To je res užitek takale izborna
DR. PIRČEVA
sladna kava.
Ima čudovito aromo in izvrsten okus.
Zahtevajte tudi Vi vedno samo
dr. PIRČEVO sladno kavo, ki je pravi domač izdelek.

45784
Takile so zavitki pravih
doud&ciU izdelkov
jugoslovanske tvornice Dr. A. Oetkerja
(nadomestek za J«ica) od Dr. Crata In Dr. Oetkerfn
nadomešča moč aa shaianle testa tn barvo jalc: nočeva konica teisa praJka . vsebule moč barve eneaa rumenjaka kakor tudi moč encpa beljaka. Bactamld sc. koristno doda vsaki moč,-natj: ledi iti.peclvu.-ippsebno oroeletam,

Dr. Oetker-jev
VKUHAVANiE
2
Vsebraal
;B«a|^dji^žTlele”^Srine,)a3'a.p
necaT Sokovi«, kamarnm in
Jen* >
•;i.sag^iagrrna^
mm#®?,m
r. Oetkerjevi šartlji kakor tudi pudingi, kreme In drugi Izdelki se dobe v vseh trgovinah
POMLADANSKA MODA SE ŽE| DOLOČA . . .

Ct
C^UVtX4v
Tale Kitajček Vam lahko potrdi, da so čajne mešanice «BUDDHA» res izbornega okusa in čudovite arome.
Prepričajte se in zahtevajte pri svojem trgovcu samo BUDDHA-čaj v zavitkih.
Čajne mešanice izdeluje:
TEA IMPORT, Ljubljana
Telefon 26-26 Večna pot 15 Telefon 26-26
Ju pač pozna.
Starec vpraša svojo ženo, ki se je z omoženo hčerko vrnila iz bolnice od bolnega zeta:
—	No, kako mu je?
—	Slabo, odgovori žena, jako slabo. Še spoznal naju ni.
—	Ni mogoče!
—	Kakor da ni pri zavesti. Kar naprej javka: Pustita me na mirul Kar pojdita!
—	Pa zakaj potem praviš, da vaju ni poznal?
Dober svet.
—	Zdi se mi, da ima moj pes bolhe. Kaj je treba storiti v takšnih primerih?
—	Človek mu ne sme iti preblizu.
0 čem nima mož nobenega pojma.
0 ženski intimni toaleti. V svoje ženske zadeve ne pustimo, da bi se vmešavali naši možje. Za dnevno izpiranje skrbimo same, ker je to za naše zdravje nujno potrebno. Da pa uničimo škodljive snovi, uporabljamo pri irigiranju
SANOFORM.
Navodila o pravilni uporabi so priložena vsaki steklenici. V vsaki lekarni in drogeriji ga dobite.
Lahko pa naročite Sanoform pri Chemotechni, d. z o. z. v Ljubljani, Mestni trg št. 10 (Skabernetova hiša na dvorišču).
Originalne steklenice imajo znak:
Ustanovljeno 1. 1879	Telefon 2553
Ključavničarstvo
AVGUST MARTINČIČ
Ljubljana, Rimska cesta št. 14,
prvo in edino podjetje za napravo jeklenih valjčnih zastorov v Sloveniji,
priporoča napravo novih valjčnih zastorov in njih popravo po konkurenčnih cenah ter ima vse pripadajoče blago stalno v zalogi.
Izdeluje in se priporoča za naročilo solnčnih plaht, okrižij vsake vrste, od preproste do najbogatejše izvedbe, škarjastih omrežij, železja za štedilnike, venti-lacij raznih vrst, raznega okovja, železnih vrat in oken, okroglih železnih stopnišč, predpečnikov iz železa in bakra itd.
Avtogensko varjenje ♦ Avtogensko rezanje
Stalna zaloga štedilnikov v priznani, vestni in solidni izvršitvi
L. M I KU Š, Ljubljana
MESTNI TRG ŠTEV. 15
Nadrobno! Ustanovljeno leta 1839. Na debelo!
Žena in papiga.
Gospa prinaša nazaj papigo, ki jo je bila kupila, in reče trgovcu:
—	Vi ste mi pa prodali, gospod, mutasto papigo. To ni lepo!
—	Hm, odgovori trgovec ironično, seveda, ker ji niste dali časa, da bi izgovorila kakšno besedo.
Patentni zložljivi fotelj
posebno priporočljiv za bolnike, ki trpe za astmo ali za drugimi bolečinami v nogah
I. KLlBCnilER
LJUBLJANA
Poljanska cesta 17 dvorišče
Priporoča se tudi za vsa v tapetniško stroko spadajoča di la, ki jih izvi šuje po naj-nižjih cenah.
tlTflJTE „DE IflVSK0 POLITIKO
nAROcn se ;
m.O R I B 0 R POSTfll PREDPLM
LETO VII. — ŠTEV. 1 - JANUAR 1933
PRIJATELJ
ILUSTRIRANA J DRUŽINSKA REVIJA J
Ivo Peruzzi:
BOŽIČNI VEČER 1932
Nocoj pogrinjajo se mize, hinavsko si nazdravljajo še licemerci, še ljudoderci . . .
In vse laži ponavljajo,
pijo šampanjec v zdravje — krize.
Na ustih mir je — vojnega Nerona, pospravil je krvave srebrnike . . .
Prekupci duš in src so brez razlike to noč prepolni sladkega bon-tona . . .
In svetohlinsko poje Židana vlačuga, o rojstvu Njega, ki je reven bil tesar . . . Ofrakana gospoda siplje tuj denar — a zunaj besno tuli ljudska bol in tuga . . .
Evrope duh molči. In človek-stroj zaman za zvezdo betlehemsko gleda . . .
Še ni ljubezni vznikla nam Beseda, čeprav prešlo že dvakrat tisoč let je, odkar so križali Te, Razodetje!
A kot v^zasmeh — slave Te spet nocoj . . .
Antonln golič:
Trije
i.
'ne je sedel na oknu svoje podstrešne sobe in gledal na cesto, ki se je zaodevala v prvi mrak. Včasih se je ozrl v sobo, a le za hip. V sobi je bilo temnejše. Pohištvo, ki je bilo sicer rdeče popleskano, je bilo videti skoraj črno. Tam ob stenah so stale omare, sredi sobe pa dve postelji: prva zanj, druga za njegovo ženo.
Da, prišel je za nekaj dni domov. Čez tri dni pride še Marta z Martico, nato odidejo spet v hribe, kjer ima Marta službo, in kjer on že vse leto čaka nanjo.
Mrak se je že zgostil. Komaj je še ujel obrise bližnjih hiš, daljne so se že izgubile v temi.
Tedaj so ob hišah prižgali električne luči.
Tine je z zanimanjem gledal razsvetljeno cesto in ljudi, ki so hodili pod električnimi žarnicami.
Ko je človek prihajal od bolj oddaljene luči k bližnji, se je senca pred njim daljšala in bledela, a za njim je začela rasti druga, čim bolj se je bližal bližnji luči. Nastopil je trenutek, ko je človek stal sredi dveh dolgih tenkih senc, izgubljajočih se proti luči. Stal je tam velik, temen in resničen. Samo tisti hip, ko je stal tik pod lučjo, ni bilo sence.
Zakaj ne more stati vedno pod lučjo? Zakaj ga neprestano spremlja senca, včasih pa celo dve?
Tine se je zgenil.
Tam pod lučjo je stala: majhna in vitka je bila, v rdečem krilu, s črnimi kratkimi lasmi.
«Ona je*, je spoznal, stopil z okna in odšel pred hišo.
Popoldne se je kopal na gmajni. Mnogo jih je bilo: študenti in študentke, vajenci, delavci, hlapci in pastirji. Vse je poznal, samo vitke črnolaske ne. Čez čas je prisedel k njeni družbi in so se spoznali. Prav za prav je zvedel samo to, da ji je Greta ime. Zelo je spominjala na filmsko Greto. Prav take ustnice, oči in čelo je imela, le da je bila črna in precej manjša. Zelo vesela in razposajena >e bila. Oklepala se je zdaj Borisa, zdaj Ivana, tekala za njima, se jima obešala za komolec, da sta jo morala nositi, in se venomer smejala. A od časa do časa je nenadoma utihnila, zaprla oči in se pognala v vodo ter plavala do onemoglosti. Potem pa je šla daleč v gmajno in legla v travo. Uprla je glavo v dlani in nepremično strmela predse.
S Tinetom ni mnogo govorila, kakor bi ga sploh ne videla, toda ob slovesu mu je krepko stisnila roko in uprla vanj svoje bleščeče črne oči, da ga je čudno izpreletelo in je ves večer čutil njeno roko v svoji in njen pogled na sebi.
In sedaj je prihaiala po vasi navzgor.
Tine je obstal konec hiše in gledal, kako je prihajala. Nenadoma pa si je segel z roko v lase — Greta je bila tedaj za dve luči oddaljena od
večeri
njega — in se vrnil v svojo podstrešno sobo. Nekam truden je postal.
Moral je k oknu.
Tam pod prvo lučjo je stala Greta. Tik pod njo. Vsa je bila ožarjena od luči. Nič sence, sama luč! Čez hip pa se je okrenila in se vračala pod lučmi. Pred njo je zrasla senca in se daljšala, a tudi za njo se je pojavila dolga, komaj vidna, ki se je pa polagoma zgostila, da je Greta stala sredi dveh senc. Ko pa je prišla tik pod naslednjo luč, je obstala in se ozrla na Tinetovo okno.
Tine je vzdignil roko v pozdrav.
Tudi Greta.
Čez dolgo se je Tine slekel in legel.
Ob njem je čakala neodgrnjena Martina postelja.
II.
Naslednji večer je spet sedel na oknu.
Še preden so prižgali luči, je prišla po vasi Greta z Anico, h kateri je prišla na obisk, Borisom in Ivanom.
Tine je odšel na cesto in se jim pridružil.
Šli so počasi po vasi navzgor in se pogovarjali o vsem mogočem. Same vsakdanje reči. Toda Ti-netu je bilo vendar lepo. Tudi on je bil še pred nedavnim študent in je hodil tako brezskrbno po cestah in se pogovarjal. Seveda od tega, kar je bil še v srednji šoli, od katere so se pred dnevi poslovili Greta, Anica in Ivan, je res že dolgo. A od tega, ko je hodil na univerzo, je minilo komaj leto. A vendar se ne more več tako brezskrbno izprehajati na večer s komerkoli in govoriti karkoli. Toda tisti večer je bila Marta daleč in Tinetu se je zdelo, kakor bi bil še študent in da ima pravico hoditi kar tako tja v božji dan in govoriti.
Prišli so iz vasi. Mrak je ležal preko njiv in travnikov, na nebu je bilo že videti prve zvezde. Vse je bilo tiho naokoli, samo veselo govorjenje je živelo v mraku in se izgubljalo preko polj tja v gozdove, ki so bili videti kakor črn ozek pas med nebom in zemljo.
Greta in line suma nista vedela, kako sta zaostala in že nekaj časa molče stopala drug ob drugem.
Tedaj se je Greta naglo okrenila k Tinetu:
«Čujte, nekaj bi vas rada vprašala. Vi niste takšni kakor onile spredaj, vi boste razumeli.*
Čez nekaj korakov se je ustavila in vprašala hlastno:
«Ali mi boste odgovorili odkritosrčno in brez olepševanja?*
Gretin pogled je ustuvil Tineta.
«Bom», je zašepetal.
«Prvo: zakaj se dva mlada človeka, ki sta se resnično rada imela, čez leta, včasih že čez mesece, razideta brez ljubezni? Ali mi morete to razložiti?*
Tinetu je bilo kakor pred davnimi leti, ko je nekoč klečal pri spovedi in ga je župnik vprašal,
6
zakaj ne moli zvečer. Ni mogel pač moliti, a zakaj ni mogel, ni vedel, zato je molčal. Ali naj tudi sedaj molči?
Ne, sedaj bo povedal, bo izkušal povedati, kako jima je bilo pred leti, ko sta se spoznala, in kako jima je sedaj, ko sta že tri leta poročena in imata dveletno Martico.
On je govoril o dveh, ki sta se nekoč srečala, vzljubila, sanjarila in nič drugega videla v sebi, v drug drugem in v vsem širnem svetu ko ljubezen. Vse jima je bilo lepo in razumljivo. Nič ni bilo treba izpraševati. Kar je vedel eden, je vedel tudi drugi. Prepričana sta bila, da se poznata do dna. Poročila sta se in živela nekaj mesecev kakor v omami. Šele polagoma sta se začela zavedati, da so v njiju poleg ljubezni tudi druga čuvstva in druge misli. In polagoma sta postajala spet takšna, kakršna sta bila, še preden sta se spoznala. In tedaj se nenadoma nista več poznala. Dvomila sta drug o drugem. Ali more to storiti res on? Ali je to rekla res ona? Takih vprašanj je bilo vedno več. Toda te dvome sta skrbno skrivala v sebi; nista si jih razodevala. Ako bi si jih bila, bi bilo morda vse dobro. Iznova bi se spoznavala, vedela bi, kako se izpreminjata. Tako pa sta hotela videti drug v drugem še vedno tistega iz dni same ljubezni. In sta se pretvarjala, toda v duši sta vedno bolj čutila, kako se varata, kako živita vedno bolj sama zase in se oddaljujeta drug drugemu. Njuni prepiri so bili vedno pogostejši in ostrejši. Nazadnje si nista ničesar več prikrivala. Kot tujca sta stala drug pred drugim. Ločiti pa se vendar nista mogla. A sama nista vedela, zakaj. Morda zaradi otroka, morda pa zato, ker sta še vedno pričakovala, da se bo nekdanja ljubezen nenadoma vrnila in ju zopet združila.
Tine je utihnil.
Greta se je primeknila k njemu:
«Toda, ali verjamete, da se bo kdaj vrnila tista ljubezen? In če se ne bo, ali bosta do konca tako živela? Do konca življenja?»
Tine je trudno zašepetal:
«Tega pa ne vem.»
Šla sta počasi dalje. Molčala sta. Oni trije so bili daleč spredaj in so krenili po drugi poti proti vasi. Onadva za njimi.
«Sedaj pa drugo vprašanje*, je izpregovorila Greta čez dolgo. «;Ali je človek, ki je v svojem bistvu nesrečen, ali zaradi tega, o čemer sva pravkar govorila, ali zaradi česa drugega, pa je na zunaj vesel in razposajen, ali je tak človek ne-odkritosrčen? Ali je hinavec?*
Tine se je zasmejal. Pričakoval je drugačnega vprašanja.
«Mislim da ni. Človek vendar ni dolžan razkazovati svojega bistva vsakomur, ki ga sreča na cesti.*
«Toda ali se sme pretvarjati pred človekom, o katerem je prepričan, da ga bo razumel, da je morda prav takšen, kakršen je on, prav tako nesrečen? Pred človekom, ki je vreden, da ga spozna?*
Greta se je ustavila in uprla svoje oči v Tineta.
Tinetu je bilo lepo.
«Pred takim človekom se vam ni treba odkrivati, ker vas bo sam spoznal. Spoznal vas bo, pa naj vas je videl samo enkrat in samo za trenutek. Sami ne veste, kdaj in kako ste se mu izdali, in sam ne bo vedel, kdaj in kako vas je spoznal, toda oba bosta čutila, da se poznata in razumeta.*
Bila sta sama sredi njiv in travnikov skoraj v temi. A pri solncu bi se ne mogla videti bolje.
Tedaj je Greta prijela Tineta za roko in zašepetala:
«Pojdiva, da jih dojdeva!*
Hotela je umekniti roko, a Tine je ni izpustil iz svoje.
Čez čas pa se je spomnil, da sta pred leti šla z Marto prav po tej poti in ob takem večeru ter si razodela, da se imata rada, in tudi tedaj je Marta prijela Tineta za roko, pokazala na družbo, ki je šla spredaj, in zašepetala:
«Pojdiva, da jih dojdeva!*
Izpustil je Gretino roko in pospešil korak.
Ali ne stoji sredi dveh senc? Ali ne stoji sredi dveh luči, proti katerima segata njegovi dve dolgi senci?
III.
Tretji večer pa ni sedel na okno. Šel je in se izgubil med njive.
