Gorenjska^* Banka Banka d posluhom • NIŽJE OBRESTNE MERE • DALJŠA ODPLAČILNA DOBA Ugodna prodaja kurilnega olja ZNIŽANE CENE IN BREZPLAČEN PREVOZ NAROČILA: skladišče Medvode tel..061/611-340, 611-341 B.S. Radovljica tel.:064/715-242 ELEKTRONIK d.o.o. 4280 KRANJSKA GORA, SAVSKO NASELJE 5? TEl./fAX:064/881^910, 881-484 UGODNE CENE OGLAŠEVANJA NA l^DEOSTRANEH IN MED PROGRAMOM^ PP L - ISSN 0352 - 6666 - št. 67 - CENA 130 SIT (10 HRK) Kranj, torek, 26. avgusta 1997 i V soboto je bil v Škofji Loki pravi športni praznik Gorski tekači in kolesarji okupirali mesto V soboto so v Škofji Loki gorski tekači tekmovali na državnem prvenstvu v teku na Lubnik, Prav tako pa je bila v mestu druga etapa mladinske kolesarske dirke "Po gorenjski". Po Poti 200 kilometrov alpskih cest pa so se pripeljali še kolesarji rekreativci. ^udi sicer na Gorenjskem avstrijski hokejisti ekipe v nedeljo poldne poželi tudi !a konec tedna ni manjkalo KAC-a, na igrišču za golf kranjski nogometaši, ki so T0rtnih dogodkov. Na Ble- je bil turnir Casinoja Bled, v kar 5:0 premagali ekipo ■p1 se je v soboto končala Cerkljah so se pomerili Nafte. Več v Stotinki etošnja poletna hokejska tekmovalci na rolkah in ''ga, na kateri so slavili rolerjih, velik aplavz pa so STRAN 3»?/ *\Wj 23 Svobodno odločanje o rojstvu otrok na rešetu politike, cerkve in stroke uKo bi videli bolečino ženske, ki se odloči za splav!" STRAN 3 Kinološko društvo Naklo Vse lastnike psov obveščamo, da se bo 1. septembra 1997 ob 17. uri začelo na vadišču v Naklem jesensko šolanje psov v vseh kategorijah. Prijavite se lahko ob prihodu na vadišče. Vabljeni! gostilna LAKNER na Kokrici Vas vabi v petek, 29. 8. od 19. ure da\]e na prijeten večer pod kostanji ob živi glasbi. Rezervacije po tel.: 245-550 Naj, Naj, Naj sobota z domačini in gosti Pod skaico Tudi dež je potrdil, da ima v Bohinju mlade V soboto zvečer smo z občino in Ribiškim društvom Bohinj na prireditvenem prostoru Pod skaico pripravili ze sedmo Naj, Naj, Naj prireditev Gorenjskega glasa. Bili smo skupaj z ansamblom Sava, pokrovitelj pa je bila Gorenjska banka, d. d., Kranj. STRAN 9 Šenčurski vrtec so odprli, igralnice pa bodo zaživele septembra Za vzorec drugim, koliko prostora naj ima otrok V novi stavbi so prvič upoštevali normative bodoče zakonodaje, ki bo za vrtce predpisala tri kvadratne metre površin na otroka. Veseli zlasti starši. Šenčur, 26. avgusta • V občini Šenčur so uresničili dolgoletno željo po lastnem vrtcu. Svečanega odprtja lepe stavbe v bližini osnovne šole so se udeležili številni domačini in gostje. Med slednjimi je bila tudi tudi Tej a Valenčič z ministrstva za šolstvo in šport, ki je objekt označila kot vzorčni vrtec pri uvajanju novih prostorskih normativov. Slavje ni minilo brez pestrega nastopa otrok, kar je najboljši dokaz za prizadevnost njihovih vzgojiteljic. Dragica Markun in Dragica Zorman iz šenčurske-ga vrtca, Veronika Srebrnjak iz Voklega in Irena Šinkovec ter Mihela Arnež z Visokega so prikazale, kaj vse se otrok lahko nauči ob igri v vrtcu. • S. Saje STRAN 4 POSLOVNI VAL Z Vami vsak dan od 05. do 09. in od 15. do 21. ure PO SLOVENIJI UREJA: Jože Košnjek Mlade ženske na vodilnih položajih Radovljica, 25. avgusta - Mladi forum Združene liste socialnih demokratoiv pripravlja mednarodno poletno šolo IUSY z naslovom Mlade ženske na vodilnih položajih. Šola bo potekala od 27. avgusta do 3. septembra v sindikalnem domu v Radovljici, kjer bo sodelovalo 40 mladih z vseh celin. • D.S. IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA TrzIć '97 Koncert Vlada JCreslina z Malimi bogovi in ^eltinŠKO bando letno gledališče, 30. avgust 1997 ob 21.00 uri prodaji v trafikah na Trgu svobode in na Deteljici ter na Občini Trik. slabega vremena bo koncert v hali Živila. (MmMJMGLAS M1 Že nekaj časa traja akcija pridobivanja novih naročnikov Gorenjskega glasa. V njej vsako naročnico oziroma naročnika, ki PRIDOBI novega naročnika, rakoj nagradimo z eno od nagrad po izbiri. Edino, kar ob izpolnjeni naročilnici potrebujemo, je obkrožena izbrana nagrada: ali trimesečna naročnina ali Glasov izlet po izbiri. Od junija dalje, vse do 10. oktobra, pa velja še dodatna stimulacija: vse, ki sodelujete v akciji pridobivanja novih naročnikov, bomo upoštevali v naročniškem nagradnem žrebanju na Glasovem srečanju 11. oktobra! Kot nagrado za novega naročnika uveljavljam /prosimo, obkrožite izbrano nagrado, ki Vam za sodelovanje v akciji pripada poleg posebnega darila/': Novega naročnika sem pridobil(-a):. Moj naslov:............................................................................................... Kot mojo nagrado za novega naročnika uveljavljam: (prosimo, da obkrožite Vašo izbrano nagrado): - Glasov izlet po izbiri, za katerega ne plačam nobenih prispevkov k stroškom izleta in mi za izlet, ki ga bom izbral(-a), pošljite darilno pismo - naročnino za_trimesečje 1997 (za navedeno trimesečje je naročnina moja nagrada in je ne plačam) Izjava za novega naročnika: NAROČAM (m^mMEKOlAS za najmanj eno leto Ime in priimek:.................................................................................. Naslov:.............................................................................................. Podpis:.................................................. če naročila ob izteku enoletnega obdobja pisno ne odpovem, se naročniško razmerje podaljša za nedoločen čas. S sodelovanjem v akciji dosedanji naročnik podaljšuje naročnino za vsaj 12 mesecev; novi naročnik pa s podpisom na naročilnici potrjuje, da na Gorenjski glas ni naročen že več kot pol leta oz. doslej se ni bil naročnik. V primeru, da so na naročilnici navedeni neresnični podatki, se nagrade ne podeli niti ni možno sodelovanje v zaključnem nagradnem žrebanju. Naročilnico s podatki o novem naročniku In va$ Izbor nagrade pošljite na Gorenjski glas, p.p. 124, 4001 Kranj. Prisrčna hvala za sodelovanje in veliko sreče 11. oktobra! V državnem zboru poročilo o delu vlade 12 tisoč pritožb žrtev vojne Vlada je pripravila izčrpna poročila o delu posameznih ministrstev in jih posredovala' jesensko obravnavo v državni zbor. Izjemno veliko dela na upravnih enotah, kjer # obravnavali na tisoče vlog o tako imenovani vojni zakonodaji. ^ Ljubljana, 25. avgusta - Vlada je še pred parlamentarnimi počitnicami poslala državnemu zboru v obravnavo poročilo o njenem delu oziroma o delu posameznih ministrstev. Ob poročilih, ki so jih pripravila posamezna ministrstva, vlada poudarja, da so bile najpomembnejše naloge v preteklem letu krepitev gospodarskih odnosov in utrjevanje sistema tržnega gospodarstva ter mednarodnega položaja Slovenije. Prizadevala si je za nadaljnji razvoj obrambnega sistema in utrjevanje notranje varnosti v državi, podprla razvoj kmetijstva in demografsko ogroženih območij, razvoj prometne infrastrukture ter poskrbela izboljšanje sistema varstva okolja in urejanje prostora. Pomembne so bile tudi priprave reform pravosodja, pokojnins kega, šolskega, zdravstvenega zavarovanja in ne nazadnje je podprla znanstveni razvoj in kulturne dejavnosti. Na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve so na področju vojnih invalidov, vojnih veteranov in žrtev vojnega nasilja uresničevali zakone in izdali vrsto podzakonskih aktov. Samo lani je bilo s tega področja izdanih 11 podzakonskih aktov. Na področju revizijskega in pritožbenega postopka je bilo zaradi obravnave na drugi stopnji prejetih 12 tisoč zadev s področja varstva vojnih invalidov, vojnih veteranov in žrtev vojnega nasilja. Od tega je bilo 10 tisoč zadev žrtev vojnega nasilja. V revizijskem postopku so obravnavali skupaj 6 tisoč upravnih zadev, ob tem pa je bilo potrebno v upravnem postopku izdati še tisoč pritožbenih odločb in 521 odločb ob reviziji. K izdanim prvostopenjskim odločbam so izdali soglasja še v 4.300 zadevah, medtem ko je bilo na sedežih upravnih enot ob reviziji in upravnem nadzoru dodatno pregledanih 1.300 zadev. Ministrstvo je organiziralo več strokovnih posvetov za delavce upravnih enot in člane zdravniških komisij, ki dajejo izvedenska mnenja v postopku za priznanje statusa in pravic, ki izhajajo iz tako imenovane vojne zakonodaje. Ustanovili so tudi koordinacijski svet za področje vojnih invalidov, vojnih veteranov in žrtev vojnega nasilja. Dela na tem področju je bilo skratka izredno veliko, še posebej pa so bili "obremenjeni" na up- ravnih enotah, kjer so morali obravnavati na stotine zadev s področja vojne zakonodaje. Ministrstvo za notranje zadeve med drugim pravi, da so pozornost posvetili reorganizaciji državne uprave v učinkovit, strokoven in prijazen servis državljanom. V državno upravo so vnesli sodobnejše pristope. Med drugim v pristojnost ministrstva sodi tudi opravljanje zadev, ki se nanašajo na ugovor vesti vojaški dolžnosti. Zaradi sprememb zakona o vojaški dolžnosti, s katerim je bil razširjen krog upravičencev, ki lahko uveljavljajo ugovor vesti vojaški dolžnosti, se je število vlog lani precej povečalo - od 264 vlog na 759 vlog. Novost pri tem je javni razpis za izbor organizacij, v katerih bo potekalo civilno služenje. Ministrstvo za obrambo se vključuje v programe mednarodnega pomena. Zato so začeli Diplomatski odnosi Po podatkih Ministrstva za zunanje zadeve je Republiko Slovenijo lani priznalo 10 držav - do konca leta skupaj 134, diplomatski odnosi pa so bili vzpostavljeni s 16 novimi državami: Irsko, Azerbajdžanom, Bahrainom, Maldivi, Bangladešem, Hondurasom, Laosom, Eritrejo, Mavretani-jo, KambodŽo, Jamajko, Srilanko, Fidžijem, Gabonom Gvinejo in Mozambikom. Do konca lanskega leta je Slovenija vzpostavila diplomatske, odnose, s 126 državami. Lani je Slovenija podpisala 88 dvostranskih mednarodnih pogodb z 49 državami. Poleg sporazumov o vzpostavitvi diplomatskih odnosov je bilo največ sporazumov o zaščiti naložb, prosti trgovini, in sodelovanju v izobraževanju, kulturi in znanosti, o ukinitvi vizumov, o sodelovanju na obrambnem področju. Slovenija je podpisala tudi 10 mednarodnih pogodb z Evropsko unijo in mednarodnimi organizacijami. oblikovanje enote Slovenk vojske za mednarodno sodek' vanje. Lani se je v tujini šolali 49 pripadnikov SloverA vojske in šest drugih sodel^ cev ministrstva. V jezikovni tečaje jih je bilo vključen?' skupaj 468. Slovenska vojsjjj1 se je posodabljala in usposa^j' jala, predstavniki Slovenj vojske so bili v okviru strankarskega sodelovanja % javno vključeni v 27 aktivn^ ter na osnovi dvostranska sporazumov v 46 aktivno^ i Ministrstvo je ocenilo, dajvi bile kljub omejenim sredstv« in realnemu znižanju prorafl* na temeljne naloge v Slovenj0 vojski večinoma opravlje^ čeprav nekatere z zamudaC predvsem spremembe obs£; in strukture Slovenske vojs^ip Na področju varstva p^a naravnimi in drugimi nesreče mi so se izboljšale možnosti«1 pravočasno napovedovanj obveščanje in opozarjanje t nevarnosti naravnih in druSvfJ nesreč. Do konca minul% leta je bila večinoma končaj obnova državnega in 13 '»v gijskih centrov za obveščan.' ki so letos poleg ostalih na'1 prevzeli tudi operativno v j denje manj zahtevnih in*f vencij in povezave dežurfl ] služb, ki zdaj delujejo sa^0 . tojno kot inspekcijske \, druge službe. Sklenili so tu i medresorski dogovor seJm i ministrstev o uporabi inff strukture v sistemu zaščite J reševanja, obenem pa tU dogovor o učinkovitem de'' vanju ob nesrečah z nevarni1) snovmi. • D.S. Delo Urada varuha človekovih pravic do konca julija Prisilnega izganjanja beguncev ni Urad varuha človekovih pravic opaža največ problemov pri dolgotrajnih sodnih postopkih v nedoročeni zakonodaji - Zaenkrat prejeli 1765 pobud Ljubljana, 25. avgusta - Dolgotrajni sodni postopki, predvsem pri reševanju socialnih pravic, ki včasih trajajo preko zakonitih rokov, in nedorečena zakonodaja, sta po mnenju varuha človekovih pravic Iva Bizjaka področji, kjer vlada ni naredila ničesar. Pa čeprav ombudsman na to stalno opozarja, je bilo rečeno na predstavitvi dela urada v prvih sedmih mesecih. Varuh človekovih pravic je predvsem nezadovoljen z novim zakonom o tujcih, ki ni rešil nobenih starih problemov. Opozarja na nelogičnost zakona, saj zahteva ostrejši rok za pridobitev statusa tujca (8 let bivanja v Sloveniji) kot pa je to potrebno za pridobitev državljanstva (5 let neprekinjenega bivanja v zadnjem obdobju). Bizjak ugotavlja, da v Sloveniji ne prihaja do prisilnega izganjanja beguncev iz območja BiH. Začasnemu beguncu, ki mu poteče status, se stanje ni poslabšalo, čeprav je formalno njihov status v naši državi slabši in nedorečen, ocenjuje ombudsman, ki je obiskal nekaj zbirnih centrov in se posvetoval z uradom za begunce. Meni pa, da se mora njihovo stanje čimprej urediti po veljavni zakonodaji. Predvsem jim mora država zagotoviti ustrezno zdravstveno varstvo in šolanje za šoloobvezne otroke. Ker je na njegov urad prišlo tudi že nekaj pobud oseb, ki jim status ni bil podaljšan, bo Urad varuha človekovih pravic preučil nastale pogoje in poskušal najti ustrezno rešitev tudi za te osebe, je dodal Bizjak. Državni zbor še ni obravnaval letnih poročil urada za leti 95 in 96, kar je vredno kritike, je potarnal ombudsman, saj bi prav to lahko pomagalo pri reševanju predvsem sistemskih problemov, s katerimi se urad srečuje. Letno poročilo za leto 96 pa je bilo sredi junija predstavljeno na seji vlade, kjer je premier dr. Janez Drnovšek zagotovil, da bo vlada ministrom naložila, naj po svojih močeh odstranijo probleme, na katere opozarja urad, je dejal Bizjak. Da se nekaj le premika na bolje, pravi Bizjak, se vidi pri osnutku kazenske zakonodaje, kjer so upoštevani vsi njihovi pogoji. Nezadovoljen z vlado pa je Biz) zaradi letošnjega proračuna, v kater* je Uradu varuha človekovih pra namenila manj sredstev, kot bi morala. Po zakonu o varuhu človeko^ pravic pa višino sredstev sprejme drža1 zbor na podlagi predloga, ki ga mu po* Urad varuha človekovih pravic. Tu tudi za načelno vprašanje, za spoštova1 zakonov, dodaja ombudsman. Sicer pa je v prvem letošnjem poWe Urad varuha človekovih pravic sprf 1765 pobud, kar je 20 odstotkov več | lani. Od tega so jih že zaključili 1228, pobud pa je še v obravnavi. Z renjskega je prispelo skupno 124 pol lani celo leto 224. • S. Šubic Ustanovili Združenje svobodnih partizan*) Ljubljana, 25. avgusta - V prostorih sednik je postal glavni pobudnik Slovenskega svetovnega kongresa so ustanovitev združenja Ludvik Čani1 minuli teden ustanovili zbor Združenja Na ustanovnem zboru se je zbralo m svobodnih partizanov, ki je po njihovem pravilniku organizacija veteranov iz druge svetovne vojne. Združenje svobodnih partizanov so ustanovili za habilitacijo vseh tistih vojnih veteranov, ki so postali žrtve iz ideoloških razlogov. Na ustanovnem zboru so sprejeli tudi posebno deklaracijo in izvolili vodstvo. Prcd- 50 članov in simpatizerjev, poudaril' so, da je cilj Zveze svobodnih partizaf doseči idejno in moralno ločitev komunistične in od klerikalne ideolog ki sta netili medsebojno sovraštvo. Ve^1 se je med vojno pridružila NOB zaf želje po bolj pravičnem življenju po v ne pa zaradi ideoloških razlogov. (M^L«M GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega »veta: Ivan Bizjak / Dir Marko Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jozc Kosnjck, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Scdej, Vilma Stano Marija Volčjak, Cveti) Zaplotnik, Danica /a\ ri ž.lebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Sinik / Priprava /a tisk: Media Art, H Tisk: DELO TCR.Tisk Časopisov in revij, d d , Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 0647223-111, tclefax: 064/222-V17/ Mali oglasi: tel« 064/223-444 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trime* obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM Oglasne storitve: po ceniku Prometni davek po stopnji 5 odstotkov *' časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 130 SIT (10 MRK za prodajo na HrvaŠkem) Svobodno odločanje o rojstvu otrok na rešetu politike, cerkve in stroke j "Ko bi videli bolečino ženske, ki se odloči za splav!" GORENJSKA OD PETKA DO TORKA Wnje stroke: splav je nujno zlo in čeprav smo sami vedno na strani življenja in se zanj ne bi nikoli odločili, bi bilo nedopustno, da bi se ta pravica ženskam odvzela. "Ko bi vsi označujejo z Jr^nj, 25. avgusta M ki spllv o (tnt uživaš*vom"» vsaJ 7^'at videli, s kakšno bolečino 1kS'Cu P^de k meni v ordinacijo »^»ska s težko odločitvijo, da Fjfoka ne more obdržati," pravi ginekologinja v kranjskem epavstvenem domu dr. Marje-dj* Podlipnik ob najnovejši jf^'erniki o splavu, ki jo je k**vnel najprej nadškof z ob-. °^bo 55. člena ustave, ki pravi, Je odločanje o rojstvih otrok y°bodno, skoraj istočasno pa skupinica politikov z ustavno ipjoibo proti pravici do splava. l**nrt nas mnenje cerkve in nj0,|«ike o tej temi ne bo 8Tninialo, temveč bomo dali >^edo stroki. ,|Plav tudi pri nas prepovedan, ■Ndi česar se je opravljala °Pica kriminalnih odprav no-^nosti. Kasneje so pogoje za obavljanje splava močno zaos-rlj fn ženska, ki je hotela Kp'aviti, je morala iti mimo •jTjh komisij. Leta 1977 pa je iakon o zdravstvenih ukrepih mP uresničevanju pravice do 1 °bodnega odločanja o rojst- * daljni preteklosti je bil vu otrok postopek dokaj poenostavil; odtlej ženske, ki so noseče do desetega tedna, same odločajo o tem, ali bodo donosile ali ne, medtem ko je mnenje komisije potrebno, če je ženska noseča več kot deset tednov. Kot pojasnjuje direktor Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo v Krarfju prof. dr. Marko Lavrič, je po letu 1977 število splavov na območju Gorenjske začelo naraščati, vrh pa je doseglo v začetku osemdesetih let. Nato pa je število začelo upadati in se do danes zmanjšalo za približno 40 odstotkov. "Mislim, da je upadanje števila umetnih prekinitev nosečnosti posledica več dejavnikov, med njimi predvsem delovanja zdravstvenih služb, vzgoje in prosvete. Ženske redno hodijo na ginekološke preglede in vsaki po Število splavov na Gorenjskem upada V lanskem letu je bilo na Gorenjskem opravljenih 973 umetnih prekinitev nosečnosti, nam je povedala dr. Alice Kikel z zavoda za zdravstveno varstvo v Kranju. Preračunano na tisoč žensk v fertilnem obdobju (gre za ženske med 15. in 49. letom) je to 19,1splava. Največji količnik - 24,8 -imajo na Jesenicah, najmanjšega pa v Škofji Loki, kjer je bilo lani 13,2 splava na tisoč žensk. V Kranju je količik 19,9, Radovljici 19,5 in v Tržiču 17,7. Za primerjavo: slovensko povprečje je bilo lani 19,8 splavov na tisoč Žensk. V zadnjih petih letih se je število umetnih prekinitev nosečnosti na Gorenjskem ves čas zmanjševalo; leta 1992 jih je bilo 1245 (količnik 24,9), leta 19931134 (količnik 22,6), leta 19941031 (količnik 20,5), leta 19951033 (količnik 20,3), lam pa, kot že rečeno, še 973 oziroma 19,1 na tisoč žensk v fertilni dobi. Marjeta Podlipnik, ginekologinja v kranjskem zdravstvenem domu, ki upadanje števila splavov pripisuje večji pros- Lavrič. Podobno meni tudi dr. Raj pa o pravici do splava menijo ženske? Alenka, 27 let, zdravnica - Čeprav se sama za splav o\ Verjetno ne bi nikoli odločila, ker preveč cenim Življenje, sem la pravico do splava in menim, da ženske moramo o tem J ^d,oč«r/ same. Močno pa obsojam splav kot način kontra-ePcije; v svoji praksi sem že videla ženske, ki so prišle k nam v bolnišnico že desetič, da bi jim umetno prekinili nosečnost. fakim ženskam bi morali na neki način onemogočiti takšno x&anje z življenjem; splav nenazadnje ni tako enostaven, saj °olnica mora dobiti narkozo. Morda bi v takih primerih korali prekinitev nosečnosti močno zaračunati. l1 Rezka, 52 let, ekonomistka - Čeprav sem za splav, sem prej Za kontracepcijo. Če se primerno zaščitiš Že med samim °4nosom, splav sploh ni potreben. Menim, da mladi danes uPorabljajo različne oblike kontracepcije in da so glede tega Precej ozaveščeni. Kljub temu splav kot izhod v sili mora °stati, sem pa prepričana, da je večina žensk, ki so se kdaikoli odl0 ide za splav, doživljalo hude travme in duševne stiske in llfn nikakor ni bilo vseeno... Ljudska univerza Radovljica Linhartov trg 1, tel.: 715 265 Velja to tudi za vas? Vpisujemo v * visoko upravno šolo * 3-letni program trgovske smeri * prekvalifikacija v prodajalca * trgovinski poslovodja * program gostinskih del (2. in 3. letnik) * osnovno šolo za odrasle * enoletni program usposabljanja za računovodje Tel.: 715 265 Informativni vpis: * ekonomsko - komercialni tehnik , (1. letnik) * prekvalifikacija iz trgovca v ekonomsko-komercialnega tehnika (3. letnik) nudimo kontracepcijo, pa tudi vetljenosti, ki je (tudi) posledi-v široki prodaji Je mogoče ca dela z mladimi. Kot meni, dobiti veliko zaščitnih sred- pri nas ni pretirane uporabe stev, od kondomov naprej. Z umetne prekinitve nosečnosti, večanjem uporabe kontracep- saj je bda ves čas na voljo cije se zmanjšuje tudi število kontracepcija, splavov," pojasnuje prof. Dr. To se ne zgodi le "pokvarjenim" ženskam! Kakšne ženske se odločajo za splav? Dr. Podlipnikova, ki se v svoji ordinaciji dan za dnem srečuje z različnimi ženskami, pravi, da ljudje običajno mislijo, da se za splav odločajo le "pokvarjene" ženske. Toda v resnici je povsem drugače. VeČina žensk, ki pride h ginekologinji z odločitvijo, da otroka ne bo obdržala, je močno prizadeta. "Ko bi le videli, kako težko pride ženska k meni, ko se enkrat odloči za splav. V takem primeru nimam srca, da bi ji stvar še oteževala s prepričevanjem, naj tega nikar ne stori," pravi dr. Podlipnikova. Z vsako žensko se sicer skuša pogovoriti, ji razložiti nevarnosti: "Vedno govorim v prid otroka, če me ženska le vpraša za nasvet. Če pa se je v sebi že trdno odločila za splav, vanjo nočem drezati. Gre za njeno odločitev, za njeno breme." Kot dodaja, ima večina žensk utemeljene razloge, da se odloči za prekinitev nosečnosti. Kaj če se kljub kontracepciji (nobena metoda ni stoodstotno zanesljiva) "zalomi" štirideset let stari ženski z že odraslimi otroki? Kaj če zanosi dekle na začetku srednje šole, brez službe, brez stanovanja? V takšnih primerih je prav splav najboljša med slabimi možnostmi. Kdaj bodo tudi kondomi na recept? Za splav se odloča malo zelo mladih deklet, opaža dr. Podlipnikova, kar dokazuje, da so mladi seznanjeni z različnimi metodami kontracepcije. Če pa že pride do splava, dekle običajno pride pravočasno, torej do desetega tedna nosečnosti, kar prav tako kaže na določeno ozaveščenost. Mlada dekleta se običajno pred spolnimi odnosi zaščitijo z različnimi sredstvi. Kot pravi dr. Podlipnikova, tabletke sploh niso nevarne, kot je prepričana marsikatera ženska, še več, imajo veliko dobrih učinkov. Sogovornica pa ima tudi zanimivo idejo, da bi se namreč tudi kondome dobilo na zdravniški recept. Za mlade je nakup zlasti kakovostnih kondomov precejšen strošek, gre pa za učinkovito in najbolj enostavno zaščito, ki bi po prepričanju sogovornice morala biti dostopna brezplačno. V mladinskih posvetovalnicah namreč mladi pogosti sprašujejo, kje sploh lahko dobijo kondome... Nekateri ginekologi po ugovoru vesti splavov ne opravljajo Kot pravi prof. dr. Lavrič, v kranjski bolnišnici splave opravljajo v skladu z zakonom, vsem svojim ginekologom pa dopuščajo možnost moralnega zadržka oziroma ugovora vesti, po katerem splavov ne opravljajo. Nekaj takšnih zdravnikov imajo tudi v Kranju. Dr. Podlipnikova, ki pravi, da se sama v svoji praksi ni poslužila takšnega moralnega zadržka, pove: "Toda nihče od zdravnikov ga ne dela rad, to ste lahko prepričani. Vsi ginekologi smo za otroka. Toda nosečnica mora imeti možnost odločitve. Na prvem mestu je vedno ženska." Tudi prof. dr. Lavnč je v svoji praksi kot zdravnik ginekolog (zadnji dve leti se je sicer bolj posvetil direktorovanju) opravljal splave, čeprav se sam osebno zanj verjetno ne bi nikoli odločil. "Kot zdravnik sem vsako žensko skušal prepričati, naj razmisli, ali ne obstaja kakšna možnost, da bi otroka vendarle obdržala. Toda odločitev za splav je stvar posameznika, njegove etike in morale." "Prepoved splava bi bila katastrofa" Kaj bi se po mnenju strokovnjakov zgodilo, če bi splav Eri nas prepovedali? Prof. Dr. avrič je prepričan, da bi ženska, ki se odloči za splav, poiskala pot, da bi splav tudi naredila. Tudi dr. Podlipnikova se s tem strinja "Da bi splave prepovedali? To bi bila katastrofa, saj bi se preselili v ilegalo in bi se začeli opravljati Kriminalno, obenem pa bi nekateri s tem močno obogateli." Meni, da je splav nujno zlo, s katerim pomagaš ženski v stiski, zato je prav, da je dostopen. Oba sogovornika pa se strinjata, da je nesprejemljiv splav kot oblika kontracepcije. Nekatere ženske - a po izkušnjah dr. Podlipnikove je takih zelo malo - se namreč nenehno vračajo v ordinacijo z zahtevo po splavu in naredijo dva, tri ali celo več splavov. Pri ponavljanju bi bilo pogoje treba zaostriti, pravita sogovornika, morda tudi tako, da bi bilo takšne odprave nosečnosti, ki so zdaj sicer brezplačne, treba plačati. Zaradi splavov manjši naravni prirastek? Ali drži zatrjevanje nekaterih, da tudi zaradi splavov upada naravni prirastek in se število Slovencev zmanjšuje? Nikakor ne, sta prepričana oba sogovornika. Prof. dr. Lavrič pravi, da vprašanje rodnosti ni tesno povezano s številom splavov. V zadnjih letih, ko se* število splavov zmanjšuje, se rodnost ne povečuje, temveč prav tako pada, opozarja. Kot meni, rodnosti ni mogoče vezati zgolj na en dejavnik, temveč gre za kom- Cleksno vprašanje. Meni, da bi ilo za večjo rodnost treba spremeniti mentaliteto ljudi, dr. Podlipnikova pa dodaja, da se bo število otrok povečalo, ko bodo za to zagotovljeni socialni pogoji, začenši z delom in stanovanji. Marsikatera ženska bi nedvomno imela več otrok, če bi bili pogoji drugačni. V zadnjem času je v njeni ginekološki ordinaciji pogosto slišati stavek: "Nimam službe, nimam stanovanja, zato si otroka ne morem privoščiti." Zato je dr. Podlipnikova prepričana, da se bo več Slovenk odločalo za otroke, ko se bodo pri nas izboljšali socialni pogoji. Ko bo to urejeno, v večini primerov splav sploh ne bo več potreben, še meni. Splav kot izhod v sili mora ostati Prof. dr. Lavrič pravi, da je nujno, da odločitev za ali proti splavu ostane osebna odločitev ženske. Tako kot se nekatere ženske odločijo za prekinitev nosečnosti, se nekatere druge iz različnih razlogov, bodisi verskih, socialnih ali drugačnih, ne odločijo za splav, četudi jim to svetujejo zdravniki. Odločitev obojih je treba spoštovati. "Menim, da splav kot izhod v sili mora ostati, zlasti v primerih težkih duševnih stisk, ki jih povzroči nezaželena nosečnost (denimo v primeru incesta, posilstva, neugodnih socialnih pogojev), ali zaradi medicinskih razlogov, ko bi nosečnost bolezen se poslabšala in ogrozila življenje bolnice," meni prof. dr. Lavrič. Oba sogovornika sta ogorčena, ker se vprašanje splava v zadnjem času tako močno politizira in napihuje. Ali določba o splavu sodi v ustavo ali ne, pravzaprav ne znata oceniti, saj to ni stvar stroke. Prepričana pa sta, da ženske morajo ohraniti pravico, da o tako intimni zadevi, kot je rojstvo otroka, odločajo same. "Kot ginekologinja in kot ženska zagovarjam pravico do odločitve," pravi dr. Podlipnikova, podobno pa meni tudi prof. dr. Lavrič. Ali kot je bilo mogoče prebrati v teh dneh: pravica do izbire pomeni samo odsotnost prepovedi, nikakor pa ne pozitivnega napotila, ki bi kogarkoli prisilj evala v karkoli. Zgolj omogoča ljudem različne vere in različnih vrednot, da se o tem, ali bodo imeli otroke ali ne, odločajo sami po svoji vesti. U. Peternel AMZS Iz Tehnične baze AMZS Kranj so nas obvestili, da so od petka do torka opravili 23 vlek poškodovanih vozil in nudili 4 pomoči na kraju nezgode same. GASILCI Kranjski gasilci so ta konec tedna imeli precej dela. Pogasili so stano-vanski požar na Ulici 21. divizije v Karnju, kjer se je smodila posoda. Intervenirali so tudi pri požaru osebnega vozila na cesti Komenda - Moste. Požar so delno pogasili že tam-kajšni gasilci, do konca pa 'kranjski in nato še sanirali cestišče. Na hitri cesti Kranj - Jesenice so reševali ukleščene osebe iz avtomobila. S strani reševalcev so bili poklicani na prizorišče prometne nesreče, ki se je zgodila v križžišču Šenčur Voklo. Vendar je šlo le za materialno škodo. Jeseniški gasilci so opravili požarno varstveno spremstvo pri plamenskem rezanju m varjenju v gledališču Tone Čutar. Zaradi poškodbe glave so opravili prevoz z rešilnim avtom iz Železarne v zdravstveni dom. Pogasili so tudi požar smeti na divjem odlagališču pri iztopu z avtoceste v Vrbi. Ostali gorenjski gasilci pa k sreči niso imeli dela. GORENJSKI NOVOROJENČKI Ta konec tedna smo na Gorenjskem dobili 18 novih malih prebivalcev. V Kranju se je rodilo 7 deklic in 6 dečkov. Najlažja sta bila deček in deklica s 3.150 grami, najtežji korenjak pa je tehtal 4.050 gramov. Na Jesenicah pa so se rodile 3 deklice in 2 dečka. Najlažji deček je tehtal 3.030 gramov, najtežja pa je bila deklica s 4.640 grami. Srečnim staršem tudi naše čestitke. URGENCA Tokrat so imeli v Spolš-ni bolnišnici Jesenice ogromno dela. Na kirurgiji so poskrbeli za 203 pomoči potrebnih oseb, na unternem oddelku so imeli 34 pacientov, na pediatričnem oddelku 10 malih pacientov, na gine-kološko-porodniškera oddelku pa so poskrbeli za 15 bolnic. TURIZEM V Bohinju letuje 1827 gostov, od tega 1158 tujcev, kjer prevladujejo Italijani in Nizozemci. V Kranjski Gori od Rateč do Dovjega je trenutno 2150 gostov, od tega je 1450 tujih. Na Šobcu je v kampu 500 gostov, kar 45 odstotkov več kot lani. Od tega je 400 tujcev, prevladujejo Nemci, Ho-landci, Italijani, Francozi in nekaj