PROSLAVA bazoviških žrtev V soboto nedeljo in ponedeljek bodo vse demokratične organizacije Trsta skupaj proslavile 18. obletnico ustrelitve bazoviških Jupakov Spominska svečanost bo imela naslednji spored: V SOBOTO 4. t. m. ob 21 komemoracija pri Sv. Ivanu z izbranim sporedom. V NEDELJO 5. t. m. ob 9 maša v cerkvi v Bazovici; nato povorka k spomeniku, kjer bodo govori, 'petje in polaganje vencev. Popoldne *>o v Bazovici množična manifestacija z udeležbo slovenskih in italijanskih pevskih zborov. v PONEDELJEK 6. t. m. ob 9 na pokopališču pri Sv. Ani blagoilov grobov, govori, polaganje vencev in petje. SHPZ vabi vse slovenske pevske zbore k sodelovanju pri teh spomin, skib svečanostih. (Podroben spored posameznih točk proslave objavljamo na drugi strani našega lista. PHIHOPSKI DHEVKIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Leto IV - Cena 10 lir - 5 jugolir - 2.50 din TRST petek 3. septembra 1948 Spedizione in abbon. postale Poštnina plačana v gotovini Štev. 989 Pogreb Ždanova Od pokojnika se Je poslovil Molotov Odprto pismo SHPZ delavcem ladjedelnice Sv. Marka, ki jim sodi vojaško sodišče V imenu Slovensko-hrvatske prosvetne zveze Vas pozdravljamo v dneh, ko SB morate zaradi svojega piamepitega dejanja zagovarjati pred višjim ?aveiniikim sodiščem, s pravim čutom delavske solidarnosti in borbenosti nastoPiIi v obrambo dvojezičnosti in obrambo enotnost) našega ljudstva °*>eh narodnosti, potrdili ste s tem naše slovensko-italijansko bratstvo, ki Je V2klilo iz skupnih žrtev in skupnega trpljenja in ki se kali le na osnovah tfiJ prekaljeni in trdno povezani v srečnejio bodočnost. Naj živi naša borbena enotnost! MOSJCVA, 2. — Danes je bil slo. vesen pogreb tovariša Zdanova Mimo mrtvaškega odra, na katerem je ležal pokojnik, je šlo več kot pol milijona oseb. Ob 17.30 so člani Centralnega komiteja VKP(b) dvignili krsto jn pogrebni sprevod se je počasi napotil proti Rdečemu trgu, kamor je prispel ob 17.50. fldeči trg in vse dohodne ulice so bile prepolne ljudstva. Za topovsko lafeto, na kateri je bila krsta, so stopali generalisim Stalin, Molotov, Malenkov, Sver-nik, Beria, Vorošilov in drugi elani Centralnega komiteja VKP(b). Ko je sprevod prispel na Rdeči trg, je imel Molqtov govor, v katerem je na kratko očrtal življenje velikega borca 2,danova. Poudaril je pokojnikove velike sposobnosti kot vojaka in državnika, potem pa se ie dlje zadržal pri podčrtavanju pomena 2danova kot teoretika marksizma. Njegovi sijajni referati o umetnosti, literaturi in filozofiji, —• je dejal Molotov, — so v veliki meri pripomogli k razvoju marksi-stične-leninistične teorije in odprli so nove poti na razvoju socialistične kulture v naši domovini. Na ta način ie dal vzgled, kaj mora biti pravi bojjševiški voditelj, ko je namreč znal združiti svojo udeležbo pri vsakodnevnem delu za izgradnjo socializma z globokim študijem o teoretičnih vprašanjih marksizma- Molotov je tudi poudaril udeležbo 2danova pri obliko-vanju internacionalne protiimperia-listične fronte, naperjene proti vsem vojnim podpihovalcem, in je zaključil: »Življenje tovariša Zda-nova je bilo sijajen vzgled pravega borca za stvar komunizma«. Za njim sta govorila v imenu moskovskega sovjeta Popov in v imenu leningrajskega sovjeta Popkov. Zadnji se je pa poslovil od pokojnika maršal Govorov, eden izmed branilcev Leningrada. Stotine vencev so bile položene ob Leninovem mavzoleju. Krsto so spustili v grob med bobnenjem topovskih salv in igranjem sovjetske himne. Stalin je stopil na stopnice mavzoleja. Enote Sovjetske vojske so (Jefilirale po Rdečem trgu, sledili pa so jim tisoči sovjetskih državljanov. Pogreba so se udeležili tudi člani diplomatskega zbora. Schuman bo verjetno tudi finančni minister PARJZ, 2. Agencija ((France Presse» poroča, (Ja bo — kot se zdi — predsednik vlade Schuman prevzel hkrati težko nalogo finanč-nega ministra, pri čemer mu bo- kongres SHU.Ia bo 12. oktobra BEocjhad, 2. - Centralni komi , jugoslovanske komunistične fnladme , — je sklenil, da bo četrti JMgreg SKOj-a 12. oktobra v Beo-u- Kongres bo imel sledeči inevni red: Poročilo centralnega •*«miteja SKoj-a in sestava reso-pl]e kongresa, 5 'rezidij LR Srbije je sklical za 5Šineptem?er srbsko ljudsko skup-na izredno zasedanje. Va-??grajslca publicistka Olga Ko* lc je imenovana za ravnatelji-' ®Sencije Tanjug. vitiVe?n? vlada je sklenila ustano- rtiJi V1S^ 'nstitut za časnikarstvo in qiPlomacijPi j,,- <-■, a katerem se bodo jj Pr®v^ali časnikarji, publicisti, kj arn' in diplomatski uradni-kultet .^^ttut bo rang fa- osejj, m študij na njem bo trajal semestrov. n ■ Honores KP fiusirije Jj UNAJ, 2, — CKKP Avstrije jav. 28 ’ Se na Dunaju vršil od t ’ tobra do 1. novembra XIV. nir®res Partije s sledečim dnev-Poln'r^°!,1: ■f’QrQčilo o političnem Srnt*»'IU in ° borbi Partije; borba Joj:,1 aiarshalJovemu planu in pred-jamsev gospodarskega načrta, ki cij 1 neodvisnost Avstrije; resolu-štafnt pTograirm partije; spremembe ^OOlis" *n vo*‘*ev in kontrolne — Sionisti so skušali tod? komunikacije med osvo-tad* n° armado in odsekom z na-že,n°m ,na kolonijo Almanareh, pri er je bilo ubitih 100 Zidov, Ponovni sestanek štirih poveljnikov v Berlinu ——Tl Trm n mrrnmn nUfiBiiTT I lili' tihim ■IIIHTT1- Ii-Iinr n i im ubiti ir nji ~i n»»—pipm—n« ..im« mi .. /60 Hsoč dolarjev dnevno stane Berlinčane „zračni mosf - Sodišče je Schachfa oprostilo BERLIN, 2- — Štirje povUjaiki Berlina so se sestali ob IS. vri aa sedežu Nadzornega sveta. Spremljali so Jih njihovi finančni svetovalci. Sestanek, ki se Je končal ob 16.40, Je vodil *eneral Robertson, britanski po. veljnik v Berlinu. Iz averiikili službenih virov se Je Izvedelo, da se bo« do štirje poveljniki Berlina jutri po* novno sestali. Kakor javlja «Berliner Zeitungs, se dohodki od davkov po izvršeni separatistični denarni reformi vedno bolj manjšajo, medtem ko ostajajo stroški okupaoije nespremenjen ni in teža državnega proračuna je vedno bolj občutna. Posebno zapad-ni kraji Berlina se nahajajo v zelo težkem položaju, ker so obremenjeni s stroški tako Imenovanega zračnega mosta, ki znašajo do 760.000 dolarjev dnevno, tako da »o doslej že večji od 18 milijonov dolarjev. Tako imenovani bizonski ekonomski svet je izdal dve novi odredbi, s katerimi hoče povečati vpliv tujega kapitala na nacionalno gospodarstvo zapadne Nemčije. Predstavniki komunistične partije v **-konomskem svetu so se izjasnili proti tem uredbam in izjavili, da predstavljajo legalizacijo neomejenega vpliva zveze gospodarjev v za-padni Nemčiji. Tudi za časa naci- stičnega režima je bil sklenjen sporazum med predstavniki velikega kapitala in predstavniki gospodarskih oblasti na škodo nemškega ljudstva. Sovjetska vojaška uprava v Berlinu obtožuje ameriško vojaško u-pravo, da je ugrabila grofa Eisan-dela, vnuka Bismarckovega in sodelavca upravnega vojaškega sovjetskega organa. Poveljnik Ma-montov, namestnik šefa obveščevalnega urada v Nemčiji, je izjavil; »Prepričan sem, da je Heinricha von Eisandela aretirala ameriška po ljcija zaradi njegovega protifašističnega in demokratičnega prepričanja dobrega nemškega patriota, ki sp je logično izjavil za enotnost Nemčije.« Denaoifikacijsko sodišče v Lud-wigsburgu, ki je imelo nalogo odločiti o Schschtovero prizivu proti obsodbi na osem let ječe, je ugotovilo, da ni kriv. Ns ta način je to sodišče zaključilo komedijo, ki nima primera in ki je bila inscenlra-na za osvoboditev vojnega zločinca, ki se je v Nuernbergu rešil samo zaradi ameriškega pritiska. Udruženje žrtev fašizma je organiziralo v Berlinu razstavo, ki predstavlja fašistične zločine in osvobodilno borbo evropskih narodov. Na razstavi pa je bilo zelo malo pro- stora odrejenega za fašistične zločine v Jugoslaviji in za borbo jugoslovanskih narodov za svobodo. Razen pomanjkanja prostora pa predstavlja jugoslovanski material jasno težnjo, da bi se dogodki med vojno v Jugoslaviji falzificirali. Organizatorji razstave, večinoma člani združene socialistične stranke, tudi niso hoteli izobesiti slike maršala Tita. Na vseh fotografijah, kakor poroča Tanjug, so bili izbrisani napisi, ki so vsebovali ime maršala Titi Schaclit na si/obodi STUTTGART, 2. — Dr. Hjalmar Sehacht j® danes zapustil internacijsko taborišče v Ludwigsburgu v spremstvu svoje žene in branilca. Ko je prišel na prosto, ie Sohacht dejal; «Sedaj sem zunaj in bom tudi ostal#. Izjavil je, da nima namena delati, ker se mora najprej odpočiti in si popraviti zdravje. «Pozneje», je dejal, «ka se bom spet upoznal z gospodarskim stvarnim stanjem, bom pa lahko spet delal#. Odklonil je, da bi podal kako izjavo o