jose. Danes igra za vas Totocalcio Obvestila SK BRDINA vabi vse dane in Prijatelje kluba na družabni veter in društveno nagrajevanje ob zaključku sezone, danes, 24. aprila ob 20. uri v dom Brdina na Opčinah. Zaželjene so prijave. SMNKAI KARATE KLUB obvešča, da bo redni občni zbor v torek, 28. aprila v telovadnici Silvestri na Proseku (Naselje sv. Nazarija) ob 19. uri v Prvem in ob 19.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: poroCi-i° upravnega odbora, proračun leta ’97, predračun za leto ’98, podelitev priznanj, razno. SHINKAI KARATE KLUB vanj na dvomesečni tečaj aerobike, ki se bo odvijal v telovadnici Silvestri na Proseku (Naselje sv. Nazarija) ob sredah, od 19.30 do 20.30. Vodi "ojka Sestan, dipl. inštruktor aerobike. Giorgio Umori Bari - Vicenza 1 X 2 Brescia - Bologna X Empoli - Lecce 1 Juventus-lnter 1 X 2 Lazio - Parma 1 X Milan - Napoli 1 2 Piacenza-Atalanta X 2 Sampdoria - Fiorentina 1 X Udinese - Roma 1 Monza - Genoa 1 Treviso-Torino X Ascoli - Acireale 1 Avellino-Cosenza 1 KOŠARKA Kontovel in Cicibona igrata že danes Važno predvsem za Kontovelce Kontovelci in cicibo-naši bodo v 11. kolu D lige v skupini za obstanek igrali že danes. Kontovel bo igral v Romansu proti ekipi Asar, ki je druga na lestvici. Kot pravi Kontove-lov trener Andrej Vremec, bosta današnja in prihodnja tekma doma proti Isontini verjetno odločilni za obstanek našežga moštva v ligi. Kontovelce pa se še naprej drži neverjetna smola: na današnji izredno pomembni tekmi proti Romansu ne bo igral Ivo Emili, ki je igral le eno tekmo in si poškodoval gleženj. Med tednom pa si je na treningu še pretrgal vezi, tako da je njegova letošnja sezona končana. Kontovel bo danes igral verjetno še brez Jana Godniča, ki je službeno zaposlen. Vseeno pa bo drevi treba stisniti zobe, kajti do konca prvenstva manjkajo še štiri kola, predzadnje mesto na lestvici pa ne dopušča drugih spodrsljajev. V nižjo ligo namreč izpadeta zadnji dve uvrščeni ekipi. Drugačno vzdušje je v Ciciboninem taboru, ki bo drevi gostovala v Pie-risu proti Isontini, ki ima le dve točki manj od našega moštva. Cicibo-nin trener Battilana je pred drevišnojo tekmo zmeren optimist. Njegova ekipa je v dobri formi in predvsem oba centra Pettirosso in Furlan zadnje Čase igrata zelo zanesljivo. Z danapšnjo zmago bi si cicibonaši skoraj zanesljivo priigrali obstanek v tej ligi. Obe srečanji se bosta zaceli ob 20.30. Giorgio Umori (letnik 1941) je med našimi lovci zelo poznan, saj je že od leta 1982 tajnik Društva slovenskih lovcev FJK Doberdob. Nad to disciplino seje navdušil že kot mlad in leta 1964 opravil izpite za lovca. Umari je tudi tajnik tržaške pokrajinske federacije in član tržaškega lovskega komiteja. V društvu Doberdob je seveda izredno aktiven tako kot odbornik in tudi kot tekmovalec. Prejšnji teden je Johana Križnič pravilno napovedala 10 rezultatov. TRST / OBČNI ZBOR Pri OD Bor upajo, da se bo krivulja uspešnosti spet dvignila V novo obdobje s pomlajenim odborom Odbojkarsko društvo Bor je v zadnjih letih zaradi finančne, a tudi organizacijske krize moCno okrnil svoje delovanje, a želi sedaj stopiti v fazo, ko naj bi se krivulja uspešnosti ponovno dvignila, je bilo slišati na ponedeljkovem občnem zbom tega našega mestnega društva. Izhodišče za obnovo predstavlja pomladitev odbomiških vrst. Predsednik Pino Rojc je v uvodu svojega poročila dejal, da so s sklicanjem občnega zbora odlašali vse dotlej, dokler ni odbor poskrbel za sanacijo finančnega primanjkljaja, ki je bil posledica verižne odpovedi spon-sorizacij v zadnjih letih. Dosedanji odbor se je na obenem zboru predstavil s »Čistimi raCuni«, vendar je društvo za sanacijo plačalo velik davek. Tako so se morah v zadnjih letih odpovedati nastopu v ženski državni ligi in nekaterim boljšim trenerjem, ki jim je treniranje v klubih glavni vir dohodka (gre namreč za brezposelne profesorje telesne vzgoje). Boljšim igralkam so omogočili igranje v drugih sredinah. V zadnji sezoni trenerji vadijo brez jamstev, da bodo prejeli kakršenkoli honorar, obe članski ekipi pa sta se delno samofinansirali. Rojc se je ob tem izrecno zahvalil elanom, trenerjem in podjetju Friulexport, ki je v letošnji sezoni ponovno priskočil na pomoč društvu. Ob tem, je še poudaril Rojc, je vrtinec težav, v katerih se je znašel Borov športni center pri sv. Ivanu, kateremu je grozilo zaprtje - tako kot vsa ostala - oplazil tudi odbojkarsko društvo, ki je dejavno pristopilo k pobudam Odbora za ohranitev stadiona 1. maja. V posegih predsednika SZ Bor Aleksandra Rustje in Košarkarskega kluba Bor Renata Stoklja je tudi prišla do izraza potreba po še večjem sodelovanju med posameznimi Borovimi društvi (OZ je v imenu ZSSDI pozdravil Mario Šušteršič). Kljub vsem težavam, je OD Bor vsekakor redno skrbelo za nastopanje svojih ekip in doseglo tudi nekaj dobrih rezultatov, med katere prištevajo dva pokrajinska naslova med »deklicami« in letošnji obstanek mlade Članske ekipe v ženski D ligi, posebej pa je Rojc pohvalil mladega Marka Mikolja, sicer elan združene moške ekipe Koimpex, ki je bil lani poklican v deželno reprezentanco. Ce je torej, kot kaže, najhujša kriza mimo, pa so perspektive še naprej nejasne, saj je blagajna prazna, marsikaj pa je potrebno reorganizirati tudi na tehničnem in strokovnem področju. Rojc je že v svojem poročilu nakazal nekaj nalog, s katerimi se bo moral spoprijeti novi odbor, med razpravo na ponedeljkovi skupščini pa je padel tudi predlog, da bi z razširitvijo članstva zbrali vsaj začetna sredstva za preživetje. Potrebno pa bo verjetno tudi razčistiti odnose glede sodelovanja z ostalimi slovenskimi društvi, v prvi vrsti s SZ Sloga, o Čemer na skupščini skoraj ni bilo govora. Novi odbor si bo moral torej pošteno zavihati rokave. Prisotnost na obenem zboru (in seveda še bolj v odboru) mladih sil je spodbuden znak želje, da pri Boru Cim bolj uspešno nadaljujejo z dolgoletno in bogato odbojkarsko tradicijo, seveda v spremenjenih razmerah. Če upoštevamo koliko Borovih trenerjev, igralcev in (predvsem) igralk vadi in trenira pri drugih klubih (prof. Marko Kalc je pred kratkim, kot znano, celo postal trener ženske reprezentance Slovenije), si kvalitetne odbojke brez doprinosa tega kluba - pri nas še vedno težko zamišljamo. (ak) Novi odbor OD Bor Glavni odbor: Laura Carli, Marko Coloni, Breda Čok, Martina Flego, Dejan FurlaniC, Tjaša Gruden, Silva Meulja, Dani Mikolj, Igor Može, Nataša Rauber, Pino Rojc, Rado Šušteršič. Nadzorni odbor: Katja Kalc, Jasna Ruaber, Mario Šušteršič. PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET Škabarjev memorial Lepa sončna nedelja je privabila kar veliko število planincev na 12. Škabarjev spominski pohod od Praprota do Repna. Zal je bila udeležba nekoliko manjša od lani, ker se je zaradi sobotnega neurja marsikdo premislil in se pohoda ni udeležil. Prireditelji so bili vsekakor zadovoljni, saj se je zbralo na pohodu nad 300 planincev. Ze od 8. ure dalje so se zaCeh v Praprotu zbirati planinci- Prišli so od vsepovsod, s Tržaškega, Goriškega, Ilirske Bistrice, Sežane, Podnanosa, Ljubljane, Kopra in še od drugod. Po dobrih treh urah prijetne hoje v lepem spomladanskem soncu so prišli na cilj v kočo Pod Rupo v Repnu, kjer so se lahko ok-repcali. Pred nagrajevanjem je vse prisotne Pozdravila podžupanja devinsko-nabrežin-ske občine Mariza Skerk Kosmina, ki je tudi izročila nagrade. Najmlajšima udeležencema Martini Sobani in Alenu Čoku je pripadel pokal Občine Devin-Nabrežina, najstarejšima udelžencema Eleonori Kerševan m Cirilu Kobalu pa pokal Zadružne kraške banke. Pokal Občine Repentabor za najšte-Nibiejšo skupino je prejelo Obalno planinsko društvo Koper. Po nagrajevanju so se Pohodniki do poznega popoldneva zadrža-bv veseli družbi ter ob zvoku harmonike. Lbganizatorji se zahvaljujejo Balinarski sekciji Kraškega doma, darovalcem pokalov in vsem, ki so na katerikoli naCin pomagali Pri tem pohodu. V nedeljo na Sinji Vrh Vremenarji za prihodnje dni obetajo le-P°> sončno, pravo spomladansko vreme, Pravšnje za daljši sprehod v prebujajočo se naravo. Kot napovedano je SPDT za ne- deljo, 26. aprila, pripravilo lep izlet na Sinji Vrh, na 1002 metra visoko vzpetino na robu Otliške planote. Tržaški planinci se bodo zbrali ob 8. uri na Trgu Oberdan in se s svojimi avtomobili odpeljali na OpCine, kjer jih bodo 20 minut kasneje pričakali planinci s kraške okolice. Skupno se bodo preko mejnega prehoda na Repentabru (obvezna prepustnica) peljali mimo Kobdilja in ManC do Ajdovščine, kjer bodo pustili dva ali tri avtomobile, in potem do Cola. Od tam se bo pričel pohod na Kovk in dalje po robu planote, s katere je lep razgled na vso Vipavsko dolino, na Sinji Vrh. Tam je turistična kmetija, zato za okrepčilo ne bo problemov. Po daljšem postanku na Sinjem Vrhu bo sledil sestop po strmem pobočju lepo speljani stezi do Ajdovščine. Skupno bo za približno 5 ur hoje. SPDT vabi svoje elane in prijatelje na lep izlet, ki obeta polno planinskih užitkov. SPDT vabi na Bohor V pripravi je enodnevni avtobusni izlet na Slovensko Štajersko z vzponom na Bohor, kjer se bodo tržaški planinci srečali s planinci društva Senovo. Izlet bo v nedeljo, 10. maja. Z avtobusom se bodo peljali mimo Ljubljane in Novega Mesta proti Brestanici, v Senovem pa jih bodo poCakah prijatelji planinci in jih vodili na Koprivnik in na Kozje ter mimo tamkajšnje koce do najvišjega Javornika, s katerega se širi lep razgled na vso bližnjo in daljno pokrajino tja do Mariborskega Pohorja. O podrobnostih bomo še poročali v tej rubriki. Vsekakor prijave že sprejema ZSSDI (tel. 635627) v Ul. sv. Frančiška 20/11. Osnovnošolci na Lenartu Uspel je spomladanski izlet, ki ga je v okviru Športne šole prejšnjo nedeljo priredil Mladinski odsek SPDT. Izleta se je udeležilo 26 šolarjev, pretežno iz okohških Sol, zlasti iz Trebč in Opčin, manj pa je bilo predstavnikov mestnih šol. Mladinci so izletnike zbrah v Trnovci in jih po stezah in poteh, po katerih je speljan pohod Mirka Škabarja, peljali na vrh Lenarta. Z Lenarta so se potem mladi pohodniki spustili na obsežen travnik v bližini Sama-torce, kjer so bile na vrsti razne igre in poligon. Zadihani, pa vendarle veseli in razposajeni so se šolarji-izletniki popoldne napotili do Samatorce, kjer so jih pričakati starši. (L. A.) AO SPDT v Pakirnici Za velikonočni konec tedna je majhna skupina alpinistov AO-SPDT obiskala znano hrvaško plezališče Paklenica. Čeprav vreme našim ni bilo naklonjeno sta obe navezi preplezali nekaj dolgih smeri. Bomt Vidau in Peter Ferfila sta tako splezala smer Lidijina 5+/4 150 metrov in klasično smer v steni Anica Kuk z imenom Moso-raška 5 350 metrov. Poskušala sta preplezati tudi smer Karabore 6/-5 130 m v Stupu Anice Kuk vendar sta po prvem raztežaju odstopila zaradi slabega vremena. Večjo srečo je imela naveza Matej Gmden in David Strajn, ki je smer Karabore splezala, Čeprav ju je na vrhu presenetila toča. Ista naveza je v ostalih dneh preplezala še smer Brid za mali CekiC -8 (5+, Al) 130 m in Franz Hohensin 7 130 m s podaljškom dveh raztežajev 4. stopnje. Obe navezi sta se v Paklenico odpraviti z dobrimi nameni, vendar jima je slabo vreme omogočilo le plezanje krajših smeri. Vsem udeležencem male odprave bo Paklenica ostala v spominu, ne samo zaradi odlične skale, ampak tudi zaradi viharnih noCi v