Angležev. Temperatura jezera je 20 stopinj. POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 TRGOVINA S POHIŠTVOM, SPODNJA BESNICA 81 Seja občinskega sveta Kranjska Gora Kranjska Gora, 25. avgusta - V sredo, 27. avgusta, bo redna seja občinskega sveta Kranjka Gora. Na seji bodo obravnavali poročilo o realizaciji prihodkov in odhodkov občine v prvem polletju ter ponovno razpravljali o predlogu odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o krajevni turistični taksi. Razen tega je na dnevnem redu tudi obravnava problematike komunalne cone Log ter informacije, vprašanja in pobude občinskih svetnikov. D.S. Učitelji angleščine na Bledu Bled, 26. avgusta - V nedeljo se je na Bledu končala tradicionalna poletna šola za učitelje angleškega jezika v osnovnih šolah, ki je trajala od srede preteklega tedna. Sodelujoče je pozdravil tudi britanski ambasador v Sloveniji David Lloyd. Na seminarju so sodelovali učitelji osnovnih šol z vse Slovenije, predavali pa so jim angleški predavatelji iz Britanskega Sveta in Britanskega Inštituta iz Slove-nije ter pedagoška svetovalka Zavoda za šolstvo Mira Matic. Vsebina seminarja je bila namenjena predvsem načrtovanju pouka, pouku britanske kulture, kurikularni prenovi in Škotski. V popoldanskih delih posameznih delavnic so slušatelji obravnavali posamezne spretnosti pri pouku tujega jezika in se seznanjali s poukom angleščine s pomočjo ustreznih računalniških programov. Tako so bila popoldanska predavanja sestavljena iz štirih različnih tem, ki so si jih udeleženci seminarja prostovoljno po svoji presoji izbirali. Na letošnji poletni šoli pa so organizatorji predvideli tudi večerne izobraževalne aktivnosti kot na primer različne literarne večere, videlo predstavitve in podobno. Ob koncu seminarja so udeleženci pripravili utdi seminarske naloge, ki so jim prinesle točke za napredovanje. Za učitelje angleškega jezika v srednjih šolah se poletna šola pričenja jutri, prav tako na Bledu. • M.A. Večer z narodnozabavnimi ansambli Tržič, 25. avgusta - V okviru tržiških poletnih prireditev so v petek med 18. in 22. uro na griču pri sv. Jožefu Tržičane zabavali narodnozabavni ansambli. Kljub temu da je vreme zdržalo, je bilo malo obiskovalcev. V programu so nastopili: ansambel Mira Klinca, ansambel Jožeta Ekarta, Slovenski kvintet, ansambel Braneta Klavžarja, kvintet Sava z Jelko, ansambel Zarja in Jože Galič. Mogoče je majhnemu številu obiskovalcev kriva dokaj visoka cena vstopnice, saj ste zanjo morali odšteti kar 1.500,00 tolarjev. Verjetno bi marsikdo rad šel na prireditev, pa si glede na gospodarske razmere v Tržiču, tega ni mogel privoščiti. Vprašanje je, ali bodo organizatorji pokrili svoje stroške, saj jim letos zelo nagaja vreme, pa tudi za ostale prireditve so cene vstopnic precej visoke. • P.B. Šenčurski vrtec so odprli, igralnice pa bodo zaživele septembra Za vzorec drugim, koliko prostora naj ima otrok V novi stavbi so prvič upoštevali normative bodoče zakonodaje, ki bo za vrtce predpisala tri kvadratne metre površin na otroka. Veseli zlasti starši. Šenčur, 25. avgusta - V občini Šenčur so uresničili dolgoletno željo po lastnem vrtcu. Svečanega odprtja lepe stavbe v bližini osnovne šole so se udeležili številni domačini in gostje. Med slednjimi je bila tudi tudi Teja Valenčič iz ministrstva za šolstvo in šport, ki je objekt označila kot vzorčni vrtec pri uvajanju novih prostorskih normativov. Slavje ni minilo brez pestrega nastopa otrok, kar je najboljši dokaz za prizadevnost njihovih vzgojiteljic. Glavno besedo na petkovi svečanosti so res imeli otroci, a ob odpiranju vrtca so morali povedati svoje tudi odrasli. Zupan Franc Kern je med zbranimi pozdravil zlasti svoje kolege iz drugih gorenjskih občin, poslance državnega zbora, predstavnike ministrstva za šolstvo in šport ter izvajalce del. Izrazil je zadovoljstvo, da je občina Šenčur uspela uresničiti dolgoletno željo po lastnem vrtcu. Ko je opisal težave pri gradnji zaradi nejasnega financiranja, je bil kritičen do letošnje pičle pomoči države, pohvalil pa je razumevanje izvajalcev za nujnost dokončanja del do predvidenega roka. Državna sekretarka v ministrstvu za šolstvo in šport, mag. Teja Župan Franc Kern je izročil ključ vrtca ravnateljici OŠ Šenčur Miri Pustovrn Valenčič, ki je teden poprej odprla novo šolo v Naklem, je pohvalila prizadevnost Gorenjcev pri skrbi za vzgojo in izobraževanje otrok. Kot je obljubila, bo ministrstvo poskrbelo za poravnavo obveznosti pri gradnji vrtca, sedaj pa je poklonilo sto tisočakov za igrače. Vrtec nekdaj in danes Začetek septembra 1997 se bo v novi vrtec naselilo več kot sto otrok iz Šenčurja in okolice. Ko so leta 1964 v tem kraju odprli eno prvih šol z oddelkom vrtca, je bilo v njem komaj pet ali šest otrok, je zbranim povedala Francka Žagar, teta Francka, je bila varuška v prvem oddelku šenžurskega vrtca. takratna cicibanka Judita Aljančič. Pozabila ni niti velikih barvnih kock niti sprehodov v okolico, še manj pa njihove varuhinje, ki so jo klicali kar teta Francka. Francka Žagar je priznala, da je sprva prepričevala ljudi po hišah, naj dajo otroke v varstvo. V letu 1976 so jih imeli že toliko, da so morali odpreti drugi oddelek. Z otroki je preživela veliko lepih uric; včasih tudi prek delovnega časa, če je kdo od staršev pozabil na pot v vrtec ob vračanju iz službe. Prva vzgojiteljica Marija Lokar se je spominjala gozdička, v katerem so se igrali, nabirali gobe in plezali. Tam je bilo veliko varneje kot ob cesti, kjer je eden od otrok nekoč skoraj zašel pod avto. Spomine na preteklost, ki jih je pomagal obujati povezovalec Roman Kuhar, so razen zvokov tržiških godbenikov in petja šolskega zbora pod vodstvom Jožeta Močnika obogatili nastopi sedanjih varovancev v vrtcih Šenčur, Voklo in Visoko. Vzgojiteljice Dragica Markun, Dragica Zorman, Veronika Srebrnjak, Irena Šinkovec in Mihela Arnež so ponovno dokazale, da se otroci v vrtcih ob igri marsikaj naučijo. Novi vrtec, ki ga je blagoslovil župnik Ciril Istenič, odprl pa župan Kern, je prevzela v upravljanje ravnateljica OŠ Šenčur Mira Pustavrh. V njenem spremstvu so si obiskovalci ogledali notranjost vrtca. Povabljeni gostje so se zadržali na sprejemu v bližnji šoli, kjer so ob vodstvu kuharice Dragice Kucler poskrbeli za kulinarične užitke. Vsak otrok bi moral v vrtec O novi pridobitvi za prebivalce občine Šenčur smo povprašali za mnenje nekaj staršev, ki so se v spremstvu otrok udeležili svečanosti. Andreja Velikanja iz Srednje vasi: "Po rodu sem iz Kranja, kjer je sin Kristjan obiskoval vrtec. Ko sem se preselila, tukaj ni bilo prostora v varstvu. Zadnji čas je, da je tako velik kraj dobil svoj vrtec. Vanj bo hodila vsaj hči Zala, ki ima sedaj šele pet mesecev. V vrtec je ne bomo dali fakoj, saj so jasli predrage za nekoga, ki ima le 60 tisočakov plače." Sonja Trefalt iz Šenčurja: "Vsak otrok mora v vrtec. To sem spoznala že pri prvih dveh hčerkah, Ajdi in Viti. Najmlajša, 4-letna Nuša, je bila doslej v varstvu pri babici in dedku. Če ne bi tukaj odprli vrtca, bi jo morali voziti v Kranj. Skupaj smo prišli pogledat, kako izgleda novi vrtec. Nuša se zelo veseli, da bo že prihodnji mesec začela hoditi vanj." Mateja Rode iz Srednje vasi: "Štirimesečna Tajda je moj tretji otrok. Šenčurski vrtec že obiskuje 5-letni sin Uroš. Ker sem zadovoljna z varstvom, bosta pri štirih letih začela obiskovati vrtec tudi sedaj 2-letna Nastja in pozneje še Tajda. Odlično je, da je Šenčur dobil vrtec; upam le, da bo tudi v prihodnje v njem dovolj prostora za naše otroke." Stojan Saje Kakšno vodo pijejo v Zgornjesavski dolini? Vode dovolj, le cevovodi dotrajani Z ureditvijo Jureževega zajetja, iz katerega se z vodo oskrbuje Kranjska Gora, Gozd Martuljek in Podkoren, bodo v kranjskogorski občini rešili enega največjih problemov. Naložbe, vredne 73 milijonov tolarjev, občina sama ne bo zmogla. Kranjska Gora, 25. avgusta -Javno podjetje Komunala Kranjska Gora upravlja z vodovodom iz Nadiže v Ratečah, z največjim Jureževim vodovodom, ki oskrbuje večino Kranjske Gore, Podkorena in Martuljka, z vodovodnim omrežjem v Mojstrani, dobili pa so v upravljanje tudi vaški vodovod na Belci, medtem ko z vodovodom na Dovjem upravljajo sami krajani. Največja rekonstrukcija vodovoda je rekonstrukcija Jureževega zajetja, saj v preteklosti voda iz tega zajetja ni bila najboljše kvalitete in so jo morali večkrat klorirati. Izvrtali so sedem vrtin, ki dajejo 30 litrov vode na sekundo, kar naj bi bilo dovolj za potrošnjo v Kranjski Gori, Podkorenu in Martuljku. Teh vrtin še niso priklopili na sistem, vendar jih bodo v naslednjih mesecih. Naložba ni poceni, saj naj bi v Jureževo zajetje in vodovodno omrežje vložili 73 milijonov tolarjev. 10 milijonov tolarjev stane samo ureditev zajetja. Predvideno je razvodno omrežje in vodni rezervoarji ter druga infrastruktura. Investicija je za občinsko podjetje izjemno visoka, zato je brez pomoči države ne bodo zmogli. Kot pravi direktor kranjskogorske Komunale inž. Robert Bizjak sc Kranjska Gora oskrbuje tudi iz zajetja iz Zagmajnice in iz zajetja Za knapom. Na Zagmajnici so uredili okolje. Za knapom pa je bil vodovod obnovljen do ceste in do novogradenj. Na Belci so krajani sami, z udarniškim delom zgradili svoj vodovod, ki pa je hudo dotrajan. Krajani Belce so se odločili, da dajo svoj vodovod v upravljanje Komunali, ki bo zdaj podpisala pogodbo z lastnikom zemljišča, na katerem je cevovod. Obnova naj bi se začela prihodnje leto, ko naj bi dobili tudi republiška sredstva. Mojstrančani pijejo dobro vodo iz zajetja Vapša, kjer nikoli ni težav ne s kvaliteto in ne s količino vode. Po premoženjski delitveni bilanci med občino Jesenice in Kranjsko Goro je zajetje Peričnik pripadlo jeseniški občini, z dogovorom, da se mojstranško omrežje takoj priključi na Peričnik, če bi vode v Mojstrani primanjkovalo. Na Dovjem in v Podkužah imajo lastne vodovode. Komunala Kranjska Gora je prebivalcem Dovjega ponudila, da njihov vodovod preide v upravljanje Komunale in se obnovi, vendar krajani za zdaj ostajajo pri tem, da bodo z vodovom še naprej upravljali sami. V pripravi jc nov zakon o upravljanju z vodovodnim omrežjem, ki naj bi predpisal, da se bo moralo za upravljanje z vodovodnim omrežjem ustanoviti podjetje in imenovati odgovorna oseba, zato bodo tako podjetje morali ustanoviti tudi na Dovjem. V Radovni imajo za zdaj dovolj vode. Če pa se bo Radovna širila, bo vode zanesljivo začelo primanjkovati. Kadar je v Radovni največ vikendašev, vode občasno že primanjkuje. V prihodnjih letih se bodo najbrž morali odločiti za vrtino. Komunala Kranjska Gora najmanj enkrat mesečno opravlja redne analize vode v vseh zajetjih in ugotavlja, da gre večinoma le za minimalne prekoračitve vrednosti in da je voda v večini zajetij kvalitetna. • D.Sedej Ara Mali, Letence 43. Golnik M. št.: 064/461 -369 KOZMETIČNA NEGA, PEDIKURA, S0LARIJ Krožno križišče v Podgorju Kamnik, 25. avgusta - Zaradi gradnje avtoceste Ločica Lukovica poteka obnova ceste od Motnika skozi Kamnik m Vodic. Na 26 odsekih celotne trase bo več obnovitev. Prejšnf treden se je začela obnova odseka v Podgorju, kjer bo posit) križišče s krožnim prometom. Dela so se začela točno obče Kranj - Brnik Z vsemi vrstami goriva in pestro založeno samopostrežno trgovino vas pričakujemo vsak delavnik od do , ob nedeliaii z vat KULTURA UREJA: Lea Mencinger KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Galeriji Prešernove hiše in Galeriji Mestne hiše je odprta retrospektivna razstava fotografij Jake Čopa. V prostorih Iskrateling razstavlja slike akad. slikar Zmago Puhar. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik razstavlja likovna dela Boleslav Čeru, član likovnega kluba Dolik.. KRANJSKA GORA - V Liznjekovi hiši je na ogled razstava Lončarstvo iz Šenjerneja. MOJSTRANA -V razstavnem porstour Triglavske muzejske zbirke je na ogled razstava slik udeležencev XVIII. planinske slikarske kolonije Vrata '97. POKLJUKA V učnem centru Slovenske vojske je vsak dan odprta Triglavska likovna galerija. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeva hiša oblikovalec Klemen Rodman razstavlja celostno grafično podobo Festivala Radovljica. Na ogled so tudi likovna dela nastala ob prejšnjih festivalih. V galeriji Pasaža radovljiške graščine je na ogled fotografska razstava ob 50-letnici Fotografskega društva Radovljica. KROPA - V Kovaškem muzeju razstavlja izdelke umetniškega kovanja Adam Krzišnik Razstava je podaljšana do 31. avgusta, odprta pa je vsak dan, razen ponedeljka, med 10. in 13. uro in od 15. do 18. ure, Ljudska univerza Radovljica Linhartov trg 1, tel.: 715-265 Želite svojo kreativnost izraziti na tečajih * slikanja na svilo in steklo * oblikovanja iz gline * osnove risanja * šivanja in krojenja ali pa se naučiti * voziti čoln * pomorske radiotelefonije * različnih oblik računalniškega usposabljanja * voditi knjigovodstvo v manjših podjetjih * angleščine, nemščine, španščine, italijanščine ali francoščine * obnoviti angleščino ali nemščino Pridružite se nam in nas pokličite Q 715 265 TfttiC '97 komedija letno gledališče, 29. avgusta 1997 ob 20.30 uri vstopnice po 1.000 Sli so v prodaji v trafikah na Trgu svobode in na Deteljici ter na Občini Tržič sw .^-..^primeru. slabega vremena bo predstava v dvorani kina Ni res, da se v Kranju poleti nič ne dogaja, pravi lutkar Cveto Sever SOBOTA JE DAN ZA LUTKE Kranj, 26. avgusta - "Tisti, ki vse poletje tožijo, da se v Kranju julija in avgusta nič ne dogaja, se pritožujejo povsem neupravičeno," trdi Cveto Sever, lutkar, ki že pravljičnih sedem let tudi poleti skrbi za živahno dogajanje v gradu Kiselštajn. Tudi letos se je vsako soboto točno ob desetih dopoldan zgodila predstava za j tistih nekaj malčkov in njihovih staršev, ki so počitnikovali doma. "Je že treba priznati, da se med šolskim letom za najmlajše v Kranju kar nekaj dogaja. Zato smo se potrudili, da običajne sobotne gledališke dopoldneve v Prešernovem gledališču nekako potegnemo še v poletje. In tako je nastala prireditev Kiselštajn živi kulturi, ki teče že pravljično sedmo leto in na kateri si lahko otroci in njihovi starši vsako poletje ogledajo deset, ponavadi lutkovnih, predstav za otroke. Žal obisk ni tako množičen, kot bi lahko bil. Ne vem, če ni za to kriva tista tipična gorenjska miselnost, po kateri bi kultura morala biti kar zastonj. Pa je vstopnina vse prej kot visoka. Odločili smo se, da je za ogled predstave potrebno odšteti toliko kot za eno pivo ali tri kepice sladoleda. Da odrasli kadarkoli pijemo pivo, je nekaj povsem običajnega, nameniti isto vsoto denarja za to, da bo otrok preživel prijetno dopoldne ob dobri gledališki predstavi, pa je kot kaže žal že bolj vprašljivo." To soboto so si otroci lahko ogledali predzadnjo od desetih letošnjih poletnih predstav na slikovitem vrtu gradu Kisel- II. gledališka delavnica na Pristavi GLEDALIŠKA ČAROVNIJA Jesenice, 26. avgusta - Na Pristavi nad Javorniškim Rovtom je pretekli teden v oviru preventivnih programov na področju dela z mladimi in v organizaciji Gledališča Tone Čufar potekala druga gledališka delavnica. Dveh enotedenskih delavnic se je skupaj udeležilo več kot štirideset otrok* Tanja in Kristina, mladi gledališčnici, sta povedali, da so se skupaj s prijatelji poleg gledališča ukvarjali še z nečim - z magijo. "A si predstavljate, da nas je šest mulcev s prsti dvignilo letečo gospo Miro Bolte? Če to ni magija?..." Vse delavnice temeljijo na projektih, ki jih bomo prek sezone predstavljali tudi sicer," je povedal vodja projekta Rado Mužan. "Vsakokrat smo začeli z delom od začetka - od bralnih vaj naprej. Predstavo Kosmata žaba smo s prvo skupino tako rekoč pripravili do konca, pri drugi, Cirkus na divjem zahodu, pa smo prišli do polovice. Mladi gledališčniki, večina je bila takšnih, ki tudi sicer sodelujejo v dramskih skupinah, so zares intenzvino delali po ves dan. Kar je bilo prostega časa, pa so ga porabili predvsem za šport in izlete. Mladi igralci so delali pod vodstvom Rada Mužana, koreografinjc Nane Milčinski, glasba in glasbene vaje pa so bile v rokah Sandija Vovka. Gledališke delavnice -finansira jih Občina Jesenice - tako potekajo že drugo leto. Tudi tokrat so se jih udeležili maldi v starosti od osem do šestnajst let. "Z eno besedo, krasno je tukaj," sta povedali Tanja in Kristina. "Prišli sva, ker naju veseli igranje, ker je tu zabavno in imava veliko prijatejev. Tudi sicer veliko sodelujeva v gledališču, delavnic na Pristavi pa sva se udeležili že lani," sta povedali osmošolki. • M.A. KULTURNO POLETJE V MENGŠU Mengeš, 25. avgusta - Kulturno društvo Franca Jelovška je v Galeriji Mežnariji pripravilo razstavo slik na steklo Radovlji-Čanke Anice Zaletel. Z njimi je avtorica ponovno "oživela" že skoraj pozabljeno dejavnost izdelave slik na steklo. Z deli, ki jih razstavlja, se predstavlja kot vzorna poustvarjalka podob starih predlog na steklu. Razstava bo odprta do 31. avgusta, odprta pa je vsak dan od 1H. do 20. in ob nedeljah od 9. do 12. in 18. do 20. ure. • A. Ž. Kakih trideset otrok in njihovih staršev je preteklo soboto l navdušenjem spremljajo nastop nemškega lutkarja Billyft Bernharaa. Zamaknjenost in odprla usta - kaj je lepšega ko^ obisk lutkovne predstave v sobotnem dopoldnevu skupaj s starši' Navdušeni so bili oboji, in v en glas zagotavljali, da je tovrstnega dogajanja v Kranju še vedno premalo. Vsaj za tistih nekaj kranjskih družin, ki jim televizija ni edina zabava. štajn. "Nekatere od njih so bile bolj, druge manj kvalitetne, kljub temu je prav, da otroci in njihovi starši vidijo vse, da se naučijo razločevati med dobrim in manj dobrim in da ne nazadnje znajo ceniti tudi domače lutkarje - več kot polovica predstav je bila namreč tujih," je še dejal Cveto Sever in pri tem dodal, da je Kranj povsem dovolj veliko mesto, da bi preneslo tudi niz kulturnih dogodkov za odrasle. Kiselštajn s svoj^ lego in arhitekturo predstavi' ja več kot odlične možnosti za to. "Številni izvajalci so bili zelo zainteresirani za koncerte predstave v tem prostoru | mislim, da bi imel Kiselštaj11 vse možnosti, da postane gor enjski KUD France Prešeren* ki je s svojim pestrim kultuf nim dogajanjem postal nep0' grešljiv del poletne Ljubljani M.A XIII. BARVNI DIA 6X6 Radovljica, 26. avgusta - Fotografsko društvo Radovljica te dni pod pokroviteljstvom Fotografske zveze Slovenije razpisuje Bienalno mednarodno razstavo XIII. barvni dia 6%6 Diapozitive na prosto temo sprejemajo do 15. septembra. ___I Vsak avtor lahko predloži do šest barvnih diapozitivov t velikosti 6x6 cm ali izvedenko, da ena stranica ostane v veliko*1' 6 centimetrov. Diapozitivi morajo biti obvezno v zastekljeni'1 okvirčkih, velikosti 7x7 centimetrov, opremljeni z imenoi" avtorja in naslovom dela, v spodnjem levem kotu pa moraj" imeti oznako. Fotografsko društvo Radovljica sprejema d\apff zitive do 15 septembra, selekcija bo opravljena 22. septembri fotografi pa bodo o izbiri obveščeni 30. septembra. Projekcij' diapozitivov bo predvidoma oktobra letos, do 30. novembra I bo organizator sodelujočim fotografom pošiljal diapozitive I kataloge. Fotografi naj svoja dela pošljejo na naslov. Fotf grafsko društvo Radovljica, p.p. 54, SI 4240 Radovljici Slovenija. Diapozitivi, ki ne bodo ustrezali razpisu razstave 8'! so že bili razstavljeni na razstavi Color Dia 6x6 oziroma Barv111 dia 6x6, v Radovljici ne bodo predloženi selekciji. • M.A: LIKOVNO POLETJE NA BLEDU Bled, 26. avgusta - Da poletje na Bledu ne bi bilo samo glasbeno obarvano, so sredi poletja na Blejskem gradu organizirali likovno delavnico, v kateri je sodelovalo kar dvanajst članov likovne sekcije VIR Radovljica. nO' Likovna delavnica z naslovom Grajski motivi je potekala p vodstvom mentorja, akademskega slikarja Janeza Kovačih Slike, ki so nastale na delavnici, pa so na ogled v spodfl) restavraciji na Blejskem gradu. Likovno poletje na Bledu dopolnjuje še zanimiva in prisrčfl razstava učencev Osnovne šole Gorje. Likovna dela učence predmetne stopnje so na ogled v prostorih Občine Bled še o° 30. septembra. • M.A. Naj, Naj, Naj sobota z domačini in gosti Pod skaico Tudi dež je potrdil, da ima v Bohinju mlade V soboto zvečer smo z občino in Ribiškim društvom Bohinj na prireditvenem prostoru Pod skaico pripravili že sedmo Naj, Naj, Naj prireditev Gorenjskega glasa. Bili smo skupaj z ansamblom Sava, pokrovitelj pa je bila Gorenjska banka, d.d., Kranj. . Bohinj, 25. avgusta - Zgodi-0 se je, da nihče v soboto Pozno zvečer ni mogel reči, da judi sedma prireditev, na ka-*ri smo se z Gorenjskim glasom v organizaciji Ribiške-6* društva Bohinj in v okviru ?°činskih prazničnih doga-{N, ni bila Naj, Naj, Naj. Ic*r pa smo tako tudi napo- vedali. In tako je na prireditvenem prostoru Pod skaico potem tudi bilo. Predstavili so se domačini, gorski reševalci so nam prikazali reševanje v steni, ribici so stregli, ansambel Sava z Jelko je skrbel za veselo razpoloženje že od sredine popoldneva naprej, Gorenjska banka, d.d., Kranj, Dobri poslovneži V pogovoru je vodja Poslovne enote Gorenjske banke v Radovljici Stane Košnik, poudaril, da so Bohinjci dobri Poslovneži in da na vseh področjih dobro sodelujejo tudi z Gorenjsko banko. Svetoval je, da bi bilo morda še bolje, če se še bolj odločali za poslovanje s tekočimi računi. Sicer Pa Gorenjska banka nadaljuje s svojim poslovnim ljenjem tudi izven Gorenjske. Gorenjski glas in Gorenjska banka pa bosta tudi Še naprej trdna partnerja. Stane Košnik pa se je tudi sicer predstavil kot pravi Bohinjc. Bil Je "edini" gost, ki ni pozabil, da ima dež v Bohinju mlade. Prišel je namreč s ta veliko marelo Gorenjske banke in jo nazadnje poklonil ribičem. A. Ž. Ribiško društvo Bohinj Bohinjske vode Bohinjcem V Ribiškem društvu Bo-JJ'nj se bodo prizadevali, da "Odo s svojimi vodami upravljali sami, hkrati pa bodo v prihodnje največ truda Vložili prav v vzgojo in teobraževanje svojih članov. Prve ideje o samostojnem ribiškem društvu v Bohinju datirajo v jesen leta 1990 in Prvi občni zbor je bil že Jakoj januarja naslednje leto v Stari Fužini. Takrat so izvolili organe potrdili statut, žal pa je njihovo delovanje prekinila slovenska osamosvojitvena vojna, Prednost so dobile druge, 2a Bohinj pomembnejše stvari. Kljub temu pa so Želje po ribiškem društvu vseskozi bile in lansko jesen so se ribiči ponovno odločili, da ribičija v Bohinju bo. Društvo je bilo uradno registrirano 1. aprila, ko se v Bohinjskem jezeru zaČne lovna sezona na Postrv. Od takrat pa do danes, v četrt leta torej, se Je v društvo včlanilo že °krog 70 ribičev in kot je v Sali povedal predsednik Stane Gorenc, so ribiči v Bohinju "najmočnejša stranka", hkrati pa dodal, da so si člani enotni v tem, da politike med ribiči ne bo. £a nas so važne ribe in konec. <( Polovica članov je že 'ribiško" izobraženega, °odisi imajo izpite, kar nekaj jih je v domače društ- vo prišlo iz drugih ribiških društev, bodisi so šolani ribogojci. Da so ribiči zelo dejavni povesta dve prireditvi, ki so jih letos že pripravli in sicer skupaj z Zavodom za ribištvo tekmovanje ribičev na Bohinjskem jezeru z ribiško veselico v začetku julija, poskrbeli pa so tudi za hrano in pijačo na tokratni Naj, naj, naj prireditvi. Naloge za naprej. "Bohinjske vode vrniti Bohinjcem. Za to si prizadevmo skupaj z občino, v društvu pa pripravljamo tudi komisijo za strokovno izpopolnjevanje in izobraževanje ribičev. Le tako bomo bohinjski ribiči lahko svoje vode od Savice do jezu v Soteski "spravili v red" in zanje tudi gospodarno skrbeli." • Igor K. ki je bila tokrat glavni pokro-' vitelj srečanja, pa je posrkbe-la, da je vsakdo, ki je prišel na prireditev dobil pozornostno darilo. Za tisto Naj piko na i pa je, še preden smo prišli do konca programa, poskrbel dež. Je ze tako, da je dež, ki ima v Bohinju mlade, tudi ena Naj tradicij tega dela Gorenjske. Prireditev so začeli ribiči z ansamblom Sava z Jelko (ni čudno, da se je končalo z dežjem, saj Jelka prav gotovo tudi zna plavat). Že kmalu sredi popoldneva se je začela zabava. Malo po 19. uri so nam potem člani Gorske reševalne službe, ki letos praznuje 50-letnico, prikazali reševanji v steni. Dogajanje, ki je trajalo skoraj eno uro, je komentiral načelnik GRS Bohinj Alojz Arh. Fantje pa so pokazali, da so zares usposobljeni in opremljeni, da se lahko kadarkoli in hitro vključijo v reševanje. Načelniku Arhu, ki nam naj bi v programu predstavil GRS, obljubljamo, da bomo to predstavitev opravili enkrat prihodnjič, saj "skupno akcijo" zaradi dežja na odru nismo mogli uresničiti. Začeli so seveda člani ansambla Sava z Jelko in v pogovoru najprej povprašali župana Franca Kramarja, kako je zadovoljen z dogajanjem v občini in kaj jih čaka v prihodnje. Seveda je pri vsaki stvari tako, da bi bilo lahko bolje, vendar na komunalnem, turističnem področju in še kje so prednost nove občine očitne. Da imajo v Bohinju dobre harmonikarje, sta potem dokazala godca Andrej in Matjaž Korošec iz Zgornje doline, ki spremljata tudi folklorno sku- pino. Sicer pa imajo v Bohinju tudi več folklornih skupin. Pod skaico se nam je predstavila ena od Otroške folklorne skupine iz Bohinjske Bistrice pod vodstvom Vikija Mencingerja. Bila je to najstarejša, že mladinska skupina, ki je nastopila in predstavila plese že v dežju. Kulturni del programa pa so sestavljali tudi pesnica Marija Mencinger, ki je doma sicer s Primorskega, vendar ima v Bohinju že domovinsko pravico. Jože Sodja, dramski igralec je s predstavitvijo dela Živelo življenje Luka De dokazal, da je kot dolgoletni igralec zares kos še tako zahtevni sceni. Janez Medja - Hkavčev Janez iz Bohinjske Bistrice pa "nam" je dal jasno in nedvoumno vedeti, da so nas Bohinjci, vse, ki nismo iz Bohinja, naučili po dveh hoditi. Priznal je tudi, da je ob splavitvi podmornice v Bohinjsko jezero utonilo 30 Bohinjcev. Se marsikatero veselo, okroglo, hudomošno in tudi plesno točko bi predstavili in tudi še kakšno rekli o ribičih, gasilcih, turistih, če ne bi bohinjski barometer pristal na dežju. Tako pa smo morali prav na hitro podeliti nagrade, ki smo jih pripravili skupaj z Gorenjsko banko, občino in ansamblom Sava z Jelko. Prireditev pa je potem sklenila mladinska folklorna skupina, na svidenje do naslednjega srečanja v Bohinju pa je nazadnje zaželel tudi ansambel Sava z Jelko. Bilo je skratka morda za kakšen Naj manj Naj, Naj, Naj dogajanj, kot smo načrtovali, vendar pa je v Bohinju nasploh toliko Naj stvari, da bomo še kakšno ugnali na prihodnjih podobnih srečanjih. A. Žalar Športno društvo Stara Fužina Obetaven rod mladih skakalcev Športno društvo Stara Fužina združuje šest sekcij, najmočnejša pa je skakalna. Mladim skakalcem je idol Primož Peterka, največja želja pa dokončna ureditev domače skakalnice. ŠD Stara Fužina je mlado društvo, saj deluje šele leto in pol, v tem času pa je pripravilo že nekaj odmevnih prireditev, predvsem pa med mladimi v Bohinju vzbudilo željo po športnem udejstvovanju. Društvo, ki je sicer eno izmed večjih bohinjskih športnih društev, združuje kar nekaj sekcij: kolesarsko, tekaško, namiz-noteniško, nogometno, največji poudarek pa dajejo na skakalno. "V skakalni sekciji imamo 16 dečkov iz vsega Bohinja, ki že uspešno nastopajo v kategorijah do 9 in do 12 let. Na regijskih in državnih tekmovanjih dosegajo spodbudne rezultate, zato upamo, da bodo najboljši izmed njih drugo leto lahko trenirali tudi v reprezentanci," je povedal predsednik športnega društva Stara Fužina Edi Arh in pri tem pohvalil trenerje, ki delo opravljajo prostovoljno, prav tako pa starše, ki prav tako živijo za skoke in njihovo skakalnico. Skakalnico so uspeli dograditi za kar gre zahvaliti vsem domačinom, ki imajo radi skakalni šport, bageristu Štefanu Mišanoviču in Občini Bohinj, ki je za to namenila 500.000 tolarjev. "Žal smo zaradi dvigovanja prahu okrog skakalnice izgubili nekatere pomembne sponzorje, s sredstvi, ki jih društvu namenja občina pa je težko preživeti. Trenutno za skakalce iščemo glavnega sponzorja, saj bomo sicer morali s skakanjem prenehati, kajti stroški za opremo in prevoze za treninge v Kranj in Zabreznico niso majhni." Da ima ŠD Stara Fužina prihodnost in člane, ki imajo radi šport pa govorijo tudi prireditve in tekmovanja, ki so jih pripravili v kratkem obdobju delovanja: tekmovanje s samotežnimi sanmi z Vogarja, v teku na smučeh, več skakalnih tekem, pred nedavnim pa so priredili tudi odmevno državno kolesarsko tekmovanje v vožnji na planino Voje, za katero upajo da bo postala tradicionalna. • Igor K. Bili so zanimivi programi Cene Resman je bil eden dolgoletnih turističnih delavcev Bohinju. Bil je tajnik Turističnega društva Bohinj, ko je bil na primer zelo znan program Severni Jadran. "Takrat so Bohinju obetali žičnice na Komno, cesto v Savico, novo cesto v Bohinj in še več večikih projektov. Dobili smo od tistega le vodovod Voje - Bohinjska Bistrica. Se pa je v petnajstih letih zelo izboljšala zasebna turistična ponudba. Še veliko možnosti je neizkoriščenih. Mislim, da bi morali med mladimi vzbujati interes za turizem. V Bohinju namreč kar tretjino razvojnih možnosti možnosti sestavlja turizem. Tega se moramo zavedati mi v Bohinju, zavedati pa se mora tudi država Slovenija." • A. Žalar Enajst društev in tisoč gasilcev V občini Bohinj je danes kar 11 prostovoljnih gasilskih društev in eno industrijsko gasilsko društvo. Vsa pa imajo okrog tisoč gasilcev. V preteklosti so skrbela za ureditev gasilskih domov, zdaj pa bo treba misliti na opremo. Vozila bo treba počasi obnavljati, ugotavlja poveljnik poveljstva gasilcev občine Bohinj Pavle Žvan. Sicer pa letos večjih požarov ni bilo, razen dveh vikendov v KS Koprivnik-Gorjuše. 