Posamezna številka 6 vinarjev. Šltv. 154. """ Ljubljane 8 vin.	V Ljubljani, V lOfeK, 8. jOl!]a 1913.
Leto KLI.
bs Velja po pošti: s
Ea oelo leto naprej . . K 26'— n as imm „ . . „ 2-20 n Nemčijo oeloletno . „ 29-— ■a ostalo inoiemstvo . „ 35-—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . . K 24-— m as nese m „ . • ,, 2*—
V	opravi prejemu aeseCno „ 1*70
s. Sobotna Izdaja; =
H eelo lete ....... 7-—
za Nemčijo oeloletno . „ 9-— za ostalo inoiemstvo „ 12°—
Inserati:
Enostolpna petitvrsta (72 nun): za enkrat .... po 15 t
za dvakrat...... 13 „
za trikrat .... „ 10 „ za večkrat primeren popnst.
Poročna oznanila, zahvale, osmrtnice ML:
enostolpna petitvrsta po 18 vin.
--Poslano:
enostolpna petitvrsta po 30 vin.
Izhaja vsak dan, izvzemšl nedelje In praznike, ob 5. ari pop.
Redna letna priloga Vozni red
H3" Uredništvo je ▼ Kopitarjevi nlloi štev. 6/111 Bokoplst se ne vračajo; netrankirana pisma se ne ob sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo Je v Kopitarjevi uliol št. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravniškega teletona št. 188.
Današnja številka obsega 6 stran?.
Društvom Slovenske krščansko -socialne zveze!
Le še malo časa nas loči do katoliškega shoda v Ljubljani. Zato pa tembolj porabimo čas, ki nas šc loči do sijajnih dni, da v naših društvih naj-živahnejše agitivamo za največjo udeležbo. Pokažimo, da, hočemo zvesto stati za svoje ideale: za vero naših detlov in materino besedo. V s a društva, vsi člani in članice se dvignite z društvenimi zastavami 21. avgusta v Ljubljano! Naša iobraževalna organizacija naj pokaže. da jc že zbrana v mogočno armado! Kjerkoli morete, povzdignite udeležbo z narodnimi nošami.
Nihče izmed nas naj nc zamudi slovesnega trenolka, ko bodo hrvaški in slovenski škofi posvetili naš narod Brezmadežni, v katere varstvu naj sc razvija in ki naj ga vodi do sreče in blagostanja!
Odbor Slovenske krščansko socialne zveze.
Volivne priprave v milji.
Oktobra letos se vrše v Italiji splošne drzavnozborske volitve, in sicer prvič na podlagi splošne in enake volivne pravice. Vse stranke se živahno pripravljajo za vo-livni boj. Socialisti, katerih radikalno krilo se je po libijski vojni silno okrepilo na škodo reformi s lov (Turatijeva in Bissolati-jeva struja), si hočejo volivno pot utrdi s štrajki. Sicer se jim jc štrajk v Milanu popolnoma izpridil in končal z blamažo, kljub temu pa sedaj poizkušajo z novim generalnim štrajkom, ki ga netijo med itak nezadovoljnimi poljskimi delavci v Ferrari. Pa naj bo konec tega štrajka tak ali lak, toliko je gotovo, da si socialisti z njim ob volitvah ne bodo pomagali.
Ko jc Giolitti svoj čas zbornici predložil volivno reformo, je storil to v prvi vrsti zato, da bi pridobil zase socialno-demokratične reformiste in si eventuelno zagotovil njihovo pomoč za libijsko vojno. Liberalni konsevartivci so bili itak na njegovi strani. Ko se je volivna reforma potem
uzakonila, so sc jeli proti njej oglašati številni glasovi, češ, da bo splošna in enaka volivna pravica koristila edinole katoličanom in socialnim demokratom. Toda zdi se, da temu le nc bo povsem lako.
Od libijske vojne sem jc začelo v so-cialnodemokratični stranki seme razdora bujno kliti in pojavile so se nevarne razpoke, ki sc od dne do dne širijo. Teh razpok tudi sedanje štrajkovno gibanje nc bo odtehtalo in socialistom pri volitvah nc bo izpolnilo tistih nad, ki jih očividno stavijo nanj. Zgoditi bi sc znalo ravno nasprotno. Tudi leta 19C4. je bilo tako. Tedaj so socialisti proglasili generalni štrajk v Milanu in drugih italijanskih mestih ter bili celih pet dni gospodarji položaja. V Milanu so imeli vso moč v rokah in so cclo zaprečili izhajanje časopisov. Lisjak Giolitti jih jc pustil čisto pri miru in jih ni nikjer oviral z oboroženo silo. Zanašal sc jc na odpor v ljudstvu samem in prav je imel. Teroristično početje socialnih demokratov je ljudstvo ogorčilo in pri takratnih splošnih volitvah jc sodnige neusmiljeno porazilo.
Tedaj so se volitev prvič udeležili tudi katoličani, čeprav Non cxpcdit ni bil šc oficiclno odpravljen.
Danes jc na čelu vlade isti zviti Giolitti, ki bo nedvomno izkoristil spor v so-crilnodcmokratični stranki in zagotovil liberalcem, ki imajo pred splošno volivno pravico velik strah, gotove koncesije. Katoličani, ki so z zmernimi libcralci sklenili kompromis, pričakujejo volitev navdušeno in polni nad. Italijanski katoličani so proti prostozidarjem, katerih spletke so sc zadnji čas razkrinkale in ostro bičale v zbornici, začeli hud boj. Povsod tam, kjer niso postavili lastnih kandidatov, bodo katoličani 7. vsemi silami podpirali zmerno-liberalnc kandidate, samo da čim bolj oslabe proti-katoliške živlic. Splošno so šansc za katoličane ugodne.
Bivši rcvolucioiKUB ii voditelj špan-skeh republikancev Lerrouv je poslal monarhist in opora sedanje vlade in prestola. Kakšne vrste politik jc ta mož, nam povedo t.e-lo vrstice socialno-dc-mokraškega glasila »E1 Socialista« v Madridu: »Nekaj časa je bila v Lcr-rouxu utelešena najživahne.jša in naj-nespravijivejša opozicija proti monar-hističnemu. režimu. Pred in po »krvavem tednu« v Barceloni jc bilo njegovo obnašanje dvoumno. Sedaj je krinko popolnoma snel .Naše mnenje je to, da imajo republikanci enega sumljivega
pajdaša mafij, monarhisti pa enega
več.«'
K namigavanjem socialno - demo-kraškega glasila glede »Ferrerjevega tedna« v Barceloni treba pripomnili, da so republikanci Lcrrouxa tedaj javno označevali za izdajalca. Menda je tedaj ravno on denunciral Ferrerja kol uporniškega kolovodjo 111 SC A' l H ( 1 ni spomenici liberalnega ministrstva res nahajajo izpovedbc članov Lerrouxovc stranke. Da jc ta skupina sovražno nastopala proti Ferrerju, je bil vzrok ta, ker jc Ferrer divje napadal parlamentarce in jim očital korupcijo. Zaradi lega njegovega protiparlam* ltarnega •mišljenja so ga Lerroux in drugovi iz-cl ali.
O priliki napada na Mauro jc padlo nekaj sence tudi na Lcrouxa, toda branji se jc proti temu sumu z vsemi silami in zatrjeval, da ni nikdar huj-skal k atentatu na Mauro. No, res jc pa, tla je eden napadalcev na Mauro imel v žepu lisi, »Radical« — Lerrouxo-vo glasilo — in da so bili ravno v tistj številki divji napadi na konservativnega voditelja.
V politiki jc bil Lcjtoux odnekdaj prava kača; krvavi članki v njegovem Hydicalu<< so bili \ čudnem nasprotju v. njegovimi govori v zbojuei, katere je pokojni C;>nalej8s vedno hvalil kol »pametne«. Je pač resnično, kar pravi socialnodemokratično glasilo, da imajo monarliisti enega »sumljivega pajdaša« več. v svojih vrstah.
Katoliški ministrski predsednik Bomanoncs (tako se namreč vedno sam imenuje) je katoliško Šprnijo za trideset srebrnikov prodal Cerkvi sovražnim republikancem. Da jc dobil par glasov navideznih izpreobrni encev med njimi, je zavrgel katoliško tradicijo španske dežele. Lerou.v. Alvarec in tovariši povdarjajo namreč, da so samo za »protiklerikaluo monarhij')«. Kaj to pomeni v ustih teh mož, ki so bili še do včeraj revolucionarni republikanci, si jc lahko misliti. Namesto prejšnjih proticerkvenih prask in polovičarstva sc ima sedaj začeti celo delo proti katolicizmu. Alvarec in Ler-rou;; zasledujeta politiko laiške države po francoskem vzorcu, to se pravi: rr d o vi se izž/^iejo, samostanske šoje zapro, katekizem se vrže iz šol, država se loči od Cerkve in uropa njeno premoženje.
Bomanoncs meni, da španski prestol na ramah Alvareca in drugo v varnejše stoji nego na vplivu katoliške
Cerkve, ki ljudstvu vceplja spoštovanje do kralja. Dal jc Cerkvi brco, ki jo mora raniti, in objel republikanske no-vomonarhiste. Maloštevilne republikanske glasove jc tako drago kupil, kakor jc poceni prodal katoliško državno vero. Za te maloštevilne republikanske glasove, ki so mu bili žc doslej na razpolago, kadar je šlo za kak poizkus udariti Cerkev in ki mu bodo tudi poslej ma razpolago lc tedaj, ako bo natanko tako plesa), kakor mu bodo oni žvižgali, za te glasove je izdal španski katolicizem, največjega prijatelja prestola. Ali sc v liberalnih krogih res tako zelo zanašajo na take opore prestola, kakor jc Lerroux, da se jim prav nič ne oglaša sum, da-li ni njegovo izpreobnjenjc samo taktična poteza? Ako sta. prestol in oltar združena, sla na Španskem nepremagljiva. zato ju jc treba predvsem raz-družiti, da sc potem ločena udari. Republikanci hočejo sedaj najprej doseči, da. poslane prestol sovražnik oltarja, da hi potem toliko lažje zmogli prestol, ki si sam izpod mika prave, zanesljive temelje.
Nedvomno v bližnji bodočnosti na .Španskein nt" bo manjkalo »protikle-rikalnili eksperimentov, t. j. poizkusov, da se država laizira. in kot pi vo pride da vrsto pač zakon proti redo-vom, ki bo krni do kraja, šali Cerkvi! to jc seda j geslo na španskem in oviu-karske poteze liberot politike v tej smeri zaslužijo neprestano pozornost..
Položaj postaja še bolj zantol m po dejstvu.'da. deluje na španskem razen profikatoliške monarhije'še drU3» mo-narhističiia struja. ki je, katolištvu brezpogojno udana, iu lo so Jaimi-sti. Ako monarhija Alfonza XIII. res krene na kriva pota, ki vodijo k preganjanju Cerkve, potem sc ni čuditi, če ima od tega dobiček jaimistovsk« struja. Najbližja bodočnost španske države se nam kaže zavita v gosto lemo.
Komaj dober leden se bivši zavezniki na Balkanu med seboj bojujejo in že se kaže, tla so vsi utrujeni. Ni čuda, saj se nc bore, ampak mesarijo. Ze v teb par dneh so izgube na vseh straneh take, da, bodo kmalu dosegle one, ki jih jc zahtevala osemmesečna vojska s Turčijo! Izpočelka se je Bulgarom slaba godila -- kakor se danes iz Sofije same priznava - zdaj so Srbi na slabšem, ker so Bulgari res vpadli
LISTEK,
Naš bclgrajski dopisnik nam jc z bojišča poslal zanimivo pismo. Pismo, datirano z dnem 3. julija, sc jc nekoliko zakasnelo, vendar jc priobčujemo, ker so v pismo zanimive podrobnosti. Naš dopisnik piše:
V Belgradu se jc govorilo, da pridejo prvi ranjenci ob poldveh popoldne. Vsled velike zakasnitve jc pa vlak prispel šele ob pol 8. zvečer. Od 1. do pol 8. se jc zbralo k sprejemu 100.000 oseb, ki so napolnile vse ulice, ki peljejo h kolodvoru. Sprejem ranjencev je bil veličasten, orili so urnebesni klici, ranjence so obsuli s cvetjem in dame iz najedličnejših družin, na čelu jim soproga ruskega poslanika Hartwiga, so stregle ranjencem z različnimi okrepčili. Ljudstvo jih jc navdušeno pozdravljalo. Ranjenci so bili silno ganjeni in so od notranjega razburjenja jokali. Lažje ranjence so spravili na vozove in tramvaje, težje ranjence so nosili na nosilnicah prvi belgrajski meščani in dame iz najodličncj-ših družin. Vse jc tekmovalo med seboj, da stori kako uslugo ranjencem.