šotora in okusnih rib. (AO SPDT) Planinsko društvo "Valentin Stanič” iz Kanala prireja pohod od Solkana do Kanala. Prireditev bo v nedeljo, 26. t.m. Prvi udeleženci se bodo podati na pot že takoj po 6. uri in to z glavnega trga v Solkanu, kjer bo vpisno mesto in kjer bodo pohodniki tudi prejeti kartonček. Pot preko Sabotina, Vrhovelj, Korade do Kanala je dolga okrog sedem do osem ur. V Kanalu bo po-poldine zaključna družabnost s kulturnim sporedom. Pohodniki, ki menijo, da je celoten pohod predolg in prenaporen, se lahko odločijo samo za polovično pot od Solkana do Vrhovelj, oziroma z Vrhovelj do Kanala. Valentin Stanič, duhovnik, pedagog, organizator, pesnik in pisec raznih učbenikov velja za našega prvega planinca in alpinista, kijev letih na prelomu 18. v 19. stoletje obiskal številne vrhove v Avstriji, Kamiji, pa tudi v domačih krajih. SPDG vabi elane, da se nedeljskega pohoda udeležijo. Organizirana udeležba bo tokrat z Vrhovelj do Kanala. Zbirno mesto je na Komu, od koder se bomo (z lastnimi sredstvi) odpeljali ob 9. uri. Hoje z Vrhovelj preko Korade (Kobalarja) do Kanala je triinpol ure. Udeležba na zbornem mestu je potrebna zaradi smotrne organizacije prevoza s Kanala na Vrhovlje, oziroma v obratni smeri. V nedeljo 3. maja pohod Steverjan-GonjaCe -Steverjan KD Briški grič in Zveza borcev bosta tudi letos priredila spominski pohod Steverjan - GonjaCe -Steverjan. Prireditev bo v nedeljo, 3. maja dopoldne, v okviru prvomajskega slavja v Steverjanu. Popoldne bo v Dvoru srečanje s tekmovanjem v družabnih igrah. Slovensko planinsko društvo vabi elane in prijatelje k organizirani udeležbi. Vpisovanje bo na startu eno uro pred odhodom. »Planine v slikah« CELOVEC - V k&k-centra v Šentjanžu v Rožu so konec tedna odprli razstavo »Planine v slikah«, ki jo tudi letos prireja Slovensko planinsko društvo Celovec. Razstava, ki bo na ogled do prvega tedna v maju, potrjuje, da planinci na gore in v hribe hodijo z odprtimi oCmi ter tudi s kamero, s katero ujamejo najzanimivejše motive. Izbor razstavljenih in na osnovi konec leta 1997 razpisanega natečaja nagrajenih stik sega od viharnikov do narci-snih polj, od rož do kozorogov, od skalovja do slapov in drugih naravnih lepot. Prvo nagrado je - kot že lansko leto -osvojil Robert Meglic iz Slovenije, drugo in tretje mesto pa si delita brat in sestra Spielerjeva. Med nagrajenci je tudi prvi povojni in Častni predsednik SPD Celovec Lubo Urbajs, Id je te dni slavil svojo 75-letnico. Čestitamo! Po podelitvi nagrad je Janez Pretnar, radovljiški alpinist in svetovni popotnik, predaval o lepotah Ekvadorja in Gala-paškega otočja. (I.L.) GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA FURLANUA-JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom Slovensko stalno gledališče Danes, 24. t. m., ob 20.30. uri (red F) zadnja ponovitev komedije Jaroslava HaSeka »Dobri vojak Svejk«. Režija Stanislav MoSa. V ponedeljek, 27. t. m., ob 20.30: Matjaž Kmecl »Trubar«, igra Polde Bibič. Gledališče Rossetti Stalno gledališče FJK - Gledališka sezona 1997/98 Pri blagajni gledališča je možna rezervacija vstopnic za predstavo I. Bergmana »Scene da un matrimo-nio«, ki bo na sporedu od 5. do 10. maja; samo abonenti gledališča lahko že sedaj rezervirajo vstopnice za predstavo Monija Ovadie »Perchb no?«, ki bo na programu od 12. do 17. maja. Gledališče Verdi Operna in baletna sezona 1997/98 Danes, 24. t. m., ob 20.30 (izven abonmaja); G. Puccini »Tosca«. Dirigent Tiziano Severini. Ponovitve bodo: v nedeljo, 26. t. m., ob 16. uri (red G), v torek, 28. t. m., ob 20.30 (reda B/C), v Četrtek, 30. t. m., ob 20.30 (reda C/E), v soboto, 2. maja, ob 17. uri (red S), v nedeljo, 3. maja, ob 16. uri (red D) in v torek, 5. maja, ob 20.30 (reda E/F). Vstopnice dobite pri blagajni gledališča Verdi: (urnik: 9-12, 16-19 - tel. 6722500 - zaprto ob ponedeljkih) in v Vidmu pri ACAS (Ul. Faedis 20 - tel. 0432 - 470918). Gledališče Cristallo - La Contrada Danes, 24. t. m., ob 20.30 Molierovo delo »II borghe- se gentiluomo«. Režija Filippo Crivelli. Nastopata Emesto Calindri in Liliana Feldmann. Ponovitvi: jutri, 25. t. m., ob 20.30 in v nedeljo, 26. t. m., ob 16.30 - zadnja predstava. OPČINE Prosvetni dom Jutri, 25. t. m., ob 18.30 veseloigra »Rusa riga Crjez uograde«. PROSEK Kulturni dom V nedeljo, 26. t. m., ob 17.30 igra »Butalci«. GORICA Kulturni dom Danes, 24. t. m., ob 20.30 gledališka šolska predstava: »Palio teatrale 1998«. Gorica Kinema: v Četrtek, 7. maja, ob 20.45 film »Totb che visse due volte« (It. 1997). VIDEM Nuovo Teatro Giovanni da Udine V ponedeljek, 11. maja, ob 20.45: gostovanje gledališke skupine Teatro stabile delVUmbria z delom Luigija Pirandella »La ragione degli altri.« Režija Massimo Castri. Nastopa Annamaria Guamieri. LATISANA Gledališče Odeon »Teatro comico oggi«: v soboto, 9. maja, ob 20.30 bo nastopil Paolo Rossi s predstavo »Rebelais«. SLOVENIJA KOPER Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Se danes, 24. t. m. bodo na sporedu Slovenski dnevi knjige. PORTOROŽ Avditorij Danes, 24. t. m., ob 18.00 in 20.30 film »Mož z železno masko« (Men in the iron mask). Nastopa L. di Ca-prio. SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela Danes, 24. t. m., ob 20.30: ameriški film »Bolje ne bo nikoli« (As good as it gets). V glavnih vlogah nastopata Jack Nicholson in Helen Hunt. NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče Danes, 24. t. m., ob 20.30 (abonma petek in izven): premiera G. Biickner »Woyzeck«. Ponovitev jutri, 25. t. m., ob 20.30 (za abonma sobota in izven). LJUBLJANA Mestno gledališče ljubljansko Danes, 24. t. m., ob 19.30 (abonma petek): »Človek, ki