E^ETEoJfSJKU
DECEMBER 1983 - ŽT. 23_____GLASILO DELAVCEV PREDILNICA LITIJA 229 51 4__________LETO XXIV
24. december, litijski občinski praznik
Litijski občinski praznik slavimo v spomin na prvo večjo bitko, 24. decembra pred dvainštiridesetimi leti, v kateri se je na Tisju spopadel z Nemci II. štajerski bataljon.
Kot je že navada, smo tudi letos poprosili za odgovore na nekaj vprašanj, predsednika občinske skupščine, Branka Pintarja.
Pred letom ste napovedali, da bo potrebno uvajati in izpolnjevati različne, tudi omejitvene ukrepe za izpolnjevanje stabilizacijskih nalog.
»V občini smo menili, da je skladno z družbenimi usmeritvami sprejetimi v Sloveniji, potrebno uvesti
nekatere omejitvene ukrepe iz naše pristojnosti, to je tiste, ki usmerjajo naložbe na tiste prednostne dejavnosti, ki pomenijo večjo proizvodnjo hrane — torej na primarno proizvodnjo v kmetijstvu. Skratka, usmerjanje naložb v dejavnosti, ki so bile v (Nadaljevanje na 2. strani)
V TEJ ŠTEVILKI
• Kaj vse moramo ukreniti, da bomo tudi v prihodnje imeli dovolj dela, je napisano v našem stabilizacijskem programu za prihodnje obdobje. Kratek povzetek o tem preberite — na 3. strani
• Nočnega dela žensk še ne bomo tako kmalu ukinili — na 4. strani
• 17. decembra bomo ob 17. uri v dvorani na Stavbah izvolili novo vodstvo našega sindikata — na 5. strani
• Mladinci izvolili novo vodstvo — na 5. strani
• Kako do kredita za gradnjo stanovanja — na 6. strani
x________________________________________)
Litija pred 100 leti. V zgradbi v ospredju ima danes sedež Zavod za izobraževanje in kulturo (ZIK) z matično knjižnico, štab teritorialne obrambe, občinsko socialno skrbstvo ter krajevna skupnost Litija — levi breg. Mimo vodi »Južna železnica«, ki je povezovala Dunaj in Trst. Tudi nekaj drugih zgradb, ki še danes stojijo, lahko prepoznate.
(Pogled na takratno Litijo z Graške Dobrave je naslikal Ludvik Grilc.)
RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM SKUPŠČINE OBČINE LITIJA
(Nadaljevanje s 1. strani) skladu s planom za to leto, predvsem pa tudi prizadevanje združenega dela za čim-večji izvoz. Seveda pa so bili še drugi omejevalni ukrepi, ki so jih uvajali republiški organi in zvezni izvršni svet, in so imeli za cilj boljše gospodarjenje s sredstvi v ozdih — npr. ukrepi na področju blagovne menjave s tujino, omejevanje pri najemanju kreditov...«
Ali so pričakovani cilji uresničeni? Kaj bi lahko povedali o uspehih na gospodarskem področju?
»Na raznih ravneh v občini, zlasti pa na ravni občinske skupščine, smo redno ocenjevali uresničevanje planskih nalog, ki so jih sprejemali delavci v ozdih, konec lanskega in v začetku letošnjega leta. V večini delovnih organizacij naše občine so delavci že lani sprejeli nekatere ukrepe za stabilizacijo proizvodnje, za kar so že znani pozitivni učinki gospodarjenja v prvih desetih mesecih letošnjega leta. Tako smo na področju fizičnega obsega proizvodnje, v večini delovnih organizacij dosegli pričakovane rezultate. Boljši rezul-
tati od pričakovanih so bili doseženi na področju celotnega prihodka, dohodka in ostanka dohodka, kjer je zlasti vaša tovarna (Predilnica Litija) dosegla, za sedanje težke razmere, izredno ugodne rezultate. V nekaterih drugih delovnih organizacijah so bili sicer nekoliko manj uspešni, kar kaže, da poslujejo v težkem položaju, vprašanje pa je tudi, kako so se organizirali za premagovanje kriznega obdobja,' ki nas pesti že nekaj let.
Kot drugo pomembno ugotovitev naj navedem, da smo naložbe, skladno s sprejetimi družbenimi usmeritvami v Sloveniji, v celoti usmerili v proizvodne dejavnosti; razveseljivo je to, da v sektorju materialne proizvodnje akumulacija ni več v upadanju.
Menim, da smo končno tudi na področju informiranja, samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja v občini Litija storili korak naprej, kar se kaže v tem, da se delavci, skladno s svojimi in širšimi družbenimi interesi, odločajo za vrsto aktivnosti. Lep primer na tem področju je vlaganje sredstev na področju občine v postavitev
novih hlevov za večjo vzrejo prašičev in s tem za boljšo oskrbo s hrano.«
Kako bo litijska, ki je nekje zadaj med razvitimi občinami v Sloveniji, uresničevala programe skupne in splošne porabe v teh zoženih pogojih gospodarjenja?
»Res je, občina Litija kljub nenehnim prizadevanjem, še vedno sodi v zadnjo tretjino občin po razvitosti v Sloveniji; upoštevajoč sedanje stanje naložbene politike pa ne kaže, da bi se to stanje v kratkem bistveno spremenilo. To jasno kaže, da bomo morali uresničujoč eno temeljnih izhodišč politike gospodarske stabilizacije prilagoditi ali uskladiti program skupne porabe družbene dejavnosti ustvarjenemu dohodku in s tem zagotoviti, da delovne organizacije materialne proizvodnje razbremenimo obveznosti, ki v tem trenutku niso neobhodno potrebne. S tem želimo, čeprav v manjši meri, okrepiti reproduktivno sposobnost gospodarstva pri nas. Seveda si bomo prizadevali, kot je v naši moči, da tudi tisti del porabe in plasmajev ne bi pregloboko zarezal v ustvarjalni dohodek.
Dejstvo pa je, da bo naše združeno delo tudi v prihod-
njem letu poslovalo pod težo in v soodvisnosti od gibanja blagovne menjave s tujino, tekočih poravnav obveznosti dolgov, ki jih ima naša država do tujine in na koncu od razmer, ki se bodo oblikovale v svetu in za katera že danes vemo, da so izredno težke.