4. septembra bo v Bohinjski Bistrici 4. tekmovanje za pokal Bohinjske Bistrice. V nedeljo pa so v okviru praznovanja v Bohinjski Bistrici predstavili tudi gašenje s staro gasilsko opremo še iz konca 19. stoletja. Sodelovalo je 55 gasilcev iz Gorij, Mošenj, Radovljice, Sela, Ribnega, Zasipa, Podhoma in Bohinjske Bele. Brizgalne so predstavili Stara Fužina, Nomenj, bohinjska Srednja vas in Bohinjska Bistrica. Slednja je predstavila tudi sto let star prapor gasilskega društva. A. Ž. Prireditev sva povezovala Andrej Žalar iz Gorenjskega glasa in Mateja Faletič iz občine Bohinj. Z domačini pa se je pogovarjal tudi novinar Gorenjskega glasa Igor Kavčič. Slike: I. K. Gorenjska ^* Banka Banka zato, ker so bili nenazadnje najboljši. Voznica je na uka* žirije morala odpreti motorfl1 pokrov, in ker pod njim nisrrtf našli niti ene ure (le kdo jo!), ji je pripadla prva nagr?' da - stenska ura glavneg8 sponzorja Avtoodpada Bin^: Ostali so si med seboj razdeli'1 šše druge nagrade, rnend* pravično, saj nihče ni priv«' kal, da je bila ravno takrat, k° je on prišel na vrsto, škatla ™ prazna.Med alkarji je potreb no posebno pozornost nameniti Gvvolešnku, BranetU seveda, ki se je, kot praV vitez alke lotil sprva z os\o$ (jahal je tistega Miška, ki J* šel na morje), kasneje pa 1 enim svojih konjev. Ni šlo tudi brez njegovega poljanskega bluesa, Avi* Band in Laufarje pa smo tud' že omenili. Skratka, dianafe*' je bil živ, Hotaveljci pa men$ mrzlično brskajo po imenik11 in iščejo tisto telefonsko štf vilko, na kateri je moč naroČ'" vreme. Za vsak primer ^ prihodnje leto! • U. Spehaf 11. Barletov memorial Ko se gasilci pomerijo med sabo Cerklje, 23. avgusta - V soboto je Prostovoljno gasilsko društvo Cerklje pripravilo enajsti Barletov memorial, gasilsko tekmovanje v spomin na starosto slovenskega gasilstva Frana Barleta. Tekmovanja se je udeležilo *7 ekip iz 16 društev, med mlajšimi mladinci so bili najboljši mladi gasilci iz Britofa, pri starejših mladincih so bili najuspešnejši tekmovalci iz Zgornjega Brnika, v članski konkurenci pa so zmagali mavčiški gasilci. Prostovoljno gasilsko društvo Mavčiče pa si je kot najboljša ekipa prislužila pokal občine Cerklje. Naj kot zanimivost povemo, da jo je organizatorjem letos zagodla stara ročna gasilska črpalka, ki je pod mišicami gasilcev zaradi bremena let izpustila dušo. Tekmovanje so morali zato nekolikp spremeniti, usoda Črpalke pa je zaenkrat še neznana. • U> lip bled Delniška družba LIP Bled VABI K SODELOVANJU mlade, perspektivne strokovnjake z visokošolsko izobrazbo ekonomske, lesarske ali druge ustrezne usmeritve, ki imajo željo in znanje za opravljanje del na področju prodajno-nabavne službe doma in v tujini ter marketinga. Zaželena je vsaj dveletna praksa na delih prodaje ali nabave ter znanje nemškega in angleškega ali italijanskega jezika. Od kandidatov pričakujemo samostojnost, odločnost, kreativnost in zavzetost za delo. Svoje vloge o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom pošljite na naslov: LIP lesna industrija Bled, d.d., splošni sektor, Bled - Ljubljanska 32, najkasneje do 10. septembra. Z morebitnimi vprašanji se lahko obračate po telefonu št.: 795-220 ali 795-282. E S T A V R A C I J A Jaka Platiše 17. Kranj, tel.: Ul>4 324 l IS IT*UJ\WJIiA KUHINJ* PIZZERIJA Odprto vsak dan od 8. do 24. ure, ob nedeljah zaprto _ VEDEŽEVANJE 090 44 69 PRI7NANI UI)i;iVAUI T ANI A IN MARICA RUBIKON CELOVITO VIDENJE 09042 70 PONUDBE VELJAJO DO 6. 9. 1 997 baufllax OB ČETRTKIH ODPRTO DO 19.30 OB SOBOTAH ODPRTO DO 17.00! _ „ ., , . i'' GROHE Enorocna sanitarna baterija f za umivalnik, ""l GROHE EURO DISC \^J^<\ krom namesto 1.590-neto ATS 825.- .i.........i»; «»♦**". »a T L Kompresor * i sesalni pretok I 230 l/min, prostornina tlačne TL posode 50 I, l najvišji tlak 8 barov 1 I) namesto 3.990-W neto ATS 2.075.- Električni strojček za rezanje ploščic moč 400 W diamantna rezilna plošča .........n..........11 ^ 01180 mm namesto 1.590-neto ATS 1.075.- Družinska satelitska naprava aluminijasti krožnik 70 cm, tvvin-LNC, stereo sprejemnik s 500 kanali, za Astra 1 A-D Vbodna žaga, BLACK & DECKER KS 531 moč 370 W 499 namesto 799 -neto ATS 416. neto ATS 2.492.- 299 y #BIACK& DECKER Infrardeči senzor # ^ # STEINEL IS 120 Največja moč 500 W, čas od 10 sekund do 15 minut, doseg 12 m, r^ss* bele ali črne barve neto ATS 250.- BELJAK - VILLACH, Maria - Gailer Str. 28, 0043/4242-32 5 59 - BELJAK - VILLACH, Behringstr. 24, 0043/4242-41 4 65 - VVOLFSBERG, Klagenfurterstr. 41, 0043/4352 - 30 2 16 - SPITTAL/DRAU, Villacher Str. 103, 0043/4762-48 82 - CELOVEC - KLAGENFURT, Gerberweg 46. Suedring, 0043/463 - 35 1 25 VELIKOVEC -VOELKERMARKT, Klagenfurterstr. 44, 0043/ 4232 - 45 06 - GRADEC - GRAZ LIEBENAU, Ostbahnstrasse 6, 0043/316 - 46 57 35 - GRADEC - VZHOD - GRAZ OST, C. v. Hoetzendorfstr. 103a, 0043/316-47 15 95 - GRADEC SEVER -GRAZ NORD, VVeinzoettlstr. 48, 0043/316 - 69 40 90 - GRADEC - GRAZ VVEBLING, VVeblinger Guerte! 22. 0043/316 - 29 49 40 - LIPNICA - LEIBNITZ GRALLA, Gralla 55, Tel. 0043/3452 - 85 4 05 Na kopanje v zdravilišče ali na morje Vabljeni na Glasove izlete * V sodelovanju z ALPETOURJEM POTOVALNO AGENCIJO Kranj bomo v četrtek, .11. septembra, ponovili Glasov visokogorski izlet na Veliki Klek/Grossglockner. Za pravočasno prijavo pokličite Gorenjski glas, 064/223-111 ali 223-444. Na kratko o rajži: odhod zgodaj zjutraj iz škofje Loke, skozi Kranj, Radovljico, Lesce, Žirovnico in Jesenice, skupaj je dobrih 500 kilometrov vožnje, v vzponom po alpski cesti do višine 2.548 metrov. Prispevek k stroškom izleta, v katerih je poleg prevoza z vrhunskim turističnim avtobusom vključena tudi popotnica in "zdravilo za ovinke na Alpski cesti/Alpenstrasse": 3.800 tolarjev za naročnike Gorenjskega glasa in družinske člane, 700 tolarjev več za nenaročnike. Število prijav bo tudi za avgustovsko Glasovo visokogorsko rajžo omejeno na en avtobus. Za zadnjo soboto v tem mesecu, 30. avgusta, Vam predlagamo, kako prijetno preživeti lep dan na morju: kopalni izlet z avtobusom v Pineto v Istri. Glasov avtobus bo zjutraj peljal na relaciji Radovljica-Kranj-Škofja Loka-Medvode-Pineta. Poleg kopanja bo organizirano tudi dobro istrsko kosilo in za lepši zaključek dneva nekaj razvedrila. Prihod avtobusa na Gorenjsko okrog enajste ure zvečer. Prispevek k stroškom: 3.000 tolarjev (za naročnike Gorenjskega glasa in za družinske člane); za nenaročnike 4.000 SIT. V soboto, 6. septembra, Vas prvič vabimo na Glasov izlet v Rimske Toplice. To slovensko naravno zdravilišče, ki ima izjemno bogato tradicijo, že sedmo leto v dobršnem delu ni odprto za obiskovalce - termalno kopališče v Rimskih Toplicah pa je odprto, zelo lepo je urejeno in vsekakor vredno Vašega obiska. Do Rimskih Toplic z Gorenjskega ni daleč in rajža sploh ni naporna. Glasov avtobus bo peljal na relaciji Jesenice-Žirovnica-Radovljica-Kranj-Mengeš-Rimske Toplice, povratek proti večeru v obratni smeri. Po kopanju v bazenu s termalno vodo bo še kosilo oziroma zgodnja večerja. Prispevek k stroškom tega izleta: 3.100 tolarjev za naročnike in družinske člane (za otroke le 2.500 tolarjev). Še en dober Glasov izlet v Zdravilišče Radenci pripravljamo: z avtobusnim prevoznikom Janezom Ambrožičem iz Sp. Gorij rajžamo v Prekmurje spet v soboto, 6. septembra!Odhod avtobusa zjutraj "od doma" iz Gorij, s postanki na Bledu, v Radovljici, Kranju, Škofji Loki, Vodicah in Mengšu; na povratku pozno ponoči oz. proti jutru pa v obratni smeri. Program: kopanje v termalni vodi v Zdravilišču Radenci - v zunanjem ali v pokritem bazenu; ogled muzeja Radenske; večerja in zabava ob živi glasbi na Janževem vrhu. Prispevek k stroškom: za naročnike in družinske člane 3.900 tolarjev, za nenaročnike tisočaka več. Informacije in prijave za vse Glasove izlete: po telefonu 064/ 223 - 444 (malooglasna služba Gorenjskega glasa) ali 064/ 223-111 (tajništvo Gorenjskega glasa). Na vseh izletih je prevoz organiziran tako, da ob odhodu in na povratku prevozimo večino Gorenjske in da so možni vmesni postanki na običajnih avtobusnih postajališčih, zato ob prijavi za izlet navedite tudi, kje bi želeli počakati prevoznika na dan Vašega izbranega izleta. Pri prijavi ni potrebno plačati nikakršne akontacije k stroškom izleta - verjamemo, da so Vaše prijave zanesljive. Za prijetno počutje na Glasovih izletih v letu 1997 skrbita: PIVOVARNA UNION Jcil/rijriklje! ARVAJ ISKRA PRINS • SERVIS • TRGOVINA • INŽENIRING PARTIZANSKA 7 (SMER PREŠERNOV GAJ, EKONOMSKA ŠOLA) KRANJ Tel. (064) 360-020 PON - PET 8.00-16.00 SOBOTA 8.30-12.30 TV, RADIO, VIDEO, BELA TEHNIKA, GOSPODINJSKI APARATI, SESALNIKI, BRIVNIKI, EL ROČNO ORODJE, TELEFONIJA, ALARMI, VARILNA TEHNIKA JAVNI ZAVOD GORENJSKA LEKARNA KRANJ Gosposvetska ulica 12 4000 KRANJ OBVESTILO Gorenjske lekarne Kranj obveščajo vse prebivalce zgornjega dela Gorenjske, da bo Lekarna Jesenice v času od 25. 8. 1997 do 19. 10. 1997 zaradi prenovitvenih del zaprta. V tem času bo lekarna poslovala v sejni sobi Zdravstvenega doma Jesenice, I. nadstropje. Obratovalni čas lekarne v tem času bo tak kot doslej in sicer bo lekarna odprta od ponedeljka do petka od 7.30 do 19.30 ure in dežurna do 21. ure zvečer in sobota od 7. do 13. ure. Ob nedeljah in praznikih pa bo dežurna služba od 9. do 17. ure. Cenjene stranke prosimo za razumevanje. TEST: MERCEDES-BENZ E 280 AVANTGARDE SRČNA KIRURGIJA Ko so pred poltretjim letom pri Mercedes-Benzu predstavljali prenovljeni model razreda E, so svetovali: poglejte ga v oči. Oči so bile štirje ovalni žarometi, takrat precej pretresljiva sprememba Mercedesove lepotne kirurgije, ki je ohranila vso svojo svežino. Zdaj v tovarni nsvetujejo še pogled pod motorni pokrov, kjer so od letos tudi novi šestvaljni motorji. In kar nekako samo po sebi je umevno, da ugledni limuzini s skoraj 4,8 metra zunanje dolžine šestvaljni motor pristaja bolj kot šibkejši štirivaljniki. Tako zaradi prestiža kot zaradi Novi 2,8-litrski šestvaljnik je v odličnem sozvočju s petstopenjskim samodejnim menjalnikom. mirnejšega in tišjega delovanja, ki dodatno pripomore k udobju. Konstrukcija motorja je sodobna, s po tremi ventili na valj, eno odmično gredjo in uporabo lahkih materialov, ki je prihranila kar 50 kilogramov teže. Kljub izrazito sodobnemu sprednjemu delu, celotna podoba mercedes-benza razreda E deluje precej klasično, nekako gosposko, kar pa je pri večjih avtomobilih s trikrako zvezdo tako ali tako običajno, kar velja tudi za skladnost karoserijskih linij, ki so na vogalih rahlo in nevsiljivo zaobljene. Manj oblikovno posrečen se zdi zadek, kjer so deljene zadnje luči, značilno rebrast pa je samo del, v katerem so smernik ter pozicijska in zavorna luč. Notranjost je odmerjena razkošno, kar se za avtomobil tega razreda tudi spodobi. Široka vrata omogočajo lahkoten dostop tako k prednjima sedežema kot tudi k zadnji klopi. Prtljažni prostor, ki ga je mogoče odpirati tudi z gumbom na ^VTO MLAKAR - PODBORŠEK B|eiweisova 10, Kranj, Tel.: 064/224-540 Servis: Struzevo 1, telefon: 064/224-24* mmmnBBiaanmm PANDA 1.1 4*4 17.990 PUMO 53 S 14.SDO BRAVO 1.4 f S 1.490 MARE A 1.6 SX «..fc-»i 27.990 UNO 1.0 RUNTO RS ILX RRAVA 1.4 S MARKA 1.6 SX 12.490 19.990 22.660 26.990 MORINO PANORAMA DUCATO MAKI SCUDO 1.4 15.090 2.5 DSL 33.970 24.576 »M so v DIM LANCIA d.d. KRANJ CENTER RABLJENIH VOZIL, TEL.: 222-624 PONUDBA TEDNA: ZNAMKA TIP BARVA LETNIK CENA V DEM OPOMBA ZASTAVA 128 CL ZELENA 1983 320 darila OPEL ASCONA RUMENA 1976 1.250 ■10% popusta TOV. VOZILO VVV245 MODRA 1981 1.610 - 5 % popusta OPEL KADETT 1,3 BELA 1982 1.880 darila ZASTAVA JUG055 KORAL RDEČA 1989 1.900 darila ZASTAVA JUG045 KORAL RDEČA 1989 2.340 - 5 % popusta VOLVO 340GLD M. SIVA 1986 4.025 197 dem na 2 leti MARUTI 800 RDEČA 1994 5.195 170 dem na 3 leta ŠKODA FAVORIT 135 RDEČA 1993 6.360 142 dem na 5 let BMW 316 M. MODRA 1987 6.880 darilo RENAULT 5CAM.PLUS BELA 1993 7.660 170 dem na 5 let FORD 0RI0N1.8D M. SIVA 1991 11.700 kredit T+0% CITROEN ZX1,9D M.ZELENA 1993 12.730 -5% popusta RENAULT 19 ADAGIOL1 M. RDEČA 1996 17.600 darilo MEGANE COUPE 1.6RN M. ZELENA 1996 23.560 525 dem na 5 let FIAT UNO 45 S RDEČA 1993 6.580 - 7 % popusta HVUNDAJ PONY 1.3L SREBRNA 1990 6.750 - 5 % popusta RENAULT 5 CAMPUS 5VD RDEČA 1992 7.010 150 dem na 5 let RENAULT 5 CAMPUS/5V M. SIVA 1993 7.530 167 dem na 5 let MITSUBISHI LANCER 1,5 •SREBRNA 1990 8.755 195 dem na 5 let RENAULT 5 CAMPUS/5V M. SIVA 1993 6.880 153 dem na 5 let VW GOLF JX BELA 1990 7.400 165 dem na 5 let FIAT TIP01.6 DGT M. MODRA 1991 8.820 196 dem na 5 let RENAULT 5 FIVE/5V D RDEČA 1995 9.990 222 dem na 5 let OPEL VECTRA 2,01 M. MODRA 1989 13.010 290 dem na 5 let KREDITI ŽE OD T+6,5% DALJE MOŽNOST MENJAVE STARO ZA STARO INTERNET ADRESS HTTP://WWW.ALPETOUR-REMONT.SI/ KRANJ, 25. 8. 1997 +++oblika sprednjega dela ++motorne zmogljivosti +menjalnik /—oblika zadka -preplitev prtljažnik -delova zavora Mercedes - Benz E 280 je sodobna, a hkrati dovolj klasična limuzina z zmogljivim motorjem. daljinskem upravljalcu osrednje ključavnice, je navidezno nekoliko premajhen za tolikšno limuzino, vendar podatek o 500 litrih prostornine govori drugače. Morda utegne biti moteča plitvost prtljažnega prostora, ki oteži natovarjanje večjih kosov prtljage. Voznikov delovni prostor razodeva, da je ta avtomobil tudi znotraj preverjena Mercedeso-va klasika. V tem seveda ni nič slabega, prej nasprotno, saj je umirjeno in nevsiljivo oblikovana armaturna plošča pregledna in uporabna, stikala so dostopna in na pravem mestu, v "klasični ponudbi" moti le delovna zavora, ki je še vedno nožna. Vžig novega šestvaljnika takoj razblini vse dvome. Aha, seveda je potrebno omeniti, da se vsi mercedesi odslej vžigajo z novim elektronskim ključem, katerega rezilo se uporablja zgolj v primeru, če elektronika odpove. Pri normalne vžigu mora ključavnica prepoznati pravo kodo in šele nato odklene volan in omogočim vžig. Šestvaljnik steče mirno in komaj slišno, toda odločno. Serijsko je na voljo z novim petstopensjkim samodejnim menjalnikom, ki je v zelo dobro uglašen z motorjem. Na vsak pritisk na pedal za plin se odziva brez zoprnih sunkov in potniki skoraj ne čutijo, da se je pri pretikanju kaj zgodilo. Dodatno ima menjalnik še programa za zimsko in športno vožnjo, za doplačilo pa tovarna ponuja še sistem za spreminjanje trdote podvozja. Zmogljivosti novega motorja so za 1560 kilogramov težko limuzino pravšnje, saj 204 konjske moči v 2,8 litrskem agregatu brez težav opravlja svoje delo, vendar pri prigan-janju motor ni ravno zgledbno varčen. Zato pa je mogoče tudi zaškripati z zadnjimi pogosnki-mi kolesi, ali se dinamično zapeljati skozi ovinke. V avtomobilu je veliko serijske opreme, med katero so tudi štiri varnostne blazine in protiblokirni zavorni sistem. Pester je tudi spisek dodatne opreme, ki avtomobil lahko podraži za skoraj polovico osnovne cene, toda k standardnemu paketu avantgarde je mogoče dodati vse od naprave za čiščenje žarometov do samodejne klimatske naprave in kakovostnega radia s predvajal-nikom zgoščenk. CENA do registracije: 127.542 DEM (AC Intercar, Ljubljana) Znani rek, da kdor hoče, tudi zmore, pri Mercedes-Benzovih avtomobilih žal nima kakšne Eosebne veljave. Avtomobili, ot je E 280, so namreč še vedno rezervirani za tiste, ki imajo dovolj globok žep in tudi vedo, za kakšne namene bodo takšen avtomobil uporabljali. • M. Gregorič Zadek je nekoliko neizrazit. -DOVŽANdoo ■ Podljubelj 272, TRŽIČ teiytox:064/59-220 Trgovina z avtodeli, vulkanizerstvo VSI ZA VAŠ AVTO DELI ZA JAPONSKA IN OSTALA VOZILA TEHNIČNI PODATKI: limuzina, 4 vrata, 5 dsedelev. Motor: bencinski, šestvaljni, štiritaktni, valji na V, nameščen spredaj vzdolžno, poganja zadnji kolesi, 2799 ccm, 150 kW/204 KM, petstopenjski samodejni menjalnik. Mere: d. 4795 mm, š. 1799 mm, v. 1439 mm, medosna razdalja 2833 mm, prostornina prtljažnika 500 l. Najvišja hitrost: 230 km/h (tovarna), 227 km/h (test), pospešek od 0 do 100 km/h: 88,s. Poraba goriva po EU normativih: 15,7/7,7/10,6 litra neosvinče-nega 95 okt. bencina, poraba na testu: 13,1 l. Opel prikazuje nove astro Po skoraj šestih letih so pri nemškem Opju pripravili zamenjavo za model astra, doslej najuspešnejši Oplov avtomobil, vseh časov. Naslednika z enakim imenom, ki bo po evropskih cestah zapeljal spomladi, bo mogoče prepoznati po novi dinamični karoseriji in nekaterih podrobnostih, ki nakazujejo tudi obliko bodočih Oplovih avtomobilov. Novo astro bodo premier-no prikazali na bližnjem avtomobilskem salonu v Frankfurtu. Avtomobil naj bi po predvidevanjih ohranil približno enake mere, medtem ko je že znano, da so za skoraj celih 10 centimetrov Eovečali medosno razdaljo, i zdaj meri 2,60 metra in za 12 centimetrov naprej pomaknili vetrobransko steklo. To novi astri zagotavlja večjo prostornost in boljšo ergono-mijo potniške kabine. Na zunaj bo astra razpoznavna po izrazito klinasti karoseriji, izstopajočimi obrobami blatnikov, visokih bočnih linijah in zadku, ki nekoliko spominja na večjo vectro. Oplovi strokovnjaki so veliko delali v vetrovniku in avtomobil se ponaša tudi z ugodno aerodinamiko s količnikom zračnega upora 0,29. Kljub čvrstosti karoserije, je konstruktorjem s pomočjo uporabe aluminija, težo avtomobila zmanjšati do te mere, da se bo to poznalo tako pri dobrih zmogljivostih kot tudi pri porabi goriva. Nova astra bo prvi Oplov avtomobil s popolnoma pocinkano karoserijo, zato ponujajo 12-letno garancijo na prerjavenje. V avtomobil bo dovolj všite varnostne opreme. Že v osnovnem modelu bo izpopolnjen protiblokirni zavorni sistem, serijsko bodo ponudili tudi čelni varnostni blazini, medtem ko bosta stranski blazini na voljo za doplačilo. Motorjev bo skupaj 8, 6 bencinskih in 2 dizelska, najšibkejši bo zmogel 65 konjskih moči, štirje agregati so popolnoma novi. Poraba goriva je pri vseh nižja in v povprečju pri bencinskih motorjih znaša 6,7, pri dizelskih pa le 5,4 litra na 100 prevoženih kilometrov. Kot dodatna oprema bo pri astri na voljo mobilna komunikacijska služba in na volanu nameščena stikala za daljinsko ukazovanje radijskemu in telefonskemu sistemu. Prejšnja generacija astre je bila doslej najuspešnejši Oplov avtomobil, saj so ga v različnih izvedbah naredili več kot v 3,8 milijona primerkih. Naslednica, ki prihaja na evropske trge zgodaj spomladi, bo predvidoma na voljo v vseh dosedanjih karoserijskih različicah, prihodnjo jesen se bo pridružila še enoprostors-ka različica z imenom zafira. M.G. Novi šestvaljnik za Citroen XM Francoski Citroen že nekaj časa prodaja rahlo spremenjeni; aM. Največja novost je novi »a je skupina PSA razvila skupaj I sicer pa že nekoliko ostareli model 3,0-litrski šestvaljni motor, ki Renaultom. Motor zmore 194 konjskih moči, ponujajo ga v ročnim ali štiristopenjskim samO' Hvunoni SALON JAVORNIK V mesecu avgustu 1000 DEM popusta za IANTRO in ACCENT Ugodni kreditni pogoji f leasing DIA-G d o o Janeza Finigarja 5,4270 JESENICE tel./fax:064/863~4?0 kombinaciji s petstopenjskim .. dejnim menjalnikom. Avtomobil doseže najvišjo hitrost 233 kilometrov na uro, podvozje f _________.____________, opremljeno tudi z novih hi' droaktivnim sistemom. Takse" XM bodo pri Citroenu Sloveni' ja ponudili predvidoma šele o& koncu jeseni. • M.G. ^^AVTOM TRŽIČ, Predilniška 16 tel.: 53-33+ ZIBERT Servis in prodaja vozil * HONDA CMC 5 VRAT_ 'HONDA CRV-JCEP H1WNtQ-H.C. 3V že za 21.990 VEM Za kupce vozil na zalogi presenečenje! KREDITI že od T+5%B BRITOF 173, 4000 Kranj Tel./fax:064 242 167 SUZUKI LVŠINA ŠKOFJA LOKA, GOCT9ČE S T9L-.064 632 286 LIČARSKE IN KLEPARSKE STORITVI? PRi™™ MODELIH UGODNI KREDITNI POGOJI TOM+6% *KUWW LE 1500 DEM • 50% POPUST METMMMIMIft •i. 100.000 PKIVOIENII K| Veljati je začel zakon o prevzemih V škofjeloški Loki in Gorenjskem tisku se prevzema ne bojijo Le malo imetnikov se odloča za prodajo delnic omenjenih dveh podjetij, zato na trgu ni zadostne ponudbe delnic, da bi lahko prišlo do prevzema Kranj, 25. avgusta - Pred dnevi je stopil v veljavo težko Pričakovani zakon o prevzemih, ki ga je državni zbor sprejel prvega julija, po slabem mesecu pa zaradi odložilnega veta državnih svetnikov še enkrat obravnaval in vnovič potrdil, ^akon so pogrešali zlasti v podjetjih, s katerih delnicami se že trguje na borzi. Pa so v gorenjskih podjetjih z zakonom zadovoljni? Zakon o prevzemih je Namenjen predvsem zaščiti Hialih delničarjev. Vsak morebitni prevzemnik podjetja, ki bo hotel priti do več kot 25 odstotkov delnic oziroma gla-s°valnih pravic, bo moral vsem delničarjem ponuditi odkup delnic pod enakimi pogoji. Svojo ponudbo za odkup delnic bo moral javno objaviti, in sjcer po ceni, ki bo višja od tiste pred začetkom prevzema. Glavni namen zakona torej ni v tem, da bi preprečil prejeme, temveč v tem, da bodo Postopki prevzema postali transparentni. Loka: Ni večje nevarnosti *a prevzem podjetja Za komentar zakona smo se °brnili na dve gorenjski podjetji, ki sta že na borzi, in sicer na Loko Škofja Loka ter Gorenjski tisk Kranj. V Loki nam je direktor za finančno Področje Miro Podrekar pove-QaV. "Ce ima nekdo interes ]|Tevzeti podjetje oziroma pridobiti pomembnejši delež, ki Ugotavlja upravljanje, tega ne "loremo preprečiti. To tudi ni namen zakona; njegov namen je v tem, da morebitni prevzemnik o prevzemanju pregledno in pravočasno informira prizadete, zlasti male delničarje." Kot je dodal, je korektno, da so o spremembah lastništva v podjetju obveščeni; tako se je denimo v preteklosti dogajalo, da so skladi med sabo prodajali svežnje delnic brez vednosti podjetja. Zato je zakon koristen, ocenjujejo v Loki. Kot menijo, zaenkrat ni velike nevarnosti za morebitni prevzem podjetja, saj je lastništvo zelo razdrobljeno - skupaj imajo več kot 2600 delničarjev, na trgu pa je razpoložljivih le 20 odstotkov delnic. Do prevzema več kot 25 odstotkov lastništva bi torej lahko prišlo le, če bi prevzemnik kupoval od skladov, ki imajo v lasti večje svežnje delnic. V Loki spremljajo dogajanje na borzi in v zadnjem času opažajo nekoliko večji obseg prodaj, kot pogost kupec pa se pojavlja ena od družb za upravljanje. Toda pri tem gre za majhne deleže (denimo nakupe tisoč delnic, kar pomeni nekaj pro-milov lastništva). "Če bi nekdo pokupil vse delnice, ki so na trgu, ne bi presegel 20-odstotnega lastništva, torej je to manj od 25-odstotnega praga, ki se šteje za prevzem," je povedal Podrekar. V Loki imajo sicer 40-odstotni lastniški delež skladi, 25 odstotkov imajo zunanji lastniki iz javne prodaje, 35 odstotkov pa notranji lastniki, katerih delnice iz interne razdelitve in notranjega odkupa bodo prosto prenosljive po marcu prihodnje leto. Gorenjski tisk: Zakon je preveč zapleten Tudi v Gorenjskem tisku v Kranju je direktorica Kristina Kobal dejala, da je zakon v prvi vrsti namenjen zaščiti malih delničarjev, ki jih imajo v Gorenjskem tisku 1700. Na začetku lastninjenja so jih sicer imeli 1900, v dveh letih pa se je lastništvo bo besedah direktorice le malo osulo: "Naših delnic se ne prodaja," je dejala. V Codjetju se zato prevzema ne ojijo, ker pač na trgu ni velike ponudbe delnic. "Ker ni ponudbe naših delnic, bi težko kdo zbral takšen delež, da bi prevzel podjetje," meni Koba-lova. Sicer pa meni, da je zakon o prevzemih nekoliko preveč zapleten, zlasti določbe Kristina Kobal glede zbiranja obvestil in pooblastil za skupščino. Kot meni, zakon zahteva cel kup administracije. "Pomembno v zakonu pa je, da imajo mali delničarji možnost prodati svoje delnice, če pride do prevzema, in da so seznanjeni z razlogi za prevzem in s stanjem," ocenjuje direktorica. Sicer imajo 23 odstotkov delnic v Gorenjskem tisku mali delničarji, 25 odstotkov notranji lastniki (njihove delnice bodo prenosljive po aprilu prihodnje leto), 13 odstotkov denacionalizacijski upravičenci, ostalo pa državni skladi in dve družbi za upravljanje (Triglav in Atena po 8,6 odstotka). • U. Peternel Kakšni so cilji ekonomske politike, zapisani v proračunskem memorandumu Konec neposredne pomoči podjetjem V prihodnje bodo omejili državne subvencije, davčne olajšave, odpise dolgov in državna poroštva, pomoč si lahko obetajo le še kmetijstvo in železniški prevozi - Napovedana podražitev naftnih derivatov in elektrike Kranj, 25. avgusta - Ob nedavno sprejetem predlogu proračuna za letošnje leto je vlada Pripravila tudi proračunski Memorandum, dokument, ki vsebuje glavne poudarke ekonomske politike, ki jo bo vlada godila v letošnjem in v prihodnjih letih. Na področju javnih financ naj bi tudi v prihodnje nadaljevali s politiko uravnoteženega javnega financiranja. Javni Primanjkljaj letos ne bo presegel 1 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), v Prihodnjem letu naj bi se znižal na 0,5 odstotka BDP, v obdobju od 1999 do 2000 pa naj bi bil proračun vnovič Povsem uravnotežen, brez primanjkljaja ali presežka. Za dosego tega cilja pa bo v naslednjih letih ena najpomembnejših nalog pokojninska reforma. Plače v javnem Rektorju, ki bremenijo proračun, naj bi bile omejevane, Prav tako pa naj bi skrajno ^cionalno zaposlovali nove Uslužbence v državnih ustano-Nh. Dokajšen del proračunskih odhodkov so v preteklosti Predstavljale tudi različne ob-Pke pomoči gospodarstvu, od subvencij, davčnih olajšav in °Prostitev, odpisov dolgov, °dobravanja državnih poroš-lev in podobnega. Po mnenju y'ade je takšno pomoč podjet-]em v prihodnje treba odpravi, saj ni v skladu z vlogo države v tržnem gospodarstvu, ^hranili bodo le nujno potrebno subvencioniranje cen v železniškem prometu in v kmetijstvu. Močno bodo omejili tudi dajanje državnih garancij podjetjem in jih postopoma nadomestili z ukrepi denarne politike. Na področju davkov se bomo v letošnjem in v prihodnjem letu pripravljali na uvedbo davka na dodano vrednost s trošarinami, ki bo predvidoma stopil v veljavo z začetkom leta 1999. S tem pa bo možno odpraviti davek na izplačane plače, s čimer se bodo zmanjšali stroški delovne sile. V letošnjem letu naj bi pripravili tudi nov zakon o davku na nepremičnine, po katerem se bodo obdavčevala zemljišča in zgradbe. Obenem bo letos prišlo tudi do prenove dohodnine (zaradi uskladitve z mednarodnimi standardi), s čimer bodo uveljavili načelo obdavčitve po viru dohodka ter obdavitev na tako imeno- vani svetovni dohodek. Davčne osnove se bodo razširile na vse vire dohodkov, kot zatrjujejo v vladi, pa bodo določili tudi pravila, ki bodo onemogočala izogibanje plačilu davkov. Zajeziti rast plač In kaj nas v letošnjem letu čaka na področju plač? Rast plač naj bi rahlo zaostajala za rastjo produktivnosti dela, s presežkom pa naj bi povečali narodno varčevanje, gospodarsko rast, zaposlenost ter naložbe. V letošnjem letu naj bi se bruto plače na zaposlenega realno povečale za tri odstotke glede na lani. Takšna rast pa je še vedno previsoka, da bi zagotovila naraščanje zaposlenosti. To bo po načrtih vlade mogoče šele prihodnje leto, ko naj bi se rast plač še bolj umirila in naj ne bi presegla 2,5 odstotka PROJEKCIJA OSNOVNIH MAKROEKONOMSKIH KAZALCEV SLOVENIJE; VIR: UMAR 1996 1997 1998 1999 2000 2001 bruto domači proizvod 3,1 4,0 4,5 4,5 4,5; 5,0 produktivnost 3,6 4,0 4,0 3,8 3,5 4,0 zaposlenost -0,5 0,0 0,5 0,7 1,0 1.0 stopnja registrirane brezposelnosti 13,9 14,1 14,2 14,0 13,9 13,8 bruto plača na zaposlenega 5,1 3,0 2,5 2,4 2,5 3,0 letno. Pritisk na povečevanje plač pa naj bi se zmanjšal tudi s pomočjo novega zakona o finančni udeležbi zaposlenih pri dobičku, ki ga že pripravljajo. Na področju monetarne politike glavna usmeritev še naprej ostaja postopno zmanjševanje inflacije in zagotavljanje stabilnosti tolarja. Z vključevanjem v Evropsko unijo se bo inflacija morala še znižati, in sicer na evropsko primerljivo raven. Toda v letošnjem in prihodnjem letu naj bi ta cilj še nekoliko pustili ob strani, saj inflacije še ne bo mogoče znižati pod 8 ali 9 odstotkov, to pa predvsem zaradi napovedane davčne reforme, odprave nekaterih cenovnih disparitet ter še nekaterih drugih sistemskih reform, ki imajo inflacijske učinke. Vsekakor bo vlada skušala obrzdati cene, ki so pod njenim nadzorom, in sicer tako, da k ciljni 8,8-odstotni inflaciji ne bi prispevale več kot 4 odstotke. Kljub temu se ne bo mogla izogniti povečanju prodajnih cen električne energije in naftnih derivatov; pri slednjih bodo podražitve šle predvsem v korist povečanja davkov. Vlada se bo na področju nadzorovanih cen držala politike dezindeksacije, zato bo zavračala zahtevke za podražitve, ki v izračunih ne bodo upoštevali tega načela, je še med drugim zapisano v letošnjem proračunskem memorandumu. • U. P. Nadzorni svet Domela imenoval novo upravo Novi direktor Domela je Pavel Demšar Predsednik nadzornega sveta je postal Primož Pegam - Vizija samostojnega nastopanja na trgu Železniki, 25. avgusta - Prejšnji četrtek se je v Domelu v Železnikih sestal nov nadzorni svet, kije bil imenovan na prvi skupščini konec julija. Člani nadzornega sveta (Jože Sturm, Primož Pegam, Ciril Markelj, Minka Benedičič, Franc Žabrl in Ciril Šinkovec) so iz svojih vrst najprej izvolili predsednika nadzornega sveta, ki bo Primož Pegam, njegova namestnica pa bo Minka Benedičič. V nadaljevanju pa je nadzorni svet izvolil upravo Domela in izmed treh kandidatov (Pavleta Demšarja, Janka Jelenca ter dosedanjega začasnega predsednika uprave Rada Šuštarja) izbral Pavla Demšarja. Ta je svojo vizijo bodočega razvoja družbe Domel prikazal predvsem na samostojnem nastopanju na trgu, kar pa ne izključuje strateških povezav s tujimi partnerji. Kot smo izvedeli v Domelu, je Pavle Demšar po izobrazbi diplomirani inženir, že doslej pa je bil zaposlen v Domelu, in sicer nekaj časa v