Nebo je bilo prepreženo s temnimi oblaki. Zdaj pa zdaj se je na obzorju zabliskalo. Kmalu se je močno stemnilo. Tinetu je prijala tema in bliskanje z votlim grmenjem v daljavi. Za nekaj trenutkov je celo legel v travo in strmel v nebo. Takoj nato se je spet dvignil in krenil proti gozdu. A si je premislil in nehote krenil ob potoku proti Dolenčevim, kamor je prišla Greta na obisk. Pri žagi se je ustavil. Naslonil se je na ograjo in strmel v ogromno črno kolo, ki se je počasi vrtelo, pod njim pa je šumelo in bobnelo.
Brez prestanka se vrti kolo. Tudi če se zlomi ena lopata, se vrti dalje, le na tistem mestu nekoliko zaškriplje in zastoče. Toda če jih nenadoma zmanjka več? Tedaj se nekaj časa zaletava, nazadnje pa se mora ustaviti. Pa pride žagar in napravi nove lopate. In spet se vrti. Nove lopate se bleščijo že od daleč iz črnih, kakor da ne spadajo mednje. Toda kolo se vrti.
Če bi pa zmanjkalo vode? Tedaj bi se kolo ustavilo.
Tine je še vedno strmel v kolo.
Nenadoma se ga je nekdo doteknil.
Ozrl se je.
Ob njem je stala Greta.
Tine se ni začudil, saj je bil ves čas prepričan, da mora priti.
Molčala sta.
Čez čas pa jo je Tine prijel hlastno za roko:
«Glejte, Greta, ali ni naše življenje podobno temu pošastnemu kolesu in nekaj majhnega in rahlega povzroča, da teče, da se vrti. In ko včasih že zastaja in umira, pa se nenadoma odpre nekod nekaj, kar ga spet požene dalje, pa če je še tako
ubito in zakrpano. Toda če preneha tisti skrivnostni tok, pa je prazno in nepomembno kakor to kolo brez vode.*
O, kako mu je bilo!
Pod njim je šumelo, črno kolo se je počasi vrtelo in zdaj pa zdaj se je zabliskalo, da je postalo kolo še pošastnejše, da je videl še razločneje Gretine napol odprte ustnice in oči, ki so strmele vanj.
Nič bi ne mislil, kar vrgel bi se v šumenje pod seboj, potopil bi se v Gretine oči!
Kolo ise je nekje daleč vrtelo, voda je šumela nekje spodaj, spodaj, le Greta je bila tik njega. Njegove roke so se je oklenile, njene oči so se približale, njegove ustnice*so se strnile z njenimi ...
In nazadnje je vse naokoli ugasnilo, a v njiju je tem bolj zaživelo ...
*
Bjorn-stjerne Bjornson — C v. K. :
Državljan
V spomin na stoletnico rojstva norveškega pisatelja in politika Bjornstjerna Bjornsona (8. 12. 1832—26. 4. 1910), ki je napisal mnogo kmetiških novel in dram. Izmed dram so najbolj znane «0 moči*, «Če mlado vino kipi* in «Novoporočenca».
Cv. K.
\	# es dan so se bojevali po cestah. Cesarstvo
\ / je bilo strmoglavljeno. Nekaterim izmed \/ zmagovalcev je. uspelo, da so ujeli cesar-’ skega policista, očmelega po dimu od smodnika in z okrvavljeno obleko.
Branil se je do skrajnosti.
«Me ga poznamo — on je streljal na nas!» je vpilo več žensk.
«Umre naj!» so zahtevali možje.
Vedno več jih je prihajalo, zgrabili so ga za ovratnik in ga vlekli proč.
«Kam?» je vprašalo nekaj glasov.
«Ne tja,» so odgovorili ostali, «dalje!»
«K Bastilli!* cNe! K Arzenalu!*
cKamor hočete!* je rekel mož pogumno.
Vsi so se drli nadenj. Korakali so naprej ... preko padlih, katerim je morda oni, ki so ga vlekli v sredini, upihnil luč življenja.
Drhal je valovila naprej.
Strašno je ljudstvo, če se dvigne v napad.
Čim slabše so ravnali z možem, tem bolj prezirljivo je gledal nanje.
O Bog, kako je sovražil in kako so ga sovražili! Ako bi bil zmagal, bi bil postrelil vse po vrsti! «Zdaj je to tisti, ki mora umreti!* so zmagoslavno vpili okrog njega. cPravkar je še stal tu in streljal na nas! Umreti moraš, izdajalec!*
Pač nikdar ni imel kdo manj strahu pred smrtjo, nikdar ji ni zrl kdo bolj mirno v oči kakor on, ki ji je stopal nasproti s ponosnim in krepkim korakom.
Prve kaplje so padale, ko sta se ustavila pod Gretinim oknom.
«Jutri pa odidem*, je dehnila Greta.
«Jutri odideš in najbrže se nikoli več ne vidiva*, je ponovil Tine brez misli.
«Toda zakaj bi se več ne videla?* se je uprla Greta. «Zakaj naj bi bili to trenutki, ki so naju združili in obenem ločili? Zakaj, Tine?*
Tine je povesil glavo:
«Zakaj, Greta? Ker pride jutri Marta z Mar-tico...»
Dolgo sta molčala.
Nekaj strašnega je ležalo med njima.
Segla sta si v roke in še vedno čakala na besedo, ki bi jo bilo treba po vsem, kar se je zgodilo med njima, vendar izpregovoriti. Toda nista je izpregovorila. Padla sta si še enkrat v objem, se krčevito objemala in ... razšla.
In se razšla za vselej.
s k a vojna
Tedaj se je nekaj zgodilo.
«To je vendar očka!» je zaklical skozi hrup otroški glas, in vsi so pogledali ter videli majhnega dečka šestih let, ki sta ga dvigali dve krepki roki preko vsega krdela. Kakor če bi padel rezek solnčni žarek v temo! In takoj nato je že tudi visel okrog očetega vratu, obe njegovi ročici sta se sklenili, kakor bi ga hoteli braniti proti vsemu svetu.
«Zakaj naj bi dirjali tako daleč?* so vprašali oni, ki so bili bolj zadaj in niso mogli nič videti. Rjuli so: «Ustrelite ga kar tu!»
Iz daljave so bobneli topovski streli in z vseh strani se je razlegala plat zvona.
«Na kaj pa še čakate?* so spet zavpili.
Tedaj je dete zajokalo. Njegov jok je bilo slišati razločno skozi ves hrup. In klici so onemeli.
l isti, ki so korakali najbliže, so videli padati solze, tako goste, tako goste, videli so, kako mrtvaško bled je bil otrok.
«To je lep otrok*, je rekla neka ženska.
«Koliko si pa star, malček?* je vprašala druga ženska.
«O, ne storite očki nič!» je proseče odgovarjal otrok.
Tu in tam je bil kdo, ki tega ni mogel gledati; šel je sicer še naprej z njimi, vendar je gledal predse na tla.
Možje, ki so zgrabili očeta za ovratnik, ga niso držali več tako čvrsto. Toda nekdo v njih bližini je napel vse sile in zaklical s prisiljeno strogostjo: «Spravite otroka k njegovi materi!*
«On nima nobene matere več!» je odvrnil oče.
Zdaj se je tudi on zamislil.
«Pojdi k stari Katarini*, je rekel malemu, «ta ti bo gotovo dobra!*
«Da — ali ti moraš iti z menoj!* ...
«Najbolje bo, če napravite tako, kakor bi me izpustili, sicer ne pojde!* je zašepetal ujetnik obema, ki sta ga držala za ovratnik.
In tedaj je eden izpustil... in potem tudi drugi ... in kmalu sta šla svojo pot...
«No, zdaj pa vidiš, da sem prost», je rekel oče otroku. «In jutri pridem k tebi...»
cNe, ti moraš iti takoj zdaj z menoj!* je rekel otrok in se ga trdno oklenil, oh, tako trdno.
Krog in krog so ljudje začeli govoriti tiho med seboj ... Ženske ... Moški... Samo popolnoma zadaj so še rjuli in peli...
Ujetnik je korakal naprej z dečkom okoli vratu. Ali tisti, ki so bili okrog njega, so uredili tako, da je moral iti bolj in bol j ob strani, tesneje in tesneje ob tisti strani ceste, kjer so bile hiše ...
Naenkrat je izginil...
B. Levin:
Kaznovan
(Sovjetska
["“N irokrat je šel iz službe domov. Utrujen. Kaj bi ne bil! Šest ur brez prestanka podpiso-I J vati in v teh šestih urah toliko obiskovalcev odkloniti — mar ni to napor?
Birokrat je šel domov. In spotoma je začutil, da je lačen.
«Stopim kam v gostilno in kaj malega pojem*, je pomislil.
«Želite?» vpraša natakar.
cHrenovko z zel jem in steklenico piva. In hitro, mudi se mi!»
cTakoj*, reče natakar, se obrne in odide.
Birokrat čaka pol ure, čaka celo uro. Ne pri-neso mu niti hrenovke niti piva.
«Hej, vi, slišite, prinesite mi vendar, kar sem nar očil b
cin vi,» reče natakar, ene vpijte, in preden kaj naročite, napišite prošnjo in ne pozabite na kolke. Vašo prošnjo bom potem izročil komisiji, komisija jo bo pregledala in bo odločila. In potem, prosim, boste lahko jedli. Tu imate papir in črnilo!*
Birokrat se je razjezil. Pljunil je in jo pobral iz gostilne.
«K vragu z njimi, s temi komisijami! Na vogalu si kupim pri branjevki žemljo. Dovolj mi bo.*
Stopi k branjevki in ji, reče:
cZavijte mi eno žemljo, ampak dobro mora biti prepečena in sveža.*
cin čemu hočete žemljo?* prežvekuje branjevka.
cPojedel jo bom.*
clmate potrdilo za pravico do jedi? Kaj pa potrdilo od delodajalca, koliko zaslužka imate, ste prinesli s seboj?*
Zadaj v krdelu so peli in kričali — tisti, ki so bili najbolj spredaj, pa so šli dalje..'. rahlo naprej ___ta sem ... oni tja ...
humoreska.)
«To je pa že od sile!» se je odkašljal birokrat in skočil v tramvaj.
Na tramvaju je zahteval vozni listek. cNajprej izstopite na prvi postaji,* reče sprevodnik. «izpolnite vprašalno polo, skočite k domovinskemu odboru po potrdilo, potem pa pridite, sedite in peljite se, kamor vam drago.* Birokrat je skočil med vožnjo iz tramvaja in odhitel domov.
Ni si še sezul galoš, ko je zaklical z razburjenim glasom ženi:
c Prinesi hitro na mizo! Jedel bi rad, poginil bom od lakote!*
Žena pa odgovori hladno: cPridite jutri!* In se obrne pa odide.
«Zakaj jutri?* zakriči birokrat ves divji in se strogo obme do sina:
cTeci za mamo, naj takoj prinese kosilo!* Sinko skoči pod mizo in zakliče-odondod: «Obrnite se na tajnika!*
Tega je bilo birokratu že preveč in bridko se je razjokal. Po licih so se mu udrle solze, velike ko grah, in milo je zastokal:
cZakaj me tako kaznujejo? Zakaj se vedejo proti meni tako kruto in brezsrčno? Jedel bi rad, saj sem vendar tudi človek, mar ne? Človek?*
In drug neusmiljeni in resni glas se je zaslišal: «In potrdilo, opremljeno s številko protokola, s potrebnimi podpisi in štampiljko, da je prinašalec tega res človek, imate?*
In birokrat se je spomnil, da nima takšnega potrdila. Zgrudil se je na tla in umrl.
Vi pa, državljani, ne stokajte! Birokratov je vse polno. Do naše smrti jih je zadosti, če še tako
pozno pride.	_
Cv. K.
Bjornstjern Bjornson z ženo
Ta mesec so na Norveškem praznovali stoletnico rojstva norveškega buditelja. Bjornson je bil leta 1903. nagrajen z Nobelovo nagrado.
V tej številki prinašamo na strani 8. njegovo črtico.
Najmlajši ,»nesmrtnik"
Francoski pisatelj Pierre Benoit, najnovejši član Francoske akademije.
Zopet je Francoska akademija sprejela za svojega člana enega izmed najzaslužnejših francoskili kulturnih ljudi.
To je znameniti pripovednik Pierre Benoit, avtor slavne »Atlantide*, «Mademoisclle de Ferte*, cKonigs-mark>, «Le soleil de minuit* i. dr.
Benoit je pisatelj — vagabund. Prepotoval je že ves svet. Na svojih pustolovskih potovanjih je zbiral gradivo za svoje romane, ki so polni fantastičnih, čudežnih in napetih dejanj. V njih opisuje najčudovitejšo avanture, ki se gode kje daleč, v nam neznanih in skrivnostnih krajih.
Naš »nesmrtnik* je majhen, čokat, rdečeličen mož dobrodušnega izraza. Star je šele 40 let.
Izvolitev za častnega člana se je izvršila dne 24. novembra t. 1. popoldne na posebno slavnosten način.
Kuma sta mu bila Marcel Prevost in Georges Le-comte. Vsi nesmrtniki, člani Francoske akademije, so se udeležili te slovesnosti v slavnostnih uniformah z zelenimi obšitki. Navzočna je bila tudi vsa pariška elita. Prostori so bili prenapolnjeni slavnih mož in žena.
Pred akademijo pa sc je trla množica Parižanov, da pozdravi in čestita Benoitu, ki je po svojih romanih ljubljenec pariškega ljudstva.
Da tudi mi spoznamo njegova dela, smo izdali eno njegovih najboljših del, »Atlantide*, katere I. del je danes priložen našemu listu.
Dumasova srčna dobrota
Aleksander Dumas, čigar delavnost meji na čudež, je imel nadvse dobro srce. Nekoč se je peljal v svojem kabrioletu, da bi vrnil upniku 800 frankov. Med vožnjo zapazi, da je kočijaž otožen in solzen. »Kaj pa je, Jean?* — »Nič*, odvrne njegov avtomedon. Ali Dumas sili vanj in možak mu razodene, da ga je včeraj dohitela nezgoda: prevrnil se je, konj in voz sta šla po zlu. To kočijo mu je za danes posodil drug izvozček. Petero dece ima in je sedaj na beraški palici.
»Koliko ti je treba za konja in kabriolet?* — »Najmanj 6000 frankov.* — »Stoj!* Kočijaž obstane. »Na, prijatelj. Kadar boš mogel, mi povrneš, pošteno vzgajaj svoje otroke!* S tem mu je dal 6000 frankov ter odšel peš, da bi si Bog ve kje preskrbel manjkajočo vsoto...
Neki dan pride prijatelj — mlad pisatelj k njemu in mu potoži, da je zaljubljen, da ima srčkano nevesto, s katero bi bil večno srečen, ako bi mogel dobiti 30.000 frankov! »Trideset tisoč frankov!* osupne oče Dumas, »saj pač razumete, da vam nisem kos pomagati!*
»Pač, pač! Lahko naju na vekomaj osrečite. Samo vi imate bolest in blaginjo dveh src v svojih rokah!* — »Jaz? Kako pa? Je li mogoče?*
»Tako je! Napisal sem knjigo v dveh snopičih pod naslovom: Gbe Diani. Založnik mi hoče dati trideset tisoč frankov nagrade, toda samo z enim pogojem.*
»S katerim pa, predragi?* — »Da vi daste svoje ime za to delo.*
»Ali to je nečuveno! To ni pisateljsko.* — »Gola resnica! Vendar to je edini pomoček, da rešite obupa mojo izvoljenko in mene.*
Ganjen o bolečini mladega moža se Dumas obleče, gre z njim k izdajatelju, ki odšteje takoj 30.000 frankov. Po osmih dneh sta zaljubljenca poročena. V enem letu je mladi pesnik oče krasnemu dečku, Dumas pa oče dvema zvezkoma, ki jih ni spisal. Morda to ni bilo popolnoma v redu, todu šlo je za bodočnost cele družine.	(nk.)
I/esetfc	{e- v	Ilas	saudU
Če pogledate okrog sebe, vidite malo res veselih ljudi. Nezadovoljno gledajo vsi, kako se tisti, ki vodijo usodo narodov, prepirajo med seboj za prazno slamo. Na eni strani je toliko živil, da bi se mogel svet v njih utopiti, na drugi pa 25 milijonov brezposelnih in sestradanih ljudi.