Organizacije združenega dela so se v tekočem letu uspele oskrbeti s surovino in reprodukcijskim materialom tako, da ni bilo večjih zastojev, kar se je ugodno odrazilo pri izvoznih prizadevanjih. To pa je bil tudi pogoj za kolikor toliko normalno poslovanje.«
Večje gospodarske organizacije v naši občini so po svoji dejavnosti primarne, kar dve pa uvažata do 80 % surovin, zaradi česar sta tudi primorani izvažati. Kakšne sugestije oz. napotke daje občinska skupščina za povezovanje teh v reprodukcijskih verigah?
»Komisija za spremljanje zakona o združenem delu je v začetku tega leta predlagala zborom občinske skupščine nekatera stališča, ki so zadevala predvsem usmeritve, da se v ozdih v kar največji možni meri povežejo v reprodukcijskih verigah. Šlo je predvsem za povezovanje
40 let od 2. zasedanja AVNOJ-a
Pohod slovenske delegacije na 2. zasedanje AVNOJA — 29. novembra 1943 v Jajce
11. nadaljevanje
Delegati so odšli v zaklonišče k tovarni Elektrina, kjer so imeli skupno kosilo vseh delegacij, mi pa smo se največ zadrževali v gimnaziji, kjer smo ves dan prespali. Zvečer pa smo šli na akademijo, ki jo je pripravilo v čast II. zasedanja AVNOJ-a. Gledališče narodne osvoboditve pri Vrhovnem štabu. Igrali so Nušičevo komedijo »Narodni poslanec.« Vzdušje v dvorani je bilo zelo sproščeno in vsi smo se pošteno nasmejali.
Tudi naslednji dan je bil pust, deževen. Delegati so bili čez dan v zaklonišču ob tovarni, imeli so sestanke in razgovore z drugimi delegacijami, mi pa smo si ogledovali mesto. V mraku so mesto ponovno zasedle brigade. V mestu je bilo izredno stanje. Brigade so se postavile ob obeh straneh ceste do glavnega trga, stali so tiho in mirno, bili so kot temne sence v nastajajoči noči. Z nočjo je med dežjem pričel padati še sneg; elektriko so zaradi varnostnih razlogov izklopili, nastala je pošastna tišina.
Ob katafalku, na katerem je stala krsta s posmrtnimi ostanki Iva Ribarja-Lole, pred Kulturnim domom so se prižgale bakle. Na govorniški oder je stopil Mo-ša Pijade, poslovil se je od svojega prijatelja člana protifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije, predsednika mladine Jugoslavije in šefa I. vojne misije NOV in POJ pri zahodnih zaveznikih Iva Ribarja-Lole, ki je padel pred dnevi na Glamoškem polju. Žalni sprevod se je začel viti po ozkih ulicah zgodovinskega mesteca. Za krsto sta stopala tovariš Tito in oče, dr. Ivan Ribar, za njima pa vsi delegati II. zasedanja, člani Vrhovnega štaba, mladina in drugi. V zavetju temne noči, se je v pošastni tišini pomikal žalostni sprevod proti glavnemu trgu. Grobo tišino je motil le dež, ki je pomešan s snegom vedno bolj padal. Na glavnem trgu se je od člana AVNOJ-a poslovil v imenu vseh poslancev II. zasedanja tov. Edvard Kocbek. Zatem je v smrtni tišini h krsti pristopil oče dr. Ivan Ribar. Z Lotom je izgubil že drugega sina v
narodnoosvobodilnem boju. Ob svitu bakel se je nemo zazrl predse v krsto. Vsi smo obnemeli, ko je spregovoril:
» . . .Od tebe, dragi sinko, se moram posloviti na poseben način. Nisi mi bil le sin in učenec, bil si mi več, moj vodnik in moj učitelj. Med nama je bito edinstveno razmerje, bil si moj nenadni otrok, sin, ki je znal voditi svojega vzgojitelja. Vzgajal sem te in dopuščal, da si se razvijal po nagnjenjih svojega duha. Ti pa si mi s svojimi vprašanji odpiral nova obzorja in s svojimi mislimi vznemirjal mojo vsebino. Zdaj, ko je najina šola končana, vem da je bil tvoj delež večji od mojega. Svojega očeta si izoblikoval tako daleč, da je tvegal vse in sprejel najvišjo odgovornost. Z njo stojim zdaj pred teboj in se poslavljam od tebe. Poslavljam se z vso hvaležnostjo, ki jo premorem. Poslavljam se z obljubo, da bom storil v tvojem imenu vse, kar more svobodoljuben človek danes storiti. Poslušal te bom in vselej ubogal, kajti v meni boš ostal živ in neprestano pričujoč. Ta obču-
tek mi lajša bolečino. Zavedam se strašne žrtve, ko te darujem domovini, hkrati pa čutim neizrekljiv ponos. Zato se pred vami vsemi zaklinjam, da bom s tvojo pomočjo ostal neutruden in delaven. Vse svoje sile hočem posvetiti novi Jugoslaviji. . .«
Solze so nam zalile oči in dih nam je zastal. Obšla nas je zona. Še nikoli nismo slišali, da bi oče zmogel javno slovo in v njem zmogel take besede. Tiho smo se razšli, le dež nam je šelestel po premočenih oblačilih, Iva Ribar-ja-Lola pa so odpeljali v skriven grob, kjer bo čakal svobodo.
Z vseh strani so prihajale novice o velikih premikih sovražnika proti Jajcu Ves svet je izvedel po radiu »Svobodna Jugoslavija« novico, da se je 29. novembra 1943 rodila, v malem bosanskem mestecu Jajcu, nova država, nova Jugoslavija. Sovražnik je besnel, skušal nas je dobiti še v Jajcu, naš dom pa je bil še daleč.
Anton Brilc-Sil
(se nadaljuje)
dela in sredstev, da bi zagotovili skupno proizvodnjo in s tem tudi socialno varnost delavcev v proizvodnem procesu tistih delovnih organizacij, ki so v tem procesu soodvisne, in bi zastoj v eni organizaciji združenega dela pomenil večje težave v drugih. To pa bi bila tudi osnova za pravično delitev skupaj ustvarjenega dohodka in končno sredstev za osebne dohodke.
Čeprav podatki kažejo, da večina ozdov še ne posluje po zakonu o združenem delu, pa je vendarle res, da je večina njih našlo nekatere plodne oblike, ki zagotavljajo uspešno nastopanje na zunanjem tržišču. Ocenjujemo, da so se kupoprodajni odnosi v celoti povečevali, zato je potrebno, da v vseh okoljih, kjer na področju povezovanja dela in sredstev doslej še niso bili uspešni oz. so bili manj uspešni, storijo odločen korak, da s tistimi organizacijami, s katerimi
že doslej tako poslujejo, uveljavijo odnose po načelu skupnega prihodka.