razvojnem inštitutu, nabavi in kasneje v inženiringu, nekaj časa pa je služboval tudi v Nemčiji. Javnosti naj bi se predstavil v sredo, ko bo verjetno pojasnil tudi svoje zamisli o nadaljnjem razvoju podjetja. • U. P. Dividende Save na vseh poštah Kranj, 25. avgusta - Vsi delničarji Save - 40 tisoč jih je -lahko že od začetka prejšnjega tedna dvignejo dividende na vseh slovenskih poštah. Sava je namreč podpisala pogodbo s Poštno banko Slovenije, po kateri je le-ta omogočila dvig denarja iz naslova izplačila dividend na okencih vseh slovenskih pošt. Kot so nam povedali v Savi, je to najenostavnejši način za delničarje, ki ob dvigu dividende na pošti s seboj prinesejo le poseben nalog, ki so ga prejeli iz Save, predložiti pa morajo tudi davčno številko. Na drugi skupščini delničarjev, ki je potekala 10. julija, so delničarji sklenili, da bo bruto dividenda na delnico znašala 100 tolarjev, ker so zneski dividend dokaj nizki, pa so se v podjetju odločili, da bodo izplačevali bruto zneske. Dividende bo na poštah mogoče dvigniti do 30. septembra, po tem datumu pa na sedežu podjetja v Kranju. • U. P. Delavci zahtevajo povišanje plač V Elanu pred stavko? Že petnajst mesecev brez povišanja plač • Rožena Ključarić: Do oktobra povišanje ni možno Begunje, 25. avgusta - V Elanu v Begunjah vre. Ker približno 900 zaposlenim že petnajst mesecev niso povišali plač, so se odnosi med sindikatom in vodstvom tako zaostrili, da se omenja tudi opozorilna stavka. Kot nam je povedal predsednik konference Svobodnega sindikata v podjetju Dušan Ferjan, se je že prejšnji teden pogovarjal s predsednikom uprave Antejem Džerekom in pomočnico predsednika uprave za finance Boženo Kljucarić in ju seznanil z zahtevo po okrog petodstotnem povečanju plač. Božena Kljucarić nam je povedala, da so plače delavcev v skladu s kolektivno pogodbo in redno izplačane, prav tako so delavci dobili regres, redno jim plačujejo tudi nadure, tako da za stavko nimajo pravne osnove. Poslovni rezultati (še) ne omogočajo, da bi plače dvignili. "Verjamem, da imajo delavci vsega zadosti, saj delajo v štirih izmenah, delajo nadure, toda mislim, dia bi glavni cilj tako vodstva kot tudi zaposlenih moral biti pozitivno poslovanje podjetja," je dejala KljuČaričeva ter dodala, da se jim bo letos po dolgih letih izgub morda le uspelo izkopati iz rdečih številk, ta cilj pa bi bil z dvigom plač porušen. Kljub temu bo morda v oktobru ostalo nekaj več sredstev za plače, ko bodo izpolnili večino obveznosti do kupcev. "Če bodo poslovni izidi to dovoljevali, bomo plače povišali v oktobru," je dejala KljuČaričeva. S sindikatom naj bi se o tem skušali dogovoriti v Četrtek. Plače v Elanu so po Ferjanovih besedah nizke, še nižje od slovenskega povprečja, zlasti zato, ker je zaposlenih veliko delavcev brez izobrazbe. Do povišanja plač ni prišlo že od lanskega maja, kot pravi Ferjan. Po njegovih besedah je vodstvo na sestanku poudarilo, da v letošnjem letu spet pričakujejo poslovanje okrog pozitivne ničle, ta cilj pa ne bo I dosežen, če se bodo plače povišale. Zato naj bi vodstvo j I ne pristalo na povišanje tako dolgo, dokler poslovanje I ne bo vsaj okrog ničle. "Mi pa tako dolgo nismo več j I pripravljeni čakati," je dejal Ferjan, čeprav se v i l sindikatu zavedajo, da ima vodstvo zaradi izgube I težave pri pridobivanju denarja. V četrtek se bodo še j enkrat sestali z vodstvom, v sredo ali četrtek pa naj bi I se sestal tudi razširjeni odbor sindikata. Na seji naj bi z I glasovanjem odločili, ali bodo pripravili opozorilno j I stavko, ki bi se potemtakem lahko začela konec f j prihodnjega tedna. • U. P. POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak Številni popusti za vožnjo z vlaki Pri nakupu šolske letne vozovnice je treba plačati osem mesečnih vozovnic namesto dvanajstih, možno pa je tudi plačilo v dveh ali treh obrokih. Kranj, 25. avgusta - Kot so sporočili s Slovenskih železnic, svojim potnikom omogočajo številne popuste pri vožnjah z vlaki. Tako je vožnja brezplačna za otroke, mlajše od šestih let, oziroma je vozovnica za polovico cenejša, če otrok želi imeti svoj sedež. Po polovični ceni lahko potujejo tudi mladi od 6. do 15. leta, pri Čemer morajo starejši od 12 let imeti izkaznico K-13a. Za vse vlake, razen zelenih in EC, imajo 30-odstotni popust tudi mladi do 20. leta, dijaki in študentje do 26. leta ter vojaki (popust uveljavljajo z izkaznico K-13b). Ceneje pa je mogoče potovati tudi v skupinah, in sicer s 50-odstotnim popustom lahko potujejo skupine otrok (najmanj šest), starih do petnajst let pod vodstvom učiteljev. Za skupine najmanj šestih mladih od 15. do 26. leta, ki potujejo s profesorji oziroma učitelji, pa velja 40-odstotni popust. Poudariti pa je treba, da popusti za skupine ne veljajo ob petkih in dan pred prazniki ter dela prostimi dnevi. Popust pri vožnji imajo tudi družine (najmanj ena odrasla oseba in en otrok), in sicer 40 odstotkov, če se na pot odpravijo v petek, soboto, nedeljo, na praznik ali med šolskimi počitnicami. V tem primeru otroci do 15. leta potujejo brezplačno. Za 55 odstotkov cenejše so tudi dijaške in študentske mesečne ter tedenske vozovnice. Pri nakupu šolske letne vozovnice je treba plačati osem mesečnih vozovnic namesto dvanajstih, možno pa je tudi plačilo v dveh ali treh obrokih. Toda v tem primeru je cena nekoliko višja; pri plačilu na dva obroka je treba plačati 8,8 mesečne vozovnice, na tri obroke pa 9 mesečnih vozovnic. Dacarji nadaljujejo s pošiljanjem davčnih odločb Na Gorenjskem poslanih 57 odstotkov odločb Zaprositi je mogoče za obročno plačilo (največ šest obrokov), toda v tem primeru je treba plačati zamudne obresti - Letos nič več brez plačila provizije MEŠETAR Posojila za malo gospodarstvo Radovljica - Blejska, bohinjska in radovljiška občina so v letošnjih proračunih namenile skupaj več kot 10 milijonov tolarjev za pospeševanje malega gospodarstva in za subvencioniranje obrestne mere. Na podlagi razpisa je bila za izvedbo kreditiranja izbrana Gorenjska banka, d.d., ki je namenila za kreditiranje 227 milijonov kreditnega potenciala in sicer 119 milijonmov za dolgoročna in 158 milijonov za kratkoročna posojila. Banka je prosilcem odobrila že precej posojil. Bančna vsota za dolgoročna posojila je že izkoriščena, nekaj denarja je še na voljo za kratkoročna posojila. • A. Ž. Kranj, 25. avgusta - Do 21. avgusta je davčna uprava odločbo o odmeri dohodnine poslala 549.429 zavezancem, kar pomeni, da so bile odločbe poslane polovici zavezancem. Na Gorenjskem pa je ta delež nekoliko višji, saj je davčne odločbe prejelo že 57 odstotkov vseh gorenjskih davčnih zavezancev, so nam povedali na Davčni upravi RS. Od 549.427 zavezancev, kolikor jih je v Sloveniji že prejelo odločbe, jih je 24 odstotkov (ali 130.804) moralo doplačati med letom premalo plačano dohodnino, medtem ko jih je kar 52 odstotkov prejelo vračilo dohodnine, ker so med letom plačali preveč akontacije. Okrog 24 odstotkov zavezancev (skupaj 131.854) pa je prejelo odločbo, pri kateri je bila odmerjena dohodnina enaka med letom plačani akontaciji dohodnine. Na Gorenjskem je dohodninsko določbo do 21. avgusta prejelo 61.984 zavezancev, kar pomeni 57 odstotkov vseh zavezancev na tem območju, ki so oddali napoved. Povprečni znesek doplačila znaša 23.301 tolarjev, povprečni znesek vračila pa 10.910 tolarjev. In po kakšnem ključu na davčni upravi izbirajo zavezance pri vrstnem redu pošiljanja? Kot so nam povedali, tiskanje odločb poteka po terminskem planu glede na Dijaki! Predstavljamo vam našo letošnjo ponudbo: Vrste vozovnic: Mesečna vozovnica, s komercialnim popustom in dodatnim 10 % popustom v mesecu decembru in ferbuarju ter v z 20 % popustom oz. 40 % popustom, za tiste, ki boste vozovnico kupili desetkrat. LETNA in POLLETNA vozovnica po zajamčeni ceni s komercialnim popustom in dodatnim popustom, odvisnim od načina plačila: 1. plačilo ob nakupu - 10 % popust 2. plačilo v dveh obrokih a. polovico ob nakupu, polovico v prihodnjem mesecu - 7 % popust b. odlog plačila obrokov za en mesec - 5 % popust Plačilo odlogov je možno s čeki občanov ali z odstopno izjavo staršev oz. skrbnikov. 3. plačilo v petih enakih obrokih s čeki občanov (ne velja za polletno vozovnico) Ugodnosti: Vozovnica velja v obdobju in na relaciji, za katero je izdana, vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, za več prevozov dnevno Darilni bon avto šole v vrednosti 8.000,00 SIT Dostop do Interneta pod ugodnimi pogoji Kupcem letnih in polletnih vozovnic ter kupcem petih mesečnih vozovnic nudimo še dodatni ugodnosti: 1. možnost nakupa mesečne vozovnice tudi v juliju in avgustu po enakih pogojih kot v času pouka, 2. 50 % popust na sezonskih linijah do Portoroža, Poreča, Vršiča, Bovca. Prodajna mesta: Dodatne informacije dobite osebno ali po telefonu na avtobusni postaji v Kranju, Škofji Loki, Radovljici, Ljubljani, Kamniku in na Bledu, v naši turistični poslovalnici v Tržiču, pri Kompas Pegazu na Jesenicah in v trafiki Cekin v Bohinjski Bistrici. Pričakujemo Vas na zgoraj navedenih prodajnih mestih. S seboj prinesite originalno potrdilo v vpisu za šolsko leto 1997/98. Uspešno šolsko leto, prijetno in varno vožnjo z našimi avtobusi Vam želi prevoznik z najpogostejšimi avtobusnimi povezavami na Gorenjskem - ALPETOUR potovalna agencija *MMWMm HnNMMMMMMMPnMHMMni približno enak delež zavezancev na območjih davčnih uradov. Dohodnino je mogoče plačati tudi v več mesečnih obrokih, možno pa je zaprositi tudi za odlog ali celo odpis. To določa zakon o davčnem postopku, po katerem lahko vsakdo, ki dohodnine ne more plačati, na izpostavi davčnega urada vloži posebno vlogo. V sprejemni pisarni upravne enote dvigne posebno vlogo, ki jo izpolnjeno skupaj s prilogami mora oddati. Rok za oddajo ni določen, vsekakor pa je to dobro storiti čimprej po prejemu dohodninske odločbe. Ali bo vloga ugodno rešena, je odvisno od socialnega statusa zavezanca in Članov njegove družine, pri čemer se upoštevajo vsi dohodki ter imetje zavezavnea in njegovih družinskih članov. Davčna uprava največkrat dovoli plačilo na obroke (največ šest obrokov), pri tem pa je treba poudariti, da v tem Času tečejo zamudne obresti in zavezanec v zadnjem obroku mora plačati tudi obresti. Podatka o tem, koliko gorenjskih davčnih zavezancev je doslej zaprosilo za odlog, odpis ali obročno plačilo dohodnine, nam v kranjski izpostavi davčne uprave niso hoteli izdati. Poudariti je treba tudi, da je ob doplačilu dohodnine (na banki ali pošti) po novem treba plačati tudi provizijo, ki jo je še lani (če smo dohodnino plačali na pošti) plačala država. • U. Peternel Ocenjevanje kmetijske mehanizacije in opreme J V množici ocenjevanj ob kmetijsko živilskem sejmu v Radgoni ne smemo pozabiti na ocenjevanje kmetijske mehanizacije in opreme. Komisija je podelila 18 zlatih, 36 srebrnih in 5 bro-nastih medalj, naj pa povemo, da je # nagrade kandidiralo kar 66 eksponatov. Med nagrajenci najdemo tudi nekaj Gorenjcev - Agromehanika Kranj je svoj priprežni traktorski pršilnik AGP 1000 E prejela zlato medaljo. Priprežni traktorski pršilnik je plod domačega znanja. Pršilnik ima tisočlitrski rezervoar, opremljen pa je tudi z dodatnim rezervoarjem s čisto vodo za pranje rok in sistemom za izpiranje rezervoarja. Zmogljiv ventilator omogoča kakovosten nanos škropiva, šobe pa so opremi' jene s protikapljalnim membranskim sistemom. Za podoben stroj z oznako AGP 600 E pa srebrne medaljo. Srebrni medalji so prejeli tudi za dva traktorja, ki ju zastopajo na našem trgu - Tigre Country 4300 in Muray. Prav tako zlato medaljo si je prislužil tudi samonosni boksv pitališču s plastičnim rešetkastim podom dr. Lucijana Krivca (Emona farma Ihan). Stranice boksa so izdelane iz vro# pocinkanih kovinskih delov. Pod boksa je izdelan i* reciklirane plastike, luknjasta konstrukcija pa dokazano znatno zmanjša smrad v hlevih. Samostojni podjetnik Avman Janez je za elektromehansKe vile prejel bronasto medaljo. Srebrno medaljo je prejel tud1 Andrej Mušič za planirno desko s hidravličnim obračanjem ---1 oMMGLAS Koroška 35, KRANJ Tel.: 064/360-750, 064/221-164 (bivši Mini metro-Dekor) Eno šolsko leto ee je pravkar končalo in zopet ee bliza novo. Zato smo v Papirnici Karun pripravili popolno ponudbo šolskih potreben po zelo UGODNIH CENAH. •II r Prepričajte ee sam ZVEZEK A4 60 I.................... 99,00 - 129,00 ZVEZEK A5 60 I..........................65,00 TEMPERA BARVICE TE-12 ....... 697,00 VODENE BARVICE....................420,00 FLOMASTRI že za.......................69,00 BARVICE JOLLY 1/12...............231,00 PUŠČICE PRAZNE................... 259,00 dalje PUŠČICE POLNE..................... 651,00 dalje NAHRBTNIKI (tudi usnjeni).... 2.562,00 dalje ŠOLSKE TORBE....................2.705,00 dalje IN ŠE IN ŠE ... Vsakega kupca šolskih potrebščin za vsakih 2.000,00 sit čaka prijetno presenečenje. Dobil bo kupone in ee udeležil žrebanja, ki bo 12. 9. 97. čakajo vas bogate nagradel In še nekaj: šolske potrebščine boste kupili lahko na več obrokov, lahko pa vam jih tudi dostavimo! Potrudili se bomo, da boste zadovoljni in da boste našli vse za svojega šolarja. VREME Danes bo pretežno jasno, popoldan so možne plohe in nevihte. Jutri in v četrtek pa bo precej sončno in toplo. LUNINE V ponedeljekje ob 4.24 nastopil zadnji krajec. Po Herschlovem vremenskem ključu se nam obeta veliko dežja. AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN TELEVIZIJE MEDVODE GLASBENIKE MESECA pripravlja Uroš Šprhar Glasbenik meseca je Gianni Rijavec Jabolko nikoli ne pade daleč od drevesa Vsi po vrsti se sprašujete, kako to, da se je Gianni pravzaprav sploh lotil glasbe. Možen odgovor na tovprašanje pa je samo eden • geni. Družina Rijavec je namreč že dolgo glasbena družina, da je to povsem res, najbolje pove podatek, da ima družina doma klavir, ki je stzar krepko čez 100 let. Kakorkoli, ko je Gianni odšel nabirat znanje v šolo, ga je mama vpisal v glasbeno pripravljalnico. Takrat je 'prišel v roke' Danilu Cadežu (ki je, če se še spomnite tudi umetniški vodja Big Ben Quarteta). Ker sam še ni znal pisati, so mu zapiske sprva delali drugi. KAJ SMO PISALI NEKOČ Prejšnji torek smo tule objavili odlomek, s katerim smo se spomnili dveh slovenskih slikarjev iz začetka tega stoletja, ki sta veliko ustvarjala v Škofji Loki in njeni okolici. To sta bila Rihard Jakopič in Ivan Grohar, njuna dela pa so se ob nastanku sestavka srečala na razstavi na Škofjeloškem gradu, Po katerem smo tudi spraševali. Prejeli smo kar zajeten kup vaših dopisnic, žreb pa ie nagrade razdelil naslednjim petim reševalcem: 1. Petra Savs, Šiška 8, Preddvor; 2. Miran Kristan, Bertoncelj 35, Kranj, 3. Leopold Piber, Alpska q. 1, Bled; 4. Štefanija Tršan, Valburga 42a, Smlednik; 5. Kristina Lotrič, Na kresu 19, Železniki. Čestitamo! Razpadajoča... domačija Pot se je nenadoma začela strmo dvigovati. Že na prvem ovinku nad hišami v Lukovici se je odprl čudovit pogled na bližnje hribe. Na vrhu hriba so nas pozdravili ostanki starodavnega gradu Brdo, znanega po bogati kulturni Zgodovini, v bližini pa so lepo urejena cerkev, župnišče in na *qvo pozidana osnovna šola. (GG, 23. decembra 1977) Tudi tokrat sprašujemo po nekem slovenskem umetniku, ki /e živel v zgoraj omenjenem kraju na skrajnem vzhodu Gorenjske. Kdo je to, morate ugotoviti vi in nam odgovore Poslati do petka, 29. avgusta 1997, na naš naslov Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. Pet pravilnih, izžrebanih odgovorov bo prineslo nagrade v vrednosti po 1.000 tolarjev. Naučil se je igrati na klavir in kitaro ter veselo prepeval v pevskem zboru, ki ga je vodila njegova teta. Na pedagoški akademiji se je odloČil za glasbo, točneje zborovodstvo. Ko se je vrnil iz služenja vojaškega roka, je skupaj s prijatelji ustanovil zabavnoglasbeni ansambel Big Ben, ki ga danes že lahko uvršamo v družbo legendarnih slovenskih zabavnoglasbenih zasedb. Pred dvema letoma so se Big Benovci zaradi Giannijeve prezasedenosti prijateljsko prenehal delovati, sodelovanje pa se še ni prekinilo, skorajda ista zasedba je Gianniju pomagala posneti prvi samostojni projekt najlepše balade (ki obsega tudi nekaj znanih Big Benovih skladb), sodelovanje pa se bo ponovnio pričelo v septembru, ko se bo Gianni odpravil v studio in začel snemati novo kaseto. Ampak kaj več o tem pa v prihodnji Šrevilki Gorenjskega Glasa. V teh letih, ko smo krepko Zakorakali v demokracijo, po->netli s komunizmom ali socializmom, kakor hočete, na vseh koncih in krajih - kjer pa še hudobno kuka ven, mu brž odmerimo ali odrežemo glavo • se človeku zdi čudna prečud-na samo ena stvar. Namreč: ko poslušamo strumne govorce naših strank, ko slišimo njih govore in zagovore ljudstvu ali kar samemu sebi, se večkrat da kot ne, ne moremo načuditi besedam in stavčnim zvezam, ki jih uporabljajo. Koliko samoupravnih socialističnih puhlic v njihovih govorih! Koliko približno take navlake in žaganja tnegle:.. mi si bomo aktivno Prizadevali... mi se bomo zavzemali za posodabljanje pogojev in organizacijo dela upravnih organov... mi moramo doseči najširši nadzor nad upravljanjem funkcij... mi bomo razvijali stalno sodelovanje... mi smo za usklajevanje stališč... nam je vse to dolgoročni interes... v vse aktivnosti Pripravljanja, sprejemanja in nadzorovanja izvajanja teh odločitev bomo s svojim delovanjem nenehno omogočali takšne razmere in aktivnosti, ki bodo zagotovile uresničevanje interesov naših ljudi... Kot bi vse to pravkar potegnili s kakšnega minulega partijskega kongresa, kar smo tudi storili. Vse te puhlice, kaj bomo *ni dolgoročno v nekem interesu izvajali, spodbujali in na čem bo vse skupaj temeljilo, da "Orno lahko izvajali aktivno Politiko, smo potegnili iz neke brošure o resoluciji kongresa '-veze komunistov Slovenije. Samo samoupravljanje in de- lavski razred smo spustili, pa smo dobili natanko isti besednjak kot je dandanašnji v politični rabi. Kar prepričajte se sami. Poslušajte kakšnega govorca dandanašnjih dni, preslišite kakšno demokracijo, demokratičnost in udbomafijsko zaroto in jo nadomestite s samoupravljanjem, pa boste besedne navlake in praznega ter prepuhlega besedičenja. Nekako takole je dejal: "...Prevedite kakšen koalicijski dodatek ali aneks v tuj jezik! Če ne gre, ga je treba popraviti ali kar - izpustiti!" Vendar ne - kje pa! Kdo pa bo govoril vsem razumljivo, tako kot govori ves svet, ko hoče kaj povedati. Zadeve je Tema tedna Glosa Puhlice iz političnih logov Vsi nekaj vodijo, zagotavljajo, izvajajo, uresničujejo - malokdo pa pove, kaj to konkretno pomeni. Kdo bi le vedel, kaj pomeni, da se vodi aktivna politika, aktivna politika zaposlovanja, denimo? nemudoma v starih časih, ko so nam po ušesih bobneli taki samoupravni politični govori. Kaj se je na tem področju spremendo? Čisto nič! Kar se Janezek nauči, to Janez pač treba ovijati v brezkončne puhlice in besedne umotvore, ki absolutno ničesar ne povedo. Ali mogoče mislijo, da so s tem, ko žagajo vodo in se ovijajo okoli samoupravnega besedanjaka, diplomatski? Mar jim doma žene, ko slišijo njihove govore, poreko: ma-donca si to fino povedal! Vse si povedal in nič in za ničesar bister mož in še posebej ne trpi te ne morejo držati? zna tu. Ni čudno zatorej, da so oni dan objavili imenitno izjavo "nanega ekonomista Mencingerja, ki je našega dr. Jožeta Lepo vas prosim, če kdo zna prevesti, naj se takoj oglasi. Kaj pomeni beseda "aktivna politika"? Kakšna pa naj bo politika, če ne aktivna? Saj v primeru, če je "pasivna" sploh ni nobena politika. Vodili bomo aktivno politiko zaposlovanja, denimo. Kaj bodo v resnici vodili, če seveda zraven spet odmislimo, da se vodi konja na povodcu, ne pa politike? Petstokrat moraš prebrati ekspoze o aktivni politiki zaposlovanja, da se ti malo začne svitati, da bodo najbrž Z ognjem in mečem šli nad nezaposlene in jih gnali v javna dela - kar je, mimogrede, iluzija, saj dela ni, zraven pa uboga aktivna politika zaposlovanja, če se izživlja nad tistimi nezaposlenimi, ki sami niso nič krivi, če so nezaposleni. Vendar pa takoj izpadeš butec, Če pri priči ne dojameš, kaj naj bi kaj pomenilo. Zraven pa si misliš: če čisto navaden, povprečen državljan slovenskega rodu po ves dan tuhta, kaj je aktivna politika zaposlovanja, kako se potem šele pogovarjajo na višjih ravneh! Recimo v mednarodnih institucijah, ki jih tako ljubijo in venomer kličejo na pomoč. Ne vprašajo naših strokovnjakov po institutih, ne, to pač ne. Če pride tuja kravata, se menda bolj fino sliši in vse je bolj prepričljivo. O ne, v pogovorih s tujci -tam so pa konkretni, brez skrbi! Tam so pa "aktivni" v preprostem in razumljivem izražanju, da se kar kadi od enostavnosti in - številk. Saj konec koncev le številka nekaj pove in pomeni - vse drugo so pač puhlice... • D. Sedej ŠIFRA: NEGOTOVA PRIHODNOST Najprej vam pošiljam lep pozdrav. Zanima me moja prihodnost, in ali se bodo moji problemi in težave rešili. Zanima me tudi moje zdravje in na splošno. ARION: Pridna, delavna in potrpežljiva oseba ste, najbolj je v vaši osebnosti izpostavljena vaša velika človekoljubnost. V določenih okoliščinah bi bilo nujno potrebno, da niste tako pretirano čustvena, ampak dopustite zdravemu in bistremu razumu, da uredi zmešnjavo, ki se tolikokrat pojavlja v vašem življenju. Prav je, da znate vsake toliko časa pogledati tudi to, kaj je dobro za vas, in ne vedno to, kar je dobro za druge. Vse prevečkrat vas obhaja tesnoba in strah pred prihodnostjo. Ta strah vas potem onemogoča, da dosežete lepe in ugodne rezultate. Najprej morate torej poskrbeti za notranje ravnovesje, le tako boste lahko življenje vzeli v svoje roke. Vaše ustvarjalne možnosti so velike, obdarjena ste z veliko in bujno domišljijo, ki jo morate izkazovati na kar se da učinkovit in slikovit način. Včasih ste lahko malce preveč romantični in ljubljeno osebo kujete v zvezde, kar pa ima lahko velikokrat negativne posledice. Če se malce dotaknemo finančnega stanja, je razvidno, da je vsak vaš tolar trdno prislužen, kar še ne pomeni, da ne bi mogla na tem področju zablesteti. Vsekakor pa je res, da znate denar ceniti. V sebi čutite močno potrebo po čustveni varnosti, dom in družina ima za vas bistveni pomen. Na vsak način se morate ubraniti pretirani zaskrbljenosti, vaši črnogledosti, sumničavosti in nagnjenosti k samopomilovan-ju. Le z notranjo harmonijo boste dosegla boljši odnos do vašega telesa in s tem tudi boljše zdravstveno stanje. Najhujše težave z zdravjem ste občutila pred letom in pol, takrat vam je vaše stanje točno pokazalo, kako morate živeti vnaprej. KUPON ARION ODGOVARJA Rojstni datum:.................................Ura in minuta rojstva:.................. Kraj rojstva:............................................................................................ Ime, priimek in naslov (če ne želite, vam teh podatkov ni treba sporočiti): Kupone pošljite na GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 4001 Kranj, Zoisova 1. ASTROLOGIJA PREROKOVANJE 090-42-66 ARION LT0, CANKARJEVA 8, CELJE 3:063/481-891 CENA 1 MIN • 156 SIT VSAK DAN OD 9. DO 03. URE ASTROLOGIJA PREROKOVANJE 090-42-64 ARION LTD, CANKARJEVA 8, CELJE • : 063/481-891 CENA 1 MIN -156 SIT VSAK DAN OD 9. DO 03. URI The Kelly Family čakajo le še na vas Koncert skupine The Kelly Familv, ki bo jutri, v sredo, 27. avgusta, zvečer na stadionu za Bežigradom, v je razprodan. No, ne še povsem, le še vas čakajo, da pridete po svojo vstopnico. Dobite jo na vsaki pošti, pri Aligatorju v Kranju in v prodajalnah Music Shop Elektron in Hot Music Shop v Škofji Loki ter v večini glasbenih trgovin v Ljubljani. NAGRADNA IGRA "Najljubši Kelly": Hvala za vse dopisnice, po pričakovanju je zmagal Paddv, seveda pa smo nagrade, kot obljubljeno žrebali med vsemi prispelimi dopisnicami. Top lestvica zgleda takole: 1. Paddv - 104 glasove, 2. Angelo - 46, 3. Jimmv in Joey - 7, 5. Patricia - 4, 6. Kathy in Maite - 3, 8. John - 2, 9. Barby - 1. Nagrade pa prejmejo (prispevali so jih v podjetju Proline): vstopnico na koncert prejme: Sandra Jagodic, Cegelnica 16, 4202 Naklo, videokaseto prejme:Alenka Štefe, Gabrk 11, 4220 Škofja Loka, CD ploščo prejme: Aleš Gosar, Kovorska c. 19, 4290 Tržič. (Nagrade boste prejeli po pošti, razen vstopnice, za katero naj se, danes po 11. uri Sandra z osebnim dokumentom zglasi v oglasni službi Gorenjskega glasa, Zoisova 1, Kranj). Na voljo je še nekaj plakatov. Dobite jih po sistemu, kdor prej pride, ga ima. NAGRADNO VPRAŠANJE "The Kelly Familly so D' best": Pravilni odgovor je Kathvnemu sinu je ime Sean. Nagrade prejmejo: cd ploščo - Sara Šraj, Kropa 125, 4245 Kropa in Nina Matjaž, Frankovo naselje 66, 4220 Škofja Loka; singl cd ploščo prejmeta: Anja Osterman, Luže 39. a, 4212 Visoko in Nadja Bertoncelj, Otoki 15, 4228 Železniki (nagrade boste prejeli po pošti. Se vidimo na koncertu, kajne! SREDA, 27. AVGUSTA 1997 TVS 1 7.30 Vremenska panorama 9.25 Včeraj, danes, jutri 9.30 Videoring 10.00 Havajski detektiv, ponovitev ameriške nanizanke 10.50 Johnnv 100 pesov, čilensko ameriški film 12.35 Prelomni trenutki zgodovine, ponovitev ameriške dokumentarne nadaljevanke 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 13.35 Videostrani 14.05 Koncert Big Banda z Otočca 15.15 Riba, ki je prišla iz globin, nemška poljudnoznanstvena oddaja 15.55 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV 16.25 TV prodaja 16.55 EPP videostrani 17.00 Obzornik 17.10 Otroški program 18.20 Hoganova druščina, ameriška nanizanka 18.40 Kolo sreče 19.10 EPP, Včeraj, Danes, Jutn 19.15 Risanka 19.25 EPP 19.30 Dnevnik, vreme 19.57 Šport 20.00 EPP 20.05 Cadfael, angleška nanizanka 21.25 Zvezdniški portret 21.55 Epp, Včeraj. Danes, Jutri 22.00 Odmevi, Vreme 22.25 šport 22.35 EPP - Kmetijsko živilski sejem 22.45 Poletna noč, Pacific drive 23.15 Stranski učinki, nanizanka 0.05 Videoring TVS 2 9.00 Euronews16.05 Svet poroča, ponovitev 16.40 Homo turisticus, ponovitev oddaje o turizmu 16.55 Poletna noč, ponovitev 17.25 Stranski učinki, kanadska nanizanka 18.10 National geographic, ameriška dokumentarna serija 19.00 Filmski triki, ameriška dokumentarna nanizanka 19.30 Dnevnik 19.57 Šport 20.00 Športna sreda 22.45 Omizje 0.15 Slovenskijazz iz jazz kluba Gajo: Peter Miholič, Žiga Golob in Drago Gajo TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 8.00 Video strani 9.00 TV prodaja 9.20 Video strani 10.00 TV prodaja 10.20 Navihančki, risana serija 10.45 Prosim, ne jejte marjetic, nanizanka 11.15 Ta ćudna zanost 11.40 Korak za korakom 12.05 Oprah Show 12.50 TV prodaja 13.20 Alo, alo 13.50 Bergerac, ponovitev 14.40 TV prodaja 15.10 Maldivi, ponovitev 15.40 Avtovizija. ponovitev 16.10 Rajska obala, ponovitev 16.35 Drzni in lepi, ponovitev 17.00 Oprah Show: Slavne ženske 17.50 Drzni in lepi, ameriška nadaljevanka 18.15 Rajska obala, avstralska nanizanka 18.45 Charles je glavni, ameriška humorostična nanizanka 19.10 Srečni časi, ameriška humoristična nanizanke 19.35 Korak za korakom, ameriška humoristična nanizanka 20.00 Nova hiša, nanizanka 20.30 Sredin večerni film: Mesto New York 21.55 Mantis, ameriška nanizanka 22.40 Alo, alo, angleš ka humohstična nanizanka 23.15 Oprahin gost: Barbara Streisand 0.00 Življenje v mestu, ponovitev novozelandske nadaljevanke 0.50 Živeti danes: Logika ljubezni, dokumentarna oddaja 1.20 Srčna znanost, dokumentarna oddaja 1.45 TV prodaja 2.05 Videostrani POPTV 7.