Zato si v teh hudih časih vsakdo zaželi vsaj malo boljšega in lepšega življenja. Vsakdo bi bil rad daleč proč od teh dnevnih težav in skrbi.
Pameten človek išče uteho v dobri knjigi. Kadar čita kako lepo povest, tedaj uživa nekaj ur srečo in zadovoljnost.
Seveda, če so knjige drage, jih ne more kupovati.
Mi smo mislili na vse to in se odločili, da pomoremo ljubiteljem dobre knjige za majhen denar do čim več lepega čtiva. Z nizko ceno hočemo omogočiti, da si nabavijo naše knjige predvsem tisti, ki imajo majhne dohodke.
Naročnina za 12 številk revije
«Prijatelj» in za 10 mehko ve- letno	polletno četrtletno mesečno
zanih knjig je.................Din	152’—	Din 68-—	Din	35'—	Din	12-—
za vezane v platnu............... „	192-—	„ 98'—	„	50'—	„	17-—
za vezane v usnju................ „	272-—	„ 138-—	„	70’—	„	24-—
Kdor pa noče naročiti vseh 10 knjig, ta lahko dobi posamezno mehko vezano knjigo za Din 30'—.
Knjige so tele:
1.	Pierre Benoit: Atlantida, 1. del;
2.	Pierre Benoit: Atlantida, 11. del;
3.	Knut Hamsun: Viktorija;
4.	Emil Ludwig: Sinovom v svarilo, I. del;
5.	Emil Ludwig: Sinovom v svarilo, II. del;
6.	Jožef Conrad: Tajfun;
7.	Claude Farrere: Opij;
8.	Leonha^d Frank: Karel in Ana;
9.	Upton Sinclair: Tesar mi pravijo, I. del;
10.	Upton Sinclair: Tesar mi pravijo, II. del.
Danes smo poslali vsem naročnikom prvi del knjige «A 11 a n t i d a*. Drugi del prejmete konec januar ja 1933 in potem vsak mesec po eno knjigo.
Ako se Vam zdi, da 10 takih knjig in 12 številk «Prijatelja» ni vredno Din 132-—, tedaj Vas prosimo tole:
Na ovitku, v katerem ste dobili to številko in knjigo, ne odtrgajte svojega naslova. Naslov prečrtajte, na ovitek pa napišite: «N azaj! Ne sprejmem!» ter vrnite knjigo in list po pošti.
Ako pa boste list in knjigo obdržali, Vas s tem smatramo za naročnika in prosimo, da nam po priloženi položnici nakažete prvi mesečni obrok Din 12-—. Če pa nakažete naročnino najmanj za pol leta, torej Din 68'—, Vam kot dokaz izkazanega zaupanja pošljemo lep ilustriran koledar ali pa pravljice «Živalce in roparjb, ki jih je spisal znani češki pripovednik Adolf Wenig.
Lansko leto smo objavili, da bomo naročnikom «Prijatelja» skozi eno leto brezplačno prilagali trgovsko revijo «Uspeh», da to revijo čimbolj razširimo. Navzlic ogromnim žrtvam smo svojo obljubo tudi res izpolnili.
Sedaj smo «Uspeh» izločili in ga bomo pošiljali brez revije «Prijatelj». Prva številka «Uspeha» izide 15. januarja 1933. Prosimo tiste, ki žele, da jim pošiljamo tudi revijo «Uspeh», da nam to z dopisnico sporoče.
Vas pa še posebej prosimo, da pokažete list in knjigo svojim prijateljem. Vsakdo, ki nam pridobi novega naročnika, dobi povest Gabriele Preissove: «Potočnikova Truda*.
Vse čitatelje in čitateljice ter sotrudnike prosimo, da nam ostanejo naklonjeni tudi v prihodnjem letu.
Vsem vesel božič in srečno Novo leto.
Založba, uprava in uredništvo revije «PRIJATELJ».
Dobra knjiga je lepo božično
darilo trajne vrednosti
OPERA
Janko Gregorc: «Erika». — Sergej Prokofjev: «Za-
1 j ubijem v tri oranže».
Po Simončič-Šivičevi opereti »Prešmentani ljubezni* smo dobili Simončič-Gregorčevo »Eriko* kot slovensko operetno noviteto. Na opereto sploh gledamo pri nas z dobrimi očmi: v tej krizi je potrebna zaradi blagajne. Ne delimo torej operet v umetniško odlične, dobre in slabe, predvsem v prav zabavne, zabavne in nezabavne. Triumfalni uspeh premiere je bil sicer zelo ginljiv, skoraj tako spontan, kakor je bilo spontano ledeno-mrzlo zadržanje C-abonentov pri premieri »Treh oranž*. Opazoval sem gospoda (C-abonenta), ki je imel takšno brado kakor na odru Farfarelo, t. j. hudič vseh ciklonov, pasatov in podobnih konglomeratov. Jaz sem bil eden tistih redkih, ki so ploskali, gospod z brado pa med tistimi, ki niso ploskali. In me je gledal: najprej srepo, potem srepeje in nazadnje najsrepeje. Tako hudo me je gledal, da bi mi skoraj obmolknile roke. »Der Gescheitere gibt nach* — sem si prigovarjal, pa sem se spomnil tik pred dvanajsto uro Goetheja, ki ga po vsem svetu letos proslavljajo: »Verstand war stets bei wenigen zu finden.* Ker nisem hotel ostati pri manjšini, ki jo misli Goethe, sem ploskal trmasto dalje. Tako dolgo, dokler ni bradatemu C-abonentu omagal pogled. Lepa štorija, kajne? — Naravna posledica dogodkov, ki so sorodni temu primeru, leži na dlani. Prokofjev dol, Simončič gor. Saj je itak emigrant, ta Prokofjev. In »Erika* je naša, čisto naša. Po kostume si je sicer šla v Dalmacijo, pa zaradi tega ni postala renegatka: prepeva prav po domače, včasih z navlako »jazza*, včasih s pomočjo »Čardaške kneginje*, pa tudi ob asistenci »Castaldo-marša* se ne izneveri lepi narodni navadi, prepevanju. »Šlagerje* je Gregorc zelo spretno inštrumentiral in tudi spretno stopnjeval. Le malo preveč se ponavljajo, kar stvari ni v prid, zlasti zaradi njih neoriginalnosti. Pa preveč jih je — na škodo liričnih mest, ki jih je občutno premalo. To je škoda, ker pomanjkanje kontrastov dela stvar monotono. Krivdo na tem pripisujem libretu, ki nima sploh nobenih kontrastov. V vsem libretu ni enega liričnega mesta, ni enega zapletljaja. ni enega zdravega in originalnega dovtipa — ni smeha. In tako dalje!
Predstavo je dirigiral Vinko Šušteršič kot debitant; koreograf in inscenator se nista kdovekaj potrudila, režiser (Ferdo Delak) tudi ni mogel nič poštenega na-iediti iz pustega libreta. Šušteršič je odnesel krono večera, njegov prvi dirigentski nastop v operi nam ga je pokazal kot zelo sigurnega in spretnega kapelnika, ki mu bodo lahko kmalu poverili kaj pomembnejšega. Njegov uspeh je tem bolj upoštevanja vreden, ker je
bilo opaziti, da sodelujoči za stvar niso bili posebno navdušeni. Sodelovalo je precej osebja: Poličeva, Ribičeva, Španova, Škrjančeva, Florjančičeva (ki se je prav dobro uvedla), Kogejeva, Cankarjeva, Gerlovi-čeva, Jeroinova, Zupan, Peček, Magolič, Janko, Simončič, Sekula, I. Rus, sobarice, vaščanke, mornarji, gerls (balet), plesalke, gostje in sluge. Vencev, šopkov, daril in aplavzov je bilo pri premieri na kupe.
Prav toliko, še več, ampak mraza in nerazumevanja je pobasal Prokofjev pri premieri svoje genialne opere «Zaljubljen v tri oranže*. Toda o publiki sem že pisal. Opera sama — besedilo in glasba — je nekaj tako dovršenega, da nima smisla o tem pisariti. Zatorej sem vesel, da mi preostane več prostora za predstavo kot tako. Premiera je bila prav klasična, ne vem, komu bi pripisal za to največ. Štritofov prevod je svež, muzikalen, poln elana in duha. Šestova režija dosega v «Oranžah* svoj operni maksimum in je še boljša od predstav pred tremi, štirimi leti, ko je prav ta opera polnila predstavo za predstavo. Scenerija je ostala — kolikor se spominjam — v glavnem ista, kakršna je bila, in je res tako imenitna, da ne vem, čemu bi jo izpreminjali. Orkester, zbori, solisti in ansambli, kakor tudi baletne skupine — vse je zlito v idealno celoto. Dirigent Štritof je partituro še bolj izdelal, tako da orkester in zbori zvene čudovito jasno in precizno. In ti zbori niso lahki! Tragiki, komiki, liričarke in burka-rice, pa tudi zdravniki, to so bile homogene skupine — navzlic svoji številčni šibkosti. Med solisti je kraljeval »njegovo veličanstvo trefov kralj* Julij Betetto. Odlično je pel, igral pa že tako rafinirano-naravno, da gledalec sploh ni opazil težkih prehodov iz resne poze v groteskno in obratno. Odličen partner mu je bil zvesti Pantalon Janko. Kot pevec in igralec je vedno popolnejši. Banovcev princ, izprva hipohondričen, pozneje herojski in preko ušes zaljubljen, je bil prav tako vzorna figura. J. Rus je vlogo Trufaldina zlasti glede na neprisiljeno igro rešil sijajno. Kapitalno figuro nam je nudil M. Rus kot dobri mag Čeli j; njegov sočni bariton je prišel zlasti v klicih »Farfarelo* do prodirajočega učinka. Peček je v vlogi Farfarela podal imenitno igro. Zupan je kreiral strašno, a komično kuharico-basistko Kreonto na čisto originalen način, njegov glas je za to vlogo prelep, moral ga je pačiti, kar se mu je v polni meri posrečilo. Tudi Magolič kot minister Leander je stoodstotno zadovoljil. Zupan je nastopil tudi v manjši vlogi glasnika. Fatamorgana Thierry-Kavčnikove je ena njenih najboljših kreacij, ki ji izvrstno leži pevsko in igralsko. Princeso Claricce je igrala Poličeva z nobleso in gracijo, tudi glasovno je bila odlična. Ribičeva, Španova in Ram-šakova so kot princese v oranžah vzele svoje majhne vloge z vso resnostjo in jih podale prav seriozno. Po mojem mnenju je bila to najboljša predstava, kar smo jih zadnja leta videli in slišali v naši operi. In kje naj iščemo vzroka, da jo je publika tako hladno sprejela? Brez dvoma v krizi, zlasti v krizi duha.
Slavko Osterc.
Dne 13. oktobra:
tStrast pod bresti.» Igra v treh dejanjli (? slikah). Spisal Eugen 0'Neill. Poslovenil Fran Albrecht. Režija: Bratko Kreft. Dejanje igre se vrši tik pred Ca-botooo farmarsko hišo o Novi Angliji v letu 1850. in o nji. Po režijskih opazkah avtorja so *stene bolno sive barve ... dva orjaška bresta stojita na vsaki strani hiše. S svojimi povešenimi vejami se sklanjata preko strehe, kakor da jo varujeta in hkrati pritiskata k tlom.j To je središče 0'Neillejeve igre. Avtor je zlasti znan po drami
«Arina Christie», ki jo je uprizorila z uspehom naša drama. Režiser Bratko Kreft imenuje to dramo «elementarno strast primitivnega človeka, ki živi med žensko, bogom in zemljo in se upira in bori z vsemi tremi*. Po Virgilu bi rekli: «Trahit sua quemque voluptas.■» Šest in sedemdeset let stari farmar-vdovec Cabot je prišel pred pol stoletjem na t& kraj, kjer se je širila «poljana kamenjam in divjina. Bil je močan in žilav, trd in samoten ko Bog, ki je gledal njegovo delo. Trikrat se je poročil, a vedno se je počutil samega. Dvajset let je živel s prvo, šestnajst let z drugo ženo, a še mu je bilo do ženske. Na dom pripelje še tretjo ženo, 15letno Abbie Putnam, in z njo svojo usodno preizkušnjo. Cabotovi sinovi Simeon, Peter in Eben, zlasti zadnji, so «premehkh za očeta, ki pozna le čuvstvene prvine, uporni boj in nepopustljvo oblast nad seboj. Življenje vseh teh ljudi je skoro živalsko elementarno. Prva dva sinova ne vzdržita doma in gresta iskat sreče v Kalifornijo. Doma ostane Eben, s «kljubovalnimi očmi, ki spominjajo na divjo žival v ujetništvu*. Neukročeno žival. Poln je «divje nebrzdane vitalnosti*. Brata sta še bolj živalska in grda. Dialog med člani te družine je kot izdavljen, preteč in oglat. Pod te breste stopi Abbie, lepa močna ženska s «sirovo čutnostjo» in «z očmi, polnimi trde odločnostih.
Ob prvem srečanju z Ebnom se najdeta dve neukrotljivi in brezobzirni nravi. Plamen vzbukne.
Po kratki borbi si mačeha Abbie osvoji Ebna, ki ne more pozabiti svoje matere, kateri je po njegovem mnenju pripadala farma. V plamenih strasti do ženske in posesti rodi Abbie — Ebnu sina. Stari Cabot proslavlja dogodek po svoje. Abbie umori otroka, da bi odstranila oviro med njima.
Njena žrtev je brez haska. V neukrotljivi jezi jo Eben ovadi šerifu, a naposled vzame nase svoj del krivde. Stari Cabot ostane sam na svoji farmi, okraden in ogoljufan. a trd do konca. V hišo pod bresti udarijo strele, drobci življenja pa žilavo žive naprej.
Sledeč tej brezobzirno ostri liniji dogajanj je režija o sedmih slikah posvetila naturalističnemu razpletu dejan ja in vnan ji karakterizaciji oseb več pažn je kakor skoro le naznačeni in manj razumljvi situaciji pozorišča — farme. Vloge so bile razdeljene v splošnem dobro, le Abbie se je zdela pregladka, preuglajena in mestoma zabrisana (Nablocka). Kreacija cvražje ženske> že sama po sebi ni moiivično in ne tehnično nova. Osrednja pojava, Efraim Cabot, je pravi tip starca, ki se upira starosti in veru je le v naravo in v svo jo moč, a podleže mladosti in močnejši strasti (Skrbinšek). Eben (Levar) je ustvarjen po goren ji karakterizaciji, posneti iz avtorjevih opazk o pojavi tega notranje divje razklanega sina-ljubimca. Simeon (Jerman) in Peter (Potokar) sta o težkih scenah z Ebnom zadovoljiva, manj prepričevalna v izbruhih grobih instinktov. Ples ob rojstvu Eb-novega sina s posrečenim godcem (Sancin) je le strahoten vivace še bolj strahotnega lamentosa, ki sledi tej sinfoniji afektov in neogrnjenih izbruhov. Opaziti pa ni bilo kakega posebnega študija za to sceno. Človeški in etični principi drame so le naznačeni. To so ljudje, ki označijo na jveč jo naravno krasoto le s spoštljivo besedico: Kako lepo nebo.* To so ljudje, ki govore o lepem nebu, ko se od strasti steptani vračajo o objem bolečine, ljudje, ki oponašajo neartikulirane bojne vzklike Indijancev, če se jim rodi pravi ali namišljeni otrok, ljudje, ki jim je bistroumje enako sirovi loka-oosti, odnos do žene elementarna hotnost in rezek posmeh bojna napoved. A nemirni irski avtor cAnne
Christie»*, avtor-potnik in skitalec, ki je do dna prehodil svet in pretehtal ljudi, avtor 0’Neill ima še druga originalnejša dramska dela, ki bi človeka bolj sprijaznila z neizprosnostjo naših dni kakor žal ne more uprizoritev cStrasti pod bresti». •
Dne 21. oktobra:
• Gospa Inger na O e st r o t u.» Drama v petih dejanjih. Spisal Henrik Ibsen. Prevedel Fran Albrecht. Režija: Marija Vera. Ibsen je dovršil to mladostno delo l. 1854., ko je pričela v 26letnem dramatiku ostajati norveška nacionalna zavest. Nakopičeno znanje, schil-lersko-zanosni patos in kipeč poet se menjava v «Gospe Inger» z razkosanostjo in mladostno nezbranostjo, ki le deloma nakazuje poznejšega formalno, a tudi vsebinsko strogega genija neizprosne odrske logike in etične višine. Podobo za svojo junakinjo je našel Ibsen pri Suzani Da a, svoji poznejši ženi, ki je bila odločnega, malone moškega nastopa, močne čudi, neuklonljivega tilnika. Odlična in oisokodušna žena s heroično interesantnimi elementi. Ibsen je sam izjavil o svojem vzoru: cOna je značaj, ki ga potrebujem — nelogična, a prežeta z močnim poetskim instinktom: s široko miselnostjo in neukrotljivo mržnjo do malenkostnih vzorov.»