si ne upa«. Jutri, 25. t. m., ob 19.30 (izven - konto): »Nore babe«. Mala scena MGL: danes, 24. t. m., ob 22. uri (izven in konto): »Ljubezen & seks & terapija«. Jutri, 25. t. m., ob 21.30 (izven in konto): »Kontrabas«. SNG - Drama Danes, 24. t. m., ob 19.30 (abonma študentski prvi in izven - konto): »Življenje je sen«. Jutri, 25. t. m., ob 19.30 (izven - konto): J. Osborne »Ozri se v gnevu«. Mala drama: danes, 24. t. m., ob 20. uri (izven - konto): »V prah se povrneš«. Jutri, 25. t. m., ob 20. uri (izven -konto): »Seksualna perverzija v Chicagu«. Mladinsko gledališče Danes, 24. t.m., ob 16. uri (izven): A. Lindgren-A. Rozman »Pika«. Režija Veno Taufer. Gledališče Glej Danes, 24. t. m., ob 22. uri in v nedeljo, 26. t. m., ob 21. uri ponovitvi predstave »Limonada«. Lutkovno gledališče V petek, 8. maja, ob 19.30 (izven): J. B. . Moliere »Namišljeni bolnik«. Šentjakobsko gledališče Danes, 24. t. m., ob 19.30 (red A) kabaret »Pod svobodnim soncem Pavliha«. Ponovitev v nedeljo, 26. t. m., ob 17. uri (red nedelja). GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA FURLANUA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Societa dei concerti - Koncertna sezona 1997/98 V ponedeljek, 27. t. m., ob 20.30 nastopata mezzosopranistka Marjana Lipovšek in pianist Oleg Maisen-berg. Na sporedu C. in R. Schumann, Berloz in Mus-sorgsky. Gledališče Miela »Svobodna glasba«: v soboto, 23. maja, ob 21. uri koncert romunske glasbe z Mariuccio Colegni. Športna palaCa V soboto, 23. maja, ob 21. uri bo nastopil Alan Par-son’s Project - prvič v Italiji. Stadion Grezar V sredo, 6. maja, ob 21. uri koncert rock skupine Iron Maiden - Hellovveen & Dirty Deeds. V nedeljo, 31. maja, ob 21. uri bodo nastopili Simple Minds. Kavama San Marco Jutri, 25. t. m., ob 21.30 koncert z naslovom Annamaria Rizzi Live. Nastopila bo tudi 9-letna Jasna Kneipp. ROJAN Marijin dom (Ul. Cordaroli 29) Jutri, 25. t. m., ob 19. uri nastop violinista Alfreda Marocosiga, dobitnika mednarodnega glasbenega natečaja.. OPČINE Prosvetni dom - Openski glasbeni veCeri V nedeljo, 26. t. m., ob 18. uri bo nastopil duo Dasha Dubrovina (violina) in Cristina Sancin (klavir). Na programu J. Francaix, J. Rodrigo, P. Pessina in J. Brahms. ZGONIK Športno-kultumi center Danes, 24. t. m., ob 20.30 koncertni veCer paretizan- skih pesmi in poezij »Moja pesem ni le moja pesem, to je krik vseh nas!«. DOMJO Center Anton Ukmar-Miro V nedeljo, 26. t. m., ob 20. uri nastop okteta Odmevi. V petek, 1. maja, ob 14.30 tradicionalno srečanje ljubiteljev diatonične harmonike »Glas harmonike«. Ob 14. uri bo Aleksi Jercog predstavil knjigo »Harmonika, organologija iun literatura«. TRŽIČ Občinsko gledališče Mednarodni festival posvečen Robertu in Clari Schumann »II cielo ha versato una lacrima«: danes, 24. t. m., bo ob 20.30 nastopil Jess Trio Wien. VIDEM Teatro Nuovo Giovanni da Udine V torek, 5. maja ob 20.45 gostuje Akademija antične glasbe iz Moskve z delom B. Galuppija »II re pasto-re«. Dirigent Tatjana Grindenko. V soboto, 9. maja ob 20.45 gostuje Gledališče Verdi iz Trsta z Puccinijevo opero »Tosca«. Dirigent Tiziano Severini. ZAVARH (Terska dolinah Cerkev sv. Florjana V nedeljo, 26. t. m., ob 17. uri Mednarodna zborovska revija Primorska poje ’98: nastopajo MePZ Zora -Kostanjevica na Krasu, MePZ Sveti Peter, MePZ Rado Simoniti - Dobrovo, ZPZ Ivan Grbec - Trst, Vokalna skupina Sotočje - Selo, MePZ Podgora. ZOPPOLA (Pordenona Rototom Danes, 24. t. m., ob 22. uri (dvorana rock) Djambb. Jutri, 25. t. m., ob 22.30 (dvorana rock): Chrome Cranks; ob 24. uri (dvorana reggae) Chop Chop band. V nedeljo, 26. t. m., ob 21. uri (dvorana rock): Sharon James Band (Zda), Bluesheads in Jimmy Joe’s Band, Stefano Zabeo itd. ______________SLOVENIJA_________________ SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela Danes, 24. t. m., ob 18. uri koncert Orkestra Slovenske Vojske. V torek, 28. t. m., ob 20. uri 1. Mednarodni festival kitare Sežana ’98, ki ga prirejata Kulturni center Srečka Kosovela in Glasbena matica. Nastopil bo svetovno znani kitarist David Russell. Izvajal bo dela M. Ghiulianija, A. Jose in M. Llobeta. PORTOROŽ Avditorij Jutri, 25. t. m., ob 20.30 nastop Partizanskega pevskega zbora Finko Tomažič. NOVA GORICA Kulturni dom Danes, 24. t. m., ob 20. uri v Veliki dvorani Kulturnega doma slovesnost v počastitev 27. aprila »Pesmi upora«. Jutri, 25. t. m., ob 20.15 v veliki dvorani koncert Simfoničnega Orkestra Slovenske Filharmonije. Dirigent Marko Letonja; solistka Dunja Vejzovic (sopran). DOBROVO V BRDIH Grad Dobrovo Danes, 24. t.m., ob 20. uri koncert londonskega kvarteta »The Chilingirian Quartet«. POSTOJNA Glasbena Sola Danes, 24. t. m., ob 20. uri Mednarodna zborovska revija Primorska poje ’98: nastopajo MePZ DU Ilirska Bistrica, MoPZ Kras - Opatje selo, MePZ Laetitia -Ajdovščina, MoPZ Franc Zgonik - Branik, MePZ Lipa - Bazovica in ZPZ Glasbene matice. KOMEN Župnijska cerkev sv. Jurija Jutri, 25. t. m., ob 20. mi Mednarodna zborovska revija Primorska poje ’98: nastopajo MePZ DivaCa, MePZ Brnistra - Bertoki, MePZ Maestral - Koper, MePZ Primorsko -MaCkolje. TOLMIN Kino - gledališče Jutri, 25. t. m., ob 20. uri Mednarodna zborovska revija Primorska poje ’98: nastopajo MZ S. Jenko Temnica, Združena MoPZ Briški grič - Andrej Pagla-vec, MePZ RdeCa zvezda - Salež, MPZ Košana, MPZ Vasilij Mirk - Prosek Konto vel, MePZ Vrtojba. TRNOVO Kulturni dom V nedeljo, 26. t. m., ob 17. mi Mednarodna zborovska revija Primorska poje ’98: nastopajo Lovski zbor Zlatorog - Vipava, ZPZ Tabor - Opčine, Komorni zbor Glasbene šole Postojna, MePZ DU Tolmin, MoPZ Pivka, MePZ Ciril Silič - Vrtojba. LJUBLJANA