denarni reformi. Tako je Hitlerjev finančnik zopet spoštovana oseba, ker so ga pač določeni krogi hoteli oprostiti, misleč, da jim še lahko koristi. sta pomagala dva državna podtajnika, od katerih eden član MRP drugi pa neodvisen. Radikal Andre Marie naj bi postal minister za zunanje zadeve. Radikal Yvon Del-bos bi postal minister za prosveto, pe ne bo dobil notranjega ministrstva Rene Mayer bo zadržal resor vojske, Rene Coty pa ministrstvo obnove. Miterant bo ostal podtajnik pri ministrstvu za informacije, Lista nove vlade bo v kratkem službeno objavljena, ker se je po 20. uri predsednik Schuman podal V elizejsko palačo z vsemi člani nove vlade. Benesevo zdravje se fe poslabšalo PRAGA, 2. — Agencija CTK javlja, da se je Beneševo zdravstveno stanje danes zjutraj poslabšalo. Okrog poldan pa javlja zdravniško poročilo, da je paraliza desne strani telesa popolna. Leva stran pa se postopoma slabša. Zavest se bolniku še vedno ni vrnila. Krvni obtok je pravilen, ker so uporabili penicilin, Dihanje je normalno. Sožalna brzojavka CK KP Tržaškega ozemlja Centralnemu komiteju Vsezvezne komunistične partije (boljie-vikov) — Moskva. Centralni komitet Komunistične partije Tržaikega ozemlja Izraža ob težki izgubi tovariša Andreja Aleksandrovima Zdanova, heroj-Pkega branitelja Leningrada in zvestega sodelavca tpvariSa Stalina, svoje globoko sožalje. CK KP TRŽAŠKEGA OZEMLJA Trgovinski razgovori med SZ in Anglijo LONDON, 2. — Uradno sporočajo, da sta imela danes sovjetski ve. leposlanik v Londonu Zarubin in britanski tajnik za zunanjo trgovino Bottemley razgovor na Roard of Trade. Državnika sta se razgo-varjala o vprašanjih, ki se tičejo trgovinskih odnošajev med obema državama. Zadnji taki razgovori so se vršili v juliju med Haroidom Wilsonom, Zarubinom in šefom sovjetske trgovinske delegacije v Veliki Britaniji. Dobri odnosi med FLRJ in Izraelom TEL AV1V, 2. — Jugoslovanski generalni konzul v Jeruzalemu Krstič je bil sprejet pri Moši Sfier-toku, ministru za zunanje zadeve Izraela, kateremu je izročil sporočilo jugoslovanskega zunanjega ministra, To sporočilo zagotavlja, da namerava beograjska vlada nuditi izraelski državi krepko zaslombo. Sporočilo izraža upanje, da se bodo tudi v bodoče ohranili dobri odnosi med obema državama. Ha pristaniških Mavcev v San Franciscu S. FRANCISCO, 2. —, Okrog 20 tisoč pristaniških delavcev, članov CIO ,od katerih 16.000 v San Franciscu in 4000 v Los Angelesu, je stopilo danes v stavko. Zaradi stavke se bo ustavilo 500 ladij. Delavci zahtevajo 15 centov plače na uro namesto 10 centov, ki jifi nudijo brodolastnikj. Uspehi grške demokratične armade ATENE, 2. (Tanjug) — Hadio Svobodna Grčija javlja, da je v noči med 31. avgustom in 1. septembrom demokratična armada izvršila napade v predelu Dervini, v zapad-m Makedoniji, razbila odpor sovražnika in zavzela mesto Dervini in mnogo bližnje kote. Sovražnik je pobegnil v smeri proti Florini. Skla* tili so tudi eno sovražno letalo. Težke borbe so se vodile na področju Dendrohori. Monarhofašisti so napadli s premočnimi silami, toda demokratična armada se je uspešno uprla in izboljšala svoje položaje, pri čemer so monarhofašisti imeli 143 mrtvih in ranjenih. »Mednarodna hiša“ na Dunaju DUNAJ, 2. — V navzočnosti nekaterih članov vlade, mestnih o-bjasti in predstavnikov trgovskih krogov je bila otvorjena v Sch\var-zenbergovi palači »Mednarodna hiša», katere naloga bo razvijati čedalje bolj trgovinske odnose med Avstrijo in ostalimi državami. Ta organizacija se bo ukvarjala tudi z izmenjavo vesti, ki se tičejo gospo, darstva vseh držav. V Ital nameravalo M RIM, 2. —Zaradi potresa v okolici Foggie je preiskovalna komisija ugotovila, da je 200 poslopij nesposobnih za stanovanje, 412 težko poškodovanih in 1136 manj poškodovanih. Vlada je odredila za naj-nujneša dela 500 milijonov lir. Vlada je razpravljala p šfednji pri proračunu za 30 milijard lir, tako da bi skrčili plače državnih nameščencev, ukinili doklade ter na temelju širokopoteznega načrta izvršili odpuste. V Carboniji je policija napadla neko zborovanje z solzilnimi bombami in pretepala zborovalce s puškinimi kopiti, Enajst demokristjanskih sindikalnih odpadnikov se je sestalo v Rimu- Sestanka se je udeležil tudi pater Janssen, poglavar jezuitov in predstavnik politike Vatikana, ki je branil nekakšno «levo» tendenco, Danes se je pričel v Turinu kongres italijansko-francoskih trgovskih zbornic, ki ga je včeraj najavil 'zunanji minister Sforza, ki se je tudi udeležil kongresa. Kongres ima za cilj preučevanje in izvrševanje unionističnih načrtov v okviru federacije evropskih držav Marshallovega plana, Posebej bodo proučevali na kongresu vprašanje italijansko-franco-ske carinske unije. IZJAVA Tajništvo Osvobodilne fronte za Tržaško ozemlje je na svoji seji dn* 2.9.1948 razpravljalo o političnem položaju ter o »zreonem kongresa Slovanska-italijanske antifašistične unije, ki ga organizira razbijaika skupina z vidanjem na ceiu. v zvezi z Izrednim kongresom Slo-vansko-italijanske antifašistične unije Izjavlja 1) da se solidarizira z izjavo nedavno izključenih članov Izvršilnega odbora SIAU od strani Glavnega sveta, v katerem so Vidalijevi razbijači uspeli trenutno prevladati; 2.) da se tako zvanega izrednega kongresa siovansko-italijanske antila. šistične unije Osvobodilna fronta ne bo udeležila in sicer Iz sledečih razlogov: a) ker je očitno razbijaški in ker je radi tega okrožni odbor SIAU za Istro sklenil, da na tem kongresu ne sodelujejo delesati cone B; b) ker so bili vsi člani Osvobodil ne fronte v Izv' n odboru SIAU iz njega izključeni; c) ker ima ta kongres v sklopu protijugoslovan >anje, ki jo vrSi Vidalijeva razbijaika skupina, izrazito protljugi značaj. Slo« venski živelj na Tržaškem ozemlju združen v ok\ rodilne fron- te je duhovno, kulturno in politično na osnovi narou . obodilne borbe nerazdružljivo vezan s svojim narodom v domovini ter zato odklanja vsako politično akcijo, ki stremi za tem, da bi ga odtrgala od njegove celote. 3.) Tajništvo Osvobodilne fronte ne bo priznalo nobenih eventualnih samozvanih predstavnikov usvobodit ne fronte na tem kongresu in poziva vse svoje člane, da odločno obsodijo razbljaitvo Vtdalijeve skupine, ki ograža enotnost in borbenost slavne SlovanskcMtalljanske antifašistične unije ter siovansko-itaiijanskega bratstva. 4.) Osvobodilna fronta se bo strogo držala politične linije in sklepov ustanovnega kongresa Slovansko-itali lanske antifašistične unije, ki se ja vriil oktobra lanskega leta, in iste dosledno izvajala. TAJNIŠTVO OSVOBODILNE FRONTE ZA TRŽAŠKO OZEMLJE NESRAMNE POTVORBE RESNICE (Nekaj pripomb h kongresu likvidatorjev) (Nadaljevanje Iz včerajšnje številke). Vi dali, ki danes najbolj kriči o intemacionalizmu in obtožuje neke tovariše antisovjetizma, je pa ravno tisti človek, ki je svoje čase na indirekten način ostro napadal Sovjetsko zvezo (za to so priče na razpolago). Prvič, takoj po svojem prihodu Trst je Vidali kritiziral Jugoslavijo, ker je Trst evakuirala (ta napad zadeva brez nadaljnjega tudi SZ, ki je s FLRJ vodila in še vodi sporazumno zunanjo politiko. Drugič, na nekem, sestanku mestnega aktiva KP je Vidali dejal, da nas Tržačanov (tržaškega upraia-nja) SZ ne bo podprla, (za Vidali ja to ni pritisk!!!), če bomo branili KPJ. S, tqm jft Vidali hotel reči, da SZ lahko kar čez noč spremeni svojo zunanjo poli tiieo in preide torej na revizionizem. Za oba primera so priče na razpolago. Tretjič, o is tem vprašanju pravi zdaj Vidali na kongresu sledeče: «Mi sg bomo borili za sklepe mi-rovne konference, ne bomo pa sdr-seli na Babičev teren, Mi nočemo, da bi SZ šla v vojno zaradi Trsta...« («11 havoratore», 24. 8. 48). Zdaj kaže tako, kakor da bi tov. Babič zagovarjal tisto stališče, na katerem je stal Vidali! Resnično lahko tako grobo potvarja le politikant, tisti, ki dela na likvidaciji naše KP, tisti, ki vodi politiko od danes do jutri. urooa potvorba resnice je, če na široko govorimo o slovenskem nacionalizmu ter šovinizmu in še toliko bolj, če govorimo o toulniZ' mu pri starih slovenskih partijcih in borcih. Vidali najbrže niti ne ve, da ie šovinizem MISELNOS.T, :jQt?s.ebn° Zagrizenost kažejo frak-V naši partiji v svojih na- 'ionaji rfj6i Ua cono B, tako da morajo ob s, Qnuni, ki stoje v naši borbi sp0 rani| vzbuditi misel, da so se fortn 2Umeli s tržaško in medna-j»jQ 0 reakcijo, da tudi oni dokazu-Priključitve Tržaškega '-icjtv k Italiji. Zdi se, da frak-... as: pozabljajo, da upravlja co-jugoslovanska armada, ar-‘tisTu-drŽave- ki se prav glede na r»0 g t^aoijajo, cla upravlja ijjgo jugoslovanska armada, se prav glede sko vPrašanje skupno z Sovjet-atuo ,^ezo odločno bori proti anglo- . ‘“riSkF-rvM, :_________ vr_ ____ •Din i^emu imperializmu. Ne spo- i8l,n aj0 se vee, da je v coni B in-Qblatf ul)rava poverjena ljudski Ibiii *' Qblasti delavcev in kmetov, tiŠčevJ'iUV 'n Slovanov proti izko-• m’ Prot< gospodarskim in zatiralcem, proti ostanku in reakcije. t)art[a lzmed osnovnih nalog naše tnu jV v coni B v okviru progra-- ’ ** Je bil sprejet !