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Santa Barbara, ponovitev 10.50 TOP shop 11.00 Zaliv ljubezni, ponovilev ameriške nadaljevanke 12.00 Nedotakljivi 13.00 Pop kviz, ponovitev 13.30 Taksi 14.00 Sedma nebesa 15.00 Beli očnjak, nanizanka 15.30 Zaliv ljubezni, ameriška nadaljevanka 16.30 Santa Barbara, nadaljevanka 17.30 Pop kviz 18.00 Zlatolaski 18.30 Obalna straža 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Parada zvezd: Moje modro nebo, ameriška komedija 21.45 Pri nas doma, nanizanka 22.15 Taksi, nanizanka 22.45 Nedotakljivi, nadaljevanka 23.30 Večen musicla: Zgodba z zahodne strani, ameriški film 2.00 24 ur TV 3 8.00 TV prodaja 10.15 TV shop 10.00 Video kolaž 13.00 TV prodaja 13.15 TV shop 15.00 Živali 15.30 Utrinek 16.00 TV prodaja 16.20 Vera in čas, ponovitev verske oddaje 17.20 TV prodaja 17.30 Luka, risana serija 18.00 Iskri vranec, risani film 18.50 TV prodaja 19,00 Utrinek 19.30 Luka, risana serija 20.00 TV razglednica 21.00 V priporu, nadaljevanka 22.00 Življenje rastlin, dokumentarna serija 22.30 Utrinek 23.00 TV prodaja 23.20 TV shop HTV 1 7.45 TV koledar 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro, Hrvaška 10.00 Poročila 10.05 Otroški program 12.00 Dnevnik 12.30 Krivda, ameriško-mehiška nadaljevanka 13.15 Santa Barbara 14.00 Risanka 14.05 Poročila 14.10 Skrita kamera, ponovitev 14.35 Otroški program 17.35 Poročila 17.45 Obalna straža 18.35 Kolo sreče 19.10 Loto 19.15 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.15Turistični magazin 21.00 Portreti: Jackie Kenedv Onasis 22.00 Opazovalnica 22.20 Upravnica, angleška nadaljevanka 23.15 Hvala za vsako novo jutro, češki film 0.55 Poročila HTV 2 12.20 TV koledar 12.30 Beg iz Gvajane, ponovitev ameriškega filma 15.40 Bolnišnica upanja, ameriška nanizanka 16.25 Politikova žena, angleška nadaljevanka 17.30 Acapulco - telo in duša, nadaljevanka 17.55 Risanka 18.05 Hugo 18.30 Hollywoodski ustvarjalci akcije, dokumentarna serija 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20,10 Kviz 20.25 Danger-ficld, ameriška nadaljevanka 21.15 Rop banke,amenški film 22.40 Zakladnica, glasbena oddaja 23.25 Varuhi časa AVSTRIJA 1 5.55 Otroški program 8.55 Alf, ponovitev 9.20 California High School 9.45 A-Team 10.30 Columbo: Umor A La Carte, ponovitev ameriške kriminalke 11.40 Vreme 11.55 Otroški program 14.50 Hišica v preriji 15.40 A-Team 16.25 Airvvolf 17.15 Izginuli na Tajskem 18.05 Alf 18.30 Družina za umret 19.00 Pri nas doma 19.25 Money Maker 19.30 Čas v sMki/kultura 19.53 Vreme 19.55 Money Maker 20,02 Šport 20.15 Šport: Nogomet 22.30 kraj zločina: 8troška igra, nemška kriminalka 0.00 as v sliki 0.05 Očetje in sinovi: Koncem 2.10 Hangfire, akcijski film 3.30 Imenovali so ga Leroy, ponovitev ameriškega akcijskega filma AVSTRIJA 2 6.30 Video strani 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Umor, je napisala 9.50 Drzni in lepi 11.35 Zvezna dežela danes 12.00 čas v sliki 12.10 Poročilo, ponovitev 13.00 čas v sliki 13.10 Ljuba družina 14.55 Ljudje iz St. Benedikta, družinska serija 14.45 Lipova ulica 15.15 Drzni in lepi 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.25 Money maker 19.30 čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 19.55 Money maker 20.02 Pogledi od strani 20.15 Rosamunde Pilcher: Divji timijan, nemška romanca 21.45 Pogledi od strani - Fashion 22.00 Čas v sliki 22.30 Preklemanski milijoni na lotu, tematski večer 23.20 Mož ki je želel uničiti banko v Las Vegasu, dokumentarni film 0.10 Mala koča, ameriška komedija 1.40 Pogledi od strani 2.15 Čas v sliki 3.30 Dobrodošla, Avstrija 5.20 Čas kulture TUDI DRUGJE JE LEPO pokrovitelj oddaje: OBČINA IDRIJA RUDARSKA DEDIŠČINA KLEKLJANE ČIPKE Idrija, naše najstarejša rudarsko mesto, kljub postopnemu zapiranju znamenitega rudnika živega srebra še vedno na vsakem koraku ohranja žive vezi s petstoletno rudarsko tradicijo. Na to nas na vsakem koraku spominjajo kulturno zgodovinski objekti, iz katerih diha spomin na slavno in težko pot, ki so jo prehodile generacije domačinov m vseh ostalih znanih in manj znanih strokovnjakov, uslužbencev rudnika živega srebra In drugih sopotnikov. Največjo pozornost vzbudi grad Gevverkenegg. ki že dobrih 450 let dominira na skalnati vzpetini nad mestom. Rudniški grad je lahko znotraj mogočnega obzidja shranjeval zaklad - neprecenljive vrednosti živega srebra. Od tu so stoletja potovale karavane z živim srebrom do kupcev po vsem svetu. Danes je v gradu sedež Mestnega muzeja, kjer muzejski delavci obiskovalcem izčrpno predstavilo idrijsko zgodovino s pripadajočo geološko, rudarsko, čipkarsko in etnološko zbirko. Na ogled sta tudi spominski sobi rojakov: pisatelja Franceta Bevka in politika dr. Aleša Beblerja ter postavljena stalna razstava slik, donacij znane Idrijčanke, galeristke v Rimu, gospe Valentine Osini Mazza, ki je svojemu rojstnemu mestu podrila blizu sto del znanih umetnikov. Iz gradu nas vodi pot mimo mogočne secesijske stavbe, slovenske realke, ustanovljena leta 1901. Mestna hiša (1 1989) in ljudska šola (I. 1876) dajeta mogočen videz Mestnemu trgu. Bivše mestno središče je na bližnjem Tngu sv. Ahaoja. Tik ob njej stop prvo slovensko namensko zidano gledališko poslopje Sledijo stavbe ljudske šole, nekdanjega farovža in gozdarske uprave. Podobo trga zaokrožuje vhodna zgradba v Antonijev rov - najstarejši del rudnika živega srebra. Izkopan je bil leta 1500 in jo eden najstarejših ohranjenih vhodov v rudnik v Evropi. Urejen je za obiskovalce. Daljši sprehod po mestu omogoča seznanjanje z rudniškimi napravami, jašek Frančiške Iz leta 1792 Eden najbolj znamenitih objektov je 200 let stara idrijska kamšt • rudniška čprpalka na vodni pogon. S sprehajalno potjo ob rekah se začenja kranjski park Zgornja Idina z obsegom 4230 ha površin v porečju zgornje Idrijce. Po 3260 nf nas pripelje do Divjega jezera - muzeja v naravi. Iz Bele, priljubljenega kopaliošča in rekreacijskega centra Idnjčanov, nas Idrijca in Belca pripeljeta do mogočnih vodnih pregrad klavž ■ "slovenskih piramid", ki so bile zgrajene za plavljenje lesa, nujno potrebnega za nemoteno delo v rudniku Poleg rudarjenje je glavni razpoznavni znak mesta idrijska čipka Klekljale Ima večstoletno tradicijo, saj je bila Idrija vedno eno glavnih evropskih čipkarskih središč. Največ zaslug za to ima čipkarska šola, ki je v lanskem letu praznovala, častitljivih 120 let delovanja. Skozi šolo so što generacije učiteljic in učenk klekljanja in tako se danes lahko pohvalimo, da tradicija še živi In da šola ob obujanju starih vzorcev išče novoe izrazne možnosti. V okviru promocije idrijske čipke vsako leto, predzadnjo soboto in nedeljo v mesecu avgustu, poteka čipkarski festival Osrednji dogodek festivala je tekmovanje klekljane m klekljanev. Za turiste je privlačen tudi praktični prikaz klekljanja in risanja vzorcev - papircev. Vse poletje pa je na ogled razstava čipk učenk kJnjske čipkarske šole. Kako se imenuje naselje med Žirmi in Idrijo, kjer stoji hišpa m iz enega strešnega žlebu odteka voda v Jadransko morje, z drugega v Cmo morje? Odgovore pošljtia. Radio Tržič, Balos 4, Tudi drugje je lepo Janja Bud-Č _ TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik 19.02 EPP blok - 1 19.10 Poročila Gorenjske 553 19.25 Iz arhiva: Rudnik živega srebra v idriji 19.59 Danes na videostraneh 20.00 TV napovednik 20.02 EPP blok - 2 20.07 50 let gasilskega društva Golnik 21.10 Poročila Gorenjske 553 21.25 EPP blok - 3 22.05 Strel - oddaja o rocku in mlade po srcu (ponovitev) 22.40 Portret pisateljice Ifigenie Simonovič (ponovitev) 23.10 Poročila Gorenjske 553 23.25 Odpovedni spot programa TELE-TV... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ -POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. R TRŽIČ Pozdravu iz studia bo sledil Radijski Juke box ob 14:00,v katerem boste sališali nekaj glasbde starejšega datuma. Ob 14:30 pripravljamo Glasbeno ropotarnico z novostmi in zanimivostmi iz glasbenega sveta. Spremljali in komentirali bomo ob 15:30. Sledila bo oddaja Naša priložnost, precej počitniško okleščena. Poročila radia Deutsche VVelle bodo na sporedu ob 16:30. Ob 16:45 vas seznanjamo z novostmi na knjižnem trgu, ta teden se namn s knjižnjimi novostmi predstavlja Jalnova knjigarna DZS-ja iz Tržiča. Ob 17.45 predstavljamo Filmske novosti videoteke Shock iz Tržiča. Ob 18.25 vas bomo popeljali v svet Misterijev. R TRIGLAV LOKA TV ... Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.15 in 21. uri. 19.00 Mladinska oddaja 20.00 športna oddaja ATM TV KR. GORA ... Videostrani... 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 Iz arhiva 19.55 Risanka 19.20 Videostrani 20.00 Torkov športni pregled (ponovitev) 20.30 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani 5.30 Dobro jutro z Lojzetom Jugom 6.00 Razmere na cestah 6.05 Pet glasbenih želja 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Kronika - OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.30 Telegraf 10.00 Aktualno: Občina Bohinj praznuje 10.30 Novice 11.00 Zlata kočija (Dušan Dragojevič) 12.00 BBC novice, vreme, osmrtnice 12.45 Lestvica od 1 do 20 14.00 Popevka tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.15 Zdravnikov nasvet (Branimir Čeh, dr. med.) 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila, osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Aktualno 18.00 Tednik -Občina Jesenice 18.30 Pogled v jutrišnji dan 18.55 Jutri na Radiu Triglav 19.00 VOA 19.15 Voščila 19.30 Zaključek programa RSORA TV ŠIŠKA ... Videostrani 20.00 Napoved sporeda 20.05 Kontaktna oddaja 21.30 Ananda - iz cikla predavanja v Ljubljani 22.30 Napoved sporeda za četrtek 22.35 Video strani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program 19.30 Ponovitev 20.00 Top spot 20.05 Glasbeni mix 20.30 Kronika 20.50 Film 22.30 Top spot 22.35 Nočne videostrani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.00 Napovednik programa 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.00 Napovednik programa 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema: Odhod malčka v vrtec in njegovo prilagajanje novemo okolju - gostja spec. pedag. Mihaela Zupan 9.50 EPP 10.20 Prodaja rabljenih knjig 10.50 EPP 11.00 Napovednik programa 11.30 Kviz Radia Kranj 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Prodaja rabljenih knjig 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.30 Novinarski prispevek 14.50 EPP 15.00 Napovednik programa 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.00 Novinarski prispevek 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Modfa in lepota z Metko Cetrih Vogelnik 20.00 Napovednik programa 24.00 Zaključek programa Radia Kranj 5.30 Prva jutranja kronika FIA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 8.30 Ponovitev jutranjega pozdrava 9.00 Nasvet za kosilo in kuhajte z nami 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Kulturni paberki 12.00 BBC - novice 12.20 Kupim, prodam šolske potrebščine 12.30 Glasbena zmešnjava 14.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 15.50 Borza 17.00 Klepet ob glasbi 19.30 Nočni glasbeni program RA Sora R RGL 6.00 Jutranji servisni program 6.15 Novice 7.15 Novice 8.00 Sknti mikrofon 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 8.45 Vic dneva 9.30 Vaše mnenje o... 10.00 Dober dan vošči RGL 10.05 Kam danes v Ljubljani 10.15 Novice 10.30 Zdravih 30 minut 11.15 Novice 11.25 Skriti mikrofon 11.30 Kovino-tehna 12.00 BBC 12.30 Akcija naj zdravnik 12.45 Dnevnikov odmev 13.15 Novice 13.30 Argumentiran komentar 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Pol ure zimzelenih melodij 16. -17.009 DJ Dekky 17.15 Novice 17.25 Crna kronika 17.30 Novinarjev gost 18.00 Glasovanje za naj pesem tedna 18.30 Skriti mikrofon 19.00 Radijski dnevnik, prenos Ra Slovenija 19.45 Vic dneva 15.50 Slovo ekipe 20.00 Argumentiran komentar, ponovitev 20.30 Večerno nočni program RGL do 6.00 R OGNJIŠČE 5.00 Jutranji program 6.40 Duhovna misel, svetnik dneva 7.10 Bim-bam-bom 7.30 Poročila 8.00 Jutranja tema 8.30 Dop. inf. oddaja 9.05 Predstavljamo vam: - oddaja namenjena komercialnim predstavitvam 10.15 Mali oglasi - radijska trgovina, kjer poslušalci kupujejo, podarjajo, iščejo, prodajajo,... 11.10 Svetovanje: 1. teden svetovanje zdravnika, 3. teden svetovanje s področja KULINARIKE IN PIJAČ. 2 in 4. teden svetovanje s področja VRTICKARST-VA IN ZDRAVILNIH ZE1ISC 12.00 Zvonjenje 13.00 Glasbena lestvica Zlati zvoki 15.00 Popoldanska informativna oddaja 16.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 17.15 Pogovor o... - aktualen pogovor z gosti v studiu 16.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Radio Glas Amerike 20.15 Radio Vatikan 20.35 1. teden v mesecu: Luč v temi, 3 teden v mesecu: Prijateljstvo bolnikov in invalidov, 2. in 4. teden v mesecu: ZVENI MODRO - večer z Zvone-tom Modrejem 21.35 Radijski roman 22.00 Poročila 22.30 Nočni glasbeni program TA DOBRIH 10 RADIA TRŽIČ ... razvedri ... razveseli .. nagrajuje ... vsako soboto ... ob pol teh ... 88,9 in 95 MHz ... pišite ... glasujte ... sodelujte... Dragi prijatelji slovenske zabavne glasbe! Hvala vsem, ki ste prijazno odgovorili na naše prejšnje pismo in se odzvali povabilu. Morju pozdravov se je priključilo morje kuponov. Zato smo kar "dobro plavali" po radijskih valovih. Med nami pa sta imeli še posebno srečo Barbara Šolar iz Železnikov in Cvetka Bergant iz Tržiča. Čestitamo! / nami pa je bil tudi FOTO ČEBRON iz Tržiča (s kvaliteto in ugodnostmi za vsak aparat in žep) in ta ho poskrbel za obe nagrajenki. Naše igre pa še ni konec, niti po glasbeni plati niti po nagradni. Zato izberite eno izmed predlaganih melodij in nam do 30. 8. pišite na naslov: Radio Tržič, Balos 4, 4290 Tržič. Pa nadvse lepo se imejte zadnji počitniški teden. Dušan, Tomaž in Mojca Lestvica TA DOBR'H 10 Radia Tržič 1. POP DESIGN - Kjer je sreča, tam si ti (2) 2. ADI SMOLAR - Gospa natakarica (4) 3. VILI RESNIK - Ko vrbe jokajo (5) 4. AGROPOP - Pojdi z nami (2) 5. AVTOMOBILI - Poletje Ijjubezni (2) 6. AMBICIJA - Ti boš moja (novost) 7. 12. NASPROTJE - Ko se zdrami (novost) 8. MAJDA ARH - Novi dan (novost) 9. AVIA BAND - Tebe si želim (novost) 10. CALIFORNIA - Moje hrepenenje (novost) KUPON TA DOBR'H 10 Radia IVžič Glasujem za: Moj predlog: Moj naslov: KINO CENTER amer kom. PRIJATELJICI ob IZ., 19. in 21 uri 8TORŽIĆ amer kom. MODER V OBRAZ bo 19. In 21. uri ŽELEZAR amer. znan. fant. spekl. JURSKI PARK ob 18 in 20 30 uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA amer akcij film BATMAN IN ROBIN ob 20 30 uri ŠKOFJA LOKA amer. črna kom OKUS PO MINNESOTI ob 20.30 un MENGEŠ amer. akcij film SANJSKO MOŠTVO ob 18. in 20 ČETRTEK, 28. AVGUSTA 1997 TVS 1 7.30 Vremenska panorama 10.10 Včeraj, danes, jutri 10.15 Videoring 10.45 Hoganova druščina, ponovitev ameriške humoristične nanizanke 11.10 Cadfael, ponovitev angleške nanizanke 12.30 Rojen med divjimi živalmi, francoska dokumentarna nadaljevanka 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 13.35 Videostrani 16.00 Novice iz sveta razvedrila, ponovitev 16.25 TV prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Ouasimodove čarobne dogodivščine, francosko-kanadsko-angleš-ka risana serija 17.25 Tom in Jem/, risanka 17.50 Tri krone, švedska nadaljevanka 18.40 Kolo sreče, igrica 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.57 Šport 20.05 Tednik 21.00 Prava ljubezen, angleška drama 22.00 Odmevi 22.25 Šport 22.30 Epp - Kmetijsko živilski sejem 22.40 Pacific drive, avstralska nadaljevanka 23.10 Stranski učinki, kanadska nanizanka 23.55 Tednik, ponovitev 0.45 Videoring 1.15 Videostrani TVS 2 9.00 Euronevvs 15.30 Poletna noč: Pacific Drive, ponovitev 16.00 Stranski učinki, kanadska nanizanka 16.45 Šport 18.30 Filmski triki 18.55 Očividec, angleška dokumentarna oddaja 19.30 Dnevnik 20.05 Molči in poslušaj, norveški film 21.30 EPP - Kmetijsko živilski film 21.35 Gibljive slike 22.05 Nikos Kavadias, francosko - grška dokumentarna oddaja 23.00 Koncert simfonikov RTV KANAL A 8.00 Video strani 9.00 TV prodaja 9.20 Videostrani 10.00 TV prodaja 10.20 Navihančki, risana serija 10.45 Prosim, ne jejte marjetic, nanizanka 11.15 Ta čudna znanost 11.40 Korak za korakom, ponovitev 12.05 Oprah Show 12.50 TV prodaja 13.20 Alo, alo, ponovitev 13.50 Mantis, ponovitev 14.40 Tv prodaja 15.10 Dannvjeve zvezde, ponovitev 16.10 Rajska obala, ponovitev avstralska nanizanka 16.35 Drzni in lepi, ponovitev ameriška nadaljevanka 17.00 Oprah shov: Mia Farrovv 17.50 Drzni in lepi, ameriška nadaljevanka 18.15 Rajska obala, avstralska nanizanka 18.45 Charles je glavni, ameriška humoristična nanizanka 19.10 Srečni časi, ameriška humoristična nanizanka 19.35 Korak za korakom, ameriška humroistična nanizanka 20.00 Ellen. ameriška humroistična nanizanka 20.30 Četrtkov večerni film: Spalnično okno 22.30 Remington Steele, nanizanka 23.20 Avtovizija, oddaja o avtomobilizmu 23.50 Vojak naj bo, nanizanka 0.45 Dannvjeve zvezde, ponovitev 1.45 TV prodaja/ Video strani POPTV 7.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Santa Barbara 10.50 TOP shop 11.00 Zaliv ljubezni 12.00 Nedotakljivi 13.00 Pop kviz, ponovitev 13.30 Taksi 14.00 Dangerfield, angleška nanizanka 15.00 Beli očnjak, kanadska nanizanka 15.30 Zaliv ljubezni, ameriška nadaljevanka 16.30 Santa Barbara 17.30 Pop kviz 18.00 Zlatolaski, ameriška humoristična nanizanka 18.30 Obalna straža na kolesih 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Zoya, 4. del ameriške nadaljevanko 21.00 Nikita, ameriška nanizanka 22.00 Pri nas doma, ameriška nanizanka 22.30 Taksi, ameriška humoristična nanizanka 23.00 Nedotakljivi, ameriška nanizanka 0.00 Play-boy: Pozno ponoči, 8. del erotične serije 0.30 Večeri Dudleya Moora: Can can, ameriški film 2.30 24 ur 3.00 Videostrani TV 3 8.15 Komercialne predstavitve 10.00 Video kolaž 13.00 TV prodaja 15.30 Utrinek 16.00 TV prodaja 16.15 Mr. Jackyl & Mr. Hvde - ponovitev risanega filma 17.15 TV prodaja 17.30 Luka, ponovitev risane seri|e 18.00 To trapasto življenje, ponovitev 18.50 TV prodaja 19.00 Utrinek 19.30 Videospo-ti 20.00 Luka, risana serija 20.30 V priporu, nadaljevanka 21.30 Iz arhiva gospe... - film 22.50 Utrinek 23.15 TV prodaja 23.40 TV shop KINO HTV 1 7.45 TV koledar 7.55 Poročila 8.0x 20.30 Eter, v živo 21.30 Glasbeni mix 22.00 Top spot 22.05 Nočne videostrani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 FPP 6.50 EPP 7.00 RS - druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.45 Uvod v dopoldansko temo: Oglašanje z Brniškega letališča letališki utrip 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.45 Radio Capns 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema: Oglašanje z letališča 9.50 EPP 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.00 Kdo bo koga 11.30 Kviz Radia Kranj 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Planinsko športni kotiček 14.50 EPP 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.00 Napovednik 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Music machine 18.50 EPP 19.30 večerni program - Parnas - oddaja o kulturi 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19. ure na 88,9 in 95,0 Mhz. Od 14.25 dalje pripravljamo oddajo Tudi drugje je lepo, katere pokrovitelj je gostilna Pr Slug iz Tržiča. Ker se bliža 100. oddaja, bo tokrat časovno daljša in še bolj pestra kot ponavadi. Ob 15:30 bomo Spremljali In komentirali. Od 15:50 dalje nadaljevanje oddaje Tudi drugje je lepo. Poročilom radia Deutsche VVelle lahko prisluhnete ob 16:30. Ljubitelje narodno zabavne glasbe vabimo k poslušanju oddaje Pod kozolcem, ki bo tekla od 17:30 dalje. Čisto pri koncu sporeda, ob 18:45, pa bomo pokukali še v uredništvo Gorenjskega glasa in izvedeli, kaj bo novega v naslednji številki. R TRIGLAV 5.30 Dobro jutro z Janezom Sievcem 6.00 Razmere na cestah 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Kronika OKC Kranj zadnjih 24 ur 8.30 Telegraf 9.15 Novice z Radia Sraka 10.00 Gibljive slike (Vanesa Pogačar) 10.30 Novice 11.00 Podjetniški cik -cak 11.15 Brezplačen sejem rabljenih učbenikov na Radiu Triglav 12.00 BBC novice, obvestila, osmrtnice 12.30 Olimpijski komite Slovenije "Šport za vse" 13.00 Tečaj poslovne angleščine "Victor's venture" 14.00 Popevka tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Info morje 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila, osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Mavrica (Alenka Bole Vrabec) 18.00 Tednik - Občina Radovljica 18.30 Pogled v jutrišnji dan 18.55 Jutri na Radiu Triglav 19.00 Voa 19.15 Voščila 19.30 Dallas records 20.30 Zaključek programa R SORA 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika 8.30 Ponovitev jutranjega pozdrava 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 BBC - novice 12.20 Kupim, prodam šolske potrebščine 12.30 Glasbena zmešnjava 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Od svečke do volana 19.00 Vandranje s harmoniko 20.00 Nočni glasbeni program RA Sora R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 -10.00 jutranji servisni program 6.15 Novice 7.15 Novice 8.00 Skriti mikrofon 8.30 Jutro je lahko 8.45 Vic dneva 9.30 Vaše mnenje o ...? 10.00 Dober dan vošči RGL 10.05 Kam danes v Ljubljani 10.15 Novice 10.30 Novinarejv gost 11.15 Novice 11.25 Skriti mikrofon 12.00 BBC news 1245 Dnevnikov odmev 13.15 Novice 14.00 Pasja obvestila 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Pol ure evergreenov 16.00 -17.00 DJ DEKKY 17.15 Novice 17.25 Črna kronika 18.35 Skriti mikrofon 18.45 Današnji komentar 19.00 Radijski dnevnik 19.35 Poročilo IC AMZS 19.55 Slovo ekipe 20.00 Zaprta vrata 21.00 Večerno nočni program do 6.00 R OGNJIŠČE 5.00 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 7.10 Bim - bam - bom 7.30 Poročila 8.00 Jutranja tema - mnenja poslušalcev o pereči temi tekočega tedna - klic v živo 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Planinska oddaja 10.15 Odkrivajmo domovino in svet - turistična oddaja, predstavitev turističnih agencij 10.40 Turistični pehar - pregled ostale turistične ponudbe 12.00 Zvonjenje 13.00 Izobraževalna oddaja 15.00 Popoldanska informativna oddaja 16.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 17.15 Iz glasbenega sveta: predstavljamo priljubljene glasbenike: Te domače viže (Iz sveta zabavne glasbe) 18.30 Večerna informativna oddaja 19.00 Radio Glas Amerike 20.15 Radio Vatikan 20.35 Iz Mohorjeve skrinje 21.20 Klasična glasba oz. Izza kulis opere 22.00 Poročila 22.30 Nočni glasbeni program KOLOVRAT DOMAČIH • vsako nedeljo ob 14.30 na Radiu Tržič - vsak torek v Gorenjskem glasu Lep sončni pozdrav. Pokrovitelj nedeljske oddaje: PLETILSTVO ROZMAN KRANJ, SMLEDNIŠKA 62, tel. 064/328 643. Nudijo vam ženske in moške puloverje, jope, brezrokavnike, ženska krila in kostime. Poznani doma in v tujini. V Tržiču na šuštarski nedelji bodo imeli stojnici ob avtobusni postaji. VSE ARTIKLE BODO PRODAJALI Z 25 % POPUSTOM. Delovni čas: od pon. - do petka NON STOP, sobota od 6. - 13. ure. Preizkusite kvaliteto domače delavnice Pletilstva ROZMAN in njihovih ugodnih cen. Nagradno vprašanje. Kje se nahajajo? KUPON Odgovor: Naslov: Odgovore pošljite na naslov: Radio Tržič, Balos 4, "za Kolovrat domačih" Nasvidenje čez teden dni Voditelj oddaje Marijan Murko PETEK, 29. AVGUSTA 1997 TVS 1 7.30 Vremenska panorama 10.10 Včeraj, danes, jutri 10.15 Videoring 10.45 Tri krone, švedska nadaljevanka 11.35 Molči in poslušaj, norveški film 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovite 13.35 Omizje 15.05 Mladi virtuozi: Klavirski trio 15.35 Gore in ljudje, ponovitev 16.25 TV prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Otroški program 17.10 Čebelica Maja, risanka 17.35 Pravljica o carju Saltanu, lutkovna nanizanka 17.50 Snežna reka: Saga o McGre- gorjevih, avstralska nanizanka 18.40 Hugo, TV igrica 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.57 Šport 20.05 Igre brez meja - Majšperk 21.55 Epp, Včeraj, Danes, Jutri 22.00 Odmevi, vreme 22.25 Šport 22.30 Poletna noč 22.30 Pacific Drive, avstralska nadaljevanka 23.00 Stranski učinki, kanadska nanizanka 23.50 Brane Rončel izza odra: Trilok Gurtu 1.05 Videoring 1.35 Videostrani TVS 2 8.00 Euronevvs 11.50 Tedenski izbor: Mostovi 12.20 Slovenski utrinki, oddaja Madžarske TV 12.50 Nikos Kavadias, dokumentarna oddaja 13.40 Dirkalni pujs, nemški film 15.15 Majken, švedska nadaljevanka 15.50 Zgodbe iz školjke 16.20 Pacific drive, avstralska nadaljevanka 16.50 Stranski učinki, kanadska nanizanka 17.45 Astronavti, angieška dokumentarna serija 18.35 Prava ljubezen, angleška drama 19.30 Dnevnik, vreme 20.57 Šport 20.05 Dečki iz Brazilije, angleški film 22.00 Epp, Včeraj. Danes, Jutri 22.05 Prikrita zgodba o Karnaku, angleška dokumentarna oddaja TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 8.00 Videostrani 9.00 TV prodaja 9.20 Videostrani 10.00 TV prodaja 10.20 Navihančki, risana serija 10.45 Prosim, ne jejte marjetic, nanizanka 11.15 Ta čudna znanost 11.40 Korak za korakom, ponovitev 12.05 Oprah Show, ponovitev 12.50 Tv prodaja 13.20 Charles je glavni, ponovitev 13.50 Remington Steele, ponovitev 14.40 TV prodaja 15.10 Karma, ponovitev 16.10 Rajska obala, ponovitev 16.35 Drzni in lepi, ponovitev 17.00 Oprah show: TV želje 17.50 Drzni in lepi 18.15 Rajska obala, nadaljevanka 18.45 Charles je glavni, nanizanka 19.10 Srečni časi, nanizanka 19.35 Korak za korakom, nanizanka 20.00 Očka major, nanizanka 20.25 Smith in Jones, nanizanka 21.00 Petkov večerni film: Buster - izobčenec, film 0.30 Ulica ljubezni, nanizanka 1.00 Karma: Čudež ali znanost, oddaja o mejnih vedah 1.50 TV prodaja 2.10 Videostrani POPTV 7.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Santa Barbara, ponovitev nadaljevanke 10.50 TOP shop 11.00 Zaliv ijubezni, ponovitev ameriške nanizanke 12.00 Nedotakljivi, ponovitev ameriške nanizanke 13.00 Pop kviz, ponovitev 13.30 Taksi, ponovitev 14.00 Nikita, ponovitev ameriške nanizanke 15.00 Beli očnjak, kanadska nanizanka 15.30 Zaliv ljubezni, nadaljevanka 16.30 Santa Barbara 17.30 Pop kviz 18.00 Cosby 18.30 Obalna straža na kolesih 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Urgenca, 22. del ameriške serije 21.00 Dosjeji X, nanizanka 22.00 Vampirjeva kri, ameriški film 23.30 Seks s... 0.00 Playboy: Pozno ponoči 0.30 Nebeško tvoja, erotični film 2.00 24 ur, ponovitev 2.30 Videostrani TV 3 8.00 TV prodaja 8.15 TV shop 10.00 Video kolaž 13.00 TV prodaja 15.30 Utrinek 16.00 TV prodaja 16.15 Risanke 16.45 Živali 17.15 TV prodaja 17.30 Luka, risana serija 18.00 Tropska vročica 18.50 TV prodaja 19.00 Utrinek 19.30 Videospoti 20.00 Luka 20.30 Tropska vročica 21.30 Na ameriški način, film 23.00 Utrinek 23.30 TV prodaja 0.00 TV shop HTV 1 10.00 Poročila 10.05 Program za otroke in rnlade 12.00 Dnevnik 12.25 Krivda, serija 13.10 Santa Barbara, serija 13.55 Risanka 14.10 Poročila 14.15 Skrita kamera 14.40 Program za otroke in mladino 16.40 Mladostne izpovedi 17.10 Dom in svet 17.40Poročila 17.50 Zvezne steze Voyager, serija 18.35 Kolo sreče 19.15 Hrvaški pomniki 19.30 Dnevnik 20.15 Bouquet nekega življenja, dokumentrana oddaja 20.50 Shovv program 22.25 Opazovalnice 22.45 Potovanja: Tajska, dokumentarna serija 23.40 Pravi divji zahod, dok. serija 0.35 Poročila HTV 2 13.05 TV koledar 13.15 Seinfeld, serija 13.40 Divji konji, kanadski film 15.10 Hišice v cvetju, serija 16.00 V imenu otroka 17.30 Acapulco z dušo in telesom 17.55 Risanka 18.05 Hugo, tv igra 18.30 Hoilvvvoodski ustvarjalci akcije, poljudnoznanstvena oddaja 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.20 Klient 21.05 Popolna tujca 21.45 V ljubezni in vojni, ameriški film 23.25 Detektiv 23.55 Nočne oči, ameriški film AVSTRIJA 1 6.25 Sailormoon 6.50 Smrkci 7.10 Tom in Jerry 7.40 Junaške želve 8.05 Tim in Struppi 8.35 Rožnati panter 9.00 Kalifornijska gimnazija 9.25 Reševalci iz Malibuja 10.15 Super tipa v Miamiju 11.55 Nils Holgerson 12.15 Sailormoon 12.40 Smrkci 12.55 Tom in Jerry 13.40 Junaške želve 14.20 Rožnati panter 14.50 Naša mala kmetija 15.40 A - Team 16.25 Reševalci iz Malibuja 17.15 Dvoboj v troje 18.05 Alf 18.30 Grozno prijazna družina 19.00 Prijatelji 19.25 Money maker 19.30 Čas v sliki 19.55 Money maker 20.02 Šport 20.15 V časopisu, ameriški film 22.05 Zrelo lil., ameriška srhljivka 23.40 Split second, fantastični film 1.10 Primer Jesica. ponovitev 2.40 Noč z Alice, ponovitev 4.40 Vrnitev muhe, ameriška grozljivka AVSTRIJA 2 9.05 Umor, je napisala 9.50 Bogat in lep 11.35 Avstrija danes 12.00 čas v sliki 12.10 Ljudska glasba 13.00 čas v sliki 13.10 Ljuba družina 13.55 Ljudje iz St. Benedikta 14.45 Lipova ulica 15.15 Bogati in lepi 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla Avstrija 19.00 Avstrija danes 19.25 Money maker 19.30 Čas v sliki in kultura 19.55 Money Maker 20.02 Nepristranski pogledi 20.15 Derrick 21.15 Vsakdanje zgodbe 22.10 čas v sliki 22.35 Sodobnost 23.05 Večer z reklamami 23.20 Misionarji reklam 23.50 Talk-box 0.50 Eurodnevi 1.20 Kultbox 2.05 Alabama koncert 2.50 Mednarodna nagrada za video umetnost 97' 3.20 Eurodnevi 3.50 Kultbox 4.10 Flow 4.35 Nitebox Flow TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik 19.02 EPP blok - 1 19.10 Poročilo Gorenjske 555 19.25 Iz arhiva: Utrip Kranja 19.55 Danes na videostraneh 20.00 TV napovednik 20.02 EPP blok - 2 20.10 Prvi šolski dan! 20.25 Kamera presenečenja, 92. oddaja: Velik tovornajk za Mirjam 20.50 Srednjeveška škofja Loka 21.10 Poročila Gorenjske 55521.25 EPP blok - 3 21.30 Znani in neznani obrazi, ponovitev 22.10 Iz izbora: Tanja Zaje - Zupan 23.00 Aura -elektromagnetsko energijsko polje človeka 23.10 Skrivnost je v človeku 00.10 Poročila Gorenjske 555 00.25 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 00.26 Nočni zabavni erotični program ... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56I PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na video-kaseti ob 18., 19.15 in 21. uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20.30 do 21. ure. 19.00 Pred novim šolskim letom -informativna oddaja učencev Oš Železniki 20.00 Danainji gost v studiu:, kontaktna oddaja v živo iz studia TV... IZ video arhiva ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 Spoznajmo svojega soseda 18.56 Risanka 19.15 Panorama 20.00 Okarina etno festival Bled, 3. del, ponovitev 20.32 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Ponovitev programa srede ... Radio ONIX FM do jutranjih ur z vami v živo IMPULZ KAMNIK 10.00 video strani 19.00 TV prodaja VAŠA PESEM RAD JO, OGNJIŠČE -Oddaja je vsak ponedeljek ob 17.45 uri na frekvencah Kadia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddaji po tel. 061/152-15-42 m tako, da izpolnite kupon in ga pošljite na naslov: Radio Ognjišče, Štula 23, p.p. 4, 1200 Ljubljana - Šentvid. PREDLOGI TEGA TEDNA 1.9. 