Skupščina občine Litija, zlasti zbor združenega dela, bo v mesecu januarju ocenil, koliko so v ozdih upoštevali zadnja stališča, priporočila in sklepe, ter na tej osnovi osnovala akcijo za prihodnje obdobje.«
Kaj predvidevate za izboljšanje dela delegacij?
»V občini smo vrsto let ugotavljali, da povezanost med delegacijami za zbor združenega dela, za zbor občin in družbenopolitični zbor ni prinesla primernih rezultatov. Zato smo v letošnjem letu naredili korak k izboljšanju stanja, med ostalim tudi sodelovanje upravnih, resornih organov skupščine občine Litija, še zlasti pa posvetovanja s strokovnimi delavci iz gospodarstva za vprašanja, ki so na dnevnem redu republiške skupščine in tudi skupščine
SFRJ. Prav tako pa smo tudi usklajevali zbora občinske skupščine kot delegatsko bazo, kar mislimo uvajati še naprej. Vsekakor si želimo še bolj usklajenega sodelovanja skupščine samoupravnih interesnih skupnosti ter pobud do vprašanj, ki so na dnevnem redu skupščine SRS, zbora združenega dela. Menimo, da pravzaprav ne bi smelo biti vprašanja, pri katerem odgovorni delavci iz delegacij združenega dela ne bi oblikovali stališč s skupino delegatov, s katerim bi bistveno obogatili nastopanje naših delegatov na zborih republiške skupščine.«
Kaj bi še želeli povedati delavkam in delavcem naše tovarne?
»Ob različnih priložnostih, srečanjih z delavkami in delavci Predilnice Litija smo večkrat poudarjali kaj predstavlja vaš kolektiv za občinske razmere. Ocenjujemo, da je to močan faktor stabilnosti. V prvi vrsti želim poudariti, da od delovnega kole tkiva Predilnice še naprej pričakujemo, da bo s svojim kvalitetnim delom zagotavljal nadaljnjo reprodukcijo, ter sredstva za razvoj te tovarne; da bo z nenehno rastjo delovne storilnosti in kvalitetne proizvodnje ustvarjal tiste možnosti, ki so danes nujne za enakopravno nastopanje na zunanjih tržiščih, kar je pogoj za pridobivanje surovin in s tem seveda tudi pogoj za delo.
Ob koncu čestitam delavcem Predilnica Litija za praznik občine Litija in jim hkrati želim mnogo delovnih uspehov v naslednjem letu!
DELO V TEŽKIH RAZMERAH
Delegati delavskega sveta so na novembrski seji sprejeli stabilizacijski program ukrepov, ki naj bi nam zagotovili pogoje dela v naslednjem letu.
V načrtu je zapisana problematika, ki nas pesti v tem času. Težave so z zagotavljanjem surovin posebno iz uvoza. Srečujemo se z vrsto predpisov odnosno omejitev, ki naj bi Jugoslavijo rešili znanih zadolžitev.
Predvideni ukrepi naj bi v prvi vrsti preprečili zastoje v naši proizvodnji; da ne bi zmankovalo surovin.
Do sedaj nam je to uspevalo, vemo pa, da so se že marsikje soočali s tem problemom. Pri nas je trenutno celo obratno. Delamo tudi v nadurnem delu (sobota — nedelja).
Program najprej opredeljuje oskrbo s surovinami, reprodukcijskim materialom in rezervnimi deli.
Natančno je napisano in določeno s številkami, kakše količine surovin bombaža, sintetičnih vlaken, moramo dobiti za dosego plana ter od kod bomo vse to lahko dobili (SZ, iz konvertibilnega področja, sintetična vlakna od domačih proizvajalcev), v številkah je tudi izraženo koliko denarja, od tega konvertibilnih deviz, potrebujemo za vse to.
Seveda pa to ne bi zadostovalo, če ne bi predvideli tudi kaj moramo narediti, da bi vse to dosegli. Konkretne naloge za to so naštete v devetih točkah, za katere sta zadolžena komercialni in finančni sektor.
Ne bo šlo brez izpolnjevanja nalog v proizvodnji. Naj-
težje breme pri tem bodo imeli strokovni delavci, saj bodo morali iskati načine, kako vzpodbujati delavce za večje proizvodne dosežke in boljšo kvaliteto proizvodnje.
Prvi pogoj za to je uvedba nove organiziranosti proizvodnega sektorja in sektorja vzdrževanja. Produktivnost bo treba dvigniti za 2 odstotka. Zato je naštetih osem nalog, od katerih nobena ne sme ostati le na papirju.
Za odstotek je treba zmanjšati količino odpadkov. Sektor vzdrževanja bo pri tem skrbel za vzdrževanje strojev tako, da ne bo zaradi njih zastojev.
V prihodnjem letu bo izdelan tudi sistem nagrajevanja.
Namen teh nalog je, da dosežemo cilje, ki smo si jih dali v planske dokumente —
posebno važni cilji so glede izvoza, oskrbe s surovinami in rezervnimi deli, proizvodnje in dohodka.
Vse to pa ni odvisno samo od naše prizadevnosti. Do težav lahko pride zaradi družbenoekonomskih faktorjev, zaostrenih sistemskih rešitev, odvisni smo od poslovnih partnerjev — dobaviteljev in kupcev. Zato program predvideva tudi načrtno in organizirano prilagajanje morebitnim objektivnim težavam, zaradi katerih bi prišlo do zastojev. Določena je prioriteta izključevanja strojnih linij, posebej za bombaž, sintetiko in sukalni-co.
O tem so vsi v posameznih oddelkih tudi seznanjeni.
Pri vsem tem niso izvzete tudi druge službe. Na vsak način moramo zadržati proizvodnjo, ki je namenjena izvozu; za domače kupce, ki v celoti izpolnjujejo svoje obveznosti deviznega pokrivanja, dodelavno proizvodnjo in proizvodnjo za JLA.
Na vse moramo biti pripravljeni. Zavedati se moramo, da bi ob morebitnih omejitvah, ki sicer niso zapisane v naših samoupravnih splošnih aktih, prišlo do zmanjšanja možnosti za delo in s tem zmanjšanje standarda delavcev.
Izvajanje programa pa ni omejeno le na leto 1984, ampak se bo nadaljevalo še leto kasneje in tako dalje. Skrb za izpolnjevanje je naloga nas vseh, sploh pa vseh samoupravnih organov in poslovodnih delavcev.