Vaš dopisnik se jc peljal sanitetnemu vlaku 30 km nasnroti in sc Dotem z niim
vrnil v Belgrad. Tako mi jc bila dana prilika, da sc osebno vidim z vsemi ranjenimi častniki, od katerih sem o poteku bojev izvedel te-lc podrobnosti: Srbske in bulgarske čete so sc nahajale v neposredni medsebojni bližini — tostran in onostran reke Bregalnice. Proti Štipu stoji na reki most in na tem mostu sta vedno stala na straži po dva srbska in dva bulgarska vojaka — drug zraven drugega. Nadzorujoč tc straže, so sc srbski in bulgarski častniki jako pogosto srečavali in se prijateljsko obiskovali. Dan pred napadom sc je srbski poveljnik mrtve straže na mostu, poročnik Antonijevič, sestal z bulgarskim poveljnikom — stotnikom, ki jc bil izredno Ijubcz-njiv in jc srbskemu tovarišu izročil pismo, v katerem pozdravlja srbskega artilerijskega stotnika Nikodija Bogdanoviča, s katerim sta bila skupaj pred Odrinom. Bulgarski stotnik jc srbskemu poročniku naznanil, da so oni dobili vest, da ne pride do oboroženega spopada in da bo o sporu razsodil ruski car; stotnik je rekel, da ga lo zelo veseli. Prijateljsko so sc poslovili ta večer, a že čez nekoliko ur, ko so sc Srbi najmanj nadjali, so Bulgari navalili nanje z vso svojo silo. 29. junija ob pol It. uri ponoči sc jc na mrtvih stražah čulo izpod mosla neko pokanje. Tisti čas so Bulgari začeli bresti preko Bregalnice, ki jc 50—60 cm globoka, proti postojanki srbskega IV. ocšpolka, Pod varstvom goste
teme se jc Bulgarom posrečilo vreči na desno obal Bregalnice močne oddelke, ki so potisnili srbske straže in sprednje oddelke. Krog 2. ure ponoči se jc razvil for-mclni boj, katerega sc jc na srbski strani izpočetka udeleževal samo J V. pešpolk, pozneje pa še VJ. pešpolk. Manjšim sprednjim oddelkom VI. polka so Bulgari odsekali odstop in jih obkolili. Srbom sc je posrečilo z bombami si prebiti pot skozi sovražni obroč in dospeti nazaj v sestav svojih čet. Nenadoma napadeni, brez pomoči artiljerijc, so se Srbi bili kakor le.vj. umikajoč sc polagoma in vnajvecjem redu. Bulgari so prodrli na srbsko ozemlje 6—7 kilometrov daleč, potiskajoč pred sabo IV. in VI. srbski polk; uspelo jim jc zapleniti 2 srbski bateriji; 8. in 9. drugega artilerijskega polka. Kasneje je 17. srbski polk Bulgare pognal in jim vzel obe zaplenjeni srbski bateriji. 5. polk je pomagal 4. in dopoldne 30. junija, ko so v strašnem odpornem boju že oboji — Srbi in Bulgari — omahovali, jc stopila v borbo moravska divizija II. poziva pod poveljstvom polkovnika Ncdiča. To jc divizija, ki sc rekrutira iz Niša, Pirola, Leskovca in Vranje, iz krajev, o katerih Bulgari trde, da so bulgarski. Nc lc, da jc Bulgare zadržala, marveč jih jc nadvladala in vrgla nazaj preko reke ter pognala v paničen beg. Srbi so Štip /. artiljerijo popolnoma porušili in potem Dieganiaioči Bultfarc zavzeli mesto. Isto-
časno. ko so prodirali od Štipa, so Bulgari s tremi pešpolkl, artiljerijsko divizijo in milre I ježami navalili na Djevdjelijo, katero sta cel dan 30. junija uporno branila dva srbska bataljona. Zvečer so Bulgari Djevdjelijo zavzeli, a žc naslednji dan, ko so Srbi dobili pomoč, so bili Bulgari vrženi nazaj čez Vardar in jc Djcvdjclijc zopet v srbskih rokah.
V teku dne 30. junija sc jc otvorila borba na celi fronti od Gumendžc do stare Tronicje. Do lega trenotka na siarih mejah ni bilo nc z cnc, nc / druge strani nobenega gibar.ia. Srbski uspeh jc povsodi popoln.
Najhujša borba sc jc bila na pozicijah Retkc Bukve«. Iu sc jc tri dni in tri noči s skrajno odporno silo na obeh straneh borilo nad 200.000 mož. Zanesljiva uradna naznanila trdijo, da so S>"bi tudi tu nadvladah Bulgare, zavzeli vse važnejše postojanke, odtrgali rilsko od kiistendilske divizije in da tirajo Bulgare v Pirin-planino kjer sc morajo razbiti.
O slrategičnem pomenu postojank na Rctki Bukvi mi jc neki višji gcneralštabni častnik dal lo-lc pojasnilo:
Retkc Bukve so razrastek Osogov* ske planinske verige, ki tvori razvodje Krivi reki, Brcgalnici, Iskri in mariškemu stočišču. Povprečna osogovska višina znaša 2000 metrov. Ta planinski greben pripada rilsko-Dlaninskcmu sestavu. Tla so
v Srbijo od severa sem, kakor je že prvega dne sedanje vojske prorokoval VVagner. Odločitev pa ni še nobena padla, in nihče ne ve, kako izpade. Bulgari so morali oslabiti svojo južno armado, da so ustavili srbski sunek iz štipa in Velesa sem. in vsled tega si je razlagati, da se danes soglasno poroča o veliki zmagi grške armade nad bulgarsko pri Nigriti. Od Grkov bi v drugačnih razmerah ne mogel nihče kaj takega pričakovati; vendar je bitka morala biti precej resna, ker je trajala tri dni, in sama oficielna grška brzojavna agentura poroča o 10.000 mrtvih in ranjenih na grški strani. V Sofiji vale krivdo na operacijski plan generalissima Savova.
Tak je danes strategični položaj: Srbi v kritični defenzivi, Grki zmagovalci — Bulgari proti Srbom v nevarni ofenzivi, pred Grki se pa morajo umikati.
Precej drugačen pa je diplomatič-ni položaj. Kdor ni mogel uganiti, kaj je ves ta čas, ko so bivši zavezniki na Balkanu tako brutalno razdrli truda-polno delo ruske diplomacije, počenjal Sazonov, si je danes glede tega lahko na jasnem. Rusiji — kdo bi to verjel! — se je posrečilo, da je ostala ves ta čas prijatelj z vsemi, tako z Bulgari, kakor s Srbi in Grki in vrhtega je pridobila zase Bumunijo. Ta zdaj pravzaprav zanjo dela, ker se ruski stric ne sme sam nikomur zameriti. Rumunija resno zahteva, naj se bivši zavezniki zopet poravnajo, če ne, pade Bulgarom v hrbet. Ni ji toliko za teritorijal-ne pridobitve kakor za ohranitev balkanskega ravnotežja. In ker Bulgari, ki. so tudi zelo oslabljeni, ne morejo tvegati vojske s svežo Rumunijo, je zopet poskočilo upanje, da bodo Danev, Pašič, Venizelos in Vukotič šli v Pe-terburg. Tako bi se kljub klanju v Makedoniji razpršile tako sanje onih, ki so že videli v duhu carstvo Dušana Silnega od Drača do Soluna kakor onih, ki so Srbiji pripravljali drugo Kosovo in ji namenili usodo nesrečne Poljske.
Danes se seveda še ne ve, koliko odstotkov verjetnosti ima ta način rešitve balkanskega konflikta. Članek oficioznega bulgarskega lista, ki govori o umestnosti ruske razsodbe, je dobro znamenje. Da, bulgarsko časopisje se že obrača proti bratomorni vojski in hujskačem, ki so to grdo klanje povzročili. Ni pa še čisto gotovo, kaj stori Rumunija, čeprav vse kaže, da se ne šali. Verjetno je, da bodo vsi počakali, da pride do odločilne bitke med Srbi in Bulgari; potem se bo najbrž politični in strategični položaj obrnil po tem, ali bodo Rumuni v slučaju srbskega poraza posegli vmes ali če bodo Bulgari v slučaju srbske zmage sami kaj odjenjali. Ruski stric pa bo do takrat v zapečku mirno in modro sple-tel svojo diplomatično mrežo.
XXX
GRŠKA ZMAGA PRI NIGRITI.
Atene, 7. julija. »Agcnce d'Athe-nes« poroča: Po tridnevnih hudih krvavih bojih se jc predvčerajšnjim bitka, ki se je razprostirala od ^-danskega jezera do Nigrite, na celi črti končala. Grško oi*ožje je sijajno zmagalo in prisililo sovražne sile, da so se umaknile, ko so bile popolnoma uničene.
skalnata in mestoma nenavadno strma. Skalovje je vulkanskega izvora.
Na tej planinski verigi se nahajajo kot «edlo Retke Bukve.
Retke Bukve s črto svojih pozjcij in sedlom, ki vodi v dolino reke Iskre, omo-gočujejo zvezo in občevanje Krivepalanke in Ktistendila s Kočani. Zaradi tega svojega položaja tvorijo Retke Bukve domini-rajočo pozicijo na celem napadnem frontu. Za operacije proti Kočanam pomenijo Retke Bukve skoro isto, kar je pomenil Taraboš za Skader.
Ako se našim oddelkom, ki so odrejeni za preganjanje sovražnika (konjiška divizija), posreči, da se pravočasno polaste Kočan in Radovišta, potem je celokupna bulgarska armada, razvrščena na strate-
Sičnem frontu leve obali Zletovske reke in Iregalnice, — popolnoma odsekana od svojih komunikacijskih čet.
Dasi mi niso znane podrobnosti, sodim po došlih vesteh, da je bulgarska armada presekana na dva dela: eden ostane v mejah Stare Bulgarije, drugi pa v Makedoniji, kjer se bo moral braniti pred ponovnimi napadi naše pehote in artiljerije. Ti odsekani makedonski oddelki so izgubili ^ako zvezo s središči, od koder bi se mogli oskrbovati.
Bulgarske čete sc odlično drže; pehota je izvrstna in istotako artiljerija, tako da srbske čete nimajo lahkega stališča.
V dosedanjih borbah se je posebno odlikovala srbska konjiča. Bulgarska konjiča se doslej šc ni nikjer pojavi''
Atene, 7. julija. »Agcnce d' Athe-nes« poroča: 1500 mož močno bulgarsko kolono, ki se je hotela upirati na gričih pri Yanni našim vojakom, je ena grška divizija pognala v beg. Bulgarske izgube so bile strašne. Po došlih poročilih so Grki tako hrabro izvedli napad z bajoneti, da so Bulgari izgubili glavo, ko so od daleč zagledali Grke in so bežali tako hitro, da so popustili veliko orožja, municije in živil.
Atene, 7. julija. (Agence d'Athe-nes.) Po bitki pri Kilkisu je grška divizija, ki je operirala na skrajnem desnem krilu, po hudem boju vrgla nazaj sovražnika, ki se je umaknil na drugi breg reke Strume. Divizije, ki so operirale na levem krilu, so napadle sovražnika, ki je imel zasedene griče, ki leže južno od Doiranskcga jezera. Po boju, ki se je bil pri Doiranu. so zasledovali Grki sovražnika do reke Strumnice. Grki so zarubili 12 topov in veliko orožja. Sovražnikove izgube so jako velike. Odkar se je vojska pričela, so Grki izgubili 10.000 mrtvih in ranjencev.
Dunaj, 7. julija. »Neue Freie Pres-se« poroča iz Sofije: Generalni poročnik Ivanov je radi velike sovražnikove premoči prisiljen, da se pred Grki počasi proti severu umika. Ker je desno krilo njegove armade odrinilo proti severu, ko je poseglo v boj pri Kratovu, je njegova ofenzivna sila tako oslabljena, da se more za zdaj le še braniti. S svojim vzhodnim krilom in središčem se umika na Belašico Planino, kjer se namerava v ugodnem terenu najtrdovratnejše braniti.
BULGARI PRIZNAVAJO SVOJ PO-RAZ. — NEJEVOLJA ZOPER VOJNO STRANKO. — SAVOV JE MORAL DE-MISIONIRATI.
Sofija, 7. julija. Tu se poraz generala Ivanova pri Nigriti priznava. Razlaga se pa tako, da je Ivanov, ki je moral večji del svoje armade, okoli 30 bataljonov, poslati proti Srbom, imel proti Grkom na razpolago kvečjemu 34 bataljonov, dočim Grki štejejo 100.000 mož. Vojaški krogi pripisujejo krivdo generalissimu Savovu, ki je moral odstopiti. V časopisju se pojavljajo glasovi proti bratomorni vojski, ki je pravo klanje. Oglašajo se resni očitki proti prestolonasledniku in vojni ligi.
XXX
ZADNJE VESTI Z GRŠKO-BULGAR-SKEGA BOJIŠČA.
Solun. 7. julija. Grške zmage pri Doiranu in Kilkišu so velikega pomena. Bulgari so se morali umaknit v Strumico in Demir Hissar. Proti Srbom odposlani del južne bulgarske armade je v svojem po-vratku ogrožen. Dežela je vsled bojev silno opustošena.
XXX
KRITIČEN POLOŽAJ SRBSKE ARMADE.
Dunaj, 7. julija. Iz Belgrada se poroča: Dolgotrajno, obupno borenje srbske severne armade se je končalo sinoči zvečer z zavzetjem Zaječarja. Bulgari so prekinili zvezo z Nišem. Razkropljeni deli srbske severne armade so prišli danes zjutraj do Donave pri Negotinu. Glavna moč srbske severne armade se umika ob reki Timok. Brzojavna zveza s Pirotom je prekinjena. Z makedonskega bojišča je le malo poročil. Bulgari prodirajo čez Veleš proti Skop-lju. Srbi zavzemajo med umikalnimi boji nove postojanke. V Belgradu so radi izida dosedanjih bojev zelo iznenadeni in smatrajo, da je severna srbska armada izgubljena. Bulgarski poslanik iTošev se je z vsim poslaniškim osobjem preselil opoldne v Zemun.
Dunaj, 7, julija. »Neue Freie Pressec poroča iz Sofije s posebne strani: Ponoči od včeraj na danes so Bulgari vdrli v Vranjo, ko so vrgli nazaj ne močne srbske vojaške oddelke. V Vranji so se polastili Bulgari tamošnje etapne postaje in zarubili velike zaloge municije in prateža. Bulgari so nato prodirali proti gornji Moravi.
Sofija, 7. julija. Srbski napadi na Ko-čano so končno odbiti. Položaj bulgarske armade v Makedoniji se je izboljšal.
Sofija, 7. julija. Bulgarski armadi se je posrečilo, da je ločila grško in srbsko armado. Boji pri Zaječaru in Pirotu sc neprekinjeno nadaljujejo. Izgube so tu nenavadno velike. Vodstvo bulgarske armade se pripravlja, da obkoli Pirot. Desno krilo bulgarske armade pri Pirotu so vrgli včeraj Srbi nazaj, a levo krilo se drži. Danes se je že v srbski armadi tožilo, da primanjkuje municije. tudi finance delajo baje srbski vladi skrbi, ker so zakladi močno izčrpani.
Sofija, 7. julija. (Poročila Reichsposte.) Operacije ob reki Timok ugodno napredujejo. Bulgari so že Kujacevač zavzeli. Tudi zadnja srbska poročila o zmagah srbske armade ne odgovarjajo resnici. Poročilo, da je bil 13. bulgarski polk uničen, ni istinito.
Dunaj, 7. julija. »Neue Freie Presse« j poroča, da smatrajo dunajski politični I krogi vojaški položaj Bulgarov za zelo ugo-
den. Četudi se bulgarsko-srbska vojska še ni odločila, le sodijo, da se je srbska ofenziva pri Kustendilu izjalovila in da je prisiljena srbska armada, da se mora braniti, da jo Bulgari v okrožju Skoplje—Kuma-novo ne obkolijo. V Srbiji pa z dosedanjim izidom vojske niso nezadovoljni in še vedno upajo, da porazijo Bulgare.