Vsebinsko precej nejasno in v zvezi lomljeno dejanje je deloma obrazložila Marija Vera v cGledališkem listu*. Kakor povsod o Ibsenovi odrski konstrukciji, so že osi elementi za nujen dramski razplet pred početkom dejanja podani. Gospa Inger, prva plemkinja in zaupnica zatiranih Norvežanov, se je ob zavratni smrti narodnega heroja Alfonsa zaobljubila, da reši narod danskih vsiljivcev, izoojuje deželi samobitnost, združi pregnance in se odloči do dejanja. Njeno poslanstvo pa ovira njena mladostna zgodba s švedskim grofom Stu-rejem, ki mu je povila sina, katerega so kmalu po rojstvu odpeljali na Švedsko, kjer postane ta sin političen talec za nehanje in ravnanje gospe Inger, omahujoče med materino'ljubeznijo in božjim glasom.
Grof Sture je imel še svojega legitimnega sina. Danski diplomat Nils Lykke, poslan na Oestrot o vojnem poslanstvu, da izvohuni in v dansko prid obrne vpliv gospe Inger, izpletkari o odločilni uri usodno zamenjavo obeh sinov tako, da da mati umoriti lastnega sina o domnevi, da je njegov tekmec. A že tudi pred razpletom dejanja so osa dejanja gospe Inger podvezana od bojazni in neodločnosti. Poročila se je brez ljubezni z državnim dvornim mojstrom Gyldenlovom, da se prikupi Švedom — zaradi sina. Njena prva hčerka Mereta se je le nerada poročila z Dancem. Danec Nils Lykke je neposredno povzročil smrt druge hčerke Lucije, a tretja, Elina, postane po ostri borbi od oprav tega Danca zaročnica. Stališče gospe Inger pri norveškem ljudstvu je bilo tedaj močno omejeno — zopet zaradi neznanega sina. Po široko zasnovanem prvem dejanju, ki slika nesvobodno vzdušje na Oestrotu, se v naslednjih slikah dejanje vozla o bežno označenih zapletih, da se h koncu odsekano in skokoma razveže. Nils Lykke se o trenutku notranje sprosti, zamenjave se vrste za danes z nekoliko ostarelo in teatrsko preobloženo tehniko, prav tako je tudi preokret o Elini osupljivo nagel.
Mislimo s tem, da bi bilo Ibsenu pri nas bolje zadoščeno z deli iz zrele mojstrove dobe. Usodni padec gospe Inger na Oestrotu, ki se zruši nad lastnim maternim srcem, nosečim pretežko breme, pa je našel odlično pripravljeno uprizoritev. Marija Vera je naša prva igralka Ibsenovih žen. Z globokim študijem, s svojim ši-
* rojen 1888 v New Yorku.
roko literarnim znanjem in odrskimi izkustvi na tujih odrih je bila prav ta visoko kvalitetna igralka poklicana, da učvrsti Ibsena na slovenskem odru. Njena gospa Inger prinaša vdušeno materinsko bol in nordijsko redkobesedno borbo s sovražniki s ponosno premočjo, prej mehko in odtehtano kakor klasično patetično in vzburkano — vprav do blazneče onemoglosti. To je kreacija trpeče matere, ki dojmi bolj kot odpoved kot trmasto herojstvo in neupogljivo kljubovanje. Pri Elini (Boltarjeva), tej plahi sestri nordijske Marjetice, ki se brezuspešno bori z izkušenim ženskarjem. Vendar je bilo opaziti, da nam ni še dano docela pogoditi karakter ženskega germanskega tipa. Prijeten, toda neizrazit, do jem je zapustila ta vloga. Nils Lykke (Gregorin) je posebno o 4. dejanju prožen in vzpet, vseskozi pa igralsko zajemljiv do nejasnega preokreta. Olaf Skaktavl (Skrbinšek) vedno zajame resnobo Ibsenovih karakterjev s vovzdignjeno jasnostjo in strogo odmerjeno retoriko. Izumljiv je bil tudi v maski. Nils Stensson (Jan) je z žuborečo mladostjo nadomestil prisiljenost svoie dramatsko-tehnične vloge. Bjoern (Jerman), Finn (Sancin) in Ejnar Huk (Potokar) so odlično šaržirali. Beži iško ie bila drama, skrbno sledeč zahtevam, do detajlov izdelana po Mariji Veri, tako da je uprizoritev — četudi za Ibsenovo manj pomembno delo — vseskozi uspela.
Dne 6. novembra:
«V e s eli vinograd.» Veseloigra o treh dejanjih. Spisal K. Zuckmaper. Na dolenjska tla in v našo govorico postavil Matevž Šmalc. Bežiser: prof. Sest.
Po uprizoritvi te igre sta nastala v Ljubljani kar dva vinosrada: veseli in žalostni. Med obema pa teče gra-nava cesta krize, ob kateri obupujeio ravnatelji in unrava gledališča. Na desni te ceste stoje strogi puritanci, zagovarjajoči kulturno poslanstvo edine naše tea-trske matice in ogorčeno odklanjajoči dejstvo, da mora reševati ohstoi našega gledališča nijana kvanta in neprikrita pohot, na levi strani na so zagovorniki ^Vinograda-. nriznavaioč delu natnrno iskrenost, jesensko zdravje in umetniško prenričevalnost. Iz ptičje perspektive bi gledal nepristranski človek stvar sledeče: Zuckmauerievo veseloigro sta Nemčija in Avstrija uprizarjali kot literarno delo. a proti protestu dela občinstva. Avtor ie pisec odličnih odrskih del in snada med vodilne sodobne nemške dramatike. Do sem bi soglašali z upravičenostjo sVeselega vinograda» na našem odru.
Vsebina:	Kunci vokušaio n vinogradu posestnika
Vehe vino. Kunc se ženi z Vehnvn hčerio Kato, ki pa neprikrito simpatizira s flnsariem Janezom. Stari Veha ie določil hčer tistemu, kateri se že vred poroko izkaže vrednega za očetovstvo. Zelo liberalna, a skoraj nemogoča zadeva tudi za te nagle čase. Ančka in Veha sta tudi na jesen življenia v onem poznem ognju, ki nizko, a tembolj vroče planiti. Agent Baruh vzame na piko vinotržčevo hčerko Faganelovo. a drugo stori vino. Prvo dejanje pokušnja, drugo krokanja s pretepom, tretje maček s tremi vari in naglimi zarokami. Vmes po jo veterani... poie ves vinograd... V tem ozračju je vse dovoljeno, beseda je nepokrita, narava sili neolep-šana na dan. Človeku življenja so to vsakdanje stvari, esteta pa boli, občutljivca odbija. Ecco.
Vprašanje nastane, ali je edino Narodno gledališče slovensko, ki ga imamo, res primerno, da sprejme tudi te vrste umetnost, kakršno prenese velik narod, imajoč na stotine gledališč — ali ne?
Naša domača beseda je žal — vsaj o tem prevodu — močno potvorjena in zveni nekako zavestno robato. Kakor čujemo, se bo to v prihodnosti popravilo, kar je odločno želeti, kajti naš kmečki jezik slovenski je po svoje diskreten tudi v še tako veselem vinogradu. Izključujem seveda ordinarni pijanski naturalizem po-živinjenih ljudi. Gotovo pa je, da se ta slovenski prevod ne da združiti z nemškim mišljenjem in ambien-tom, v katerem poteka igra.
sVeseli vinograd> naj bi bil pa igra, slikajoča svojevrstno okolje vinskih goric in ljudi, debelo namazana študija o značajih, odkrivajočih se v luči pijače (Kunc), oblasten grohot zdravja in izraz hedonističnega življenjskega nazora. Besedna grobost nekaterih mest (J. dejanje, gnojišče) pri uprizoritvi pa je ta zasluteni namen igre izkvarila, preočiti situacijski cinizem je zadel onega, ki vidi v našem gledališču svetišče. Hvalevreden pa je bil trud naših prvih igralcev, ki so za grenek in dvomljiv svoj kruhek odigrali svoje vloge pristno in kar najboljše.	*
Igra bi šla mimo nas, kakor gre jesenski smeh iz zidanic, vinsko klofanje in kočljive zgodbe iz mimogrede ... Toda del našega časopisja* je zagnal preteč krik proti gledališču sploh, napadala se je z neprikritimi interesi uprava in nenadno smo se spet spomnili Cankarjeve borbe z dvojno moralo. V najtežjih dneh teatra, ko je njegovo eksistenčno vprašanje v nevarnosti, se razpravlja z razpaljenimi strastmi, v kateri vinograd se bo kdo postavil... In mesto Gogi ima dogodek. t. Ta način slovenske kulturne borbe pa je bolj odvraten od Majerjeve kvante in Špicarjevega svinjaka... Kdor na pohujšanja opozarja, ga kliče o deželo, kdor ne prenese govna z nobleso in objektivnim nasmehom, bo ostal smešen v l. 1932., ko smo se navadili gledati ne-našminkani resnici modrijansko v obraz in ko vemo, da je na svetu samo ena morala ali je pa ni. In tiste morale, ki je — je ne more podreti še tako veseli vinograd, za katerega se ni nihče — vsaj v tej slovenski obliki — neokrnjeno navduševal, saj je bila uprizoritev Zuckmayerjeve veseloigre tudi zame po 25letnem obiskovanju gledališča — izjemen slučaj. H koncu bi si ponovili tolažilni citat iz Corneilla: «Le tem p s est un grand maitre; il regle bien des choses...» (Sertorius 2, 4, 1662). In pravijo, da je Zuckmayerjeva igra preizkušnjo časa kljub oviram — prestala. Prestali jo bomo tudi mi.
* Izvzamem strokovne ocene in članke meritorne literarne kritike (dr. Kobler, Fr. Vodnik).
Pevskim društvom,
pevcem in pevkam !
Vaše glasilo so „ZBORI“, list, ki prehaja v deveto leto in priobčuje nove skladbe za ženski, moški in mešani zbor ter samospeve s spremljevanjem klavirja.
Letna naročnina znaša le Din 50'—. Naročite si ga!
Lepota ali inteligenca kot orožje v socialni borbi
Ni nam treba segati v zgodovino po značilnih slučajih, ki bi nam govorili o dejstvu in obenem o razliki zgornjih dveh glavnih svojstev in orožij ženskega sveta, treba nam ni navajati zgodovinskih osebnosti, ki so bodisi z inteligenco ali 7 veliko lepoto usmerjale tek zgodovine, vodile odlične može do zmag in slave, katerih bi sicer po zatrdilu nekaterih zgodovinarjev nikdar ne dosegli.
Treba se nam je ozreti le po naši najbližji okolici, pa bomo takoj spoznali, da se tudi današnja žena bori vprav z istim orožjem, pa najsi smatra potem to svoje prizadevanje za izrazit boj zaradi borbenosti same ali pa samo za nujno dosego ali vzdržanje svojega socialnega položaja. Ugotovljivo je pri tem samo eno: da se v teku časa, v teku stoletij, po vsem sklonu naše zgodovine ni izpremenil pojem o inteligenci ženske, pač pa da se je temeljito izpremenil pojem o lepoti.
In če si po vrsti ogledamo pričujoče slike nekaterih nekakšnih predstavnic današnje lepote, tedaj moramo brez pridržka priznati, da polagoma peša v današnji borbi prvo orožje današnje žene: lepota, da pa se veča vse bolj in bolj njeno drugo kopje: inteligenca. Ali je Greta Garbo, ki še danes velja za tip sodobne lepotice, res lepa? Lepa po vseli zakonih, ki so nam jih dali večni mojstri? Ali je lepa Ani Ondra, lepa Evelyn Gaynor? Ne. Priznati si moramo, da je naša srednja slika najlepša, najdovršenejša izmed vseh ostalih, če pa se vprašamo, za katere izmed štirih bi se odločil današnji moški, se lahko zanesemo, da bo podelil prvenstvo vsem prej, kakor srednji. To ni relativnost lepote, to ni
dejstvo, da je prav malo ljudi, ki bi eni in isti ženski soglasno ugotovili lepoto, to je več, morda tudi manj: to je iz razmer rojeni okus današnjega časa!	č
In iz tega okusa, ki ga usmerjajo in oblikujejo najrazličnejši činitelji, iz tega okusa rase tista prilagodljivost današnje ženske, ki ne more rabiti za dosego svojega socialnega položaja samo vrlin svoje lepote, svoje zunanjosti, ampak se mora boriti tudi s pomočjo svojih duševnih sposobnosti, ki zopet obratno v veliki meri oblikujejo njeno zunanjost.
In če je tako današnja doba postavila za svoj ideal športno, iz gimnastike živečo žensko postavo, tedaj je to usmerilo tudi njeno notranje življenje, ki ne hodi
več zasanjanih potov mesečne, elegično mehke noči, ampak stoji trdno na realnih tleh gladko počesane stvarnosti.
Taki, torej današnji ženski pa ni treba gledati na lepoto, kakršno nam predstavlja naša srednja slika; zakaj le predobro ji je znano, da pobledi najlepša barva, da postane dolgočasen še tako pravilno lep obraz, če ne živi v njem prožen, lep in zdrav duh, ki kakor večno solnce vsak dan nanovo in vsak dan drugače zlati njene obrazne poteze.
Da so torej ženske, ki z bistrim duhom in manj očitno lepoto dosežejo vse več kakor ženske z očitno lepoto, pa s tem klavrnejšim duhom.
Moderno vili
Blizu Londona je majhno jezerce, na katerega obali žive otroci s svojimi učiteljicami kakor vile iz starih bajk.
V neki dolini, polni zelenja in svežosti, se beli to malo čarobno jezero. Okoli in okoli so cvetna polja in goste šumice, po njegovi gladini plovejo labodi, po obali pa se pasejo ljubke košute. Tam zadaj pa je pomaknjen globoko v gozd bel dvorec, ves iz marmorja.
Kadar zajde tujec v ta kraj, osupne in se mu zdi, da je prišel do čarobnega vilinskega jezera, o katerem je še otrok slišal v pripovedkah svojih roditeljev.
Če ostane dalje časa skrit v bližini tega jezerca, se bo še bolj čudil. Iz gozdiča bo najprej slišal tiho pe-semco, pesemco tenkih zvonkih glasov, potem smeh, nebrzdan in razposajen, zatem pa bo zagledal, kako je skočila iz gozdiča vitka mlada ženska v beli prozorni obleki, z dolgimi lasmi, kakor vila. Najprej pogleda povsod naokrog, potem zatrobi v mali rog, nakar skočijo iz gozdiča druga za drugo v ritmičnili skokih pevajoč male vilice in vilenjaki. Vsi so bosi in oblečeni v lahna prozorna oblačila. Okrog glave imajo diadem iz cvetja, na plečih pa majhne peroti. Za njimi frle tenke svilene tenčice, in človeku se zdi, da v resnici rajajo vile. Vsa okolica, pesem, ples teh vil, čudoviti dvorec v šumi in vse človeka skoraj uveri, da je zašel v kraj, kjer je po nekem prirodnem naključju zaostalo življenje stare klasične dobe. Seveda, ta iluzija traja samo hip, potem se pa človek vpraša, kaj pomeni ta mali vilinski otoček in odkod ta improvizacija življenja iz bajk.