SNG Opera in balet Danes, 24. t. m., ob 16.30 (abonma Petek, izven in konto): L. Ddlibes »Coppelia na Montmartru«. Jutri, 25. t. m., ob 19.30 (izven - konto) »Ples v maskah« . Cankarjev dom Danes, 24. t. m., ob 19.30 (Modri abonma I. in D.) v Gallusovi dvorani koncert Orkestra Slovenske Filharmonije. Dirigent Milan Horvat. V nedeljo, 3. maja, ob 19.30 v Dvorani slovenske filharmonije: Zvoki šestih strun - nastopil bo kitaris David Russel. _______________HRVAŠKA ZAGREB Stadion 15. maja bodo nastopili Rolling Stones. RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE -RAZSTAVE - RAZSTAVE FURLANUA-JULIJSKA KRAJINA TRST Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. me (grad od 8. do 18. me). Bivše konjušnice Miramarskega gradu: do 10. maja je na ogled fotografska razstava »Un paese unico. Italia, fotografie 1900 - 2000«. Razstavo si lahko ogledate vsak dan od 9.30 do 18.45. Na ogled je tudi razstava: Paul Strand »Un paese«. Avditorij Muzeja Revoltella: do 17. maja je na ogled razstava grafičnih in slikarskih del Umberta Vemde »Nella Trieste di Svevo 1’opera grafica e pittorica di Umberto Veruda (1968-1904). Rižarna: do 15. maja je na ogled fotografska razstava Cristine Nunez posvečena preživelim v nacističnih taboriščih. Urnik ogleda: ob delavnikih 9-18, ob praznikih 9-13, zaprto ob ponedeljkih. Postna palaCa na Trgu Vittorio Venelo: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. me. Do 2. maja je na ogled fotografska razstava ob 25-letnici društva »Giulio Viozzi«. PalaCa Costanzi: do 3. maja je na ogled razstava »Gli oggetti del Desiderio - La natura morta oggi«. Občinska razstavna dvorana na Trgu Unita: do 26. t. m. je na ogled razstava »Teratos«. Umik: od 9. do 19. ure. Galerija Cartesius (Ul. Marconi 16): do 30. t. m. je na ogled skupinska razstava »Alternativa moderne umetnosti«. Urnik: 10.30-12.30, 16.30-19.30. Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): do 20. maja je odprta razstava slikarja Juana Leal-Ruiza »Good Ni-ght«. Center II Giulia - Avditorij: na ogled je razstava »Podobe Elettre«. La Staletta (Ul. Giuliani 36): do 27. t. m. je na ogled skupinska razstava na temo »Vonji in barve«. Studio Tommaseo: do 10. maja razstavlja Brigitte Brand. Urnik: od ponedeljka do sobote od 17. do 20. me. Gledališče Miela: na ogled je razstava Roberta Zuf-fantija v priredbi Photo Imago. SKEDENJ Etnografski muzej: do septembra je na ogled zanimiva razstava o škedenjski železarni. Na ogled je ob torkih in petkih od 15. do 17. me. OPČINE Prosvetni dom: do 5.. maja bo na ogled razstava Matjaža Hmeljaka. Urnik: ob delavnikih od 16. do 20. ure. ZGONIK Carsiana: od jutri, 25. t. m. bo spet botanični vrt. Umik: od torka do petka 10-12, ob nedeljah in praznikih 10-13, 15-19. GORICA Galerija ARS - Katoliška knjigarna na Travniku: na oglfd je razstavae Davida Pintarja. Goriški grad: do 2. junija je na ogled razstava o arhitektu Habsburžanov - Nicold Pacassiju. Urnik: 10-18, zaprto ob ponedeljkih; na gradu je tudi odprta razstava zemljevidov z devinskega gradu. Avditorij (Ul. Roma): na ogled je razstava »Picasso, Dali, Miro«. Umik: 10-13, 16-19, ob praznikih 10-13. RONKE Razstavišče letališča: na ogled je razstava Erne Ferjanič Fric. SPETER Beneška galerija: do 15. maja razstavlja Olimpio Čari. Urnik: 17-19, razen ob nedeljah. ČEDAD Občinska izpostava - Borgo di Ponte: do 6. maja je odprta razstava Miloša Volariča. VIDEM Centro friulano arti plastiche (Ul. Beato Odorico da Pordenone 3): na ogled so dela slikarja Maria Della Ricca. Cerkev sv. Frančiška: do 3. maja je na ogled razstava Arriga Poza »Arte da credere. Poz - cinquant’anni d’arte«. TOLMEČ (VidemT Palača Frisacco: na ogled je razstava hrvaških naivcev. Urnik: 10.30-12.30, 17-19, zaprto ob torkih. PORDENON Galerija Sagittaria (Ul. Concordia 7): danes, 24. t. m., ob 18.30 otvoritev razstave slik in.skulptur Dore Bassi, Luciana Ceschie in Nane Zavagna. BENETKE Museo del Settecento Veneziano - Ca’ Rezzonico: do 20. maja je na ogled zanimiva razstava porcelana z naslovom »Beneški porcelan 18. stoletja«. Galerija Contini (S. Marco 2765): na ogled so dela umetnika Irvinga Petlina. Palača Grassi: do 28. junija je na ogled razstava »Picasso 1917-1924«. MILAN Arheološki muzej: do 17 maja bo odprta razstava »II volto di Diocleziano«. Umikom: 9.30 - 17.30 (v ponedeljek zaprto). ___________SLOVENIJA______________ PORTOROŽ Avditorij: jutri, 25. t. m., ob 19. uri otvoritev razstave slikarja Viktorja Birse, ob njegovem 90. rojstnem dnevu. SEŽANA . Kulturni center Srečka Kosovela: na ogled so tap serije Silve Horvat. , j Kosovelova knjižnica - pionirski oddelek: na og je razstava ilustracij Marjance Jemec-BožiC. , Mala galerija: na ogled je razstava slik Ivana-Sto) Rutarja. ŠTANJEL k Galerija Lojzeta Spacala: razstavlja Ljubo »Maske«. KROMBERK Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija rej še umetnosti in kulturnozgodovinski oddele nik: 8-14, ob nedeljah 13-17, ob sobotah zaprto- sta- Ur- JDOVSCINA fflaja ilonova galerija (Prešernova ulica 3): do I -j '^7 na ogled razstava Negovana Nemca - 194 . jjr-1 let pozneje, ob 10-letnici umetnikove snu L . 0„ r ogleda: od torka do petka 10-12, 14-17, o s Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka N ^a. galerije; do 2. junija je na ogled razstava Živka mšica. . m-°b Mala galerija Moderne galerije: danes, 214. 20. mi otvoritev razstave Dube Sambolec. jeS Galerija Dessa (Zidovska steza 4): razstav ja Prinčič. , ujgija Galerija CD: do 10. maja je na ogled razstava Spazzapana. anrta raZ' Narodni muzej Slovenije: do 7. junija je o P oC[. stava dr. Janez Bleivveis in njegov cas. MJ12®^ uro, prt vsak dan, razen ponedeljka med 10. m ob Četrtkih do 20. ure. razstava Muzej novejše zgodovine: na ogled je sta4I\a jg me. Slovenci v XX. stojetju. Muzej je odprt od 10. 