1997 Popevke: 1. Za vedno zaljubljena - Relax 2. O mama - Casablanca 3. če te srečam - Lintvern Nz - viže: 1. Ja, ja, ta bariton - ans. Mikola 2. Svet v temi - Rokondo kvintet 3. Zdravica - sestre Potočnik Zmagovalni pesmi prejšnjega tedna: 1, Veš, da nisem sam - Best Company 2. Spet konjičke smo napregli -ans. Lojzeta Slaka VAŠA PESEM # GLASUJEM ZA Popevko: Narodnozabavno vižo: Ime in priimek: Naslov: Pošta: 19.05 Otroški program: Zajček Jaka 19.30 Ponovitev 20.00 Top spot 20.05 Glasbeni mix 20.30 Kronika 20.50 Iz produkcije ZLTV Slovenije 21.30 Oddaje iz arhiva 23.00 Top spot 23.05 Nočne videostrani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 RS - druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema: Poletni utrip - Tržič 10.00 Poletni utrip - Radovljica 10.20 Novinarski prispevek 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.00 Poletni utrip - Zbilje 11.30 Kviz 11.40 Alpetour - Remontov kotiček 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Novinarski prispevek 14.50 EPP 15.00 Novinarski prispevek 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.50 EPP 17.20 Novinarski prispevek 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Novinarski prispevek 18.30 Lestvica Radia Kranj 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Glasba po izboru Marijana Koželja 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19.00 na 88.9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. Petkovo popoldne bomo pričeli z dobro glasbo, saj se je tečaj angleščine prejšnji tedne iztekel, tuje jeziek pa se bomo učili zopet septembra. Pripravljamo tuid pogovoe s šolsim psihologom na temo Otrok in 1. Šolski dan. Radijsak mreža se bo razpela ob 14:35, tudi tokrat pripravljamo nagrade, do kateirh pridete z odgovori na vprašanja in točnim "zadevanjem" polj. Ob 15:30 bo na vrsti informativna oddaja Kratko in jedrnato, nato pa boste lahko soodločali o Gorenjcu meseca, ob 16:15 pa sledilo še glasovanje za Tržičana in Tržičanko leta. Poročila Radia Deutsche VVelle v slovenščini bod na sporedu ob 16.30. Pripravljamo tudi oddajo Kulturni babilon ob 16:45. Za konec programa bomo poskrbeli še za Petkovo nagradno vprašanje. R TRIGLAV 5.30 Dobro jutro in Petja Kogovšek 6.00 Razmere na cestah 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnici 8.00 Kronika OKC Kranj 8.30 Telegraf 9.00 Gorenjka, Gorenjec meseca (vodi Petja Kogovšek) 11.00 1001 nasvet 12.00 BBC novice, obvestila, osmrtnice 14.00 Popevka tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila 16.30 Domače novice 17.00 Merkurjeva športna stavnica 18.00 Občinski tednik - občina Bled 18.55 Jutri na Radiu Triglav 19.00 VOA 19.15 Voščila 19.30 Zaključek programa R SORA 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa, servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Napoved programa, servisne informacije 8.30 Ponovitev jutranjega pozdrava 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 12.00 BBC novice 12.20 Kupi8m, prodam šolske potrebščine 12.30 Glasbena zmešnjava 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Gorenjec meseca 18.30 Alpetourovo turistično okence 19.30 Zadetek v petek 22.00 Nočni glasbeni program RA Sora R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji servisni program 6.15 Novice 7.15 Novice 8.00 Skriti mikrofon 8.30 Jutro je lahko... 8.45 Vicdcneva 9.30 Vaše mnenje o ... 10.00 Dober dan vošči RGL 10.05 Kam danes v Ljubljani 10.15 Novice 11.25 Skriti mikrofon 11.45 Vic dneva 12.00 BBC - novice 12.20 Športna zveza Ljubljana in RGL 12.30 Ostale športne zanimivosti 12.45 Dnevnikov odmev 13.00 S športnikom o športu 13.30 Iz planinsekga sveta 14.00 -15.00 RGL na rajžo gre 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Pol ure evergreenov 16.00 - 17.00 D J Dekky 17.25 Skriti mikrofon 17.30 Zmajčkov mozaik 18.30 Črna kronika 18.45 Vic dneva 19.00 Radijski dnevnik RaS 19.35 Poročilo IC AMZS 19.55 Slovo ekipe 20.00 Odprta dlan 21.00 Večerno nočni program R OGNJIŠČE 5.00 Jutranji program 6.40 Duhovna misel, svetnik dneva 7.10 Bim-bam-bom 7.30 Poročila 8.00 Jutranja tema 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Dober glas seže v deveto vas,... - pregled dogodkov po posameznih področjih Slovenije s pomočjo dopisnikov 10.15 Kulturni utrinki 11.10 Karitas (na 14 dni) 12.00 Zvonjenje 13.00 Gospodarstvo včeraj, danes, jutri 15.00 Popoldanska informativna oddaja 16.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 18.30 Večerna informativna oddaja 19.00 Radio Glas Amerike 20.15 Radio Vatikan 20.35 Urica narodnozabavne glasbe (Kviz) 22.00 Poročila 22.30 Nočni glasbeni program znam brati, berem KINO CENTER amer pust. spekt. IZGUBLJENI SVET ob 16.. 18.30 in 21. uri STORŽIČ glas drama GEORGIA ob 16 30 in 18 45 un, amer. psih. thrill SEDEM bo 21 uri ŽELEZAR amer kom PRIJATELJICI ob 18.30 in 20.30 uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA amer. akcij, film BATMAN IN ROBIN ob 20.30 uri BLED erot. trill TRK ob 20 30 uri ŠKOFJA LOKA amer. črna kom. OKUS PO MINNESOTI ob 20 30 uri 96 PREPOVEDANO ZA ODRASLE POČITNICE - NAJLEPŠI ČAS POUKA POČITNICE - NAJLEPŠI ČAS POUKA POČITNICE - NAJLEPŠI Teden aktivnih dejavnosti mladih v Šenčurju Teden dn\r\ean\a, petja, plesa, fotografiranja,... Pruštvo prijateljev mladine Šenčur vsako leto pripravi Teden aktivnih dejavnosti mladih - letoe prvič konec avgusta - lep odziv otrok Šenčur, 22. avgusta - Poletne počitnice - čas, ko se misli na šolo postavijo na stranski tir -se nezadržno bližajo h koncu. Medtem ko bi nekateri šolarji počitnice potegnili vsaj še za teden, dva, pa se drugi že veselijo novega šolskega leta. Predvsem bodoči prvošolci že komaj čakajo, da premerijo šolske klopi, da končno spoznajo, kaj tako 'greni' življenje njihovim starejšim bratcem in sestricam. Za vse take, ki te dni že zdolgočaseno zehajo in se nimajo več kam dati, po številnih krajih odrasli poskrbijo, da bi zadnje dni počitnic preživeli čimbolj aktivno in se tako že malo privadili tudi na šolske obveznosti. Nekaj takega se je prejšnji teden zgodilo tudi v Šenčurju, kjer je Društvo prijateljev mladine Šenčur (DPM) pripravilo Teden aktivnih dejavnosti mladih. Aktivnosti so potekale od ponedeljka do petka, vsak dan so se začenjale ob sedemnajsti uri. Teden aktivnih dejavnosti za predšolske in šoloobvezne otroke DPM pripravlja vsako leto. Le da se je vse skupaj prejšnja leta dogajalo takoj po koncu šolskega leta. "Vendar pa smo ugotovili, da so otroci tedaj že vsega naveličani in da jih le s težavo motiviraš še za dodatne dejavnosti. Zato smo se odločili, da je zanje veliko bolje, če Teden aktivnih dejavnosti mladih organiziramo ob koncu počitnic, ko so otroci spočiti in precej bolj pripravljeni za sodelovanje. In pokazalo se je za dobro odločitev," je povedala predsednica DPM Šenčur Dragica Markun. Otroci so se tako ta teden vsak dan ukvarjali z drugačnimi dejavnostmi. V ponedeljek jim je DPM pripravilo fotografsko delavnico, na katero so povabili Janeza Jeršeta, ki se ukvarja z umetniško fotografijo in vodi tudi fotografsko sekcijo pri društvu. Njihov gost je vsem otrokom, ki imajo radi fotografiranje, najprej predstavil fotaparat in njegove sestavne dele, nato pa še osnovne zahteve, ki jih moramo upoštevati pri fotografiranju. Od tega, kako se spopasti s svetlobo, do tega, kaj moramo zajeti v objektiv, da bo fotografija uspešna. S fotografsko delavnico so nameravali iti tudi v naravo, da bi naredili kakšne dobre posnetke, a jim je slabo vreme namero preprečilo. So pa zato fotografirali kar v prostorih OŠ Šenčur. Otroci so bili v ponedeljek tudi zelo radovedni znanja željni, zato je moral mojster Janez odgovoriti na mnoga precej zanimiva in strokovna vprašanja. Razložil pa jim je tudi razliko med umetniško in navadno fotografijo. V torek je bila na vrsti likovna delavnica, v kateri so Ov\\\\\\V Glasbila so sicer spoznali šele pred nekaj minutami, a so nanje kmalu znali tudi zaigrati. Tudi v likovni delavnici so bili otroci zelo ustvarjalni. otroci slikali z mokro tehniko, oblikovali z glino, lesom in usnjem. Otroci so ustvarjali po lastni domišljiji in bili pri tem zelo ustvarjalni, je dejala Dragica Markun. Naslednji dan so bili namenjeni na Jakoba, a je slabo vreme zopet poseglo vmes in jim pokvarilo načrte. Toda v DPM so že prej mislili tudi na take nevšečnosti in so imeli za sredo pripravljeno rezervno različico, kako zanimivo preživeti ta dan. Tako so se otroci zopet zbrali v šolski avli, kjer so sodelovali v zanimivih športno-zabavnih igrah. V četrtek so bili glasbeno razpoloženi, saj je bila na vrsti glasbena delavnica. Otroci so peli, plesali, spoz- navali različne inštrumente in nanje tudi zaigrali. Zadnji dan aktivnih počitnic pa so s svojimi izdelki okrasili nove prostore vrtca ob šoli, tako da bodo varovanci novozgrajenega vrtca se lahko igrali v prijazno okrašenih igralnicah. DPM Šenčur se je torej znova izkazalo kot dober prijatelj mladini, predvsem najmlajšim, za katere popestrujejo prosti Čas že od leta 1972. Njihovi načrti pa segajo že tudi v prihodnost, predvsem v božično-novoletni čas, ko bodo zopet poskušali razveseliti šenčurske otroke. • S. Šubic, foto: T. Doki ANKETA ANKETA ANKETA Na Kellyjih bo polno ljudi Kranj - Glasbenih dogodkov • beri koncertov - je bilo to leto v Sloveniji že kar nekaj. A pravi šele prihajajo. Jutri bodo v Ljubljani na bežigrajskem stadionu nastopili The Kellv farnih, zato je ozračje pred njihovim nastopom že zelo ogreto. Michaela Jacksona avgusta na žalost nismo videli, a upanje na obljubljeni septembrski koncert ostaja. Nataša Dolinar, Moše: "Na Kellyje ne bom šla. Sicer so mi nekatere njihove pesmi kar všeč in jih tudi poslušam, vendar pa nisem njihov fan. Na Jacksona pa sploh ne bi šla, saj me pri njem zelo motijo govorice o njegovem nagnjenju do dečkov. Mislim pa. da bo septembra prišel v Slovenijo. " Špela Sajovic, Visoko: " Kellyje sem včasih rada poslušala, zato bom tudi Šla na njihov koncert. Bolj zato, da malo pogledam. Sicer pa sem jih v živo že videla na zaključni oddaji Planet in. vstopnina za koncert se mi ne zdi draga, saj gre za dobro skupino. Mislim tudi, da bo veliko ljudi. Tudi na Jacksona me mika iti, samo ne vem še, Če bom septembra tudi šla na njegov koncert." Urša Sajovic, Visoko: "Na koncerte grem večinoma skupaj s sestro, tako sem bila z njo tudi na zaključni oddaji Planet in. Tudi za koncert The Kellv family mi je kupila karto, zato bova šli skupaj. Rada bi šla na koncerte vseh skupin, ki so mi dobre. Jacksona meni ni všeč, zato na njegov koncert ne bom šla." Maja Tratnik, Kranj: "The Kelly family so sicer dobri, a jih ne obožujem tako kot druge skupine kot npr. Scooter, zato tudi na njihov koncert ne bom šla. Raje bi šla na koncert Scooterja, bila sem pa že na Caught in the act, kjer je bilo super. Zelo rada bi šla tudi na D.J. Boba, a letos nisem utegnila, je bilo premalo Časa. Na Michaela Jacksona nisem mislila iti, vendar verjamem, da njegov koncert septembra bo." Maruša Gotz, Kranj: "Na Kellyje ne bom šla, ker mi niso všeč. Njihovo glasbo poslušam le, če jo predvajajo na radiu. Meni je bolj všeč živahna glasba, kot jo izvajajo Alexia, Scooter in drugi. Na Michaela Jacksona sem mislila iti, vendar pa nato karte nisem kupila, ko so začeli govoriti, da ga ne bo. Letos sem že bila na D.J. Bobu inje bilo fantastično. Takoj bi Šla na njegov koncert še enkrat." • S. Subic, foto: T. Doki LITERARNA DELAVNICA Moje življenje Rodil sem se oktobra. Odraščal sem skupaj s sedmimi brati in sestrami. Zame je skrbela mama, ki je bila zelo skrbna. Pomagali sta ji teta in babica. Življenje je bilo brezskrbno. Nekaj časa. Kmalu je namreč prišel dan, ko je od hiše odšel moj bratec. Čez nekaj dni je prišla deklica z mamo in očetom. OdloČila se je, da me bo vzela, ker sem bil najmirnejši. Tako sem se moral posloviti od tistih, ki sem jih imel najraje. Moj novi dom je bila velika hiša. Prve dni sem živel v sobi svoje gospodarice, kasneje sem se preselil v pesjak na prostem. Dobil sem tudi ime. Klicali so me Rafi. Moje pravo ime je bilo Raffaelo Kaja. Sem sin Kejsi in Lukija. Oče je bil iz Hrvaške, bil je dvakratni evropski prvak. Mama je bila zelo lepa. Sedaj se je ne spominjam več. Gospodarica je bila zelo prijazna in sem jo hitro vzljubil. Komaj mi je bilo pol leta, že sva začela hoditi v malo šolo v Naklo. Spoznal sem veliko novih prijateljev. Naučil sem se hoditi ob gospodarici. Kasneje pa sva začela hoditi še v resno šolo. Naučil sem se veliko stvari: ležati na prostoru za nekaj minut, se usesti, ko se gospo- darica ustavi, in nato zopet hoditi poleg nje. Spoznal sem novo prijateljico Tineto, ki je bila dalmatin-ka. Po končani šoli je bil še izpit. Gospodarica je bila zelo živčna. To sem začutil in ji ušel. Tako sva padla. Čez pol leta pa sva začela hoditi na agiliti. To je šport, kjer moram premagati tisto oviro, ki mi jo gospodarica pokaže. To nama je šlo zelo dobro. Nimava sicer še narejenega izpita, a ga bova že naredila. Kasneje sva šla še enkrat delat izpit, na katerem sva padla. Tokrat sem ji znova ušel, a sem se vrnil. Gospodarica me vsak dan pelje na dolg sprehod, včasih pa greva na krajšega. Daje mi zelo obilne večerje. Pred večerjo pa malo vadiva slalom. Imam tudi dobrega prijatelja. Je nemški ovčar, ime pa mu je Runo. Je nekaj let starejši od mene. Včasih sva skupaj tekala po travnikih in lovila srne in kokoši. Videla sva se vsak dan, dokler nisva napadla kokošn-jaka in zaklala dve kokoši. Od tistega dne se bolj malo vidiva; ko pa se, moram biti na kratki ali dolgi vrvici. Le redkokdaj prosto tekam po travnikih. Pred kratkim sem se stepel z nekim psom, ki mi je tako poškodoval uho, da sem moral k veterinarju. Ta me je operiral. Celo poletje sem moral nositi oivatnik, ki me je zelo motil. Dobra stran tega je bila, da sem celo poletje spal v hiši pri gospodarici. Za samojeda imam kar razburljivo življenje. Gospodarica jc zelo dobra z mano. Lahko bi dobil gospodarja, ki mc ne bi imel rad. Petra Pečar, 8. b OŠ Gorje (iz glasila Studenec) FILMSKA NAGRADNA UGANKA Izgubljeni svet: Jurski park Pred nekaj leti je avanturist John Hammond ugotovil^ kako ustvariti dinozavre iz delcev DNA, shranjenih v jantarju. Ustanovil je družbo InGen, ki je genetsko izdelane dinozavre postavila v zabaviščni park na otok v Costa Rici. Toda Jurski park se je porušil, še predno se je odprl. Dinozavri so se osvobodili in potrebno jih je bilo uničiti. Otok ni bil dostopen ljudem. Vsi vpleteni so hoteli dogodek prikriti. Družba InGen ni hotela prevzeti odgovornosti. Vlada Costa Rice je hotela ohraniti svoj turistični ugled, zato so posamezni znanstveniki, ki so bili zaposleni v projektu, bili prisiljeni molčati. Toda dr. lan Malcom bo kmalu ugotovil ... NEKAJ JE PREŽIVELO! Izgubljeni svet: Jurski par, ki v kranjske kinematografe prihaja v četrtek, 28. avgusta, je nadaljevanje Spielbergo-vega filma iz leta 1993, ki je prinesel največ denarja v zgodovini filma. Film je narejen po romanu Michaela Crichtona in zgodba se nadaljuje po štirih letih, ko je bil Jurski park uničen. Poleg Stevena Spielberga kot režiserja pri filmu sodelujejo tudi producenta Gerald R. Molen in Colin VVilson, scenarij je napisal David Koepp skupaj z Michaelom Crichtonom. David Koepp se je podpisal že pod taka filma, kot sta Misija: Nemogoče in Carlito's Way. Glasbo za film je napisal John Williams, ki je dobil že kar 35 nominacij za oskarja in prejel 5 oskarjev. Nekaj najbolj znanih fimov, za katere je pisal glasbo: E.T., Schindlerjev seznam, Superman, nekaj delov Indiane Jones, Nixon, Sam doma, ... V filmu polnem specialnem efektov glavne vloge igrajo Jeff Goldblum (Dan neodvisnosti), Julianne Moore (Begunec), Pete Posthlethvvaite (V imenu očeta), Arliss Hovvard (Natural Born Killers), Richard Attenborough (Dr. Doolitle) in drugi. Vsi so igrali že v prvem Jurskem parku. Nagradno vprašanje: Steven Spielberg je eden najbolj uspešnih holywoodskih režiserjev, ki pa je dolgo čakal na glavno filmsko nagrado - oskarja za najboljši film in najboljšo režijo. Leta 1993 je oba oskarja le prejel. Za kateri film? Odgovore pošljite na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj - za Filmsko uganko. In še tokratni nagrajenci, ki ste na dopisnice zopet napisali serijo Prijatelji, v kateri igra tudi Lisa Kudrovv. Brezplačne vstopnice prejmejo: Jana Zamik, Pipanova 19, 4208 Šenčur; Petra Šetinc, Pod Skaico 19, 4290 Tržič; Tina Stenovec, Okornova G, 4000 Kranj in Lara Bešič, Kovorska 3, 4290 Tržič. Čestitamo. Borzni komentar tedna Kar nekaj padcev tečajev Pretekli teden smo beležili kar nekaj padcev tečajev, ki jih je spremljal zelo majhen obseg trgovanja. Skupen obseg trgovanja je malenkostno presegel milijardo in pol tolarjev, največji delež pa je pripadal delnicam. Okoli 20 odstotkov celotenga prometa je bilo ustvarjenega z obveznicami, delež kratkoročnih vrednostnih papirjev pa ni presegel enega odstotka. Pri delnicah smo zabeležili največ posov z delnicami Krke in Petrola. Pri obeh je v začektu tedna tečaj začel padati, tako da smo delnice Petrola lahko v sredo kupovali že pod 24.600 tolarji, kar je za 5 odstotkov manj kot v ponedeljek. Delnica je v četrtek začela počasi pridobivati na vrednosti, v petek pa smo že beležili posle po 25.400 tolarjev. Le-kove delnice so od ponedeljka do srede Droge Portorož, ki so v začektu tedna porastle na 36.000 tolarejv, kar je najvišji sklenjen posel od začetka kotiranja. V petek je tečaj Drogi-nih delnic padle nazaj na 35.277 tolarjev. Višjo vrednost delnic smo zabeležili tudi pri delnicah Gorenjskega tiska, saj je tečaj po dolgem obdobju presegel 1.000 tolarjev. V petek je enotni tečaj znašal 1.077 tolarjev, zadnja ponudba delnic pa je že presegala 1.100 tolarjev. Tudi z delnicami Loke Škofje Loke smo beležili nekaj poslov, največ trgovanja je bilo v torek, enotni tečaj pa je preko tedna padel za 17 tolarjev, kar znaša točno dva odstotka. Ponovno pa so postale zanimive delnice Dadasa. Tečaj je preko tedna postopoma naraščal, v petek pa je bilo trgovanje z delnicami zadržano zaradi 40-odstotne omejitve. Slednje pomeni, da je tečaj od zadnjega obvestila porastel za 30 odstotkov. Preko tedna pa je naraščal tudi obseg prometa z obveznicami. Najbolj zanimive obveznice so bile republiške obveznice, hi-potekarne obveznice BTC in obveznice slovenskega odškodninskega sklada druge izdaje. Trgovanje s kratkoročnimi vrednostnimi papirji je bilo za slaibh 14 milijonov tolarjev. Razlog za nelikvidnost bi lahko iskali predvsem v slabem povpraševanju, ocenjujemo pa, da bo trgovanje z nakupnimi boni zaživelo v jesenskih dnevih. Matej Tomažin Ilirika Borzno Posredniška Hiša, d. d. J LIRIKA ODKUPUJEMO DELNICE: SAVAGmB,TmJ0$K.L0KA, SPECKRIJA BLED, COLOR MEDVODE, GORENJE VELENJE, LOKA ŠK. LOKA B in C, GOKENJKA LESCE, CEMENTARNA TKBOVtlE, PIVOVARNA UNION IN LAŠKO- •prodajamo delnice na borzi •upravljamo portfelje JESENICE Tel 064/861 511 ^LJUBLJANA Tel 061/12530 74 ^ Junijska stopnja brezposelnosti 14,1-odstotna Kranj, 25. avgusta - Junija je bila stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji 14,1-odstotna, kažejo podatki državnega statističnega urada. Stopnja je višja pri ženskah, saj je brezposelnih 15,1 odstotka žensk, medtem ko je pri moških nižja, 13,3-odstotna. V primerjavi z mesecem prej se stopnja registrirane brezposelnosti ni povečala (tudi maja je bila 14,1-odstotna), manjša pa je tudi od letošnjega polletnega povprečja, ki znaša 14,3 odstotka. Junija je bilo tako v Sloveniji 122.613 registriranih brezposelnih oseb (mesec prej 122.518). Aktivnih prebivalcev je bilo 867.841, od tega 745.228 delovno aktivnih. V podjetjih in drugih organizacijah je bilo zaposlenih 653.296 ljudi, pri samozaposle-nih osebah pa 58.727. Samozaposlenih oseb je bilo 91.932, od tega 46.687 samostojnih podjetnikov. Kmetov je bilo 39.408. Mobilni telefon je mogoče tudi najeti Cenejši je najem klasičnega mobilnega telefona NMT Najem telefona do vključno 9 dni stane 450 tolarjev na dan - Cena najema je sicer enaka za NMT ali GSM, toda pogovori so cenejši pri NMT. V drugo območje spadajo naslednje države: Nemčija, Švica, Švedska, Španija, Francija, Velika Britanija, ... Minuta redne tarife stane 154,08 tolarjev, minuta nižje pa 123,12 tolarjev. V tretjem področju so: Avstralija, ZDA, Rusija, ... Redna tarifa stane 266,4 tolarjev na minuto, nižja pa 213,12 tolarjev. V četrto območje spadajo: Filipini, Hongkong, Maldivi, Sejšeli, Singapur, ... Minuta pri redni tarifi stane 370,8 tolarjev, minuta pri nižji pa 296,64 tolarjev. V peto območje spadajo oceani preko satelitov. Za to območje je cena enotna: 1684,8 tolarjev na minuto. Opozorili so nas tudi na to, da v Sloveniji plača stroške klica tisti, ki kliče. Za tujino je drugače. Če bi poklicali nekoga v tujino, bi plačali stroške pogovora do Ljubljane (Mo-bitelova centrala). Ostalo plača lastnik mobilnega telefona, ki sprejme klic. Cena pogovora pri NMT aparatu je pri dnevni tarifi 59,04 tolarjev, pri nočni pa 29,52 tolarjev na minuto. Nočna tarifa velja tudi za sobote, nedelje in praznike. Cene veljajo za Slovenijo. Na Hrvaškem velja mednarodna tarifa. Za vse klice, opravljene med naročniki GSM-GSM, GSM-NMT in NMT-GSM, veljajo 10 odstotkov nižje cene pogovorov. Ko bo prišlo do konkurence med različnimi operaterji, bodo tarife predvidoma nižje. V kranjski enoti imajo na voljo 80 aparatov. Zanimanje je v času dopustov zelo veliko. Opozorili pa so nas, da je aparat vedno možno najeti. Če jih v eni enoti zmanjka, jih dobijo od druge. • B. F. r KOLIKO JE VREDEN TOLAR Iskra ERO... Savska Loka 2 4000 Kranj Na osnovi sklepa direktorja podjetja objavljamo v proizvodnji sestavnih delov prosta delovna mesta STRUGARJEV BRUSILCA REZKALCA Od kandidatov za zaposlitev pričakujemo: - zaključeno IV. stopnjo izobraževanja kovinarske usmeritve - ustrezne delovne izkušnje Ponudbe z dokazili o'izpolnjevanju pogojev bomo zbirali 8 dni po objavi v časopisu na naslovu: Iskra ERO, d.o.o., Splošno-kadrovsko in organizacijsko področje, 4000 Kranj, Savska Loka 2. Kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb. Kranj, 25. avgusta - Najem mobilnih telefonov je zlasti zanimiv za ljudi, ki odhajajo na pot po Sloveniji ali tujini in si želijo biti tudi tam dosegljivi. MOBITEL PE Kranj (prav tako tudi ostalih trinajst poslovnih enot po vsej Sloveniji) daje v najem mobilne telefone NMT in GSM. Medtem ko si je v Ljubljani mobilni telefon mogoče sposoditi že dalj časa, je najem po poslovnih enotah po vsej državi mogoč zadnja dva meseca. NMT (nordic mobile tele-phone) je sistem nacionalne mobilne telefonije. Gre za klasični, analogni sistem, ki pokriva (samo) Slovenijo in Hrvaško. Trenutno je Slovenija najbolj pokrita s sistemom NMT, pa tudi pogovori so cenejši. GSM (global svstem for mobile communication) pa je sistem evropske mobilne telefonije. Gre za digitalni sistem, ki sega skoraj po vsej Evropi ter tudi drugje po svetu, kjer imajo tak sistem (Hongkong, Libanon, Singapur ...). Cene za najem NMT ali GSM aparata so enake. Najem telefona do vključno 9 dni stane 450 tolarjev na dan. 400 tolarjev na dan stane najem pri izposoji do vključno 19 dni. Če si telefon izposodimo za 20 ali več dni, pa nas dnevna najemnina stane 350 tolarjev. Naročnik omrežja Mobitel GSM lahko vzpostavlja zveze in je dosegljiv povsod, kjer deluje sistem GSM oziroma v tistih državah, kjer je ali bo družba Mobitel sklenila roam-ing pogodbe s posameznimi tujimi operaterji. Koliko stane minuta pogovora prek mobitela? Na Mobitelu so nas tudi seznanili s tarifnim sistemom in cenikom pogovorov. Cene veljajo od 1. 8. 1997 dalje. V spodaj navedene cene je vključen tudi 20-odstotni davek. Najprej navajamo cenik za GSM pri uporabi v Sloveniji. Cene se razlikujejo glede na uro in dan uporabe. Od 7. do 10. ure in od 16. do 19. ure je minuta pogovora 69,6 tolarjev. Od 10. do 16. ure stane minuta pogovora 84 tolarjev. Od 19. do 7. ure stane minuta pogovora 38,4 tolarjev. Te cene veljajo od ponedeljka do petka. Cena za sobote, nedelje in praznike je enotna; minuta pogovora stane 38,4 tolarjev. Cene v tujini so odvisne od območja, v katerem je država. Tarife so redne (od 7. do 19. ure) in nižje (od 19. do 7. ure). Tujina je razdeljena na pet območij. V prvo območje spadajo naše sosede (Italija, Avstrija, ...). Minuta pri redni tarifi stane 126 tolarjev, minuta pri nižji pa 100,80 tolarjev. KRANI, 25. 8.1997 NAKUfffl/TODATNI !NAKUWI/HtODAJNl!NAKLTOVPRODATNl MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100ITL A BANKA (Tržič, Kranj, Jesenice) AVALBted 92,55 93,65 12,91 13,33 741-220 9,30 9,80 AVAL Kranjska gora ••1-03» BANKA GREDITANSTALT d.d. Lj 93,20 93,80 13,00 13,50 9,20 9,80 EROS{Stari M&yr), Kranj 93,30 93,80 13,18 13,39 9,40 9,69 GORENJSKA BANKA (vse enote) 93,35 93,75 13,22 13,32 9,57 9,61 HRANILNICA ION, d.d.Kranj 93,40 93,70 13,27 13,32 9,50 9,60 HKS Vkjed Medvode 92,90 93J0 13,00 13,30 9,40 9,70 HIDA-tržrtca Ljubljana 93,50 93,70 13M 13& 9,52 9,59 HRAM ROŽICE Mengeš 93,40 93,64 13,24 13,34 9,52 9,59 tURIKA Jesenice 93,10 93,65 13,18 13,28 9,40 9,60 INVEST Škofja Loka 93,40 93,65 13,22 13,28 9,45 9,55 LEMA Kranj 93,40 93,80 13,22 13,30 9,50 9,70 LJUDSKA BANKA d.d.. Lj 93,15 93,60 13,17 13,36 9,44 9,65 MIKEL Stražtšče 93,40 93,80 13,25 13,32 9,50 9,65 NEPOS (Šk. Loka, Trata) 93,50 93,80 13,24 13,30 9,53 9,62 NOVA LB Kamn*, Medvode, Šk. Loka 93& 94,00 13,29 13,4$ 9,58 9,87 PBSd.d. (na vseh poštah) 90,50 93,65 11,45 13,30 8,45 9,55 PRIMUS Medvode 93J0 93,80 13,18 13,39 9,40 9,69 ROBSON Mengeš 93,40 93,70 13,22 13,33 9,45 9,65 SHP-Stov. hran. ki pos. Kranj 93,50 93,80 13J5 13,34 9,50 9,60 SKB (Kranj, Radovljica, Šk. Loka) 92,20 93,60 13,05 13,30 9,35 9,59 SLOVENUATURIST Boh. Bistrica 93,35 13& 9,57 SLOVENUATURIST Jesenice 93,10 93,65 13,18 13,28 9,32 9,55 SZKB Blag. mesto Žari 92,80 93,75 13,00 13,30 9,30 9,99 ŠUM Kranj 211 -339 TALON ŽMfKttfc tm. Šklata, Zft. M* 9330 93,75 13,15 13,32 9,45 9,65 TENTOURS Domžale 93,00 93,80 13,10 13,25 9,35 9,70 TROPICAL Kamnik - Bakovr* 93,55 93,75 13J5 13,30 9,55 9,59 UBKŠk.Loka 93,00 93,75 13,20 13,34 9,45 9,65 VVILFAN JESBCEsifanMrMUNON VVILFAN Kranj •62-696 360-260 VVILFAN Radovljica, Grajski dvor VVILFAN Tržič P0VP9EČMI nUi 93,11 93,71 714-013 53-116 13,11 13,31 9,41 9,66 Pri Šparvvcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 13,00 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki se pridružujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. Zaradi pogostih sptememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke^ na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih. /T ALPETOUR M ^BHMk potovalna agencija »"mJ/JM * Mirka Vadnova 8 4000 KRANJ Spoštovani potniki! Obveščamo Vas, da se bo s 1. septembrom 1997 začelo novo prometno leto, zato se bodo spremenili nekateri vozni redi v mednarodnem, medkrajevnem in primestnem avtobusnem prometu. Informacije o spremembah dobite osebno ali po telefonu na avtobusnih postajah v Kranju (tel.: 222 900), Škofji Loki (tel.: 620 923), Radovljici (tel.: 714 700) in na Bledu (tel.: 741-114). DEKLETA IZ NAJLEPŠIH SAKJ I 090 44 48 SKRfVNOSn LJUBEZNI -ZOOĐ0E 090 75 17 Emona Merkur, d.d., po sklepu Upravnega Ljubljana, Šmartinska 130 odbora družbe objavljamo ODPRODAJO OPREME - osnovnih sredstev in drobnega inventarja prodajne enote EMONA MERKUR, MODA - BLED 1. konfekcijska stojala 2. lesene police 3. leseni prodajni pulti 4. omare 5. mize in ostala oprema ter drobni inventar Cene bodo vidno označene na posameznih predmetih. Oprema se bo prodajala zaradi popolne adaptacije objekta v prostorih trgovine EMONA MERKUR, MODA BLED, Ljubljanska 8, BLED. Prodaja bo v prostorih trgovine EMONA MERKUR, MODA BLED, Ljubljanska 8, Bled, v ponedeljek, 1. 9., in sredo, 3. 9., dopoldne od 9. do 12. ure in v torek, 2. 9., popoldne od 15. do 17. ure. Kupec mora kupnino plačati takoj in poskrbeti za odvoz opreme. Dodatna pojasnila lahko dobite po telefonu 061/442-679. KMETIJSTVO UREJA: Cveto Zapfotnik SEJEMSKE NOVICE Radgonski kmetijski sejem odprt V soboto je svoja vrata odprl 35. mednarodni kmetijsko živilski sejem dogajanje na sejmu za vas spremljamo tudi mi, tokrat smo zbrali naslednje kratke novice. Prvi dan sejma so na gornjeradgonskem sejmišču našteli 15.000 obiskovalcev. Sejem je odprl predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, med gosti pa ne smemo pozabiti omeniti predsednika državnega zbora dr. Janeza Podobnika, slovenskega, avstrijskega, slovaškega, madžarskega, romunskega, češkega, makedonskega in bolgarskega kmetijskega ministra, državnega sekretarja v poljskem kmetijskem ministrstvu ter namestnika kmetijskih ministrov Slovaške in Ukrajine. Otvoritve sejma so se udeležili tudi številni diplomatski predstavniki tujih držav v Sloveniji in mnogi drugi ugledni gostje. Predsednik Kučan je v svojem uvodnem govoru poudaril, da razvoj in prihodnost slovenskega kmetijstva nista in ne moreta biti samo stvar slovenskih kmetov, zgolj enega ministra in še manj ene same politične stranke, pač pa sta povezana z nekaterimi najpomembnejšimi razvojnimi vprašanji, ki jih je moč rešiti samo na nacionalni ravni. Kmetijski sejem tudi na internetu Pomurski sejem je svojo letošnjo največjo prireditev predstavil tudi na internetu. Pod začasnim naslovom http'JI kzs.slovenija.net lahko vsi uporabniki interneta obiščejo njihove strani. Kot že rečeno, je naslov le začasni, Pomurski sejem je že v postopku registracije svojega stalnega naslova. Na začasnem naslovu so dosegljivi vsi podatki o sejmu, kratka predstavitev sejemske hiše, program strokovnih in spremljajočih prireditev, načrt sejmišča in še marsikaj drugega. Sejem ima tudi svoj predal elektronske pošte za naslovom pomurski.sejem@slovenija.net. Ponedeljek - dan konjerejcev in veterinarjev Včeraj je bil na Kmetijsko-živilskem sejmu dan konjerejcev in veterinarjev. Bogat strokovni program sejma je včeraj dopoldne izpolnjevala predstavitev študije slovenskega kmetijstva in Evropske unije, poslovna skupnost Zlato zrno je govorila o strokovnih podlagah pri uvajanju njihove blagovne znamke, predstavljene pa so bile tudi nekatere novosti na področju identifikacije in registracije domačih živali. Za konjerejce je bila še posebej zanimiva popoldanska predstavitev prehrane plemenskih konj, popoldan pa je bila tudi svečana razglasitev in podelitev medalj ocenjevanja mesnih izdelkov, mlečnih izdelkov in kmetijske mehanizacije. Tekmovanje malih traktoristov V nedeljo je revija Kmetovalec na sejmišču pripravila eno izmed desetih vseslovenskih kvalifikacijskih tekmovanj za otroke v spretnostni vožnji modelčkov traktorjev na nožni pogon. Tekmovanje je bilo že šesto povrsti, inale bo novembra v ljubljanskem BTC-ju, na nedeljskem tekmovanju pa se je pomerilo 13 mladih traktoristov razdeljenih v dve starostni skupini - do šest let in od 7 do 8 let. • U.