Sofija, 7. julija. Dve veliki bulgarski armadi prodirata ena proti Krivi Palanki, druga proti Kočanam, da se združita. Zdi se, da je moravska divizija, ki se nahaja med Krivo Palanko in Kumanovim, izgubljena. Tudi s severa prodirajo Bulgari in so železniško zvezo med Skopljem in Nišom na več mestih prekinili. Nasproti Grkom so Bulgari v defenzivi.
X X X
ODPOR SRBOV.
Belgrad, 7. julija. Bulgari so prodrli na jugu do Prilipa. Srbom se je pa posrečilo jih vreči nazaj. Žrtve so naravnost velikanske. Bulgari imajo do zdaj 40.000 ranjencev in mrtvih, Srbi so pa izgubili 29.000 mož. Neprestano dohajajo vlaki z ranjenci.
Belgrad, 7, julija. Včeraj ponoči in danes so se bili hudi boji med dvema srbskima in eno bulgarsko divizijo pri Velesu. Bulgari so zašli v navzkrižni ogenj in so izgubili približno 1600 mož. Ostali Bulgari so se umaknili.
Belgrad, 7. julija. Tu sem so pripeljali 40 železniških voz bulgarskih ranjencev.
Belgrad, 7. julija. Timoška divizija je še vsa skupaj in nedotaknjena. Kje se sedaj nahaja, se seveda ne izda; sovražniki da jo bodo že čutili.
Belgrad, 7. julija. Dne 6. t. m. so srbske čete Krivolak zopet zavzele in vrgle Bulgare nazaj preko Vardarja. S tem so Bulgari že drugi pot vrženi čez Vardar. Borba je bila dokaj huda. Posebno se je odlikoval srbski dobrovoljski zbor, ki se je hotel maščevati.
Belgrad, 7. julija. Bulgari so se iz Kočan že umaknili čez Bregalnico in se umikajo v smeri proti Djumaji.
XXX
RUMUNIJA PRIPRAVLJENA, DA UDARI NA BULGARIJO.
Bukarešt, 7. julija. Neki visoki častnik rumunskega generalnega štaba je včeraj zjutraj odpotoval v Belgrad, da se dogovori s srbskim generalnim štabom o eventualnih vojnih operacijah. Koncentracija rumunske armade bo končana 12. julija.
Bukarešt, 7. julija. Na meji stojita že dva armadna zbora, popolnoma pripravljena, da udreta v Bulgarijo.
XXX TURČIJA HOČE TUDI VMES POSEČI.
Sofija, 7. julija. Bulgarska vlada jc v posebni noti opozorila velesile, da jc turški ministrski svet sklenil poseči v sedanjo vojsko.
Berolin, 7. julija. Turški vojni minister je glasom sklepa ministrskega sveta odpotoval v Čataldžo inspicirat turško armado.
XXX
DELOVANJE RUSKE DIPLOMACIJE ZA MIR. — GROF BERCHTOLD NI ZADOVOLJEN.
Dunaj, 7. julija. »Russische Rundschau« poroča iz Peterburga: Ruski poslaniki v Belgradu, Sofiji in v Atenah so zopet v imenu svoje vlade pri srbski, bulgarski in grški vladi odločno nastopili, naj se sovražnosti takoj prekinejo. Trdi se. da. so posredovanje povsod odklonili, češ, da je nesmisel v sedanjem štadiju konflikta drugačna rešitev spora kakor z orožjem.
Dunaj, 7. julija. »N. Fr. Pr.« poroča, da belgrajski vladni krogi več ne dele oportunizma z vojaškimi krogi in da že mislijo na to, da se z Bulgari sporazumejo. Mogoče je tudi, da se uveljavlja ruski vpliv, ker bi Rusija rada rešila balkansko zvezo. Vedno bolj se tudi razkrinkava dvorezna igra ruske diplomacije, ki svetuje s francoskim poslanikom Rumuniji, naj proti Bulgariji energično nastopi, v Sofiji pa ruski poslanik dr. Daneva hujska, da naj odkloni rumunske zahteve. Na Dunaju sodijo, da se je radi ruskih spletk izjalovilo posredovanje avstro - ogrske diplomacije za mirno poravnavo rumun-sko-bulgarskega spora.
Dunaj, 7. julija. V poučenih krogih sc govori o razgovoru na Ballplatzu, ki je vzbudil veliko pozornost. Francoski poslanik jc namreč prišel h grofu Berchtoldu in ga jc povabil, naj pritrdi resoluciji, s katero velesile zavzemajo stališče, da sc v spor na Balkanu ne bodo vmešavale. Grof Berrhtold je izjavil, da v tako splošni obliki resoluciji ne more pritrditi. Naravno zavzema tudi Avstro-Ogrska. stališče, da se v vojsko na Balkanu ne vmešava, a to stališče zavzema le toliko časa, dokler dogodki na Balkanu ne bodo zadeli koristi Av-stro-Ogrske.
X V X
VOJSKA MED SRBIJO IN BULGARIJO PRAVZAPRAV SE NI NAPOVEDANA.
Belgrad, 7. julija. Potne listine se To-ševu še niso dostavile. Ne v6 sc še, kdaj in v kakšni obliki se napove vojna. Politični krogi so v tem oziru različnega mnenja. Mnogi mislijo, da je posebna vojna napoved nepotrebna. Vlada noče dati v tej stvari nobenih pojasnil.
X X X
GROZNE ŽRTVE.
Belgrad, 7. julija. Vojaški krogi sodijo, da je bilo dozdaj ubitih in ranjenih na obeh straneh nad 50.000 mož. Izgube v vojski z Grki niso vštete. Z bojišča pri Zaječaru so se danes pripeljali ranjenci po Donavi na treh ladjah. Ker za sanitetno službo na bojišču ni dovolj preskrbljeno, se boje, da izbruhnejo nalezljive bolezni. Primanjkuje prostora za ranjence, zdravnikov in zdravilnih sredstev. Ranjenci leže na tleh. Gledališče se je uredilo za bolnišnico.
' X X X
DROBNE VESTI.
Zemun, 7. julija. Pod orožje je poklican zadnji razred, moški v starosti od 18 do 60 let.
Dunaj, 7. julija. Korespondenčni urad izjavlja: Nasproti poročilom več listov, da se nadvojvoda prestolonaslednik Franc Ferdinand za nedoločen čas vrne na Dunaj, kar se je spravljalo v zvezo z evrop« skim političnim polo\ajem, se iz dobro poučenega vira izjavlja, da je to poročilo popolnoma neutemeljeno. Nadvojvoda ostane v Belgiji.
Dunaj, 7. julija. Načelnik generalnega štaba Conrad pl. Hotzendorf se je danes zvečer vrnil iz Gorice na Dunaj.
Skader, 7. julija. (Albanesische Kor-respondenz.) Srbske čete, ki so še minuli teden bivale v Puki, Malisija. so dobile povelje, da morajo takoj v Prizren odriniti* kjer se združijo z drugimi srbskimi divizi« jami. Ko so te čete taborile ob meji Lju-mezov, so jih ti napadli in jih skoraj vse pobili. Srbi so morali pustiti tabor. Drugi večji boj se je bil med Albanci in srbskimi vojaki v Matiji, kjer se bije boj že pet dni. Baje so Srbi v bojih z Albanci veliko ljudi izgubili. Albanci se zbirajo v velikih množicah, da napadejo Srbe in Črnogorce,
Atene. 7. julija. Italijanska vlada je velesilam predlagala, naj bi v Solunu za vzdrževanje redu izkrcale čete. Velesile so ta predlog odklonile.
Belgrad, 7. julija. Vojni korespondenti so odpotovali na bojišče.
X X X
ZfldDje vesli.
ODMOR NA BOJIŠČU?
London, 7. julija. Na bojišču je v voja* ških operacijah nastopil odmor.
XXX
PAŠIČEVO POROČILO O POLOŽAJU NA BOJIŠČU.
Dunaj, 7, julija. Tukajšnje srbsko po« slaništvo je dobilo danes zvečer uradno ob* vestilo srbskega ministrskega predsednika Pašiča samega, ki izjavlja, da so bulgarske vesti deloma popolnoma izmišljene deloma silno pretirane. Na Ovčjem polju Bulgari že tri dni niso dosegli niti najmanjšega uspeha. Bulgarske čete so se morale pred Srbi umakniti na levi breg Bregalnice, Pašič dalje konstatira, da so bulgarske uradne vesti o srbskem porazu pri Krivolaku silno pretirane. Res je sicer, da je bila timoška divizija po silno krvavem boju prisiljena« da se je umaknila na desni breg Vardarja, pri čemer so Bulgari vjeli precej vojakov in zaplenili eno baterijo, a ravno ista timo-ša divizija je potem, ko je dobila ojaČenje, zopet pregnala Bulgare čez Vardar in zasedla Krivolak. Pašič v svojem poročilu konečno poudarja, da je vojaška situacija srbske armade dobra.
• X X X
BULGARSKA POROČILA PRETIRANA?
Dunaj, 7, julija, Bulgarska uradna poročila so v mnogem oziru popolnoma izmišljena, deloma zelo pretirana. Namen, k! ga zasledujejo Bulgari s takim poročanjem, je ta, da hočejo vzbuditi na zunaj vtis o neodoljivosti bulgarske armade, kar naj bi zlasti Rumune prestrašilo. V mednarodnih krogih se poudarja, da so šanse obeh armad popolnoma enakovredne. Bulgarski sunek na srbsko desno krilo se je prvotno zdel sicer uspešen in Bulgari so v resnici zajeli del timoške divizije pri Krivolaku, a ta bulgarski uspeh so Srbi zopet uničili. Pregnali so namreč Bulgare zopet na levi breg in zasedli Krivolak. Zdi se celo, da postaja srbski sunek v bulgarski centrum med Štipom in Kočano zelo nevaren. Bulgari nadaljujejo svoje poizkuse, da bi obkolili srbsko armado. Poroča se namreč, da jc poskusil del bulgarske kljustendilske armade prodirati proti dolini Moraviče in ločiti glavno srbsko armado od Srbije same, V koliko se Bulgarom ta načrt posreči, je negotovo. Vojaški krogi so mnenja, da se bodo srbski vojskovodje odločili dobro utrditi svoje poziciic na vzhodni strani
Ovčjega, polja in pripravili vse potrebno za odločilno bitko. — Politični položaj Bulgarske je še vedno brezupen. Rumunija hoče ria vsak način poseči v tok dogodkov in govori se, da stopijo žc v četrtek ali petek prvi rumunski voji na bulgarska tla. Pogajanja z Bulgarsko so porušena. Rumunija noče koncesij, ampak hoče le obvarovati princip ravnotežja na Balkanu, Zdi se tudi, da imajo za svoj cilj: ustanovitev avtonomne Macedonije. — Zadnji cas jc, da se zavezniki mirnim potom pobotajo.
PODROBNO POROČILO 0 GRŠKI ZMAGI.
Atene, 7. julija. (Oficielno.) Bulgari so izpočetka druge balkanske vojske razpolagali z 80—88 bataljoni pehote in 180 lopovi med Pangaionom in Doiranom. Grki so imeli v pojesti črti od orfanskega zaliva čez Bešik-jezero. Langazo, Solun in Boe-mico na Vardarju. 29. junija so nas Bulgari zahrbtno napadli in so sc naše predčete umaknile. Bulgari so medtem prešli Vardar in zavzeli Djevdjeli. Grki so odredili protiofenzivo 2. julija. 1. in 5. divizija sta zavzeli močno utrjeni bulgarski centrum pri Kilkišu z bajonetnim napadom. Desno grško krilo jc v tridnevnem boju vrglo Bulgare nazaj čez Strumo, levo pa jc zavzelo Doiran. Grške izgube znašajo od 2. julija do danes 10.000 mož.
X X X
BULGARSKI POSLANIK V PETER-BURGU ZA MIRNO PORAVNAVO.
Peterburg. 7. julija. Bulgarski poslanik Bobčcv jc. izjavil, da j® treba, da se sovražnosti ustavijo in da balkanski ministrski predsedniki nemudoma odpotujejo v Peterburg. »Jaz bi ne bil vesel, četudi bi Bulgari zavzeli Belgrad, ker bi bila to velika škoda za slovansko stvar. Spričo bratomornega klanja sem se zgrozil in upam. da ta nevihta kmalu mine,«
X X X
RUMUNIJA SE NE ŠALI.
Dunaj, 7. julija. Sckcijski šef v rumun-skem zunanjem ministrstvo Sordan je izjavil: Rumunija ne dela nc politike nc. za tro-zvezo ne za tripeleniento, ampak zase. Rumunija ni sklenila zveze nc s Srbijo nc z Grčijo. Tega ji ni Ircba. Ona bo pa odločila, ali bo na Balkanu trajala vojska dalje ali pa bo mir, Bulgarijo poznamo. Ona vse samo zavlačuje; Zdaj pa se od nje nc bomo dali prevarati: V par dneh in Rumunija bo jasno izpregovorila.
X X X
RUSKI NAPADI NA CARJA FERDINANDA.
Peterburg, 8. julija. Na slavofilskem kongresu je Bašmakov napadel carja Ferdinanda, češ, da jc izgubil ves vpliv in jc igrača v rokah politično nezreljh generalov. — Stojanovič je bulgarsko politiko skušal braniti.
Dnevne novice.
4- Seja »Izvršilnega odbor« S. L. S.« se vrši v sredo, 9. julija, ob 6. uri popoldne v posvetovalnici Katoliškega tiskovnega društva (Katoliška tiskarna, I. nadstropje).
-f Iz seie deželnega odbora kranjskega Sne 7. julija 1913: Gosp. deželni glavar omeni, da jc posredoval pri ministrstvih radi državnih podpor iz državnega melioracijskega zaklada za vodne preskrbe na Kranjskem. Radi rešitve tega vprašanja sc bo sklicala interministerijelna konferenca, h kateri bo liid' deželni odbor povabljen. Zastopnikom deželnega odbora pri lej konferenci se imenuje gospod deželni glavar, •— Izdela se načrt in proračun za preložitev okrajne ceste Šmaljeta—Zbure. Odobri sc zapisnik o odkupu sveta, ki se bo rabil za zgfadbo mostu čez Raduljo v Čučjimlaki pri Mokronogu. -*-.Za vodovod v Št. Lam-bertu sc dovoli 30% deželni prispevek in naprosi za 40'« državno podporo. — Sup-lent na Slovenski trgovski šoli, Josip Go-gala sc imenuje definitivnim učiteljem. — Predlogu kuratorija Slovenske trgovske šole v zadevi nastanitve in predpriprav za dekliško trgovsko šolo se pritrdi. — V principu sc sklene zavarovanje proti nezgodam gasilccv, ki so včlanjeni pri kaki oficijclni od deželnega odbora priznani gasilski zvezi in sc referentu naroči, da zadevo preštudira in stavi v eni prihodnjih sej konkretne predloge. — Prihodnja seja deželnega odbora sc določi na soboto, dne 12. julija, ob 5. uri popoldne.