M. M.
Rdeči križ Slovenije nam je ob 30 letnici prostovoljnega krvodajalstva podelil priznanje za dolgoletno plemenito delo pri razvijanju solidarnosti med ljudmi na področju krvodajalstva.
Nočno delo žensk
Delo v izmenah, posebej pa še nočno delo, vpliva na človeški organizem s tem, da prihaja do motenj v določenem fiziološkem ciklusu delovanja človekovega organizma npr. obolelost, motnje v režimu spanja itn.
Ugotovljeno je tudi, da je produktivnost v nočni izmeni nižja kakor v dnevnih izmenah (od 10—30 %), seveda je to odvisno tudi od meha-niziranosti dela.
Proces prilagoditve z dnevne na nočno izmeno je najbolj problematičen in je pri različnih kategorijah delavcev različen, to obdobje znaša 1—6 dni, medtem ko se določeno število delavcev sploh ne more prilagoditi.
Najtežje obdobje dela v nočni izmeni je od 1. do 4. ure zjutraj, ker je ta doba povezana z zniževanjem temperature telesa in zmanjševanje reakcije organizma na zunanje dražljaje.
Nočno delo (predvsem žensk) je seveda zdravstveno, fiziološko zelo negativen pojav, seveda pa moramo videti tudi drugo stran tega problema.
V naši delovni organizaciji je delež nočne proizvodnje izredno velik in pomemben. Če se poigramo z mislijo, da bi nočno delo naenkrat ukinili, bi:
— nastal presežek delavk;
— izredno bi se zmanjšala izkoriščenost strojev in s tem tudi proizvodnja.
Končni rezultat bi bil, da bi poslovali z izgubo. Tako nočno delo, kljub harmoniji, ki jo je naša država rafitici-rala, ostaja. Vsako leto pa moramo zaprositi republiški komite za delo, da nam podaljša soglasje za nočno delo žensk. Da dobimo soglasje, je potrebno, da izpolnjujemo
predpisane pogoje za nočno delo žensk in da imamo program postopnega zmanjševanja in odpravljanja nočnega dela žensk.
Pogoje za nočno delo žensk v glavnem izpolnjujemo, razen varstva otrok v nočnem času, ki nimamo organiziranega. O teh pogojih je bilo dovolj napisanega v Predilcu pred letom in pol, zato tega ne bi ponavljal. V isti številki je bil opisan tudi program postopnega ukinjanja nočnega dela žensk v naši tovarni. Ta je temeljil na nabavi prstančnih predilnih strojev z avtomatskim sne-mom, tako bi zmanjšali število snemalk. Vendar v sedanji gospodarski situaciji ne moremo izdvajati tolikšnih deviznih sredstev za nabavo teh strojev. Tako postane tudi program postopnega ukinjanja nočnega dela žensk v tem srednjeročnem obdobju neuresničljiv. Vedeti moramo, da nočno delo ukinjamo le z modernizacijo strojnega parka. Zamenjava delavk z delavci pa tudi ne daje najboljših rezultatov.
Končno se bo treba tudi na republiškem oz. zveznem nivoju načelno dogovoriti ali še vztrajamo pri konvenciji ali bo treba poseči po drugih rešitvah. Vsekakor je potrebno stroje čimbolj izkoristiti, povečati produktivnost. V ta namen tudi v tovarnah, kjer do sedaj niso poznali izmenskega dela, takšen način uvajajo. Tako bo kvečjemu več nočnega dela (tudi ženskega), ne pa manj.
V naši DO je delavski svet na seji sklenil, da zaprosimo republiški komite za delo za podaljšanje soglasja za nočno delo žensk.
Andrej Krhlikar
Pri predilnem stroju v predilnici IV. nadomešča snemalke avtomatska naprava.
Na parkirnem prostoru za vozičke s predprejo so začeli postavljati regale za vlaganje navitkov predpreje. Ti bodo tudi v predpredilnici sintetike postopoma zamenjali lesene zaboje, v katere so delavke do sedaj vlagale navitke predpreje in zaradi česar je že prišlo do pomešanja različnih kvalitet ali pa do zamazanosti, kar se je odražalo v večjem številu zapredkov v preji. Z uvedbo regalov bo ta nevarnost zmanjšana.
Različno v besedi in sliki
Zaradi gradnje montažnega betonskega skladišča nad požarnim bazenom smo prestavili šotor — koridor. Pri tem so se vlakna v plastificiranem platnu toliko poškodovala, da je streha puščala vodo kot rešeto. Streho smo morali zamenjati, izdelana je iz bele tkanine; navpične, zelene stene pa so še uporabne.
Skladišče na zahodni strani naše tovarne.
Delovno predsedstvo — od leve: Joža Ceglar, Majda Škarja, Lidija Skubic in Vlasta Grom (delovna predsednica)
Mladinci izvolili novo vodstvo
Naši mladinci so se v petek, 19. novembra 1983 popoldan zbrali na volilni konferenci svoje osnovne organizacije ZSMS. Ker je bilo po zadnji točki še družabno srečanje, so imeli ta sestanek v posebni sobi gostilne Kovač.
Po predvidenih točkah dnevnega reda, poročilu predsednice, blagajničarke, je delovna predsednica Vlasta Grom odprla razpravo, hkrati pa sama izrazila kritiko zaradi slabe udeležbe — saj je bilo prisotnih manj kot 30 od skoraj 250 mladincev. Težave s sestajanji so tudi čez leto, kljub temu, da so osnovno organizacijo razdelili na aktive. Veljalo bi poskusiti s kratkimi sestanki med delovnimi odmori. Vse preveč dela ostaja zgolj predsednikom aktiva, ki ga pa sami ne zmorejo, četudi bi se raztrgali.
Tudi Stane Sevljak se je zavzel za sestanke med odmori — »Nič zato, če bodo poslušali in sodelovali tudi odrasli sodelavci. Tudi oni so
bili nekoč mladinci in njihov nasvet bi bil lahko dobrodošel.«
Stane Črne se je dotaknil nedavne problemske konference naših mladincev, na temo »Perspektive mladih«.
— »Kdo od tistih mladincev, ki so se udeležili problemske konference, ve, kaj so njegove perspektive? Iščemo jih lahko v racionalizaciji dela; v večjem številu aktivnih mladincev ... Če bi se za svoje okolje, delovno in ostalo, bolj zanimali, bi imeli tudi pravo vlogo v svojem okolju. Tu se pa postavlja tudi vprašanje znanja, s tem pa sposobnost razumeti in slediti življenju,« je dejal.