0 TV SPORED Petek, 24. aprila 1998 A RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugl) In 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.26 20.30 Risanka: Peter TV dnevnik ® RAI 1 Euronevvs Dnevnik, 6.45 jutranja oddaja Unomattina (vodi Antonella Geriči), vmes (7.00, 7,30,8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: I giornidella tem-pesta (kom., ZDA ’94, i. Sophie von Kessel) Dnevnik Aktualno: Jutranja oddaja Verdemattina (vodita Luca Sardella in Janira Majello) Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem -Pričevanje Jessice Flet-cher (i. Angela Lansbury) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Aktualni oddaji: «Verde-mattina» na vrtu, 14.40 Gara Giovanna Variete za najmlajse: Poletni Solletico (vodita Elisabetta Ferracini in Mauro Serio), vmes risanke Aladdin in nan. Zorro Tg Ragazzi - Mladinski dnevnik Danes v parlamentu Dnevnik Aktualno: Primaditutto Variete: Colorado (vodi Carlo Conti) Vreme in dnevnik Kviz: Colorado (2. del) Oddaja o naravi, znanosti in tehnologiji: Su-perKvark Dnevnik Nabožna odd.: A sua im-magine: Kateri na iz Siene Dnevnik Zapisnik, horoskop, vremenska napoved V&iil Aktualno: Tempo RAI 2 Pregled družbenega tiska Variete za najmlajše, vmes risanke Jaz pišem, ti pišeš Nad.: Quando si ama, 10.00 Santa Barbara Racconti di vita Tg2 Medicina 33, 11.15 Dnevnik Variete: I fatti vostri (vodi Massimo Giletti) Dnevnik, 13.30 Navade in družba, 13.45 Zdravje Variete: Ci vediamo in TV (vodi Paolo Limiti), vmes (16.15) dnevnik Aktualno: Cronaca in di-retta - Kronika v živo Dnevnik,18.10 vreme Dnevnik, šport Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Nan.: Marshall Rubrika o lotu Večerni dnevnik Tg2 Variete: Furore (vodi Alessandro Greco) Tg2 Dosje Dnevnik Danes v parlamentu, vreme, šport Film: Piccoli orrori (kom., It. ’94) dk RAI 3 6.00 8.30 12.00 12.15 14.00 14.50 15.30 17.00 18.30 19.00 20.00 20.40 22.30 22.55 23.55 0.30 Dnevnik, vreme Aktualno: Rai Educatio-nal, 10.30 Vprašaj, kdo so bili Beatles, 11.00 Vprašanja ob koncu tisočletja Dnevnik, 12.10 Šport Aktualno: Eureka, Tele-sogni, 13.00 II grillo, 13.30 Media/Mente Deželne vesti, dnevnik Znanstveni dnevnik, 15.00 Tgr - Sredozemlje Športno popoldne: rubrika Motori, EP v gimnastiki Dok.: Geo & Geo, vreme Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Od 20. do 20. ure, 20.15 Report, 20.30 Blob Film: Sfida tra i ghiacci -On Deadly Ground (r.-i. S. Seagal, M. Caine) Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Milano - Roma Glasba: Pred premiero Dnevnik, pregled tiska ŠS RETE 4 ITALIA 1 Slovenija 1 Nad.: Piccolo amore, 6.50 Aroma de Cafe Nad.: Vendetta d’ amore, 9.30 Sei forte papš, 10.30 Febbre d’ amore Dnevnik Aktualno: Forum Kviz: Kolo sreče Dnevnik Tg 4 Nad.: Sentieri - Steze Film: Desiree (kom., ZDA ’54, i. M. Brando, J. Sim-mons, M. Oberon) Kviz: OK, il prezzo 6 giu-sto (vodi I. Zanicchi) Dnevnik in vreme Variete: Game Boat TV film: Bella mafia (dram., ZDA ’97, i. V. Redgrave, N. Kinsky, F. Nero, D. Farina, 1, del) Film: Runaway (thriller, ZDA ’85, i. Tom Selleck) Pregled tiska Film: Sangue alla testa (dram., Fr. ’56) S CANALE 5 6.00 8.00 8.45 10.15 12.00 13.00 13.30 13.45 14.15 15.40 16.15 17.15 18.35 20.00 20.30 21.00 23.00 1.30 2.00 Na prvi strani Jutranji dnevnik Tg5 Aktualna odd.: Vivere bene benessere Variete: Maurizio Costanzo Show Nan.: Ciao, dottore!- Prva ljubezen (i. Ulrich Reinthaler Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Aktualna odd.: Domini e donne - Moški in ženske Aktualna odd. o zdravju: Vivere bene salute Nan.: Stefanie (i. Claudia Schmutzler, H. Alex) Aktualna kronika - Veris-simo sul pošto - Na licu mesta (vodi M. Liorni), 17.45 Verissimo - Kronika v živo (vodi Cristina Parodi) Variete: Tira & Molla Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Gene Gnocchi in Tullio Solenghi) Variete: Dna goccia nel mare (vodi Mara Venier) Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (1.00) dnevnik Striscia la notizia Nan.: Missione impossi- bile Otroški variete Ciao ciao mattina in risanke Nan.: Supercar Film: Caccia al tesoro -Lov na zaklad (kom., ZDA ’92, i. Jeff Daniels) Šport studio, 12.25 Odprti studio Nan.: Willy, princ z Bel Ai- Risanke: Lupin Risanke: Simpsonovi Aktualno: Colpo di fulmine Variete: Fuego! Nan.: A scuola con filo-sofia Variete za najmlajse Nan.: Sindab (i. Zen Ge-sner) Šport studio, 18.30 Odprti studio Nan.: V osmih pod isto streho, 12.00 La tata (i.Fran Drescher) Variete: Sarabanda Film: Infelici e contenti (kom., It. ’92, r. N. Paren-ti, i. R. Pozzetto) Aktualna odd.: Moby’s (vodi Michele Santoro) Variete: Hotel California Odprti studio Šport studio, 1.10 Italija 1 šport Pregled tiska # TELE 4 19.30, 23.00 Dogodki in odmevi In diretta... V živo L’ amore vero... H Kotiček zdravja m Zoom mladih m3 Osebnosti in mnenja 383 Glasba: Musichiamo Zoom mladih ($) MONTECARLO M 19.30, 22.450, 1.20 Dnev-I nik, 13.30,19.50 Šport jj Aktualno: Soldi soldi IrTul Film: La grande pioggia (’39, i. T. Povver, M. Loy) Variete: Tappeto volante Variete: Zap zap Glasba: Forte fortissima Film: Senti chi parla 2 (kom., ZDA ’91, i. J. Tra-volta, K. Alley) Check Up Zdravje Šport: Mondocalcio 16.00 18.00 19.00 20.45 23.00 0.05 Vremenska panorama Napovedniki TV prodaja Tedenski izbor: Jasno in glasno, 10.15 Parada ple-saa, 10.30 Znanje je kljuC, 11.05 Pomagajmo si, 11.35 Na vrtu Nadaljevanka: Vrtinec rož (13.) Poročila Vreme, šport Vremenska panorama Dok. oddaja: Isabelle Al-lende - Obisk v hiši strahov (Nem.) Tartuffe (Moliere) Mostovi Obzornik, vreme, šport Po Sloveniji Oglasi Lahkih nog naokrog Dok.: Divje nebo (3. del) Risanka Oglasi TV Dnevnik, vreme, šport Zrcalo tedna Oglasi TV film: Stara mašina (Želimir Zilnik, i. Boris Nin, Rahela Mačic) Oglasi Odmevi, kultura, vreme Šport, oglasi Polnočni klub Oglasi Zvezde ruskega baleta (4. del) Dokumentarna serija: Divje nebo (VB, 3. del) Napovedniki TV PRIMORKA 13.00 Videostrani Glasba: Naj spot Kolo in kolesarjenje Videostrani Danes na Primorskem Nadf.: Sosedje (17. del) Videostrani Zdravje in mi BS Porgram za otroke S Dnevnik, vreme V znamenju bika SR Nad.: Sosedje (18. del) Za človeka gre: Mladost -Pot v življenje (pogovor) Dnevnik TV Primorka Slovenija 2 10.05 11.00 11.05 12.00 13.00 14.30 15.20 15.50 18.00 18.05 18.55 19.00 19.30 19.55 20.00 22.15 22.45 0.35 1.20 Vremenska panorama Napovedniki Nanizanka: Saint Tropez (Fr., 1. epizoda) Oddaja TV Koper: TV Poper Film: Barbarosa (ZDA) Euronevvs TV prodaja Film: Henrik V. (VB 1945, r.-i. Laurence Oli-vier, Leslie Banks, Esmond Knight, Ralph Truman) Oglasi Nanizanka: VVildbach (Nemčija, 7. epizoda) Oglasi TV igrica: Kolo sreče Videoring Oglasi SP v hokeju na ledu: Slovenija - Estonija Dokumentarna serija: Veliki miti in skrivnosti 20. stoletja (VB, 21. del) Film: Dim (ZDA) Nanizanka: Charlie Grace (ZDA, 8. epizoda) Napovedniki fjH Koper Euronevvs Sredozemlje Športno popoldne Košarka - Evroliga, finale Program v slovenskem jeziku: VeC ljudi vec ve Primorska kronika Dnevnik, šport Otroška oddaja: Ecchecci-manca Vsedanes aktualno Praznične prireditve: Fac-ciamo festa (vodita R. Giu-ricin, S. De Franceschi) Italijanska šola v Sloveniji: Položaj in perspekti- TV dnevnik Vsedanes SP v hokeju na ledu: Slovenija - Estonija Vsedanes, vreme 'N Radio Trst A 8.00,14.00,17.00 Poročila; 7.00,13.00,19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturne diagonale: Radio-kamera-ek-ran; 9.15 Odprta knjiga: Ballerina, ballerina (M. Sosič, umetn. branje Alda Sosič, 5. del); 940 Po naravni poti do boljšega počutja (bripr. J. Štefančič); 10.10 Koncert baročne Oiasbe; 11.15 Pogovor z ; 11.45 V središču Pozornosti; 12.40 Primorska poje: DPZ Jeze-r°; 13.20 Orkestri; 13.30 Jezikovno ogledalo. nato Valčki in polkei; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Od Milj do Devina; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val; l7-00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Glasbena kronika s Hrvaškega; 18.00 Kul-tarni dogodki; 18.30 Slovenska lahka gla-sba; 9.20 Napovednik. Radio Opčine ^•30, 15.10, 17.10 Poročila v slovenščini.; 8'80,12.30,18.30 Poročila v ital.; 10.30 Mati-neia; 16.00 Juke Box Time lestvica tedna; l9 00 Morski val (vsakih 14 dni). Radio Koper (slovenski program) 8'80. 9.30,10.30, 13.30, 14.30, Poročila;" 12.30,17,30,19.30 Dnevnik; 6.05 Primorska P0!©-' 6.30 Poročila, osmrtnice; 7.30 Noč in ^an-' 8.00 Pregled tiska; 8.50 Kulturni kole- dar; 9.10 Pročilo AZMS; 10.00 Intervju; 11.00 Za in proti; 12.30 Dnevnik, osmrtnice; 13.00 Daj, povej; 15.30 DIO; 16.00 Glasba po željah ; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Glasba, informacije, kulturni koledar, planinski vodnik, kino; 19.00 RD RASLO; 20.00 Konec tedna; 22.00 Zrcalo dneva. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 9.33 Pred našimi mikrofoni; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 11.00 Iz parlamenta; 12.55 Pesem tedna; 13.00 L' una blu, Glasba po željah; 13.40 Bella bellissima;14.10 Živeti danes; 14.33 Sigla single; 14.45 Govorimo o..; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London cal-ling; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport, RMI. Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30.7.30.8.00.9.00.10.00.11.00, 12.00. 13.00.14.00.18.00.19.00.21.00.23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Radio Ga-Ga; 9.45 Rin-garaja; 10.30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 17.05 Ob 17-ih; 18.20 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Od- daja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.30 Informativna odd.; 22.45 Naš kraj; 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Poročila. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.40 Rekreacija, planinske informacije, kulturne prireditve; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilistične minute; 13.45 Gost izbira glasbo, kulturne drobtinice; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Petkova centrifuga; 17.00 Glasovanje za novi popevki tedna; 18.00 Vroči stol; 18.45 Cma kronika; 19.30 Stop pops 20, novosti; 20.00 SP v hokeju na ledu; 22.00 Zrcalo dneva, šport, vreme, promet; 22.40 Klub klubov. Slovenija 3 7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00. 18.00.22.00 Poročila; 10.05 Vodomet melodij; 11.05 Repriza; 12.05 Igramo in pojemo; 13.00 Nedrja Zemlje; 13.30 Ljudsko izročilo; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Šanson; 15.30 DIO; 16.13 Festivali in koncerti Evroradia; 19.30 Petkov koncert; 21.30 Glasbeni nokturno; 22.05 Igra; 23.00 Šestnajst strun; 0.00 Poročila. Radio Koroška 18.10-19.00 Kulturna obzorja. Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Dmžba za založniške pobude Trst, Ul. del Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT-80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Letna naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG 16 Petek, 24. aprila 1998 VREME IN ZANIMIVOSTI ^ . SREČ ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA 6 66 666 %\ C A VREMENSKA SLIKA Nad Alpami in severnim Sredozemljem je nastalo šibko območje visokega zračnega pritiska. Nad naše kraje doteka v višinah od zahoda toplejši in bolj suh zrak. 1010 1000 6' 1020 L° STOCKHOLM koeInhavi) —/ ■ 6#14-6- ' —LOND^ AMSTERDAM ie»2t BERLIN 7/16 VARŠAVA 5/13 J —' /uBRUSEU MOSKVA 0/16 ° 6-6) o KIJEV -/- 13/22 DUNAJ c ŽENEVA 8/20 UUBUANA -/- A ^ 11/18 .