<aši se s tem ne strinjajo ve{' s ? se pravi, ne strinjajo se osta] ®n.‘' s čemer se strinjajo vse s g ' dežele z ljudsko demokracijo tega jetsko zvezo na čelu. Zaradi cono Rnes *a*co besno napadajo ske a ’ v°jno upravo Jugoslovan-obiastln^ade’ Predvsem pa ljudsk'1 isto, il j se Pravi, počenjajo to cija'. *e ^'i leta počenja reak- b kq u ,0 slabo, fie se bomo na krat-ob funkcijah ljudske bdlje ’ kajti tako bomo lahko še četje ?.*"rtok*li frakcionaško po-je i]Ufi *an' ru>še partije vedo, da ievni ii? da so menj kra- t>Qrt>e r' zrasli iz oborožene torjev v*Poredno z izgonom .ikupa* ir» j. lr' eliminacijo narodnostnega 8a im/f^sa zatiranja. Zaradi te, ajo ti mlhori vse karakteristi- GRADIVO PARTIJSKE KONFERENCE Položaj li istrskem okrožju Tržašhega ozemlja ke oborožene borbe, ki so jo demokratične sile s komunistično partijo na čelu vodije proti narodnostnemu in gospodarskemu zatiranju, proti vsem oblikam izkoriščanja. Tovariše, ki so člani teh odborov je ljudstvo svobodno izvolilo in jih lahko v katerem koli trenutku odpokliče, če ne bi izpolnjevali svojih nalog, Te volitve so se vršile v vseh krajih našega okrožja z izjemo Kopra, kjer je fašistični vpliv prevelik in socialna struktura meščanstva zaostala. V tem primeru je krajevni odbor imenoval redno izvoljeni okrajni odbor in izbral člane odbora i* antifašističnih vrst. Iz organov oblasti so bili polagoma odstranjeni vsi oni elementi, ki so se tja znali vtihotapiti s prevaro množic, Jej pa so s svojim praktičnim delom delovali proti ljudstvu. Med tolikimi primeri bomo navedli samo tri, ki dokazujejo revolucionarno budnost naše partije in delovnih množic, da hi ljudska oblast ohranila karakteristike obrambe demokratičnih pridobitev in varstva interesov delovnega ljudstva. j, v vasi Karsetah delo za odpravo kolonata ni šlo od rok. Posebna preiskovalna komisija je ugotovila, da sta v krajevnem odboru bila dva izvoljena člana, ki sta imela vsak od 04 do 90 ha zemlje In številne kolone, Jasno jet da ta dva nista mogla storiti ničesar za odpravo kolonata in zaradi te g' jih je ljudstvo, ki jih je izvolilo, tudi odpoklicalo. 2. V Novem gradu so našli pri taj- niku krajevnega odbora, ki je bil tudi plan okrajne skupščine, lastnino pobeglega fašista v skupni vrednosti nekaj milijonov. Volivci so ga odpoklicali, narodna zaščita ga je aretirala in sodišče ga je obsodilo. 3. V Brdu neki član okrajne ljudske skupščine ni plačeval svojega nameščenca v skladu g sindikalnimi določbami in obenem odvzemal bivšemu kolonu polovico pridelka. Volivci so ga odpoklicali in izključen je bil tudi iz okrajne skupščine. Toliko y ilustracijo razrednega značaja naše ljudske oblasti, poglejmo zdaj njeno delo, da vidimo, če v praksi deluje v interesu delovnega ljudstva. Za pravilno razumevanje uspehov ljudske oblasti bi bila potrebna podrobna analiza položaja v istrskem okrožju po 1. maju 1945. Omejili se bomo samo na nekatere značilne primere, ki lahko izpopolnijo znanje naših tovariiev o tem položaju. Fašizem je pustil prebivalstvo na najnižji kulturni stopnji, Slovansko prebivalstvo, ki je bilo prit siljeno obiskovati italijanske šole, ne da hi razumelo jezik, je zapuščalo šole, pe da bi se izobrazilo ne v lastnem jeziku ne v italijanskem, Italijansko prebivalstvo, zlasti in revnejših slpjev. ja obiskovalo malo razredov in se naučilo samo to, kar je hotel fašizem, kar pomeni, da je ostalo politično in socialno nevedno v mračnjaški zaostalosti. JJizka splošna kulturna Poročilo tov. Gina Gobba raven delovnega ljudstva ie razvoj ljudske oblasti zelo ovirala, 'kajti tako oblast kot ljudsko gospodarstvo sta potrebovala novih vodilnih kadrov iz vrst delovnega ljudstva, Na podeželju so še obstajali fevdalni proizvajalni odnos}, in jih je fašizem poglobil in zavaroval s posebnimi zakoni. Govorim o ko-lonatu in poloyinarstvu, Ji odnosi, ki vklepajo kmeta in njegovo družino na zemljo in ki ga silijo, da daje polovico svojega pridelka gospodarju, so ena izmed najsurovej-ših oblik izkoriščanja človeka po človeku. Trgovina na drobno in na debelo je bila popolnoma v rokah starih in novih špekulantov, ki so pred in med vojno izžemali kmete in delavce, Tovarne Ampelea in Arrigoni ter drugi industrijski objekti in ladjedelnice, ki so zaradi vojnih potreb razširile delo, so grozile z zaporo, Prevoznih sredstev skoraj ni bilo. V požganih vaseh so bile stotine družin brez strehe in sredstev. Revno prebivalstvo, ki je med vojno trpelo pomanjkanje, je zahtevalo potrehno pomoč. Potolčeni ostanki fašizma so po prestanem prvem strahu prešli besno v napad in na vse načine ovirali mlado ljudsko oblast, Izgradnja ljudske oblasti in ljudskega gospodarstva v teh pogojih In brez sredstev j[e bila silno težka in je do skrajnosti mobilizirala našo partija, njen borbeni duh, njeno vero v lastno osvobodilno borbo. Jugoslavija, ki je bila v razumljivem položaju dežele, ki jo je okupator razrušil, nam je z vso požrtvovalnostjo pomagala z najbolj potrebnim, kar si je njeno ljudstvo odtrgalo od ust. Posebne težave smo morali premagati v obalnih mestih, kjer se je čutil vpliv starih gospodarjev in ostankov fašizma ter obstoječih ekonomskih pogojev, ki so prebivalstvo odvračali od sodelovanja z ljudsko oblastjo. Kljub vsemu temu lahko ljudska oblast našteje važne uspehe, ki jamčijo kot rezultat bqrbe proti sovražnikom ljudstva tudi v bodoče nadmoč ljudskih sil nad reak^ cijo. Bodite prepričani, tovariši, da pri nas sile reakcije ne bodo prišle yeč na površje, kajti ljudstvo je močnejše, bolj izkušeno, bolj pripravljeno na borbo proti kakršnim koli spletkam, ki bi ga ponovno hotele spraviti v suženjstvo. Na našem podeželju ni več fevdalnih odnosov; ljudska oblast je qdpravila kolonat in polovinar-stvo ter priznala tisočem kolonov in polovinarjev družbeno pravico do posesti nad ono zemljo, ki so jo toliko let obdelovali in oddajali njene sadove starim gospodarjem. Postali so gospodarji one zemlje, ki jq bodo zdaj skrbneje ob- delovali in jo branili proti vsakemu povratku izkoriščevalcev. S tem ukrepom socialne pravičnosti so bili na podeželju ustvarjeni tudi pogoji za razvoj novih or-organizacijskih oblik obdelovanja zemlje, ki naj olajšajo delo kmetov in zvečajo njegovo produktivnost, kar bo ugodno vplivalo na ceno proizvodov in torej na široke potrošnike. Tipičen primer teh novih organizacijskih oblik ovdelovanja zemlje je zadruga v Pučah, ki je v dveh letih s pomočjo ljudske oblasti nekajkrat povečala kolektivno lastnino svojih zadružnikov, se o-premila s poljedelskimi stroji, pre, voznimi sredstvi, hlevi itd-, trikrat povečala stalež Živine in proizvodnjo vina. Nekateri drugi kraji našega ozemlja spontano posnemajo te primere. Razvoj poljedelskih zadrug, ki obsegajo danes vso poljedelsko trgovino na debelo in velik odstotek trgovine na drobno, je zadal težak udarec malim in velikim špekulantom. Trgovino z industrijskimi proizvodi so prav tako prevzele nove ustanove, ki so v celoti pod nadzorstvom ljudske oblasti. Najbolj razvita oblika zadružništva na našem področju je nabavno prodajna zadruga, ki ima nalogo celotnega odkupa od kmeta in dobavljanja kmetu vsega, kar mu je potrebno, Kmetje, ki so pred vpjno morali v Trst ali obrežna mesta, da bi prodali svoje blago in si nakupili potrebno ter so jih pri tem veliki ali mali špekulanti izmozga-vali in ki kljub vsemu često sploh niso mogli prodati svojih proizvodov, prodajajo in kupujejo danes v svoji vasi pri poljedelskih zadrugah in pri tem ogromno prigtedijo na pasu, trudu In materialu. Danes rfli?a^mžena prodaja polje-delskth proizvodov, zajamčen mu je tudi dovoljni dobiček s primerno postavljenimi cenami. se prekQ ljudske blesti trudi, da bi dvignila raven gospodarske funkcije teh zadrug na vasi in v poljedelstvu ter jim poverja vse one panoge, ki so potrebne za razvoj poljedelstva in gospodarskega življenja dežele, ta, ko n. pr. živinoreja, nakup polje-.. . strojev, ustanavljanje hranilnic, izbor in shramba semen, shramba in predelava proizvodov itd Tako se revni kmetje vedno bolj izmikajo vplivu in odvisnosti od bogatih kmetov ali lastnikov proizvajalnih sredstev, ki bi jjh