Po razrešnici dosedanjega odbora so imenovali novega v sestavu: Lidija Skubic
Z \
Izvolili bomo novo vodstvo sindikata
Volilna konferenca sindikata bo v soboto 17.12.1983 ob 17. uri, v sindikalni dvorani na Stavbah.
Na konferenci bomo izvolili nove člane izvršnih odborov in člane konference sindikata.
Te smo predlagali na sestankih SDS in jih tako bolj ali manj vsi poznamo. (Predstavili vam jih bomo v januarski številki Predilca.)
Ker je število udeležencev na volilni konferenci omejeno (zradi premajhne dvorane) ste na sestankih SDS določili svoje predstavnike, ki vas bodo zastopali. Na teh sestankih ste obravnavali tudi pregled dela našega sindikata v sedanjem mandatu, in pripravili pripombe, ki naj jih vaši predstavniki povedo na volilni konferenci
< ■ .....
Lidija Skubic — ponovno izvoljena za predsednico mladine naše tovarne.
(predsednica), Ivan Žičkar (namestnik predsednice), Joža Ceglar (tajnica), Sonja Remec (blagajničarka), Igor Pirš (I. aktiv) Jože Strmljan (II. aktiv), Ferid Seferovič (III. aktiv), Stane Črne (IV. aktiv).
Komisija za šport, informiranje in kulturo
Bogo Tomše (predsednik), Berto Kos, Tine Jerina,
Zoran Koprivnikar, Metka Zagorc, Mojca Stritar, Vovk Egon (člani).
Komisija za vzgojo, izobraževanje in kadrovsko politiko
Vlasta Grom (predsednica), Janja Stopar, Janez Skubic, Vera Žlabravec, Stane Črne, Sergej Simončič, Alenka Koprivnikar (člani).
Komisija za MDA, SLO in DZ
Gorazd Kaplja (predsednik), Emil Lapornik, Janez Skubic (suk. ef.), Janez Avbelj, Ivan Žičkar, Metod Mulh, Šejadeta Sinanovič (člani).
Predsedniki komisij so člani predsedstva OO ZSMS PL.
Mentorja: Martina Kralj in Stane Sevljak.
Ob koncu so se dogovorili še o članarini, ki bo odslej 20,— din na mesec, porabili pa jo bodo za različna srečanja, družabne dejavnosti itn. V kratkem bodo obiskali eno od kranjskih tekstilnih tovarn.
Matic Malenšek
Na koncu, pri točki razno, so se tudi »zavrteli«.
Krediti za individualno gradnjo, adaptacijo in nakup stanovanj
Na predlog odbora za stanovanjska vprašanja, so delegati delavskega sveta razpisali kredit za individualno gradnjo, adaptacijo in nakup stanovanj v višini 3,000.000 din. Razpisni rok je potekel 10. decembra 1983.
V naši delovni organizaciji namenjamo v te namene premalo denarnih sredstev, zato je odbor za stanovanjska vprašanja planiral v prihodnjem letu vsa denarna sredstva, ki so namenjena za reševanje stanovanjskih vprašanj naših delavcev, za kredite. Velik del stanovanjskih sredstev pa moramo nameniti za anuitete (odplačevanje stanovanjskih posojil) ca. 4,000.000 din.
Vsi prosilci, ki so se prijavili na razpis, morajo izpolnjevati določene pogoje, ki so določeni v 82. členu samoupravnega sporazuma o reševanju stanovanjskih vprašanj.
Na predlog odbora za stanovanjska vprašanja so delegati delavskega sveta »omilili« pogoj pod točko 1 tega člena, ki pravi, da je potrebno najmanj 24 mesečno namensko varčevanje pri LB, Stanovanjsko komunalni banki. Kot pogoj za dodelitev kredita, ki ga bomo upoštevali pri tej delitvi, je namensko varčevanje pri LB, Stanovanjsko komunalni banki. Seveda delavec, ki bo zaradi razpisa sklenil z banko pogodbo o namenskem varčevanju (sklenjena v novembru ali decembru 1983), ta pogoj ne izpolnjuje.
Na predlog odbora za stanovanjska'vprašanja pa so delegati delavskega sveta sprejeli tudi merila za razdelitev kredita. Ker je sredstev malo, potreb pa je v naši delovni organizaciji veliko, bo kredit težko razdeliti. Zato bo verjetno tudi precej »hude krvi«. Kredita ne bomo dodelili prosilcem, ki so že vseljeni v novozgrajeni hiši, te še nimajo dokončane, vendar imajo zagotovljen stanovanjski standard, torej imajo stanovanje urejeno.
Kredit za adaptacijo bomo dodelili prosilcem, ki imajo izdano gradbeno dovoljenje in bodo z adaptacijo pridobili dodatne prostore, toda tudi ob upoštevanju stanovanjskih standardov.
Na podlagi zbranih prijav bomo sredstva procentualno razdelili na posamezne namene: nakup etažnega stanovanja, adaptacija, individualna gradnja.
Posamezno vlogo bomo točkovali in na podlagi seštevka vseh točk določili vrednost točke, na podlagi vrednosti točke pa kredit razdelili prosilcem, ki izpolnjujejo pogoje, določene v 82. členu samoupravnega sporazuma o urejanju stanovanjskih vprašanj.
S tem seveda znesek, ki ga bomo dodelili posameznemu prosilcu, ne bo velik, določena najnižja spodnja meja kredita je din 100.000. Iz izkušenj vemo, da ta način delitve večina delavcev zagovarja.
Točkovni sistem pa je:
I. OSEBNI DOHODEK NA DRUŽINSKEGA ČLANA
0 mesečni OD v letu 1982 v gospodarstvu na člana družine) 1) nad 80 %
(nad 11.492,00) 2) od 80-70% 2 točki
(11.492—10.055,50 3) od 70-60 % 4 točke
(10.055,50-8.619) 4) od 60—50% 6 točk
(8.619,00-7.182,50) 5) pod 50 % 8 točk
(pod 7.182,50 din 10 točk
II. STANOVANJSKE
RAZMERE
1) do 60 točk 0 točk
2) od 60-80 točk 5 točk
3) od 80—110 točk 10 točk
4) od 110 — 140 točk 15 točk
5) nad 140 točk 20 točk
OPOMBA: Pri točkovanju stanovanjskih razmer upoštevamo
točke 1, 3, 7, 10, 11 in 14 točkovnega sistema, ki je sestavni del samoupravnega sporazuma o urejanju stanovanjskih razmer.