! Tako se odgovarja liberalnemu časopisju! Na podle klevete liberalnega časopisja zoper osebo preblagorod-nega gospoda deželnega glavarja dr. Ivana Šusteršiču je sklenil občinski odbor občine Dednidol pri Višnjigori ostro resolucijo in poslal kot odgovor za. »Slovensko S.tražo« 15 kron. — Vse naše občine, posnemajte DednidolI
Na Žalostno goro je v nedeljo pohitelo slovensko krščansko-socialno delavstvo iz Vevč. Po cerkvenem opravilu je bil pod milim nebom shod J. S .Z., na katerem se je na predlog župana Dimnika sprejela soglasno zaupnica dež. glavarju dr. Šusteršiču in poslancu dr. Kreku.
-f VII. češko-slovanski katoliški shod
se 7. in 8. septembra letos vrši v Kolinu. Pripravljalni odbor poziva češke katoličane, da se zlasti v letošnjem dvojnem jubilejnem letu (Konštantinov in Ciril-Mcto-dov jubilej) v najobilnejšem številu udeleže shoda in tako pokažejo, da je tudi med njimi še veliko pravih, iskrenih katoličanov.
-{- Srednješolska imenovanja. Naučilo ministrstvo je na srednjih šolali izvedlo sledeče osebne izpremenibe: Iz Kotora je v Dubrovnik premeščen pravi gimnazijski učitelj dr. Edvard Ciubelich. Iz Ljubljane na dunajsko realno gimnazijo je premeščen re-alčni profesor dr. Oskar Firbas, iz Gorice na Dunaj profesor dr. Ivan I'url a n i, iz Ptuja na Dunaj profesor Gustav K a I t n e g g e r, iz Most na Češkem v Trst dr. Adolf H u b e I. pravi učitelj dr. Gustav Koukal i z realke v Mariboru na prvo realko v Gradcu, profesor Erich Lechleit-ner iz C.elja v Inomost, profesor H. L e r c h e n f e 1 d e r iz Trsta na Dunaj, iz Moravskcga Novega Mesta v Pulj profesor llugo S c h w a r z c r, iz Igla-vc v Beljak profesor Egidij pl. Le i t liri e r. Pravi učitelji so poslali: dr. Alojzij Belulovič ria gimnaziji v Ta zimi, Franc Bi n d e r, ki se iz Knittelfel-da v Gorico premesti, Maks B r a d a c -zek v Celovcu, dr. Anton 11 cu na nemški državni gimnaziji v Ljubljani, iz Kopra se ob imenovanju za pravega srednješolskega učitelja premesti na, realko v Tridentu Henrik L a rclier; premesti se suplent Gottfred Burian iz Feldkirclia na realko v Ljubljani, iz realke v Ljubljani ^ FUrstenfeld suplent Adolf F 1 o c h, iz Gorice1 na ra-( alno ginu.azijo v Puljti Bruno Grig-n a srhi, iz Splita v Dubrovnik Adolf Hale r, Anton Ivacič je imenovan za supleuta v Spljitu, iz Prage na realko v Trstu dr. Ervin Kolraar, iz Opave v Pulj (na gimnazijo) Kari P a u 1, v Zadrii ,ie za gimnaziskega supleuta imenovan Jožef P i a s e v o 1 i, z Dunaja, v Trst se premesti suplent Viktor S e i d a n, za supleuta v Spljitu se imenuje Franc Torbarina, na gimnaziji v Mariboru je imenovan za supleuta Kari Tribnik, iz Spljita v Šibenik je premeščen suplent dr. Anton Vukič, v Trstu je imenovan za supleuta dr. Anton Wa sebi t za, z Dunaja na gimnazijo v Celju je imenovan za suplenta Adolf Z c l en k a. Začasni učitelji so postali na srednjih šolah suplejiti: dr. Henrik vitez:pi..' Ca r-dona na realki in dr. Jožef G d 1 I e s na gimnaziji v Celovcu, dr. Edvard Speck je imnnvan za suplenta na gimnaziji v Trstu., Mesto učitelja telovadile na gimnaziji v Trstu jc podeljeno Sebaldu H i e. del, mesto pravega učitelja telovadbe ua realki v Trst u ^e je pa podelilo Viljemu Penise h e k, dozdaj telovadski asistent na nemški realki v Pragi.
.-f- Člane Slovenske Dijaške Zveze vabimo, da se udeleže razgovora v Ljubljani, ki se vrši v soboto, 12. t, m., ob 4. uri popoldne v Ljudskem domu. Obravnavale sc bodo nekatere podrobnosti o dijaškem zborovanju dne 23. avgusta in o katoliškem shodu.
N"ove.mw dunajskemu knezo-naiškotu se je v ponedeljek, dne 7. t. m., poklonila dcpulacija dunajskih Slovencev, sestoječa iz voditelja slov. službe božje na Dunaju ler po enega člana »Danice« in »Straže«, da ga v imenu svojih rojakov, ki jih živi okrog 2000 na Dunaju, pozdravi ob nastopu njegove višjepastirske službe. Prevzvi-šeni gospod knezonadškof Piffl je omenjene zastopnike Slovencev nad vse prijazno sprejel in pokazal izborno poznavanje razmer v tujini živečih Slovencev. Zelo pohvalno so jc izrazil o slovenskem petju v cerkvah. Obljubil je, podpirati težnje dunajskih Slovencev in skrbeti, da bodo naši rojaki zlasti v dušuo-pastirskem oziru dobro oskrbljeni.
-	Naše stare narodne noše. Poleg zanimivih slik cesarskega jubilejnega sprevoda so v oknu Katoliške Bukvar-110 v Ljubljani razstavljane slike starih narodnih noš iz Bohinja, Smlednika, škofje Loke, ljubljanske okolice, iz Ljubljane (Trnovo in Krakovo), iz Poljan in Osilnice na Dolenjskem, iz Prema. iz Polhovega, Gradca in Šiške. -Opozarjamo na (o izložbo vse, ki se zanimajo za naše naFodne noše.
—	Ogenj. Iz Št. Jerneja. Ob pol 10. uri dopoldne v nedeljo naznani p!azvona, da gori. Kakor bi dregnil v kup mravelj, hite ljudje na kraj nesreče. Na Razdrtem pri Hočevarju jc zažgal mal štiri in pol leta stari dečko. Pogorela jc lesena hiša in gospodarsko poslopje ler kobila in eno leto staro žrebe. Žival so spodili vun, a na pragu se ustraši ognjene sopare ter sili nazaj. Tu je tudi končala. Revež jc bi! zavarovan le za malo svoto. Zopet stari nauk: imcilc vžigalice vedno ood kliučem!
—	Most na Kokrici pri Kranju jc
sedaj razvalina. Kmalu prično graditi novega iz betona. Delo gre spretno izpod rok. Zanimivo je bilo poslušati raz-molrivanje mož glede starega in novega mostu. Nihče ni mogel pravega zadeti, koliko je star stari most. Nekateri so ugibali, da tristo ali še več let. Vprašanje je razrešil star akt v graščini barona Zoisa na Brdu, ki pove, da je bil stari, sedaj podrti most star samo 183 let. Pravzaprav malo. O starem mostu se mora reči, da je bil lep in trden. Imel je samo to napako, da je bil za sedanji promet skrajno nerodno postavljen. Mi pa živimo v času, v katerem se ne gleda toliko na lepoto, ampak ;na to, kar pospešuje promet, in daje istemu varnost. Prepričani smo, da bo nova moderna, betonska stavba razdrla harmonično idiličnost vasice Ko-krice, bo pa gotovo olajšala promet. Na starem mostu jc bilo prej težko peljati s hlodi ali tramovi obložen voz. Sedaj bo drugače. Nekaj novega, praktičnega in modernega bo sredi idilične vasice. Zelo bi omililo novo sliko, ako bi se. moglo pregovoriti posestnika Po-žlepa, da bi popravil svoji hiši lice. Pri starem mostu jc zanimivo tudi to, da je bil napravljen iz trdega in močnega kamenja, kakršnega ni dobiti v tukajšnji okolici. Najbrž je bil dovožcu iz škofjeloške okolice. Čez dva meseca bodemo imeli nov most. Fantje s Kokri-ce se pripravljajo in zahtevajo, da ga bodo oni prvi krstili. Prej so posedali v poletnih nočeh na trdem kamenju, sedaj bodo pa na betonu prepevali svoje pesmi n ukali na vas in čez vas. ■ Vse se modernizira. Stari, most je bil vsak velikonočni ponedeljek središče, življenja. Sedaj se bodo pa na betonu sekali piruhi. — Dovažanje in odvažali je. materijala. so prevzeli domačini. Stavbo pa napravlja tvrdka Rella in nečak pod vodstvom inženirja Pirca z delavci iz Italije, katere moramo pohvaliti v vsakem oziru. Delo si je pred štirinajstimi dnevi -ogledal deželni odbornik g. dr. Fvgen Lampe v spremstvu načelnika cestnega odbora za Kranjski okraj, deželnega poslanca Ivana Za-breta.
—	O glavnem dobitku v Zagorju ob Savi so bile pač samo govorice. V Zagorju ni o icm nič znanega.
—	Z Viča. Pri nedeljski slavnosti je med srečkami bilo dobiti tudi eno jagnje. Zadeto je pod številko 311. Dotični, ki jc imel na razglednici št. 311, naj se torej zglasi v župnišču, da prejme imenovani dobitek, sicer v osmih dneh ostane jagnje v prid društvu.
—	Službene vesti z državne železnice. Za adjunkta je imenovan asistent Alojzij Grošelj v Lescah; uradniška aspiranta Emil D r i nove v Bistrici—Bohinjsko jezero in Franc S m e r d u v Lescah sta imenovana za asistenta.
—	1000 K državne podpore za pogo-reice v Stranjah je dovolilo c. kr. notranje ministrstvo.
—	Železo cenejše. Železu v šibicah sc jc cena zopet znizala za 1 K pri met. slotu.
—	Strela. Včeraj 7. t. m. popoldne je udarila strela v kozolec Mart. Vidic na Sapu, V nekaj minutah jc bil ves kozolec ,v ognju. Ko so gasilci iz Sapa in možje spravili vso slamnato streho na tla, prihitela je domača brizgaJna iz Šmarja na pomoč. Moštvo je že pred prihodom te pridno pomagalo. Uspeh brizgalne jc bil viden. Stebri in močnejši tramovi, ki jih jc žc lizal plamen, so bili naenkrat pogašeni. Zapihal pa je močan veter, ki jc zopet razvnel v razpokah skrite iskre. . Na vseh koncih se je zopet zasvetilo. Zdaj jc pa prihitelo še gasilno društvo iz Grosuplja na pomoč. Brizgalni sta pričeli delovati vsaka od ene strani kozolca in tako je bil, h^ala Bogu, kmalu udušen ogenj. Sreča za nas je bila, da jc močan dež ves čas ognja močil sosedne strehe. Tudi gasilno društvo iz Škofljice jc hitelo na pomoč, pa mu jc bilo na Razdrtem povedano, da jc ogenj pogašen.
—	Razpisan c. kr. poštnt urad. Mesto poštnega odpravnika je razpisano pri c. kr. poštnem uradu v Krki na Dolenjskem. (III/4.) Pavšal zal poštnega sluga znaša 504 krone. — Prošnje je vložiti v teku štirih tednov.
k Samoumor glasbenega učitelja. V Celovcu se jc ustrelil 28 let stari glasbeni učitelj Ad. Frank.
—	Ustrelil se je v Willard, Wiš„ v Ameriki družini Kokalj Tletni sinček po nesreči z revolverjem v trebuh in bil takoj mrtev.
NEDELJSKO SLAVLJE NA VIČU.
Viča ni se pa res »postavijo«. Minulo nedeljo so kar vse tri stranke imele svoje veselice. Liberalci pri Tribuču, sociji pri Traunu, »klerikalci« pa pri Pavlicu. Da se ne bomu komu zamerili, bomo pustili prvi dve v miru. Samo to naj zgodovina utirani, da se je eden liberalcev o svoji prireditvi izrazil, da so za vstopnino komaj toliko dobili, da so plačali policijo. To se nravi: udeležitev
jc bila pičla, kljub raznemu bobnanju proti naši prireditvi. Naše slavlje desetletnice društva in petletnice Orla se jc pa proti pričakovanju v vsakem oziru izborno obneslo. Prav je bilo, da se je slovesnost vršila v ta namen tudi v cerkvi, čeprav nedeljski »Dan« župniku to očita, rekoč: V prvi vrsti je nesramnost, od župnikovc strani, da aranžira jubilej politične stranke v cerkvi.« Če je bil »veleverni« dopisnik v nedeljo pri sveti maši in če jc poslušal g. slavnostnega govornika dr. Jcršeta, je slišal na lastna ušesa, v kako tesni zvezi je kat. slov. izobraž. društvo s cerkvenim življenjem, da jc le na podlagi svete vere, upanja in krščanske ljubezni mogoče uspešno delovanje za pravo izobrazbo in oliko. Ako liberalci sv. apostola Cirila in Metoda s plesi in pijančevanjem časte, mu je prav, če pa naše društvo v cerkvi opravi svojo sveto dolžnost — mu jc pa nesramnost in politika! in če je bil na veseličnem prostoru, ko je nastopil slavnostni govornik g. Tcrseglav, je. zopet slišal, da Slovenci brez luči svete vere, katero sta nam prinesla sv. Ciril in Metod, bi bili še danes tavali v temi zapuščenosti, nevednosti, ako bi sploh še eksistirali. To naj bo torej v pomirjonje »Danovca«, ki kar nc more. razumeti, kako da se je župnik drznil pustiti Orle in društvenike — v cerkev! Vse slavlje sc je cel dan res lepo, nemoteno, veličastno vršilo. Dasi si zaradi raznih priprav za katoliški shod nismo upali s povabili preko mej bližnje okolice, jc kljub temu prihitelo na prireditev do 90 vrlih bratov Orlov. Prvenstvo med udeležitvijo so imeli vrli Št. Pe-terčani in Moščani s svojimi mladeni-ško navdušenim br. Orlom g. županom Oražmom. Telovadba je bila toijna. V veseličnem gozdiču jc zmanjkalo prostora. Razdalo se je preko 800 vstopnic. Zabava je bila res ljubka, bratska, katero jc poviševala neumorno svirajoča domača društvena godba in pevci. Ob 8. uri so eni gostov pohiteli v društveni dom k predstavi »V tem znamenju boš zmagal«. Igra je tako ugajala, da jo bo treba kmalu ponoviti. Drugi gosti so se pa prijateljsko zabavali v gozdiču, dokler jih ob 9. uri dež ni opomnil, da jim jc že cel dan prizanašal in da naj se za enkrat ločijo iz kraja zabave. Prva desetletnica je lorej za nami! Upajmo, da ne bo brez koristnih posledic. Člani ohranimo lepe nauke in bodrilne besede gospodov govornikov, da ne opešamo na potu društvenega gibanja.