hoteli izkoriščati in ob njihovem trudu obogateti. Vse to vpliva u-godno ne le na kmete, temveč tudi na delavce in ostale potrošnike, ki se na ta način lahko preskrbujejo s poljedelskimi proizvodi po ugodnejših cenah. Razvoj poljedelskih zadrug v tej smeri je jamstvo, da se na podeželje ne bodo več vrnili nekdanji izkoriščevalci. *Ljudska oblast je s pomočjo poljedelskih zadrug in z usmerjanjem proizvodnje znala organizirati izmenjavo z Jugoslavijo in tako priti do industrijskih proizvodov, ki jih naže prebivalstvo potrebuje! Rezultat je izboljšanje življenjske ravni na deželi na osnovi likvidacije špekulantov. Nočemo trditi, da smo s tem izvrSili naše naloge glede poljedelstva, smo pa na poti, ki bo prinašala vedno več ugodno- Kl ODRAZA DO VSEH PODROBNOSTI BURZUAZNO (IMPERIALISTIČNO) AGRESIVNOST CIM BOLJ BURZUAZIJA IZKORIŠČA, TEM MOČNEJŠI BO NJEN ŠOVINIZEM. VIDALI NITI NE VE, DJf SLOVENSKO LJUDSTVO V SVO. JI ZGODOVINI Ni SE NIKOGAR ZATIRALO. TEGA PA SLOVENCE ZDAJ DPLZI VIDALI, KI SS TAKO MOČNO SIROKOUSTl O SLOVENSKEM ŠOVINIZMUl Ce bi se Vidali potrudil, da bi na kongresu sistematsko analizirat vprašanje šovinizma in ga prikazal zares v pravi luči, bi napravil brez dvoma nekaj koristnega! Do tega pa ni moglo priti. CE BI VIDAH ZARES POZNAL VPRAŠANJE ŠOVINIZMA IN CE TUDI SAMO. TO, BI MORDA NITI NS PRIŠLO DO NJEGOVEGA FRAK-CIONASKEGA KONGRESA! Sla-venski demokratični voditelji so tnali dobro vzgajati slovensko ljudstvo, ki je ječalo pet in dvajset let pod jarmom italijanskega fašizma, Nekateri aktivisti, ki so zaenkrat podlegli Vidalijevim lažem, to naj-brie na kongresu likvidatorjev vendarle spoznali, kako ogromno delo je opravila naša KP v treh letih in zato ne bodo blatili njenih voditeljev tako, kakor to dela Vidali, ne bodo diskreditirali naše revolucionarne preteklosti, SE NB BODO SMESILI KAKOR VIDALI. KATEREMU PLOSKA VSA REAKCIJA, KER JE ZNAL TAKO «SRECNO>' UDARITI. VSAKO BLATENJE, VSAKA POTVORBA, VSAKA DESTRUKTIVNA KRITIKA IN VSAKO POLITIKANTSTVO NISO V. OSNOVt NIC DRUOEGA KAKOR NAJBOLJ GROBO LIKVIDATORSTVO. sti našim poljedelskim proizvajal« cem in proizvodnji sploh. Na industrijskem področju, kjer so finančni kapital in privatni lastniki .sploh sabotirali ljudsko oblast s stalnimi poskusi zapore podjetij in temu sledeče brezposelnosti, je ta nevarnost mimo nas, Tovarne delajo in se stalno izbolj. šujejo. Poleg obstoječih industrij so nastala nova podjetja v gradbeni in lesni stroki. Nevarnosti brezpo-, selnosti ni več, temveč sedaj sprejemamo na delo kmečko mladino iz naprednejših vasi, ki se bo pri* učila poklicem. Zaposlitev delovne sile narašča; od 15. februarja do 15. avgusta t. 1. je število zaposlene delovne sile narastlo za 30 odstotkov. Tu niso upoštevana gradbena dela, ki absorbirajo mnogo delovne sile in kjer se občuti posebno pomanjkanje specializiranih delavcev. Naši sindikati se zdaj, po zmagi nad nevarnostjo brezposelnosti ukvarjajo v glavnem z dvigom živ* ljenjske ravni delavcev. Na neka* terih delovnih mestih, kjer je de-lovna sila produktivnejša, dobivajo že višje plače in višja nakazila ži* vil. Danes proučujejo naši sindikati podrobno dvig produktivnosti dela in s tem v zvezi izboljšanje življenj-ske ravni delavcev. 2e poprej je ljudska oblast z uvedbo diferenciranih živilskih nakaznic zagotovila delavcem boljšo preskrbo kot drugim kategorijam. Ljudska oblast je napravila o-gromne napore za kulturni dvig prebivalstva vseh treh narodnosti. Obnovili smo številne slovenske in hrvatske osnovne šole, ki jih je la. Šizem uničil, gradimo pa tudi nove. Poleg tega smo ustanovili slovensko in hrvatsko gimnazijo z dijaškimi domovi, kjer so v oskrbi študentje iz revnih družin. To leto bomo ustanovili tudi trgovske šole. Na področju italijanskih šol podvzema-mo resne korake za njih demokra-tizacijo. Letos bomo ustanovili diJ (Nadaljevanje na 2. strani) Udeležite se jutri prvega dne proslave bazoviških žrtev pri Sv. Ivanu! Položaj v Istrskem okrožju Tržaškega ozemlja (Nadaljevanje s 1. strani) jaške domove tudi za italijanske dijake, in sprejemali predvsem one iz revnih družin, ki sicer ne bi mogli študirati. Ljudska oblast danes koordinira vse gospodarsko delovanje našega ozemlja in tako nabira izkušnje za uravnavanje našega gospodarstva po načrtu in za racionalno izkoriščanje vseh gospodarskih možnosti našega okrožja. Z zadovoljstvom lahko ugotavljamo uspehe naporov naše partije in našega ljudstva v razvoju gospodarstva. Uspehi ljudske uhlasti V vsakem dejanju ljudske oblasti, v vsakem njenem odloku, v vsakem njenem uspehu lahko ugotovite udarec reakciji, udarec izko. riščanju človeka po človeku, udarec po razrednih sovražnikih. Partija razvija preko ljudske oblasti svojo protiimperialistično vlogo v interesu svetovne demokra. tične fronte miru. Zaradi tega moramo podpirati ljudsko oblast, zaradi tega pa tudi reakcija to oblast vsak dan napada. Frakcionaši se v svoji klevetni-ški kampanji poslužujejo tudi špekulacij o življenjski ravni v coni B, s čemer bi hoteli dokazati svoje frakcionaške teze. Nočejo pa videti, da se pogoji v coni B boljšajo in ne slabšajo; nočejo videti, da brezposelnost v coni B ni narasla, temveč izginila; nočejo videti, da se pozicije ljudske oblasti med množicami širijo in ožijo. To jih bo še bolj razkrinkalo pred našimi množicami, ki pričenjajo misliti, da tiči za tem grmom imperialistični zajec. Frakcionaši kriče in se zaganjajo proti coni B, ker pri nas niso mogli doseči onih uspehov, ki so jih v coni A začasno dosegli. S pomočjo ljudske oblasti je naša partija v coni B vodila borbo za likvidacijo reakcije in borbo proti imperializmu v skladu z naukom naše revolucionarne doktrine in izkustev Sovjetske zveze in Jugoslavije. In na praktičnih rezultatih te borbe lahko dokažemo, da smo na poti internacionalizma. S pomočjo teh praktičnih rezultatov smo povečali navezanost in hvaležnost s Sovjetsko zvezo ter Jugoslavijo v vseh članih partije in množicah. V tei borbi se je partija ojačala in disciplinirala ter je spričo resolucije Informbiroja obdržala vso potrebno jakost, da ne bi izgubila borbenih položajev, da ne bi izgubila orientacije, naše množice, ki sa vzgojene v bratskih čustvih za Sovjetsko zvezo in za novo Jugoslavijo. Za tistega, ki pozna praktično delo v Jugoslaviji in pri nas v coni B, je bila resolucija Informbiroja nekaj nerazumljivega in presenetljivega. Med tem pa je bilo po vsem jasno, da bodo naši sovražnik', ki se že tri leta borijo proti Jugoslaviji, s tem špekulirali, da bi odvzeli demokratičnim množicam zaupanje v Jugoslavijo in s tem zaupanje v svojo lastno borbo. Takoj se je jasno pokazalo tudi v dejanju, da so se s to resolucijo okoristili vsi frakcionaši, vsi oportunisti, vsi lenuhi, nezadovoljneži in tisti, ki so slabo prepričani o pravilnosti partijske linije, vsi tisti, ki niso mogli prenašati discipline, — z eno besedo vsi tisti, ki so že ves čas čakali na priložnost, da bi odvrgli breme tako trde in nepre-nehne borbe, da bi jo zamenjali z lažjo In udobnejšo. Končno so se okoristili vsi likvidatorji in z njimi agenti imperializma, za katere je sovražnik v teh treh letih borbe imel dovolj časa in priložnosti, vriniti jih v našo partijo. Bila je tudi očitna nevarnost ideološkega odklona. h kateremu naj bi se usmerile množice pod krinko zastave internacionalizma, da bi se likvidirali naši internacionalni položaji kot so v resnici storili vidalijevci. Ia ohranitev enotnosti Zato je naš okrožni odbor, medtem ko je pričakoval točnih direktiv centralnega komiteta, razumel, da se za nas ne postavlja problem zavzemanja stališča za vsako ceno, temveč vprašanje obdržanja pridobljenih pozicij za vsako ceno. In dejansko je partija v okviru okrožnega komiteta dala geslo za strnitev vrst proti napadom reakcije in notranjih sovražnikov partije, ki bi špekulirali z resolucijo Informbiroja; hkrati pa s pojačanjem konkretnega dela za ohranitev enotnosti partije. Takšno geslo je bilo najbolj internacionalistično, najbolj protiimperialistično: preprečevalo je oslabitev ene izmed točk mednarodne fronte miru, enega izmed členov protiimperialistične verige. Med tem časom pa naj bodo predmet globokega študija tako resolucija Informbiroja kakor tudi odgovori KPJ ne glede na zavzemanje stališči, kar naj bi doprineslo k ideološki vzgoji naših mladih članov partije. Ko je izšla resolucija tov. Babiča, je bilo naše okrožje na mestu borbe in je skupaj s terenskimi organizacijami sprejelo to resolucijo, ker je videlo v njej nadaljevanje naše borbe proti imperializmu. Pri nas v coni B se m postavljalo provoka-torsko vprašanje «ali si za Tita, ali sl za Stalina?