III. DODELJENI KREDITI
1) nad 400.000 din 0 točk
2) od 300.000-400.000 din 5 točk
3) od 200.000-
300.000 din 10 točk
4) do 200.000 din 15 točk
5) nič kredita 20 točk
OPOMBA: Vsi že dodeljeni krediti bodo revalorizirani na leto 1983; revalorizacija bo opravljena s pomočjo faktorjev oz. indeksov podražitev cen v gradbeništvu. V letu 1977 je to povišanje 11,81%, 1978 16,24%, 1979 30,16%, 1980 38,72 %, 1981
39,53%, 1982 22,02% in v letu 1983 do 30. 9. 1983 27,53 %.
IV. DELOVNA DOBA V PREDILNICI LITIJA
1) do 5 let 0 točk
2) od 5 —10 let 5 točk
3) od 10 — 15 let 10 točk
4) od 15—20 let 15 točk
5) nad 20 let 20 točk
OPOMBA: V primeru obeh zaposlenih se točke delovne dobe seštejejo, v kolikor zaprosi za kredit samo eden od zakoncev.
V. FAZA GRADNJE
1) III. faza
(strešna konstrukcija s kritino) 1 točka
2) IV. faza
(pred. zidovi, stavbno pohištvo) 3 točke
3) V. faza (instalacije) 6 točk
4) VI. faza (obdelava sten
in stropov) 9 točk
5) VIL faza
(obdelava tlakov) 12 točk
OPOMBA: Adaptacijo oz. dograditev in nadzidavo je potrebno prilagoditi posameznim skupinam.
Posamezno fazo gradnje bodo ugotavljali člani odbora za stanovanjska vprašanja z ogledom, v primeru nejasnosti, s pomočjo službe sektorja vzdrževanja.
Upamo, da bo na ta način lažje obrazlagati način delitve in bodo tudi tisti prosilci, ki jim kredit ne bo dodeljen vedeli, zakaj so imeli drugi prednost.
Se enkrat pa poudarjam, da bomo v prihodnjem letu vsa sredstva namenili za kredite, novih stanovanj ne bomo kupovali.
Vlasta Grom
Odpis drobnega inventarja
Zaradi nereda, ki je nastajal pri inventuri drobnega inventarja v uporabi in zaradi težav pri usklajevanju je IO pred tremi leti imenoval komisijo za odpis tega materiala.
V tem času se je komisija sestala devetkrat. Bili pa so tudi primeri, ko smo na prošnjo posameznika odpisovali izven določenega časa. Nihče ne more trditi, da ni bil pravočasno obveščen in da ni vedel kako ta odpis poteka. V začetku so bile velike težave, ker material ni bil urejen tekoče po oddelkih in ker za njega ni »nihče« odgovoren. Po vseh oddelkih so sedaj zvezki z poimenskim seznamom. Ti naj bi bili ažurni, da jih popisne komisije lahko uporabijo pri inventuri. Že v lanskem letu sem podrobno opisal težave komisije pri odpisu, ter podal nekaj priporočil in smernic za boljše delo. Vse to pa je le rodilo uspehe. Pri lanski inventuri ni bilo ne viškov ne manj kov, kar se lahko pripiše osveščenosti uporabnikov materiala, da zanj odgovarjajo. Torej je naša komisija dosegla svoj namen, da se razmere pri nabavi uporabi in odpisu tega materiala pripeljejo v nek ustaljen red. Sedaj pri odpisu ni večjih težav, delo je utečeno z določenimi izkušnjami in spoznanji, da vse nepravilnosti pa le še niso odpravljene. Zato naj se vsi ki ta material uporabljajo zavedajo, da z svojo vestnostjo pri tekočem odpisu preko celega leta pomagajo sebi in'komisiji.
Težave, ki še niso odpravljene od samega začetka dela komisije so:
— kaj storiti, ko se material »zgubi« ali je »ukraden«? Ker ga ni, se ne more odpisati. Zato v takem primeru še vedno med uporabniki in komisijo vlada beseda »zaupanje«, da se je resnično ta material izgubil ali menjal lastnika. V bodoče takega materiala brez potrdila odgovornih v podjetju, o prijavi izgube ali kraje ne bomo odpisali.
S tem naj bi se poostrila odgovornost, da za svoje delo in orodje odgovarja vsak sam.
Drugi takšen problem je odpis varstvenih oblek, brisač, rokavic in podobno. Že prej smo se dogovorili, da se bo odpisovalo tekoče med letom, tedaj, ko se bodo dvignile nove in se ne bo čakalo do konca leta. Tu se pokažejo prav neverjetne številke, ki se ne dajo preveriti zato, ker se ta material ne vrača v skladišče.
Služba varstva pri delu naj komisiji poda številčno stanje dvignjenega materiala po oddelkih (oblek, čevljev itd.) in na podlagi tega dokumenta bomo v naslednjem letu odpisovali.
Zelo velike tečave komisije pri inventuri so, ko iščejo predmete, ki imajo poimenovanja katerih pomen nam ni znan (tujke). Imam občutek, da Slovenci, kljub svojemu bogatemu jeziku še vedno najraje uporabljamo tuja imena in še mnogim neznane besede. Razna orodja so označena z tujkami ali imeni proizvajalcev. Zato te predmete pri inventuri in odpisu iščejo, ker nihče ne ve kaj naj bi to bilo. V bodoče uporabljajmo prava slovenska imena, ki nam bodo
pomagala, da teh zapletov ne bo. Poglejmo spiske po oddelkih, poiščimo te predmete in jih pravilno imenujmo!
Največ odpisov je pri delavcih remontnih skupin, delavnic in skladišču, kar je povsem razumljivo. Drobni inventar se polomi, izrabi in ni več primeren za varno delo. Še veliko je raznih manjših težav, ki pa se z dobro voljo in odgovornostjo nas vseh dajo rešiti.
Upam, da bomo v bodoče še bolje in doslednejše izvajali naše dolžnosti pri odpisu tega materiala.
Branko Cenkar
ŽELEZNIŠKI VOZNI RED LITIJA - LJUBLJANA IN NAZAJ - Velja od 13. 11. 1983 do 02. 06.1984
UHj^ Prihod Ljubi j. 0p°m- Odhod Ljubi j. Prihod Litija Op™.