Š. Od bilke do platna Terice vas vabijo v Davčo Potem ko jo je Davčarjem dodobra zagodlo vreme, naj vam sporočim, da takrat odpovedana prireditev bo prihodnjo nedeljo na domačiji Pr Vrhove. Obiskovalci se bodo spoznali z že skorajda pozabljenim lanom, domaČe terice pa bodo predstavile pot lanu od bilke pa do platna. To bo prvi pristen prikaz v Davči po skoraj dvajsetih letih, zatorej o izjemnosti prireditve ne gre izgubljati besed. V programu bodo sodelovali tudi mnogi drugi kulturniki, sodelovanje so obljubili člani pihalnega orkestra Alples, pa Folklorna skupina Mali Vrh, j Dekleta iz Bukovice, domaČi pevski zbor Porezen, l prireditev pa bo povezoval domačin Rado Časi. Za j zabavo bo ponovno skrbelo Ptujskih 5, zatorej nasvi-denje do srečanja v Davči! IMTEGR^ Obveščamo uporabnike naših avtobusnih storitev, da bodo od 1.9.1997 dalje v veljavi nove cene avtobusnih prevozov po nasljednji tarifni lestvici: 0 - 5 = imoo sn 76 - _80_ 930,00 SIT 6 - 10 200,00 SIT 81 - 85 970,00 SIT 11 - 15 = 230,00 SIT 88 - 90 = 1030,00 SIT 16 - 20 280,00 SIT 91 - 95 1 110.00 SIT 21 - 25 320,00 SIT 96 100 1 150,00 SIT 26 v 30 380,00 SIT 101 105 — 1210,00 SIT 31 - 35 = 450,00 SIT 106 - 110 1.250,00 SIT 3ČT 40 520,00 SIT in - 115 = 1 320,00 SIT 41 45 = 590,00 SIT 1 16 120 = 1.380,00 SIT 46 - 50 m 640.00 SIT 121 - 126 = 1.430,00SIT 51 - 55 m 670,00 SIT 120 — 130 = 1460,00 SIT 56 60 = 740,00 SIT 131 135 m 1.490,00 SIT 61 - 65 = 790,00 SIT 136 - 140 1 550,00 SIT 66 - 70 = 830,00 SIT 141 - 145 = 1 600.00 SIT 71 - 75 880W SIT 146 - 150. 1 660,00 SIT Za lini|e daljše od 151 km se obračunava na vsakih 10 km še 120.00 sil. Srečanje agrarnih skupnosti Odvzeto premoženje naj se hitreje vrne Zgornja Radovna, 25. avgusta - Agrarne skupnosti blejske in radovljiške občine si želijo, da bi bili upravni postopki pri vračanju nacionaliziranega premoženja hitrejši. Največja je agrarna skupnost Zasip s kar 480 hektarov pašnikov v Radovni in Krmi« Pri Kovinarski koči v Krmi je bilo minulo nedeljo 3. srečanje agrarnih skupnosti blejske in radovljiške občine. Srečanje, ki se ga je udeležil tudi župan radovljiške občine inž. Vladimir Černe, pripravljajo zato, da bi povezovali člane agrarnih skupnosti in zato, da bi se tam, kjer jih še niso uradno ustanovili, ponovno vzpostavile. Člane agrarnih skupnosti povezujejo številni problemi, predvsem pri vračanju premoženja agrarnim skupnostim. V obeh občinah so od 19 agrarnih skupnosti uradno registrirane le tri oziroma je bilo premoženje vrnjeno le trem: agrarni skupnosti Kupljenik, Poljče in Gorica pri Radovljici. Kakor sta nam dejala Anton Šlibar iz SLS in Stanko Ambrožič, predsednik agrarne skupnosti Zasip, po novem zakonu o agrarnih skupnostih od leta 1995 ni bilo še nobeni agrarni skupnosti v celoti vrnjeno njeno premoženje. In zakaj ne? Vračanje je prepočasno Zaradi nedorečenih in neusklajenih postopkov pri vračanju premoženja, saj v teh postopkih sodeluje vrsta služb in organov, od upravne enote do sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Vedno se kaj najde, kar naj ne bi bilo v redu in naj ne bi zadostilo zakonodaji, zato imajo agrarne skupnosti še vedno svoja zemljišča v sicer brezplačnem najemu od sklada kmetijskih zemljišč. Ministrstvo za kmetijstvo je sprejelo pravilnik o upravljanju in gospodarjenju in ko bodo agrarne skupnosti formalno ustanovljene, bodo ta red morale'upoštevati, vendar pa zdaj premoženje agrarnih skupnostim še ni v celoti vrnjeno. Seveda pa to ne pomeni, da agrarne skupnosti ne gospodarijo dobro s tem, kar imajo. Nasprotno. Največja agrarna skupnost je iz Zasipa in ima kar 480 hektarov v Spodnji in Zgodnji Krmi in v osrčju Triglavskega parka. S tem gospodarijo kot dobri gospodarji, vendar pravijo, da bi bilo lahko tudi bolje, ko bi jim bilo vrnjeno vse, kar jim je bilo z nacionalizacijo odvzeto. Marsikaj bi se lahko hitreje in bolje obnovilo. V blejski občini je 1521 hektarov pašnikov, od tega v zasebni lasti 759 hektarov in 924 v družbeni lasti. Planinskih pašnikov ima blejska občina kar okoli 30, od tega jih ima največ agrarna skupnost Zasip v Krmi. V Sloveniji bo planinska paša letos enako subvencionirana kot lani. Država bo zanjo namenila za 80 milijonov tolarjev subvencij. Ministrstvo za kmetijstvo pa subvencionira tudi nove oziroma deset let stare obnovljene pašnike in posamezne kmetije. Tako je državna podpora za gorsko višinske pašnike 75 tisoč tolarjev na hektar, za hribovske 60 tisoč tolarjev. Vsa paša v Sloveniji je tako subvencionirana s skupno 126 milijoni tolarjev, kar je spodbuda kmetom za opravljeno delo. Del sredstev bodo prvič dobile tudi občine in tako po lastni presoji spodbujale kmetijstvo. Tudi letos bodo zahtevke za subvencije zbirali do 30. septembra. Subvencije niso velike, saj so stroški pridelave znatno višji, zato naj bi kmetje dobili nekaj več podpore, tudi za ekološko pridelavo. V Sloveniji se ocenjuje, da bo le 10 odstotkov takih kmetij, ki bodo lahko obstale na trgu, ostale bodo preživele le tako, da se bodo ukvarjale še z dopolnilno dejavnostjo na kmetiji. Zato je tudi še kako pomembno, da država spodbuja in subvencionira kmetijstvo, kajti ne gre le za preživetje na kmetijah, ampak za ohranjanje kulturne krajine. • D.Sedej Pašna sezona se na Javorjevem dolu bliža koncu Strahu pred zaraščanjem ni več Dobri zamisli in pametnemu dogovoru se je danes moč zahvaliti za to, da nekdaj že močno zaraščen greben nad Javorjevim dolom ostaja pašnik. Javorjev dol, 24. avgusta -Sedemnajst hektarov velik greben bi bil danes verjetno dodobra zaraščen, če bi se pred desetimi leti enajst lastnikov ne dogovorilo, da svoje parcele združijo v pašnik in ustanovijo pašno skupnost Koprivnik • Javorjev dol. Od takrat na pašniku vsako poletje preživi nekaj manj kot trideset glav goveje živine, predvsem telic, kar razbremeni gospodarje, prav tako pomembno pa je tudi to, da so domačini uspeli preprečiti zaraščanje na delu zemlje, ki mu je bila ta usoda skoraj zagotovo zapisana. Pašna skupnost Koprivnik -Javorjev dol je letos v začetku maja na pašnik odgnala 28 telic. Paša je, kot nam je povedal član pašne skupnosti Na Koprivniku oziroma Javorjevem dolu se bo končala predvidoma v prvem tednu septembra. Paša je zaenkrat kostjo lastninskega deleža. Če lastniki zemljišč ne pasejo, jim pašna skupnost izplača odškodnino, vendar pa glede na zmožnosti ta ni taka, da bi z njo obogatel. Pri zbiranju sredstev za vzdrževanje pašnika so odvisni predvsem od svojih denarnic, nekaj subvencije jim da država, ne nepomemben vir pa je izkupiček od pastirske veselice. Za usodo paše na Javorjevem dolu in Koprivniku se ni bati. Člani pašne skupnosti so z njo zadovoljni, vsako leto sproti pa poskrbijo, da živina pride na urejen pašnik. Kljub paši je še vedno vsako leto v roke vzeti sekiro in na novo zredčiti grmovje. Enajst članov pašne skupnosti danes po desetletju ne obžaluje svoje odločitve. Najbolj zgovorno dejstvo nam je povedal predsednik pašne skupnosti Edvard Kavčič, njegova kmetija bi bila, če bi se greben zarastel, izgubila skoraj polovico svoje vrednosti. Začetni napor in krčenje je resda zahteval precej napora, saj so se na pobočjih razraščale tudi več kot desetletje stara drevesa, ob vseh sedanjih prednostih pa se je to že poplačalo in obrestovalo. • U.S. Viktor Kavčič, dobra, živina pa lepo napreduje. Paša se je v desetletju dodobra usidrala, prav tako pa tudi svečani in veseli zaključki pašne sezone, ki jih vsako leto pripravljajo pri domačiji Viktorja Kavčiča. Za zabavo, pa tudi zato, da dobijo nazaj kakšen tolarček za sol, žico pastirja in kole. še zadovoljiva, vendar pa običajno taki pašniki daljše pašne sezone ne omogočajo. Ampak navkljub temu je dolžina paše zavidanja vredna - letos se bo ob dobrem vremenu govedo paslo tudi do 115 dni. Pravica do paše gre lastnikom zemljišč, število živali pa je sorazmerno z veli- Strojni krožki Slovenije V okviru predstavitve javnih služb Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se v sejemski hali B predstavljajo tudi Združenja za medsosesko pomoč -Strojni krožki Slovenije, ki skušajo uveljaviti nov, gospodarnejši način rabe tehnike v kmetijstvu in zagotoviti dodatne vire dohodka z dopolnilnimi dejavnostmi. Na njihovem razstavnem prostoru si je moč ogledati zaščitne in delovne pripomočke za člane krožkov, v soboto pa bodo v Črešnjevcih pri Gornji Radgoni prikazali delovanje I strojev za strniščno obdelavo tal. KOLESA ROLLERJI Velika izbira koles SCOTT, MARIN, SCHVVINN - popravilo koles, rezervni deli in oprema - vzmetne vilice različnih znamk Del. čas: 10.-12. ure, 15.-18. ure, sobota 9. - 12. ure VALY-ŽAGAR, Cesta na Brdo 52, Kranj, Kokrica, tel. 245-007 UREJA: Vilma Stanovnik AIR SVSTEMS d.o.o. Kranj proizvodnja jadralnih padal in šola letenja Letence 16, 4204 Golnik tel.: 064/461-211 fax: 064/461-997 S Y S T E M S <* 0 0. ALPINIZEM V soboto so se v Škofji Loki gorski tekači pomerili na državnem prvenstvu ČEH NAJHITREJE GOR IN DOL Z LUBNTKA Le 51 minut in 44 sekund je porabil 26-letni Lenartčan Jože Čeh, da se je z Mestnega trga v Škofji Loki "povzpel" na Lubnik in pritekel nazaj - Najhitrejši Gorenjec, Marjan Zupančič iz Posavca, slabi dve minuti za njim. Škofja Loka, 23. avgusta -Vročina in gneča na škofjeloškem "Placu" (saj so hkrati potekale kar tri športne prireditve ob njih pa še običajne sobotne poroke) sta zaznamovali letošnje državno prvenstvo v gorskem teku, ki so ga pripravili člani Športnega društva Puštal. Kljub temu pa so bili organizatorji pohvaljeni za vzorno izpeljano prireditev, ki je bila še pomembnejša zato, ker so po njej določili tudi slovensko reprezentanco, ki bo v začetku septembra nastopila na svetovnem pokalu VVorld Trophy na Češkem. Najdaljša proga, ki so jo morali preteči člani in veterani, je vodila z Mestnega trga mimo Škofjeloškega gradu in domačije Grebenar proti Gab-rovemu do vrha Lubnika in nazaj po isti poti do Mestnega trga. Skupaj je bila dolga 12 kilometrov (z najvišjo točko na 1025 m visokem Lubniku), najhitreje pa Jo je premagal 26-letni Jože Ceh iz Lenarta v Slovenskih goricah, ki je v cilju povedal: "Lani sem bil tukaj v Škofji Loki drugi, letos pa sem se bolj potrudil in ugnal najhujša konkurenta, Mesnerja in Novaka. Na koncu sem bil bolj "svež" kot tekmeca in uspelo mi ju je prehiteti. Bolj mi je namreč všeč tek gor - dol kot le gor. Nekaj krize sem sicer imel, ko sem tekel zadnja dva kilometra proti vrhu, večjih težav pa ni bilo. Sedaj me čaka nastop na svetovnem prvenstvu, kjer v hudi konkurenci tekačev iz vsega sveta pričakujem rezultat okoli tridesetega mesta. Uvrstitev med dvajsetim in tridesetim mestom bi bila vsekakor lep uspeh." Le petnajst sekund za zmagovalcem je v cilj na Mestni trg pritekel Andrej Mesner (AD Maribor), tretji pa je bil s časom 52 minut 8 sekund Boštjan Novak (Šmarn. naveza). Na tekmi ni nastopil lanski zmagovalec Igor Šalamun, ki je poš-kodovan, najbolje od gorenjskih gorskih tekačev pa se je odrezal Marjan Zupančič iz Posavca (Stop team), ki je pritekel v cilj s časom 53 minut 43 sekund (in krvavimi žulji na palcih na nogah) in osvojil četrto mesto. Na peto mesto v članski konkurenci se je s časom 54.08 uvrstil Roman Hojak (Stop team), šesti je bil Boštjan Hrovat s časom 54.09, sedmi Franci Teraž (Acroni) s časom 54.56, osmi Peter Dovnik (SK Pohorje) s časom 56.43, deveti Izidor Berčič s časom 56.54 in Po tekmi v Škofji Loki so izbrali tudi reprezentanco, ki bo nastopila na svetovnem pokalu na Češkem. To so med člani' Jote Čeh, Andrej Mesner, Boštjan Novak, Marjan Zupančič, Boštjan Hrovat in Franci Terat Med mladinci so se v reprezentanco uvrstili David Rihtarii, Jernej Pisk, Gregor Jamnik in Gregor Jaunlk, med članicami Olga Grm, Marija Trobec in Irena Petkovšek, mladinsko žensko ekipo za Češko pa bodo dokončno izbrali ta teden. Zmagovalec Jože Čeh deseti najboljši domačin, Boštjan Potočnik iz Zminca (Tapetništvo Kopač) s časom 57.31. Na startu najdaljše proge je bilo tudi kar 18 veteranov, najhitreje pa je v cilj prišel Boris Kuzmin, s časom 61 minut in 52 sekund. Na drugo mesto se je uvrstil domačin Peter Bertoncelj (Kondor) s časom 62.15, tretji pa je bil Bojan Sitar (Prom teamV Med veterankami (teh je nastopilo 6), ki so tekle na krajši 6,9 kilometra dolgi progi med Škofjo Loko in Gabrovim in nazaj, pa je bila znova (tako kot lani) nepremagljiva Olga Grm (Klub trmastih). Za tek je porabila 34 minut in 1 sekundo. Marija Trobec (Kobarid) je bila s Časom 35.41 druga, Mojca Likosar (Kranj) pa s časom 41.26 tretja. Na isti progi kot veteranke so tekle tudi članice, mladinke in mladinci. Med članicami je bila najhitrejša Miša Erlich - Zidar (TSK Ohmpija) s časom 32.50, druga je bila Irena Petkovšek (Novice Extrem) s časom 34.44, tretja pa Nada Kozjek (Novice Extrem) s časom 36.36. Med mladinkami konkurenca ni bila popolna, saj sta nastopili le dve (zato tudi niso podelili medalj), boljša od Marti Praprotnik (TVD Partizan) pa je bila zmagovalka Ines Hižar (Medvode) z najboljšim časom med vsemi ženskimi kategorijami, 31.04. Pri mladincih je zmagal David Rihtarič (AK Lenart) s časom 26.45, drugi je bil Jernej Pisk s časom 29.38, tretji pa domačin Gregor Jamnik (SD Pungert) s časom 29.40. Na najkrajši, 2.3 kilometra dolgi progi med Mestnim trgom in Grebenarjem in nazaj, so tekli mlajše deklice in dečki ter stareješe deklice in dečki. V kategoriji mlajših deklic je bila najboljša Mojca Koren (Kobarid) s časom 9.36, druga je bila Danijela Gidumo-vič (ŠD Piran) s časom 9.50 in tretja Zečija Mišim (Trbovlje) s časom 10.10. Med mlajšim dečki je zmagal Mitja Kosovelj (Filipides) s časom 8.16, drugi je bil Domen Jarc s časom 8.25, tretji pa Mišim Vulnet (Trbovlje) s časom 8.49. Med starejšimi deklicami je bila s časom 8.45 najboljša Svetlana Bajič (ŠD Piran), druga je bila s časom 8.55 Renata Podviz (TSK Olimpija), tretja pa s Časom 9.20 Jasmina Pitamic (TK Trbovlje). Močna je bila konkurenca v kategoriji starejših dečkov, kjer je zmagal Igor Jesenovec (TSK Olimpija) s časom 7.36. Drugi je bil Zore Grege (Godič) s časom 8.03, tretji pa domačin Anže Dolinar (Čarman šport) s časom 8.08. • V. Stanovnik, foto: T. Doki Zmagovalci poletne lige za pokal "Bled 97" so hokejisti celovškega KAC-a LEDENO DVORANO "POLNILI" LE JESENIČANI Železarji pa so v uvodu v sezono razočarali svoje navijače, saj so najprej zgubili z Bledom, nato pa še z ekipo KAC-a - Končno tretje mesto za Bled. Bled, 23. avgusta - Finale letošnje poletne hokejske lige na Bledu je minil brez slovenske ekipe. To je razplet, kakšnega je pričakovalo le malo ljubiteljev hokejska pri nas, pa vendar precej logičen in podoben, kot ga je napovedal selektor slovenske reprezentance Pavle Kavčič. Ta je namreč na nedavni tiskovni konferenci v Kranjski Gori opozoril, da so naši trije najmočnejši klubi sicer v tej sezoni dobili nove trenerje, da pa bodo brez "vidnejših in številnejših okrepitev" (med drugim je vzrok za to hudo pomanjkanje denarja v vseh klubih) le stežka konkurenčni močnim tujim ekipam, zlasti avstrijskim, ki so sezono pričakali z močnimi okrepitvami iz tujine. Tako se tudi utegne Zgoditi, je opozoril selektor Kavčič, da v Alpski ligi in drugih mednarodnih tekmovanjih naši klubi ne bodo igrali vidnejše vloge - vsekakor pa bo skušala vidnejšo vlogo odigrati reprezentanca. Sicer pa so se presenečenja Ha blejski ledeni ploskvi vrstila od prvega do zadnjega dne Poletne lige. Tako so v četrtek 'gralci Olimpije Hertz, ki je nastopila močno pomlajena, do kazenskih strelov "držali" Pomlajena ekipa Bleda je v boju za tretje mesto pripravila presenečenje, saj je izgubljala že 4:0, nato pa je po kazenskih strelih ugnala izkušeno ekipo ruskega Dinama. ugledne goste, ekipo Krefelda, nato pa izgubili 5:6 (5:5, 2:2, 2:0, 1:3). Veliko presenečenje so pripravili Jeseničani, ki so očitno verjeli v lahko zmago z ekipo Bleda. Ti pa so "zaklenili" svoj gol in dvakrat premagali vratarja Glaviča. Po izenačenem rezultatu 2:2 so se pri kazenskih strelih bolje izka-*' Blejci in zmagali 3:2 (2:2, 1:2,0:0). V Četrtek so hokejisti Acroni Jesenic še drugič razočarali zali 1:0 svoje navijače. Ekipa KAC-a je namreč povedla kar 3:0. Po golu Rahmatuljina in Bešlagiča je že kazalo na preobrat, vendar pa v zadnjih destih minutah izkušeni sosedje niso dovolili presenečenja in zmagali 2:6 (0:2, 1:2, 1:2). V tekmi med Krefeldom in Dinamom so slavili Nemci 7:5 (2:3, 2:1, 3:1). V petek se je ekipa Bleda dobro upirala KAC-u in izgubila 2:3 (1:1, 0:2, 1:0). Tudi Olimpija Hertz je z ekipo Dinama izgubila z majhno razliko, 4:6 (2:1, 1:2, 1:3). Tako sta se v soboto za tretje mesto pomerili ekipi Bleda in Dinama, za prvo pa Krefeld in KAC. Žal pa se je vse dogajalo pred skoraj praznimi tribunami, kar je nov dokaz, da v blejsko ledeno dvorano "zvabijo" le Jesenice (le na obeh tekmah ekipe Acronija je bilo okoli 1000 gledalcev). Vseeno so se Dinamovci in ekipa Bleda (Dinamovci v starih Spartakovih, Blejci pa v starih Sportininih dresih) srčno borili za tretje mesto. Kljub zaostanku štinh golov se Blejci pod taktirko novega trenerja Savolainena niso "zmedli". Odgovorno so odigrali do konca in izenčili na 4:4 ter na koncu po kazenskih strelih osvojili tretje mesto. V finalu pa je nato ekipa KAC-a z 0:4 (0:0, 0:3, 0:1) premagala ekipo Krefelda in osvojila 6. pokal blejske poletne hokejske lige. Kapetanu ga je predal predsednik državnega zbora in predsednik OK turnirja Janez Podobnik. Po končanem turnirju so izbarli tudi najboljšega igralca. To je bil Rus Vladimir Učmakov, kateremu je priznanje izročil organizator blejske poletne lige Brane Ierglav. V. Stanovnik, foto: T. Doki ALPINISTI ODHAJAJO NA SHISHA PANGMO Del slovenske odprave je že na poti v Himalajo, nekaj članov pa bo odšlo iz domovine 29. avgusta. Q.....g| 1^. lil II' Brnik, 25. avgusta - Enajst od skupno 20 članov slovenske himalajske odprave, katere glavni cilj je 8027 metrov visoka gora Shisha Pangma v Tibetu, je v petek popoldan poletelo z brniškega letališča v Nemčijo in naprej v Nepal. Kot je naštel vodja Boštjan Slatenšek iz AO TAM, poleg treh Mariborčanov sodeluje še 8 članov AO Impol iz Slovenske Bistrice, po en član iz AO Novo mesto, sekcije AAO Kozjak pri PD Ptuj in AO Jezersko, dva člana PD Žirovnica in trije člani AO Kranj. Članica tega odseka, Darja Zaplotnik iz Naklega, je ob predstavitvi ciljev povedala, da načrtujejo vzpon v himalajskem slogu po Britanski smeri in ponovitev vzpona v alpskem stilu po Angleški smeri na Shisho Pangmo. Jezerjan Davo Karničar bo sam skušal smučati z vrha Shishe Pangme, trije Štajerci pa po vzponu na to goro nameravajo še na Mount Everest in Čo Oju. Na sliki: Tomaž Strupi, Andrej Prinčič, Darja Zaplotnik (vsi AO Kranj), Davo Karničar (AO Jezersko), Janko Baloh in Janez Pšenica (PD Žirovnica) ter vodja Boštjan Slatenšek (od leve proti desni). • S. Saje SMUČARSKI SKOKI MEGLIC IN ŽONTA DESETA Kranj, 26. avgusta -Minulo nedeljo je bila v Hinterzartnu tretja tekma poletne turneje 4. FIS Grand Prix. Na njej je slavil Japonec Masahika Harada, najbolje od naših pa sta se odrezala Robert Meglic in Peter Zonta, ki sta bila skupaj (poleg njiju pa še Finec Laitinen) na desetem mestu. Primož Peterka je bil v Nemčiji sedemnajsti in je po treh tekmah naš najboljši, na skupno 16. mestu. V razvrstitvi 4.FIS Grand Prix turneje vodi Japonec Harada pred rojakom Okabejem in Avstrijcem Hollearthom. Jutri se bo poletna turneja nadaljevala v Preddazu. • V.S. ZMAGA JURIJU TEPEŠU Gorenja Sava, 23. avgusta - SK Triglav je organiziral tekmovanje v smučarskih skokih za najmlajše. Pomerilo se je 45 dečkov do 9 let, ki so nastopili na K-15 metrov. Najboljši je bil član SD Dolomiti Gunclje Jurij Tepeš, sin znanega skakalca Mirana Tepeša. Rezultati: 1. Jurij Tepeš (SD Dolomiti), 2. Roman Urek (Stol Žirovnica), 3. Žiga Mandelj (Šmartno na Pohorju), 4. Matej Jerman, 5. Nejc Košnjek (oba Trifix Tržič), 6. Klemen Zaje (SK Mislinja). • Janez Bešter PLAVANJE DVA NAŠA V FINALU A Kranj, 26. avgusta - V nedeljo se je v Sevilli v Spanji končalo letošnje evropsko prvenstvo v plavanju. Zadnji dan pa je bil tudi najuspešnejši za naše plavalce, saj sta se Metka Sparavec in Peter Mankoč uvrstila v A finale. Metka je bila na koncu na 50 m prosto šesta, Peter pa na 200 metrov mešano osmi. V tej disciplini se je izkazal tudi Kranjčan Marko Milenkovič, ki je bil petnajsti in je v kvalifikacijah plaval nov osebni rekord. Z devetim mestom je predzadnji dan navdušila tudi naša ženska mešana štafeta 4x1 OOm za katero so plavale: Alenka Kejžar, Nataša Kejžar, Metka Sparavec in Urška Slapšak. Že v četrtek so odlično Rlavala dekleta v štafeti 4x100 metrov prosto, saj je kazalo, da bodo lataša Kejžar, Tanja Blatnik, Urška Slapšak in Metka Sparovec (po diskvalifikaciji Dank) celo finalistke. Na koncu so se sprijaznile z devetim mestom. Med gorenjskimi plavalkami je v petek navdušila Nataša Kejžar, ki je plavala v B finalu na 100 metrov prsno in bila na koncu 12. Dosegla pa je tudi nov državni rekord in izpolnila kvalifikacijsko normo za nastop na SP v Avstraliji januarja drugo leto. • V.S. JADRALNO PADALSTVO FINALE SVETOVNEGA POKALA Preddvor, 25. avgusta Danes se v Preddvoru začenja finale letošnjega svetovnega pokala v jadralnem padalstvu. Na njem nastopa 150 najboljših pilotov iz vsega sveta, med njimi pa bodo tudi naši najboljši. Tekmovanje bo trajalo do nedelje, 31. avgusta, ko bodo poleg rezultatov tekmovanja pri nas razglasili tudi najboljše tekmovalce, konstruktorje in ekipe v letošnjem svetovnem pokalu. • V.S. NOGOM! APLAVZ NA KRANJSKEM STADIONU Nogometaši kranjskega Triglava Tele TV-ja so v drugem krogu visoko 5:0 premagali goste iz Lendave in so trenutno na prvem mestu, ki ga delijo še s Koprom, Elanom in Železničarjem. Varovanci trenerja Janeza Zupančiča so spet začeli odlično. Že v 4 minuti je prvič zadel Bogatinov po lepi podaji Egarta. Že dve minuti kasneje bi bilo lahko vodstvo še višje, vendar je Jožefov strel vratar odbil v kot. Do odmora sta imela priložnost še Bogatinov in Zupančič. Premoč Triglavanov je trajala do 35 minute, potem pa so pobudo prevzeli gostje in nekajkrat zapretili Laliču. Tudi nadaljevanje je pripadlo gostom, ki so zapravili štiri priložnosti. Če ne daš, dobiš, je staro pravilo. V zadnjih desetih minutah so "naftarji" popustili in razpoloženi domači napadalci so v devetih minutah še štirikrat zadeli. Najprej je zmagovalca odločil z drugim golom Bogatinov. Istočasno je v igro vstopil Peric in v prvem svojem napadu zadel in bilo je tri proti nič. Slabih pet minut kasneje je Peric še enkrat zadel in dokazal, da ima nos za gol. Piko na i je postavil minuto pred koncem odlični Radosavljevič. Za dobro igro tokrat zaslužijo pohvalo vsi, saj tokrat niso popustili v igri kot v prvem krogu, še enkrat več so dokazali, da so dobro fizično pripravljeni in bodo morali tekmeci nanje resno računati. Tekmo je tokrat odlično vodil Turk iz Maribora. Za Triglav Tele TV so v nedeljo igrali: Lalič, Ahčin, Alibabič, Pavlic, Jožef, Egart, Dej. Markelj (od 50 min. Pokom), Radosavljevič, Žagar (od 80 min Peric), Zupančič, Bogatinov. Strelci: Bogatinov v 4 in 80 min, Peric v 82 in 87 min in Radosavljevič v 89 min. "Porumenel" je tokrat Egart. Srečanje je tudi tokrat spremljalo 600 gledalcev, ki so z aplavzom pospremili igralce v slačilnico. M. Dolanc USPEŠNI TUDI MLADI Poleg prvoligašev in drugoligašev so konec tedna nastopali tudi mladinci in kadeti v 1. ligi, z nastopi pa so začeli tudi v 3. SNL in v gorenjski ligi. V drugoligaški konkurenci se poleg Triglavanov dobro držijo tudi nogometaši BST Domžal, ki so v soboto doma 1:0 (1:0) premagli ekipo Aluminija. , V 1. slovenski mladinski ligi je Triglav Megamilk premagal Dravo 1:0, kadeti pa so bili boljši od Drave 3:0. V 3. slovenski ligi je ekipa Bleda 2:1 premagala Litijo, ekipa Nakla pa je s Svobodo izgubila 0:3. Odigran je bil tudi prvi krog v gorenjski nogometni ligi. Rezultati: Sava - Polet 3:2, Bohinj -Železniki 1:2, Ločan - Zarica - 2:3, Britof - Lesce 2:2. • V.S. TENIS VISOK PORAZ V P0LFINALU Tenisačem kranjskega Triglava se ni uspelo uvrstiti v finale letošnjega ekipnega DP v tenisu. V poflinalu so jih brez izgubljene igre premagali favorizirani igralci Slovana z 9-0. Triglav je nastopil oslabljen, saj sta Doberšek in Mulej igrala na univerziadi. Tudi če bi igrala, bi Slovan slavil, le poraz ne bi bil tako visok. V tolažbo Kranjčanom je lahko le to, da so izgubili od novega prvaka, kajti Ljubjančani so v finalu premagali mariborski Branik s 7-2. Branik je s 6-3 v polfinalu premagal Esotech Velenje. • M. Dolanc N|KROG Rezultati žrebanja kroga ....%3p..B.i.. 1997. IZŽREBANE ŠTEVILKE Urednost prodanih srečk Skupna urednost dobitkou: Dodatek neizplačanih dobitkou: 16,9L!fr G0SIUNA ,dr«u>M,:6 g ^SE^ RESTAVRACIJA vVtM&nift P L GALERIJA "Pri Jožovcu" Begunje' vsak petek ansambel GORErUSKl MUZIKANTA Vsako sredo amambel Gašperji WPnieditve so vsako sredo in petek od 19. ure dalje. Rezervacije na tel.:064/733-402( Zelo ugodno prodam STISKALNICO za 4 oglate BALE Internacional, hladilnike za mleko ub SILOREZNI-CO Mengele. ©063/726-184 19880 HIDROFOR 180 I prodam, cena 250 DEM. ©226-137_19886 Prodam STRUŽNICO EMCO DB 7 za struženje lesa s kopirno napravo. Tehnični podatki: delovna dolžina 1000 mm, možni premer obdelovanja do 400 mm, obrati vretena 550/ 910/1500/2500. Posredujem tudi lahko prospekt s tehničnimi podatki. ©634-070 19924 Prodam ležeči električni bojler 50 I in toplotno črpaiko. ©633-834 19945 Prodam zamrzovalno skrinjo 300 I. ©221-047 19946 HLADILNIK rabljen kupim. ©061/ 333-270 19950 Za simbolično ceno prodam termoa-kumulacijsko PEČ 4,5 KW. ©422- 190 19970 Prodam KNJIGE za 4. razred. Cena po dogovoru. ©332-164 19948 Prodam KNJIGE za 2. in 3. razred OŠ. ©622-139 19964 INSTRUIRAM MATEMATIKO in FIZIKO za SŠ. Pridem tudi na dom. ©624-380 19967 Prodam knjige za 6. in 7. razred. ©323-617 19973 GLASBILA HOHNER MORINO 5 N, lepo ohranjena, prodam za 5200 DEM. ©718-176 19799 GR. MATERIAL SUH SMREKOV in BOROV OPAŽ ter LADIJSKI POD, različne dimenzije, ugodne cene. ©64-103 16656 STOPNICE - zavite, okrogle, podstrešne; kovinske zaščitne MREŽE! Zelo ugodni kredit. ©806-026 19341 Prodam KOZOLEC TOPLAR in strešno opeko bobrovec. ©66-731 19612 SNEGOLOViLCE si priskrbite sedaj! Cene ugodne, možna montaža. ©725-319 19832 Prodamo ostrešje in kritino Kikinda za stanovanjsko hišo, 11x8 m. ©620-070 19840 Prodam OPEKO POROLIT 12 cm in 8 cm, obžagan les za "grušt". ©311- 964 19868 SNEGOLOVILCI rosfrei zelo ugodno, možna dostava. ©332-097 19926 IZOBRAŽEVANJE Instruiram matematiko in nemščino. ©311-353 19195 Kupim KNJIGE za 1. letnik Srednje mlekarske šole - živilski tehnik. ©57- 977 19795 Kupim KNJIGE učbenike za 1. letnik Gimnazije Jesenice. ©808-118 19797 Višja matematika I., naloge iz OE L, osnovna načela delovanja rač., zbirka nalog iz matematike II., vse skupaj za 1000 SIT. ©718-176 i9soo Prodam : Berilo 7.5., Kemija 1. I. SŠ, in kupim matematiko in GPO za 4. letnik. ©327-702 19809 Prodam UČBENIKE za 8. razred OŠ ter učbenik Kemije za 7. razred OŠ. ©802-750 19815 Prodam KNJIGE za 2. in 4. letnik Ekonomske šole. ©431-443 19823 MATEMATIKO, FiZIKO instruiram. ©431-131 19830 Kupim knjige za 1. letnik Trgovske šole, smer prodajalec/trgovec. ©403-311 19854 Prodam UČBENIKE za 8, razred OŠ. ©403-311 19855 Ugodno prodam KNJIGE za 8. razred. ©323-499 19860 Prodam UČBENIK spolne vzgoje. ©451-397 19875 Prodam knjige za EŠ + vaje za maturo. ©422-489_19916 Kupim knjige za 3. letnik EŠ upravni tehnik. ©862-917, od 12. do 14. ure 19938 _ Prodam razne knjige za 7. in 8. razred Oš. ©421-578 19940 Kupim knjige za 1. letnik Gimnazije. ©061/556-951 zvečer 19»42 Prodam učbenike za 5. razred OŠ, cena 2500 SIT. ©601-492 19944 Prodam UČBENIKE od 4. razreda OŠ do 4 letnika SŠ. ©622-420 19947 OSMRTNICA Društvo za športno rekreacijo in telesno vzgojo PARTIZAN Jesenice sporoča, da nas je nenadoma in za vedno zapustil DAVID DVORŠAK trener judoistov in član našega društva. Člani društva PARTIZAN JESENICE KUPIM ODKUPUJEMO vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA - ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice ... Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Gregorčičeva 8, Kranj ©211-248 ali 471-534 18050 Odkupujemo hlodovino smreke in bora. ©64-412 19562 BETONSKE KVADRE kupim in prodam bukova drva. ©682-643 19816 Kupim starinske kose POHIŠTVA in starinska oblačila. ©622-135 19339 ODKUPUJEMO celulozni les smreke, jelke. Možnost celotnega predplačila. ©324-484, 0609/652- 061 19954 LOKALI V živilski trgovini v Škofji Loki zaposlimo prodajalko. ©223-360 Oddamo v Kranju na vhodu v mestno jedro OPREMLJENE PISARNE 30 m2 in 26 m2 v 1. nadstr., v okolici Kranja oddamo POSLOVNI PROSTOR za različne dejavnosti, 39 m2, odkup inventarja, oddamo 40 m2 v 1. nadstr., dva prostora, cena 14 DEM/m2. K 3 KERN d.0.0. ©221-353, 222-566 in fax 221-785 19724 BLED Jutri, sreda, 27. 8. 1997 BLEJSKO POLETJE [f* Občina Bled Trgovski center: 20.00 VESELO PO DOMAČE - narodnozabavno vzdušje.. Ansambel Ekart Nastop folklorne skupine BOHINJ. V primeru slabega vremena se prireditev seli v Bistro Grand hotela Toplice! Petek, 29. 8. 1997 Camping Zaka: SPET TA ŠOLA! - Prireditev ob koncu počitniških dni 12.00 Sejem rabljenih in novih učbenikov 20.00 Nastop ansambla KINGSTON. Sobota, 30. 8. 1997 Camping Zaka: SPET TA ŠOLA! - Prireditev bo koncu počitniških dni 18.00 Nastop ansambla HVVAZARJE 20.00 ROCK'N ROLL ŽUR z ansamblom ROK'N BAN D Nedelja, 31. 