Štajerske novice.
š Prireditev »Slovenske Straže« v
Rad vanju pri Mariboru preteklo nedeljo sc je izvršila nad vse pričakovanje ugodno. Vreme izborno, ljudstva med 400 in 500, vse se je izvršilo v miru in veselju. Veselico je otvoril predsednik mariborske podružnice S. S. dr. Lesko-var.Kot slavnostni govornik je nastopil profe sor dr. Medved, ki je v vznesenem govoru slavil slovanska apostola sv. Cirila in Metoda ter njuno delovanje. Govornik je omenil, da je pred 50 leti ravno na ta dan sc vršila v neposredni bližini na posestvu grofa Brandina (»Branclhof«) velikanska narodna proslava lOOOletnicc sv. Cirila in Metoda.
Posebno je na slavnosti dopadal nastop združenih mariborskih — liočkili — in slivniških Orlov, ki so pod poveljstvom brata Koresa (Maribor) proizvajali proste vaje, kakor tudi orodno telovadbo /. veliko dovršenostjo. Za vsak posamezen nastop so želi Orli viharno odobravanje. To je bil prvi javni nastop naših Orlov v neposredni bližini Maribora. Kedaj pa si naši korajžni Sokoli upajo naskočiti kako nemčur-sko trdnjavo? Po telovadbi se je razvila prijetna zabava z raznovrstnimi točkami. Tamburaši iz Studencev pa so udarjali na splošno zadovoljnost. Pevske točke je izvrševal dobro izvrž-ban pevski zbor (pod vodstvom g. Kra-njeka) od Sv. Magdalene. Poleg moralnega uspeha je bil tudi gmotni uspeh slavnosti razveselil. Največje vrednosti pa je, da se sta kitni res narodnimi prireditvami zanese med naše ljudstvo krog Maribora toli potrebna narodna zavest.
š Blumentag v Studencih pri Ma* riboru. Nemška predrznost, presega že vse meje. Dočim so pri zadnjem »Blu-mentagu« v Mariboru bili Nemci le malo vsiljivi, so studenške »Nemke« in »Nemci« delovali zelo nasilno. Celo v Maribor in Pobrežjc ler na Kalvarijo so priromale nemške vsiljivke. Ko je zmanjkalo cvetk, so s posebnimi puščicami fehtale po ulicah z devizo »Ftir das armc Kind!« Če policija zapira navadne berače, zakaj se tem vsiljivkam pusti prosta pot?
š Mariborski plemiči? Po Mariboru se govori, da bo župan dr. Hans Sehmiederer radi »zaslug«, ki si jih je pridobil pri gradnji novega mostu, po-
vzdignjen v pleinski stan. Kake so zasluge? Obenem bo baje odlikovan tudi stavbeni vodja v plemstvo. Ali je to za prvi april?
š Grozen poizkus samomora. Iz Celja poročajo. Pešec tukajšnjca 26. domobranskega polka Franc Bizjak si je dne 30. junija pognal iz svoje vojaške puške krogljo v glavo. Kroglja mu je razbila in odtrgala celo spodnjo čeljust, vendar dalje v glavo ni prodrla. Pogled na ranjenca, je grozen, vendar jp še upanje, da mu ohranijo življenje. Vzrok njegovega- groznega samomorilnega poizkusa je baje nesrečno ljubim-sko razmerje.
š V Rogaško Slatino jc v soboto zvečer z vlakom dospel č. g. Anton Glatki, župnik iz Bedekovčinc, in jc vsled srčne hibe na kolodvoru naglo umrl. Pogreb bo v sredo ob 9. uri dopoldne.
KRIZA NA ČEŠKEM.
Iz nemških krogov sc poroča, da vlada še vedno ni svojega načrta o vpostavljenju upravne komisije ne glede na mnenje strank ni opustila, a da presno s silo izvede sanacijo čeških deželnih financ, namerava šc zagotoviti začetkom avgusta kratko zasedanje češkega deželnega zbora.
FRANCOSKA ZBORNICA SPREJELA TRILETNO VOJAŠKO SLUŽBENO DOBO.
Francoska zbornica jc 7. julija 1913 sklenila, da mora vsak za vojno službo sposoben Francoz služiti tri leta v armadi. Za triletno službeno dobo jc glasovalo 339, proti 223 poslancev.
Razne stvari.
Strašna nesreča v Petrogradu. Mestna hiša se podrla. Veliko ljudi ubitih in ranjenih. Na glavni cesti v Petrogradu stoji mestna hiša, kjer zboruje mestni svet. Dne 7. t. m. se je pa podrla pročelna stena. Veliko ljudi je bilo ubitih in ranjenih. Števila ponesrečencev še niso dognali.
Krščanski Dunaj v številkah. Iz sta-fističnega letopisa dunajske krščansko-so-cialne občinske uprave za leto 1911. povzemamo naslednje številke: Kako nevarna postane lahko kaki veliki ljudski stranki splošna volilna pravica brez proporca, so pokazale voliltve 1. 1911., ko je na 128.000 krščansko - socialnih glasov prišlo samo troje mandatov, na 156.000 socialno-demo-kratičnih pa 9, t. j.: krščanski socialci so dobili na vsakih 42.000 glasov enega poslanca, socialni demokratje pa že na vsakih 8000! — V podatkih o občinskem za-stopu je opaziti, da od 1. 1907. število hišnih posestnikov med člani občinskega odbora stalno pada; navedenega leta jih je bilo še 82, t. j. 50't , 1. 1911. pa samo še 66 ali 44%. Ravnotako je padlo tudi število obrtnikov v tem času od 58 na 44, medtem ko je število odbornikov iz uradniškega in učiteljskega stanu od 24 poskočilo na 35. — Kako dunajska občina skrbi za svoje uradnike, pričajo tele številke: Število uradnikov in uvrščenih uslužbencev se je od 1. 1904. do 1911. od 6675 zvišalo na 10.619, njihove plače pa od 12'8 na 24'3 milijona kron; število oseb je torej zraslo za 57%, plače so se pa zvišale za 89%, kar popolnoma odgovarja podraženju živil in drugih potrebščin. — Za reveže v svobodni oskrbi je občina 1. 1904. izdala 6 9 milijona kron, 1. 1911 pa 11'4 milijona; izdatki so torej narastli za 66%. Stroški za reveže v raznih zavodih so v tem času narasli od 2 9 na 4'8 milijona kron, t. j. za 65%. Seveda so tu všteti tudi izredni stroški za zgradbe v Lainzu in nakup zemljišč v Aspernu. Vsega se je od 1. 1904. do 1911. pod tem naslovom investiralo 8 milijonov kron. K temu pridejo šc izdatki za občinske sirotišnice, otroško zavetišče, oskrbovalnice za otroke, za zunaj prirejene otroške bolnišnice itd., tako da so stroški za reveže v teh osmih letih od 14'9 milijona poskočili na 19 7 milijona kron, t. j. okroglo za eno tretjino. — Na šolskem polju se kaže prav-tako cvetoč napredek in dotične številke so najboljši odgovor na socialno demokratičen očitek, češ, da so krščanski socialci sovražniki šole. L. 1904. so znašali celokupni stroški za ljudske šole 22 7 milijona, 1. 1911. pa 371 milijona kron, višek znaša tedaj 63%. Stroški za pedagogij, ki so ga baje krščanski socialci popolnoma uničili, so se v tem času od 48.000 K zvišali na 113.000 K. Obrtne šole so svoje zahteve zvišale od 288.000 K na 478.000 K. V letih 1907. in 1910. so bili stroški celo še višji. — Za zbirke in knjižnice se je 1. 1904. izdalo 204.000 krone, 1. 1911. pa več nego še enkrat toliko; za druge poučne in izobraževalne svrhe se jc 1. 1904. izdalo pol milijona, 1, 1910. en milijon in 1. 1911. le nekaj malega danj. — Za gospodarska podjetja dunajske občine, o katerih so socialni demokrati vedeli toliko povedati, kako so zanič, najlepše govore tele številke: Plinarna je 1. 1906. imela 3'3 milijone preostanka, 1. 1911. pa 4'8 milijona; čisti dobiček električnih naprav je 1. 1906. znašal 3'7 milijona, I. 1911. že S'4 milijona; cestne železnice so 1, 1906. orine-sle občini 7 mili-
jona, 1. 1911. 3 milijone kron. Promet na cestnih železnicah se je takole razvijal: 1. 1906. se je vozilo vsega vkup 199 milijonov oseb, 1. 1908. že 238 milijonov in 1911. leta 283 milijonov. Kljub ogromnemu naraščanju prometa so se pa nesreče na železnici zelo znižale; 1. 1908. jih je bilo 913, 1. 1911. pa le 399. Osobje cestne železnice je od 1. 1906. do 1911. naraslo od 6800 na 10.500 uslužbencev vseh kategorij. -— To jc le nekaj podatkov iz dunajske občinske statistike; dasi bi jih lahko izpopolnili z mnogimi drugimi, naj zadostujejo. Saj imamo že v njih dovolj dokaza za odlične sposobnosti krščanskih socialcev na polju moderne občinske uprave; liberalni in so-cialno-dcmokratični klevetniki jim nc sežejo niti do gležnjev.
Nov zločin angleških sufragetk. V Southportu so sufragetke poizkušale zanetiti požar, a so požar hitro zapazili in ga pogasili.
Končana stavka v Johannesburgu.
Rudarji, ki so stavkali in se borili z vojaki, kakor smo'poročali, so 7. t. m. zopet pričeli večinoma delati.
Umor in samoumor na dunajskem centralnem pokopališču. Na dunajskem centralnem pokopališču je ustrelil Henrik Stumm svojo 52 letno ženo, nato pa sebe. Vzrok: revščina.
Pravda za 660.000 kron. Grofica Marija Terezija Schlick je vložila pri praškem sodišču tožbo za 660.000 kron proti baronu Rihardu Neuenstein, za katerega ne vedo, kje da sc nahaja.
Nadvojvoda maturant. Nadvojvoda Maks, brat nadvojvoda Karla, sin nadvoj-vodinje Marije Jožefe, je maturiral v soboto na Schotten-gimnaziji. Maturo jc izdelal s soglasjem. Nadvojvoda Maks se posveti pravnim študijam in hoče postati doktor prava.
ZodBle vesli.
RUMUNSKA ARMADA MARŠIRA NA MEJO.
Bukarešt, 8. 'Julija. Vojaki dajnes marširajo na bulgarsko mejo. Množica je vojake navdušeno pozdravljala. Godba je igrala, nacionalno himno. Ljudstvo je kričalo: Hurra! Stotine ljudi je vojake spremljalo.
Bukarešt, 8. julija. Prestolonaslednik je prevzel danes vrhovno poveljstvo nad armado in je izdal dnevno povelje, v katerem izraža upanje, da bodo rumunske čete, navdihnjene plamtečega patriotizma, sledile zastavam, ki značijo slavno preteklost.
Bukarešt, 8. julija. V vlado vstopi tudi liberalna stranka, da se dokumentira edinost vseh strank v deželi glede zunanjega položaja.
Bukarešt, 8. julija. Mobilizačni transporti so se danes začeli.
Konstanca, 8. jul. Rumunski ladji Da-cia« in Jmperatul Trajan sta nenadoma od tu odpluli.
Galac, 8. junija. Rumunski vojaški ataše je nenadoma odpotoval.
Berolin, 8. julija. Tukaj hočejo nekateri krogi vedeti, da sta se Rumuinija in Bulgarija nekoliko približali. Podrobnosti pa manjkajo, zlasti ker se iz' Bukarešta poroča, da je armada deloma že odmarširala na, mejo.
NA BOJIŠČU — ODMOR.
Belgrad, 8. julija. Zdaj vlada na bojišču primeroma mir. Bulgari, ki so v šestdnevnih bojih zaman poskušali prebiti srbsko fronto, zbirajo razkropljene oddelke.
BULGARSKA IN WAGNERJEVA POROČILA IZMIŠLJENA?
Belgrad, 8. julija. Tiskovni urad poroča: Bulgarska in druga poročila, glasom katerih naj bi se bile v skopeljskem in pi-rotskem okraju ali sploh kjerkoli na stari meji vršile bitke, v katerih bi naj bili Bulgari zmagali, so popolnoma izmišljena. Ravnotako je poročilo o bulgarskih zmagah pri Kočanah in Krivolaku od kraja do konca izmišljeno, kakor tudi to, da bi bila timoška divizija vjeta in da bi bili Bulgari kak plen napravili. Nasprotno jc srbska armada oba ta kraja zasedla in jih ima še danes v oblasti. Odkar so Bulgari srbsko armado zahrbtno napadli, pa do danes niso nobenih pomenljivejših uspehov dosegli. Srbska armada je tri dni sem v posesti boljših postojank nego so bile prvotne. Bulgarska poročila imajo zgolj namen, javnosti natresti v oči peska, predvsem pa pomiriti razburjene duhove v domovini. Inozemski vojni poročevalci, ki so odpotovali v Skoplje, o katerem so Bulgari poročali, da že ni več v železniški zvezi z Belgradom, bodo imeli priliko se o tem prepričati.
WAGNERJEVE DEPEŠE NERESNIČNE?
Dunaj, 8. julija. Poučeni krogi so prišli do uremičanja, da .VVaenerjeve
depeše iz Sofije niti najmanj ne odgovarjajo resnici in da so tako brez vsake podlage, da o njih kroži prislovica: »Od Wagnerjevih depeš ni niti nasprotno resnično.«
BULGARIJA NOČE BITI NAPADALKA.
