tu 233 NMn Izhaja, irvtemSl pondeljek. Asfškcga SL 20, I. nadstropje platna se ne sprejemajo, Prot. F. Peric. — Lastnik tMura ena£a za mesec L 7,—, 3 mesece L mrniiin nran m u pno imMIo 28. »frtninbra 1934. Posamezna številka 20 cent. Letnik XLIX t' , Uredništvo: nflcn na; , po§)^i}o uredni? vraEafo. — Od( — Tisk tiskara« Ed. leta L 32.— (n celo icio «. jv». ^SČSS*^ Za inozemstvo meseCno 5 lir vet — Telefon uredništva in uprave St 11-57- DINOST Hvokostt Številke v Trstn la okolici po 90 cent — OfiasI it ratenajo \ ■e kolone (72 mmj — Oglasi trgovcev la obrtnikov mm po 40 ceni zahvale, poslanica la vabila po L L—, oglasi denarnih aevodov mm po L 2. — Mali oglasi po 90 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina tat reklamacije se poU^afo Izključno uprav* Edinosti, v Trstn, ulica sv. Frančiška Aslškega Mev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in sprave li-47. Hi ne moremo rolotl! V teku cele globoke politične krize, ki je sledila umoru poslanca Matteottija, je bilo naše ljudstvo v Italiji nekako nevtralno. Mi smo na tem mestu že ponovnno izjavili, da nismo nikaki politični megalomani, ki bi smatrali postavljanje in strmoglav-Ijanje režimov za svojo nalogo, Vprašanje, ali monarhija ali republika, ali ta sistem aH drugi, ali ta «izem» ali oni, m vsa slicna taka vprašanja, katerih rešitev je združena z dalekosežnim! prevrati so zadeve, ki se tičejo onih 39 milijonov, kateri se v sedanjih polemikah tolikokrat omenjajo. Ako se odloči 39 milijonov Italijanov za monarhijo, smo tudi mi zanjo, ako sprejmejo ti milijoni republik, režim, ga sprejmemo tudi mi, ako se odločijo za sovjetsko republiko, nam bo tudi prav. In ko to izjavljamo, mislimo, da ga ni jasnejšega načina za ono že več kot znamenito priznanje gotovega dejstva, ki se od nas vedno znova zahteva. To naše stališče pa nam je vsiljeno, kar moramo posebno naglasiti, da ne bo ne-sporazumljenja. Politika vseh dosedanjih režimov — od Giolittijevega do Mussolini-jevega — nas narodno tlači in nam napove duje narodno smrt. V tem oziru ni med posameznimi režimi prav nobene razlike. Edina raziika, ki jo krvavo čutimo na svojem narodnem telesu, je v tem, da postaja pritisk z vsakim letom silnejši in brezobzirne jši. Ako se torej ne moremo hvaliti s prejšnjimi režimi, se moremo tem manj navduševati za sedanjega, pod katerim nam je bil prizadjan s poitalijančenjem naše ljudske šole najhujši udarec, ki more zadeti kak narod, V takih razmerah je naravno, da ne moremo in ne smemo misliti na monarhizem ali republikanstvo, temveč na rešitev našega golega narodnega življenja. Naša borba proti režimu je borba za naše žhdjenje, ki nam ga hoče režim prestrlči. In ta naša borba se ne razlikuje prav nič od borbe, ki smo jo vodili proti Giolittijevi aH Bonomije-vi vladi. Vedno je bila borba za spremembo našega položaja, za priznanje naših pravic, za dosego takih razmer, v katerih bi bil naš narodni obstoj zagotovljen, tako da bi se mogli tudi mi posvečati vprašanju monarhije ali republike in drugim takim splošnodržavnim problemom.. Pod sedanjim fašistovskim režimom smo bolj oddaljeni od tega cilja nego nikdar pre"j. Toda to smo v neki meri pričakovali. Nikdar si nismo delali iluzij, da se bo pod faštstovsko vlado naš položaj zbodjšal. Ujemalo bi se sicer, da bi bila močna vlada kakršna hoče biti sedanja, obenem tudi pravična, toda to se ni uresničilo. Ene stvari, po kateri se sedanji režim razlikuje od vseh dosedanjih, pa niso mogli pričakovali niti največji črnogledi med nami. Niti naj trdo vratnejši pesimist bi ne bil nikdar pomislil, da bi mogel zahtevati oni režim, ki je uradno izjavil, da je cilj njegovi politiki v novih pokrajinah raznarodovanje priključenih Slovanov in da vlada ne bo v nobenem slučaju odnehala od tega cilja — da bi režim, ki nam izkazuje svojo ljubezen na tak način, bil Še tako drzen, da bo za lite val od zastopnikov našega ljudstva, naj mu izražajo v imenu istega ljudstva, ki je po sedanji raznarodovalni politiki tako kruto užaljeno in zadeto, naravnost svojo hvaležnost in svoje odobravanje! Ne Nitti, ne GioLitti, Bonomi ne Facta si niso upali priti s takimi zahtevami na dan, pač pa razni zastopniki sedanje Mus-solinijeve vlade. Živo nam je še v spo minu pritisk, ki so ga vršila politična oblastva pred nekoliko meseci na naše občine, naj podelijo ministrskemu predsedniku Mussoliniju častno občanstvo. Na zakonu, s katerim je bilo odpravljeno naše ljud sko šolstvo, se ni bilo niti še posušilo črnilo in naše občine naj bi podeljevale častno občanstvo predsedniku one vlade, ki je naše ljudstvo tako kruto in brezobzirno udarila! Tedaj je ostal pritisk političnih oblastev brezuspešen. Le par občin je šlo na limanice, ogromna večina se je zavedala, da bi pomenila podelitev častnega občanstva obenem tudi odobravanje proti-siovanske politike sedanje vlade in politično manifestacijo proti samim sebi. In sedaj zahtevajo razni podprefekti v Julijski Krajini od naših občin zopet slično jolitično manifestacijo, kakor da bi se bile razmere za naše ljudstvo spremenile in bi trii dan kak povod za manifestacijo veselja in radosti. Goriški podprefekt Nicolotti in razni podprefekti po deželi so poslali županstvom naših občin okrožnice, v katerih jih opozarjajo na odpravo vinskega davka, katerega je bil uvedel Nitti, odpravo, s katero se je država odrekla v prid prebivalstvu 500 milijonom lir letnih dohodkov. Želim biti obveščen — pravi na pr. goriški viceprefekt Nicolotti v svoji tozadevni okrožnici — kakšen vtis so napravili med poljedelci Vaše občine ti plemeniti ukrepi. Bilo bi tudi pirmerno, da bi ta vtis dobil izraz v obliki sklepa, ki naj se mi sporoči-» Drugi podprefekti pa zahtevajo kar naravnost, naj sklenejo občinski sveti zahvalne resolucije na naslov narodne vlade. — Pustimo za hip politično ozadje tega najnovejšega pritiska na naše ljudstvo, da si ga ogledamo najprej v čisto stvarnem oziru. Da je storila vlada prav, da je odpravila vinski davek, o tem ne dvomi noben naš kmet. Ravno tako pa je jasno za vsakogar, da je s tem le popravila napako ene izmed prejšnjih vlad. Nobenemu pametnemu človeku ne pojde torej v glavo, da bi moralo naše ljudstvo izražati vladi za ta ukrep posebno hvaležnost. Vsak misleči kmet se bo moral temveč vprašati, zakaj niso podprefekti izzivali prej, ko je bil vinski davek še v veljavi, ko so naši listi toliko protestirali proti njemu, zakaj niso tedaj pošiljali županstvom in prefekturnim komisarjem okrožnic s pozivom, naj napravijo sklepe proti omenjenemu davku, da bi jih potem sporočili vladi s priporočilom? Tudi je popolnoma neresnično, da bi bilo prav naše ljudstvo obvezano h kaki posebni hvaležnosti radi odprave tega davka, zakaj do odprave je prišlo vsled agitacije v starih pokrajinah. Končno je tak pritisk tudi i nasprotju z občinskim in pokrajinskim za konom, kateri ne predvideva nikjer, da spadajo v kompetenco občinskih odborov manifestacije radosti ali žalosti povodom izdajanja novih ali odpravljanja starih za konov. Edina dolžnost, ki jo nalagajo obstoječi predpisi občinskim upravam je ta da zakon vestno izvajajo in se po njem ravnajo. Toda okrožnice podprefekta NScokrttija in drugih podprefektov naše dežele imajo tudi svoje politično ozadje prav tako, kakor ga je imela pred meseci kampanja za častno občanstvo Mussoliniju. Znano je, da je način, kakor je bil vinski davek od pravljen, izzval med opozicijo in vladnimi strankami novo pollemiko, v katero se mi nočemo spuščati, gotovo pa ne na ta način da bi manifestirali za vlado, ki nam je odpravila našo ljudsko šolo. Naše ljudstvo nima prav nobenega razloga, da bi se spuščalo v take svečanostne manifestacije, zakaj manifestirati bomo mogli le tedaj, ko nastopijo take spremembe, da bo naš narodni obstoj zagotovljen in da nam ne bo treba rabiti vse naše sile za borbo za naše golo življenje. Odprava vinskega davka pa ne predstavlja nikaike talke spremembe. Kar se tiče politične oportunosti s ličnega izsiljevanja političnih manifestacij, o tem nočemo izgubiti niti ene besede, prepuščajoč gg, Mussoliniju in Federzoniju, naj sama preudarita, kakšno veljavo ima taka «hva-ležnost» in tako «navdušenje». Glede našega ljudstva pa naj bodo gg. podprefekti gotovi, da se zaveda, kaj od njega zahtevajo: na eni strani se postavlja naša narodnost na mrtvaški oder, na drugi pa naj bi naše ljudstvo še rasjalo! To pa je vendar malo preveč, o žlahtni gospodje! Mi ne