*, vprašanje, ki je jasno odražalo, da se hoče v razkol za vsako ceno. Pri nas se je postavljalo vprašanje, ki je bilo poziv k enotnosti, ki jo mora vsaka komunistična partija zgraditi, kadar demokratičnim silam preti nevarnost: «aii si za enotnost naših sil v interesu Internacionalne fronte miru na čelu s Sovjetsko zvezo?«, tali si proti enotnosti na škodo mednarodne fronte miru v interesu imperializma?*. S temi gesli je naša partija obdržala tukaj pri nas enotnost in je pripravljena dati kakor včeraj — in še bolj kot vče raj — svoj doprinos fronti miru. V našem okrožju se odnos sil med nami in reakcijo ni spremenil, temveč se je celo ojačal v našo korist. Jasno je, da se ideološki konflikt med VKP (b) in KPJ ne more izkoristiti v cilju likvidacije demokratične fronte, pa naj si bo še tako majhna na katerem koli delu sveta. Jasno je tudi, da se omenjeni konflikt mora rešiti. Jugoslavija koraka v socializem z velikimi koraki, ona se oslanja pri ocenjevanju možnosti graditve socializma prav na obstoj Sovjetske zveze, na sodelovanje s Sovjetsko zvezo in z drugimi državami ljudskih demokracij. Jugoslavija ne more delati brez Sovjetske zveze in SZ ne more prepustiti države, ki koraka v socializem, napadom imperializma. To nasprotuje načelom in propagirati to pomeni, napotiti se na pot resnega ideološkega odklona. V. Kongres KPJ je že dal močan doprinosi k razjasnitvi spora in prepričani smo, da bo kmalu resnica triumfirala. Mi smo se do danes borili ob strani Jugoslavije v mednarodni fronti miru s SZ na čelu. Zmaga naše borbe na Tržaškem ozemlju je v veliki meri odvisna od brezpogojne direktne pomoči, ki jo imamo lahko od Jugoslavije. Zato ne smemo ničesar storiti proti njej, temveč jo le braniti pred kakršnim koli napadom imperialistov. Frakcionaiti izločeni iz množičnih organizacij S temi gesli je partija ohranila povezanost množic cone B, ki so odgovorile s povečanjem svoje aktivnosti. Udeležba na množičnih sestankih je postala večja, prostovoljno delo je bolje obiskano, gradijo se zadružni domovi, z večjo vnemo se dela v vseh panogah aktivnosti. Frakcija se pri nas ne veča, temveč se manjša. Iz nekaterih celic v Kopru so se izgubili nekateri tovariši med naj-slabotnejšimi. V Piranu smo izgubili oportuniste, tiste, ki so predstavljali resno breme za našo partijo. Z nami pa so ostali tisti tovariši, ki so bili vedno najbolj aktivni iu najbolj na liniji in ki jih je prebivalstvo imelo najrajši. Po nekaj dneh so se tem tovarišem pridružili še drugi. Sedaj pa o Ižoli. To mestece se smatra zaradi dveh tovarn, Ampe-lee in Arrigoni, za najvažnejše v okrožju. V Ižoli je proletariat. Dober del tovarišev iz Ižole se je izrazil v prid Vidaliju in se uklonil frakcionistični propagandi Juraghe, Baccichlja .Balblja in drugih, ki razumejo važnost Ižole in so zato prav tam vložili vse svoje sile. Toda množice Ižole se niso tako izrazile in tudi kmetje Ižole ne, še manj pa delavstvo iz tovarn. Velika večina prebivalstva Ižole se ne strija z vidalijevci. Navedli bomo samo en primer v dokaz. V tem tednu so se vršile v dveh tovarnah sindikalne volitve, da bi se nadomestili tovarniški odbori, ki so se izrazili v prid Vidalija in kot taki niso pri-poznavali novega okrožnega komiteta sindikatov, ki je bil izvoljen po čistki frakcionašev. Volitve so bile svobodne in tajne, in čez 90 odst. navzočih delavcev je volilo. To je najboljši odgovor, ki dokazuje, kaj mislijo delavci iz Ižole o frakcionaših. Tudi v okrožnem odboru Enotnih sindikatov se je pojavila frakcija; od 10 članov se jih je 5 izrazilo za Vidalija in spremenilo sedež okrožnega odbora Enotnih sindikatov v glavni stan frakcije. Sindikalno delo je odšlo v pozabo, važno je postalo samo frakcionaško delo. To je trajalo 15 dni in čim so to opazile terenske organizacije, je bila na pobudo naše partije hitro sklicana sindikalna skupščina in čeprav so se frakcionaši uprli in sabotirali na vse mogoče načine, je bilo na sklicani skupščini 350 prisotnih delegatov od 400. Tako močna skupščina se ni še nikdar sestala in 5 frakcionašev je bilo zaradi njihove delavnosti v škodo sindikatov izključenih. Po 8 dneh pa, zaradi neprestanih izzivanj De-stradija v centralnem odboru, se je okrožna skupščina sestala ponov-no s še večjo udeležbo kot je bila prejšnja in odločila, da Istrski okrožni odbor ne bo sledil nobeni direktivi vodstva iz Trsta, dokler bodo v tem vodstvu delovali frakcionaši. Glasovanje na obeh izrednih skupščinah je bilo soglasno, brez vzdrževanja in brez nasprotnih glasov. Tako je množica naših organiziranih članov sindikatov odgovorila frakcionašem. Nekaj primerov Frakcionaskega delovanja Tudi del članstva okrožnega odbora komunistične mladine se je izrazil za Vidalija in poslal resolucijo centralnemu odboru mladine v imenu vse komunistične mladine. Članstvo komunistične mladine na terenu je sklicalo okrožni plenum, ki sc se ga udeležili vsi delegati in soglasno izključili frakcionaške voditelje. V manjši meri se je pojavila frakcija tudi v okrožnem odboru ASZZ. Tudi one so sklical?-okrožni plenum, kjer so soglasno izključile frakcionistke, zato ker so podpirale obrekovalno gonjo, ki jo Je vršil Vidali proti ljudski oblasti. Po obsodbi množic, frakcionaši v coni B niso mogli storiti drugega kot to, da so postopoma padli na teren sovražnikov ljudske oblasti. Loretta Burlini. ki je bila odgovorna za italijansko kulturo v vsem okrožju, je podala ostavko v najbolj perečem trenutku borbe za de- mokratizacijo italijanske šole proti istrskemu CLN, ki je napravil šolo za organ fašistične vzgoje in organizacijo odpora proti ljudski oblasti. Loretta Burlini je s svojim dejanjem prenehala sodelovati v ljudski oblasti in z ljudstvom, ter se s tem popolnoma omadeževala. Bila je zato izključena iz okrožnega odbora SIAU in ASIZZ, kajti obe organizaciji imata v svojem programu kot temeljne točke podpore ljudski oblasti. Emilio Semilli je bil izključen zato, ker je bil odgovoren, da ni vodil sindikalne organizacije po pravilni poti, ki jo je začrtala partija glede vloge, ki jo morajo imeti sindikati v ljudski oblasti in ki je bil že prej odgovoren skupaj s tov. Skočirjem zaradi slabe uprave in slabega organizacijskega stanja sindikatov kljub neprestanim kritikam okrožnega odbora. Tudi tov. Juraga je mislil, da mera kot internacionalist sabotirati ljudsko oblast, ter je zato podal ostavko kot odgovoren za oddelek za delo. Ta in druga dejanja, ki bi jih lahko našteli za vse ostale frakcio-naše, jih v zadostni meri razkrin-kujejo; zadostujejo pa tudi za razumevanje, da ti elementi, ki danes razmetavajo s frazami iz teoretičnih tekstov naše partije, niso imeli do danes niti volje, niti namena, da bi se potrudili pri izgradnji ljudske oblasti in niso mogli zato niti razumeti njene vloge. Ti elementi, ki so bili zaradi svojega pomanjkljivega dela že prej predmet ne-piestanih konstruktivnih in očetovskih kritik, čeprav ostrih, na katere pa so odgovarjali z molkom, so na ta način razkrivali svoje neodobravanje. Na nekem sestanku, ki je bil sklican zaradi kritike in avto-kritike okrožnega odbora, je bil Teodor Balbi kritiziran, da ni prepričan o pravilnosti partijske linije, a on je zatrjeval, da je prepričan. Toda dejal je, da se ne strinja z uresničenjem te linije; ko je bil odstavljen kot sekretar okrožnega Agitpropa zaradi frakciona-štva. smo šele mogli ugotoviti, v kakšno stanje ruševin je spravil Agitprop. Ce ti frakcionaški elementi menijo, da so s svojim delovanjem, z demisijaml in frakcio-naštvom povzročili izgubo na škodo naše partijske organizacije, naše ljudske oblasti, še zelo varajo. Prav potem, ko so odšli ali pa ko smo jih zapodili, ugotavljamo, da so se organizacije in tiste panoge dela, za katere so odgovarjali, izboljšale. V bodoče bo vse naše delo na teh poljih vsekakor uspešnejše, ker ga ne bo oviral pasivni odpor omahljivcev in saboterjev. 