8. 1997 Zdraviliški park: 14.00 Zadnji sejem domače in umetne obrti 17.00 Otroški program: Nastop ROMANE KRAJNČAN in Blejskega plesnega studia 19.00 Nastop folklorne skupine BOHINJ 20.00 Promenandi koncert Pihalne godbe Gorje V primeru slabega vremena se otorški program se!i v piesno dvorano Kazina. 45. MEDNARODNI POLETNI FESTIVAL 5. julij - 31. avgust 1997 • Ljubljana, Bled, Postojna, Ptuj Še slab teden je ostal do konca 45. Mednarodnega poletnega festivala, zato v tem tednu ne spreglejte: Danes, 26. avgusta, ob 20.30 v Križankah bo gostovalo Slovensko narodno gledališče Opera in balet Maribor z Verdijevo opero Otelio. Koncert slovenskega kitarista, skladatelja in pevca Vlada Kreslina bo 27. avgusta ob 20.30 v Križankah. Na odru se mu bodo pridružili še Mali bogovi in Beltinška banda. "Pop, film, musical in slovenska popevka" je naslov večera z orkestrom Slovenske policije pod dirigentskim vodstvom Milivoja Surbka. Koncert bo 28. avgusta ob 20.30 v Križankah. 29. avgusta bo ob 20.30 v Križankah Slovensko narodno gledališče Opera in balet iz Maribora uprizorilo eno izmed najbolj priljubljenih Verdijevih oper, Traviato. Orffovo scensko kantato Carmina burana, s katero je dosegel svoj največji uspeh, bodo 30. avgusta ob 20.30 v Križankah izvedli: Zagrebška filharmonija, zbor Ivan Goran Kovačič, dirigent Lovrenc Arnič in solisti Nortna Radovan, Sveto Matošič Komnenovič in Joachim Seipp. Luči na odru pa bodo ugasnile 31. avgusta ob 20.30 v Križankah, ko bo koncert opernih arij naznanil slavnostni zaključek 45. Mednarodnega poletnega festivala. Ob Zagrebški filharmoniji in dirigentu Lorisu Voltoliniju bosta nastopila vrhunska solista - sopranistka Elena Mosuc in tenorist Janez Lotrič. Za vse informacije lahko pokličete blagajno v Križankah (tel.: 061/226-544). Srečni izžrebanci na Gorenjskem sejmu 102 nagradi za obiskovalce Gorenjskega glasa Kranj, 18. avgusta ■ V nedeljo zvečer so v Kranju zaprli 47. Mednarodni Gorenjski sejem. Številni obiskovalci so se oglasili se v desetih dneh ustavili tudi na razstavnem prostoru Gorenjskega glasa, kjer je bilo vsak dan zelo živahno. Poleg srečanj z nekaterimi gosti - Daniel Šmid Danny, Dej a Mušič, Jože Antonič, Primož Kosec, Dejan Raj, Štefan Arh - so obiskovalci poleg kaset, knjig, majic, rednega in posebnega sejemskega Gorenjskega glasa dobili tudi oštevilčene kapice s kuponi. Slednje, kupone s kapic, smo ob zaključku sejma tudi temeljnito premešali v bobnu, nato pa izžrebali 102 nagradi. Za izlet v Aqualand in Gardaland sta bili izžrebani čepici s številkama: 017165 in 000465. 10 izletov v Gardaland: 004751, 000448, 001022, 000764, 017922, 001465, 001942, 004109, 001448, 000037. 20 izletov Gorenjskega glasa po izbiri: 001286, 001736, 001849, 004049, 000796, 002519, 000276. 001600, 001331, 004628, 000361, 000221, 003237, 003603, 002612, 04787, 002336, 002150, 002118 001771. 30 knjižnih nagrad: 017250, 003865, 004048, 017270, 001803, 003529, 001887, 003741, 000805, 000619, 003094, 004429, 017759, 017430, 017049, 002794, 001897, 004872, 000427, 017051, 004437, 004204, 004865, 002020, 002045, 002758, 002792, 002362, 002038, 017976. 40 majic Gorenjskega glasa: 001200, 004948, 017728, 003975, 004981, 017065, 002534, 000193, 004931, 004662, 004301, 002262, 003206, 001065, 000787, 003774, 004268, 004532, 004110, 001590, 004642, 003166, 000358, 003205, 001701, 002357, 001631, 004056, 017356, 000625, 017292, 001740, 02628, 000115, 017444, 002484, 000899, 003099, 004348, 000062. Vsi, ki imate kapico Gorenjskega glasa z izžrebano številko, nam jo pošljite z vašim imenom, priimkom in naslovom na Gorenjski glas, 4000 Kranj, Zoisova 1 ali pa se s kapico oglasite v uredništvu. Na velikem kupu v kotu razstavnega prostora Gorenjskega glasa ob sejemskem vbodu je bilo točno 500 časopisov. 1. nagrada: Izlet v Gardaland: CILKA ZMRZLIKAR, Koseze 17,1217 Vodice; 2. nagrada: Kaseta Gregorja Avsenika: VINKO MALEŠ, Suhadole 5b, 1218 Komenda; 3. nagrada: Kaseta Gregorja Avsenika:MITJA DOLINŠEK, Sorska 10, 4000 Kranj: 4. do 6. nagrada: majica Gorenjskega glasa: JANEZ BERGANT, Žlebe 16, 1215 Medvode; STANE SKOF, Breg ob Savi 52, 4211 Mavčiče, ALEŠ AJDAROVIČ, Kalanova 5,1215 Medvode Nagrajenci odgovorov na vprašanja v Sejemskem Uspehu Gorenjskega glasa: Nagrado kaseto Grergorja Avsenika prejmejo: IVAN MESTEK, Prešernova 37, 4270 Jesenice; JANEZ JELOVČAN, Šutna 99, 4209 Žabnica; PATRICIJA MAVEC, Šorlijeva 31, 4000 Kranj; SIMONA ŽIVALIC, Praše 19, 4211 Mavčiče. Kasete Alpskega kvinteta prejmejo imetniki čepic s številko: 000253, 000978 in 017025. Kasete Slovenskega kvinteta prejmejo imetniki čepic s številko: 000124, 002607 in 017933. Kasete ansambla Blegoš prejmejo imetniki čepic s številko: 000607,000977 in 002693. Vsem srečnim izžrebancem in dobitnikom nagrad iskreno čestitamo! a HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 064/223 111 Haroiil« M objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 1230. ure dan prod izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. i* LICENCA ZA PREVOZNIKE B & B, Begunjska 10, Kranj, tel.: 22-55-22 VOZNIŠKI IZPIT za vse kategorije PRED 7 LETI PRVI -DANES PONUJAMO NAJVEČ • BAB KRANJ - tol.t 22-55-22 • BAB RADOVLJICA - tol.i 714-960 • BAB JESENIC! - tel.: 86-33-00 M A KUPOVA f A/7 Madžarska Lenti - 30.8., Palmanova 17.9., nočni Gardaland - Aquland 23.8. • možnost plačila mr« VA^"1 „a ova čeka, Madžarske toplice 4 dni od 18.9. do 21.9., Trst 23.9., Rozman, tri.: 064/715-249, l/A.r.ll Šenčur. 411-687 _ VILJEM TURIST s.p. Tel: 451-542 METEOR ±o.o. 422-781 Cilka tel: 411-510 Potnike obveščamo, da do konca sezone vozimo v Gardaland. Vsak teden redno relacijo v Muenchen. Cena prevoza ugodna. Naročila vsak dan od 18. do 23. ure. Gardaland 30.8., dirka v Monzi 7.9., nakupi Italija 11.9. GSM: 041/660-658 NOVO - NOVO VILJEM TURIST 451-542 Nakupovalni in turistični izleti v LENTI, Madžarska: VSAK ČETRTEK in VSAKO SOBOTO. Nova relacija za izlete na Madžarsko, s se večjo nakupovalno ponudbo, VSAK TOREK in PETEK. Potovanje z novim avtobusom bo še prijetnejše. Prijave: vsak dan od 18. do 23. ure, 451-542. Potnikom priporočamo pravočasno prijavo! TURISTIČNI PREVOZI AMBROŽIČ JANEZ Gardaland - Aqualand 5.10. gradovi Ludvika Bavarskega. Zg. Gorje 15, tel.: 725-427 GARDALAND - AQUALAND NOČNI GARDALAND, možen obisk AOUALANDA Tel. 54-151,53-287 M & CO. d. 30. 8. 97 - vsako soboto; cena izleta je 4.000,00 SIT + vstopnine GASSER tel.: 697 058 Frizerski salon META Podlubnik 277, Škofja Loka Tel: 064/622-321 Regionalni izobraževalni center Radovljica Tel: 714-430 DVODNEVNI IZLET V BUDIMPEŠTO 30. in 31. ovgfuita - odlično vodstvo, informacije in rezervacije 697 058 njnjojnjiinjn^ NOVO! NOVOI NOVO! NOVOI Podaljševanje ali zgostitev las, računalniška simulacija pričesk Vpisujemo v programe: VOZNIK, PRODAJALEC, TRGOVINSKI POSLOVODJA NOVO: Temelji angleščine v dveh urah po metodi ANGLEŠČINA PO MAVRIČNI BLIŽNJICI. GORENJSKA LETNA KOPALIŠČA VAS VABIJO, DA JIH OBIŠČETE TRŽIČ: ODPRTO: vsak dan od 9. do 19. ure, po 15. avgustu do 18.30 ure, NOČNO KOPANJE: - vsak petek od 20. do 22. ure - cena: 250 SIT (mesečne in sezonske vstopnice ne veljajo!) Voda je ogrevana nad 25 stopinj C. CENE VSTOPNINE: - odrasli 500,00 SIT, od 15. ure dalje 300,00 SIT -šoloobv. otroci 300,00 SIT, od 15. ure dalje 150,00 SIT - predšolski otroci 100,00 SIT - vrtci 60,00 SIT-mesečna karta upokojenci 3.000,00 SIT - upokojenci nad 70 let starosti imajo kopanje brezplačno. KRANJ: Odprto vsak dan od 9. do 18. ure. Igrišče za odbojko na mivki odprto od 9. do 22. ure. Temperatura vode: OLIMPIJSKI BAZEN 26 stopinj C, OTROŠKI BAZEN 30 stopinj C. Cene vstopnic: CELODNEVNA VSTOPNICA ODRASLI 500 SIT. ŠTUDENTJE UPOKOJENCI, OTROCI 300 SIT. POPOLDAN OD 14. ure DALJE ODRASLI 400 SIT, OTROCI, ŠTUDENTJE, UPOKOJENCI 200 SIT. Otroci do 3 let Imajo prost vstop. JESENICE: Letno kopališče je odprto vsak dan od 10. do 18. ure. Popoldanske karte pa začnejo veljati od 14. ure dalje. Vsak dan bodo izmed prodanih vstopnic izžrebali in podelili pet nagrad, ki jih prispevata uprava kopališča in slaščičarna City bar. Žrebanje bo ob 16. uri, nagrde pa lahko prevzamete pri blagajni kopališča najkasneje do naslednjega dne. KROPA: Letno kopališče je odprto od 1.7. do 31.8., vsak dan od 9. do 18. ure. POLETNI *ran': P00, " Petek 9 " 15-' torek 9' ' 17-' 8000,3 zaPrt0 (velia ^ študijski, pionirski in splošni UDSirif oddelek) POZOR! Knjige lahko podaljšate tudi po telefonu! U KISIK Bled - Knjižnica B. Kumerdeja: pon., tor., čet. 8. -14., sreda 8. -19, petek 14. -19., sobota zaprto, GORENJSKIH "« Ljubljansko 10 (nad pošto) K\I11^\Iir Jesenice: vsak dan od 8. -14., sreda 8. - 19., sobota 8. - 12. MVJIAlViis Lesce: pon., sreda 15. -19., petek 11. -14. Radovljica - Knjižnica A T. Linhart*: pon. 8. ■ 19., tor., sr, pet. 8. • 14., četrtek 10. • 14., sobota 8. -12. Boh. Bistrica: torek 9. - 12. in 16. - 19., petek 16. -19. škofja Loka • Knjižnica I. Tavčarja: odrasli vsak delavnik 8. -14.30, četr. 12. -19. Mladinski vsak delavnik 8. - 14., četr. 12. - 19. Izposojevalnice - Trata: pon., sre. 15. - 19., Železniki: torek 15. -19., Žiri: pon. 14. - 19., Gor. vas: četr. 14. - 18., Poljane: sreda 16 -19. Tržič: pon. 9. -15., tor, sreda 9. -17., četr., petek 9. -15. Kamnik: pon., tor. 13. • 19., sr„ čet., pet. 9. • 15., sobota zaprto, "Medioteka": pon. 13. -19., sr., pet. 9. -15. Medvode - od 14. 7. do 14. 8.: pon., sr., pet. 13.30 - 19., tor., čet. 8. -13.30 Vodice -14.7. do 14.8.: tor, četr. 12. - 17.30 ŠIVILJSTVO IN TRGOVINA "CVETKA"TEL: 225-162 C. Staneta Žagarja 16, Kranj AVTOMVRKA LESCE tel 064 718 100 Nudimo vam oblačila iz lastne proizvodnje: bluze 3.120, ž. hlače 3.500, ž. tunike 3.500, otroške pajkice do 14 let 800, trenirke za otroke in odrasle, pisane športne hlače "KAC" od 2.500 do 3.900. Del. čas: 9. - 19., sobota 9.-12. ure. Vabljeni! - Clio, Twingo, Megane, Laguna DOBAVA TAKOJ - UGODNI KREDITNI POGOJI NOTRANJSKI RADIO-LOGATEC D.O.O. Logatec • Tržaška 148 • tel.:061 /741 632 • fax:06 1/741 612 Glavni trg 6, 4000 Kranj tel.: 064/222-681 ABONMA PREŠERNOVEGA GLEDALIŠČA KRANJ Prešernovo gledlišče Kranj vabi k vpisu abonmajev za gledališko sezono 1997/ 98 , v kateri si boste lahko ogledali pet gledaliških predstav: - tri uprizoritve Prešernovega gledališča: Jimmie Chinn: TAKŠNI IN DRUGAČNI, komedija, režija: Zvone šedlbauer Anton Pavlovič Čehov: STRIČEK VANJA drama, režija: Mile Korun Slavvomir Mrožek: POLICIJA komedija, režija: Jaša Jamnik - dve predstavi gostujočih gledališč, ki jih bomo izbrali med sledečimi uprizoritvami: J. Cartvvright: DVA (PGD Nova Gorica) ali D. Mamet: OLEANA (SNG DRAMA Ljubljana) ter W. Shakespeare: UKROČENA TRMOGLAVKA (SLG Celje) ali Edvvard Albee: TRI VISOKE ŽENSKE (MGL Ljubljana) Vpisovanje bo potekalo, za dosedanje abonente od 4. do 9. septembra za nove abonente od 11. do 15. septembra G/as« ^ GLAS ti Gorenjski glas se srečuje z Abrahamom V vsaki številki Gorenjskega glasa do začetka oktobra praznična rubrika - Zanimiva nagradna vprašanja in zapisi o polstoletni gorenjski zgodovini - Dobre in vredne nagrade za Vaš trud ter sodelovanje Naš pogovor: Angelca Česen Zanimivosti iz časopisa namesto pravljic Svojim vnučkom, ki so se pozimi zbrali za kmečko pečjo, je Angelca prebirala namesto pravljic kar Gorenjski glas. Zase pravi, da rada klepeta. Voglje, 25. avgusta - Ko smo jo iskali za pogovor, je bila dopoldan in popoldan na njivi. Čeprav ji pri skoraj sedemdesetih letih ne bi bilo treba več okopavati repe, počne to iz veselja. Prepričana je, da jo delo ohranja pri močeh. Pa Se en dober recept ima za čilost v visokih letih! Kar človek misli, mora povedati naglas. Zato rada klepeta, kar vedo tudi sosedje. Angelca česen nam je na dopisnici zaupala, da je bil naročen na Gorenjski glas že njen oče, Jože Narobe z Zgornjega Brnika. Med pogovorom smo izvedeli, da so živeli na majhni kmetiji, oče pa je služil kruh kot zidar in krojač ter pozimi tudi kot klavec. Od sedmih otrok sta še živa po dva fanta in dve dekleti. Angelco je spomladi leta 1955 prišel gledat Jože iz Vogelj, ki jo je že jeseni istega leta vzel za ženo. "Spoznala sva se maja, v najlepšem mesecu, poročila pa septembra, ko je Jože dobil plačo. Delal je v kranjskem Tekstilindusu, že deset let pa je * SISTEMOV TER i*£»^ ' AVTOMOBILSKIH BiAziicEv fMONROEr amortizerji ZAPOSLITVE ZA PREDSTAVITEV JEZKOVNEGA TEČAJA SAY IT IN ENGLISH POTREBUJEMO ŠE NEKAJ SODELAVCEV. VSE INF. NA 0634-064, in 041/ 637-492_18056 FIRMA RELECTRONIC zaposli KOMERCIALISTA. 022-40-14 18939 Nudimo dobro plačano delo v okrepčevalnici. 0431-762 19315 Redno zaposlimo POTNIKA z lastnim prevozom za prodajo po podjetjih. 0041/618-791 19333 Iščemo sposobne in komunikativne akviziterje za prodajo medic, pripomočkov. 0 55-446, 50-274 , 0609/ 651-737 19449 Takoj zaposlimo DELAVCA v kamnoseški dejavnosti. 0471-845 19455 TV-VIDEO-AUDIO-HI-FI ZASTOPSTVO IN PRODAJA CD PtONOETI QShETVWOd CS-3030 ZVOČNIKI 2m 120W ff QSM ERICSSON ^SA900 Sff) OO 118 PRI NAS JE DENAR VREDEN VEDNO VEČ IZPOSOJA SONV VIDEO KAMERE CANKARJEVA 5, KRANJ TEL.:064/222-055 Redno zaposlimo PRODAJALKO za živiisko trgovino v Begunjah. 0225- 034 19679 Takoj zaposlimo VEČ SLIKOPLES-KARJEV. 0245-340_19754 Takoj zaposlimo KV ZIDARJA, keramičarja, slikopleskarja. SINDEX, d.o.o., Kranj, 0411-638 19788 Lesnopredelovalno in trgovsko podjetje zaposli zanesljivo in urejeno osebo za tajniško-komercialna dela. Zaželjena praksa in znanje nemškega ali italijanskega jezika. MBT 0609/ 637- 100, od 19. do 22. ure 19789 Zaposlimo VLIČARSSTA - SKLADIŠČNIKA na žagi. 058-825 od 20.-22. ure 19790 Iščemo samostojnega VARILCA za ob časna dela. 058-825 19791 Iščem NATAKARICO, staro 25-30 let. 0491-385 19829 Za določen čas zaposlim samostojnega PARKETARJA. Mobiltel 0609/ 638- 725 19870 Zaposlim GRADBENEGA DELAVCA in KV ZIDARJA. 0411-208, 324-583 19911 Iščem izvajalce za obnovitev ostrešja stare hiše. 0 421-506, Bizilj, Šmartno 26, Cerklje 19912 Hornorano zaposlimo dekle za strežbo. 0311-301 19913 Trgovsko podjetje MAK, škofjeloška 20, Kranj vabi k sodelovanju poslovodjo ali prodajalca z izkušnjami pri prodaji obutve. Informacije na zgornji naslov. 19931 Zaposlimo ŠIVILJO s prakso in delavko za končno likanje. Pismene ponudbe na: KRIM, d.o.o., 4212 ViSOkO 130 19933 TEKSTILNA TRGOVINA zaposli -prodajalko. Kličite po 19. uri na 0225-162 19961 Zaposlim TESARJA, zidarja in gradbenega delavca. 0422-758 19969 Zaposlimo MIZARJA za nedoločen . čas. Informacije na mobitel: 0609/64-99-24 ŽIVALI DALAMTINCI iz tropa 101 čakajo dobre gospodarje! Enkratni, cepljeni. Informacije po 0 064/332-400 vsak dan od 8. do 10. dopoldan in zvečer PO 19. Uri _19361 Ugodno prodam čistokrvno PSIČKO BERNSKI PLANŠARSKI OVČAR, staro 9 tednov. 0332-761 19450 Prodam dve TELIČKI teden dni stari. 0422-088 19787 KOZLIČE in KOZICE 6 do 8 tednov prodam 500 SIT živa teža. 0 57-373 19794 Kupim bikca sim. starega do 10 dni. 0695-088 19806 Prodam TELIČKO in bikca simental-ca, stara 10 dni. 0491-172 19819 Prodam visoko brejo TELICO. 064- 260 19821 Prodam beločopega KAKADUJA, mlade SKOBČEVKE, kuščarja in zajčke. 0061/711-782_19836 Prodam 7 tednov staro TELIČKO simentalko. 0312-237 19»38 Prodam dve TELICI cca 350-400 kg težki ter PŠENICO in OVES. 0061/ 621-207_19857 Prodam KOBILO Hafliner - mešanec, staro 30 mesecev, ujahano. 0431- 337 19859 Prodam 3 tedne staro TELIČKO sim. in 7 dni starega BIKCA črnobelega. 0451-336 19861 Prodam sedem dni staro TELIČKO simentalko. 0721-259 19883 Kupim TELIČKA starega 10 dni simentalca. 0061/613-047 19865 Oddamo PSIČKA KOKERŠPANJE-LA starega 2 meseca. Zalog 46, 0422-338 19871 Prodam 3 tedne staro TELIČKO sim. Zalog 19, 0421-024 19872 JARKICE, rjave in grahaste, tik pred nesnostjo, bele piščance za dopi-tanje in prašiče prodam. Hraše 5, Smlednik 0061/627-029 i9ea^ LABRADORKO rumene barve, ugodno prodam. 066-473 19921 Prodam KRAVO simentalko, četrtič osemenjeno. 0714-076 19923 BELE PURANE širokoprsate pasme za nadaljno rejo, prodam. 0246-514 19925 Prodam teleta po izbiri siment. ali frizijec, A kontrola. 0874-364 1993« Kupim KRAVO simentalko po teletu. 057-976_19956 Prodam PAŠNO KRAVO simentalko po Izbiri. Rovte 12, Podnart 1»98S k. OSMRTNICA Za vedno je odšel od nas ustanovitelj AMD Železniki, član UO in neprecenljiv inštruktor praktične vožnje MAKS GASER Pokopali ga bomo danes, 26. avgusta 1997, ob 16. uri na pokopališču Zali Log. ČLANI AMD ŽELEZNIKI OSMRTNICA Prijatelju MAKSU V SLOVO LADI OSMRTNICA Sredi gora se je pretrgala nit življenja našega dragega dr. ZDRAVKA CERNETA spec. spi. medicine Od dragega sodelavca in skrbnega zdravnika se bomo poslovili danes, v torek, 26. avgusta 1997, ob 16.30 uri na pokopališču v Radovljici. KOLEKTIV ZD RADOVLJICA OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je nepričakovano po kratki bolezni zapustil dragi mož, ati, stari ata, brat, zet, svak, stric ZDRAVKO BOHINEC iz Radovljice Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, 28. avgusta 1997, ob 16. uri. Žara bo na dan pogreba po 9. uri v mrliški vežici na pokopališču v Radovljici. Žena Branka, sin Iztok z ženo, hči Almira z družino, brat Lojz z družino, sestri Liza in Vida z družinami Radovljica, Golnik, Jesenice, Bled, Ljubljana OSMRTNICA Umrl je MAKS GASER Zali Log 55, Železniki Pogreb bo danes, 26. avgusta 1997, ob 16. uri na pokopališču Zali Log. Do pogreba bo žara v domači hiši. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI OSMRTNICA V gorah se je smrtno ponesrečil naš dolgoletni član dr ZDRAVKO ČERNE jadralni in motorni pilot Od njega se bomo poslovili danes, 26. avgusta 1997, ob 16.30 uri na pokopališču v Radovljici. Ostal nam bo v trajnem spominu! ALPSKI LETALSKI CENTER LESCE - BLED OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 76. letu starosti zapusti! naš dragi mož, brat, stric in svak DIMITRIJE SLADOJEVIĆ Šorlijeva 4, Kranj Pogreb dragega pokojnika bo danes, 26. avgusta 1997, ob 16. uri na kranjskem pokopališču. VSI NJEGOVI OSMRTNICA V 56. letu starosti nas je zapustila naša mami, žena, sestra ANGELA OPARA rojena VEHOVEC, iz Orehka Od nje se bomo poslovili jutri, v sredo, 27. avgusta 1997, ob 17. uri v Zg. Bitnjah. Na dan pogreba bo žara v tamkajšnji mrliški vežici. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA V 85. letu starosti nas je zapustila naša draga sestra in teta ANTONIJA MIKLAVČIČ Zahvaljujemo se sosedom za takojšnjo pomoč in darovano cvetje, g. župniku z Jesenic za obisk in duhovno tolažbo, reševalni postaji Kranj, lepa hvala tudi g. Jožu Klemenčiču iz Nemilj in pevcem iz Predoselj ter Navčku za opravljene storitve. Zahvalo smo dolžni tudi sorodnikom in znancem za podarjene sveče in denar, župniku g. Alojzu Grebencu pa za lep govor in obred. Vsem skupaj naj Bog povrne. Brat Une in sestra Kati Njivica, 17. avgusta 1997 OSMRTNICA Kolegom in vsem, ki ste ga poznali, sporočamo žalostno vest, da so gore ponovno zahtevale svoj davek in nam ter njegovi družini odvzele spoštovanega kolega, prizadevnega zdravnika, dobrega moža, očeta in dedka ZDRAVKA ČERNETA. dr. med. spec. med. univ. Od njega se bomo poslovili na pokopališču v Radovljici danes, v torek, 26. avgusta 1997, ob 16.30 uri. Predsednik Gorenjskega zdravniškega društva mag. Branko Lubej, dr. med. ZAHVALA Ob nenadni in prezgodnji smrti TOMAŽA MIKLAVČIČA s Kosovelove 2 v Žireh se njegovi najbližnji iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani, tolažili in pomagali deliti žalost in bolečino. Kot bo nemogoče pozabiti na Tomažev smeh, vedrino in vero v življenje, tako se bomo spominjali vseh Tomaževih prijateljev, sošolcev, sosedov, duhovnika Jožeta Čuka, vseh tistih, ki ste izrazili sožalje v pismih in vseh, ki ste se prišli od njega še zadnjič poslovit na dan pogreba. Mnogi na Tomaža niste pozabili niti v času bolezni: Aleš, Klemen, Tomaž, Andreja, Barbara in sodelavci iz trgovine Kika. Bodrili ste ga in mu pomagali, da mu je bilo lepo. Mitja, ti si mu vlival upanje in iskal vedno novih možnosti. Hvala dr. Dušanu Sedeju, ki mu je med boleznijo lajšal težave, hvala pa tudi dr. Ratku Radoševiču in Julki Klemenčič, ki sta bila pri Tomažu v njegovih zadnjih dnevih. Hvala gospodu kaplanu za lepo opravljen obred. Namesto stiska roke vsakemu posebej pa le naslednje besede: pride čas, ko je tako hudo, da ste prepričani, da ne morete ničesar več storiti. Toda vedno lahko nekaj naredite, pa čeprav le sedite ob nekom in mu pomagate, da se izjoče, da ne bo jokal sam. Žalujoči: mami Milena, ati Brane, sestra Tanja, brata Tadej in Blaž in ostali sorodniki ZADNJE NOVICE OD TORKA DO PETKA bo dežurni novinar Uroš Špehar telefon: 064/223-111 mobitel: 0609/635-757 pokličite, sporočite, predlagajte... IS/I I bomo pisali Dežurni novinar tokrat gostujem na deseti strani Gorenjskega glasa, kot pa boste ugotovili, prevladujejo gasilske teme, udeležil pa sem se tudi Alke. Med prihajajočimi temami je potrebno omeniti delo radiokluba slepih in slabovidnih iz Škofje Loke, seveda pa je moj telefon še vedno odprt in namenjen vašim predlogom in tegobam. Preden se poslovim ,pa sem kamniškim gasilcem dolžan objaviti še tole sliko: Ob praznovanju svojega 115. 'rojstnega dneva' so v petek in soboto pripravili kar dva zanimiva zabavna večera. V petek zvečer so se kamniški gasilci pomerili v vodnem nogometu, pod šotorom pred gasilskim domom pa sta zbrano množico zabavala ansambel Gimmie 5 ter znani hrvaški pevec Jasmin Stavros. Dan kasneje so Kamničane zabavali prav tako domačini - ansambel Nagelj, ne smemo pa pozabiti omeniti tudi velike sobotne gasilske parade, na kateri je sodelovalo 110 gasilcev, 30 mladih gasilcev, 15 narodnih noš, 30 godbenikov ter 22 gasilskih avtomobilov. Gasilcem čestitke, vam pa v uteho objavljamo tole sliko s petkovega koncerta. g.g. Šolta in turistični skok Podatek iz dnevnika Slobodna Dalmacija v predzadnjem tednu avgusta: "Letošnji turistični obisk na otoku Šolta je nad vsemi pričakovanji. Zgolj v Rogaču je trenutno prijavljenih 235 turistov, lani v istem obdobju jih je bilo samo 25. Povečanje števila prijavljenih turistov je v marsičem tudi zasluga novoimenovanega turističnega inšpektorja, ki je obiskal privatne oddajalce sob in apartmajev". Problema neprijavljenih turistov seveda ne poznajo le na Šolti, pač pa v vsakem turističnem kraju. Tudi na Gorenjskem, brez izjem. S prijavo turističnega bivanja gre skupaj plačilo turistične takse, kar turistu podraži dopust. A brez turistične takse ni razvoja v turističnih krajih. In tako naprej, v začaranem krogu, iz katerega menda ni pravega izhoda. Ali pa tudi je - vsaj po primeru s Šolte bi se to dalo sklepati. V nedeljo je bila na letališču v Lescah zopet paša za "letalske" oči Miting letečih modelov v Lescah V nedeljo je modelarska sekcija Alpskega letalskega centra pripravila tekmovanje za 9. Alpski pokal letečih radijsko vodenih modelov Lesce, 25. avgusta • V nedeljo je bil na letališču v Lescah praktično ves dan miting radijsko vodenih letečih modelov, ki so se ga bodo udeležili modelarji iz treh držav. Če je danes pri pravih letalih v Sloveniji določen razvojni zastoj, pa je bila prav ta prireditev prilika, da ljubitelji letalstva vidijo nadvse pestro zbirko motornih, jadralnih letal in helikopterjev. V zraku bo mogoče videti modele od Ede V slovenskega letalskega pionirja Edvarda Rusjana, pa vse do najsodobnejših vojaških in potniških letal. Lepa in vroča avgustovska nedelja je bila kot naročena za že tradicionalno srečanje in tekmovanje modelarjev za 9. Alpski pokal, ki si je na letališču v Lescah očitno dobilo tudi že veliko zvestih gledalcev: od desetih dopoldne, pa vse v pozno popoldne je lahko množica na tleh in v zraku občudovala stvaritve spretnih modelarjev. Vse bolj razvijajoča se prava industrija osnovnih elementov za modele, še bolj pa specialnih motorjev ter že tudi raču-nalniško izpopolnjenih radijskih naprav za daljinsko vodenje je pokazala svoje učinke, saj je bilo poleg paše za letalsko ljubiteljske oči na gostilna LAKNER na Kokrici Vas vabi na dnevno 3 različne tople malice, kosila - jedi po naročilu Rezervacije po tel.: 245-55C Priporočamo vam tudi gostišče SMUK, tel.: 58-458 Spticapjggelimo Poslovna enota Kranj Koroška 27, 4000 Kranj (Bežkova vila) telefon 064 360 800 telefax 064 360 810 mobitel •LOVeiNmKI OPERATER N**T G. Q«M http -vvvvvv mobitel \i VSE z* Sočo"""? ■ VSe 2* goto 1 » 1 1 tleh mogoče modele občudovati v zraku, celo v poletih, ko je tudi poznavalcem zastajal dih. Med 29 nastopajočimi je bilo mogoče videti modele letal iz letalske zgodovine in letala, ki še danes veliko pomenijo. Tudi brez "nesreč" ni šlo, saj je bil eden od poskusov letalske zaprege "usoden" za model jadralnega letala, pa tudi eden od akrobatskih modelov je ušel iz kontrole in svoj strmoglavi let končal na travniku letališča. Zmagal je Marjan Mencinger s prelepim več kot 4 metre velikim modelom potniškega letala DC 9, drugi je bil Avstrijec Juham Ogris in tretji Slovenec Danilo Kocjančič. Mnogi obiskovalci so lep dan izkoristili za izlet z vedno najbolj radovednimi otroki, posebnost pa je bila možnost, da se poceni popeljejo na kratek polet nad Gorenjsko z velikim ruskim dvokrilcem AN 2. Za to, da doživijo vročino neklimatizirane in vedno smrdeče kabine "pravega letala", je bila vrsta ves dan. V pokoju pa skrb za letalsko zgodovino Med letalci in modelarji Alpskega letalskega centra Lesce Bled, ki se redno udeležujejo prireditev na letališču v Lescah, nikakor ni mogoče spregledati 72-letnega Albina Novaka, ki praktično vsako leto preseneti s kakšnim posebnim dosežkom. Nastopa kot pilot, najbolj znan pa je zagotovo kot graditelj in ob-navljalec starih letal, saj bo slovenski letalski muzej, ki se pripravlja, prav po njegovi zaslugi bogat za kar nekaj letal. V nedeljo bo nastopal z radijsko vodenim modelom Rusjanovega letala EDA V, kar je prav poseben dosežek, GflD Gortnjska borzno posredniška družba, && Koroška 33, Kranj, tel.: 064/361-300 Želite kupiti ali prodati delnice? Niste zadovoljni Z obrestmi v bankah? Bi radi oplemenitili vaše prihranke? Obiščite nas lahko vsak delavnik od 7.30 do 18. ure. "Varnost, strokovnost, donosnost!" mi pa smo ga povabili na pogovor. Od kdaj se ukvarjate z letalstvom? "Leteti sem začel leta 1949 v Rumi v Vojvodini, kjer je bila zvezna letalska motorna šola in postal učitelj letenja. Leta 1952 sem začel kot upravnik letalske šole najprej v Murski Soboti že naslednje ieto pa v Lescah, kjer sem bil tudi pilot taksija vse do leta 1960. Poklic pilota sem nato kar 27 let opravljal v JAT-u, vse do leta 1986, ko sem se kot kapetan letala Boeing 727 upokojil. Imam približno 14 tisoč ur letenja in sem letel praktično vse vrste letal, ki so bila v tem obdobju v naši državi. Danes letim kot amater predvsem na taksi letalih ALC." In od kdaj se ukvarjate z modelarstvom ter obnovo starih letal? "Z modelarstvom sem se začel ukvarjati, ko sem prišel v Lesce. V teh časih smo želeli razviti množično ukvarjanje z letalstvom in obvezen začetek je bilo prav modelarstvo. Na Gorenjskem je bilo tedaj pet letalskih klubov in moja naloga je bila tudi, da v vseh organiziram modelarski tečaj. Taka oblika je bila seveda tudi najcenejša in zato najbolj dostopna. Resno, z željo, da nekaj ustvarim, pa sem se z modelarstvom začel ukvarjati šele po tem, ko sem se upokojil. Spomnil sem se na Rusjana in želel najprej z modeli, nato pa tudi s samim letalom obnoviti ta začetek slovenskega letalstva." Znani ste kot obnovitelj starih letal, ki po vaši obnovi še letijo. Katera ste obnovili in kaj pripravljate sedaj? "Kmalu po odhodu v pokoj sem se spomnil na govorico, da obstajajo ostanki jadralnega letala Čavka, ki je takoj po vojni predstavljalo eno boljših jadralnih letal. Ker sem dobil originalne načrte, je bilo mogoče letalo, ki je bilo v precej žalostnem stanju temeljito obnoviti, zato leti še danes. Drugi izziv je prišel iz Slovenj Gradca, kjer so našli star motorni dvokrilec PO 2, in tudi tega sem s Francijem Novakom temeljito do lanske jeseni obnovil. Sedaj čaka na motor in vse kaže, da nam ga bo uspelo dobiti. Ker ne morem biti brez dela, sem preteklo zimo v delavnici ALC obnovil prav tako leseno jadralno letalo Delfin, ki čaka samo na barvanje, sedaj pa se ukvarjam z obnovo akrobatskega jadralnega letala Mačka, ki naj bi bil končan v približno dveh mesecih." Imate morda že tudi načrt za naprej? "Imam. Mislim, da resnično nekaj posebnega, vendar tega še ne bi rad izdal. Omenim pa naj, da sem ob tem izdelal tudi leteča modela jadralnega letala Čavka in motornega letala PO 2 v razmerju 1 : 4, oba radijsko vodena, in moja želja je, da bi letela v letalski zapregi." • Š. Žargi KERAMIKE A AlliMEX i NT."1"*"""' 223 &° KRANJ-ZLATO POLJE 3k AKCIJA TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ IN GORENJSKEGA GLASA Razveselite svoje bližnje kupon: KAMERA PRESENEČENJA Presenetiti želim: Ime in priimek:................................................... Naslov:.......................................................................................... Predlagatelj: Ime in priimek:.......................................................... Naslov:............................................................Kontaktni telefon: Opis presenečenja:....................................................................... Kupone pošljite na naslova TELEVIZIJA TELE-TV Kranj, Nikole Tesla 2, Kranj ali na GORENJSKI GLAS, Zoisova 1, 4000 Kranj s pripisom KAMERA PRESENEČENJA. 3ADiO <*AflJ 91.3 ISTBRKOI RDEČA NIT TORKOVEGA PROGRAMA ŠOLSKI ZVONEC BO SPET ZAZVONIL 3ADiO 913 Ffl STBRKO