Politiški pregled. * Prihodnji vojni proračun. Delegacije se skličejo najbrž za sredi meseca novembra. Vojni proračun je že sestavljen ter ne bo prinesel presenečenja, temveč se bo gibal v mejab zadnjih let. Za organizatorične reforme se ne bo zahtevalo zvišanja proračuna, ker manjka polrebni materijal novincev. Le glede preživljanja armade se zneski v proračunu nekoliko zvišajo zaradi splošno podražitve. — Za novi artilerijski materijal, za kar znaša skupna zahteva 165 mili^onov kroD, je treba še dovoliti ostanek 50 milijonov kron. Od volje obeh fiuanČnih ministrov je odvisno, ali se bo ta ostanek obenem dovolil, ali se bo vojna uprava morala letos zadovoljiti le z enim delom. Takoj po vojaških raanevrih se začno tozadevne konference med skupnimi ministri, obema ministrskima predsednikoma in finančnima ministroma. Pri teh posvetovanjih se odloči tudi o tem, ali se naj častniške plače že letos regulirajo. Vojni minister vsaj upa, da doseže v predstoječem delegacijskem zborovanju potrebne milijone za artileri.jo in zvišanje častniških plač. * ,,NoYa Doba" poroča, da stopi pri prihodnjih deželaozborskih volitvah BSlovenska Gospodarska Stranka" prvič v volilno borbo, to pa kot odločno narodna ter skrajno in brezobzirno demokraška stranka. * Moravski dežclnl šolski svct — razdcljen. Z dnem 24. avgustom je moravski deželai šolski svet razieljen v dve narodno ločeni sekciji. češka sekeija je imela že prvo sejo, nemška se je pa sestala v sejo dne 29. avgusta. Ali bi kaj enakega ne bilo mogoče n. pr. na Štajerskem. * Poljskl jezik pri orožništvu. Iz Levova poročajo, da je gališko namestništvo odredilo, da bo odslej za vso Galieijo uradni jezik za orožništvo poljski in ne več nemški. * Mo. nemških soc. demokratov. Bebel je navedel na raednarodnem shodu soc. demokratov v Stuttgartu, da je bilo oddano pri zadnjih državnozborskih volitvah na Nemškem 3,500.000 glasov za soc. deraokrate. Od vseh nemških volilce? je 800.000 organizirauih socialnih demokratov, ki so v enem mesecu zložili 166 tisoč mark (199 tisoč kron) za volilni fond. * Tiskovna svoboda y Bosni. Sodišče v Mostaru je obsodilo urednika srbskega lista BNarod" Eisto Eadulovica zaradi članka .Tuje časopisje o Bosni in Hercegovini" na dva in pol meseca težke ječe, zaradi podlistka BPri Maksimu Gorkem" pa na 200 K globe, oziroma 20 dni zapora. V zadnjem času so obsodbe časnikarjev v Bosni na dnevnem redu — kakor na Euskem! Bedna Bosna, kjer gospodarijo tujei! * Čcška socialna demokracija je imela svoje zborovanje od 11. do 15. avgusta v Plznu. Iz raznih poročil je posneti, kako silno napreduje ta stranka iia Ceškem. Pri predzadnjem zborovanju se ,je poročalo, da ima stranka 1516 organizacij, letos pa že, da jih ima 1922. Pri državnozborskih volitvah letos si je priborila stranka 24 raandatov, dočim so ji nasprotniki prerokovali, da jih dobi kvečjemu 8. Od 1.086.000 volilcev je glasovalo za češke soc. demokr. kandidate 400.900 volilcev, torej 37 %. Ker je bilo na Geškem 10 strank v volilnem boju, je jasno, da je soc. demokracija najmočuejša stranka. A tudi v nemških delih dežele je oddalo 20—25 tisoč čeških delavcev svoje glasove nemškim soc. dem kandidatom. — Tudi časopisje stranke silao napreduje. Tako se tiska nZaf", ki se prodaja po krajcarju, danes v 90.000 izvodih. Tukaj se vidi, kaj preraore vztrajno orgauizacijsko delo. * Nadrojvoda Earol Franc Jožef — prestolonaslednik. ,,Magyar Szou prinaša tole senzažno vest: Na dan pokopa nadvojvode Otona je vprieo vsega dvora prestolonasledoik Frane Ferdinand natgovoril Otonovega najstarejšega sina Karla Franca Jožefa sledeče: ,,Dragi nečak! Osirotel si, in tvoja mati ter jaz sva prevzela nalogo, da te pripravljava na bodoči poklic. V tej uri te prosim, smatraj jo kolikor moreš resno, zakaj namenjen ti je vzvišen poklic, prestol. Trudi se, da postaneš tak mož, ki je vreden prestola. Z ocetovsko ljubeznijo te bom podpiral v tem stremljenju." ^ * Mednarodni sociallstiškl kongres y Stuttgartu je zaključen. Na dnevni red plenarne kongresne seje je prišla resolucija o militarizmu, ki jo je bil sestavil pododsek komisije glede vprašanja o militarizmu. Eesolucija akceptira Bebelove nazore z Adlerjevo modifikacijo. Ista se glasi približno: Boj proti militarizmu je nerazdružljiv od socialistiškega razrednega boja in vojne so pojav kapitalizma. Vojne prenehajo šele, ko preneha socialni kapitalistiški red. Shod smatra za dolžnost proletarijata in njega parlamentarnih zastopstev, da se bori proti vsakemu oboroženju in odklanja vse tozadevne kredite. Iuternacionala ne more predpisati neizpremenljive oblike glede antimilitaristiškega boja, mora pa ojačiti in združiti v skupen boj razne tendencije, ki se protivijo militarizmu in vojni. — Besolucija navaja potem razne prilike, ob katerih je proletarijat po- segel v poravnavo mednarodnih konfliktov. Ako bi pretila kaka vojna — pravi resolucija v svojem zaključku — bo raoral proletarijat iu njegovi parlamentarni zastopniki s pomočjo socialistiškega mednarodnega urada ukreniti vse potrebno, da preprečijo izbruh vojne, poslužuje se onih sredstev, ki se bodo zdela najbolj prikladna in ki seveda bodo odgovarjala intenziteti razrednega boja in splošiii politiški situaciji. Ako bi vkljub temu vojna izbruhnila, bodo oni morali vse ukreniti k takojšnjemu koncu vojne in izkoristiti gospodarsko in politisko krizo k pospeševanju poloma kapitalistiškega sistema. — V debato je posegel Vandervelde kakor referent in priporočal resolucijo. Adler je trdil, da ne v Haagu, ampak v Stuttgartu je prava mirovna konferenca. Vsak atentat na mednarodni mir — je rekel govornik — bo ne le konee militarizma, ampak tudi kapitalizma. — Eesolucija je bila potem vzprejeta po vzkliku, medtem ko so Herve in njegovi pristaši prav živahno protestirali. — Kongres je še sprejel resolucijo v protest proti zatiranju romunskih židov in drugo v znak simpatije napram ruskira revolucijonarjem. — Predsednik Singer je nato zaključil shod. Prihodnji sbod se vrši v Kodanju. — Kongres je razpravljal o teh-le vprašanjih: 1) Militarizem in mednarodni konflikt; 2) razmerje med politiškimi strankami in strokovnimi organizacijami; 3) kolonialno vprašanje; 4) priseljevanje in izseljevanje delavcev in 5) ženska volilna pravica.