0 JakseUchu Kot veste, je nastalo mnogo hrupa okoli Jakseticha. Nočemo se spuščati v polemike, ki bi vzbujale vtis, da se naša borba proti frakcionašem opira na babje čenče, namesto da bi jo vodili, kot jo dejansko vodimo, na ideološkem polju in z ideološkim orožjem naše revolucionarne teorije in njenih uspehov v praktičnem izvajanju. Vendar moramo povedati nekaj stvari, da pojasnimo našim članom sposobnosti nekaterih voditeljev, sposobnosti in tendence frakcionašev. Tov. Jaksetich je že dve leti na našem področju in vendar ni postavil niti enega kamna za izgradnjo naše ljudske oblasti, za okrepitev borbe proti razrednemu sovražniku. Nikoli ni posredoval, da bi izboljšal naše delo, temveč je užival sloves dobričine in k njemu so prihajali jadikovat vsi oni, ki jih je ljudska oblast zadela, on pa je posredoval pri oblasteh, da bi omilile kazni in ukrepe. Navedel bom en sam primer, ki se je dogodil po resoluciji Informbiroja. V Bujah je lastnico neke pekarne, znano in pri ljudstvu za-sovraženo špekulantko, končno zadela roka pravice, ko so našli pri njej 20 q moke, ki jih je odtegnila od za peko kruha nakazanih količin. Sodišče jo je obsodilo na osem mesecev ječe, kar je prebivalstvo soglasno odobravalo. Frakcionaš Jaksetich, h kateremu so prišli jadikovat sorodniki špekulantke, je na sedežu partije rekel dobesedno to-le: »Zdaj, ko je že obsojena, nima smisla, da bi še ostala v zaporu; obsedela je mesec dni in to zadostuje*. Očividno Jaksetich ne pozna vzgoje naših množic ne njihovih interesov, še manj pa njihovega mnenja o svoji ljudski oblasti, v kateri so vedno videle branitelja svojih pravic proti špekulantom. Kdor misli, da bo pri nas postal popularen, ker brani sovražnike ljudstva in se z njimi kompromitira, je zgrešil pot in množice ga bodo izobčile. Na nekem sestanku okrožnega komiteta partije, na edinem, ki se ga je Jaksetich udeležil, so ga vprašali za nasvet v nekem vprašanju. Jaksetich je odgovoril: «Ne poznam vaših prilik in ne morem reči ničesar*. V dveh letih, ko je bil med nami, ni z rial spoznati naših prilik! Prav zaradi tega pa se nam vsiljuje vprašanje, kako more kritizirati danes naše delo, govoriti o zlorabi oblasti, o terorju v coni B itd. Resnica je samo ena in sam Jaksetich jo je izrazil po razdoru v naših vrstah. Rekel Je, da sicer tega ni nikoli poprej izrazil, da p*a je vedno nasprotoval našemu delu. Ce primerjamo te besede z rezultati naše ljudske oblasti, nam postane jasno, da je Jakše, tich navaden idealist, navaden socialdemokrat. ki nima najmanjšega pojma, kako naj dela ljudstvo, ko ima oblast v svojih rokah. Danes je on eden glavnih razširjevalcev kampanje o terorju, ki naj bi bil v coni B. To obrekovalno kampanjo o terorju počenja v vili z vrtom, ki mu jo je dala na razpolago ljudska oblast, kjer se sestaja s svojimi sofrakcionaši, kjer tipka na pisalni stroj, last naiei partije, članke za «11 Lavoratore* in kjer ga pred grajo ljudstva ščiti narodna zaščita. ovjetski in ukrajinski delegat ik in Manuilski branita pred OZN stališče jugoslovanskega delegata Vilfana, Jaksetich pa dobavlja s svojimi članki v «11 Lavoratore* Angloamerikancem material o «terorju v coni B», da z njim napadajo in nevtralizirajo borbo jugoslovanskega in sovjetskih predstavnikov za spoštovanje mirovne pogodbe. O terorju v coni B lahko govore samo oni, ki delajo proti delovnemu ljudstvu, ker so njegovi sovražniki. Jasno je, da jim ljudstvo ne prizanaša. Prav tako pa delovno ljudstvo ne bo prizaneslo frakcionašem, svojim novim sovražnikom, ki so se z obrekovalno kampanjo proti coni B postavili objektivno v isto vrsto z imperializmom in krajevno reakcijo. Frakcionašem so naše množice odgovorile s povečanim delom, z organizacijo novega dvomesečnega načrta za obnovo in tako v praksi pokazale pravilnost naše linije. Na manifestaciji v Ižoli ob pričetku izvajanja dvome, sečnega načrta so partija in množice jasno spregovorile tako proti reakciji kot glede lastnega programa in poti, po kateri gredo. Nasa naloga Prepričani smo, da lahko po svojih močeh pomagamo mednarodni fronti miru in demokratičnemu gibanju v svetu pod vodstvom ZSSR samo z okrepitvijo naših borbenih pozicij. Boljševiška komunistična partija je že enkrat potrdila pravilnost teh pozicij in danes, ko govori o možnosti neposredne intervencije ZSSR in vseh demokratičnih držav v tržaškem vprašanju, nam to ponovno potrjuje. Z dejansko enotnostjo med Slovani in Italijani, z ljudsko oblastjo, s skupno borbo za obnovo našega gospodarstva, kar pomeni izogniti se imperialističnemu vplivu in Marshallovemu planu, z likvidacijo reakcije na našem terenu doprinašamo konkretno pomoč v borbi proti imperializmu, ki jo vodi ZSSR. Prav nasprotno pa počenjajo frakcionaši, ki se skrivajo za zastavo Sovjetske zveze ih hinavsko govore o bratstvu, dejansko pa vodijo kampanjo nacionalizma, razbijajo enotnost partije in ji odvzemajo vpliv, ki ga je imela med množicami, kar nujno povzroča okrepitev nacionalističnih in reakcionarnih sil v Trstu, ki danes z večjim poudarkom kot kdaj koli zahtevajo priključitev Trsta k Italiji. Prav lahko je presoditi, ali gospodje frakcionaši delujejo za ali proti fronti miru, za ali proti ZSSR. Podle klevete proti Titu in Jugoslaviji, ki jih objavlja danes «11 Lavoratore* .nikakor niso pomoč mednarodni fronti miru. Frakcionaši so v 24 urah dokazali, da se tržaško demokratično gibanje lahko uspešno bori samo z neomejeno internacionalistično pomočjo Jugoslavije In Z zaupanjem, ki ga je delovno ljudstvo Trsta s proletariatom na čelu imelo v Jugoslavijo. Pozabili so, da so prav za to An-glo-američani s pomočjo domače reakcije koncentrirali v Trstu vso svojo protijugoslovansko borbo z ogromnimi sredstvi. Prav zaradi tega so organizirali že pred tremi leti pri nas obrekovalno kampanjo proti Jugoslaviji in proti osvobodilnemu gibanju, da bi ljudstvo tako izgubilo vero v svojo borbo. V treh letih reakciji ni uspelo uničiti zaupanja v Jugoslavijo, ki je nasprotno raslo, tako da so se vedno širši sloji prebivalstva usmerili k njej in preko nje k mednarodnemu bloku miru z ZSSR na čelu. Kar pa se imperialistični reakciji ni posrečilo v treh letih, je napravila Vidalijeya frakcija v treh dneh, ker je zlorabila sveta čustva naših ljudskih množic za ZSSR in za Stalina in se poslužila provokatorskega vprašanja: «Si za Tita ali za Stalina?* Kaj je dosegla ta frakcionaška spletka v Trstu? Izbila je naši partiji in naši fronti vso ostrino,, ki je bila prej obrnjena proti reakciji. Razdvojila je partijo tn množice v dve fronti, ki se bore med sabo namesto. da bi se borile proti imperializmu. «Cerini» pa gredo na dopust in CLN bo lahko demobiliziral del svojih sil y coni A in jih poslal v cono B, da bi tam povečal provokacije in tako dal OZN »argumente*, ki naj dokažejo, kot to hoče Jaksetich, da je pri nas teror. Komentarji k dokazu, v čigavem interesu je delal Vidali. niso potrebni. In to imenujejo internacional izem! Vidalijeva taktika Jasno je, da dezorientacija množic Tržaškega ozemlja in izguba zaupanja v Jugoslavijo ne more imeti druge posledice kot usmeritev k Italiji, kajti v teh dveh smereh so se borile naše sile in reakcija; če pade ena izmed obeh smeri, ostane druga. Danes frakcionaši tega nočejo reči odkrito, kajti v množicah je še živ odpor proti taki preusmeritvi. Zaradi tega ostajajo še na stopnji obrekovanja Jugoslavije do skrajnosti, ko pa se jim bo zdelo, da se je zaupanje množic v Jugoslavijo spremenilo v sovraštvo, bodo prišli na dan s pripravljenim receptom, da je končno tudi v Italiji komunistična partija in da bi zaradi tega mogli sprejeti priključitev k Italiji. Za enkrat se Vidali omejuje na govorjenje, da ne mara, da bi Sovjetska zveza -.topila v vojno zaradi Trsta Medtem ko se Sovjetska zveza Jo odločneje bori, se Vidali omejuje na priporočilo, da je potrebno bolj popularizirati italijanske demokratične sile. Spričo takih manevrov se veča vloga naše partije v coni B za okrepitev ljudske oblasti, za gospodarske pridobitve, za dvig življenjske ravni, da bi tržaški proletariat spoznal v coni B in njenem sodelovanju z Jugoslavijo pravilnost linije partije, ki jo je nakazal ustanovni kongres in* ki je logična posledica vsega praktičnega dela in stališča dežel z ljudsko demokracijo in ZSSR glede tržaškega vprašanja. Okrepitev ljudske demokracije v coni B mora biti praktičen dokaz naših teoretičnih trditev, ki bo postopoma poučil osnovo partije v coni A, ki jo je Vidali prevaril. Naša partija se tega zaveda in ne bo štedila z napori, da bi dosegla boljše rezultate in poglobila svoje delo v vseh smereh. Morda bo imel kdo vtis, da bi radi zamolčali naše napake in prikazali samo pozitivne strani našega dela. Toda mi nismo pričeli z borbo proti napakam šele po resoluciji Informbiroja, temveč se vsak dan borimo proti našim pogreškam, bedisi v taktiki, bodisi v delu sploh, bodisi v okviru organizacije partije, bodisi v praktičnem delu ljudske oblasti. Zavedamo se naših napak in jih stalno pobijamo. Naši tovariši vedo, kako stalno diskutiramo o naših delovnih metodah, o naših organizacijskih pomanjkljivostih, o kadrovski politiki, o vlogi množičnih organizacij, o vlogi krajevnih celic, o odnosih med višjimi forumi in osnovnimi organizacijami. Naši