Takoj vam povemo. Tisti skrivnostni dvorec, tisto jezero in tiste vilice, to je moderna pedagoško-ritmi-čna šola neskončno ljubke miss Italije Contis. Ideja te mlade ženske je bila, da reši nadarjeno siromašno deco londonske megle in kaosa in da jo spravi v milo naravo. Izprva ji je pomagalo samo nekaj mladih deklic, njenih tovarišic, ki so prišle z njo vred na jezero,
nsko jezero
pozneje pa je naletela na polno simpatij in podpore. Ni treba misliti, da žive otroci v šoli miss Contis nerealno življenje. Oni samo plastično izvajajo stare bajke o vilah in vilemjakih s svojo učiteljico, sicer pa otroci v dvorcu, kjer je res vse tako urejeno kakor pri vilah, žive in se uče kakor drugi otroci v sedanjih šolah. Preko zime se učni program skrči na ritmične plese, telovadbo, balet in ročna dela, ki se opravljajo v veliki stekleni dvorani. Poleti pa, ko otroci plešejo, pojo in veselo skačejo okoli jezera, utrga n. pr. miss Contis cvet in ustavi vile in vilenjake:
»Otroci, vsak naj utrga po en takšen cvet in ga dobro pogleda.i
Ko otroci to store, jim miss Contis pojasni, da se pravi temu cvetu marjetica, potem jim pa pokaže kar sredi polja še vse tisto, kar bi se morali otroci iz botanike o tem cvetu naučiti iz knjige. Tako tudi vse ostalo cvetje in vse druge predmete, ki s« uče na gimnaziji. Ves pouk se vrši v prirodi, a samo toliko, kolikor ga je potrebno mladim učenkam. Zakaj nobena teh vil in vilenjakov ne bo profesorica ali pa kaj drugega. To življenje ob vilinskem jezeru je prav za prav samo ritmična baletna šola miss Italije Contis. Skupina njenih učenk se je razkropila po večjih evropskih gledališčih in filmskih podjetjih. Učni pedagoški program je postranskega pomena in se izvaja s plesom in s predvajanjem klasičnih prizorov iz zgodovine.
Ob posebnih dnevih se vrše ob vilinskem jezeru velike svečanosti. Takrat pridejo iz Londona najuglednejši gosti gledat plese malih vil in vilenjakov. Vse jezero je razsvetljeno s pisanimi lampiončki in ozaljšano z najraznovrstnejšimi antičnimi detajli, tako da se v tistih blagih poletnih nočeh gostom zares zdi, da so se, vsaj za nekaj časa, povrnili v minilo dobo, v kateri je imel vsak korak, vsaka želja velik estetični smisel in tendenco, da se dosežejo največji efekti lepote.
Sen cTe f a
raonov v Kairsk e|m m u z| e j u
V veliki palači kairskega muzeja je nameščen del sijaja velike egiptske prošlosti in spomeniki vseh faraonskih dinastij.
Ako boste imeli kdaj priliko, da pridete v Egipt in da se ustavite v Kairu, si nikar ne pozabite ogledati kairskega muzeja. Vso zgodovino cesarstva egiptskih faraonov, vso umetnost in običaje, vse lahko vidite v tej zgradbi. Že na vratih klasičnega vhoda boste občutili dih prošlosti, velike in sijajne prošlosti. V negibljivosti in hladnosti sivih kipov, ki zro na vas z nekim kraljevskim dostojanstvom, boste razpoznali hrumenje stoletij in burno zgodovino egiptskega naroda.
Samo pazite, razlagalci radi zlorabljajo svoj položaj in tisto, kar je v Evropi še dandanes moderno: ostanke Tutankamena. Odvedejo vas naravnost v prvo nadstropje muzeja in vam pokažejo zgodovino in bogastvo te egiptske dinastije. Zgodovina Egipta pa ni vsa v Tutankanienu niti ni vsa vrednost tega muzeja v ostankih te dinastije. Ne pozabite, kairski muzej ima 50 oddelkov, a vsak izmed njih predstavlja kos egiptske zgodovine. Muzejska palača je bila zgrajena 1. 1900. na pobudo Egiptskega antičnega društva, a prvi muzej in to društvo je ustanovil Francoz Avgust Mariette sredi prošlega stoletja. Ustanovitev egiptskega muzeja v Kairu je omogočil bivši podkralj Said paša, ki se je tudi sam bavil z arheologijo.
Kakor nima niti sama egiptska zgodovina natančno precizirane epohe, v katero segajo začetki narodnega razvoja, tako tudi egiptski muzej nima spomenikov, ki bi označevali to epoho. Zgodovina v muzeju se pričenja s prvo faraonsko dinastijo, o kateri je samo nekaj izklesanih spomenikov in spominov na kesnejše dinastije. Drugače je potek zgodovine antičnega in novejšega Egipta porazdeljen na večje število glavnih epoh, ki se po posameznih vladajočih ličnostih in momentih dele na manjše periode.
Prva prazgodovinska doba traja do leta 3200. pr. Kr., deli se pa na badarionsko in pradinastično periodo.
Druga doba starega cesarstva s periodama arhaizma in piramid traja od leta 3200. (prva dinastija) do leta 2400. (šesta dinastija). Ostale epohe do poslednje se dele na periode po dinastijah in dogodkih oziroma zavojevalcih. Poslednja faraonska dinastija (trideseta) s‘ kralji Nektanebo je vladala od leta 404. do 340. pr. Kr., ko se s prihodom Perzijcev končava faraonsko cesarstvo. Malo pozneje je prišel Aleksander Veliki, ki je ustanovil Aleksandrijo in prinesel Egiptu novo kulturo. Po njegovi smrti je nastopila grško-rimska epoha s periodami Ptolomeja, rimsko in bizan-tinsko-arabsko, torej od tridesete dinastije pa do 640. leta po Kr. Po tem času se je egiptsko cesarstvo razkosalo in zgodovina Egipta je raztrgana na razne periode in ruzne zgodovine.
Kakor se vidi z tega kratkega pregleda, je trajala egiptska zgodovina več tisoč let.
Slike na levi strani: Soha faraona Seneserta iz XII. dinastije, soha faraona Kaboka iz XXV. dinastije in soha Amenofeta iz VII. dinastije.
Slike na desni strani: Amenemet III., faraon XII. dinastije, Totmes III., faraon XVIII. dinastije, in sohica faraonu Nesipefherija iz perzijske periode.
Gradba piramid — sredstvo za pobijanje brezposelnosti
Egiptska sfinga pri Kairu. Zadaj ena največjih egiptskih piramid — Keopsova piramida.
Čudovite skrivnosti leže na poljih piramid pri Gi-zehu. Vsako leto izkopljejo lopate arheologov kaj novega. Kultura, ki se je ondi pogreznila v zemljo in popolnoma izginila s sveta, nam priča o svojih tegobah in radostih, o svojih bogovih in kraljih in o svoji borbi za kruh.
Havardsko-bostonska ekspedicija je pod vodstvom profesorja Reissnerja zadnje čase izkopala 42 simboličnih kamenitih figur, ki so vzbudile precejšnjo senzacijo med arheologi. Vsaka teh skulptur predočuje trojico: faraona Micerinusa (živel 1. 3000. pr. Kr.), njegovo ženo in po eno božanstvo iz 42 pokrajin cesar stva. Micerinus (tako so ga imenovali Grki) je bil Keopsov sin in Kefrejev stric. Njegov historični pomen je v tem, da se je za njegovega vladanja končala gospodarska kriza, ki je trajala celih 150 let. Te najnovejše izkopine so odprle in odkrile važno poglavje egiptske zgodovine, izmed vseh dosedanjih morda najzanimivejše.
To je sicer slaba tolažba za nas, ker vidimo, da je prav rekel Ben Akiba: da so tudi v starem Egiptu poznali pošast depresije in strašilo brezposelnosti. In tudi takrat so izkušali najti izhod in napraviti energične korake. Neverjeten se nam utegne zdeti program javnili del in ukrepi za rešitev od brezposelnosti tedanjih obupanih Egipčanov. Ta program so izvedli sijajno in njegovemu uspehu se moramo čuditi še dandanes — na poljih piramid pri Gizehu.
Poprej so mislili, da je bila vzrok tedanji depresiji, katere sledovi so se ohranili v zgodovini, draga zgradba piramid. Po odkritjih profesorja Reissnerja pa se je to naziranje čisto izpremenilo: piramide so bile zgrajene zaradi brezposelnosti. Zdaj vemo, da niso gradili piramid samo zaradi kulta in iz religioznih razlogov. Zakaj grobovi ne leže v piramidah, ampak globoko pod njimi, saj za kult mrtvecev bi bil dovolj tudi manjši format, ki so ga vedno uporabljali v nekdanjih časih. Imeti so morali torej posebne razloge za zgradbo teh kamenitih kolosov. Dejstva, ki nam jih znanost razodeva, zvene kakor roman.
Zq. časa faraona Kefreja so napovedovali preroki suha leta za Egipt. Ker so bili oni boljši zvezdoslovci od naših dandanašnjih astronomov, so imeli na žalost prav. V tistih časih so slepo verjeli poklicnim prerokom, na katerih usta so govorili bogovi. Vsemu temu je bil gotovo vzrok samo prirojeni fatalizem orientalcev, ali res je, da je bilo zapovrstjo nekaj slabih in vedno slabših letin. Prišla je beda in siromaštvo in devet milijonov ljudi, ki so živeli gosto naseljeni ob bregovih Nila, je ostalo brez kruha in dela. Vlada je
Palme v okolici piramid.
morala nekaj ukreniti. Najprej so poizkusili z vojno proti sosednim narodom. To je bilo sredstvo, po katerem so segali narodi v zgodovini pred Egipčani in za njimi. Ali vojna je pomagala samo deloma. Tedaj je Kefrej sklenil, da zgradi velikansko piramido. Ideja ni bila nova, nanovo so bile zamišljene samo dimenzije. S to zgradbo je Kefrej združil ugodno s koristnim: večen spomenik svoji dinastiji in zaslužek sto-tisočem brezposelnih.
Toda odkod naj bi se vzela sredstva? Bankirjev in posojevalcev takrat ni bilo. Prastara egiptska kultura pa je vendar poskrbela, da takrat niso vladali neumneži, ampak modre glave, ki so energično in umno krecale državni brod. Najprej je bilo treba brezposelnim dati življenjskih potrebščin. Kefrej, pa tudi Keops sta bila dovolj pogumna, da sta vzela sredstva od prebogate svečeniške kaste. Svetišča sta zaprla in njih bogastva uporabila za rešitev iz brezposelnosti. Sveče-ništvo, vznemirjeno in osuplo, je soglasno prerokovalo, da bo trajala kriza še 150 let, in je preklinjalo piramide, ki so jih gradili z njih imetjem. Ali zastonj:
Piramide so pričeli graditi.
Tisoči so dobili delo, vlačili so po pekočem solncu velikanske kvadre kamenja, jih dvigali kvišku in si tako služili potrebni kruh. Na stotine ljudi je vleklo skalo z vrvmi, ki so morale biti dobro pritrjene. Samo z železno disciplino je bilo mogoče zmoči to delo. Kefrej in Keops sta na na način skrbela za narod1 s tem, da sta mu preskrbela delo in kruh. Tako sta onadva prispevala svoj delež za splošno blaginjo. Keopsovo piramido, za katero je bilo porabljenih dva in pol milijona kubičnih metrov kameni-tega masiva, je gradilo 100 tisoč ljudi zdržema 20 let. To je 600 milijonov delovnih dni.
Veljalo pa je, če vzamemo za osnovo naše današnje dnine,
65 milijard dinarjev — torej program za rešitev brezposelnosti, ki bi se ga nobena sedanja država ne mogla lotiti.
Žene in ljubice Ludovika XIV.
Do svoje soproge je kazal Ludovik XIV. vedno prijazno pozornost, ki pa ni bila to, kar prvotna ljubezen. Blaga in pobožna Marija Terezija, ki se je bolj zanimala za nadzemske kakor za posvetne reči, je mirno trpela ter se ni dosti zmenila za moževo nezvestobo, niti za krivico, ki jo je delal njenemu očetu in bratu. Nikdar ni imela kakšne besede v vladi in je umrla z naglo smrtjo 1.1685. Veliko večji vpliv in ugled na dvoru sta imeli kraljevi ljubici. Bigotna La Valliere se je zelo trapila s svojo moralno zmoto. Postala je vojvodinja. Umela pa ni za daljšo dobo navezati nase mladega vladarja. Na zmagoslavnem potovanju 1. 1667., ki naj bi pokazalo dvoru pridobitev Flandrije, je spremljala kralja ne samo kraljica, ampak tudi La Valliere. Takrat se je Ludovik XIV. zagledal v krasno in duhovito dvorno damo Montespanovo. Ta je naredila vse, da bi postala kraljeva ljubica ter na ta način silno obogatela. Kraljica in La Valliere nista zbog nastalih raz-
Ko je zasedel Micerinus prestol, je začel graditi granitno piramido, a je umrl, preden je bila dograjena. Njegova vladavina je bila kratka, a pomembna. On je napravil zopet mir med vero in državo, odprl svetišča in dobil s tem zopet nekaj malo kredita.
Zato je treba poudariti, da so bili za časa 150letne depresije glavni povzročitelji ne toliko realne kakor psihične sile. A Micerinu je uspelo, da je s svojim diplomatskim dvojnim obrazom pripravil svojemu narodu boljše čase.
Herodot, ki ima v svoji zgodovini tudi verzijo o zidanju Keopsove piramide, je vpletel, kakor kaže, v svojo legendo več fantazije, kakor bi bil smel kot zgodovinar. Ta naša dandanašnja verzija je vsekakor, če nič drugega, vsaj nekaj bližja našim sedanjim ne-prilikam — gospodarski krizi in splošni brezposelnosti, ki dandanes tako silno tlači ves svet.
Mimo dokumentov, ki govore o začetku in vodstvu gradbe egiptovskih piramid, je še nekaj zgodovinskih prič, ki kažejo, kako so veliki voditelji naroda reševali vprašanje brezposelnosti. Prav lahko je mogoče,
Pogled na piramide s sfinge.
yt
da jim je pri tem vendar bilo glavno nekakšno osebno zadovoljstvo, toda egoizem ni slab niti škodljiv, če je vezan na umetnost in hkrati na korist naroda.
mer mirno živeli. Ker mož Montespanove s svojim položajem ni bil zadovoljen, se je moral z begom rešiti ječe, dočim je mož vojvodinje Montausierske, ki je tu igrala vlogo svodnice, postal dauphinov odgojitelj. Tako malo se je Ludovik XIV. v svojem egoizmu zmenil za moralo. Bolj iz ljubosumnosti kakor pa iz pobožnosti je šla La Valliere pozimi 1.1671. v samostan, odkoder je poslala kralju drobno pisemce za slovo. S tem je dosegla svoj namen: kralj se jc zjokal ter naročil svojemu vdanemu Colbertu, naj jo pripelje iz samostana nazaj na dvor. Odslej je živel kralj pred očmi svoje žene z obema me-t resama. Pri lovu je sedel kralj na sedlu sredi obeh, obe sta ga spremljevali kakor kraljica v vojski, tako da je narod govoril o treh kraljicah. Pohlevna La Valliere pa ni mogla z ošabno in krasno Montespanovo dolgo zdržati. Njena srečnejša tekmovalka je ravnala z njo kakor s hišno, zato je stopila aprila meseca 1.1674. drugič v karmeličanski samostan, kjer je umrla šele 1. 1710,
Kaj vse lahko
Izgubljeno nalivno pero na Aleksandrovi cesti.
Izgubljen dinar v Prešernovi ulici.
predmeti, ki pridejo takoj vsi na kup, izmed katerih pa imajo nekateri vendar svojo vrednost. Metle pometačev zmetejo to vse na kup, in potem ... seveda, kar je kaj vrednega, se odnese.
Če gre človek podnevi po ulicah, se redkokdaj zgodi, da bi našel kaj, kar bi bilo kaj več vredno. Res se sicer pripeti, da včasi zagledate na pločniku robec, žensko lasnico ali drugo podobno reč, ali to so prav za prav redki slučaji. Zgodaj zjutraj pa leži vedno kaj na ulicah. So ljudje, ki vstanejo, ko je še tema, in gredo na ulico, v svesti si, da bodo kaj našli.
In tudi najdejo! Če ne verjamete, vstanite zgodaj pa vprašajte pometača, kaj vse najde na ulici, kadar pometa.
Vidite, našemu sotrudniku se ni tožilo vstati zgodaj zjutraj.