Sofija, 8, julija. Brzojavna agentura ponovno odločno dementuje, da bi bila Bulgarija s premislekom začela vojne operacijc proti Srbiji in Grčiji in trdi, da pada odgovornost za to na Srbijo ter na srbsko vojaško ligo, koji stoji na čelu prestolonaslednik.
GRKI ZMAGUJEJO DALJE?
Atene, 8. julija. Generalni štab poroča: Grške čete sovražnika energično zasledujejo.
Solun, 8, julija. Semkaj dospele vesti pravijo, da so Grki zasedli Strum-nico in Demir—Hissar. S tem je levo bulgarsko krilo pri Seresu prišlo v kritičen položaj in bi se moglo odrezati od glavne armade.
Atene, 8. julija. Ve;st včerajšnje »N. Fr. Pr.« o porazu grške armade je od konca do kraja zlagana..
Atene, 8. julija. V Pirej jp došlo 2000 bulgarskih vjetnikov, med njimi veliko častnikov.
BULGARSKI CAR ODPOTOVAL NA MEJO.
Sofija, 8. julija. Car Ferdinand je odpotoval na mejo.
RUSIJA MOBILIZIRA?
Peterburg, 8. julija. Ruski Usti prinašajo vest, da prične Rusija s 15. julijem s poizkusno mobilizacijo raznih oddelkov ruske vojske.
London, 8. julija. »Daily Mail« prinaša poročilo iz Odese, da so vojne posadke v jugu in južnovzhodni Rusiji mobilizirane zaradi varnosti meje.
Budimpešta, 8. julija. Na dunajski in budimpeštanski borzi se širi vest, ki poteka iz ruskih krogov, da je Rusija odredila na 15. julija ponovno poizkusno mobilizacijo. Merodajni ruski krogi na Dunaju so na tozadevno vprašanje lista »Pester Lloyd« označili to vest za izmišljeno.
Peterburg, 8. julija. Sprejetju novih' vojaških kreditov za povečanje armadnega stanja v komisiji dume se pripisuje velik pomen.
IZREDNO SOBRANJE.
Soiija, 8. julija. Danes sc je otvorilo izredno sobranje. Dr. Danev bo podal sliko o zunanjem položaju. Sobranje ima sprejeti le budget.
SVETOVNI POLOŽAJ DOBER? Peterburg, 8. julija. Sazonov se je podal na daljši dopust. Mednarodni položaj je dober. Evropski konflikt jc izključen.
TURČIJA SE GIBLJE, Carigrad, 8. julija. Vojni minister jc v spremstvu Izzet. paše odpotoval na Ča-taldžo.
RUSKI POSLANIK V GRČIJI. Atene, 8. julija. Ruski poslanik knez Demidov je daroval v roke ministrskemu predsedniku Venizelosu za žrtve vojske 10.000 frankov.
PROTEST SLOVANSKIH DRUŠTEV.
Moskva, 8. julija. Vsa tukajšnja slovanska društva so se v znak ogorčenja in žalosti nad klanjem na Balkanu prostovoljno razšla. Ad: RUMUNIJA.
POSLANIŠKA KONFERENCA NIKAMOR NE PRIDE.
London, 8. julija. Poslaniška konferenca je včeraj zopet zborovala. Posvetovala se je o upravi Albanije, sklepov pa ni storila nobenih. O južnih mejah Albtinije sc sploh ni diskutiralo.
HOMERULE.
London, 8. julija. Spodnja zbornica je homerule za Trsko sprejela v tretjem branju z 253 proti 243 glasovom.
DENARNA ZADREGA VELIKE FIRME.
Brno, 8. julija. Ena največjih sladkornih tovarn v Avstriji, Kirschner & Comp., je prišla v denarno zadrego. Pasiva znašajo 15 milijonov kron. Aktiva so sicer ba je ravnotako visoka, toda so imobilna in se v sedanjih kritičnih razmerah nc morejo realizirati. Glavne upnice so mnoge banke, ki se trudijo firmi iz zadrege poinaeati
MOISSEL OBSOJEN.
Dunaj, 8. julija. Znani svobodomV selni občinski svetovalec Moissel je bil danes zaradi kupovanja glasov pri volitvah obsojen na šest tednov aresta.
Z juga.
Pomanjkanje zdravnikov v Srbiji. Ker
se je na razpis sbrske vlade za stalna zdravniška javna mesta v novih krajih priglasilo le majhno število Srbov in Hrvatov, jc srbska vlada sklenila sprejemati tudi tuje zdravnike, ki ne znajo, srbskega jezika.
Državna tobačna tovarna v Belgradu sc razširi, ker je poraba tobačnih izdelkov radi razširjenih državnih mej zelo narasla.
Bernski vseučiliški profesor dr. Kocher se je odpravil v Belgrad na pomoč ranjen« cem.
Vojna in srbski dohodki iz monopolov,
Srbski monopolski dohodki so se za čaia vojne s Turčijo stalno krčili; tako da je bilo lani meseca avgusta še 5,320.000 frankov dohodkov iz raznih državnih monopolov, potem pa vsak mesec manj, tako da so v februarju 1913 prinesli komaj 2,971.000 fr, Po vojnj so se začeli ti dohodki neznatno dvigati, a sedanja jih bo seveda zopet nazaj potlačila. Pač pa se dohodki iz carine zopet približavajo svoji redni višini, a tudi njim ponovna vojna ne bo prizanesla.
Nadaljevalne šole v Srbiji. Višji naučn) svet v Srbiji je sklenil, da bodi obisk nadaljevalnih šol za vso šolsko mladino, kt dovrši četrti razred ljudskih šol in ne gre na srednje šole, obvezen.
Ljubljanske novice.
lj Pevce in pevke naših društev prosi
tem polom odbor »Ljubljane«, da se zbere v četrtek točno ob 8. uri zvečer v veliki dvorani »Ljudskega doma'- k skupni skušnji. Prosimo polnoštevilne udeležbe!
lj Šentpeterski Orel v Ljubljani vabi K veliki vrtni veselici, ki jo priredi v nedeljo, dne 13. julija 1913. na vrtu gostilničarja br. Ivana Flcgar, Zaloška cesta 7. Spored: 1. Petje mešanega zbora Šentpeterskega
frosvetnega društva. 2. Godba članov Slov. ilharmonije. 3. Komični prizori. Pri veselici bo poslovala šaljiva pošta, postavljeni bodo razni paviljoni in je preskrbljeno še za razne zabave v razvedrilo častitim go«' stom. Začetek ob 5. uri popoldne. Vstopnina za osebo 40 vinarjev. Preplačila za telovadni sklad se hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabi — odbor. — V slučaju trajno neugodnega vremena se veselica preloži na nedoločen čas.
lj Njegova prevzvišenost dr. A. Bauer, knez in nadškof zagrebški, je pristopil kot ustanovnik k »Matici Slovenski«. Knez in nadškof dr, A< Bauer se danes mudi na Vrhniki.
lj Na oklicih so: Anton Gospodaric skladiščnik pri Kastnerju, z Marijo Roban. — Edmund Stopper, ključavničat državne železnice, s Frančiško Kom« pare.
lj Letno poročilo višje realke v Ljub« Ijani priobčuje dve razpravi. Prva, prof Eisenbergova, je: Die an den Sprechpausen lautenden Konsonanten bei den franzoši-schen Klassikern des 17. Jahrhunderts. —< Druga, prof. dr. Fesslerjeva: Die klimati* schen Verhaltnisse in Laibach. — Koncem šolskega leta je bilo na realki 552 dijakov, od teh 334 Slovencev, 194 Nemcev. Z odliko jc dovršilo šolsko leto 38 dijakov, » dobrim uspehom 343. V obče sposobnih jfc bilo 45, nesposobnih 65, ponavljalni izph bo delalo 47 dijakov. Neizprašana sta ostala 2. Hospitantinje so bile na realki 4, lj Ljubljana — glavno mesto Ko« roške. Neka berolinska. židovska tvrd-ka jc v reklamne svrhe založila žepne vozne rede, ki se brezplačno dele potnikom na brzovlakih Berolin—DraŽ-dane—Praga—Dunaj—Trst. V teh voznih redih so opisani zanimivejši kraji ob tej progi in tu se Ljubljana navaja kot glavno mesto koroške dežele. Netil« ški Mihel na Koroškem jc vsled te v resnici neopravičljive neumnosti hudo razburjen in kliče na pomoč koroško deželno zvezo za tujski promet.
lj Za 35.000 frankov 25.000 km * treh letih peš hoče vsled stave prehoditi s svojim psom Francoz Georges Dralicelf. V nedeljo je prišel iz Liege v Belgiji preko Francoske in Italije v Ljubljano. Preživlja se s prodajanjem razglednic.
lj Slovenski zdravniki v Srbijo. Kak*0t nam poroča odbor Društva zdravnikov aa Kranjskem, napotijo se gospodje vladni svetnik dr. Edo Š 1 a j m e r , dr. Iv&n O r a -ž e n in dr. Mirko Č e r n ič dan«« oslroma v četrtek v Belgrad, da posvetijo »vojo po-moč srbskim ranjencem.
lj Umrli so v Ljubljani. Janez Sever, tovarniški delavec, 36 let. — Marin Tomšič, dninarica, 69 let. — Jane« Pirnat. de-lavec, 32 let.
lj Vojaško veteransko podporno društvo za Moste in okolico priredi 13. julija v prostorih gosp. Ovaltna vrtno v«i«lico.
\
Spored: Godba, srečolov itd. Zadetek ob i. uri popoldne.
lj Ogenj. Danes zjutraj okoli i. ure je treščilo v Šupo pri tovarni za lep. nakar je začela goreti. Ogenj je signaliziral čuvaj rta Gradu, nakar je prišlo na lice mesta gasilno društvo, ki je ogenj v kratkem lokaliziralo. Pogorelo je pri šupi kakih 30 m strehe.
lj S trga. Danes so bile na trgu prve letošnje sveže smokve, katere so prodajali po 80 h kg. Na trg so Vipavci pripeljali 140 škatulj svežega sadja, katero je bilo takoj razprodano.
lj Konja »plašila sta se včeraj nekemu prevodniku na Nadvojvode Friderika cesti ter zdirjala na Karlovsko cesto, kjer sta se ustavila vsled tega, ker je bil poleg hodnika en konj padel. Konja sta sc bila ustrašila bliska in groma.
, lj Pravo aprilovo vreme imamo že nekaj dni. Nagloma se pooblači, pride ploha, pa zopet začne sijati solnce, potem se pa zopet začne bliskati in treskati in po dežniku je že potreben solnčnik. Včeraj dopoldne je pa kar hipoma treščilo brez bliskanja in grmenja. Za zelenjavo to vreme sicer ni slabo, pač pa ni dobro za žita, ki bi imela sedaj zoreti.
lj Nogo zlomil. Včeraj si je Ivan Fa-pler, 70 let star občinski ubožec, rodom iz Avšič, ko jc šel po stopnjicali, zlomil v stopalu desno nogo. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
lj Društvo jugoslovanskih uradnikov denarnih zavodov, krajevna skupina v Ljubljani, opozarja svoje člane na izredni občni zbor, ki sc vrši danes ob 8. uri zvečer v salonu restavracije »Ilirija«.
lj Usmiljenim srcem naj topleje priporočamo ubogo rodbino, bivšega poštenega obrtnika, ki je vsled bolezni popoln6ma. obubožal. Vsled bolezni že poldrugo leto ne more delati. Žena ne more toliko zaslužiti, da bi preživljala bolnega, moža in dva otroka v 8. in 10. letu, ker mora streči bolnemu možu. Revščina je nepopisna. Naše uredništvo radevolje sprejme darove, kdor bi pa želel dar v hrani ali denarju osebno izročiti, naj ga nese ali pošlje na Cesto v Mestni log št. 21.
iz zdravniških krogov.
Prosim dovolite, da napišem nekoliko opomb k smrtnemu slučaju, ki se je dogodil v bolnišnici pri usmiljenih bratih v Kandiji. Vnaprej pa omenjam, da tega slučaja prav nič ne poznam, pač pa sem skoro uverjen, da gg. operaterji niso krivi, in sicer iz sledečih, žalibog na operacijah samih ležečih okolnosti.
Vsakdo, ki se pusti operirati, mora računati prvič s tem, da je narkoza sama na sebi in skoro vsako sredstvo za dosego neobčutnosti več ali manj nevarno, ker imamo opraviti s strupi, katerim ni vsaka konstitucija kos. Na 4 do 10 tisoč narkoz s kloroformom na pr. pride pride en smrtni slučaj, ki ga je strup provzročil. Pri mlajših ljudeh nastopi včasih smrt po vdihanju že par kapljic kloroforma, ki pa v tem slučaju ni provzročitelj smrti, ampak takozvani status limfaticus, ki pri sodni sekciji docela opraviči narkoti-zerja, kajti operiranci, ki imajo povečane bezgavke in v večji množini organe, ki sestojijo iz enake sliovi kot iste, kar se pa preje ne da konstati-rati, so podvrženi takim nenadnim operacijskim smrtim.
Tretji slučaj. Otrok je imel difte-rijo pred recimo dvema mesecema. Stariši pošljejo otroka — s katerim se ni mogoče vsled mladosti pomeniti, če je bil kaj bolan v zadnjem času — v svrho operacije vratnih bezgavk v bolnišnico; stariši odidejo po oddaji otroka, ne da bi bili govorili z zdravnikom. Zdravnik mu operira žrelno bezgavko, ki že pri zdravem otroku napravi precejšnjo krvavitev. Ker pa vsled prestane difterije otrpnjene mišice ne morejo skrčiti žil, krvavi ra|ia neprestano naprej in že prej slabi otrok oslabi še bolj in nenadna srčna kap, ki je pri nezdravljeni difteriji tudi sama na sebi mogoča, more takoj nastopiti.
So nadalje ljudje, ki imajo bolezen hemofilijo. Zdravnik ne ve o tem nič, operirati se mudi, pacijent pa nc ve ali pa ne pove o svojem stanju ničesar; če bi .tak pacijent umrl vsled izkrvavitve, bi ne bilo prav nič čudnega. Tudi tp se je že zgodilo najboljšim operaterjem. Poznam mladega slovenskega zdravnika, ki je skoro izkrvavel pri operaciji bezgavk kljub temu, da ga je operiral slavni dunajski zdravnik.
Imamo pa še druge nevan.iosti. Vsaka rana se more vsakemu, tudi najboljšemu operaterju inficirati (pri-saditi), in čc orisad-infekciia gre na-
prej, more vsled najmanjšega vreza človek umreti.