4.45 5.20 3.30 4.00 p
5.00 5.35 D (Lit.) 4.35 5.07
5.13 5.50 5.00 5.34
5.54 6.30 D 5.25 5.57 SNP
6.12 6.45 SNP(Lit. 6.30 7.04
6.42 7.15 8.35 9.09
7.00 7.35 SNP 9.35 10.07
7.28 8.00 10.50 11.22
8.28 9.00 12.05 12.37 13.17 SNP (Tr.)
9.28 10.00 12.45
10.28 11.00 13.45 14.19
11.20 11.55 14.05 14.40 SNP (Lit)
12.27 13.00 14.10 14.45
13.33 14.13 SNP(Tr.) 14.35 15.11 D
14.54 15.25 14.55 15.30 SNP (Lit.)
16.32 17.05 15.15 15.47
17.07 17.40 16.35 17.09
17.43 18.15 P 17.35. 18.07
18.56 19.30 N 18.40 19.11
19.15 19.50 19.35 20.09
20.23 20.55 N 20.45 21.18
20.28 21.00 21.25 21.56 SNP
22.33 23.05 22.35 23.07
23.21 23.55 SNP, P
OPOMBE:
D - vozi N- vozi ob delavnikih samo ob nedeljah
SNP- ne vozi ob sobotah", nedeljah in praznikih
P - pospešeni, ustavlja samo v Zalogu (Tr)-vozi le iz oziroma do Trbovelj
(Lit) -vozi le iz oz. do Litij
Decembra bomo opravili inventuro
Pred nami je odgovorna naloga - INVENTURA. V času ekonomske in gospodarske stabilizacije mora biti še bolj dosledna, opravljena z odgovornostjo tako posameznika kot celote.
Vemo že, da inventura predstavlja ugotovitev vsega premoženja delovne organizacije (sredstev in virov sredstev) z namenom, da se dejansko stanje preveri s prikaznim stanjem v poslovnih knjigah. Dogajalo se je, da so ponekod z nepravilnimi inventurami prikrivali slabo finančno stanje delovnih organizacij.
Za izvedbo popisa so delavci materialno in disciplinsko odgovorni. Vsako nepravilno in neodgovorno izpolnjevanje inventurnih nalog je obravnavano kot hujša kr-šitev delovnih dolžnosti.
V naši delovni organizaciji opravljamo inventuro enkrat letno in to ob koncu leta. Izvršilni odbor je na svoji seji dne 11. 11. 1983 imenoval 28 popisnih komisij v katerih bodo sodelovali 104 popisovalci, ki bodo svoje delo opravili v mesecu decembru 1983. Delo bo usklajevala centralna popisna komisija, ki bo izdelala tudi končni elaborat za delavski svet.
Popis bo zajemal osnovna sredstva, drobni inventar, surovine, pomožni material, nedokončano proizvodnjo, gotove izdelke, terjatve in
obveznosti ter denarna sredstva.
Prav bi bilo, da se na popis pripravimo vsi. Še posebno tisti, ki opravljajo oz. so zadolženi za družbena sredstva in izvajalci popisa. Za pravilen potek popisa si mora popisna komisija izdelati delovni načrt, ki vsebuje vsa pravila katera je treba opraviti pred popisom, med in po popisu. Za izvršitev del so s temi delovnimi načrti postavljeni tudi roki, kdaj komisija prične s popisom in pa kdaj naj odda popisni material in zapisnik z ugotovitvami in poročilom o poteku popisa.
Nad pravilnim izvajanjem popisa bedi tudi delavska kontrola in SDK kot zunanja kontrola. »Pravilnik o inventuri« katerega smo sprejeli na osnovi zakonskih predpisov pravi, da delavci knjigovodstva in tisti, ki rokujejo z družbenim premoženjem ne morejo sodelovati v popisnih komisijah, so pa dolžni sodelovati pri usklajanju dejanskega stanja s knjižnim stanjem.
Na podlagi zapisnikov in poročil z ugotovitvami in predlogi, ki jih bodo posredovale popisne komisije, bo centralna popisna komisija v mesecu januarju 1984 izdelala inventurni elaborat z navedbo razlik med dejanskim in knjižnim stanjem in ga predložila v sprejem delavskemu svetu. M. Krnc
' N
Kot že nekaj let bosta tudi letos ob času praznovanja praznika občine Litija, občinski štab teritorialne obrambe in občinska konferenca zveze rezervnih vojaških starešin, organizirala
TRADICIONALNI POHOD PO POTEH II. ŠTAJERSKEGA BATALJONA,
NA TIŠJE.
Pohod bo tudi tekmovanje, že enajsto po vrsti, kjer se bodo pomerile ekipe tudi iz drugih občin.
Petčlanske ekipe, lahko tudi mešane po spolu, bodo sestavljali člani:
— osnovnih organizacij ZSMS
— krajevnih organizacij ZRVS
— štabi in enote TO, vabljene pa so tudi ekipe milice.
Pohod bo v soboto, 17. decembra s pričetkom ob 7.30 uri izpred spomenika NOV v Litiji. Ekipe se bodo orientirale po azimutu; pot jih bo vodila mimo obeležij in drugih pomembnih krajev iz obdobja NOV. Med pohodom bodo tudi tri delovno-tekmovalne postaje — 1. metanje bombe v bunker, 2. poznavanje topografije in 3. streljanje s polavtomatsko puško v balone s premerom 30 cm in oddaljene 150 m.
Zmagovalci dobijo prehodni pokal, ostali pa priznanje. Nagrade bodo podelili na proslavi dneva JLA v Litiji.
Z N
Letovanje
v Čateških Toplicah tudi v letu 1984
Delegati DS so na minuli seji sklenili, da bomo tudi v letu 1984 zakupili dve dvoposteljni sobi v hotelu TERME v Čateških Toplicah.
Točne cene še ne vemo, člani kolektiva in upokojenci bodo plačali za en oskrbni dan ca. 500,00 din, zakonci pa nekoliko več. Predilnica Litija plača penzion po pogodbeni ceni din 935,00.
Za letovanje se že lahko prijavite pri Vlasti Grom v kadrovsko splošnem sektorju, soba št. 15. Tudi v letošnjem letu bomo prijavljence razporedili na podlagi želj enih in prostih terminov. Stroške letovanja bo treba plačati najkasneje 30 dni pred pričetkom letovanja.
Otroci nimajo popusta, ker so pogoji letovanja v hotelih drugačni, kot pri letovanju v »sindikalnih« počitniških domovih.