Oprtal je fotografski aparat pa se odpravil na puste in zaspane ljubljanske ulice. In ni mu bilo treba pretekniti vse Ljubljane.
Oblezel je samo nekaj ulic in Tivoli, pa je našel več reči. Iz posnetkov, ki nam jih je prinesel, smo mogli sklepati, da Ljubljančanje razmeroma dosti izgube. Tako je našel tisto jutro tri blago dišeče ženske robčke, enega moškega, na katerem se je
rok. Potem nežno žensko pismo in še več drobnarij, ki nimajo nobene vrednosti. Značilno je, da Ljubljančanje največ izgubljajo robce in drobiž. To bi se dalo razlagati tako, da se robci in denar največ jemljejo iz žepa, pa se najbrž takrat, kadar se devajo nazaj, spuste mimo žepa. Tisto, kar je našel naš sotrudnik v enem jutru, nima posebne vrednosti, ali kaže, da se lahko najdejo na ulici tudi reči, ki imajo večjo vrednost. Te predmete večje vrednosti odneso pometači, če jih najdejo, na pristojno mesto, kjer dolgo čakajo, da se njih lastnik zglasi. Ali skoraj vedno se zgodi, da se lastniki ne oglase, nakar ostanejo izgubljeni predmeti tistim, ki so jih našli.
Naš sotrudnik pobira srebrno škatlico za vžigalice.
Če zgodaj vstanete in hodite po ljubljanskih ulicah, boste imeli redek užitek: občutili boste čisto drugo življenje Ljubljane, Ljubljane, ki je še zaspana. Kdor stopa, ko se dela dan, po ulicah večjega mesta, je to toliko, kakor da vidi tisto, kar sicer lahko samo Sluti. Ob tem času so ulice puste in prazne, le tam pa tam je videti po kakšnega kmetiškega človeka, ki hiti na trg, pa cestne pometače. Šele veliko kesneje, ko se pokaže solnce in so vse ulice in ceste poškropljene in pometene, se prikazujejo drug za drugim meščanje iz svojih hiš. Vsak hiti kajpak za svojim poslom, in le redkokateri izmed njih si more misliti, da so ležali na tem asfaltu, po katerem hodi že navsezgodaj, različni
poznalo še malo rdečega ličila, svinčnik, cigarnik, nalivno pero, nekaj dinarjev in srebrno škatlico za klinčke. Razen tega je našel še prazno denarnico, v kateri je bilo nekaj potrdil in zastavni listek, ki mu je pa že davno potekel
so kanibali
Kralj kač davi krokodila, da bi dobil potrebne vitamine.
Zakaj
Kanibalstvo kakor tudi lastnost nekaterih živali, da požro svoj zarod, ni niti običaj niti divjaštvo, ampak gola življenjska potreba po vitaminih.
Kulturni človek si ne more misliti nič strašnejšega kakor je običaj nekaterih divjih narodov, ki jedo svoje soplemenjake. Ti divjaki se nam zde prav posebno divji, nevarni, zahrbtni, gnusni in pokvarjeni. Do zadnjega časa ljudje niso mogli dognati vzrokov in razlogov za to njih strašno početje in so mislili, da je to samo divjaška razvada. Zadnji čas pa so nekateri učenjaki na vse strani preiskali ta problem in dognali čudne reči.
Najpoprej moram pripomniti, da so tudi nekatere živali kanibali. In pri živalih ni običajev niti praznoverja v našem človeškem smislu; one žive onstran dobrega in slabega. Živali se uklanjajo samo ukazom narave, ki še celo ne pozna dobrega in zla. Potemtakem naj bi bil tudi ka-^ nibalizem nekaj naravnega? Torej odziv primitivnega življenjskega procesa, ki se neglede na hotenje in voljo kaže v polni meri in zahteva samo to, kar res potrebuje?
Ni še dolgo tega, ko ni bilo mogoče odgovoriti na vprašanje: kaj vendar tako neodoljivo žene živalske organizme, da jedo in žro bitja svojega rodu. Danes je ta uganka rešena, in sicer zaradi velikanskega napredka znanosti, ki preiskuje tajnosti življenjskega procesa.
Žival kakor človek ubijata svoje soplemenjake, da dobita za svoje telo nekaj, kar mu manjka. Ta <nekaj» so — vitamini. Kanibalizem je naravna posledica pomanjkanja vitaminov ali njih obolenja in zatorej nujna potreba po novih vitaminih.
Kakšno lakoto po vitaminih morajo imeti takšna bitja, da postanejo celo kanibali! Zdaj poznamo velikansko moč in učinek teh kemičnih snovi, ki v čisto majhnih količinah tako krepko delujejo na organizem. Toda zakaj so prav one najmočnejši motorji, ki gibljejo telesa, tega prav za prav še ne vemo. Vemo samo to, da so vitamini gibalo sveta in da imajo v zgodovini zemlje poseben in nenadomestljiv pomen. Dognano je, da imamo celo vrsto vitaminov in da ima vsak izmed njih svojo posebno nalogo. Oglejmo si pobliže samo dva izmed njih, tako imenovana vitamina B in D.
B upravlja ves kisik, kar ga je v organizmu, D pa tvori apno, zlasti v kosteh.
Pojavlja se vprašanje: ali so bili vitamini od nekdaj ali so nastali šele v določnem trenutku svetovne zgodovine? Odločiti se moramo za drugo domnevo. Zdaj vemo, kako je sestavljen vitamin D, in vemo tudi, da je nastal šele po osvetljevanju kemičnega telesa ergo-sterola. Ko je bila zemlja še mlada, je bila, kakor so še zdaj nekateri planeti, pokrita z debelo plastjo oblakov. Torej ni bilo zadosti svetlobe, da bi se lahko stvoril vitamin D. Brez tega vitamina pa se ni mogel tvoriti apnenec, ki je potreben za kosti. To je bil vzrok, da so lahko živeli do tedaj na zemlji samo mehkužci, to so živali brez kosti. Ali ko je gosta odeja
oblakov izginila, ko je solnčna svetloba, ki daje življenje, prodrla temo, je nastal vitamin D. In šele takrat so lahko nastala na površini zemlje tudi bitja s kostmi in ljudje. Podobno funkcijo v zgodovini zemlje so imeli tudi ostali vitamini. Zato je treba razumeti, kaj pomeni za organizem pomanjkanje teh življenjetvor-nih elementov in do česa lahko to privede.
Dva znamenita raziskovalca Avgust Mary in Georg Zaborowsky navajata to življenjsko potrebo po vitaminih za pojasnilo kanibalizma. Poglejmo samo domače živali! Kmet dostikrat z začudenjem gleda, kako se petelini tepejo in drug drugemu pulijo perje. Vzrok temu je zgolj pomanjkanje vitaminov. Tudi ovce in krave pulijo druga drugi dlako.
To so samo predhodniki kanibalizma. Strašen pojav, da živalska mati požre svoje mladiče, je šele pravi kanibalizem.
Kdor redi domače zajce, ve, da se te sicer tako krotke živali dostikrat lotijo svojih mladičev, ki so se komaj izkotili. Po navadi prično s tem, da grizejo mladičem tačke in ušesa, nazadnje jih pa s kožo in dlako vred požro. Takšnih okrutnih živalskih mater je cela vrsta: miš, morski prašiček, srebrna lisica, svinja, tiger itd.... Vse so okrutne edino zato, ker jim primanjkuje vitaminov. Samice so se v dobi kotenja izčrpale in ne morejo, ko so izkotile mladiče, več prenesti lakote po vitaminih. Kakor hitro utešijo ta svoj glad, se živalske matere ne dotaknejo več svojih mladičev.
Iste vzroke so ugotovili učenjaki tudi pri nekaterih živalih, ki žro samce, kar se godi navadno samo tedaj, če so ti šibkejši od njih. To delata na primer pajkova in deliorjeva samica. Dostikrat se združi po več samic, da ubijejo samca, če je slučajno močnejši in krepkejši. Samice že naprej skrbe za nosečnost in se preskrbe s potrebnimi vitamini, ki jih imajo njih sanici v izobilju.
Mary in Zaborowsky trdita, da ne gre pri kanibalizmu nikdar za navadno lakoto. Miš požre v eni noči ves svoj zarod, ki je tretjino tako težak kakor ona sama. Deliorjeva samica požre v enem dnevu svojega samca, ki je prav tolikšen kakor ona sama, kar s kožo in dlako, da si nabere vse vrste vitaminov. Sam sem
CIKORIJA
Naš pravi domači izdelek
gledal — piše Zaborowsky — kako je žaba v eni sami noči požrla drugo, in sicer kar s kostmi vred.
Iz vsega tega lahko sklepamo, da je tudi ljudožer-stvo samo posledica lakote po vitaminih. Večina ljudožercev živi v gostih pragozdovih, kamor ne proderejo solnčni žarki. V tem primeru izostanejo vitamini, ki se tvorijo po zunanjem vplivu. Če še pomislimo, da je tudi vsakdanja hrana teh ljudi nezadostna in neprimerna, je jasno, da imajo premalo vitaminov in so zato seveda nagnjeni h kanibalizmu. Učenjaki, ki so živeli med njimi, da bi jih proučevali, trdijo, da je posebna doba, ko ljudožerci žro ljudi. To je tista doba, ko pomanjkanje vitaminov najbolj občutijo. Seveda se tega instinkta ne zavedajo. Pri kulturnih ljudeh se opaža v začetku pomladi nekakšna razdražljivost in vznemirljivost, kar je posledica tistih «časov», ker tudi v našem telesu se pokaže zadnje zimske dni nekakšno pomanjkanje vitaminov.
Na ta način je pojasnjena ena najgroznejših tajnosti človeške in živalske narave. Toda vse razumeti ne pomeni v znanosti nikdar in nikoli tudi vse odpustiti. Pomeni nekaj več: vse ozdraviti.
Liszt z metlo
Ko je Liszt bival v Parizu, je šel nekoč po obljudenem bulvarju, kjer je naletel na cestnega pometača, ki ga je prosil miloščine.
<Prav obžalujem, toda drobiža mi manjka, da bi ga vam dal!* je zavrnil umetnik pometača.
fTega pa lahko takoj prinesem*, je odvrnil pometač in se ponudil, da pojde menjat v bližnjo prodajalnico, samo če je Liszt tako dober, da popazi na njegovo metlo.
Komponist je bil zadovoljen. Vzel je v roko metlo in potrpežljivo čakal.
Tedaj je prišel po cesti njegov znanec, ki se mu je začudil:
<1, mojster, kaj vendar počenjate s tem instrumentom, ki ga rabijo samo pometači za pometanje cest?*
Liszt mu je povedal o pometaču in pripomnil, da je dal možu petdesetak, ki ga je šel menjat.
Znanec se je začudil:
«Petdeset frankov ste mu dali! Do jutri lahko čakate! Pometača ne boste več videli!*
Komponist je molčal.
Takoj nato je prihitel čez cesto pometafrz drobižem.
Umetnik se je razveselil. Izročil je poštenjaku pet in dvajset frankov in rekel:
cTako prijatelj! Dam vam 25 frankov. Drugili 25 frankov pa vam bo dal tale gospod, ki se drzne dvomiti nad poštenjem pariških pometačev.*
Rad ali nerad je odprl Lisztov znanec listnico in izročil pometaču 25 frankov.
Avto in pnevmatika
Bolje bi bilo, če bi naslovili cAvtomobilske nesreče in pnevmatike*. S tem bi bila vsebina in namen tega članka točneje označena. Že marsikaterega avtomobilista, lastnika avtomobila in šoferja je mnogokrat navdala skrb pri čitanju vesti, ki se nanašajo na avtomobilske nesreče. V prav kratkem času so se samo v Sloveniji dogodile tri nesreče (na cesti Kočevje—Brod, pri Sv. Urbanu pri Ptuju in pri Fari pri Kočevju), katerih neposredni vzrok je bila slaba pnevmatika.
Ugotovitve, kakor pri zadnji nesreči pri Sv. Urbanu pri Ptuju: c... Orožniki so tudi ugotovili, da je bila guma v dosti slabem stanju in da je bila vožnja nekoliko prehitra ...» morajo vsakega opreznega avtomobilista zaskrbeti. Nihče od naših vozačev ni toliko strokovnjaka, da bi lahko brez nadaljnjega presodil, kakšna pnevmatika je za naše ceste najbolj uporabna in katera bi bila za njegovo lastno varnost najzanesljivejša.
Številne znamke plaščev in zračnic za avtomobile se ponujajo v naši domovini. Mnoge od teh so izdelek renomiranih tovarn. Toda kljub temu prav vsaka ne more ustrezati zahtevam naših cest.
Za naše ceste mora dobra pnevmatika imeti predvsem tele lastnosti:
Tudi najmanjše dimenzije morajo imeti najmanj šest platnenih vložkov. Rebro in hrbet plašča morata biti izdelana iz enega samega kosa, da ob straneh ne l>okata. Za izdelavo mora biti uporabljen samo nov kavčuk. Vsak plašč mora biti opremljen z blazinico iz prozornega para-gumija, ki se mora raztezati izpod zunanje plasti čvrstega gumija od ene žične vrvi odnosno zagiba (Wulst) do druge. Platno za pnevmatiko mora biti vozlasto, tkano iz tako zvanega kordinegu sukanca. Za ta sukanec se mora uporabljati česani egipčanski lromlmž ali pa bombaž Maco.
Vsem avtomobilistom in lastnikom avtomobilov priporočamo, da pri nakupu vselej zahtevajo od prodajalca, tla jim pokaže prerez dotične gume, ki jim jo hoče prodati. Iz prereza bo kupovalec laglje razvidel, kako je dotični plašč izdelan.
Če se pri nakupu pnevmatike upoštevajo ta navodila, moremo s precejšnjo gotovostjo računati, da smo kupili res dobro in v uporabi zanesljivo pnevmatiko. Razume se, da s tem pri nakupu tudi prihranimo, ker je taka pnevmatika v uporabi mnogo trajnejša od navadne, ki ima namen, služiti vožnji po lepih cestah evropskega zapada in Amerike, ki pa za naše ceste ni prikladna.	Joer.
Ali bodite kjerkoli — zunaj ali notri — vedno boste lepa ako uporabljate Elida Creme de cbaque heure. — Elida Creme de chaque heure obda kožo z zaščitno tenčico, jo ohrani mehko, nežno in lepo ter jo varuje pred vetrom in neurjem.
PO D \ EVI: LEPA VKLJUB DEŽJU I mr A E II R j IT
K : K I
I BT
ELIDA. CREME
DE CHAOUE HEURE
:a:i;;sorova•• Boij§e je
Pod temnomodro odejo je ležala Horna na borni postelji: z eno roko je zibala svojega novorojenčka, ki je dremal in pojokaval v ponjavi, pritrjeni na sobni gredi pod stropom.
Njen mož ni bil v vojski, zlomil si je bil pred letom dni v gozdu nogo, otroke pa ji je grabila neka sovražna, kruta sila — ki jo je vojska delala še močnejšo.
Tudi sedaj je ležal pri vratih na klopi njen petletni Andrej, za vedno onemel, v pražnji, na komolcih zakrpani obleki. Od izbruha vojne že tretji sin ...
Dojenček je nehal jokati in grozotna tišina je zavladala v temačni sobici.
«Moj Bog, o moj Bog ...» je tiho zaječala žena in se obrnila k steni.
Zunaj je sijalo sobice in čeprav so bila vrata odprta, je bila soba vendar temna in vlažna, saj je imela le eno okence. «Gospod župnik so zapisali, kdaj je umrl, toda jaz nimam krste», je dejal brezizrazno Horny, ki se je pravkar vrnil. Vrgel je klobuk na skrinjo ob štedilniku ter se usedel na posteljno stranico.
«Vzemi nekje na posodo, oče, drugače si ne moreš pomagati», je svetovala Horna s slabotnim glasom, obrnjena k zidu. cLjubi Bog je dober;
bilo zanj...-
prišel bo čas okopavanja in midva bova delala, zaslužila.*
«Da, ti boš okopavala!* je odvrnil Horny pomilovalno s prikritim očitkom.
«Saj vendar ne bom večno ležala, si bom že opomogla.*
Skrivala je bolezen, prepričana je bila, da se je pregrešila, ker ni zdrava kakor druge žene. Kadar je morala leči, kadar jo je bolezen vrgla na posteljo, je venomer zatrjevala, da bo vstala, da bo že zbrala vse sile, brž ko si malo opomore.