moremo rajati! Šola m alkohol, Časnikarski keogns za Solidarnost z uredniki zaplenjenih listov PALERMO, 27. Na včerajšnji popoldanski seji časnikarskega kongresa se je vršila razprava o vprašanju tiskovne svobode. Incident med delegatom Meonijem in Pi-razzolijem se je še predpoldne zaključil. Pirazzoli je namreč videl v Meonijevem poročilu, posebno v onem delu glede tiskovne svobode, gotovo politično tendenco, ki ni bila po njegovem mnenju v skladu s popolno nepolitičnostjo kongresa. Radi tega je zahteval od predsednika pojasnila. Odgovoril mu je dr. Meoni, ki je odločno zanikal, da bi njegov govor imel kake politične namene. Pirazzoli je bil s pojasnilom zadovoljen in časnikarja sta se nato med burnim ploskanjem zborovalcev objela. Razprava o vprašanju tiskovne svobode je bila izredno živahna. Končno je bil sprejet dnevni red, ki sta ga predlagala Ambrosini in Di Falco. Resolucija pravi, da VIII. časnikarski kongres poudarja načelo popolne tiskovne svobode in zahteva takojšnjo odpravo novih odlokov, ki omejujejo tiskovno svobodo. Za resolucijo je glasovalo 71 zborovalcev, proti 2, prazno glasovnico je oddal eden. Nato je kongres sprejel še drugo resolucijo, ki izraža popolno solidarnost zborovalcev s časnikarji, ki so jih zadeli novi ukazi proti tiskovni svobodi. Na današnji seji je pet delegatov izjavilo, da bi glasovali za resolucijo glede tiskovne svobode, ako bi bili navzooni. Razprava o delovni pogodbi je bila nato zaključena. Na večerni seji se bo izvolil nov odbor. Med Vatikanom In francosko vlado Protest francoskih kardinalov proti odpravi poslaništva pri Vatikanu PARIZ, 27. Izredno zanimanje in tudi ogorčenost je vzbudil skoro v vseh političnih krogih protest francoskih kardina-ov proti odpravi francoskega poslaništva pri Vatikanu in proti vpeljavi francoske zakonodaje v Alzaciji, ki pomeni popolno očitev cerkve od države. Francoski kardinali so namreč poslali predsedniku Her-riotu tak protest v obliki pisma. Zelo cočljiv je drugi del pisma, ki pravi, da cardinali, kot apostoli miru, ne iščejo vojne; toda, ako bi rim bila vojna usiljena, bi 3ili pripravljeni braniti svoje pravice. Pariški listi dostavliaio nismu najraz-icnejše komentarje. «Ouotidien» pravi da je pismo naperjeno predvsem proti vladi in da je bilo sestavljeno v sporazumu z Mallerandom in Poincareiem. List pravi, naj Herriot neustrašeno sprejme napovedani boj kardinalov, ki grozijo z meščansko vojno. «Petit Parisien» piše, da bo ministrski svet še tekom današnjega dne razpravljal o tem pismu. Podobno pišeta «Gaulois» in «L'Oevre». in določitve potrebnih denarnih vsot za vzpostavo porušenih stavk, se je sestavila vladna komisija sedmih članov, med katerimi se nahaja i Kalinin, Kamenev in Zi-novjev. Moskovski sovjet je določil stotisoč rublje v kot podporo oškodovanim družinam, kojih število znaša okolu trideset tisoč. Tudi sindikati in ostale organizacije so prispevati v te isvrhe znatne zneske. Vzpostavitvend dela so se že pričela in napredujejo hitro. Izmed 103 pokvarjenih podjetij deluje že 74 podjetij. Španci hočejo za vsako ceno premagati maroške upornike MADRID, 27. General Navarra je bil imenovan za poveljnika odseka Cente, ker je njegov prejšnji poveljnik Bea Nudez Ca-stro obolel. Glasom poslednjih poročil o maroški situaciji, prodirajo španske čete z uspehom proti Centi. Spomenica direktorija izjavlja, da so Španci trdno odločeni ostati v Maroku, da zlomijo sleherni odpor upornikov. hol in duševne bolezni, zločinstvo in alkohol. Radie poide v Beograd? BEOGRAD, 27. (Izv.) Vladni krogi presojajo političen položaj zelo optimistično in smatrajo, da je stališče vlade ustaljeno. Za prihodnji teden se pričakujejo dogodki, ki bodo sedanji položaj popolnoma razčistili. Med drugim se napoveduje sestanek med Radićem in kraljem Aleksandrom. Verjetno je, da se kralj vrne v Beograd v nedeljo aH najkasneje v pondeljek. Povra-tek kralja bo gotovo ugodno vplivati na nadaljni razvoj dogodkov. Kralj bo bržkone p<^pisal ukaz, s katerim se imenujejo nov« ministri, pristaši Hrvatske republikanske seljačke stranke, v pondeljek aH v torek. Novi ministri t bi potem prisegli v sredo. Opozicija še vedno deluje na to, da bi preprečila vstop radičevcev v vlado; vendar pa je izključeno, da bi ji uspelo to delo. Sklicanje narodne skupščine BEOGRAD, 27. (Izv.) Danes ssta se sestala ministrski predsednik Davidovič in predsednik narodne skupščine Jo.vanovič. Razgovarjala sta se o slavnosti ob priliki odkritja čehoslovaškun vojakom, ki so biH ustreljeni na podlagi prekega soda od avstrijskih oblastev v Kragujevacu. Odkritje se bo vršilo v nedeljo. Nadalje sta se posvetovala o političnem položaju z o žirom na sklicanje narodne skupščine. Domenila sta se, da se skliče zbornica 5. oktobra. Zarota proti jugoslovenskim državnikom BEOGRAD, 27, (Izv.) Veliko senzacijo je vzbudila vest o zaroti makedonstvujuščih proti Jugoslaviji, ki jo je prinesla beograjska «PoHtika». Načrte je izdelal Protoge-rov sam. Poročilo «Politike» pravi: «Makedonski komite! je sklenil pričeti v najkrajšem času z obširno napadalno akcijo proti Jugoslaviji. Protogerov je na poklican, da stopi v pregovore z Radićem seji makedonskega revolucionarnega od- ™ x * :£:1 * M bora naglasil, da je Todor Aleksandrov padel kot žrtev srbske roke. Aleka-paša in Atanasov sta bila le orožje Srbov. Odbor je nato sklenil maščevati smrt T odora Pismo ii Jugoslavije LJUBLJANA, 26. 9. »Radić se je sprijaznil z monarhijo», je najnovejša senzacija Jugoslavije. In kakor vse izgleda, ni ta senzacija nobena časnikarska raca, temveč sloni na realnih podlagah, Že po seji vodstva HRSS, ko je bil sklenjen vstop poslancev HRSS v vlado, je bilo jasno, da je HRSS moderirala svojo politiko. Še jasneje je to postalo na shodu v Belovaru, ko je govornik HRSS glasno povdaril, da so interesi HRSS popolnoma identični z interesi države in dinastije. Toda odločilni korak ni bil storjen niti tedaj in ta je bil storjen šele po prihodu ministra Petroviča v Zagreb, ko se je našla platforma za skupno delo in za sklenitev končnega sporazuma med Hrvati in Srbi. Ni nobeno čudo, da je prišlo do tega. Prvič je bil minister Petrovič naravnost Ob priliki vprašanja verifikacije Radićevih mandatov je nastopil poslanec Nastas Petrovič s tako odnočnostjo za njihovo verifikacijo, da je bil kasneje izključen iz radikalne stranke. Gospod Petrovič je torej dićem pa je to odločilne važnosti, ker naravno je, če je Radič nezaupljiv in če predvsem vpraša s kom, da se razgovarja. In na to vprašanje mu je mogel gospod Nastas HetlfltrMteR zivid zn zmlme pravo Sporočilo italijanske delegacije v Ženevi ŽENEVA, 27. Na včerajšnji plenarni seji >ruštva narodov je italijanski delegat sen. Cippico naznanil, da je itaHjanska vlada )odala nov dokaz svojega zanimanja za Društvo s tem, da je sklenila ustanoviti v &mu mednaroden zavod za izenačenje zasebnega prava, za katerega je dovolila etni prispevek en milijon lir. Ta zavod bo stavljen pod okrilje Društva narodov in pod neposredno nadzorstvo kotni sije za duševno sodelovanje. Zborovalei so vzeli to vest z zadoščenjem na znanje. Petrovič odgovoriti tudi v drugem oziru za- jftežkočami. Aleksandrova. Maščevanje se bo izvršilo j dokazal, da hoče resno sporazum in da se na ta način, da ubijejo Makedonci načel-!sm® njemu zaupati. Pri razgovorih z Ra- nike Jugoslavije in še več drugih uglednih — -----^ i------ politikov. V zadevnem protokolu je ta sklep vpisan in določen je tudi dan za izvršitev maščevanja, t. j. 27. septembra. Tega dne bi se moral izvršiti atentat v Beogradu na gotove osebe. Ako bodo atentati uspeli — tako računajo Makedonci — se prične z obširno akcijo makedonskega revolucij onarnega odbora v jtržni Jugoslaviji. Protogerov upa, da bo na ta način obrnil pozornost Evrope na Makedonijo. Njegov nastop bi izzval bržkone zasedbo vse zapadne Bolgarije; potem pa bi morale velesile posredovati.» V političnih krogih razpravljajo zelo resno o Protogerovih grožnjah, ki utegnejo izzvati novo krvolitje. in v vedno rastočem tempu prihajati na dan. Notranjepolitična kriza je v Jugoslaviji zaključena Zaenkrat sicer samo faktično, ne še formelno, toda tudi njen formelni konec je blizu m samo vprašanje dni. Vse govorice o kakih izpremembah ali o skorajšnjem padu sedanje vlade so prazne in neutemeljene. Niti zahteva Radića, da morajo biti cilj sedanje vlade skorajšnje volitve, ne predstavlja nobene resne nevarnosti. Pre-očitna je potreba, da se napravi red. To pa> ne gre kar nakrat. Predno bo izveden zakon o korupciji, in dokler se to ne zgodi, ni misliti, da bi se razšla sedanja vladna koalicija. Prešlo bo še precej časa. Potem pa pride takoj na vrsto proračun, ki ga bo enako morala rešiti še sedanja vlada. In ravno hrvatski poslanci imajo največ vzroka, da to zahtevajo, ker drugače ostanejo vse napake sedanjega proračuna, ki so ravno za Hrvate najbolj občutljive. Ni pa Radičeva zahteva po volitvah čisto brez podlage. Radić pravi, da so volitve potrebne zato, ker se je dosedaj izjavilo za sporazum samo okoli 30 srbskih poslancev, kar pa je premalo. Kakor je s hrvaiske strani večina poslancev za sporazum, tako mora tudi večina srbskih poslancev biti za sporazum, ali pa obstoji večna nevarnost, da ne bo sporazum veljaven. Pa tudi tej Ra-dićevi zahtevi je mogoče brez novih volitev zadostiti. Nobena tajnost ni, da je večina radikalnih poslancev pod vodstvom Jova-novića za sporazum. Ce zmaga popolnoma v radikalnem klubu teza Ljube Jovanovića in vstopi njegova skupina v vlado, potem je tudi s /srbske strani večina za sporazum in potem so volitve tudi z ozirom na Radi-ćevo željo nepotrebne. In v tej smeri bo šel razvoj jugoslovenske notranje politike in prepričani smemo biti, da bo to dobro za državo in za narod. Optimisti so zopet enkrat zmagali in upam, da bomo doživeli še dosti porazov pesimistov. O. P, Kriza Bolgarske Že več mesecev se stalno vzdržujejo govorice o predstojeći revoluciji na Bolgarskem. Ni dvoma, da je politična napetost v notranjosti države prikipela do vrhunca. Politični umori, ki se skoraj vsak dan ponavljajo že mesece semkaj, so znak abnormalnih razmer v tej balkanski državi. Vlada Cankova se je morala in se še mora boriti z velikimi notranjepolitičnimi Obsedno cenzora stanje in poštna v Besarabiji BUKAREST, 27. Višje oblasti so bile obveščene, da so odšH iz Bukarešta šte- dovoljivo. Gospod Petrovič ;e r.non kot sila} energičen človek, ki ^e ne ustraši nobenih ovir in ki gre odločno za ciljem. Tudi v tem oziru je imel Radič dobre izkušnje. Spominjam samo na ukinitev »parcelacije» Hrvatske, kar je izvedel minister Petrovič. Kdo bi se na njegovem mestu upal izvesti to nevarno naredbo? Pomisliti je treba, aa je volilni okraj gospoda Petrovima v Jagodini v Srbiji in ne kje na Hrvatskem ali preko Drine. Ni pa treba še posebej povdarjati, da si poslanec Petrovič z dejanjem, ki je bilo ugodno samo za Hrvate, ni mogel utrditi svojega položaja med srbskimi vo-lilci. Če je imel gospod Petrovič vseeno pogum, da je storil nepopularno delo in to kljub strastni protiagitaciji radikalov, kf vlada v njegovem okraju, potem je s tem vnovič dokazal, da njegova beseda velja, da se mu sme zaupati. Gospod Petrovič je bil dalje med vodilnimi možmi, ki so si ustvarili tla za novo vlado. Prepričan sem, da je bilo ravno odločilne važnosti poročilo o poteku prejšnje vladne krize, ki ga je podal gospod Petrovič. Iz tega poročila se je mogel Radić prepričati, kako odločilno vlogo je igral pri reševanju zadnje krize ravno kralj Aleksander. In ker je Radič spoznal, da je na čelu Jugoslavije kralj, ki zastopa parlamentarizem, ki je zastopnik angleškega monar-hizma, zato je mogel tudi Radić pristati na ta kompromis, da se sprijazni z dejstvi, da ilni individuji v Besarabijo, da razširjajo mcd kanka^njimi kmet, tendencijozne ve- si ostane v načelu republikanec, da pa sP'eime monarhijo kot deltvo in da 'je tlo države. Vojaške oblasti so se v sporazumu civilnimi oblastmi odločile, da proglasijo tudi pripravljen biti kraljevi minister in ! priseči zvestobo kralju in to zvestobo tudi obsedno stanje in uvedejo poštno cenzuro - , . , ., v Besarabiji in posebno v Cotatea Albi; j ^ — vb;K T^e'Vlem tmtlu kjer je zbranih mnogo vojaških čet. inister je z; v Besarabijo. ministe- ie zaoustil Bukarešt da se nod^f trtba raztuneti najnovejši preobrat Ra-ministe. fe zapustil euKarest, aa se poda j dića in s to ^^^^ smemo biti vsi zadovoljni. Ni bil Rim sezidan v enem dnevu in ni pričakovati, da bo Radić čez noč pel tako, Rusko-poljski spor radi vzhodne Galicije MOSKVA, 27. Agencija Rosta objavlja: , Med Sovjetsko Rusijo in-Poljsko so bile po-i£a*or P° Šodu ^egovim včeraj, Protialkoholni kongres COMO, 27. Danes se otvori tu državni kongres proti alkoholizmu. Prijavljenih je mnogo priznanih strokovnjakov iz Italije in Švice, ki bodo razpravljali na kongresu o sledečih vprašanjih: Alkohol in delo, alkohol in morala, alkohol tn delavec, alko- novno izmenjane spomenice glede poljskega protesta proii izjavi, ki jo je podal Rako vsky na londonski konferenci v zadevi vzhodne Galicije. Spričo dejstva, da so se sovjetske republike odpovedale v riški pogodbi pravicam na ozemlju, ki leži zapadno od sedanje sovjetske državne meje, smatrajo Poljaki izjave Rakovakega na londonski konferenci za vmešavanje v notranje zadeve poljske države. Odgovor komisarijata pravi, da sovjetska vlada sicer ne zanika veljavnosti pogodbenih členov, vendar pa a tem ni še nikakor rečeno, da se zadovoljuje sovjetska vlada z režimom, ki ga je Poljska uvedla v vzhodni Galiciji. Sovjetska vlada ne more nikakor priznati sedanjega štatuta v vzhodni Galiciji, kajti ta statut je bil sestavljen od tretjih velesil, ne da bi bila vi tem soudeležena t Sovjetska Rusija, kar bi popolnoma odgovarjalo temeljnim principom mednarodne politike. Podpora poplnvf|f fadi MOSKVA, 27. V svrho precenitve škode. ki jo je povzročila Leningradu popđava. šnjhn najljutejšim nasprotnikom, kar bi bilo pač nezmiselno. Ne samo, da bi Radič tako silnim preokretom zgubil zaupanje svojih pristašev,, temveč bi se Radič izstavil tudi očitkom, da je nepošten in eno ko drugo ni bilo od Radića pričakovati. Stvarno pa je tudi vseeno ali je Radič načelen republikanec ali monarhist, če se udeležuje skupnega dela in če je nehal s svojo pasivnostjo. Glavno je, da pomeni prisotnost Radićevih poslancev v vladi po-množitev pozitivnega dela, kaj pa si ti poslanci pri tem mislijo, pa je precej stranskega pomena. Vesti iz Zagreba potrjujejo to v polni meri. «Jutarnji list*, ki je v dobrih zvezali z radićevci, poroča, da bo glavna skrb nove vlade, da izboljša upravo in da bo tudi na Macedonijo nazirala le kot na upravni problem. In v upravi je v resnici problem Jugoslavije. Če se posreči zboljšati upravo, Če se posreči odpraviti najhujše njene grehe, potem ni likvidiran samo hrvafcsko-srbeki spor, temveč potem je konec odmetništva in rešen je problem macedonskega vprašanja. Tedaj pa bodo tudi naravni zakladi Jugoslavije pričeli po- VIada Cankova je vlada enega sloia, t. j, meščanskega. Prejšnja vlada SLambolij-skega je bila takorekoč tudi predstavnica enega sloja bolgarskega naroda. Toda če pomislimo, da je 90 odstotkov Bolgarov zemljedelcev, tedaj je jasno, da je stranka Stambolijskega predstavljala ogromno večino naroda in je imela torej ugodnejše stališče za vladanje države, medtem ko je vlada Cankova predstavnica neznatne manjšine, če gledamo le na število, in se more zaradi tega vzdržati samo z nasiljem. K temu številčnemu razmerju se pridružuje še vprašanje Makedoncev, ki je vprašanje zase. Gotovo je, da je prišel Cankov na površje deloma s pomočjo Makedoncev, ki jih je do sedaj vodil umorjeni Todor A. Zaradi tega je jasno, da je morala sedanja vlada v Sofiji upoštevati zahteve makedonskih ustašev, ko se je prikopala z njih pomočjo do oblasti. Kljub medsebojni zvezi pa ni bilo mogoče istovetiti makedonskega gibanja z bolgarsko državo. Zakaj Makedonci pač sprejemajo pomoč Bolgarske, nikakor pa nočejo prodati Makedonije Bolgarom. In tako se je zgodilo, da je nastala država v državi. Zlasti se je to razmerje razvilo po nastopu Cankove vlade. In to razmerje je nevzdržno. Nasprotja med enimi in drugimi so se tako poostrila, da je moralo priti do izbruha, S tega stališča nam je presojati tudi nesoglasja v vrstah makedonskih komitašev, ki je dovedlo do umora Todora Aleksandrova. Dve oboroženi organizaciji se borita za prvenstvo v državi in sicer državna s sedežem v Sofiji in makedonska s sedežem v Makedoniji (v onem delu, ki je pripadel Bolgarski). Najl aže se da razbiti kakšna organizacija, če se zanese nesloga med člane. Da se je Cankov režim poslužil tega sredstva, je gotovo, vendar pa je bilo med samimi Makedonci dovolj nasprolstev in gnilobe, sicer bi ne bilo prišlo do zadnjih dogodkov. V naslednjem bomo skušali poiskati nekatere morebitne