° ° MILANO _ ° 11/23 v_ BEOGRAD 6/18 . / ° 6 MADRID 5/17 o 'X SPLIT 6/20(66)»SOFIJA 7/20 ■ ' ^—SKOPJE o _____ RIM A SJ0/20 V Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. D012INA DNEVA Sonce vzide ob 6.04 in zatone ob 20.03. Dolžina dneva 13.59. , ' r \.ATENEoHm ,Xxc m-m" F Luna vzide ob 5.09 in zatone ob 17.32. PLIMOVANJE Danes: ob 3.13 najnižje -46 cm, ob 9.12 najvišje 36 cm, ob 15.04 najnižje -43 cm, ob 21.20 najvišje 57. Tutri: ob 3.46 najnižje -54 cm, ob 9.51 najvišje 40 cm, ob 15.39 najnižje -43 cm, ob 21.50 najvišje 59 cm. «*< MORJE Morje razgibano, temperatura morja 11,6 stopinje C. BIOPROGNOZA Vreme bo na počutje in razpoloženje ljudi vplivalo ugodno in spodbudno. ^Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH °C °C 500 m 18 2000 m 4 1000 m 12 2500 m 2 1500 m 7 2864 m 0 DANES Hgjl ■ ——HHHM : 6» TPBI2 CELOVEC O 3/19 o2/16 --m KRANJSKA GORA _ O TRŽIČ 5/17 1 „ O 8/19 O KRANJ O VI DEM ( 10/12 ■VI. GORICA 13/22 GORICA O 120 O /vo.. POSTOJNA O 6/18 GRADEC 5/20 . O S. GRADEC 3/19 CEUE Os/19 UUBUANA 6/20 9/20 N. MESTO 7/20 O Danes bo na Primorskem pretežno jasno, drugod delno jasno z zmerno oblačnostjo. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 7, na Primorskem okoli 12, najvišje dnevne od 17 do 22 stopinj C. SOSEDNJE POKRAJINE: Tudi v sosednjih pokrajinah bo delno jasno z zmerno oblačnostjo. JUTRI .„1. s. ° PORTOROŽ ^ ^ UUBUANA 6/20 X POSTOJNA ZX> o o3/18 S K0CEVo 6/20 ZAGREB 6/19 O dS 1 V soboto čez dan od severozahoda prehodna pooblači-tev. V nedeljo bo delno jasno in toplo. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE Parlament EU proti oglaševanju tobaka BRUSELJ - Odbor Evropskega parlamenta za okolje je z veliko vedno podprl predlog za prepoved oglaševanja tobačnih izdelkov v Evropski uniji. Ključni resorni odbor je s 37 glasovi proti sedem glasoval za predlog, po katerem bodo do leta 2006 na območju petnajsterice prepovedali vse oblike oglaševanja tobaka, razen znotraj trgovin, ki tobačne izdelke prodajajo. Vseh 626 evropar-lamentarcev bo o predlogu, ki ga je svet EU s sicer nasprotujočima glasovoma Nemčije in Avstrije sprejel na začetku leta, glasoval na zasedanju 12. maja v Strasbourgu. S predlogom se vsekakor ne strinjajo vsi elani evroparlamenta, saj ga je minuli teden odbor za zakonodajne zadeve na takoj izraženo veselje evropske tobačne industrije spodbijal, Ceš da gre za zlorabo skupne unijine zakonodaje. Medtem ko v Bruslju ne dvomijo, da bo predlog za prepoved oglaševanja tobaka sprejet, pa menijo, da bi negativni odziv odbora za zakonodajo utegnil predstavljati trdno podlago ža morebitne postopke proti prepovedi oglaševanja tobaka na evropskih ali nacional- nih sodiščih. V skladu s proceduro EU mora zakonodajni predlog Evropski parlament podpreti, nato pa dokončno zeleno luC za njegovo izvajanje prižge svet EU na ministrski ravni. Letos dokončno podprt predlog o prepovedi tobačnega oglaševanja je bil na pogajalski mizi petnajsterice skoraj deset let, saj ga je Evropska komisija predložila že leta 1989. Medtem ko nekatere države, med njimi omenjeni Nemčija in Avstrija, zagovarjajo stališče, da naj bo področje predmet nacionalnih zakonodaj, druge Članice, na primer Italija, ocenjujejo, da je predlog skupne zakonodaje preveč mil. V EU je od leta 1989 prepovedano oglaševanje cigaret na televiziji. Več držav petnajsterice ima sicer že zdaj stroge zakone o omejevanju oglaševanja tobaka, predvsem Francija, Irska in skandinavske države, medtem ko imajo bolj li-berana pravila na tem področju Nemčija, Velika Britanija, Belgija, Španija in Italija. Predložena skupna zakonodaja predvideva, da bo Cez štiri leta popolnoma prepovedano oglaševanje tobačnih izdelkov v tiskanih medijih, sponsoriziranje večine spornih in umetniških prireditev kot tudi neposredno reklamiranje pa bo moralo biti ukinjeno v šestih letih. Do leta 2006 naj bi bilo ukinjeno tudi sponsoriziranje mednarodnih dogodkov, kot so tekmovanja formule ena. Mihela Zupančič/STA DiCapriose še ne bo ženil MUENCHEN - Zvezda filma Titanic Leonardo DiCaprio je zanikal, da bi se kmalu poročil. Ce se že bo, se bo potem, »ko bo z žensko živel že precej Časa, recimo kakih deset ali dvajset let,« je v intervjuju za revijo Bunte povedal 23-letni igralec. Leonardo je z uspehom filma Titanic sicer postal slaven, ne pa tudi neumen... (STA/dpa) Poslovnež že pri desetih letih? KUALA LUMPUR - Lim Hock Qiye, star 26 let, je pred kratkim izvedel, da je pri svojih desetih letih postal poslovnež, ki si je pri dvanajstih nakopal velike dolgove, ti pa so ga dve leti pozneje prisilili v stečaj. Tako vsaj trdijo predstavniki banke, potem ko so zavmih njegovo prošnjo za stanovanjsko posojilo. »Kako neki se lahko zgodi, da te pri desetih letih proglasijo za poslovneža?« se sprašuje Lim. (STA) Pri Christie^ dražba sodobne umetnosti LONDON - Na dražbi del sodobne umetnosti, ki jo je te dni priredila avkcij ska hiša Christie’s, so prodali tudi tole delo kontroverznega avtorja Daniena Hirsta. Za stvaritev so iztržili veC kot 200 milijonov lir. (Telefoto AP) Pomm n Ameriški škuner Ponos Balti- obalah Azije. Na posnetku ga Timor a II., edina obstoječa kopija dima med prihodom v veličastno istoimenske jadrnice iz preteklega hongkonsko pristanišče, zarito stoletja, je iz pristanišča v Mari- med futuristične steklene neboti-landu v ZDA odplul na turnejo po Cnike. (telefoto AP)