Pride pacijent v najboljših letih k zdravniku. Mala goba mu raste kjerkoli; pacijent u ne dela nobenih težav, lo vsled radovednosti vpraša zdravnika, ki pozna, da se gre za nevarno gobo, ki jo je treba takoj odstraniti. Operacija ni da bi morala pacijenta rešiti, poskusiti pa je treba vse. In vkljub vsej požrtvovalnosti zdravnikovi umre pacijent v nekaj mesecih. Ali je morda temu kriv zdravnik?
Gospa, ki si je pokvarila desno nogo. Da sc ji morda gipsna poveza in mora ležati. Na levi nogi ima razširjene žile. Naenkrat jo popade slabost in umre nanagloma. Strjena kri v teh žilah je šla po teh v srce, je zaprla cirkulacijo krvi pot in zopet ni kriv zdravnik.
Zelo mnogokrat pridejo bolniki, ki bi jih zdravnik rad operiral, ker mu vest veleva, če tudi je malo upanja na zmago nad boleznijo; ali gorje ti, mladi zdravnik, če se ti zgodi ena izmed omenjenih neprilik. Po tebi je, če si še tako spreten. Starejšim, ki so imeli več sreče, se že sme kaj zgoditi, ali ti, začetnik, si izgubljen.
Če končno še omenim, da so slučaji z atipično lego organov, žil in živcev in cla operater zadene tam, kjer bi morala žila biti, na živec ali narobe itd., potem morda celo javnost opraviči nesrečo.— Mogel bi Še nadalje naštevati, pa bodi dovolj.
Če grem po cesti, me more povoziti avtomobil, če se peljem na železnici, skoči morda vlak s tira, greš po gozdu ob nevihti in strela te ubije: nesreča nikjer ne počiva. Toda vsled posameznih nesrečnih, zelo redkih izjem in naključij ne smemo zabavljati na celotno tako človekoljubno operativno delo, ki vrši dandanes skoro čudeže, in zdravnike; saj vršijo najtežje delo tv največjo korist človeštva.
Dr. Pogačnik Josip.
Primorske vesli.
p Dirka na 300 km s kolesi na motor. V nedeljo je priredil »Club Moto-ciclistico Triestino« svojo dosedaj naj-večj o dirko. Šlo je za prvenstvo pri dirkanju s kolesom na motor na 300 km. Dirke sc je udeležilo 15 članov kluba, ki so se zbrali po dogovoru ob polšc-stih v jutro pri tehtnici na kolodvorskem trgu, odkoder so odrinili na Op-čine, v Gradišče, Faro, Gorico, Sv. Lucijo, Cerkno, Škofjo Loko, Postojno in nazaj na Opčine. Prvi je dospel do cilja kolesar Giaschi, ki se je pojavil pri startu ob 12. uri 24 minut. Dirka jc torej trajala s kratkimi presledki skoraj sedem ur. Med potjo so imeli dirkači pogosto blatne ceste in celo dež.
p Slaba letina na Krku. Ves otok Krk je bil radi suše, ki je trajala, ves mesec junij, takorekoč ena sama velika puščava. Takoj prvi dan julija, pa je začelo rositi in dobrodejni dež je napojil suho zemljo, da jc začelo zelenje na novo poganjati in se vse lepše razvijati. Kmetovalec se je zopet začel veseliti. V petek v jutro pa je na otoku nastala strašna burja. Gromelo in treskalo 'je, med ploho pa so švigali krvavožarni bliski in toča, ki se je vsula, je pobila žetev in uničila vse nasade. Kar ni bila uničila suša, je sedaj pobila toča. Ubogi Krča ni!
p Avtomobilska nesreča. V nedeljo, dne 6. julija, ponesrečil jc avtobus, ki odhaja iz Trsta na Volosko ob 3. uri popoldne. Pri 50. km je na strmem klancu zadel v telegrafni drog. En potnik ima pohabljeni obe roki, ostali trije so ostali zdravi.
p Rop pri belem dnevu. Trgovec Hektor Butti v Trstu je poslal v ponedeljek opoldne svojega 17 let starega praktikanta Oresta Bulicalija iz Vod-njana k neki tvrdki, da bi plačal račun. Dal mu jc v kuverti bankovcev za 600 kron in fant, ki je šele malo časa v Trstu, jc šel na pot. Ker pa Trsta ne pozna, je zašel v napačno hišo. Tu pa se začenja nesreča.• Fant namreč trdi, da mu je na stopnjicah nekdo iztrgal pisma in ga udaril po zobeh, potem pa pobegnil. Praktikant. jc začel jokati, mesto da bi si roparja ogledal in ko se je izjokal, je šel k policiji javit dogodek. In ta sedaj ne ve, kje naj išče roparja.
P Za varstvo deklet. »Društvo za omejevanje prostitucije v Trstu« je v izredni seji sklenilo, da razširi svoje delovanje in izkuša z vsemi sredstvi podpirati brezposelna in tuja dekleta. Sklenjeno jc bilo tudi, cla se bo društvo zvalo »Magdalcnino društvo za zaščito i:n nadzorstvo deklet«.
p Poneverjenje pri zavarovalnici. Na Reki so zaprli 20 let starega Jožefa Grobnerja, ki je bil uradnik podružnice zavarovalnice »Providenza«. Mladeniča je osumil njegov šef, da jc ponc-veril 3000 kron.
p Orožnikova nesreča na nočnem pohodu. V soboto zjutraj je našel finančni paznik ob avstrijsko-italijanski meji blizu Medeje vsega v krvi orož-niškega stražmojstra Ivana Junca, ki sc je ponesrečil pri svoji ponočni p*a-trulji. Orofjnik, ki je držal puško v roki in na njej nasajen bajonet, jc bil hotel preskočiti jarek. Pri tem pa sc je izpodtaknil in padel tako nesrečno, da se mu je zabodel bajonet v desno stegno. Junc je bil, ko ga je našel finančni stražnik, že skoro v nezavesti in bi bil gotovo izkrvavel. Spravili so ga v vojaško bolnišnico v Gorico.
P Protest čevljarjev. V Trstu so imeli v nedeljo predpoldne zastopniki čevljarskih zadrug in samostojni mojstri iz vseh krajev avstrijskega Pri-morja protestno zborovanje proti kar-teližiranju tovaren za usnje in manjših usnjaren, ki samovoljno draže kože, da malim mojstvrom ni več. mogoče uspevati. Cene kož so sedaj že tako visoke, da mojstri ne morejo več konkurirati z inclustrijalnimi podjetji in tako so zborovalči sklenili na ministrstvo za trgovino naslovljeno resolucijo, ki zahteva zaščito čevljarjev in primerno uplivanjc na kartelizirana industrijal-na podjetja.
pOdhod Turkov z Reke. V soboto zjutraj ob šestih je prispelo z zagrebškim vlakom na Reko 1600 turških vojakov s 56 oficirji, ki so bili za časa prve balkanske bojne pobegnili v Av-stro-Ogrsko, kjer so bili porazdeljeni na štiri ogrska in tri -avstrijska mesta. Turško vojaštvo, ki se je odpravljilo v turško domovino — kolikor je jc še ostalo — je bilo oblečeno v lepe nove sivkaste uniforme. Poveljeval ie vrača-jočim se beguncem major Izmail Ilakki beg. Na parnik jc Turke spremljalo 125 avstroogrskih vojakov in 7 oficirjev, špalir pa so jim tvorili obmejni in občinski policisti. Avstroogrski pomorski kapitan Pavlas se je poslovil v turškem jeziku od teh dezerterjev in jim govoril tako na srce, da so sc povečini solzili. Odgovoril je s solzami v očeh in se zahvali major Hakki. Ob desetih so se Turki odpeljali s parnikom »Baron Fejervary«.
p Mladi morilci. Rosopetniki si na tržaških ulicah uberejo marsikako neumnost. Tako tragičnega izida pa že dolgo ni imela nobena, kakor ona, ki so jo bili zagrešili v soboto. Na samo-težnem vozičku, ki je stal prazen na ulici, zavrt z dvema podloženima za-gvozdama, je sedel 67 let stari Jožef Kavčič, cla bi se kot oslabel težak malo odpočil. Videlo ga je par smrkavcev, in ker jc bila ulica strma, so si izmislili »šalo«. Ker je starec obračal dečkom hrbet, so izpodmaknili kolesom zagvo-zde in voz je začel drčati navzdol. Na svojo siesrečo starec ni mogel z vozička in ta se je kmalu na to še prevrnil, da je padel mož ob kameniti tlak, kjer je obležal v mlaki krvi. Spravili so ga v bolnišnico, a tam je umrl v ponedeljek zjutraj za dobljenimi poškodbami. Tako surovost srca, ki sc kaže pri dečkih, bi bilo treba zatirati s primerno vzgojo in kaznijo.
Tržne cene*
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 5. julija 1913.
Pšenica za oktober 1913 . . .	11-78
Rž za oktober 1913 .....	8-98
Oves za oktober 1913 ....	8-60
Koruza za julij 1913.....7 63
Koruza za avgust 1913 . . . .	7-84
Koruza za oktober 1913....	7'30 Efektiv trdno.

Brci posebnih obvestil.
dobro idoča, v Ljubljani ali pa v drugem mestu na Gorenjskem se išče. Ponudbo perd F, K. 10.000 na upravo lista. 2050
11 Vam PlaCam, ako Vaših kurjih
lin S* ožes> bratlavic in trde kože tekom
lili ■■ 3 Jni hrcz boleCin no odpravi lili II "hvaleč korenin Rla-mn. UU II žilo. — Cena lončku z jamstvenim pismom 1 krono.	336
Kemfcny (Kaschau) I. S'C!
2081
Oton PelaP naznanja v svojem in vseh sorodnikov imenu tužuo vest, da je njegova predraga sestra oziroma tem in svakinja, gospodična
Hermina Pellan
zasebnlca
včeraj ob 11. uri ponoči v 60 letu starosti, nenadoma prominula.
Pogreb preljubljene ranjke bo jutri, dno !). t. m. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Spodnja Šiška, Kolodvorska ul. št. 166. na pokopališče k Sv. Križu.
Sp. Siškn, dne 8. julija 1013.
Žalujoči ostali.
I, slov. pogrebni zavod Jos. Turk.
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736-0 mm
■ Cas opazovanja	Stanj o barometra v tntn	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	* ja Ut a t T" — . i" a, >
9. zvee.	731-4	16-4	sr. svzh.	nevihta	
7. zjutr.	731 6	14-8	si. jvzh.	oblačno	41-2
2. pop.	731-9	16-1	si. svzh.	oblačno	
Srednja včerajšnja temp. 17 6°, norm. 19-5°. Celo noč nevihta z dežjem.
Hiša
v,///'
srednje ve- ffftrfj1a«n 'n vrtom, pri železnični lika. s staro |}UaBl&sl(J postaji na Gorenjskem, se radi družinskih razmer takoj proda. — Naslov pove upravništvo ,,Slovenca" pod številko 2066, (Znamka za odgovor.)	206C
i postni zavitek
(3 kg netto) popolnoma naravnega
sirupa iz malin
pošlje franko po postnem povzetju za K 5-60 c. kr. dvorni založnik lekarnar G. Ficcoli, Ljubljana, Kranjsko. Pošilja sc tudi v sodčkih in v sterilizir. steklenicah.
2961
Mm poli
Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 8
priporoča pohištvo vsake vrste v solidni izvršitvi in po nizki ceni.
se poceni proda na Sv. Petra cesti 79 v Ljubljani.	2079
Trgovski«***«* pomočnik
prva moč. se sprejme v trgovino z me-u fianim blagom na deželi. Prednost imajo d oni, ki so se izučili v mešani trgovini na ' deželi, dobri l-ačunarji in vajeni tudi pri manufakturi. Naslov pove uprava lista pod štev, 2075. - (Znamka za odgovor!) g
Joooontl
3D00DEtJ0Dnc®t3CC®troDDEt3t300t
Blizu kolodvora na Dolenjskem jc naprodaj
Krasno POSESTVO
s prenovljenim poslopjem in 49 oralov arondiranega sveta. Sedaj se redi 18 glav živine in 15 prešičev.
Pojasnila v posredovalni pisarni PETER MflTELlC, Škofja ulica 10.
Telefon 155.
izpred sodišča.