razloge nesoglasja v taboru makedonstvujuščih. Makedonsko gibanje je starega izvora. Obstajalo je za časa turškega gospodstva na Balkanu, obstojalo je po balkanski vojni in tudi v vojnem času, dasiravno so imeli Bolgari skoraj vso Makedonijo v svojih rokah. Vendar pa se more reči, da niso imeli Makedonci tako popularnega in uglednega vodjo, kot je bil umorjeni Todor A. On si je znal priboriti svetovni sloves in makedonsko gibanje je začelo vzbujati pozornost Evrope. Ni treba še posebej omenjati, da je bilo makedonsko gibanje v stanu resno ogrožati posestno stanje obmejnih dežel Bolgarske. Saj je znano, da so Todorovi ustaši strahovati ljudstvo ob jugosl o venski in grški meji. Bržkone pa je Todor A. izprevidel, da po tej poti nikamor ne pride, zlasti ne potem, ko je zavladala reakcionarna struja Cankova v Sofiji, Zapad se je med tem časom preorientiral v smeri demokracije in nasilna vlada manjšine v Bolgariji je ostala brez prijateljev. Dalje so politični fe]ocrni, ki se dogajajjo v Bolgariji, precej idiskretlitiraG vladni režim v Sofiji, diskre-idftirak pa so tudi gibanje makedonslvu-juščfh. Naenkrat so stali makedoosivujušči pred zapadnim svetom kot podporniki laltozvanega. bolgarskega «fašizma» m njih tioadevno idealno gibanje za osvobojenje (Makedonije se je odelo z vidnim pJaščem 'desne reakcije, ki je na zapadu nič manj osovražena, kakor na vzhodu. In tako je nastala nevarnost, da bi ostali makedonski čet asi osamljeni pred svetom, cdbsovraženi na zapadu, obsovrazeni pri Rusiji, ki je vendarle mejašica Bolgarije. Nastali so spori, razvile se struje. Iz dosedanjih poročil ni mogoče razvi-tfeti, katero strujo v makedonskem če-taštvu je zastopal Tod ar Aleksandrov, Poročila si v tem nasprotujejo. Izgleda, da obstojata dve struji, če ne 4ri. Ena struja je za Cankova ter za Veliko Bolgarsko, druga takozvana federalistična je za vstop Bolgarije in Makedonije v federacijo z Jugoslavijo in se razume tudi za zrušitev sedanjega režima v Sofiji. Tretja struja je komunistična in hoče revolucijo na Balkanu. Druga struja je torej zemljoradnička, republikanska, odgovarja torej približno Radićevi stranki v Jugoslaviji. Težko je dognati, h kateri struji se je nagibal Todor A. in kakšni so bili njegovi politični smotri. Ne smemo pozabiti, da se ije Todorov zadnje čase bližal Radiću in da mu je v nekem pismu zatrjeval, da ni za reakcijo, da ni nasprotnik sovjetske Rusije itd. V koliko so bila ta Todorova zatrjevanja resnična, ni mogoče ugotoviti, eno pa je gotovo, da se je tudi Todor A. začel oddaljevati od enega strogega samo makedonskega stališča ter se skušal prilagoditi splošnemu seljaškemu in demokratskemu pokretu, ki je vzšel zadnje čase v Jugoslaviji. Komunistična struja v makedonskem komitetu je najslabša po številu in se za sedaj omejuje na tem, da pospešuje zlom Cankove vlade na Bolgarskem. Po pravici se smejo komunisti smatrati za začasne zaveznike zemljoradničke stotoke aa Bolgarskem in federalistične stroje v četaštvjL Kako je pade! Todorov, je težko ugotoviti, tudi ni jasno, h kateri aftruji je pripadal in kaj je pravzaprav hotel. Značilno je, da so ga tovariši ubili, kar pomeni, da so med Makedonci nastali taki spori, ki ogrožajo razdejati makedonsko organizacijo. Smrt Todorova pomeni veliko olajiavo za Jugoslavijo. S svojimi četami je ta makedonski vodja neprestano vznemirjal obmejne kraje Jugoslavije, večkrat so pričakovali velike pohode makedonskih čet-nikov na jugosloveosko ozemlje. Todor A. si je na vse načine prizadeval zainteresirati Bvropo za svojo « neodvisno » Makedonijo, toda končal j^ tragično in njegova smrt je nepopravljivo kompromitirala makedonsko gibanje. Tudi oni evropski politiki, ki so se do sedaj zavzemali za «razčiščen je» položaja na Balkanu, bodo uvideli, da je zavladal v makedonskem gibanju roparski in ubijalski sistem, ki ne more biti v skladu z idealnimi smotri kateregakoli osvobojevalnega boja. Boj za osvobojenje zahteva samožrtvovanja, sloge in ljubezni. Kdo naj veruje še v te čednosti makedonskih vstašev? Todor A. je bil med onimi, ki je povzročil padec in umorstvo Stambolijskega. Politična sreča je zelo opoteča, zlasti na Balkanu, ki le polagoma prihaja do miru. Najnovejši dogodki v Bolgariji bodo pripomogli do končnega razčiščenja sedanjega motnega položaja. Smrt Todorova ne pomeni še konec makedonskega gibanja. Vendar pa ne bodo avlcnomisti (t. j. ona struja, ki je za Cankova) imeli one moči, kakor so jo imeli do se :'---? Prav verjetno je, da se bodo razni i poj} a ar ji pulili med seboj za prvenstvo ter na ta način vnesli anarhijo v itak malo disciplinirano neredno vojsko četašev. Možnost meščanske vojne v Bolgariji zadobiva s težko krizo v taboru makedon-stvujuščih vedno več verjetnosti. Sedanji režim v Sofiji je svoj položaj še bolj poslabšal. odkar je zanesel ogenj nesloge v tabor svojih zaveznikov. gre gor». Kaj naj fat obširno opkoval trnje? pot do wha, Al i1ijjlwj>» «0 povem, da ao izurjeni planinci iijwli, da je hujša reber, nego na Triglav ta mi nepJamnci amo pranimi. da smo, čeravno ▼ potu svojega obraza, dobesedno priplezali do vrha, odkoder se nam je za plačilo nudil proti severovzhodu prekrasen razgled, medtem ko so nam proti jugozapadu megle vse zastrle. Pojedli smo na vrhu okrog podstavka onega od strele raztreščenega spomenika, vsled katerega je bilo našemu dobremu gorskemu ljudstvu prizadjano toliko gorja. Kakor vedno, tudi takrat nismo im?li preveč časa za odmor, morali smo v dolino čim prej, da ne zamudimo popoldanskega vlaka. Nastopili smo pot navzdol proti Drežnici, kamor smo prišli močno utrujeni. Od tam do Kobarida in dalje do Sv. Lucije smo se poslužili neplaninskega sredstva «lojtrenc >, da se bi zamudili še večernega brzovlaka. Tako je končal naš lepi in zanimivi izlet na Krn. Ob slovesu smo si obljubili, da se spet enkrat vrnemo tja gor. S-a. K prtftiierf Cnkrtmn „Malimla" Če listamo po Cankarjevih stvareh, naletimo pravzaprav na troje različnih Cankarjev: na Cankarja — realista, na Cankarja — mistika in na Cankarja — satirika. Vsekakor pa se je ______ __ fer. dr. «BaIkan»< Vsem stareši-1 Oškodovanec Ivan Stokovatz, slar nam, članom in ostalim cenf. povabljencem jar- *Jet, je povedal, da ga je vprašal njegenn i:___J___*• j____ia - ' J.. „ * - -____ii?______ti_____t__i. 1,1 M. Ne bo to ena izmed navadnih veselic, ampak nudil se bo umetniški užitek, ki ga tako .po- m na Cankaj-ja - satirika. Vsekakor pat se je - naših sedanHh prireditvah. Pred- Cankar — satirik kasneje razvil. K temu so s/bodo obč4nstvu * t naši znanci mnogo pripomogle razmere v naši domovini. Cankarjevo prvo knjigo je dal ljubljanski škof zaradi njene pohujšljivosti zažgati. Ob vseh naslednjih Cankarjevih knjigah si čul stalen refren kritikov, da so njegove stvari po-hujšljive, da presaja pisatelj k nam francosko brat Vincenc, ali pozna koga, Id bi prodal nekaj kokaine. On je poznal nekega Ca* pato, ki je bil usktžben na paraikn, s kfe*. terim je potoval v Egipt, ter je šel K njemu na dom, da bd se zmenila, če mu bo mogoče, da mu preskrbi par kilogramov; tega strupa. Par dni pozneje je bil on zopet pri njem na domu radi kokaine. PW tej priliki pa so prišli v stanovanje vsi obtoženci ter so izvršili preiskavo, ki pa ni imela nobenega uspeha. Preds.: Vam je zaplenil obtoženec .Mo-settig kaj denarja? Oškodovanec: Da, 950 tir. Preds.: In denar ste dobili potem nazaj7 Oškod.: Ne, tega čakam še danes. V tem se oglasi obtoženec Mosettig ter pripomni, da to ni res, denar da mu je vrnil. Oškodovanec Kari Capato, star 33 let, je opisal, kako je prišel na njegov dom Stocovatz radi kokaine in kako je izvršil Mosettig preiskavo ter mu zaplenil 800 lir. Preds.: Ste dobili vi potem denar nazaj? Oškod.: Ne, denarja nisem videl več. Pri tej priliki je predsednik prećiial zapisnik, iz katerega je razvidno, da je Mosettig izjavil v preiskovalnem zaporu, da je vrnil Capatu onih 800 lir. Nato je predsednik prečital zapisnik izpovedi odsotnega oškodovanca Alberta rr;;«^vTwr.onisr"fmU Š*®ik ».m I Stoka: v zapisniku opisuje Slok, kako je zapoje n lepe pesmi, Marii Sila in Albert P«sel ob svo, tobak .n kako ,e dob.1 od ____. -ji___i, r.nL^io^oda MnuM^t+ida 15f> ir. — Oškodovanec urun- " r v#v * * r------* ' _ . , Širok nam podasta odlomek iz Cankarjevega «Hlapca Jerneja«, člani M. D. Prosvete pa nastopijo poleg recitacije Zupančičeva «Žebljar- 1 T L !X__-__X M. n I ^1tV1/>**TOtT ^ m M q c lf n » »I DNEVNE VESTI PfiDdSO Hi j teri bo vozil goste prav do pred hiše, kjer se bo iFVIIVIV Ml ' ' vršila prireditev. je objavil včeraj članek, v katerem se za- j xorej ^ ^rez dežnika aH a dežnikom: ganja v Slovane, ker se nočejo sprijazniti mal položi dar domu na oltar! Kajti velika bo s svojo usodo. Seveda z usodo narodne naloga Šolskega odbora ko bo moral skrbeti smrti! Č'ankar se je postavil na stališče. od oktobra dalje za kosilca naših šolskih lovcev, ki po končanem uspešnem lovu,, otrok. _ ob kozarcu rujnega vinca, z ustreljeno, §oLA «GLASBENE MATICE* V TUSTU, divjačino pod nogami, zbijajo razne šale- y ^ :Glasbenc Maticc>> ^ne redni m do »tipe. Tudi nu smo e nekaka divja- uk j okt0bra. Vsi gojenci. sUri in novi, naj čina, ki je postala plen velikih lovcev zad- se zgIasi Q isti dan ob %6 uri v prostorih «Pod-nje svetovne vojne. Da pa je treba, da 'pomena in bralnega društva® v ulici Torre naši sodeželani italijanske narodnosti gle- bianta st. 39 I. nad. (levo), da se jim naznani dajo na nas in naše vprašanje vendar le urnik. Ob iej priliki se nadaljuje vpisovanje malo drugače nego ošabni lovci na svojo novih gojencev. ustreljeno divjačino, to bomo dokazali <■ člo- Za gojence, ki nimajo doma klavirja, sta na vekoIjubnemu> članlcarju pri «Popo!o di razpolago v svrho vežbanja dva klavirja «Ma- Tricste» v prihodnji številki. j ------i Vpisovanje za barkovljanski oddelek šole 17?*73 Mj^ ki'i^na !< . - ■ t - » otroci iz Kobarida, ldrskega. Krede, iz Slapa ** ^ce tamošnjemu zeiiMvu, na, bi škrob Idrijci, Čezsoče, Mlinskega, Kamnega. Pod- | belo, da bi bil grob našega velikega pes^ melca, Livka, iz Ravnega (Raven) pri Livku,1 nika Simona Gregorčiča če že ne ozaljšan iz Bukovice pri Gorici. ^ ! s svežim cvetjem, pa vsaj vedno čist plevela in pajčevine. Odpočili smo se, zapeli in odšli, da prav hujsijive, da presaja pisatelj k nam hrancosKo Fišeriu in še s Czimerjevo -Masko dekadentsko literaturo. To so kratki toUkokrat sk^po ysakokrat ko se je predstav- po navij ali da so začeli ljudje na^kriva, brati, s J ^ Razen h nastopijo Cankarja iz same zelje po pohujšanju. To ,e moii Glasbene Matice, kakor Cankarja tako vžgalo, prijel je za bič in je začel udrihati po teh hinavskih ljudeh. Tako je nastalo «Pohujšanje v dolini Šentflorjanski*. Umetnik, ki tu nastopa, je Cankar sam, njegova lepa Jacinta je njegova muza, je njegova umetnost, ki mu samo zaradi svoje pohujšljivosti pripomore do blagostanja. Da je stvar bolj zanimiva, je dal Cankar temu jedru sledečo vsebino: Dolina Šentflorjanska, t. j. slovenska domovina, že znana daleč naokoli po svojih čednostih. V resnici pa so Sentflorjančani najmanj taki grešniki kot vsi dntfi. Pred 25 leti so našli ob potoku nezakonsko dete ia tedaj je bilo veliko zgražanja is povpraševanja, kdo sta ta dva grešnika v tej Čednostni dolini. V resnici je bila županja mati, a oče, kdo bi vedeli Ali štacunar ali dacar ali župan ali notar ab cerkovniki Vsi ti in ie drugi so bili greiniki in vsak je natihoma mislil, da je pravi oče on sam. To je izrabil umetnik Peter, ki je prišel s svojo lepo Jacmto in z zlodejem v dolino Šent-florjansko in se je izdajal za onega nezakonskega otroka. Stopil je pred župana, razodel mu je da je njegov nezakonski zatajeni sm in je zahteval od njega podpore z grožnjo, da drugače raznese to sramoto. Stopil je k županji, nazval jo je mater in je zahteval, naj ga denarno podpira. In tako je* zagrabil vse: dacar-ja, notarj'a, cerkovnika in vso dolgo procesijo čednostnih rodoljubov. Vse je izsesaval, živel je razkošno na njih račun, dobil je grad, dobil je vsega česar si je poželel. In ko je prevaril celo hudiča samega, je nenadoma izginil s svojo lepo sopotnico v noč. — Dejanje ostali članK kot sklenjeno na izvan-rednem občnem zboru, ob 13.30 uri, ampak Šele ob" 14.30 pred cerkvijo. Od tam gredo potem na Kontovel. — Predsednik. Nogomet. V nedeljo dne 5. X. se bo vršila na igrišču «Jadrana» v Kozini prijateljska nogometna tekma med «M. D. P. Opčine» in *Ja-dranom» — Herpelje Kozina. Iz tržaškega iivljenia Vzoren soprog. Zasebnica Antonija Mogoro-vich, stanujoča v ulici Economo št. 16, se je sinoči sprla s soprogom, a je zelo slabo naletela. Mož je bil očividno zelo slabe volje, kajti zdelal je svojo nežno zakonsko polovico tako hudo, da se je morala- zateči na rešilno postajo, kjer ji je zdravnik obvezal tri velike krvave banke na glavi. Mogorovicheva bo čutila kakih 10 dni posledice soprogove ljubeznjivosti. Oka^n ▼ tramvaju. Neprijetno presenečenje je doživel v našem mestu trgovec Albert Duranto, doma iz Rima. Ko se je predvčerajšnjim vozil na tramvaju na progi Škedenj-Bo-schetto, mu je neznan zlikovec ukradel iz notranjega žepa suknjiča listnico z zneskom 6512 lir. Uzmovič je izvršil svoj posel s tako spretnostjo, da ni Durante nič čutil; šele ko je iz- pa je bil strašen alkoholik. Priči Ivan Palin in Fran Stopar nista povedali nič važnega. Razprava se je končala okoli poldne ter se bo nadaljevala v pondeljek zjutraj ob 9. uri. Govorila bosta državni pravdnik in branitelj. Razvrstite? Invalidov In pohabljencev v Kategorije (Ol. < Edinost3 od 18., 21. in 25. t. m.) PRIPOMBE. Besede «težke, znatne itd.» rabljene v svrho označenja mere nekaterih oboljenj, se razumejo v razmerju s stopnjo invaliditete one kategorije, v kateri je bolezen zapopadena. Pod izrazom ^absolutna, popolna, celotna* v zvezi z izgubo organov ali njihovega delovanja, se razume celotna izguba, brez ozira na ostanke organov ali njihovega delovanja, ki ne predstavljajo nobene koristi glede sposobnosti za koristonosno delo. V slučaju več obolenj obenem, se upošteva mera one efektivne nesposobnosti, ki je povzročena po skupnosti obolenj. Desna, leva okončina ter njih deli se morajo smatrati v njih pravem anatomičnem in fizi-jologičnem pomenu, kakor pripadajoči in sicer desni ali levi polovici telesa. Vendar v slučaju ugotovljenega levičaistva se mora smatrati določeno mero invalidnosti U&tefeko Mio mm Trflt to okolico bo imelo od borovo sejo 29. L m. ob 3 popoldne pri Sv. Ivanu. — Predsednik. M. D. «Zarja». Jutri ob 19JO •dborora seja starega in novega odbora«. Točaoall — Predsednik. D. K. N. Tommmmg — TnL Jutri v pondeljek dne 29. K ob 16. mi ***** odborov« seja. — 3 pop. aa igrišče Adrije k tekni ttazei ProsveU. stopil iz tramvaja, je zapazil, da je listnica iz- j za desno gornjo okončino odgovarjajočo levi gmila. Okradenec si ni vedel drugače pomaga- 1 okončini in nalično leve za desno, ti kakor da se je podal na kvesturo ter tam 1 Pod popolno izgubo kateregakoli prsta na prijavil dogodek. » 1 roki ali na nogi se razume izguba vseh členov, Avtomobil je podrl včeraj predpoldne na I ki tvorijo prst. trgu Garibaldi 66-letno Katarino Bratos, sta- j Če je invalid s členi prsta izgubil tudi pri-nujoČo na Vrdeli št. 20; zadobila je par nene- ! padajoči metakarp ali inetatarz, bo moral iz-varnih prask po levi rami in nogi. Z istim av- j vedenec uvaže vati funkcijonalno škodo, ki je tomobilom je bila prepeljana na rešilno posla- povzročena na roki ali na nogi, in izvajati na jo. kjer ie dobila potrebno pomoč. ta način stopnjo invaliditete v svrho uvrstitve 9----— - " — - - - • ** - * •• * 1 T • ____.. Irnlnitnriirt L i /-.K r-orf 1 Nezgoda pri dehu V tovarni strojev Stabilž-mento Tecnico Triestino se je včerai ziutraj obolenja samega v ono kategorijo, ki obsega enakovredna obolenja, v kolikor ni slučaj že ponesrečil težak Andrej Ščuka, stanujoč v ulici določno naznačen v razpredelnici ST Pelico št. 1. Pri prevažanju premoga je prišel z desno nogo pod kolo vagončka, ki mu je ud hudo poikodavalo. Ponesrečenec je dobil prvo pomoč od na lice mesta poklicanega zdravnika rešilne postaje, nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico- Nadebuden dečko. Zgodaj je zašel na kriva pota 15-letni Gabrijel S., doma iz Skednja. Včeraj predpoldne je na trgu Ponterosso segel neki branjevki v žep in zgrabil pest drobiža. A imel je smolo. Neki mestni stražnik je iladega zlikovca, ki se ie bil spustil v beg, 1 (očesnimi bolezni). .. . . . i ,1 11-- - ___i_" _„„t 111__L!__i -____ Ostrina vida se mora vedno določiti na razdaljo ali v mirnem stanju akomodacije na ta način, da se popravijo eventuelne prej obstoječe napake refrakcije, in se upošteva, kolikor se tiče zmanjšanja ostrine vida po popravi te, poslabšanje, ki se lahko upravičeno pripisuje utrpijeni poškodbi. Potreba ugotovitve ostrine vida v vseh slučajih očesnih poškodb zahteva nekaj raz-jašnenj, ki so nujno potrebna za one izvedence, ki se niso specijalno bavili z oftalmologijo prijel ter ga odvedel na bližnjo postajo mestnih stražnikov, odkoder je ba po zaslišanju odveden v zapor. POROTNO SODIŠČE ulii lil ned poficijfikim agenta kini"1-1'11 w - Kaj so izpovedali oflgodofod Ia priče Ob 9JO je predsednik sodnega dvora oUanl Mpnvo ter je začel nato z zasli-iMUKn ošJfiodamncev in prič. Ulomki ostrine vida, ki so navedeni v raznih kategorijah obolenj, se nanašajo na rezultate, ki se dosežejo pri uporabi stenskih tabel tipa De Wecker in Baroiiio, katere temeljijo na Snellenovem principu in so sedaj najbolj znane in razširjene, posebno v naših vojaških bolni-i cah. Ako se določi — kakor navadno — na podlagi tabel te vrste ostrina vida (V) na stalno razdaljo 5 metrov med optotipom (tabelo) in preiskovano osebo, se vdobe sledeče gradacije: na 5 metrov V = "/» ali V = 1 (normalen; na 7'5 m V = «/7,5 ali V = '/.; m 10 m V = •/« ali V = */»; na 15 m V = •/» ali V = */»; na 20 m V = ■/» ali V = H; na 30 m V = •/» ali V = */•; na 40 m V = ali V = VtS na 50 m V = V«o ali V = V«. V gorinavedenih nlomkih predstavlja števec 5 stalno razdaljo, med osebo, ki je podvržena preiskavi ter optotipom, a imenovalec izraža v metrih razdaljo, na katero normalno oko vidi Črke ali odgovarjajoča znamenja v določeni vrsti tabele. Če n. pr. oseba pri preizkušnji razločuje na razdaljo 5 metrov samo Črke ali znamenja, ki jih normalno oko vidi iz daljave 40 metrov, tedaj je ostrina vida zmanjšana na •/» ali V Če se izkaže, da je ostrina vida manjša kakor */« (V = */») ali če se iz razdalje 5 metrov ne razločujejo niti črke ali znamenja večje pblike, kakršne jih vidi normalno oko iz razdalje 50 metrov, je treba osebo približati opto-tipu (ali pa nasprotno) ter vsled tega nadomestiti števec 5 (stalna razdalja) s števci 4; 3; 2; 1; ki ne predstavlja več stalne razdalje, ampak spreminjajočo se, in iz katere oseba razločuje vrsto najmastnejših črk ali znamenj zidne razpredelnice. Če n. pr. oseba, ki se mora preiskati, razlikuje črke ali znamenja, ki jih normalno oko vidi iz razdalje 50 metrov, jedva iz razdalje 2 metrov, je ostrina vida zmanjšana na '/so ali V = V* Pod 1 m> — ulomek, ki znači vizus (vid), s katerim je mogoče razločevati iz razdalje 1 metra črke in znamenja, ki jih normalno oko vidi na 50 metrov — se ne daje ostrina vida določiti na drug način, nego s štetjem prstov na kratko razdaljo od očesa (V = prsti na 50, 30, 0.10 cm). Pri nižji stopnji je vizus (vid) omejen na navadno in samo zaznavanje gibanja roke ali predmetov večjega obsega. Pod absolutno slepoto se mora razumeti popolna izguba čuta oblike in vsled Česar dosledno smatrati za absolutno slepoto tudi one slučaje, v katerih je izgubljen omenjeni čut, a obstoja še zaznavanje gibanja rok in debelih predmetov ali pa je deloma ali v celoti ohranjena samo šc občutljivost za svetlobo. Obolenja ušesa se morajo vedno ugotoviti z najbolj natančnimi metodami, posebno pa vsa ena, ki zadevljejo spremembe sluha. Vsled tega bo morala sodba o popolnem oglušenju ali o stopnji zmanjšanja sluha temeljiti le na natančni in celotni funkcijonalni in otoskopični poizkušnji. Pri presoji gnojnih obolenj srednjega uhaf se jnora smatrati za težko komplikacijo obstojanje izrastkov timpanične votline, polipov, zdrobi-tve notranjih ušesnih koščic (kostna gnjiloba), kolesteatoma. Pri labirintični vrtoglavosti pa se more izreči sodba, dokler se ne vršiio v svrho določitve značaja, moči in posledic poškodbe vse ugotovitve in na splošno, po najmanj šestmesečnem opazovanju, da se lahko ugotovi, da vrtoglavost ni odvisna od navadnega labirin-tičnega pretresa. Posledice pljučnih in izvenpljučnih bolezni tuberkulame narave, kakor so lahke, se lahko pripišejo v eno kategorij, nižjo od pete. Vesti z Goriškega Dor&berg. Danes ob 15.30 priredi «Čitalnica» veselico v dvorani »Posojilnice in hian:inice». Na sporedu je več pevskih točk in Jalenova drama »Dom*. Učiteljsko društvo za goriški okraj bo imelo svoje redno letno zborovanje 2. oktobra t. 1. ob 10. uri v Trgovskem domu v Gorici po sledečem redu: 1, Letno poročilo o društvenem delovanju. 2. Slučajnosti o šolski reformi. 3. Pregled društvenega računa. 4. Volitev treh računskih pregledovalcev. 5. Volitev društvenega odbora. Pridite vsi, da vzbudimo svojo polstoletno prosvetno in stanovsko organizacijo k novemu delu za blagor šolstva in učiteljstva! Odbor. Vremenska katastrcia v baški dolini. Dodatno k našemu včerajšnjemu poročilu poročamo, da jc od poplave prizadeta predvsem že tolikokrat in tako težko preizkušena baška dolina in da je neurje divjalo z največjo silo in doseglo svoj višek v četrtek zjutraj med 9. in 11. uro. Škoda, povzročena po neurju, je ogromna. V Podbrdu je hudournik porušil eno hišo in en hlev ter odnesel s seboj eno pre-šičje gnezdo; nekatere iz mladih prešičev so potegnili še žive iz vode v Bači pri Sv. Luciji, njihove matere pa menda dosedaj še niso našli. Človeških žrtev, na srečo, ni bilo nikakih, pač pa jc, kakor smo že omenili, neurje zahtevalo ogromne materijalne žrtve. V bližini Podbrda je ogrožal hudournik železniški most, okoli katerega se je nakopičila velika množina, izruvanih dreves in lesa, ter ie poplavil tri železniške hiše, od katerih je bila ena v veliki nevarnosti. Njeni prebivalci so morali preživeti par grenkih ur v neprestanem slrahu, da se poslopje zruši ter da jih odnese razbesnelo vodovje, vsaka pomoč pa je bila izključena. Ravnotako je bil v resni nevarnosti tudi most med Hudajužno in Grahovim, ob čigar stebrih so se tudi nakopičile ogromne množine izruvanih debel in drugega lesa, vsled česar je voda poplavila železniško progo. Jutranji vlak se je moral radi tega ustaviti v Grahovem in potniki, namenjeni v Podbrdo, so morali prestopiti na drug vlak. Voda je odnašala s seboj cele njive in travnike, v senikih shranjeno seno, za prodaj in izvoz pripravljeni les, tako da so nastajali pravcati plazovi, ki so napravili cesto po baški dolini neprevozno in skorajda tudi neprehodno. Mlina v Zara-kovcu in v Koritnici sta bila v skrajni nevarnosti. da ju voda poruši in odnese in s solzami v očeh so njuni prebivalci reševali to, kar se je rešiti dalo. Prva in neodložna potreba je, da država ali pokrajina nemudoma popravi cesto, ker je vsak prevoz po njej izključen, potem pa bo dolžnost vlade, da priskoči prizadetim, ki so utrpeli velikansko škodo, na pomoč z izdatno podporo. Iz Kala. V četertek okoli 9. ure zjutraj se je nad Kalom, Koprivščem, Dolom in bližnjimi kraji na kanalskem utrgal oblak, ki je opusto-šil v par minutah vse njive, drevje in je le čudo, da ni bilo človeških žrtev pri tem strašnem nalivu. V hipu so bili hudourniki polni, pota in kolovozi so postali potoki, voda je drla po hri-bovih in s hribov navzdol, odnašala je rodovitno zemljo, zasuvala senožeti, rila je in podirala cesto, ki je na 3 km daleč nevporabna. — Ponekod so kmetje komaj rešili živino iz hlevov, kamor jc vdrla voda ter stala visoko po 1 i/a meter. Posestniku Močniku v Koprivščah je voda odnesla od mesta 200 m daleč 6 kvintalov težak voz, nosila je kamenite bloke od lila ma drevje in zemljo, kar vse povprek na razne strani proti potoku Avšček Jci je v 15 minutah narastel do take višine, da so# bila ogrožena stanovanja, mnogoštevilni mlini, ljudje in živina ob potoku. Avšček se je kar valil, nor «eč s seboj prašiče, hlode, drevje, obenem je podiral mostove, odnašal njive, drevesa proti Avta. kjer se izliva dalje ▼ Sočo. Ljudje so bili vsi prestraieni, zdelo se je, da se svet podira. Skoda je ogromna in še ne precenjena. Bilo bi enako, kakor jc bilo v Ločnici pri Škof ji loki, da ne bi imel Avšček globljo strujo. Merodajne oblasti se prosijo, da takoj izvršijo pregled na licu mesta v svrho cenitve škode. Poglavje brez konca. 71 letni Anton Mlekuž iz Podgore je našel v petek v svoji delavnici Železen predmet, iz katerega je hotel izdelati toporišče za svoj krivec (fovč). Ko je udaril po predmetu« je ta eksplodiral in ga ranil na levi roki, tako da se bo moral zdraviti v goriški bolnici približno dva tedna. Odlikovanja sesitercev «Zelenetfa križa«. Danes zjutraj ob 10.30 se vrši v prostorih goriškega «ZeIenega križa» odlikovanje sanitar-cev, ki so se izKazali z vestnim izvrševanjem službe tekom leta 1923-24. Imena odlikovan-cev prinesemo v prihodnji številki. Iz Idrije. V torek dne 23. in v sredo dne 24. septembra t. L se je vršil v dvorani hotela «Didič», obakrat ob 8. uri in pol zvečer, koncert, katerega sta priredila {»evski in godbeni odsek ^Katoliške de-avske družbe» v Idriji s sledečim sporedom: 1. Garibaldijeva koračnica, orkester; 2. P, H. Satitner: Pozimi iz šole, mešan zbor; 3. E. Stolz: Odboj, ouvertura, orkester; 4. P. H. Sattner: Ruškine sanje, mali zbor; 5. P. H. Sattner: Potfled v nedolžno oko, moški oktet; 6, Offenbach: Hoffmanove pripovedke, ouvertura, orkester. Deklamacija «Jeftejeva prisega* v italijanskem in slovenskem jeziku; 7- «Jefte-jeva prisega», mešan zbor (tenor, bas, sopran in alt solo ter s spremljevanjem orkestra). — Koncert je v splošnem,dobro uspel, Ce je bil orkester večkrat nekam pomanjkljiv, so pa pevske točke toliko bolj ugajale, osobito «Ruškine sanje» in težka skladba «Jeftcjeva prisega®, pri kateri je sodelovalo 60 pevk in pevcev ter okrog 30 članov orkestra, bile jako dobro izvajane. Videlo se je, kaj zmore vaja, disciplina in pridnost. Ker je bila velika dvorana hotela Didič oba večera polna domačega in tujega občinstva, je imela prireditev poleg moralnega tudi gmoten uspeh. Idrijčani so splošno priznani ljubitelji petja in glasbe, in menda je malo krajev na Slovenskem, kjer bi imeli toliko pevtskih in glasbenih talentov, m velika škoda je, da je prenehala lansko leto tako dobro pričeta glasbena šola pod vodstvom kon-servatorista g. Pahorja, kateremu je bilo onemogočeno nadaljnje bivanje med nami. Razpuščena je čitamica, prepovedano delovanje telovadnih društev, odvzeti so nam razni prostori kakor Pivarna, nekdanji lepi prostori čitalnice, kjer se sedaj nahaja kr. podprefektura, (ter rudniško gledališče, v katerih so se vršili koncerti, igre in podobne prireditve. Zato smo tembolj hvaležni vsem, ki nam v današnjih težkih časih nudijo kulturnega užitka. Poslano*) ZAHVALA g, Aug. Raunik-u gen. zastop. zavarovalnice L' Union v Gorici, Corso V. E. 28, za pravilno in točno izplačilo odškodnine za moje pogorelo poslopje. Bač-Knežak, 7. 8. 1924. ' Franc Sabec, *) Za Clrak* pod tem naslovom odgovarja aifttvo 1« toliko kolikor mu zakon veleva. Hali oglasi MOTOR na bencin, zajamčen, 5 HP, v dobrem stanju, prodam radi selitve za L 1000.— Ka-čič Jožef, Bre sto vica, pri Tržiču (Monfalco- ne).____________1226 SLOzrfiNJfA, zmožna vseh hišnih del, službo pri slovenski družini ali pri samostojnem gospodu. Šalita di Gretta 10-1. 1227 KREPKO, 171etno dekle z dežele, išče službe pri mali družini. M. Fabjan, Scorcola S. Pietro 85. 1221 KMEČKO ženo za molžnjo krav, in druga poljska dela, iščem, Scorcola Cordarioli it. 272, Toros. ' 1222 HIŠA, s tremi prostori, kletjo in 150 sežnjev zemljišča, se proda v Skednju, št. 756 1223 ORIJENTALSKA metoda za odstranitev dlak. Hanum Haline se je povrnila iz Caira. Via Zonta št. 5 - IH.__1224 ŠOFER, mehanik, išče službe takoj, tudi na IT-želi. Govori poleg slovenščine tudi italijansko in nemško. Cenjene ponudbe pod «Šofer* na upravništvo._1225 30LETEN simpatičen gospod želi znanja z gospodično ali gospo v svrho skupnih sprehodov. Ponudbe pod «Prehod» na upravništvo. 1218 MLADENIČ želi znanja v svrho ženit ve z dostojno gospodično do 24 let staro, ki bi imela precejšnjo svoto denarja za razvoj trgovine. Tajnost zajamčena. Samo resne ponudbe pod «Sreča» na upravništvo. 1219 EGIPTOVSKI grafolog pove preteklost in pri-hodnjost. Corso Garibaldi 14 -1, desno 1220 LEOPOLD OBLAK & C.o v II. Bistrici, išče uradnika kateri je popolnoma vešč knigo-vodslva, in drugih pisarniških del, katera obsegajo: Stavbno obrt, in električno centralo. Reflektira se na popolnoma zmožne in zanesljive osebe. Znanje slovenskega, italijanskega in nemškega jezika neobhodno potrebno. Stanovanje prosto. Plača po dogovoru. Nastop takoj. 1228 LEPA HIŠA s trgovino in pekarijo v prometnem kraju v zeleni Štajerski je na prodaj radi bolezni, Eventuelno se proda tudi sama pekari ja. Primorci ne zamudite lepe priložnosti! Naslov: Anton Naglič, Štore. Jugoslavija. 1231 sprejme par mlajših dijakov ali dijakinj v popolno oskrbo. Strogo nadzorstvo m Šolska pomoč. Gorica, Via Morelli 3. 1232 POROČNA SOBA iz bukovega lesa, nova, svetla, se ugodno proda. Ogleda se jo lahko danes do 12. ure pri mizarju v ulici P. P. Ver-cerio 232. 1233 CENJENEMU občinstvu priporoča svojo do- broznano krojačnico A. Jug, Trst, Via Udi-ne 65. 1165 DOBROIDOČA PEKARNA na deželi se proda. Naslov pri tržaški in goriški upravi »Edinosti*. (1207) UČENEC, zmožen popolnoma italijanskega jezika, se sprejme v manufakturno trgovino. Ponudbe pod »Učenec* na upravniitvo. 1208 HIŠO, z dobro idočo gostilno ali trgovino jest- vin, kupim. Eventuelno vaamem v najem. Ponudbe pod «40.000» na upravništvo. 1212 PROSTOR za mesnico, ki bi bil pripravljen do spomladi, se išče na Krasu, najraje v Štanjelu. Naslov pri upravniŠtvu. 1211 DVA UČENCA in poide lave i, se sprejmejo za kovaško obrt, Fischer, Rojan, Via dei More-ri 72._1214 GOSPODIČNO, veščo italijanske stenodatilo-grafijje, išče za takojšnji vstop tržaška tvrd-ka. Prednost imajo vešče slovenščine in nemščine. Ponudbe z navedbo zahtev pod »Resnost* na upravništvo. 1217 O. DOLUNAR, Trst. Via Ugo Polonio It. 5 Ifebutka IfODffllMfl dlllftn BT1 ll bfcflfeil B TkIb (prej Via Baccfci) Telefon 27-81, uvoz- iz- .WWWM IIHttillif lIBilf« jffl tV.MMNV IIMI vos. Velika zaloga papirja za zavijanje, pisalnega Ltd. papirnatih vrečic ter valčkov raznih velikosti lastnega izdelka. 16 JODOPA iRILLINA OSTI KU Lepo posestvo pri Maribora ob železnici, obsegajoče okrog 40 oralov svets, z enonadstropno vilo (staoovsnje di razpolago) pristavo, viničarijo, žganjeigalnico itd. v polnem obrsti se proda po zmerni ceni. — Pojasnila daje Voralč naslednik, Maribor, Slomškov trg 16. (590) KDOR ŽELI V JUGOSLAVIJI popolnoma varno in dobičkanosno naložiti denar, naj se obrne na Gospodarsko pisarno d. z. o. z. v Ljubljani, Wolfova ulica 1. 36/2 GLASOVIRJE v vsakem stanju popravlja, uglašuje, kupuje in cenj. Pečar, Trst, Via Molino a vento 5, III. 7 KRONE Lit. 1.92, goldinarji 5.15. Večje množine po ugodnih cenah. Via Pondares 6-1. SLOVENSKA brivnica, Piazza Oberdan, se priporoča cenj. občinstvu. Saško in Ivančič. 1082 vknjlžena zadruga z omejenim poroštvom vabi svoje zadružnike na izredni občni zbor ki se bo vršil v nedeljo, dne 12. oktobra 1924., ob 10. uri, v društvenih prostorih. DNEVNI RED: 1. Volitev načelništva. 2. Volitev nadzorništva. 3. Slučajnosti. 591 ODLOR. UOta m JEZIKOV Šoli BERLITZ SVETOVMI ZAVOD ustanovljen 1. 1878 Praktičen način učenja PraktlCna slovnica Konverzacija Trgovsko dopisovanje Slovstvo Zasebne lekcije in v skupinah Urad za prevajanje 1. oktobra novi polletni tete JI. Vpisovanje dnevno od 9 do 21 ob nedeljah od 11 do 12 TRST, via Torre Bianca št. 21, TRST IZUCEN VRTNAR, za oskrbo vrta in gojitev drevja se išče takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Plača po dogovoru. Nastop službe takoj. Kdor se razume pri čebelarstvu ima prednost. Naslov pri upravništvu. 1168 TRGOVINA z mešanim blagom in trafiko, edina v okraju, na zelo prometni cesti, se proda, Eventuelno se da tudi v najem. Naslov pri upravništvu. 1190 puHHMimiimHi iiBHHiiimimin § GIUSEPPE SPECHAR - TRST i I Via S. Csterlna 7, vogal Via Mazzinl | 8 naznanja cenjenim odjemalcem, da je prejel ■ s veliko izbero tu- in inozemskesa maso § i mm moško in Ionsko oMoko oo konkurenčnih cenah, i BABICA, avtorizirana, aprejema noseče. Zdravnik na razpolago. Dobra postrežba. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via Giulia 29; 968 so moiko in ionsko oMoko po konkurontnih cenah. Specialiteta: ANGLEŠKO in ČEŠKO BLAGO. Hmmmummnmm mmmmammmiimmummmmmn TRGOVINA jestvin, staroznana, z gotovim delom, se proda takoj. Naslov pri upravništvu. 1229 BABICA, diplomirana, sprejema noseče dnevno. Na ieljo zdravniška pomoč. Govori slovensko. Via Bosco 10- 1230 Naia zavarovalnica „UNION" ie Bojveclfi svetovna zavarovalnica Delniški kapital Fr. 20 Miljonovv zav. kapitali v veljavi čez 70 Miljardov Fr. Ustanovljena 1828. Generalni zastopnik AVGUST RAVNIK - GORICA Corso V. E. 28, L 444 — Zastopniki se še sprejemalo. — Privatna klinika Dr. CICERO Telefon 15 V POSTOJNI Telefon 15 za vse bolezni Izvzete nalezljive. ŽARKI X Kabinet za električno zdravljenje ===== Laboratorij za analizo Sobe z eno posteljo in skupne sobe z vsem modernim comfortom: Termosifone, svetloba, kopeli (56i> Postrežba hitre in ekonomične pomoči, v bližnjih vajeh z lastnim avtomobilom. a Oprostite! Mite mogoče kako odvajalne sredstvo ? Vzemite čokoladni bonbon „Arriba" ki je izborno odvajalno sredstvo, ripravJjeno iz najboljše mlečne čokolade. Vsled svojega izbornega okusa ugaja odraslim in otrokom« Pozor na ime ARRIBA ! — V rudečih zavitkih. — V vseh lekarnah po 50 cent PODLISTEK W. Collini: £REZ IMENA (13») «Vsaka sprememba mi je dobrodoila,» je rekla Magdalena, «če me reši druščine gospe Lecount in njenega gospodarja. Naj bo, kakor vi hočete.* * Dobro,» je rekel on« «razumeva se kot običajno. Vidim, da ste utrujeni in zato vas ne zadržujem več.» Hotel ji je odpreti duri, toda na pol poti se je ustavil ter se vrnil. «Dovolite mi, da uredim stvar z deklo. V resnici ne morete ležati v postelji in zato moramo poskrbeti, da ne bo dekle kaj izdalo, ni pa potrebno, da ji odkrijemo. Rekel ji bom, naj reče, da »te bolni tako kakor bi rekla, da niste doma, če bi nameravali za* vrniti neljub« obiske. — Oprostite, vi hočete v sobo gospe Wraggef namesto v svojo I» «2e dobro,* je rekla Magdalena. •Osvoboditi hočem gospo Wragge iz najslabše sobe v hiši in jo vzeti s seboj gori,* «Za ta večer?* «Za prihodnjih Štirinajst dni.» «Ali si mislite resno naprtiti mojo ženo ca celih štirinajst dni?* je vprašal kapitan tiho. •Vaša gospa je edina, nedolžna oseba v tej hiSi greha!» je rekla v etmstnem izbruhu. Moram in hočem imeti fo psi sebd.» «Prosim vas, nikar se ne razbvriaitt«* ie rekel kapitan. «Vzemite k sebi gospo Wragge, jaz je ne potrebujem.» Gospa Lecount je pisala dve uri, popravljala, pa zopet pisala, predno je bila gotova s pismom na gospico Vanstone. Končno je dovrSila mojstrsko delo prekanje-nosti. Po prvih uvodnih frazah je upravite« ljica natančno pripovedovala o preoblečenem obisku v Vauathall Walk ter izrekla sum, da je bila dozdevna gospica Garth bržkone mlajša gospica Vanstone. Nato je trdila, da ima njen gospodar take dokaze, v rokah, ki bi ga opravičevali, da bi smel poiskati pomoč postave, tudi da pozna zaroto, ki se sedaj proti njemu kuje tu v Aldborough-u, toda obotavlja se samo zaradi tega, ker ima obzir do družine in ker upa, da bo starejša sestra vplivala na mlajšo ter na ta način preprečila potrebo skrajnih korakov. Zaradi tega je neobhodno potrebno dognati, kdo je bila ona preoblečena ženska, ki je pri-fia ▼ Vauxhall Walk: zakaj če je bila domneva gospe Lecount zgrešena, in je bila tista »sebi tujka, tedaj je njen gospodar odločen postopati proti njej. Verjetno je, da se bo tista oseba v bližnjih dneh v svoji pravi zunanjosti pojftvila v Aldbojvugb-u. Ker pa pisalka ne pr-*- solajSe foaptce Vanstone, tedaj bi treba pomoči kakšne poznane osebe. Ali ne bi morda gojpeca Vanstone atašeji* vzela stvari v roke in prifla eem? V tem skafisj« bi ji gospa Le-t —^ dan. Ssesr pa jo paosi, naj ji opiše sestrino osebo, naj ji navede telesne milri ter naj fk pošlje naslov kraja, odkoder je prejela zadnje pismo 1U tfcSttifebo IjCOSat v in- teresu zapeljane mlade dame prevzela nase odgovornost, da privatno dožene njeno istovetnost, o čemer bo obvestila starejšo sestro. Kako dobiti pravi naslov za to pismo ji ni delalo težav. Ker si je zapomnila naslov odvetnika, ki je imel za časa Mihaela Vanstoneja zadevo sester v rokah, je naslovila pismo na «gospico Vanstone potom gospoda Pendrila v Londonu.» To pismo jc zaprla v kuverto z naslovom na odvetnika Noela Vanstoneja. «Sedaj jo imam!» je pomislila gospa Lecount, ko je zaprla pismo v miznico, da ga jutri odda lastnoročno na pošto. „ Naslednjega jutra je prišel iz Sea-Vicw-Cot-tage sluga, ki je v imenu svojega gospoda vprašal, kako se počuti gospica Byjrave. Ka- gitan Wragge je odgovoril, da je gospica ygrave tako slaba, da ne more iz sobe. Popoldne se je oglasil gospod Noel Vanstone sam, ko je na svojem izprehodu šel mimo: gospica Bygrave ni bila nič boljša Vprašal je tudi, če bi mogel govoriti z gospodom Bygravejem. Kapitan, ki jc bil tudi na to pripravljen in ki je bil mnenja, da daljša nestrpnost gospoda Noela Vanstoneja ne more nič škodovati stvari, je dal po dekli sporočili: gospod Bygrave prosi zamere, ker ni razpoložen za sprejemanje obiskov. Naslednjega dne so se ponovile poizvedbe. Zjutraj je bil odgovor: »Nekoliko bolje«; po- Soldne: »gospod Bvgrave je ravnokar odšel.j večer je postal Noel Vanstone neznosen in gospa Lecount je morala zbrati vso svojo potrpežljivost in vzdržljivost, da bi ga ne užalila. Splošno slov. žen. dr. ▼ Gorici* naznanjat da se prenese odborova seja, ki bi se imela vršiti v sredo dne 1. okt., na soboto dne 4. okt. ob 4ih pop. Nujno je potrebno, da se je udeleže vse odbornice in njih namestnice ter odsek za dobrodelnost in ročna dela- Književnost In umetnost «Vedež», splošni žepni koledar za leto 1925 je izšel. Vedcž» vsebuje običajni, točno urejeni koledar. nebesna znamenja, prerokuje vreme, navaja vse pomenljive dneve v letu, nedeljske evangelije ter lunine spremembe. Nadalje podaja «Vedež» natančno urejene poštne pristojbine za tu — in inozemstvo ter vse finančne pristojbine, ki so v veljavi v Julijski Krajini. Sledijo zanimive tabele za množenje, za pre-raćunanje metrov v sežnje in obratno ter druge zanimive mere. Sledi nato točno urejen seznam sejmov Julijske krajine ter velepotrebni kažipot po Trstu in Gorici. Naš stari in priljubljeni znanec Pavliha se tudi letos oglaša! Prehodil je vso Evropo, se zanimal za vse važnejše dogodke in izpremem-be, poslušal je razgovore in modrovanja velikih mož, a slednjič se je vrnil k nam ter nam v svojem resnem in obenem šega vem tonu pripoveduje o vsem. kar je videl in slišal po ši-roširnem svetu. 0 kako radi ga bodo poslušali čitatelji «Ve-deža>. saj nihče ne zna tako lepo po domače v kratkih in jedrnatih besedah naslikati ves politični položaj Evrope. Nato sledi nekaj besed v proslavitev sto-dvajsetpetletnice našega Prešerna ter nekaj njegovih biserov. A «Vcdež» se spominja tudi Slomškove stoinpetindvajsetletnice ter nam navaja tudi nekaj njegovih rekov. _ _ Še vse polno drugih zanimivosti prinaša «Ve-dež» in tudi letos ni pozabil svojih krepkih in jedrnatih smešnic, ki nam bodo kratile čas. Svojim zvestim čitateljem je 5 francoski frank!..........1*9.75 švicarski franki......... .432.— angleški funti papirnati......101.75 Benerljsk*' (vojnoškodninske) obveznice . . 0*0310 0.0330 68.30 31.80 12- 22'80 120.50 435 — 101.95 82.80 £iat«, srebro, krone, platin, zobovje kupnje Zlatima Albert Potrti Trst, Via Mlirilii 46 (25) Starodavna tovarna tehtnic, utež in mer Giusepperlorenz&C0 z zalogi In delmnict za poprave u Via Ani Caccla 6, Telefon 13-64 naznanja svojim cenj. odjemalcem, da so se dopustile vse tehtnice za trgovske potrebe sistema „Florenz" k mirosodni poskušnji glasom me-tričnega pravilnika, ki je stopil v veljavo s 1. januarjem 1924, tudi v novih pokrajinah. Popravila se izvršujejo točno in po zmernih cenah. 414 ■■ ■■' ......^ Zobozdravniki ambulatorij { D1 CICERO ! v privatni kliniki v Postojni 1 Tehnični ravnatelj Jak Fridmann | Vsako delo zajamčeno g Cone zmerne | Sprejema od 9—12 fin 16—19 Najbolji! Šivalni stroji so mmi materijal. Največje Jamstvo. L R. L j Brezplačen pouk v vezenju. Posebni stroji za šivanje in vezenje L 570.—, za-klopni z dvema predaloma L 720.—. Izbera inozemskih strojev po najzmer- nejših cenah. Zaloga šivainlh strojev in potrebščin 24 Cerveilini, Trs}, Via G. Carduccl 27 Na zahtevo se pošljejo ceniki. Podružnici: (562) i _ o Oipool in « So. Petru na Krasu V.__*___J Direktni uvozi Pohištvu Nepretrgani dohodi M. STEINER d. z o. z. Via Geppal? - Via faallana 1 Vogal Piazza Stazlone. Tvrdka Irst, Via teini, vogal Via S. Caferina Velika prodaja ob priliki BIRME vseh vrst bele in barvane volne, svile, bombaževine, kakor tudi nogavic, rokavic, pajčolanov, cvetlic, čipk itd. — po tovarniikih cenah — Zobozdravnik " dr. Lojz Kraigher specialist za bolezni v ustih in na zobeh sprejema za vsa zttozdraniika in ztatstafta opravila v Gorici, na Travnika 20 (Piazza della Vlttona 2» od 9*12 In od 3-5. 27) g® ^ * Edina velika likvidacija OBUJALA (4) TRST - CORSO GA&IBALD! 4 (tik kinematografa Rova!) Najstarejša tvrdka v Trstu. - Ustanovljena leta 1873. Moderno obuvalo za gospe v vseh vrstah in kakovosti od L 35 naprej. — Izbera moškega obuvala od L 45 naprej. — Velika izbera otroških Čevljev in sandalov za moške, ženske kakor tudi za otroke. Prave, najnižje cene v Trstu g POrelnc sob« 50 /različnih vrst. Ipaiiia sobe za eno