Vlasta Grom
v______________________________________________/
Vlažilec v sukalnici uravnava vlažnost zraka — presuh zrak otežkoča normalno predenje in sukanje preje — toda tudi prevlažen zrak škoduje.
PRIŠLI-ODŠLI
v
MESECU NOVEMBRU 1983
7. 11. 1983 Andrej GRČAR, Šmartno 127 a, P/rez;
14. 11. 1983 Anica JOLlC, Brodarska 10, Litija, P/rez.
14. 11. 1983 Marjana TOMEC, Ul. Luke Svetca 1, Litija, PA/3, iz.
ODŠLI:
Pismeni sporazum:
11. 11. 1983 Mojca SIMONČIČ, Partizanska pot 54 a, pripravnica;
_ 30. 11. 1983 Bogdan GORIŠEK, Mišji dol 9, P/rez.
Invalidska upokojitev:
24. 11. 1983 Martina ČEŠEK, Trg na Stavbah 3, Litija, S/l. iz.
Upokojitve:
7. 11. 1983 Melanija ČARMAN, Prvomajska 2, Litija, Pl/ 2;
11. 11. 1983 Ljudmila KOLAR,
Zavrstnik 25, P/rez.
V naši delovni organizaciji je bilo na dan 30. 11. 1983 zaposlenih 1006 delavcev, od tega 670 žensk in 336 moških.
Od skupnega števila zaposlenih je 23 mladoletnih oseb.
J. Zupančič
Z N
POPRAVEK
V 21/22 številki Litijskega Predilca, na strani 11, v članku »In Memori-am — Marinke Oblak ni več med nami«, je pravilen naslov: »Marije Kokalj ni več med nami«. Do pomote je prišlo, ker je bil priimek zamenjan z umrlo upokojenko Justino Oblak od katere smo se poslovili v mesecu oktobru.
__________F- L- j
Šport in rekreacija
Šport in rekreacija v naši DO je postala za relativno dosti veliko število »delavcev« redna in obvezna tedenska dejavnost. Eden izmed dokazov da je tako, je tudi rekordna udeležba na pravkar končanih športnih igrah Predilnice Litija.
O športnih igrah je bilo v prejšnjih številkah našega lista že kar precej objavljenega. Ni težko ugotoviti, da je bila udeležba naj večja glede na prejšnja leta, saj je bilo letos preko sto lansko leto pa okoli 60 udeležencev. Popestrili smo tudi število športnih panog iz 6 na 8. Precej je pripomoglo tudi točkovanje za izbiro najboljšega oddelka, saj je to vzpodbudilo tekmovalce, da so vzpodbujali še druge in tako pridobili nekaj novih udeležencev. Lahko trdim, da so bila tekmovanja letos tudi precej bolj kvalitetna. K temu so doprinesle izkušnje iz prejšnjih let, seveda pa tudi številnejše in odgovornejše delo organizatorjev posameznih panog.
Vsekakor pa je treba omeniti balinanje, da je bilo največ nepravilnosti, da je bilo manj kvalitetno. Precej ljudi misli, da je potrebno to panogo poenostaviti na raven »gostilniškega« prostega balinanja to pa nekatere zavede in se potem tudi obnašajo tako. Zavedlo pa je tudi organizatorje — slabo določena pravila — zato je bila tudi izvedba slabša. Potrebno je tudi omeniti, da smo se trudili, da je bilo stroškov čim manj. Naj omenim kakšni stroški so to: nabava metkov-diabol, tarč za streljanje, vsako leto razbijemo eno nogometno žogo, zato smo nabavili novo, nabavili smo tudi žogo za odbojko, uporaba telovadnice, nabava priznanj, medalj in pokalov, stroški sodnikov, uporaba kegljišča in seveda na koncu res skromna zakuska za udeležence tekmovanj.
V uvodu je omenjeno, da je postala rekreacija relativno množična. To je potrebno gledati predvsem z dveh gledišč. Prvo je to, da je v športnih igrah sodelovala ena tretjina moških zaposlenih v naši tovarni. Drugo pa
je to, da je tudi telovadnica na Graški Dobravi postala skoraj premajhna za toliko udeležencev, kot se jih udeležuje naše rekreacije. To nas sili v nova razmišljanja, kako v bodoče organizirati rekreacijo, da bo zadovoljstvo vsestransko, popolnejše.
Šahist — Anton Sladovič
Ponovno moram poudariti, da tudi v letošnjem letu ni odziva žena, bodisi do športnih iger, kakor tudi do organizirane športne rekreacije. Sicer pa je bilo že precej pobud, dala jih je komisija za šport in rekreacijo, kako naj bi se žene vključevale v to dejavnost.
Da je za nekatere postala rekreacija redna in obvezna tedenska dejavnost je dokaz ta, da se zelo redno udeležujejo vseh oblik naše rekreacije.
Dokaz, da je obvezna pa je ta, da se že vnaprej ve kdaj je rekreacija, ter tako organizira svoje vsakdanje življenje. Sicer pa je nasploh smisel športne rekreacije — gibanja ta, da si vnaprej zagotoviš čas oziroma, da si vzameš čas zanjo.
Komisija je na enem svojih zadnjih sestankov načrtovala svojo dejavnost takole: v telovadnici na Graški Dobravi se bo do novega leta odvijala rekreacija po starem ustaljenem redu vsak torek od 18. do 19.30. Potem bomo način te rekreacije nekoliko spremenili.
V tem zimskem obdobju pa bomo poskušali organizirati nekaj smučarskih izletov. Vsekakor pa moramo izkoristiti tudi našo prenosno vlečnico.
Okvirno je opisana naša dosedanja športnorekreacij-
ska dejavnost, prav tako tudi načrt za letošnjo zimo. Trudili se bomo, da tudi v bodoče ne bo praznine ali če hočete suše na tem področju.
J. H.
Nekaj posnetkov z naše rekreacije
r- rsr LS&
Mali nogomet pritegne največ ekip
Balinanje je priljubljeno med mladimi in starejšimi
Odbojka — servira Ivan Markelc
LITIJSKI PREDILEC izhaja dvakrat mesečno. Izdajajo ga delavci Predilnice Litija. Odgovorni urednik: Matic Malenšek. Člani uredništva: Branko Bizjak, dipl. ing. Mirko Dolinšek, Martina Kralj in Vinko Keržan. Fotografije: Matic Malenšek. Številka telefona (061) 881-411 (76). List dobijo člani delovne organizacije in upokojenci brezplačno na dom. Tisk: TK Gorenjski tisk Kranj. Naklada: 1600 izvodov.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si