Važno za tiskarje in izdajatelje časopisov. Dne 26. aprila t. 1. je bil vsled Dbtožbe državnega pravdnika kot javnega tožitelja g. Srečko Magolič, kot taktični voditelj tiskarne Dragotina Hribarja, pri tukajšnjem e. kr. okr. sodišču zaradi prestopka po S 17.. 3. odst. tisk. zak. obsojen na 20 K globe, za slučaj neizterljivosti pa na 48 ur zapora, ter po S 389. k. p. z. na povračilo stroškov kazenskega postopanja. — Slučaj jc bil naslednji: Tretja številka nekega lista je vsebovala članek, koji jc vzbudil v Magoliču slutnjo, da bo list zaradi njega konfisciran; vsled tega jc poslal sicer oblastim predpisane dolžnost-ne izvode, z natisom lista pa je počakal, da tako obvaruje izdajatelja škode. List jc bil res konfisciran, toda or-s?aji deželne vlade ni dobil niti enega natisnjenega izvoda v tiskarni, da bi e:a zaplenil. Državno pravdništvo jc dvignilo vsled tega proti Magoliču obtožbo, češ, da se je s svojim dejanjem pregrešil proti S 17., 3. odst. tisk. z., ker ni šele obenem z izdajo lista poslal tudi dolžnostnc izvode, kakor veli dotič-ni paragraf, temveč pred natiskom oziroma izdajo lista. Magolič jc pri c. kr. okr. sodišču zagovarjal svoje dejanje ter dokazoval, da 8 17., 3. odst., ni tolmačiti tako, kakor ga tolmači g. drž. pravdnik, namreč da se dolžnostnih izvodov ne sme predložiti oblastvom pred izdajo, temveč šele obenem z izdajo lista; pač pa da je s tem mišljen le najskrajnejši termin, ki je dovoljen za oddajo dolžnostnih izvodov. Gospod drž. pravdnik je vzlic temu vzdržal svojo obtožbo ter predlagal obsodbo, nakar jc bil g. Magolič, kakor že omenjeno, obsojen. Državno pravdništvo je zastopal g. dr. Kaiser, sodil pa ie g. dr. Grasselli. — G. Magolič jc vložil priziv na deželno kot vzklicno sodišče in dne 2i. junija se je vršila vzklicna obravnava pri tukajšnjem deželnem sodišču pod predsedstvom c. kr. dež. sod. nad-svetnika Vedernjaka, v navzočnosti c. kr. dež. sodnije svetnikov Potrate, Pcr-šeta, Milčinskcga kakor sodnikov in c. kr. avsk. Tollazija, kakor zapisnikarja. Državno pravdništvo jc zastopal dr. Pajnič, zagovarjal in svoj priziv utemeljeval pa jc Magolič sam. — Na podlagi Magoličevih utemeljevanj in jasnih dokazov, v kakšen konflikt bi prišle oblasti s tiskovnim zakonom, ko bi se 8 19-. 3. oclst. tisk. zak. tolmačil tako. kakor ga tolmači in utemeljuje drž. pravdništvo, izdalo je deželno sodišče po kratkem posvetovanju fnasled-njo oprostilno razsodbo: Vzklicu obtoženca Srečka Magoliča zaradi krivde in kazni zoper isto sodbo se ugodi, navedena sodba razveljavi ter sc obtoženec v smislu § 259., št. 3 k. p. r., oprosti obtožbe, da kot faktični vodja tiskarne Dragotina Hribarja v Ljubljani s tem, da ni ob oddaji dolžnostnih izvodov tretje številke imel dotiskano že celo nakla.do te številke, ni izvrši) dolžnosti, določene v S 17., 1. odst. t. z. in s tem zakrivil prestopek po § 17., 3. odst. tisk. zak. — "Razlogi. Vzklicu obtoženca je bilo ugoditi iz sledečih razlogov: Določbe § 17. tisk. zak., da mora tiskar od vsakega posameznega lista obenem s pričetim raznašanjem ali razpošiljanjem oddati en izvod pri varnostnem oblastvu in pri državnem pravdništvu, ni tako tolmačiti, da bi moral liskar ob oddaji tph izvodov imeti natisnjeno že vso naklado lista, niti ne, da ne bi smel počakati z nadaljnim natiskova-njem in razširjanjem. Protivilo bi se načelom in namenu kazenskega zakona, ako bi sc previdnega tiskarja, ki dvomi, ali tiskovina ne ustanavlja kaznjivega dejanja in ki zaradi tega odlaša z nadaljnim tiskom in razširjanjem, sililo, da zoper lastno prepričanje nadaljuje kaznjivo početje in iz stanja poizkusa, ki bi se mu po S 17.a) in 262 g) k. z. štelo za olajšavo, prestopi v resnično izvršitev kaznjivega dejanja. Potemtakem je v citiranem paragrafu določbo, da je navedena izvoda oddati obenem s pričetim raznašanjem ali razpošiljanjem lista, le smatrati kot nasprotje sledeče določbe, da je od drugih tiskovin vsaj 24 ur pred raznašanjem in razpošiljanjem oddati dolžne izvode, in jo tolmačiti tako, da je navedena izvoda perijodičnih listov oddati najkasneje z raznašanjem in razpošiljanjem. Če tedaj obtoženec pri oddaji dolžnostnih izvodov ni imel natiskane že cele naklade dotične številke, s tem še ni ravnal proti določbi citiranega paragrafa, vsled česar ga jc bilo od obtožbe oprostiti.
Glasbo.
ij »Giasbena Matica« v Ljubljani javlja svojim članom in vsem slovenskim pevskim društvom, da jc priljubljena dr. Schwabova
skladba »Zlata kanglica« za mešan zbor s sprcmljcvanjem klavirja in harmonija ravnokar v tisku izšla. Ta vesela, sveža, ljubezniva skladba se je tako priljubila, da društva po nji povprašujejo in jo žele izvajati. Ona društva, ki hočejo to delo, ki se je v Matičnih koncertih v Ljubljani, v koncertu podružnice v Trstu, po >Celj-skem pevskem društvu« v Celju in po izobraževalnem društvu na Jesenicah z najlepšim uspehom izvajalo, v svojih nastopih izvajati, jc lahko naroče pri »Glasbeni Matici'. Izvaja se lahko s spremljevanjem klavirja in harmonija ali pa orkestra. Par-titura 3 K. Glasovi za zbor se dobivajo, orkestralna partitura in orkestralni glasovi pa izposojujejo s skladateljevim dovoljenjem pri -Glasbeni Matici< v Ljubljani. Članom se dopošlje ta skladba skupno z muzikalijami, ki so namenjene za društveno leto 1913./14. Člani dobijo poleg te skladbe klavirsko partituro — ene najlepših in najvrednejših skladb slovenske moderne glasbe: Anton Lajovičevo »Gozdna samota«, ki je zložena za ženski zbor in orkester in ki se je pred devetimi leti in v pretečem koncertni seziji z največjim uspehom izvajala v Matičnih koncertih — ter se ženskim zborom v izvajanje najtop-leje priporoča. Kot tretje delo dobe člani malo zbirko moških in mešanih zborov, med njimi prav lepe Tri večerne pesmi« Adamičeve, izvrstno in efektno Schvva-bovo Še ena«, dramatično balado za moški zbor: Michlov »Atila in ribič« in druge.
—	V tisku so dalje: Koroške slovenske narodne pesmi Švikaršičeve in pripravlja se tudi znamenita izdaja narodnih pesmi beneških Slovencev. — Muzikalije »Glasbene Matice« za leto 1912./13.: »Album 25 slovenskih pesmi za gosli« in »Trije znameniti samospevi Devovi: Snegulčica, Pa-stirica, Kanglica, se ravnokar razpošiljajo. Naročajo se lahko kar po dopisnici pri
Glasbeni Matici«. — »Glasbena Matica« dalje javlja, da sta najpriljubljenejša dva zvezka Bajukovih slovenskih narodnih pesmi, ki sta bila že dvakrat razprodana, zopet izšla v tisku. Slovenska pevska društva in oni, ki so po tej razprodani zbirki povpraševali, ju lahko naročijo pri »Glasbeni Matici« v Ljubljani ali po knjigarnah.
—	Odbor »Glasbene Matice«.
Gospodarstvo.
KNJIGOTRŽTVO. Cerkvenim zborom za mesec julij in
in za nove maše priporočamo: Sattner p. Hugolin: Missa seraphica za mešan zbor orgle (tudi za orkester). Part. 3 K 20 vin., gl. po 50 vin. Foerster Ant.: Missa SI. Caeciliae za mešan zbor. Part. 2 K, gl. po 30 vin. Pogačnik J.: Missa St. Josephi za mešan zbor. Part. 1 K 60 vin. glasovi po 40 vin.
Chlondowski Da Ant.: Missa St. Sta-nislai za mešan zbor. Part 2 K 80 v., gl. po 40 vin. Gerbič Fr.: 12 pange lingua - tantum ergo za mešan zbor. Part 1 K 80 vin., gl. po 40 vin. Foerster Ant.: Te Dcum po motivih lIaydnove zahvalnice za mešan zbor ali enoglasno z orglami. Part. 50 vin. Griesbacher: Repcrtorium choralc enoglasno z orglami. Part. 3 K 24 vin., vez. 3 K 84 vin., gl. po 72 vin., vez. po 96 vin. Obsega enoglasne graclu-alije, ofertorija, veni creator in druge k službi božji spadajoče napevc. Foerster Ant.: 12 pange lingua-tantum crgo za mešan zbor. Part. 1 K 80 vin., gl. po 50 vin. Sattner p. Hugolin: Te Deum za mešan zbor in orgle. Part. 1 K 60 vin., glasovi po 10 vin. Premrl St.: Hvalite Gospoda. 20 pesmi na čast svetnikom za mešan zbor. Part. 2 K 40 vin., gl. po 60 vin. Gerbič Fr.: Maša v čast sv. Frančiška Serafinskega za mešan zbor. Part. 1 lv 80 vin., gl. po 20 vin. Foerster Ant.: 10 evharističnih pesmi za mešani zbor. Part. 2 K, gl. po 40 v. Kimovec-Premrl: Introitus & Connnu-niones za največje in večje praznike cerkvenega leta po novi vatikanski izdaji. Part. 2 K, gl. po 1 K. * St. Premrl, Hvalite Gospoda v Njegovih svetnikih I 20 pesmi v čast svetnikom. V tej zbirki se nahajajo tudi pesmi v čast sv. Alojziju, sv. Janezu Krstniku, sv. Cirilu in Metodu in Fortunatu, sv. Jakobu, Sv. Ami in sv. Lavrenciju, ki se bodo vse lahko kmalu rabile. Cena part, 2 K 40 vin., glasovi po 60 vin. Dobi se v Katoliški bukvami v Ljubljani.
— Vpeljava poštno-naložnih kart.
Počenši s 1. julijem 1913 jc možno napadajoče tirjatve do zneska vštevši 10 kron iztirjavati po poštno - naložnih kartah ali dopisnicah. V ta namen sc sme uporabljati le po poštni upravi založene, v rdečem tisku na sivem papirju napravljene golicc. Prodajna cena znaša 10 vin. Te golicc obstoje iz dveh delov, iz poštno - naložne karle same ter iz naložne poštne nakaznice. Oba dela mora odpošiljatclj (nalog izdajajoči) predtisku primerno izpolnili. Na zadnji strani odrezka so dopustne le opazke, ki se nanašajo na znesek, ki naj se iztirja. Poštno - naiožno nakaznico jc možno nasloviti tudi na c. kr. poštno - hranilnični urad v svrho vknjižbe na račun nalogdajalca ali na kak drug javen kreditni zavod. Prodaja poštno - naložnih kart sc izvršuje slično navadnim pisemskim pošiljat-vam, vendar se priporoča, da sc iste prodaja na okencih poštnih uradov; priporočati se jih ne sme. Nedopustna je nadalje zahteva, naj se nalogdajalca posebno obvesti, ako je dolžnik povodom predložitve poštno - naložne karto odkup iste odklonil, ter odredba, naj sc poštno - naiožno karto za slučaj ne-odkupa takoj vrne ali kaki drugi v ta namen označeni osebi v odkup predloži. Oddajni poštni urad predloži poštno - naiožno karto dolžniku v svrho odkupa. Ako se istega ne najde, ali ako je odkup iz katerega koli si bodi vzroka nemožen, obvesti se dolžnik, da je za njega došla poštno - naložila karta ter da se isto v svrho odkupa sedem dni na poštnem uradu pripravljeno drži. Ponovnih dostav se ne izvršuje. Za pošiljanje poštno - naložnih kart sc izvršuje le v tuzemstvu. Povodom odkupa poštno-naložne karte se izroči dolžniku odrezek karte, ki služi kakor pobotnica. Iztirjani znesek sc prepošlje s poštno - naiožno nakaznico, ki sc nahaja pri poštno - naložili karti nalog-dajalcu po odbitku normalne iztirje-valninc ter pristojbin za poštno nakaznico. Ncodkupljene poštno - naložne karte se povračajo odpošiljateljeni s primernimi opazkami. Za poštno-na-ložne karte ne prevzema poštna uprava nikakega jamčenja, posebno ne za pravočasno predložitev, povrnitev in za pošiljanje. Za iztirjane zneske jamči poštna uprava enako za poštne nakaznice vplačanim zneskom.
Sanatorlum Emona Ll,
Privatno zdravišče za notranja in kirurgične bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalne kopeli, lastnik in šet-zdravnik: Dr, Fr. Derqanc, primar. I. klr.odd.de?. boln.
\ Odkar zaitrkuiem in iužnam \ fe
sladni čaj
ne maram za noben drug zajtrk in se čutim zdravega, močnega in prihranim polovico denarja v gospodinjstvu tudi na mleku in sladkorju. Za dojenčke ni boljšega redilnega sredstva. Take pohvale dohajajo vsak dan pri zopetnih naročilih Trnkoczy-jevega sladnega čaja, znamke SLAD IN pri izdelovatelju, lekarnarju Trnkoczy v Ljubljani zraven rotovža, kateri je vzgojil s sladnim čajem svojih 8 zdravih otrok. Po pošti najmanj 5 zavitkov K 4-—, poštni zavitek 5 kg po 15 zavitkov K 10 — franko. Zavitek «/< kg po 60 vin. tudi pri trgovcih. Glavne zaloge na Dunaju : v lekarnah Trnk6czy, Sch5nbrunner-strafle 109, Radeckyplatz 4, Joseistadter-strafle 25. V Gradcu: Sackstrafle 4.
V najem se odda v novi hiši
več stanovanj za I g to vi ščar j e
tik Save. 10. min. od bostaje Ježica, v bližini postajališča avtomobila Celje-Ljubljana, ista hiša z vrtom se event. tudi proda. Več se poizve pri župana na Ježici.	2030
Naravna
Risba kisla voda
najbogatejši alkalični (natron - lithion) kislec na Češkem. Izborna dietetična nami na pijača. O vrednosti bilinske izvolite vprašati hišnega zdravnika. 3851
D mača najnovejša
konfekcijska trgovina
Maček & Rorap.
Franca Jožefa cesta 3
iPH ♦?♦
se priporoča cenj. p.n. občinstvu v nakup
- narejenih oblek. -
Sprejemalo se naroČila po meri. ter se izvrše točno in solidno.
Založniki c. kr. priv. juž. železnice. Solidna postrežba. — Najnižje cene.
Kupim pod ugodnimi pogoji vse
TERJHTUE IN DOLGOUE
katerih dolžniki so na Kranjskem. Ponudbe pod „Reel 2015" na upravo »Slovenca" z znamko za odgovor.
Kolesarit zahtevajte
v svojem lastnem interesu nemudoma prvi slovenski bogato ilu-strovani cenik 1913, koles in posameznih delov, ki je pravkar izšel, brezplačno in poštnine prosto. Preglejte istega pazljivo ali pa sc osebno prepričajte v naših trgovinah in uvideli boste, da vodimo prvovrstno blago po najnižjih, brezkonkurenčnih cenah.
Karel Čatnernik & Ko. Ljubljana
Dunajska cesta št. 9—12.
Specialna trgoolna s kolesi, motorji, automoblli In posameznimi deli. mehanična delaonlca In garata.
S
m
Gostilničarji, pozor!
V najem se da s 1. oktobrom 1.1.
HOTEL AUSTRIA
v Slovenski Bistrici z opremljenimi sobami za tujce.
Ponudbe se naj naslovijo na Posojilnico v Slovenski Bistrici,
katera daje vsa potrebna pojasnila.	2055
Izdaja konzorr.ii »Slovenca«.
•Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Miha Moškerc.