«H gospodarjevim pojdem,* Hornemu ni dalo miru, «pomagali mi bodo ...»
Med vrati ga je ustavila soseda: «Ljubi Bog naj vas potolaži... Boljše je bilo zanj*, in ko je pokropila Andreja, je obstala ob njem ter rekla pomilovalno in hkrati tolažilno: «Se je vsaj izognil vsem mukam in vsemu trpljenju na svetu.*
«Je že dobro,* je trpko odvrnil oče, ctoda kako ga bomo spravili pod rušo? Kar tako vendar ne more ležati. Jn vse to stane ogromno denarja, če tudi bi ga hoteli dejati le v zaboj, tudi ta stane denar, in če ga nimaš v žepu, kje naj ga iztakneš? Nič se ne da zaslužiti...»
Naslonil se je na posteljno vzglavje in buljil predse. Sunil je klobuk nazaj in ga potisnil na
tilnik, ali takoj ga je zopet poveznil na oči. V srcu se mu je vzbudilo pomilovanje, toda ni se mu zasmilila žena, niti ni pomiloval samega sebe, zasmililo se mu je ono fante, ki je ležalo iztegnjeno na klopi in ki je ob njem soseda kleče na-tihoma molila.
«Moj Drejček*, je začutil potrebo, da izgovori ime svojega umrlega sina, toda skrb za krsto mu je takoj zamorila žalost in mu vsilila misel, kako bi si priskrbel denar za pogreb, kje bi ga iztaknil.
cNa koncu svojih moči sva,* je dejal bolj samemu sebi kakor sosedi, «žena bolna, ne more zaslužiti prav nič, ne prinaša nič v hišo, samo odnaša. In ko bi tudi mogel dobiti kakšno delo, moraš ostati doma in negovati ženo in na smrt bolnega otroka.*
Horna se je čutila kriva; uverjena je bila, da je zaradi njene bolezni in zaradi nebogljenčka pod stropom prišla nad hišo revščina; ni se upala oglasiti pod temnomodro odejo; sram jo je bilo pred sosedo in se je delala, kakor da spi.
«Pa saj se ne godi samo vam tako slabo,* je tolažila soseda, «o, koliko revščine je na svetu!* Šla je k postelji in je potrepljala bolnico po rami. «Kako je kaj z vašim malim?*
Horna je odprla oči, kakor da se je pravkar zbudila. «Oh, kako naj bo z njim?» je odgovorila. «In kaj so stala zdravila za Drejčka,* je pripomnil Horny s turobnim glasom, «in zdravnika sva tudi plačala; ni mi žal tega, kar sem sam trpel, ali kaj? Kljub temu je moral umreti, čeprav sva vse žrtvovala.*
«Tudi jaz imam s svojim vse križe in težave,* je odvrnila soseda, «nekakšno rumeno zdravilo mu je zapisal zdravnik, ogromno denarja je stalo, pa se mi zdi, da mu ni še nič odleglo. Če bi bilo vsaj kaj mleka, pa ga ne moreš dobiti, četudi imaš kakšen groš v žepu; tudi kruha ne moreš dobiti; kako ti pa naj potem otroci rasejo? Oh, ta vojska, ta strašna vojska!*
«Da te nikakor nismo mogli rešiti!* Vsa potrta se je obrnila Horna z obrazom proti sobi, in ko je zopet zagledala svoje dete, kako je ležalo iztegnjeno, se v svoji žalosti ni mogla več vzdržati — nič več je ni bilo sram, začela je glasno jokati. «Nič več ne boš moledoval za kruh, nič več nam ne boš tožil, da si lačen*, je tarnala neutolažno. «In kako ste mi ga položili tjakaj! Še pod glavo mu niste nič položili*, in je sedla na postelji, da bi bolje videla na klop pri vratih. «Kako na trdem leži, moje ubogo, ubogo dete!*
«Brez skrbi, žena, njemu je že ljubi Bog priskrbel ležišče. Pri nas ne bo več ležal niti trdo niti mehko.*
«0, mi smo se morali hudo pregrešiti, da nas ljubi Bog tako tepe, in kar bi bilo srcu najdražje ...» v jokajočem glasu uboge žene so se izgubile zadnje besede.
Horny jo je pogledal in šel z okornimi, skoraj jeznimi koraki iz sobe.
«Vidiš, tak je on pri vsej tej nesreči, niti besedice mi ne reče. Kaj morem jaz, grešna duša, za
to, kar nam je Bog naložil?* je tožila s solzami v očeh.
<Tudi moj je takšen. Pa mu ne reci nobene besede in še prosi Boga, da ti ga ne pokličejo k vojakom ...» S svojim lastnim trpljenjem je hotela pomiriti sosedo.
In skrb je napotila Hornega k njegovemu prejšnjemu gospodarju, bogatemu čevljarju in poljedelcu. Našel ga je na dvorišču, kjer je raslo sadno drevje. Šel je kar naravnost proti njemu. «Letos bo drevje obilo obrodilo...» mu je šinilo skozi glavo, ko je videl, kako cvete.
«Zopet nas je zadelo, gospod mojster, že tretji sin... Vojska mi jih ubija,* je izpregovoril Horny.
«Boljše je bilo zanj*, ga je prekinil gospodar.
«Če je le res, revež je nato_» je dejal Horny
in porinil klobuk nazaj.
«Moral je trpeti kakor mi,» je rekel gospodar, «ali ni torej boljše zanj, če ga je Bog poklical k k sebi?*
Nepremično je stalo cvetoče sadno drevje. Niti sapica ga ni majala, le oblaki so šli tiho in mirno svojo pot nad izmučenimi glavami.
«Vi, gospod mojster, pač ne morete govoriti o skrbeh.*
«Vsak ve zase. In jaz vem, da bi vi ne hoteli biti na moji stopnji. Brigati se za tako veliko polje, oskrbovati toliko živine, pomočniki, učenci... Prav zares, moj ljubi Horny, to ni kar-sibodi.*
«To je vse res, toda bogataš bi vendar nikoli ne hotel zamenjati z ubožcem ... Odkod naj siromak vzame groš, če ga nima? Kakor sedaj, vidite, tale pogreb ...»
«Vsak brez izjeme mora pač nositi svoj križ. Ta ima malo denarja, oni mnogo skrbi...» Mojster ni dogovoril; ko je opazil, da žene hlapec konje iz hleva, je tekel k njemu in zagrmel: «Andrej! Kaj že zapregaš? Kdo ti je to rekel! In kje je Pavel? Zakaj še ne seka drv? Če nisem povsod zraven, gre vse narobe.* Hotel je gospodar reči: «Ali vidiš, koliko skrbi imam?»
Horny je ostal sam. Videl je konje, ki jih je imel za «svoje», ko je tu služil, in je pri tem imel občutek kakor človek, ki gleda hišico, kjer je
Ketiša
Pozabili boste
na vsakdanje skrbi in težave, če boste uporabljali za kopel penasto
Velosa-tableto iz smrekovih igel.
Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Tableta po Din 3'50.
Ziv las zelo povečan
PRAVIMO UMIVANJE
življensko vprašanje Vaših las!
Življenje in rast las za-visi od pravilne nege. Nežni Elida Shampoo, kateri ne vsebuje sode, čisti temeljito in se da popolnoma izprati iz las. Tako ohrani Elida Shampoo za vedno čudovito lepoto las.
UMIVAJTE GLAVO VSAK TEDEN!
ELIDA SHAMPOO
nekoč sam prebival, in sedaj — sedaj so tam drugi ljudje in on stoji kot tujec pred okni.
«Sloki so» — je šepetal —, «krtače že dolgo niso videli... Drva so razmetana po dvorišču ...» Zdelo se mu je, da je bilo takrat, ko je bil on hlapec, vse v lepšem redu. Takrat je bil on go-spod, kajti pastirji so bili pod njegovo oblastjo. Nekakšno sorodstvo je čutil s tem dvoriščem in z onimi deskami pod kolnico, z lestvičnim vozom, ki se je na njem vozil tri leta, in še danes bi lahko bil- tukaj gospod, ako bi ne bila njegova žena zbolela in bi ne bila mojstrova žena vztrajala pri zahtevi, da je treba vzeti za to delo drugega, ki ima zdravo, čvrsto ženo.
Kakor lipov bog je stal tam. Mojster je stopil k njemu. «Bog naj Vas potolaži!» mu je rekel, mu dal roko in šel.
Horny se je zbudil iz svojih sanj; nič več ni videl konj, nobenega lestvičnega voza, nobenih deska. V trenutku mu je nehalo biti žal, da nima pri rokah nobenega pastirja — krsta za otroka se mu je neizprosno pojavila pred očmi.
«Bog te potolaži!... Ti pa znajo na lahek način vršiti svojo krščansko dolžnost! Vse morajo prevaliti na rame ljubega Boga. Posodi mi groš, no, potem me bo že potolažil, pa bo kajpada težko kaj iz te tolažbe...» ni končal svojih misli, ampak je hitro stekel za svojim gospodarjem. Zgrabil ga je tako trdo za nadlaket, da si jo je gospodar nato
še dolgo tri in mahal z njo in ni mogel priti do besede.
«Ne bodite hudi, gospod mojster!» je rekel Horny, in ko da se ni nič zgodilo, šel počasi na cesto.
«Kam naj se sedaj obrnem, uboga para?»
Z negotovimi koraki je stopil tuhtajoč v trgovino s pohištvom.
«Otrok mi je umrl, vi ste vendar ljudje božji, posodite mi, saj bom pošteno vrnil, kadar bom imel denar.»
«S čim boste plačali, ljubček moj? Če nimate danes nič, tudi jutri ne boste nič imeli. Vojska bo trajala še dolgo», je odvrnil trgovec. «Še jaz ne dobim dandanes nič na up», in da bi se opravičil, je pripomnil: «Vsaj polovico poizkusite kje dobiti.>
«Polovico? Z Bogornb
Za celo polovico ni cenil Horny nobenega izmed svojih sosedov. Ali tako trije, štirje bodo morda laže pomagali.
Svak, ki je sluga, je dobil včeraj plačo; dal je trideset kron. Soseda mu je izprva odrekla; ko je pa videla Bornega, kako stopa čez prag, se ji je le smilil. Poklicala ga je nazaj in mu priznala, da je že dobila podporo za svojega moža, ki je v Rusiji ujet, in za < Bog plati» mu je posodila dvajset kron.
Kako sem shujšala za 15 kg v osmih mesecih brez škodljivega stradanja,
Dobre dietetične Slatinske tablete za hujšanje.
F) rez škodljivega stradanja in brez telovadbe sem shujšala D za 15 kg v osmih mesecih na ta način, da sem zauživala po trikrat na dan po dve Bahovčevi Slatinski tableti, ki se dobijo v vseh lekarnah. Tem Slatinskim tabletam se imam zahvaliti, da sem izgubila odvišno maščobo in da se mi je zopet povrnila mladostna moč in energija, ki je nisem imela že več let.	'
Kako delujejo?
Sedaj se popolnoma lahko in hitro iznebite nezdrave maščobe in obvarujete svoj obraz pred gubami in grdim videzom, ki so posledica neprijetnega stradanja. Vzrok debelosti je navadno nepravilno delovanje organizma. Ne da bi oslabelo Vaše telo, izgubite debelost, ako uživate Bahovčeve Slatinske tablete. Začnite še danes in dobili boste zopet svojo mladostno moč in energijo, počutili se boste bolje, kakor ste se prejšnja leta, hkrati pa izgubite na teži vsak mesec 2 do 3 kg.
In zopet boste vitki in lepi. Sedaj Vas pa dela ta maščoba nesrečno. Radi bi skrili svojo obilnost, pa je ne morete. Sedaj Vam ni treba nič več skrbeti. Bahovčeve Slatinske tablete Vam pomagajo shujšati brez škode na zdravju. Bahovčeve Slatinske tablete so napravljene iz najboljših mineralnih soli in n ravnih rastlinskih ekstraktov.
Bahovčeve Slatinske tablete lahko dobite v vseh lekarnah. Nad učinkom teh tablet boste vzhičeni. Zahtevajte samo originalne, pristne, neškodljive Bahovčeve Slatinske tablete in zavrnite vsa nadomestila, ker ni nič uspešnejšega od teh tablet.
Sedaj je še čas, da se iznebite svoje preobilne teže in vsega, česar imate preveč na telesu.
Ena doza (ioo Slatinskih tablet) stane Din 46-—, velika doza (200 Slatinskih tablet) pa Din 74’—.
Slatinske tablete izdeluje lekarna
Kjer vsa druga sredstva odpovedo, dosežejo Slatinske tablete za hujšanje presenetljiv uspeh 1
LEKARNA BAHOVEC, LJUBLJANA
Pošljite mi eno dozo
100 Slatinskih tablet za...Din 46' —
200	„	„	„ 74' —
Naslov:
cn<cECD°>
Izmed 10 ljudi
jih ima Zzobni kamen
...dobi ga pa lahko vsak!
Če je zobni kamen uničil zobe, je že prepozno! Kar ne more nobena zobna pasta, naredi Kalodont: on odpravi polagoma nevarni zobni kamen in ohrani zobe močne in zdrave. Pri nas je Sargov Kalodont edina zobna krema, ki ima v sebi sulforicinov oleat po Dr. Braunlichu, in to ga dela tako zelo učinkovitega.
«Saj jaz nimam nič, prav nič, dragi sosed, tri nenasitne kljunčke, pa res ne vem, kako naj
bi...»
Ni hotela izročiti svojih dvajset kron kar tako brez vsake varnosti, in ko< mu jih je dajala, ji je bilo žal denarja in bi bila dvajsetkronski bankovec najrajši zaklenila zopet v skrinjo, toda vest ji ni dala.
Horny je bral sosedi zadrego z obraza ter je rekel prepričevalno iii hkrati nejevoljno: «Pa ko bi moral od lakote umreti, denar Vam bom vrnil.»
Ali potrebujete sredstva za otrebljanje?
stane Din 8-
Vsako jutro boste z lahkoto opravili potrebo, ako boste prej ta večer zaužili 2 do 3 kroglice ARTINA. Dobiva se v vseh lekarnah. Vsebina škatle, ki zadostuje za 4- do 6krat.
Odobrilo ministrstvo za socialno politiko ln narodno zdravje s Štev. 12.258 z dne 12. julija 1932.
«Tu je petdeset kron.» Horny jih je z notranjim zadovoljstvom položil pred trgovca — toda še vedno jih je manjkalo najmanj petdeset...
Sonce je močno pripekalo. Gospodje so hodili s klobuki v rokah, gospe s sončniki. Nikomur.se ni poznalo, da je vojska. Zdelo se je, ko da so se je ljudje že navadili. Horny si je obrisal pot s čela in mislil na lep«;, svetle škornje. «Še pred letom dni nisem niti mislil na to, da bi jih dal iz hiše, no, pa jih je vendar dobil mlinar za moko. Ako bi ne bilo tega mlinarja, bi bili škornji lahko še v omari, in skrbi bi bilo konec.
Računa in računa: «Petdeset kron! Pred vojsko lep denar, ali danes?» Z občutkom upa in dvoma hkrati je vstopil pri mizarju.
«Revež sem, je začel, «otrok mi je umrl, že tretji sin, četrti otrok se mi je rodil... Sin, ki bi moral nas, kakršni smo, na stara leta podpirati.. .> je v zadregi vrinil stavek. «Dogospodaril sem; imel sem lepe škornje, dobil jih je mlinar, in za zdravnika in zdravila je šlo vse, in sedaj, viš, niti petdest kron nimam za krsto.» Sram ga je bilo siromaštva, da ni mogel svoje prošnje izreči do konca; kakor majhen otrok je vrtel klobuk v rokah, neprestano so se mu prsti naglo premikali ob krajevcih.
Mizar je razumel. «Moj ljubi človek», je začel zviška gledajoč čez naočnike s široko odprtimi
Cz vztok ti je
t>/
#
To je glavno pravilo zdravilne umetnosti, temu se pa pridružuje pregovor: „Ce bolezen se pojavi, povprašaj najprej, kaj želodec pravi", kajti kakor pričajo tisočletna opazovanja, je želodec največkrat izhodišče tudi takih bolezenskih pojavov, ki so za nevešče oko videti brez vsakih zvez z želodcem.
Končno pa ne more biti vsakdo poučen o postanku vseh bolezni in torej ne more vsakdo vedeti, da nastanejo n. pr. tudi mozolji in mnoge druge kožne bolezni zaradi pomanjkljivega delovanja želodca in črev, prav tako kakor je nasprotnim pojavom, kakor hujšanju, debeljenju, skoraj vedno vzrok neredno delovanje prebavnih organov.
Tudi neredno kroženje krvi, ki povzroča toliko obolenj, se skoro vedno nanaša na bolan želodec in črevesje, kakor tudi bledica, slabost, slabokrvnost, nespečnost, prerano staranje itd., ker je vse to v zvezi s krvjo, kri pa je življenje. Samo zdrav želodec in zdravi prebavni organi lahko proizvajajo in ženejo zdravo kri po telesu.
Tudi poapnenju žil in starostni onemoglosti je vzrok pomanjkljivo kroženje krvi. Zbog tega je dolžnost bolnih kakor tudi zdravih, starih in mladih, da čistijo prebavne organe tako, kakor se mora čistiti vsak stroj, če hočete, da redno deluje.
In če nastopijo motnje, kakor: pomanjkanje teka, bel jezik, slab okus, slab duh iz ust, nerazpoloženje, kolcanje, zgaga, glavobol, zlata žila, hipna slabost, motnje v jetrih, vranici in ledvicah, slabo čiščenje ali celo zaprtje, potem nikar ne oklevajte, temveč telo
“Ltotefevom «PLANINKA» čajem Bahovec,
večinoma iz najboljših planinskih zdravilnih zelišč. Zahtevajte pa v lekarnah izrečno „PLAN1NKA" čaj Bahovec, ki se ne prodaja odprt, ampak samo v zaprtih in plombiranih paketih po Din 20'— in z napisom proizvajalca:
LEKARNA'
Mr. L. BAHOVEC
LJUBLJANA, Kongresni trg
ki pošilja tudi po pošti, in sicer 4 zavitke za Din 70' — , 8 zavitkov za Din 140’ — , 12 zavitkov za Din 190' — , če pošljete denar naprej,- po povzetju stane Din io‘— več.
Odobreno od ministrstva zn narodno zdravje, S. br. iz.590 z dne zo. julija 193Z.
Velika
vztrajnost
in
dobro
zdravje
sta za smučarja tako potrebna kakor smučke, stremena, vosek in ostale potrebščine.
Uživajte vedno vsak dan, zlasti pa preden se greste smučat in kadar trenirate, redilno, okusno in lahko prebavljivo koncentrirano hrano
OVOMUT
S tem bo pridobilo Vaše telo dovolj moči za najhujše napore, Vi sami pa boste mogli šele potem imeti pravi užitek v bleščečem snegu in v čistem in solnčnem zimskem zraku.
očmi ubogega Hornega. «Petdeset kron, hm, hm ... to je malo. Pa veste kaj, pripeljite mi poroka, ki mi bo podpisal, da bo za vas plačal, ko bi vi sami ne mogli, in jaz Vam bom dal, kar hočete.* Potisnil je naočnike na čelo in s pronicajočim pogledom meril Hornega od pete do glave.
«Rad pomagam revežem, izgubiti pa ne morem; saj tudi jaz nisem magnat in sina imam na vojski, Bog mu daj zdravje!* in je pobožno obrnil oči proti nebu.
Hornemu se je zdelo, ko da stoji pred svojim sodnikom. «Odkod poroka? Soseda nimaš nobenega, so vsi uboge pare», je mislil sam pri sebi, se zahvalil mizarju za izkazano dobroto in obljubil, da pride popoldne s porokom.
\'es obupan je stal na cesti, ki se mu je v izmučenih očeh prelila v nekaj motnega, česar ni mogel dobro razločevati. In v tej motnji se mu je pojavila v mislih bolna žena z dojenčkom in se mu vsiljevala tik ob očeh klop z mrtvim otrokom. Ljubezen in sovraštvo sta mu hkrati zagospodovala v srcu.
«Kakšna druga bi bila že zopet na nogah, bi se za otroka brigala in bi kuhala, ta pa leži neprenehoma v postelji.* S težkim srcem je mislil na svojo ženo, toda takoj mu je bilo ubožice zopet žal, ko je tako slaba, ko je z eno nogo že tako rekoč v grobu. »Tudi njeno življenje je težko», je pristavil v duhu in pospešil korake; hotel je iti k njej, se z njo posvetovati. No, spotoma je pozabil svojo ljubezen in ves v skrbeh zaradi krste šel namesto domov še prej v dve trgovini.
Nikjer ni bilo krst za otroke. V vojnih časih so zaloge majhne.
Otroci so dirjali po ulicah na majhnih kolesih in se na podzidku igrali z gumbi. Nihče ni pogrešal malega Drejčka.
Horny je neutrudljivo hodil, pogledal v mestecu sedaj tu sedaj tam, da bi se rešil skrbi; o vsakem bolje oblečenem človeku, ki ga je srečal, je mislil: «Tudi ta bi mi lahko pomagal, tudi ta ...»
Bila je že tema, ko je prišel domov.
(Konec prihodnjič.)
Bratko Kreft:
llatvacifa <za i/asfo
(Nadaljevanje.)
16.
Mikalek je rasel od dne do dne. Vojna je minila, stara Ledrčka pa je legla v postelj. Pretežki so bili križi, ki jih je življenje naložilo na njen hrbet. Vso zimo je že ležala in jadikovala ob možu, ki je vedno smrdel po žganju, ob svojih deseterih otrokih in vnuku Mi-haleku. Včasih je kričala in govorila čudne reči, da je bilo Mihaleka strah. Skoraj vedno pa se je kregala. Mihalek je ni imel nič več rad. Rajši se je pajdašil s stricem Martinom, ki je imel levo roko napol suho. V Italiji so mu jo bili prestrelili in zdaj je bil invalid. Četudi mu je šel njegov sivi pogled včasih skozi dušo, a je vendar nekaj vleklo k njemu. Pripove-oval mu je o vojni, kako so se klali, kako je
bil ranjen in kako je še ranjen zagnal ročno granato med napadajoče Italijane. Pri tem je enega izmed njih raztrgalo na drobne kose. Ostala je samo krvava zmes mesa, krvi in kosti...
Vse drugačno je bilo njegovo pripovedovanje od babičinih in maminih pravljic. Tam ie bilo vse lepo kakor v sanjah. Nejasno, v meglo zavito, da je bilo otroku toplo pri srcu. Ob stričevih besedah pa ga je mrazilo. Vendar ga ni bilo strah. Vleklo ga je v njegovo pripovedovanje, ker je bilo tako bližnje in tako resnično kakor njih bedna koča ali klopotec. Le včasih, kadar je bil truden krvavih slik in stričevega sivega pogleda, se je zatekel v mamino krilo in prosil za kako lepo povest. In
Če imate zdrave zobe, imate zdravo telo.
Nikar ne zanemarjajte zob! Tudi ob največji negi najde gniloba skrivne kotičke, kjer prične svoje uničevalno delo. Samo redno pregledovanje po strokovnjaku prepreči gnilobo zob in vse njene posledice.
■ZOBm fiTCUE
mstBEVOJožko
LJUBU AH fl. Go? pomMa ordlnirflod q-\\, 2- \b
po dooovoraiudnzvfjnteh iir. ob sobotah * feordmira ledo4
mamica mu je pripovedovala lepe pravljice o tem in onem svetu. Zgodbe iz sv. pisma ga je tudi že učila. Kako je bil Jezušček v siromašnem hlevu rojen, kako je rasel, kako je učil, trpel in križan bil. Kako je na koncu poletel v nebesa, kjer bo nekoč sodil vse ljudi. In v otrokovi duši se je ustvarila podoba nebes, podobna župni cerkvi. V nebesih morajo imeti vsi zlata oblačila, zlate krone na glavah, zlate ovčice morajo biti tam in same lepe, velike hiše. Take kakor je cerkev in še lepše. Bel, sladek kruh jedo in vsem je tako dobro...
Tako je največkrat zaspal v maminem krilu in sanjal naprej, kar mu je mati ali babica pripovedovala. Bili so trenutki, ko si je želel nebes, smrti, da bi bil čimprej tam, kjer je njegov oče. Mati mu je povedala, da je oče padel v vojni, da so ga ubili Rusi in da sedaj moli tam zgoraj za nju oba, da bi se jima dobro godilo na tem svetu.
Sicer je teklo Mihalekovo življenje povsem mirno, brez posebnih zunanjih dogodkov. Vse pa, kar se je dogajalo v njegovi otroški duši, se je počasi oblikovalo v jasno podobo, ki se je od dne do dne izpopolnjevala.
Nekega dne je nenadoma umrla babica. Mi-cika je jokala na ves glas, Martin je stal mrko pri oknu, dedek pa je sedel pri peči in si brisal solze.
Vsega tega Mihalek ni mogel razumeti. Ni mu šlo v glavo. Zakaj vendar jočejo? Saj je
TRI SKODELICE
izborne in okusne
dr. Pirčeve sladne kave so vsakdanji zajtrk in malica našega Matička, Brede in tudi Janezka. Zato so močni in zdravi. Matere, dajte svojim otrokom samo domač izdelek, in ta je DR. PIRČEVA SLADNA KAVA
Za božične dni je navada/
da oblečemo svojo družino od nog do glave. Obleko, zimske suknje, plašče dobite pri nas v veliki izberi za nizko ceno. Pridite torej in oglejte si našo zalogo! Nekaj bo gotovo tudi za Vas.
DRAGO GORUP & Cov Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 16/1. Hiša Del. tisk (Bamberg). Telefon 32-33.
šla babica v nebesa. Tam je tako lepo. In tako mirna, spokojna je zdaj. Tako tiho leži tam na postelji in spi. Res, bled in koščen je njen obraz, toda spokojen je, kakor ni bil še nikoli. Nič več se ne krega, nič več ne godrnja. Zdaj ji je gotovo dobro. Menda že gleda Jezuščku v obličje in je srečna.
Ko pa so jo deli v leseno črno krsto in prižgali sveče, se ni znašel v sebi. Zakaj so jo
oblekli v črno obleko, zakaj deli v črno krsto in čemu sveče? Vse to je bilo popolnoma novo zanj. kakor prvič v cerkvi tista zlata oblačila, orgle in svetniki. Zato je izpraševal tega, onega, toda vsi so bili tako mrki in malo zgovorni. Tudi mamica mu je odgovarjala kratko. Mirila ga je in tolažila, naj počaka, vse bo videl in vse se mu bo zjasnilo. .... ..	.. . ... ,
J	(Dalje prihodnjič.)
B. P AVER, dmiba z o. z. Ljubljana-Šiška
GOS
Zahtevajte
pri
svojem
trgovcu
samo
izdelke
tvornice
keksov,
biskvita,
vafeljnov
itd.

Zahtevajte po trgovinah domače proizvode
,,IM PREGNO"
higienične krtače za pod, parkete in pohištvo;
voščilo (pasta za tla) za pod, parkete in pohištvo; polituro za pod, parkete, pohištvo in linolej;
krpe za čiščenje kovin brez vsakršnih drugih sredstev,-
ekstrakt za pokončavanje muh in vsega drugega mrčesa;
aparat za umivanje oken, posebno zgornjih delov, ne da bi se vzpenjali na okno. Imamo na tisoče priznanj.
9 9 IM.PREGNO * ‘
tvornica higieničnih krtač in drugih domačih potrebščin
london 1032 -55,»5r muk«! ZAGREB, Langov trg 4.	Telefon 86-88.
— Zastopnik za Dravsko banovino je g. Š. Šalamon, L ubljana, Napolenov trg 7/111.-
m
Varujte se nalezljivih bolezni
Vprašanje uspešnega razkuževanja ustne in vratne votline, teh dveh odprtih potov za nalezljive bolezni, zanima že izdavna vse strokovnjake. Dolga raziskovanja so dognala, da tekoča sredstva za razkuževanje vzlic marljivemu grgranju ne sežejo do najvažnejših organov, ki jih je treba razkužiti, da ne govorimo o otrocih in mnogih odraslih ljudeh, ki ne znajo grgrati.
Nasprotno pa je po mnogih poizkusih dokazano zanesljivo delovanje nekega razkuževalnega sredstva v tudi obliki, ki se polagoma raztopi v ustih, pomeša s slino in tako razkuži vse dele ust in grla. V mislili imamo okusne Anacot-pastile dra. Wanderja.
Ta izkustva v sedanji sezoni prehlada, angine, hripe, difterije itd. lahko veliko koristijo vsem ljudem, zlasti pa otrokom, ki so najbolj v nevarnosti, da nalezejo katero teh nalezljivih bolezni.
Dobro blago zahteva tudi okusno zunanjost
zavod
DRUG
telefon 25 69	Ljubljana, Igriška ulica št. 6
Opremite torej Vaše izdelke z lepimi ovoji, modernimi etiketami itd., ki Vam jih dobavi po nizki ceni
litografični
ČEMAŽAR &
Naročnina za revijo «Prijatelj» in 10 knjig znaša za vse leto Din 132-—, za pol leta Din 68-—, za četrt leta Din 27-—. Posamezna knjiga Din 30'—. Izdaja konzorcij revije <Prijatelj>.
Odgovoren za izdajateljstvo, uredništvo in upravništvo Emil Podkrajšek, tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani, predstavnik Miroslav Ambrožič, oba v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo stu v Ljubljani, Dalmatinova ul. 10/1. Telefon 24-87.
Gospod
J.Žirovnik,generalai zastopnik Indie tyre Sc rubber Co.Ltd.zs Jugoslavijo	<
Glede na rabljeno India pnevmatiko,ki smo Vam jo na Važo željo izročili v reklamne svrhe.Vam s tem potrju jemo,da Je ista prevozila na našem velikem Fiat avtobusu tekom 2 let preko efektivnih 82. ooo km,večinoma na zadnjih kolesih,česar pri našem podjetju v celi 5 letni dobi obstoja če ni dosegla nobena druga znamka. S to gumo tudi nismo imeli nobenega popravila niti defekta in je platno na notranji strani še vedno oelo.Pa tudi sicer smo dosegli z India pnevmatikami najboljše rezul^tate.
'	S spoštovanjem
* Avtobuspromet Magister - St.Vid
nad Ljubljano.	N
V
lo. aprila 1932.	Plašč, ki je prevozi
82.000 km!
Telefon: 33-77
J. ŽIROVNIK, Ljubljana
Brzojavi: Žirovnik Ljubljana.
PODRUŽNICE:
Ljubljana
Aleksandrova cesta 1 Miklošičeva cesta 14
Maribor
Vogal Gosposke in Slovenske ulice

PODRUŽNICE
Celje
Kocenova ulica 2
Kranj
Ivan Savnik
N A J PR I KLAD N E JŠ A DARILA ZA BOŽIČ DOMAČEGA IZDELKA!
Za dom:
damske copate poljubnih barv . . . Din 38'— damski čevlji za dom „ 38'— otroške copate . od „ 25'— dalje
Za štrapac, trpežni in udobni:
deški visoki in nizki od Din 85.— dekliški visoki in nizki
od..................85'-
dalje
Za deževno vreme in	sneg:
snežke.........Din 95'—
galoše............ 78'—
otroški gomijasti škornji................ 95 —
[Damski, elegantni in udobni:
vseh barv in kombinacij od ... . Din 145'— dalje
Odlična kvaliteta in nizka cena odločujeta I
ovrstno do
Obutev za mraz:
otroški visoki čevlji št. 26 do 30	. . Din 85 —
otroški visoki čevlji št. 31 do 35	. . „ 105-—
Moški, elegantni in trpežni:
visoki in nizki od . . Din 165'— dalje
Eleganca in zdrava noga zahtevata Peko — čevelj I
Kupujte pr
v
Jaz bi si tudi želela kaj takšnega! • „Saj ni nov, samo oprala sem si ga, da je kakor nov!“ • Opran je samo? Ni mogoče! • „Vidite, jaz si tudi ne morem omisliti veliko novega. Zato perem vse svoje reči z Luxom. In vse je kakor novo, če perem
UJ 10-J2