tovariši poznajo pomanjkljivosti v sindikatih y coni B, na katere smo opozorili in poznajo tudi napore, da bi jih odpravili ;oni vedo, kako zaradi vsake pomanjkljivosti, zaradi vsake napake v delu sklicujemo sestanke okrožnih in okrajnih partijskih aktivov in sestanke sekretarjev osnovnih organizacij. Naši tovariši so lahko prepričani, da se proti napakam stalno borimo in da se iz njih učimo. Končno pa niti ne more biti drugače v ljudski oblasti kjer lahko množice na praksi oblasti stalno ugotavljajo pomanjkljivosti in kjer lahko stalno nadzorujejo naše delo. Okrepimo naše borbene pozicije Govoriti moramo še o nekaterih stvareh. Frakcionaši govore množicam v coni A, da se hočemo mi v coni B ločiti od cone A. Odgovoriti moramo, da čutijo partija in množice v coni B danes kot kdaj koli svojo solidarnost s tržaškim proletariatom, ki mu bodo v bodoče pomagale kot nekdaj. Govore tudi, da hočemo tukaj uganjati . nekako kmečko politiko, da hočemo delati brez proletariata in da brez proletariata ne bomo mogli opraviti ničesar. Ta frakcionaška kampanja zasleduje določene cilje. Pripraviti hoče teren za trenutek, ko bodo vidalijevci morali zavzeti linijo priključitve Trsta k Italiji in ko bodo, kot dobro vedo, prav gotovo izgubili slovansko prebivalstvo našega ozemlja, ki je pretežno kmečko, ki pa ne bo zašlo s svoje dosledne in pravilne borbene poti. Pripraviti hoče teren za takrat, ko bodo morali pokazati, da zanje končno enotnosti med Italijani in Slovani, med delavci in kmeti na našem ozemlju ni neobhodno potrebna. Nekaj podobnih primerov smo že videli v onem delu Julijske krajine, ki je bil priključen k Italiji. Nikoli nismo dvomili ali zanikovali vloge tržaškega proletariata v tržaškem vprašanju niti splošne vloge proletariata v izoblikovanju naše partijske linije. O tem govori dovolj jasno program naše partije, ki ga je izdelal ustanovni kongres. Bila bi pa napaka, če bi v tržaškem vprašanju podcenjevati vlogo kmetov, se pravi vlogo onih, ki so prenesli osvobodilno borbo v mesto. Ne smemo pozabiti, da so kmetje našega ozemlja izpopolnjevali vrste osvobodilne vojske in da so ohranili karakteristike trde borbe, ki so jo že nekoč dobili skupno s proletariatom. Kmetje pri nas niso običajni zavezniki delavskega razreda, ki se v borbi proletariata zadrže nevtralno, temveč se bore in se bodo borili enotni s proletariatom. Zavezništvo med kmeti in delavci v obliki italijansko-slovan-skega bratstva moramo potrjevati in vsak dan krepiti. V coni B je ta zavest močna in zaradi tega kljub dejstvu, da so frakcionaši pri nas skoraj brez izjeme Italijani, ni prišlo do enega samega izpada proti njim, ki bi dišal po nacionalizmu. To pa se je zgodilo v Trstu, kjer so iz ust nekaterih voditeljev Izšle besede, vredne CLN-ovskih šovinistov. Tovariši, ne potrebujemo drobnogleda, da spoznamo, če smo na pravi poti, na poti internacionalizma, na poti mednarodne fronte miru. Ideološki nesporazum med VKP(b) in KPJ se bo rešil in rezultanta bo obogatila marksizem. Do takrat moramo okrepiti naše borbene pozici. je. Priboriti si moramo nove uspehe. Nemogoče se je hvalisati z in-ternacionalizmom in v praksi odstopati naše pozicije sovražniku ter ostati v trenutku, ko bo treba dati obiačun o delu v interesu miru in borbe proti imperializmu z ZSSR na čelu, praznih rok. V tej frakcionaški borbi smo prevzeli vso odgovornost, da nadaljujejo našo revolucionarno pot rame ob ramenu z Jugoslavijo za mednarodno fronto s Sovjetsko zvezo na čelu. Po tej poti bomo nadaljevali borbo tudi proti novim sovražnikom, ki so danes zakrinkani za zastavo internacionalizma, oslabili mednarodno demokratično fronto in, objektivno prešli v službo reakcije. Goriški dnevnik Po mladinskem kongresu V borbo za uresničitev najosnovnejših zahtev Mladinci in mladinke vseh slojev in iz vseh slovenskih predelov so na svojem nepozabnem I. kongresu 29. avgusta v Standrežu resno sodelovali pri razpravi, da svojo organizacijo postavijo na nove in krepke temelje. Pomembnost tega kongresa je zato tem večja, lahko rečemo nekaka zgodovinska prelomnica med izvršenim in novo zasnovanim delom. O tem je lepo spregovorila dijakinja Lilijana Beltram in dejala: «Jz našega bodočega dela naj zraste prava mladinska zveza, ki naj hitro rešuje vse mladinske zadeve in vprašanja, katerih je na stotine in katerih se je v dobršnem delu lotil že današnji kongres. Veljavo in večjo svobodo v javnem življenju niso mladini poklonile nobene oblasti, ampak si je svoje pravice priborila sama v težkih bojih in z mnogimi žrtvami. Pri vseh preobratih gospodarskega, družbenega ali socialnega značaja srečujemo mladino v prvih vrstah. Tudi pri vseh vojaških podvigih posameznih držav je vedno mladina odločala zmago ali poraz. Zato uživa danes v demokratičnih državah vso zaslombo naroda, da se lahko izobražuje in razvija. Svoboden polet mladine y demokratičnih deželah ustvarja čudeže in utrjuje položaj delovnemu ljudstvu. Kaj bi bile danes države, ko bi ne imeli tako elastične mladine. Slovenski mladi rod, ki živi v mejah italijanske republike, ima še mnogo neprehojene ceste pred seboj. še veliko nerešenih problemov. Skupno z italijansko napredno mladino se bori za skupne človečanske cilje. Poleg borbe za socialno pravičnost ima še nerešen narodnostni problem, posebno bratov mladincev iz Kanalske doline in Benečije. Z združenimi napori moramo stremiti za tem, da se tudi v teh slovenskih predelih ustanovijo slovenske šole, da ne bo naš naraščaj živel v temi in mračnosti. Le v materinem jeziku bodo lahko napredovali in dvigali svoje talente v korist narodu in državi. Ker sem mladinka — je nadaljevala tovarišica Lilijana — moram izpovedati, da mi je naša organizacija še posebno všeč, ker se poteguje za enakopravnost mladink in mladincev. Tu je še posebno poudarjena enakopravnost, ker se za enako delo zahteva enako plačilo. Naša dekleta so se udeležila narodno osvobodilne borbe, pomagale na terenu in se uveljavljale na vseh področjih osvobodilnega po-kreta. Mnoge so morale v koncentracijska taborišča in so tam umrle mučeniške smrtL Veliko tovarišic je Bild'Ustreljenih s strani fajistov in nacifašistov. Zato ne sme nas, ki smo ostale pri življenju, ustaviti nobena sila za dosego končnih ciljev, ki so enakopravnost, pravica in svoboda. Niso še rešeni ne najvažnejši niti najosnovnejši problemi naših pravic. Okrog nas je beda in brezposelnost. Zadnje čase je statistika pokazala, da trpijo največ naše mladinske vrste. Na tisoče je fantov in deklet, ki so izpostavljeni pomanjkanju. Veliko jih je, ki se sprašujejo, kaj bo z njimi jutri, ko bi se radi izučili kake obrti, a ne morejo nikamor, zato tavajo okrog doma zamišljeni in obupani. Posebno so prizadete mladinke, ki v obupu včasih zaidejo tudi na kriva pota. Tudi pri nas se za enako delo ne daje enako plačilo. Posebno so v tem zapostavljene tovarniške delavke v raznih tovarnah in služkinje pri nekateri mestni gospodi, da še posebej ne govorimo o poljskih delavkah, ki morajo za majhen denar garati od ranega jutra do poznega večera. Vsi ti problemi morajo biti stalno v proučevanju pri naši mladinski organizaciji. Edino na ta način bodo žene in dekleta dobile pravo mesto v človeški družbi, da se bodo lahko z ljubeznijo posvetile skupnemu življenju in lastni družini. Ti naj bodo plemeniti cilji naše mladine. Ako bomo znali pravilno rešiti vse te zadeve, bomo ustvarili trden temelj bodočim pokole-njem*. Na ustanovnem kongresu Zveze slovenske mladine v Italiji Je bil soglasno sprejet sledeč program, ki osvetljuje smernice naše mladinske organizacije za bodočnost: 1. Zveza slovenske mladine Je enotna demokratična organizacija slovenske mladine v Italiji. 2. Na osnovi medsebojnega sodelovanja je ZSM kot samostojna organizacija vključena v italijansko Mladinsko fronto ter se z njo bori za skupne mla. dinske interese. 3. ZSM sloni na tradicijah narodno osvobodilne borbe slovenskega naroda in na pridobitvah demokratične mladi, ne vsega sveta ter Je sestavni del Demokratične fronte Slovencev v Italiji. 4. ZSM ima za cilj izboljšanje socialnega in kulturnega položaja slovenske kmečke, delavske in študentske mladine. 3. ZSM bo storila vse za izvajanje zajamčenih nam narodnostnih pravic kot so: a) priznanje slovenskega Jezika, svoboda kulturnega in flzkulturnega udejstvovanja; b) priznanje slovenskih osnovnih in srednjih šol kot Javnih in ne zasebnih ustanov. C. ZSM želi sodelovanje z vsemi naprednimi organizacijami Mučen vlis1 ** V eni zadnjih številk je «G>or" nale di Triestes napisal, da so P® vaseh v goriški okolici napisi nad trgovinami večirfomu v slovenščini Pripoveduje, da narede ti napisi «na tujca mučen vtis» in «da Je hipoma v dvomu ali morda ni v Jugoslaviji». Tako šovinistično pisanje nared1 zares na poštenega Italijana in Slovenca prav močno «mučen vtisi- Zakaj? Popolnoma naravno. ** predno so omenjeni strupenkastt list in njegovi predniki obstajali-so v vseh goričkih okoliških vaseh obstajali, kakor še danes, Slovencu O tem dejstvu ne dvomijo niti nat-boli rigorozne uradne statistike-Torej v teh vaseh bodejo člankarfi slovenski napisi v oči- Da ne ®* atujecn (— v zemljepisu mora P®" imeti nezadostno, če mu to podtikajo —) aamenjal državo naj bodo napisi gostilna, prodajalna, saj dragih itak ni, — dvojezični. Pa bodisi, da je pravnemu čuta zadoščeno, da so napisi dvojezični nad «italijanskimi licencami», kakor piše tisti list, (čeprav nima obrtnica ničesar opraviti z narodnostjo, ker bi potem morali trdit'-da je davek naših davkoplačevalcev tudi nekaj posebej), čemu se P4 ta pravni čut ne prebudi, ko 0r* za dvojezične napise tudi v rnešta-^ Saj tu žive po narodni statistik' tudi Slovenci! Zakaj je za okolico, ki je slovenska, tako tenkovesten, za Gortco, ta ki je narodno mešana, je pa pravna in moralna tenkočutnost kar zaspala. Odgovor je jasen: »■ mestu hočejo narodni strupenjač' dokazati, da Slovencev sploh ni. v goriški okolici pa da so v manjšina S pravno tenkovestnostjo pokn-va člankar umazano srajco narodna mržnje — in to dela mučen uti*- Pojasnilo F poročilu o kongresu Zveze slovenskih žen, ki smo ga prinesli 2*-avgusta v. našem listu, se je V ne“-kem nejasnem stavku lahko pomo- toma razbralo, da se žene iz Stan-dreta niso udeležile kongresa. v‘ pojasnilo pristavljamo, da se ga r udeležilo 20 delegatk iz Standrežo- POGREŠANI PARTIZAN Kdo ve kaj o njem? ZUPIN MARIJ, sin Petra in Cesnik Jože, rojen 3. septembra 1922 v Bertokih, je bil v partizanih pri I. div. art. 31. div. IX. korpusa. Od 7. maja maja 1945, ko je prišel $ svojo edinico na Goriško, ni o njem nobenega glasu. Komur )e o gori imenovanem kaj znano, prosimo, naj sporoči to na naslov: Zupin Peter, Bertoki št. 29 ali pa na naslov: Dellonte Bruno v Kopru. Vse stroške bodo svojci rade volje takoj povrnili. Kakšni morajo biti kruh in testenine Zveza trgovcev v Gorici sporoča: Goriški prefekt je dal pristojnim oblastem, katerim je poverjeno nadzorstvo nad prehrano, stroga navodila za točno izyajanje predpisov glede trgovine z moko, kruhom in testeninami, kateri s° bili izdani z zakonom od 2. avgusta 1948 št. 1036. Po teh predpisih je prepovedana prosta prodaja pšeničnih izdelkov z manj kot 83,50% črne moke in kruha iz mol^p, ki ni predpisane kakovosti, kakor tudi testenin izdelanih z manj kot 80% črne moke. Ker so predvidene za kršilce stroge kazni, opozarja Zveza včlanjene trgovce na vestno izpolnjevanje gornjih predpisov. OPOZORILO POTUJOČIM TRGOVCEM Zveza trgovcev v Gorici vabi vse potujoče trgovce in one, ki imajo stalne stojnice ter tudi tiste, ki imajo mize na pokritem trgu v mestu, da sl na njenem sedežu V ul. IX Agosto M vzamejo na znanje navodila, kako naj se ravnajo pri določitvi splošne dohodnine za leto 1948. Poziv je izredne važnosti. Vpisovanje v šolo za bivše partizane Državna zveza itaiijaukih partizanov javlja, da se Je pričelo vpisovanje za brezplačna mesta za gojence v šoli — konviktu »Rlnasclta*. Te šole so demokratične In bodo vzgajale demobillij-rane delavce. Ker bodo Imeli gojenci vso oskrbo se bodo lahko popolnoma predali študiju Prošnjo za vstop v šolo lahko napravijo partizani, povratniki Iz ujetništva ali Internacije, politični preganjanci, bivši bojevniki, sirote padlih, otroci invalidov Itd. Potrebne dokumente Je treba poslati do vključno 13. septembra t. I. na: Ufflcio convlttl — scuola A.N.P.l. . «-zlone concorsl — vla Sa-voia 13, Roma. Podrobnejše Informacije bodo Interesenti prejeli na goriški prefekturi. Izpiti in vpisovanje na slovenskih srednjih šolah v Gorici Na vseh slovenskih šolah v Gorici bodo izpiti (razen mature) v drugi polovici meseca septembra po razporedu, ki je objavljen na razglasni deski ysake šole. Vpisovanje v vse slovenske srednje šole v Gorici se prične 1. septembra in se zaključi 25. septembra. Ta rok bo podaljšan do 30. septembra za tiste, ki bodo delali izpite v jesenskem roku Vse podrobnosti so navedene na razglasni deski šole. Danes zaključena prireditev v slovenskem poletnem zabavišču Danes J. septembra ob 17 url imajo obiskovalci slovenskega poletnega zabavišča na dvorišču Alojzijevlšča v ul. Don Bosco 3 svojo skromno zaključno prireditev In razstavo ročnih del. Vse slovensko občinstvo, posebno starši In ljubitelji mladine, ste vabljeni, da se prireditve udeležite. Vstop Je prost. Predpisi za vinske tropine Goriška prefektura je izdala posebno okrožnico, v kateri navaja z ozirom na obstoječe zakone, da je dovoljeno obdržati tropine v naravnem stanju najkasneje do 31. decembra 1948, razen v primerih, da so namenjene za destilacijo ali prehrano. Po tem roku se sme ohraniti grozdne tropine le v tiste namene in na način kakor je predpisan, oziroma dovoljen po obstoječih zakonih. Prestopki bodo kaznovani po zakonu. KINO VITTORIA, 17: «Booiiierang» (Maščevalno orožje), D. Andrevvs. CENTRALE, 17: «Sinjl vitezi*, M. 0’Hara In R. Montgomery. VERDI, 17: «Nan4», L. Velez. Moderno. Italln, Odeon: Zaprto. Darovi Goričanov športnim tekmovalceifi Ob I. kongresu Zveze slovensK® mladine v Italiji s° goriški trgo*’ ci in drugi darovali za najbolj*? športne tekmece sledeče: Koren ; Leban porcelanaste®2 psička. Kozman porcelanasto VaZ°' Katoliška knjigarna 2 škatli P is* nega papirja, 10 omotov, 5 kov, 6 beležnic, 6 notesov, 24 sviJlC' nikoy. Bric Ivan steklenico ver‘ moutha. Lukežič 2 nalivni peresl in 50 zvezkov. Vinolia stekleni0® konjaka. N .N. 3 čokolade. Vižin 8 ovojev pisemskega papirja. *n Rustja 5 paketov DDT. Leban 1 klčbiik. N.N. 6 zobnih mil. D°r° 1 zobno milo. Bratuž 2 stekleni®1 likerja. N.N. šop nageljnov. PJ8' huta Jenka 1 zračnico, 2 kolesnl torbici in 3 mreže. Cuk 2 koles®8 plašča. Pavlin steklenico vin8, Martelanc 6 kosov mila. Marc 6 c|‘ garetnih doz. Muravec 500 lir. B1' težnik 500 lir. Gorjup 100 lir. Cf tar 500. Qrel 200. Cubej 200. P°°' beršič 500 lir Zora 3 steklenice v‘" na. Stanko 400 lir. Zveza slovenske mladine se vseffl darovalcem prisrčno zahvaljuje. Smrtna kosa Hudo je odjeknila, kakor spl* vsaka nenadna smrt, da je v sobo 21. avgusta v Gorici na Kornu : kapjo umrla 60-letna ga. Murov Karolina roj. Mizerit, zavedna si venska žena in mati padlega P3r zana Maksimilijana. Blagopokoj[ ca, rojakinja iz Šmartnega v Brdi je 35 let spremljala svojega Petra, trgovca s kurivom, na ® Ijenjski poti. Pokopali so jo na Ž riškem pokopališču. Užalošže družini naše iskreno sožalje in P kojnici večni mir. IZGON Goriška kvestura je z izgonski listom odpravila v njihov rojsl kraj štiri Napolitance, ki niso li nobene prave zaposlitve v b ?t:i in so bižkone tudi imeli 11 men oditi ilegalno čez mejo. DALI SO GA CEZ MEJO Jugoslovanski obmejni organi predah italijanskim stražam bloku pri Rdeči hiši ital. državi)8 na Dominika Bampija, dom® Sarno di Lavis (Trento), ki je 5' 5v®i čas šel ilegalno na jugoslovansK® državno ozemlje. RJUHE ZAMENJALE POSTE Albina Štrukljeva iz ul. št. 7 je prijavila policijskim nom, da so ji neznanci v odsotnosti odnesli iz stanova parov rjuh. BENCIN ZA SEPTEMBER Pokrajinski urad za industrij trgovino v Gorici sporoča, di prične 5. t. m. delitev nakazi bencin lastnikom avtomobilov motociklov za mesec septerr Tovrstna nakazila se dobijo s na «karte za gorivo* (carta ca ranti) in vozne knjižice. Opcija za italijanski državljanstvo Goriška prefektura javlja, d, poslala vsem občinam te de podrobna navodila glede optir tistih državljanov, ki je njih o valni jezik italijanski, pa so 10. junija 1940 pristojni v kraje, ki so sedaj pod Jugosla' Rok za opcijo poteče 15. t. m- Odg. urednik STANISLAV RE|S|1<0 Tiska Tržaški tiskarski zavod nuiriiNT^rvo- ULICA MONTECCHI št. 6, III. nad. — Telefon št »3- 808. — UPRAVA: ULICA R. MANNA St. 29 — Telefon 27-847 In 27-947. I NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750. polletna 1400, celoletna 2600 lir; Cona B: 144, 414. 792, 1440 jugullr- FLHJ S5 161 130 b50 din- U ...... .................... . —■-- —- ‘ -**■— - trgovski 40, finančno-pravnl 60, osmrtnice 70 lir. | Poštni tekoči račun za STO-ZVU: »Založništvo Primorski dnevnik*, Trst 11-3374; za FLRJ: «Prlmorski dnevnik*, uprav?: I,j blj:’na V 0601-*9 OGLASI: od 8.30-12 In od 15-18. tel. 27-847. Ceae oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: