o Leto X - Štev. 7 (224) UREDNIŠTVO in UPRAVA Čedad - Via B. De Rubeis 20 Tel. (0432] 731190 Poštni predal Čedad štev. 92 Casella postale Cividale n. 92 ČEDAD, 15. aprila 1983 Autorizz. Tribun, di Trieste n. 450 Izdaja Z T T Tiskarna R. Liberale - Čedad Cierku Sv. Silvestra v Pikonu an koščic naše zgodovine OBČNI ZBOR ZABRBGE EMIGRANT Tle par nas imamo puno starih cierkvih po naših vaseh, skor vse bi korlo jih po-strojit, kjer so zapuščene in kajšna je maiomanj na tleh. Cierku Sv. Silvestra v Pikonu je med njih. Velika škoda bi bla za vse nas, an ne samuo za nas, če bi šle zgubjene zak so an one an koščič naše storie, naše zgodovine. Par puno krajih so se zgubili tisti tradicioni, ki smo jih imiel, ma se nie zgubil spomin na tiste ki je bluo ankrat. Ries je de donašnji dan življenje je drugače, an purjele-puo se zmisnit de kuo je bluo. Jest se zmisnim de kar san bla mikana, ta par nas, v Bar-nase, smo imiel velik senjam za sv. Jerneja. Mi druz otroc smo se paračoval že petnajst al dvejst dni priet. Te buj velie so paračuval purtone z brošjano an z rož okuole an okuole cierkve, an ta na pla-cu so parstavli al kukanjo al so parbiesli padiele, da jih bojo z lato potukli za ušafat Šenk, ki je bil not. Se zmisnim od kolač, ki nune so prodajale tist dan. Vsa vas je bla at, an ne samuo vas, puno jih je hodilo an od druzih vaseh. Donašnji dan nie vič tuolega, še gaspuodi na hodijo po telih cerkvicah mašavat, pru če nie kajšna parložnost, ku kajšna ojcet, an takuo se zmieram vse tuo-le zgubia an vederbava. An tuole na smie bit če za ries čemo de kiek ostane za tiste ki pridijo za nam. L. C. V prostorih kulturnega društva Ivan Trinko v Čedadu je zadruga Emigrant imela svoj občni zbor. Vodil ga je predsednik Ado Kont, udeležilo pa se ga je lepo število članov. Zadruga sedaj šteje 31 članov. Ustanovili so je zato, da bi pomagala zgraditi hiše tistim emigrantom, ki se vračajo domov. To skrb bi sicer morala imeti država in krajevne oblasti. Ker pa so pokazale premalo posluha in ker tudi niso odprle delovnih mest za emigrante, poskuša zadruga po svojih omejenih možnostih odstraniti velike pomanjkljivosti in hude zamude odgovornih oblasti. Zadruga je uspela posredovati pri lotizaciji in nakupu 9.000 kv. metrov zemlje v Ažli. Na tej zemlji si bo 11 članov zgradilo svoje hiše. Če bo šlo vse dobro, bodo z gradnjo pričeli letos poleti. Il senatore Bruno Lepre visita la zona Il senatore Bruno Lepre con il sindaco di S. Pietro Firmino Marinig. Presenti pure (da sinistra a destra) Maurizio Domeniš, Valentino Noacco e Michele Carlig. Le possibilità di uno sviluppo socio-economico delle Valli del Natisone e delle1 implicazioni politiche degli accordi di Osimo sono stati i problemi che hanno rivestito particolare attenzione nell’incontro svoltosi recentemente, a S. Pietro al Natisone con il Sen. Bruno Lepre, presidente della Commissione difesa del Senato. L’attuale situazione di mercato e le difficoltà della economia per il perdurare della crisi a livello nazionale ed internazionale sono state evidenziate dai Diret- Costruzione di un depuratore a S. Pietro al Natisone Tra qualche giorno la ditta SAFIS inizierà i lavori per la costruzione di un depuratore nel letto del fiume Al-berone, nel comune di S. Pietro al Natisone. Come ci ha detto il presidente della Comunità Montana; Giuseppe-Chiuch, il depuratore avrà un valore di 245 tnilioni di lire e dovrà essere costruito in 7 mesi, il che significa che dovrebbe entrare in funzione entro l’anno. E' possibile comunque che i lavori subiscano dei ritardi come è del resto previsto anche nel contratto, nel caso che durante i lavori venissero alla luce dei reperti archeologici. Ai lavori sarà perciò presente un rappresentante dell'istituto regionale delle Belle arti di Trieste. La costruzione del depuratore rientra nella terza fase della realizzazione della zona industriale di S. Pietro. Nelle prime due fasi, che hanno richiesto un investimento di circa un miliardo di lire, si sono fatti i lavori di urbanizzazione della zona industriale. Sono state costruite le strade interne, il collegamento di queste con la strada provinciale, è stata portata l’elettricità, l’acqua, il metano, il telefono e sono stati posti i tubi per la canalizzazione. Secondo il progetto originale, il depuratore avrebbe dovuto servire solo la zona industriale. In seguito si è deciso di collegare al depuratore anche le acque nere di S. Pietro, Azzida e, forse, Ver-nasso. La ditta di progettazione Daneco di S. Giovanni al Natisone, che fa parte del gruppo Danieli, ha previsto per la realizzazione di questo depuratore lo sfruttamento della caduta naturale delle acque. Per il funzionamento del depuratore si pagheranno, dunque, annualmente 400 mila lire di elettricità. Invece, i depuratori che non sfruttano la caduta naturale delle acque, pagano all’Enel una bolletta annua di 8-10 milioni. Questi giorni avranno pure inizio i lavori per la costruzione di un collettore lungo circa 200 metri, fra la zona industriale e la locazione del depuratore sotto il monte Karkoš. tori della Veplas S.p.A., Maurizio Domeniš e della HOBLES S.p.A., geom. Michele Carlig. Al Sen. Lepre è stato fatto presente anche l’aspetto occupazionale rappresentato dalle due nuove realtà industriali che stanno concretizzandosi tra difficoltà diverse e che rappresentano un punto di riferimento fondamentale alla rinascita economica delle Valli del Natisone. Al rappresentante del parlamento è stato pure richiesto un interessamento a livello nazionale per alcune possibilità d'insediamento nell’ambito di un mercato più vasto dei due opifici, anche in considerazione al fatto che operano con finanziamenti a capitale misto italo-jugoslavo ed in applicazione a quelle indicazioni di cooperazione internazionale che l’accordo di Osimo e le facilitazioni economiche CEE -Jugoslavia aprono all'economia europea sul mercato dei paesi del terzo mondo. All’incontro è intervenuto anche il prof. Giuseppe Marinig, Sindaco del Comune di S. Pietro al Natisone, che ha cercato di evidenziare le grosse problematiche di una realtà difficile come le Valli e quindi l'urgenza di interventi privati e pubblici per la tutela e salvaguardia dell’uomo e di conseguenza dell’ambiente di tutta la fascia confinaria che presenta particolari situazioni di ordine sociale, politico, culturale ed etnico linguistico. (Continua a pag. 2) Kakor je dejal Ado Kont, bi želeli število zadružnikov povečati, da bi imeli več denarja in tudi več predlogov, kako popestriti delovanje. Kakor je zapisano v statutu, je namen zadruge razširiti delovanje na gospodarsko in kulturno področje. Ustanovili so zavod za razvoj Benečije, ki ga vodi Ferruccio Clavora. Sredstva za svojo dejavnost bo ta zavod črpal tudi iz skladov Evropske gospodarske skupnosti. Posneli bodo kaseto z beneškimi glasbenimi motivi. V Belgiji bodo pripravili razstavo obrtniških izdelkov, za katere bodo zagotovili zaščitni znak (Made in Benečija). Odpravili se bodo na izlet v takšen kraj, kjer si bodo pridobili izkušnje pri razvijanju domače obrti. Po predsedniku Adu Kontu sta poročala tajnik Walter Drescig in blagajnik Graziano Crucil. Predsednik zveze izseljencev iz Beneške Slovenije Ferruccio Clavora je dejal, da so v enem letu opravili veliko dela, govoril je o nalogah zadruge in se pritožil, ker jim birokracija meče polena pod noge. Na velikonočni ponedeljek avtomobili preplavali naše doline V nedeljo, 17. aprila v telovadnici-palestri na Ljesah ob 15. uri PRIMORSKA POJE Nastopajo mešani zbor Podgora, moški zbor Zarja-Budanje, moški zbor Briški grič, moški zbor Štmaver, moški zbor Gostol-Tolmin, dekliški zbor Vesna-Križ, mešani zbor Drago Bajc-Vipava, moški zbor Valentin Vodnik-Dolina. Stari pregovori se njeso uresničili Ijetos za velikonočne praznike: «Oljka suha, mokre jajca», «mokra oljka-žegnanca suha», al pa še kakuo drugač, ker usaka vas ima svoj glas, a vsi ti pregovori oznanjajo že stuo-letja adno rječ: če je na Ojčenco daž, bo Velika noč suha, če bo Ojčenca suha, bo Velika noč mokra. Kot smo že ob začetku napisali pa se ti naši stari pregovori letos njeso uresničili. Slaba ura je bla za Ojčenco in slaba za Veliko noč. Ma na velikonočni ponedeljek (na «Pasquetto», kot ji pravijo po italijansko), je bluo zadost par ur ustieha, par ur prebliska, da so avtomobili iz bližnjih, mest in vse Furlanije preplavali naše doline. Hitro so improvizirali piknike, če se ni moglo drugače, tudi na mokrih tleh, važno (importanti je bluo jesti, uživat dobre jedi na odpartem in uživati pomladansko sonce, ki je od časa do časa, ob prebliskih, pokukalo skuoze oblake. Vse je margoljelo ljudi in ker so bli, posebno otroci pi- sano oblečeni, se je zdielo, da se vidijo od deleč vseh sort an vseh farb rože ob riekah an senožetih. Ta povelikonočni ponedeljek je še enkrat dokazu, da postajajo naše doline zmeraj buj pljuča (polmoni) za bližnja mesta, za ljudi, ki želijo in hočejo povžit dobar zrak, almanku ankrat na tjedan. Ko sem videu tarkaj ljudi, tarkaj avtomobilov po naših dolinah, sem hitro po-mislu, da bi turizem lahko dost pamesu h nam, pa nam manjkajo narbuj elementarne strukture in kar je narbuj žalostno, nam manjka turistična «mentalità!». Ko sem se vozu po dolinah in videu vse tele turiste, me je bluo špot za naše nečedne, umazane rjeke, ki nam ne djelajo obedne časti. O tem sem že vičkrat pišu an se ne bom nikdar na-štufu pisat. Pomislu sem, ki ljudi bi paršlo vič h nam, če bi ble rjeke čedne, če bi ble posječene, očejene senožeta manjku blizu c jest an poti! Doric Izhaja vsakih 15 dni Posamezna številka 400 lir NAROČNINA: Letna 6.000 lir Za inozemstvo: 8.400 lir Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 Odgovorni urednik: Izidor Predan Quindicinale Za SFRJ - Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» DZS, 61000 Ljubljana Gradišče 10/11 - Telefon 223023 Sped. In abb. post. II gr./70 Poštnina plačana v gotovini OGLASI: mm/st + IVA 15% trgovski 200, legalni 300 finančno - upravni 250, osmrtnice in zahvale 100, mali oglasi 100 beseda. Kako bodo glasovale Mažerole ? V Benečiji sta dve občini, kjer bodo letos volitve. Poleg Dreke, o kateri smo že pisali, je tudi Tavorjana, občina s slovensko vasjo Mažerole. Tako kot Dreko tudi Tavolano upravlja Krščanska demokracija. Pozanimali smo se, kako KD upravlja Tavorjano. Vprašali smo levičarje, komuniste in socialiste, tiste, ki so sestavili «Lista civica». Povedali so nam, da so v Tavorjani z obnovo po potresu komaj začeli, medtem ko so jo v drugih furlanskih občinah skoraj zaključili. V občini vlada klientelizem. Hlev v Mažerolah, ki bi moral zaposliti nekaj ljudi, je že več let prazen. Kako naj bi redili živino, če sena niso hoteli kupiti pri domačinih, ampak daleč v Venetu. Tudi ceste do Mažerol ne morejo dograditi. Za vprašanja Slovencev se v Tavorjani niso zanimali. Krščanska demokracija, ki je imela večino prav zaradi podpore Mažerol, tudi sedaj noče priznati manjšine. Zato je Lista civica vključila Slovenca iz Mažerol in svoj program obogatila z etničnim vprašanjem. Odnosi so se v Mažerolah spremenili, odkar je prišel iz emigracije domačin ki pozna probleme in ga ljudje poslušajo. Novi Matajur je zaskrbljen, ker krščanska demokracija še vedno noče priznati Slovencem na Videmskem status manjšine, in zato s simpatijami spremlja vse tiste akcije, ki imajo za cilj priznanje in uveljavljanje našega jezika. Te simpatije gredo tudi Lista civica, ker je ta problem dala v svoj program. PARLIAMO Dl MASAROLIS Prossimamente in due comuni della Benecia si terranno le elezioni comunali. Dopo aver detto qualcosa di Drenchia nel numero precedente, questa volta parliamo un po' di Torreano, comune con un paese sloveno: Masarolis. Anche Torreano„ come Drenchia, è amministrato dalla DC. Le elezioni sono imminenti e le liste stanno per essere presentate. Noi abbiamo avuto modo, per quanto riguarda Torreano, di parlare con alcuni rappresentanti della Lista Civica. Siamo venuti così a conoscenza che in questo comune, a 7 anni dal terremoto, appena adesso si stanno muovendo i primi passi per la ricostruzione, mentre in altri comuni terremotati, questa è quasi alla conclusione. Masarolis, frazione di Torreano con grossissimi problemi simili a quelli di molti altri paesi delle Valli del Natisone, è stata abbandonata a se stessa. Le cose in questo paese, comunque, stanno cambiando, grazie anche ad un ex-emigrante rimpatriato, che ha le idee chiare su questa problematica, e più di qualcuno è disposto ad ascoltarlo. Il Novi Matajur guarda sempre con simpatia a tutte le azioni che tendono alla risoluzione della questione slovena, per questo il nostro plauso è diretto alla Lista Civica di Torreano. GOSPOD MIZZAU Te narbuj liep an parložan izik za naše benečane bi muoru bit te Laški, če pustimo non, ja kabi, te Italijanski, ki je te narlieuš u cielin sviete an stuo an stuo krat lieuš ku naš buogi slovienski dialekt. «Progetto pilota» od,tele ideje, se je muoru ustvarit du Podutan, kjer so adni trasferii njih vas ničku du Laške, brez obednega referendum an obedne delibere. So lepuo Š krut ove, Mierso Te Gorenjo an Po-dutano, ja San Leonardo, prekarstil tu San Leonardo del Friuli ant adà počas počas, Buog vie kadà, pridemo lahko do Grimacco del Friuli, Mersino del Friuli al pa Zavart, Lombaj al Ocnebardo an Gore-njavas del Friuli. Druga diretiva naših podutanskih poglavarju je spoznavanje «lokalne» kulture. An šikome smo že du Laškin,, so se adeguai, ja ben nu, nie kaka: so muorli parpejat pridgat gor furlanske škritorje! Tanto più, ki te novega lokalnega izika, te Laškega, na znajo vsi, an še tisti ki ga znajo (al čejo reč de ga znajo al pa de se hvalijo ga znat) dišeo... pardon, smardijo po Slovenja an kilometro od deleč, An jih zapoznajo že du Šenčjurje, de so «sclàs» ofarbani tu Lahe! Če pa se bojo Mizzau, Driussi an naš Šimac, buožac, močnuoimpenjal, kiek skočne uon an počas počas bomo imiel le vič Lahu po naših dolinah an potle bomo lahko an naše otročiče po Laško učil namest po sloviensko. S pomočjo, s’intende, od Società Filologica Friulana. A ja ben nu: namest Beneškega gledališča, Beneških piesmi an Moja vas, ka se čemo tarkaj gla-vjat čeudan, a ja ben nu, rieš našo lokalno kulturo gospuod Mizzau! Mjuta Povasnica Politično življenje - Vita politica Minister Fortuna v Reziji Minister za civilno zaščito Loris Fortuna, predsednik senatne komisije za obrambo Bruno Lepre in predsednik deželne komisije za obnovo po potresu Angelo Ermano so se v Kulturski hiši na Ravanci v Reziji srečali s domačini. Župan Sergio Di Lenardo jim je osvetlil gospodarske in kulturne probleme. Rekel Zgubili življenje tri naši puobi Naše doliine so pru na-srečne. Priet emigracion jih je maloman ščedla in sada, ki tudi h nam je paršu pro-greš in se ne muormo vic trudit v juški zemlji za zaslužit kruh, pride pa druga štrafinga, in pobere naše mlade moči. Če ki dobrega pride h nam, le placjat na kajšno vižo ga muormo, an še kua grankua! Bla je Velikanoč in z njo vemo, de pride pomlad, ma kajšna pomlad je paršla h nam, če je utargala rože iz našega ljepega varta brez počakat de se razvaljio? Uzela, ukradla nam je tri naše mlade puobe, ki so bli glih začel živiet. Se ne more poviedat z be-siedam tajšne žalosti. Vse se nam zdi črno, velike magie se postavljajo po naših dolinah, še pomlad se je ustavla od tistega garde-ga dne. Sonce se nje vic pokazalo in luht se je joku, zak naš ljudje njemajo vic suzi, so že premasa tarpiel trideset an še štierdeset ljet od tega, kar so naš te mlad zapuščal doline za miniero, za uisko za... de smo zmie-ran buj sami an obupani. * * * Z veliko žalostjo v sarcu pišemo od hudega inčidenta, ki se je zgodiu na poti, ki iz Čedada peje v Premarjah, blizu Gruppignana, v pan-diejak 4. obrila. V veliki nasreči so zgubil živlienje dva puoba iz naših dolin: Luciano Mlinz, 19 liet, iz Bar-nasa an Mirko Malghin, 22 liet, iz Brišč. Veselo so se vračal damu v kompanji druzih treh prijateljev: Claudio Corre- dig, 19 liet, iz Špietra, Mauro Saccu, 17 liet, iz Podbu-niesca an Massimo Marcolini, 19 liet, iz Barnasa, ki seda se zdravejo v spitale. Se na more zastopit, kuo je paršlo do take nasreče, saj ciesta je zadost ravna v tistim prestoru. Avto, ki ga je vozu Mirko, je trieščinla v drugo, na kateri so se pejal Luigino Soi iz Santa Maria la Longa, ki je umaru par ur potle v videmskem špitale, Ignazio Tatti in Fabio Cecchigh, ki so rikove-rani v Čedadu. Puno bi bluo za napisat, puno bi bluo za reč, a taka smart te pusti brez besied, samua puno žalost an puno suzi, An se vprašaš, če je glih umriet, kar imaš samuo 20 let an celuo živlienje ta pred sabo. Pogreb Mirka an Luciana je biu v sriedo, 6. obrila. Puno, puno ljudi, posebno mladi, jih je spremljalo k zadnjemu počitku V tajšni veliki zgubi se vsi mi stisnemo okuole žalostnih družinah. Claudiu, Mauru in Massi-mu želmo, da bi preča an lepua ozdraveli. Luciano Mlinz in Mirko Malghin Auto od putì tou Barde Dan mlad sin Giorgio Len-daro, od 18 ljet s Tera u umaru petak 1. aprila blizu Barda, zatu ke so se prevar-nili z autom, kjer so bili še Ivan Bobbera anu Fabrizio Pascolo. Od Bardo so tjeli iti dou na Njivicu, ma zatu ke na ba pot mokrà anu sponska su tou Lazišču zašli s poti anu razbili avto; takolé so se hudo storli. Giorgio Lendaro u umaru ko so ga nosili tou špitau od Humina, ti druzji znanci, sovsje od sebé anu prestrašeni, nu ču le ozdraviti. Ko su judje od Terske doline zvjedali za smart mladea Giorgia Lendara, ki je bil dobar anu djelavac, so ostali pretreseni anu žalostni. Djelamo «condoglianze» materi anu bratru, ke živita tou Teru. je, da je potrebno omogočiti združevanje zemlje, da bi ljudje lahko zgradili modernejše hiše. Čimprej morajo odpreti 18 kilometrov dolgo cesto skozi Karnico do Učeje, do vasi, ki je pozimi 9 mesecev o-drezana od Rezije. S to cesto bi se povezali s Slovenijo, dolina bi se odprla za turiste, kar bi prineslo domačinom zaslužek. Opozoril je tudi na kulturne vrednote, na jezik in tradicije, ki jih je potrebno zaščititi. Senator Lepre je v zvezi z obnovo po potresu govoril o razvoju doline in kot spodbuden primer navedel mešana podjetja v Špetru, zgrajena z italijanskim in jugoslovanskim kapitalom. Zavzel se je za sprejem zaščitnega zakona za Slovence, enotnega za Trst, Gorico in Videm, in obsodil skrito nasprotovanje nekaterih krogov pri sprejemu zaščitnega zakona. Angelo Ermano je rekel, da so za Rezijo potrebni cesta do Učeje, obrtništvo, kmetjistvo in turizem. Domačin Aldo Madotto je povedal, da se je v 30 letih število domačinov zmanjšalo za 54 odstotkov, da polovica domačinov še vedno živi v barakah in zaradi nizkih o-sebnih dohodkov veliko starejših občanov ne bo moglo dokončati svojih hiš, ki jih gradijo z državnim prispevkom. Minister Fortuna je ob koncu dejal da mora dežela pravilno interpretirati zakon 828, ki ga je sprejela vlada za razvoj zapostavljenih con. Potrebno je zagotoviti napredek doline in ohraniti kulturno bogastvo Rezije. Fortuna je dejal, da so za Rezijo potrebne takšne kulturne iniciative, ki bi jo napravile zanimivo, kot sta zaradi filma in gledališča postala zanimiva kraja Spoletto in Montichiello. Nastopila sta pevski zbor in folklorna skupina. Fortuna si je nato ogledal zadružni hlev (stalla sociale) v Solbi-ci, kjer mu je iniciativo opisal Renato Quaglia, in obiskal več vasi. CIVIDALE Situazione politica e prospettive economiche all’esame del PCI Il comitato di zona del Partito comunista italiano si è riunito i giorni scorsi a Civi-dale per discutere una serie di problemi attuali per la vita politica locale. Elezioni comunali: nella zona si voterà in tre comuni, Tarcento, Torreano, Drenchia. Per questi ultimi due il PCI esprime il proprio appoggio alle «liste civiche» che sono in via di formazione con il contributo di varie forze politiche democratiche. Elezioni regionali: in discussione i programmi ed i criteri per la formazione delle liste proposti dagli organi provinciali. Punti specifici: occupazione, casa, servizi, cultura. Gli strumenti: la legge 828, l’estensione di Osimo alla zona di confine nella nostra provincia, la legge di tutela degli sloveni. Preoccupazioni: soprattutto per l'occupazione dei giovani, le cui prospettive non sono per nulla confortanti. PCI e LCS : ricerca di collaborazione economica Dopo la visita alla SNIA di Torviscosa, proseguono i contatti dei dirigenti della LCS di Tolmino con la federazione del PCI di Udine. Lo scopo è quello di definire concrete possibilità di collaborazione economica fra aziende friulane ed aziende della Valle del-l’Isonzo. Mercoledì 30 marzo il capo gruppo del PCI in provincia, Carmelo Contin, ha ricevuto una nuova delegazione slovena guidata dall’ing. Lucijan Rejec. C'è stata quindi una visita alla Seima di Tolmezzo che produce accessori per auto. A questa produzione è interessato l’ing. Rejec, che è direttore dell’lskra di Tolmino. A conclusione di questo ciclo di visite sarà compiuta un’attenta valutazione politica da parte degli organismi dirigenti dei due partiti comunisti. PREPOTTO Nuove cariche sociali nella segreteria PSDI Si è riunita l’assemblea degli iscritti della Sezione del P.S.D.I. di Prepotto per eleggere il nuovo direttivo e nominare il nuovo segretario. I lavori sono stati aperti da Giuseppe Paussa, consigliere del P.S.D.I. nel Comune di Prepotto, il quale ha rievocato il lungo «iter» che ha portato a quell’assemblea ed ha ringraziato i presenti per la fattiva collaborazione. Era affiancato dal prof. Valentino Vitale del Direttivo della Federazione Provinciale P.S.D.I. che si è soffermato ad illustrare i punti salienti lungo i quali si muoverà il partito nelle imminenti elezioni regionali nelle quali egli si presenterà candidato, dal Presidente del comitato di zona delle Valli del Natisone p.i. Aldo Mazzola che ha esposto l’opera che sta svolgendo il comitato in relazione ai numerosi ed importanti problemi che interessano i Comuni delle Valli del Cividalese, e dal Consigliere provinciale Camillo Melissa che ha assi- curato la continuità nell’interessamento ai problemi delle opere che la Provincia sta predisponendo per il comprensorio delle Valli del Natisone. Preso atto delle dimissioni del Segretario uscente Ivo Napoli l'assemblea ha proceduto a nominare il nuovo direttivo nelle persone di Neri-na Duri, Antonio Codromaz, Ugo Lesizza, Gianpaolo Proscia, Renzo Duriavig. Dopo illustrativi ed indicativi interventi di Giordano Piz-zulin, Ivo Napoli e Vincenzo Sirch il direttivo ha indicato, con unanimità di consensi, nuovo segretario sezionale nella persona del p.a. Nerina Duri che ha accettato di buon grado l’incarico pur conscia del difficile compito che l'attende nell’opera di rilancio della sezione P.S.D.I. nella Valle del Judrio. Interpellanza MF I sottoscritti Consiglieri regionali del Movimento Friuli, Marco de Agostini e Cornelia Puppini, - a conoscenza del grave stato di abbandono in cui si trovano le chiesette votive in generale e quelle delle vallate della Slavia friulana in particolare; - ricordato che queste ultime, che costituiscono un «cor pus» di evidente atipicità storico-artistica in merito alla architettura culturale, rispetto alle altre chiesette sparse per tutto il Friuli, sembrano essere state escluse o, meglio, dimenticate dalle leggi sulla ricostruzione; - interrogano la Giunta regionale per conoscere quali iniziative intenda intraprendere per la salvaguardia e la tutela di tanti tesori artistici e popolari che rischiano di andare irrimediabilmente perduti. BRUNO LEPRE. . . (Continuazione dalla 1a pag.) Pure il rag. Alessandro Pasta della direzione provinciale del P.S.I. ha ribadito la urgenza e la necessità di agevolazioni fiscali e di incentivazione simili a quelle della Cassa del Mezzogiorno, visto l'intervento in una zona depressa e sottosviluppata come le Valli. Il Sen. Lepre, nel ringraziare per l’invito e per l’opportunità di un ap-locale del Friuli orientale ha profondimento della realtà garantito il suo impegno presso le competenti autorità ministeriali ed il suo costante interessamento per tutti i problemi che si presenteranno quale ostacolo alla crescita sociale e politica degli abitanti delle Valli. Al termine dell’incontro ha fatto seguito una breve visita agli stabilimenti industriali del P.I.P. di Azzida ed alle opere di urbanizzazione che si stanno realizzando con finanziamenti della Comunità Montana e del comune di S. Pietro al Natisone. Presente all’incontro il dott. Noacco Valentino, segretario della sezione P.S.I. di Luse-vera e responsabile del centro studi politico - economico - culturale «L’Arengo» di recente costituito per promuovere iniziative atte allo sviluppo delle Valli del Natisone. M. D. Beneško gledališče ... še težave nas na ustavejo ! No malo cajta od tega smo se zbral vsi al maloma-nj vsi tisti, ki dielamo v Beneškim gledališču, za rino-vat «direttivo» an za se po-guorit no malo, go na kar bomo dielal za napri. Je ma-lomanj osan liet, ki dielamo. Smo napravli 14 komedij: 8 za Dan emigranta, 6 za 8. marec. Škeče an druge majhane stvari pa jih na moremo še preštiet, zak jih je pru puno. Smo igral v Čedadu, Gorici, Trstu, Tipani, po beneških vaseh, šli smo tudi do naših emigrantov v Belgijo, med koroške Slovence v Avstrijo... Na ašembleji je par-šlo uon puno reči an puno težav. Go na tarkaj liet ki dielamo, morta viedet dost blaga se je zbralo, an vse tuole blaguo je arztreseno no malo po vserode, kaka rieč je šla an zgubjena, an vse tuole zak niemamo še dnega majhanega prestora, da je pru naš, za luošt blaguo h kraju. Tel problem bomo muorli rešit na kako vižo, se troštamo de kajšan nam pride na pomuoč. Pobič so finančne težave. Vse košta, an za napravt šene, kostume, kor j o sud. Zahvalit se muormo vsieman ti stim, ki dielajo v Beneškim gledališču brez obednega zaslužka: premislita dost caj-ba zamudjo za študjat, za hodit na prove, da potlč vam pokažejo tiste lepe komedije, ki se vam storjo jokat, smejat, tue roke... An mislit, de vsi dielajo an se zbierajo tu nediejo al pa zvičer, po- tlč ki imajo že celo zornado diela na ramanah. Gor na vse težave, puno se jih še bliža. Na ašembleji se je ja-lo, de se gre napri, an če do seda se je nardilo puno, od sada napri se muore na-rest še vič. Lan smo napravli parvi krat seminar za gledališče. Novi ljudje so se parbližal parvi krat teatru. Takuo smo se zmenal za iti še po teli pot an ga narest nazaj miesca maja, an mo-rebit tudi v jesen. Za lietos smo že napravli dvie igre: «Hlapac Jernej» za Dan emigranta an «Učera, donas, ju-tre» za 8. marec. Potlč je dna skupina ljudi, ki registrava na Rai «Beneški kabaret», ki ga napravja Luciano Chiabudini. Gu Sried-njem pa se zberava njeka mladina, ki napravja čudne reči. Se kliče «Veselo rapo-tanje», sam ime je že vas an program! Mormo pru reč, de Beneško gledališče ne samuo gre napri, pa se tudi veliko šier. Na koncu smo votai nov diretiv. Tele so imena: pre-šident - Michele Qualizza -Bernadu goz Sriednjega; di-retor - Aldo Clodig - Te do-lenj goz Hlocja; ko-diretor -Antonella Loszach - Balen-tarčiejova goz Sevca; Segretarie - Daniela Lauretig -Lenkcjova goz čemeč, Teresa Covaceuszach - Piščja-kuova goz Dol. Tarbja, Loretta Canalaz - žefejova goz Konauca; «revisori dei conti» so Predan Isidoro - Do-rič goz Dolenje Mierse, Renzo Rudi - Pauharju goz Ta-poluovega, Romano Canalaz goz Konauca. Konšilieri so Luciano an Franco Qualizza - Bernadi goz Sriednjega. d. m Trenutek največjega življenjskega zadoščenja: Maria Grazia Visintini je postala doktor političnih ved. Na sliki so profesorji, pred katerimi je zagovarjala svojo desertacijo. Tutti coloro che volessero in qualche modo contribuire al ripristino della chiesetta di S. Silvestro di Picon possono rivolgersi a: Vsi tisti ki čejo kiek pomagat de se postroje cierku Sv. Silvestra v Pikonu naj se obarnejo na: Carlig Michele - Scrutto di S. Leonardo - Tel. 723065 Venturini Giancarlo - S. Pietro al Natisone - Tel. 727059 Canalaz Paolo - Clodig di Grimacco - Tel. 72445 Mazzola - Brischis di Pulfero - Tel. 726126 Noacco Valentino - Udine - Tel. 401564 oppure alla nostra redazione di Cividale - Tel. 731190 TAVOLA ROTONDA SULLE CHIESETTE VOTIVE DELLA BENECIA «Le chiesette votive delle Valli del Natisone», questo il tema della terza conferenza organizzata nel 1983 dal Centro Studi L’Arengo. Alla riunione, svoltasi presso la sede del Circolo culturale ed assistenziale di S. Leonardo, ha partecipato un pubblico proveniente da vari comuni della Benecia e dal Cividalese tra cui Giuseppe Paussa, presidente dell'Azienda di Soggiorno di Cividale e Valli del Natiso- ne, Giuseppe Jacolutti, presidente della zona industriale, Camillo Melissa, consigliere provinciale, Firmino Marinig, sindaco di S. Pietro al Natisone, Guglielmo Černo, presidente dell'Unione economica culturale slovena - SKGZ, Maurizio Na-mor, membro del direttivo provinciale della SKGZ. La conferenza è stata aperta dal presidente del-l’Arengo Giancarlo Venturini e dal vice presidente del- Assemblea della Comunità Montana Valli del Natisone Dal consigliere della Comunità Montana avv. Giovanni Battocletti abbiamo ricevuto la seguente lettera con preghiera di pubblicazione: NeH’Assemblea della Comunità Montana, convocata in via d’urgenza il 30-3-1983 per dare esecuzione ai concorsi per la nomina di geometra e perito agrario prima che entrino in vigore i divieti previsti dall’articolo 14 della Legge finanziaria, il Capogruppo del P.C.I., Avv. Giovanni Battocletti, ha presentato un’ Ordine del giorno di protesta per le pesanti limitazioni imposte con i tagli della spesa pubblica, in particolare agli Enti locali che hanno invece bisogno di poter operare per gli essenziali servizi che danno alla collettività specie nelle zone colpite dagli eventi sismici. L’Ordine del giorno è passato a maggioranza con 15 voti favorevoli e 13 astensioni e verrà inviato con urgenza al Senato dove si discute o-ra la Legge finanziaria approvata dalla Camera. Il Consigliere Battocletti ha segnalato che, nella recente ripartizione dei 45 miliardi per i Comuni terremotati, mancano completamente stan ziamenti per i Comuni delle Valli del Natisone e per quello di Cividale. In adesione a questa segnalazione è intervenuto anche il Sindaco di S. Pietro al Natisone, Prof. Giuseppe Ma-rinig, che ha messo in rilievo la pesantezza di alcune situa- zioni dei Comuni delle Valli, in particolare quello di Azzi-da di S. Pietro al Natisone per quanto riguarda i danni subiti dal terremoto che non sono certo inferiori a quelli dei Comuni considerati disastrati. Ha quindi denunciato la disparità evidente di trattamento chiedendo l’intervento delle forze politiche nell’Assemblea regionale. Il Presidente Chiuch ha assicurato che la questione verrà trattata in un prossimo incontro con l’Assessore regionale alla ricostruzione. Si sono anche discusse due interpellanze, una a carattere critico sulla redazione della Rivista della Comunità e sulle iniziative da prendere per l’attività di una zona franca in base al trattato di Osimo, resa ora possibile anche nella fascia di frontiera della Provincia di Udine per il pronunciamento della Commissione Esteri della Camera dei Deputati. Su quest’ultimo punto il Comitato Direttivo ha dato assicurazioni che si prenderanno tutte le iniziative in materia come sottolineato anche nella recente conferenza dei Presidenti Dott. Janez Zemljarič e Avv. Antonio Comelli. Giovanni Battocletti Ci siamo rivolti alla Comunità Montana per avere il testo del telegramma mandato alla presidenza del Senato della Repubblica. Ecco il testo: «Alla Presidenza del Senato della Repubblica L’Assemblea generale della Comunità Montana delle Valli del Natisone (Udine) protesta per gravi limitazioni poste dal progetto legge finanziaria in particolare art. 14 ad enti locali stop. Fa presente necessità assicurare operatività di comunità locali specie in zone terremotate stop». Sul problema il presidente della Comunità Giuseppe Chiuch ha rilasciato per il nostro giornale la seguente dichiarazione: «Il problema dei limiti posti dalla legge finanziaria è un problema che tocca tutti i pubblici amministratori e alle pubbliche amministrazioni che è rivolto. Ci sono certamente delle oggettive necessità per porre un limite alla spesa pubblica, perchè senz’altro questa è una delle cause della situazione economica non tanto felice della nostra nazione. Però ci sono anche delle situazioni particolari, quindi, e non così generalizzate, dove talune amministrazioni pubbliche vengono penalizzate rispetto a delle altre, soprattutto quelle pubbliche amministrazioni che hanno sempre avuto una amministrazione abbastanza rigorosa,che hanno sempre contenuto le spese, che hanno sempre contenuto le assunzioni ed ora si trovano nell’impossibilità molto spesso di poter avere anche l’indispensabile». lo stesso centro studi Michele Carlig che ha illustrato le motivazioni dell’iniziativa sottolineando il fatto che oltre alla discussione sulle chiesette, il Centro Studi intende concretizzare la sua azione con il ripristino della chiesetta di S. Silvestro di Picon. Primo relatore è stato don Adolfo Dorbolò che ha svolto un’acuta analisi sulla religiosità nelle Valli, sottolineando in particolare come il clero locale abbia avuto sin dal passaggio della Benecia all’Italia un ruolo fondamentale per la preservazione della locale lingua slovena, nonché delle particolari tradizioni delle genti delle Valli. La dott. Nelly Drusin ha proseguito parlando dell’argomento «Dall’archivio alla catalogazione per una storia locale». Nel suo intervento ha spiegato il lavoro svolto dal Centro catalogazione opere d’Arte della Regione Friuli - Venezia Giulia per la tutela del patrimonio artistico. Nella sua relazione il m.o Tarcisio Venuti ha illustrato lo stretto nesso che esiste tra gli eventi storici — grandi e minori — e l’architettura culturale. Lo stesso relatore ha inoltre espresso una tesi originale secondo la quale le chiesette delle Valli avrebbero una data di costruzione più antica di quella comunemente ammessa; elementi architettonici si sono venuti ad aggiungere agli originali in fasi successive. La conferenza si è conclusa con un dibattito pubblico che riguardava sia gli aspetti generici del tema, che le modalità concrete di ripristino della chiesetta di S. Silvestro. Infine, è doveroso segnalare i messaggi di sostegno inviati dai consiglieri provinciali Melissa e Petricig. I dirigenti dell’Arengo si augurano che questi incoraggiamenti costituiscano un esempio per chi, dalle parole, desidera passare agli atti nella salvaguardia del patrimonio culturale della Benecia. O prazniku na Kamenici Na seji teritorialnega odbora Slovenske kulturno gospodarske zveze, ki jo je vodil predsednik prof. Viljem černo, so govorili o gospodarskih vprašanjih. Gre za zakon 828, razvojni načrt Gorske skupnosti Nediških dolin, vključitev Furlanije v zakon za jug, sporazum med Evropsko (gospodarsko skupnostjo (Comunità Economica Europea) in Jugoslavijo, industrijske cone ob meji in avtonomne račune. Odgovoren za gospodarstvo Dino Del Medico je predlagal, naj bi ustanovili posebno komisijo in ji poverili preučitev teh problemov. Na seji so sklenili, da se bodo sestali še pred koncem meseca in se o teh problemih pogovorili. Slovenskemu raziskovalnemu inštitutu (SLORI), ki ga vodi dr. Ferruccio Clavo-ra, so naročili izdelavo študije o vplivih sredstev mno- žičnega obveščanja. Takšno študijo potrebujejo zato, da bodo izvedeli kaj čitate-1 ji radi berejo in kakšen časopis jim je potrebno ponuditi. Pogovorili 'so lse| tudi p srečanju sosednjih narodov, ki so ga kulturna društva skupno s slovenskimi beneškimi duhovniki prirejala na Kamenici. Prvo takšno srečanje je bilo pred tolikimi 'leti na Matajurju. Lansko leto pa tega srečanja ni bilo, ker so težave s organizacijo vedno bolj velike. Na Kamenici je travnik in je treba za prireditev tja napeljati elektriko, pripeljati vodo, postaviti oder in stojnice (chioschi) in če je dež, je vse delo zaman j. Zato so predlagali, da bi Kamenico «s hriba preložili v dolino». O stvari bodo še govorili, prav tako pa bodo pregledali vsebino prireditve. Benečani imamo novo doktorico Na univerzi v Trstu je doktorirala Maria Grazia Visin-tini iz Dolenje Merse In je le uspela s trdno dobro voljo naša Maria Grazia. Kdo od beneških Slovencev je ne pozna? Več let je bila tajnica na društvu «Ivan Trinko» v Čedadu, na sedežu, kjer je sedaj SLORI. Življenje in usoda nista bili mila z Gracijo, nič ji ni bilo šenkano, nič darovano. Kot hči naprednega delavca, ki je pred kratkim zapustil ta svet in mame šivilje - žni-darce, se je rodila u Dolenji Mersi 17. decembra 1946. leta. Ko je dokončala osnovno šolo v Sv. Lenartu, so jo poslali starši študirat na slovenske šole v Gorico. Dokler ni končala učiteljišča, je bila gojenka Slovenskega dijašega doma. Nato se je ' vpisala na tržaško univerzo in se mimogrede honorarno zaposlila na društvu «Ivan Trinko», kjer je dobivala toliko, da če bi bila «šnufala», bi ji ne zadostovalo za ta-bak. Potem je prišla poroka in z njo dva otroka, vmes pa še kratkomalo osem let emigracije na Švedskem! Seveda je morala za več časa obesiti študij za klin, a njena želja je bila vedno ista, nikoli ni zgubila izpred oči cilja: postati doktor in trdna volja, vztrajnost in marljivost so kronali nje sanje in želje: v sredo, 16. marca je doktorirala na tržaški univerzi iz političnih ved - (Laurea in scienze politiche). Njena desertacija: Zgodovina sporazumov in mednarodne politike - (Storia dei trattati e politica internazionale) «Problem otokov Aaland» (II problema delle isole Aaland). Za tistega, ki ne ve, se nahajajo otoki Aaland med Švedsko in Finsko in prebivalstvo v večini govori švedski jezik. Otoki so imeli vedno veliki strateški pomen za vse tiste države, ki so imele politične interese v tem delu Evrope. Tako je naša Gracija doktorirala in takšni ljudje, ki so li skozi težave, ki jih je življenje težko preiskusilo, tisti so pravi doktorji. Medtem, ko smo ji iz srca čestitali za nje veliki življenjski uspeh, v imenu našega uredništva in vseh naših kulturnih društev, smo jo vprašali: «Kakšne načrte imaš za bodočnost?». «Dobiti delo!» nam je na kratko odgovorila in bi bilo zares žalostno, če bi ta zavedna in napredna Slovenka čepela s svojo «laureo» doma. SPETER Nedelja, 24. aprila ob 10. uri v občinski dvorani Sestanek o socialnih problemih Patronato INAC Zveza Izseljencev iz Beneške Slovenije LA REGIONE PERGU EMIGRANTI REGIONE FRIULI-VENEZIA GIULIA Direzione Reg. del Lavoro dell’Assistenza Sociale e dell’Emigrazione. LA GIUNTA REGIONALE DEL FRIULI VENEZIA GIULIA HA APPROVATO IL PROGRAMMA ANNUALE PER IL 1983 DEGLI INTERVENTI PER L’EMIGRAZIONE. QUESTE SONO LE AGEVOLAZIONI. ■ CASA Contributi di L. 5.000.000 per l’acquisto, la costruzione, il completamento, la ristrutturazione, ecc. della casa. □ REQUISITI Spettano agli emigrati all’estero da oltre due anni, ed ai rimpatriati da non oltre un anno. La casa deve essere destinata ad abitazione della famiglia, che non deve essere nè proprietaria nè comproprietaria di altro alloggio. ■ LAVORO Contributi in conto capitale per investimenti. Fino a L. 10.000.000 per singoli, fino a L. 20.000.000 per società e fino a L. 40.000.000 per cooperative, sugli investimenti per l’avvio di attività nei settori artigiano, industriale, commerciale, agricolo e turistico. Contributi per spese di trasporto. Fino a L. 3.000.000 sulle spese di trasporto di macchinari e strumenti di lavoro posseduti dagli emigrati all’estero e trasferiti da questi in regione per impiegarli nell’attività avviata dopo il rimpatrio. Contributi per assunzione di dipendenti rimpatriati. Contributi sugli oneri mutualistico-previden-ziali versati per emigrati rientrati assunti come dipendenti o soci lavoratori entro sei mesi dal rimpatrio, per un massimo di L. 10.000.000 per ogni lavoratore assunto. Contributi per «Leasing». Fino a L. 10.000.000 sulle operazioni di locazione finanziaria di macchine, attrezzature, mezzi di trasporto ed immobili con possibilità di acquisto a fine locazione, Chiamate «leasing finanziario». □ REQUISITI Spettano agli emigrati rimpatriati da non oltre due anni dopo una permanenza all’estero di almeno due anni negli ultimi cinque. ■ SCUOLA Assegni di studio di L. 350.000 (L. 450.000 per gli universitari) per la frequenza di scuole di ogni ordine e grado nella regione, ovvero fuori del territorio regionale nel caso di università o scuole non esistenti in regione, nell’anno scolastico 1983-1984. Contributi per le spese di soggiorno di L. 600.000 (fino a L. 900.000 sulle rette di semiconvitti e convitti) degli studenti che frequentano scuole in località diverse da quelle di residenza e non vivano con i genitori. □ REQUISITI Spettano ai figli di emigrati all’estero o di rimpatriati dal 1° gennaio 1982, dopo una permanenza all’estero di almeno due anni nell’ultimo quinquennio. □ SCADENZE Per l’anno scolastico 1983-84, il termine per la presentazione delle domande è stato fissato al 30 settembre 1983. A NOTA La richiesta di entrambi i benefici riduce del 50% l’assegno di studio. ■ FORMAZIONE PROFESSIONALE Gli assegni di studio ed i contributi per le spese di soggiorno spettano ai figli di emigrati e di rimpatriati anche per la frequenza di corsi di qualificazione e di riqualificazione professionale, con le stesse modalità descritte per la scuola. ■ FORMAZIONE IMPRENDITORIALE Rimborso delle spese sostenute per la frequenza o per l'effettuazione di corsi di formazione imprenditoriale rivolti a rimpatriati titolari di imprese individuali, o contitolari di società o di cooperative. ■ CORSI DI SOSTEGNO Saranno organizzati per agevolare l’inserimento nell’ordinamento scolastico italiano e la frequenza alla scuola dell’obbligo ed alla scuola secondaria di secondo grado dei figli dei lavoratori rimpatriati. Si terranno nelle scuole interessate nel periodo compreso fra 1*1.10.1983 ed il 15.6.1984. ■ PREMI DI LAUREA Indizione di concorso per l’assegnazione, con le modalità e nella misura che saranno rese note dall’apposito bando, di tre premi a laureati di cittadinanza italiana, residenti in regione o emigrati all’estero, che abbiano discusso una tesi sul tema dell’emigrazione della Regione Friuli-Venezia Giulia. ■ FORMAZIONE POST-UNIVERSITARIA Contributo sulle spese di viaggio e di soggiorno assunte da emigrati e da figli di emigrati all’estero in possesso del diploma di laurea per la frequenza a scopo di aggiornamento, di corsi presso università della regione. Le domande degli interessati dovranno essere corredate da un «curriculum» degli studi. ■ SOGGIORNI CULTURALI E CORSI DI LINGUA ITALIANA Saranno organizzati a cura delle Associazioni degli Emigrati, riconosciute ai sensi dell’art. 16 della L.R. 51/1980, integrati con attività ricreative e turistiche per figli minorenni di emigrati. Sono previsti inoltre soggiorni per la frequenza di corsi di studio della lingua italiana per giovani figli di emigrati e di rimpatriati. ■ SOGGIORNO DI LAVORO PILOTA Accoglimento di giovani figli di emigrati in idonee strutture con-vittuali ed eventuale copertura di quota parte delle spese di viaggio per un soggiorno atto a consentire un’esperienza lavorativa presso imprese o altri enti economici con sede nel territorio regionale. ■ SOGGIORNO PER ANZIANI E DISABILI AUTOSUFFICIENTI Assunzione delle spese di viaggio, di eventuali assicurazioni contro infortuni e malattie e di organizzazione di iniziative turisti-co-ricreative e culturali per consentire ad un gruppo di emigrati in Argentina che abbiano compiuto 60 anni di età, ovvero che siano disabili autosufficienti, di ridotte capacità economiche, di trascorrere un soggiorno in regione, ospiti di parenti o conoscenti. Nella domanda dovranno essere indicati l’indirizzo della famiglia ospitante e dichiarata la sussistenza delle ridotte capacità economiche. Per ogni informazione e chiarimento gli Uffici emigrazione della Direzione regionale del Lavoro, Assistenza Sociale ed Emigrazione sono a disposizione a questi indirizzi e numeri telefonici: A TRIESTE: Via S. Francesco, 37 tel. (040) 7705210 - 7705211. A UDINE: Via Poscolle, 11/A tel. (0432) 295977 - 294974. SU E GIU’ PER LE VALLI Una recente formazione della squadra Under 19 della Valnatisone LO SPORT RISULTATI (al 27 marzo) PROMOZIONE Orcenico Sanv. - Valnatis. 2-1 2.a CATEGORIA Audace - Gaglianese 1-0 Savognese - Torreanese 0-0 3.a CATEGORIA Alta Val Torre - Nimis 1-4 S. Gottardo - Pulfero 0-2 Tricesimo - Alta Val Torre 7-1 UNDER 19 Valnatisone - Percoto 3-1 Chiavris - Valnatisone 0-2 ALLIEVI Audace - Cividalese 0-5 Serenisisma - Audace 2-1 GIOVANISSIMI Torreanese - Valnatisone 2-0 Percoto - Valnatisone 0-0 ESORDIENTI Faedese - Valnatisone 0-4 Valnatisone - Buttrio 0-0 I MARCATORI (al 27 marzo) 20 reti: Gubana Paolo. 14 reti: Jussig Ezio. 12 reti: Rot Žarko. 7 reti: Carlig Stefano, Rudi Ermanno. 6 reti: Dugaro Antonio e Stefano, Ipnotico Antonio, Chiacig Walter. 5 reti: Scaunich Bruno. 4 reti: Cencig Paolo, Miano Massimo, Dorbolo Michele, Cernoia Paolo, Dugaro Terry, Birtig Roberto, Caucig Roby, Specogna Daniele, Fiorentini Massimo, Pinatto Cesare, Pa-ravan Alberto. 3 reti: Scuderin Andrea, Chiabai Stefano, Carbonaro Franco, Trusgnach Gianni. 2 reti: Manzini Gabriele, Busolini Vanni, Cosson Gianni, Sedi Roberto, Comugnero, Mauri Moreno, Urli Luca, Pe-tricig Walter, Barbiani Cristiano, Boccolini Luigino, Scaravetto Claudio, Balus Valentino, Vogrig Simone, Mia-ni Mario, Zuiz Andrea, Morea-le Renato. 1 rete: Chiabai Luigi, Bordon Paolo, Martinig Silvano, lussa Bruno, Stulin Adriano, Drecogna Gianni, Chiabai Bruno, Moreale Giovanni, Pe- tricig Diego, Pelizzari Guerrino, Cernoia Claudio, Tafuro Giacomo, Vogrig Fabrizio, Gusola Paolo, Vogrig Bruno, Buonasera Corrado, Tomase-tig Pio, lannis Elio, Floreancig Antonio, Clodig Luca, Mari-nig Roberto, Specogna Roberto, Meneghin Roberto, Stradino Antonio, Zilli. * Per qualsiasi imprecisione incorsa nel numero delle reti segnate, si prega di inviare eventuali osservazioni alla nostra redazione sportiva. LE CLASSIFICHE PROMOZIONE Pro Cervignano 37; Orceni-go Sanvitese 36; Lucinico 35; Fontanafredda, Pasiane-se 28; Cordenonese 26; Cormonese 25; Spai Cor-dovado 23; Edile Adriatica, Azzanese 22; Tarcentina 21; Centro del Mobile 20; Valnatisone 19; Ponziana 17; Isonzo Turriaco 13; Pro Tolmezzo 12. 2.a CATEGORIA Villanova, Cussignacco 35; Olimpia 32; Audace 29; Me deuzza, Dolegnano 26; Gaglianese, Buttrio, Savognese 23; Reai Udine 22; Torreanese, Faedese, Natiso-ne 21; Fulgor 19; Donatello 16; Azzurra 12. 3.a CATEGORIA Girone C Virtus Tolmezzo 35; Tava-gnàfelet 34; Arteniese 30; Tricesimo 29; Pro Osoppo 23; Atletica Buiese 19; Col-loredo di Montealbano 18: Rizzi 17; Ciseriis 15; Nimis 14; Moruzzo, Csi Tar-cento 9; Alta Val Torre 8. Girone D Stella Azzurra 32; Linea Zeta 31; Brazzanese 30; Lau-zacco 27; Aurora 25; Camino Caminetto 22; Pulfero 19; Manzano 18; Pavie-se 14; Savorgnanese 13; Togliano 12; Serenissima 11; S. Gottardo 7. • * ‘.V-Po, J S soie: '/V COVUE /) CLOO/fWXACH [Št ITEOVO SÉ-gAtjj \ y ’--—‘ V V «JUitiCXJlCA »■ IL ”DERBY„ EMIGRERÀ’? Sembrerà paradossale parlare di «emigrazione», ma il derby fra l’Audace e la Savognese dovrebbe essere giocato a Moimacco. Dovrebbe, in quanto, dopo varie peripezie di carattere economico, l’amministrazione comunale di S. Leonardo ha assegnato, in seguito ad asta, i lavori di ampliamento e miglioramento delle strutture del campo comunale ad un'impresa locale, e garantito all’Audace l’uso del campo di Moimacco per gli ultimi impegni di stagione. Il derby dovrebbe disputarsi a Moimacco in quanto a Savogna, per regolamento della F.I.G.C., non è possibile, ma su proposta di alcuni sportivi l’Audace si sta adoperando, avendo il nullaosta del presidente della Valnatisone, Angelo Specogna, per usufruire dell’im-pianto del comunale di S. Pietro al Natisone, località al centro delle Valli con un impianto adeguato alle di Paolo Caffi necessità di un derby. Tale soluzione è stata illustrata alla F.I.G.C. ed alla Savognese; spetterà a queste ultime dare il loro assenso. Se ciò si realizzerà, l'incontro potrebbe essere spostato a sabato 23 aprile, oppure posticipato a lunedì 25 aprile Festa della Liberazione. Tale soluzione sarebbe ottimale in quanto non solo le due tifoserie, ma un grande numero di sportivi seguirebbe l’incontro. Rimane anche la soluzione di Moimacco come estremo rimedio, in tal caso l’appuntamento è per domenica 24 aprile. Qualunque risulti alla fine la sede dell’incontro, lo spettacolo è assicurato, poiché oltre le rivalità di campanile, si fronteggeranno due squadre valide sotto il profilo tecnico ed agonistico, il risultato è apertissimo ed un augurio è d’obbli-go: «vincano i migliori...». Da sinistra: pres. Rocco - Venica - Muzzolini - Tavagnacco • Merlini -Monai - all. Picotti accosciati: Pontoni - Fontanini - Sandrino - Costaperaria - Coceani ■ Bearzi PALLAVOLO F...A.S.F.1.0. AUTOMOBILISMO CALENDARIO 1983 DELLE GARE NEL TRIVENET0 RALLY INTERNAZIONALI: 2-4 settembre, rally del Piancavallo. RALLY 1. SERIE 10-17 aprile, rally di Bolzano; 30 aprile trofeo Verona; 8 ottobre Vierre rally; 4 novembre rally del Carso e dei Colli orientali. RALLY 2. SERIE 20 marzo coppa Monte Venda; 12 giugno trofeo Mantovani; 6 agosto rally Valli del Torre; 2 luglio rally Mestre. VELOCITA’ IN SALITA 17 aprile coppa Altopiano carsico (Sagrado - S. Martino); 29 maggio Verzegnis • Sella Chianzu-tan; 5 giugno Levico - Vetriolo; 12 giugno Caprino - Spiazzi; 19 giugno corsa della Mendola; 3 luglio Trento - Bondone; 11 settembre coppa Asiago; 18 settembre coppa Val Martello; 24 settembre Cividale - Castelmonte. C’era una volta, a Cividale, una gloriosa squadra di pallavolo, temuta in tutta la Regione, un vero osso duro! Ma si sa, gli anni passano per tutti, sicché da un branco di tigri scatenate si era arrivati ad un gruppetto di vecchie volpi, e si stava per finire con un misero pugno di mosche. A salvare la situazione è stata la decisione di ricominciare tutto daccapo potenziando la squadra giovanile con alcuni «pezzi da 90». La scelta non è stata azzardata: il girone di andata si è concluso con l’ASFJR al secondo posto con 16 punti, alle spalle del grande rivale, il Kennedy, che riuscì a sconfiggerla con un risicato e sofferto 3 a 2, sfruttando anche l’assenza di due validi avversari che però non mancheranno alla rivincita di ritorno. Dietro, un nugolo di formazioni staccate di non meno di sei punti, che non dovreb- bero infastidire la spedita marcia verso la promozione in serie D. Il settore maschile, dunque, è ben determinato e ad un buon livello tecnico che soddisfa, a quanto pare, il pubblico cividalese, sempre più folto. L’Asfjr però non è solo volley maschile, anzi, la squadra femminile, pur nel campionato di seconda divisione, è più brava dei colleghi. Sotto la curata direzione di Dissegna, ottimo preparatore, le giovani sono in testa alla classifica! Nè, a vederle, sorgono sospetti di una loro eventuale caduta. In definitiva, la pallavolo nella nostra zona attecchisce bene, e l’Asfjr sarà sempre disponibile ad esserne ottima giardiniera, nella speranza di far nuovamente sbocciare altri campioni della statura di Correnti e Zanuttigh, ora alle soglie della A-2, e Testori, che per anni ha militato in serie B. IL CIRCOLO CULTURALE REČAN DI LIESSA DI GRIMACCO PROMUOVE 3 PASSEGGIATE PER LE NOSTRE VALLI DURANTE IL PERIODO PRIMAVERILE Si tratta di camminare lentamente lungo un percorso indicativo per conoscere i paesi, il territorio ed alcune viste paesaggistiche sconosciute con un normale percorso su strada. Non sono quindi camminate organizzate ma semplici passeggiate a cui ci si può unire o allontanare in qualsiasi punto del percorso. Il percorso può essere del tipo normale, ridotto o allungato a seconda delle esigenze del partecipante, il primo tratto è uguale per tutti fino al luogo del pranzo al «sacco». Tutti possono partecipare senza alcuna formalità o iscrizione.il circolo declina ogni responsabilità per danni a cose o persone durante il percorso. Kulturno društvo Rečan je za lietos pomislilo pozdravit pomlad s trema sprehodi po Nediških dolinah. Te parvi, ki bo že 17. obrila, bo tiku tri kamune. Ob 7.30 se ušafamo usi tisti, ki bomo miei vojo pasat no zornado drugač, v Sv. Lenartu, in takua brez obedne fadije, noge na rame, se do pudan parnesemo do Huma, kjer pojužnamo — pranzo al sacco — tek bo buj alenan more se spustit čez dreške vasi do Topoluovega v Hločje in če na bo še tru od koder bo šu drugi sprehod do Matajurja, Marsina, za tiste, Drugo nediejo, 24. obrila, se pa ušafamo gor na Prievaie,dan, jo lohko fini h Sv. Lenartu, ki majo vojo hodit, za te druge poglejte na kartino in bote videl dost možnosti mate za preguzierat Savuodnjsko dolino. Treciji in zadnji, 8. maja, bo čez Špietar, Podbuniesac in za buj alenane čez Tavorjano. Pasegiate po naših dolinah takuo, ki je napisano po talijansko, nieso kompetitive, nieso za udobit medaje, ma za se spre- hodit in takua spoznat naše luštne in lepe vasi. Vas čakamo! \ -r »'h* •* • sceme pe(2co^> ^JOeciALC B) Bidoz'Oaje peero*so c) wee^fto AtA*. A HATAiod |ncwTT>^jo*« sršeni ttA [>ftANfcp[ JišiSa] P£mvalo (Caajauz) RaJ2TFtU2Ao« 75o Scucia sez 1~VčT PRIMA PA SUCCIATA Domenica 1? APPice obe 730 s. leonabdo (im t«o cu Uit», i-* « «im*moat.» «iu mm«»« tu*«»1«*) PASsecjc; 1 ata SECOV4DA DOMENICA 2 C A PPILE o«?*, rA46o reiAJALO (CAkJAU4z) (1« («co D« caTTiuo T«vapo la- at* r »ima«jciat* au* oonfAACA t b P .A A4» .*• • f TAHOKiV &L\W-0 Ira pA.ere*uiA ovc Tl o tt CTWAUA. TfRZA PA«. | acta ca b mGqio oee lio (|*J CACO bi «AWIUO TCl-lPo L*. i».W.EL,IAT» «F «t*A*iO*TA A Mn(««A OOP*) I SERVIZI DEI DISTRETTI DI BASE DELL’U.S.L N. 5 DEL CIVIDALESE La Legge di Riforma Sanitaria (n. 833 del 1978) nell’obiettivo di provvedere alla «gestione unitaria della tutela della salute dei cittadini» ha previsto la istituzione delle UNITA’ SANITARIE LOCALI su tutto il territorio nazionale. Nella nostra zona è stata istituita l’U.S.L. n. 5 del Cividalese con sede a Cividale, presso l'ex Poliambulatorio dell’I.N.A.M., e si articola in 3 DISTRETTI DI BASE: DISTRETTO DI SAN PIETRO AL NATISONE, comprendente i Comuni di: Drenchia, Grimacco, Pulfero, S. Pietro al Natisone, S. Leonardo, Stregna, Savogna. A S. Pietro al Natisone, presso il Poliambulatorio (nuova ala della Casa di riposo) sono stati attivati i seguenti servizi medico-specialistici: — ORTOPEDIA: lunedì 10.00-13.00 - prof. Fogolari — CARDIOLOGIA: giovedì 14.00-16.30 - prof. Mosan-ghini — CHIRURGIA: giovedì 11.00-13.00 - prof. Sandrini Funziona, inoltre un ufficio amministrativo per: esenzione tichet, cambi medico di base, pratiche varie - martedì, giovedì e venerdì dalle 8 alle 12. DISTRETTO DI CIVIDALE, comprendente i Comuni di Cividale, Prepotto, Torreano, Premariacco e Moimacco. Presso la sede dell’U.S.L. (ex Poliambulatorio INAM) continuano a funzionare gli Uffici Amministrativi, il Servizio di pediatria e il Consultorio familiare. Tutti i Serivizi medico-specialistici sono stati trasferiti presso la sede dell’Ospedale Civile. DISTRETTO DI MANZANO, comprendente i Comuni di Manzano, San Giovanni al Natisone, Corno di Ro-sazzo. Presso la sede del Poliambulatorio di Manzano funzionano gli Uffici Amministrativi e i Servizi medico-specialistici. Sono inoltre presenti gli operatori del Centro di Salute Mentale e del Consultorio familiare di Cividale. AMBULATORI MEDICI COMUNE DI DRENCHIA dott. RUPINI BRUNO Paciuch: lunedì dalle 15 alle 16 Trinco: mercoledì dalle 15 alle 16 COMUNE DI GRIMACCO dott. RUPINI BRUNO Clodig: martedì e giovedì dalle 15 alle 16 sabato dalle 11 alle 12 dott. TRAINITI RENATO Clodig: lunedì e sabato dalle 14 alle 15 COMUNE DI PULFERO dott. BONANNO FILIPPO Pulfero: dal lunedì al venerdì dalle 9.30 alle 12.30 pomeriggio dalle 15.30 alle 17.30 dott. FERRETTI GIUSEPPE Pulfero: dal lunedì al venerdì dalle 13 alle 14 COMUNE DI SAVOGNA dott. PELLEGRITTI PIETRO Savogna: lunedì, martedì giovedì, venerdì e sabato dalle 10 alle 12 mercoledì dalle 17 alle 18. dott. CUDICIO EDI Savogna: mercoledì dalle 10 alle 12. COMUNE DI S. PIETRO AL NATISONE dott. CUDICIO EDI S. Pietro ai Nat.: lunedì, martedì, giovedì, venerdì dalle 9.30 alle 12.30 mercoledì dalle 16 alle 18 sabato dalle 9.30 alle 12 COMUNE DI STREGNA dott. ROIATTI ADRIANO Stregna: dal lunedì al venerdì dalle 8 alle 9 dott. TRAINITI RENATO Stregna: giovedì dalle 14 alle 15 Tribil sup.: giovedì dalle 15 alle 16 COMUNE DI SAN LEONARDO dott. TRAINITI RENATO Scrutto: dal lunedì al sabato dalle 9 alle 12. V zdravniškem konzorciju Sv. Lenart Grmek-Srednje-Dreka imamo novega zdravnika Po spremembah, ki jih predvidevajo novi sanitarni zakoni, je dobil zdravniški konzorcij naših štirih komu-nov še dnega mladega zdravnika v pomoč dr. Trainitija. Titolar bo dr. Rupini Bruno. Namesto njega že dela njega namestnik dr. Alessandro Tence in dela u ambulatorju u Klodiču (Grmek): vsak torak in četrtek od 15. do 16. ure in ob sobotah od 11. do 12. ure. V ambulatorju pri Pacuhu: v ponedeljek od 15. do 16. ure. V ambulatorju pri Trinku: ob sredah od 15. do 16. ure. Doktor Tence je doma iz Trsta in govori lepo tudi po slovensko, zatuo so ga naši ljudje vzljubili. Želijo, da bi on ostal za našega zdravnika, takuo bi bile naše mamice srečne in zadovoljne, zak bi ble prepričane, da jih zastopi, kaj pomeni, kadar mu pravijo: «me križ boli!». Učenci n zimovanjem Učenci osnovne šole «Vir-gil Šček» so med zimovanjem na Matajurju opravili raziskavo v vasi Matajur. S pomočjo vprašalnih pol so vzpostavili stik s prebivalci, ki so jim z veseljem posredovali podatke. Prvi zapis o vasi Matajur sega v 14. stoletje. Iz tega lahko sklepamo, da obstaja že osem stoletij. Sedaj šteje približno 30 hiš, prebivalcev pa je približno 80. Otrok od starosti otroškega vrtca pa do srednje šole je 10. Ljudje se med sabo pogovarjajo v slovenskem narečju, obvladajo pa tudi italijanski jezik. V vasi je prenovljeno šolsko poslopje, ker pa je otrok premalo, se pouk vrši v vasi Sovodnje. Tu deluje samo šola z italijanskim učnim jezikom. Ko mladina doraste, išče delo v dolini. Nekaj pa jih vseeno ostane doma. Poleti se vračajo na obisk v rodni kraj izseljenci, ki so zaposleni v raznih evropskih državah. Teh je približno 40. Prebivalci se ukvarjajo z živinorejo. V vasi gojijo poleg koz, prašičev, zajcev in ■ — ■ FARMACIE Dl TURNO Dal 16 al 30 aprile Dal 16 al 22 aprile Cividale (Fornasaro) tel. 731264 Premariacco tel. 729012 S. Giovanni al Nat. tel. 756035 Dal 23 al 29 aprile S. Pietro al Nat. tel. 727023 Cividale (Pelizzo) tel. 731175 Corno di Rosazzo tel. 759057 30 aprile S. Leonardo tel. 723008 Cividale (Fontana) tel. 731163 Manzano tel. 754167 La domenica e nelle giornate festive le farmacie sono aperte soltanto la mattina, per il restante periodo e per la guardia notturna il servizio viene svolto per chiamata a battenti chiusi, la chiamata è ammessa soltanto con presentazione di ricetta medica con la dicitura «urgente». no na Matajurju perutnine tudi 50 glav živine. Mleko prodajajo zadružni mlekarni. Na polju, v vrtovih in v sadovnjakih pridelujejo zelenjavo za domačo uporabo, nekaj krompirja in dobra jabolka, ki jim domačini pravijo «sev-ke». V jeseni nabirajo po gozdovih gobe in kostanj. Ko smo domačine povprašali, kaj pridelujejo, so nam za šalo takole odvrnili: «Dobro vodo, dober zrak in malo krompirja». Iz okoliških gozdov pridobivajo smrekov in bukov les za domačo uporabo. V vasi ni obrtnikov, domačini pa znajo sami opravljati razna popravila na poslopjih in orodju. Stanovanjske hiše so v glavnem prenovljene. Nekatere pa so zapuščene in propadajo. Vse so zgrajene v značilnem gorskem slogu. Na prednji steni ene izmed njih smo opazili fresko s slovenskim in latinskim napisom. Izdelal jo je pred 82 leti potujoči umetnik Jacob Malar. Leta 1976 je vas prizadel potres. Nobena hiša se ni porušila. V zidovih in strehah so pa nastale razpoke, ki so jih spretni domačini kmalu popravili. Sredi vasi stoji cerkev, ki je bila prenovljena pred približno 100 leti. Poleg nje se dviga značilen kamnit zvonik. Pred cerkvijo stoji na podstavku več metrov visok Jezusov kip. župnik ga je pred leti za majhen denar kupil v Morteglianu. Po kosih so ga domačini prenesli v vas in ga tu ponovno sestavili. Zvedeli smo še, da v okolici vasi in v bližnjih gozdovih in na travnikih živijo naslednje divje živali: lisice, zajci, srne, jazbeci, merjasci, podlasice, veverice, kune, polhi, divji petelini, ruševci, prepelice in bele jerebice. Matajur, marec 1983 O. S. «Virgil Šček» iz Nabrežine JETI BO STAU NA RAVNEH Du špietre so študieral miesce an miesce kam ga luožt, do par Hloc tudi so ga tiel, an par koncu so ga gn Ravne nesli, za ga luožt tu sred vasi. Kaj tuole? Je nič manj ku «jeti», ta velika štatua, ki jo je Marko Predan doz Kravarja gu Belgie nardiu an jo pošju du špie-tar lanskega lieta. Tarkaj so se komunski možje glavjal za mu ušafat an liep prestor, de on se je naveliču čakat an se pobrau gor, kjer ljudje so ga spa-rjel vsi ta na vasi, de se je zdiela adna velika rieč. Takuo de gor «jeti» je uša-fu mest, kjer bo stau an ljudi, ki ga reštaurajo, de na zarjovieje. škoda de tist dan nie bluo okuole obedne-ga fotografa, tarkaj ljudi se je bluo zbralo na vasi. Chi la dura ... la vince ! E' un detto come tanti; non dovrebbe centrare niente in questo caso ma noi lo facciamo centrare fedeli all'altro detto: c’è sempre la prima volta. Dunque: chi gira o se la spassa su e giù per le Valli nostre forse si sarà reso conto o avrà avuto l'impressione che la gente che vi abita sembra dura. Dura come le montagne e rocce che incorniciano queste bellissime frazioni; dura come la terra che non vuole aprirsi alla vanga. Ho detto che potrebbe sembrare dura. Perchè quando queste persone si sciolgono sono come una valanga capace di trascinare e travolgere con la sua allegria e brio anche il musone più incallito che trova sul suo passaggio. E' successo alla Tavernetta di Corno di Rosazzo ove Val Natisone e Val Erbezzo e parte di emigrati a Corno si sono riuniti per festeggiare S. Giuseppe. In tre anni si sono triplicati, ora capite il motivo del titolo: chi la dura la vince. Sono passato dalla Tavernetta ed ho visto una tavolata lunga da qua a là, con capitavola due Giuseppine per nulla emozionate o imbarazzate in mezzo a cotanto senno dei più o meno giovani Giuseppe. Non c’è voluto tanto per entrare nel vivo della festa e tra una portata e l’altra e tra un cin cin e l’altro ognuno era riuscito a conoscere l’altro in ogni particolare. Bellissima cosa! In mattinata sono stati a Castel-monte. Il Frate ha avuto parole dolci ed era contento e con quel suo sorriso: «Bravi e che la Vergine vi protegga sempre con tutte le vostre famìglie». Superfluo sottolineare che dove si trovano questi simpatici delle Valli c’è tanta allegria con canti e fisarmonica al seguito. I clienti che entravano sostavano più a lungo, incuriosita, stupiti e partecipi pure loro della festa. Ma per forza, quando Pauletig suona la fisarmonica si blocca tutto, è formidabile, tanto che Ines e Daniela hanno piantato il bancone, clienti e via col walzer, mazurca e polka; suocede, certa musica non ti lascia in pace, ti scuote e ti rimescola tutto II sangue. Fotografija naših minatorju u Belgiji posneta pred tridesetimi leti Na teli fotografij, ki je bla posneta leta 1953, vidimo sedam naših minatorju. Na nji spoznamo tri Biziko-ve bratre iz Ocnegabarda, njih kunjada, Tona Rutarja-Mihelinovega iz Brega, Bernarda Bepulna Polonkne-ga in njega sina Sergia iz Velikega Garmikà. Lahko rečeno, da adni od telih, ki so na fotografiji, so bli šele otroci. Pa vam jih predstavimo po imenu in Ivan O. preimku. Zgoraj, s to je, od le ve proti desni: Rino Crai-nich-Bizikov, Crainich Ivo, prav tako Bizikov, Vogrig Sergio, Ruttar Antonio. Kleče: Bernardo, Renzo Crai-nich-Bizikov in Giuseppe Vogrig. Od telih ni vič med živimi naš dragi Renzo, ki je tarkaj napravu za društvo «Ivan Trinko» in za naše e-migrante. Fotografija je bla posneta v Charleroi in nam jo je posodu Tona Ruttar - Mihelinov iz Brega. Impressioni? Sono state tante ma ve ne riporto solo alcune per non rovinare l’intimità dell'incontro, di altra parte, lo sapete, i Giuseppe non amano clamori. Pauletig «mi raccomando, scrivi bene, altrimenti... Spero di ritrovarci il prossimo anno sani e felici e magari in numero maggiore. Porterò la mia fisarmonica e poi sentirai». Ruttar (ottimo come voce e perfetto danzerino) «per me l’incontro è stato positivo. Spero tanto che si possa ripetere e magari organizzarlo con una corriera». Primosig «sono felice e contento di trovarmi con i Giuseppe di altre frazioni e vallate». Ciukulin «contentissimo; tre anni fa eravamo in quattro, quest’anno vedi in quanti siamo. Non ti dico il prossimo anno... Anzi il prossimo anno la prima tappa a Mersino e poi tutti da Pepca, e porterò anche il clarino». Coren «non ti dico niente, perchè vedi da solo che aria tira, beh, sono arcicontento». Chiabai «sono qua per la prima volta; ne avevo sentito parlare e posso semplicemente che dire che tutto è magnifico». Ma e le due Giuseppine? Che dicono, cosa pensano? Eccole: La Bernich « E’ la prima volta. Sono contenta, non avrei immaginato un'atmosfera così gioiosa, bella e simpatica. Peccato che siamo solo due Giuseppine, ma il prossimo anno...». Poche ma veramente in gamba (ndr). La Prapotnich (per l’eccezionale occasione si era travestita da ottima manager nel ruolo dì capotavola ed essere servita) «non ho parole. Sono tanto contenta e non ti basta?!». Fermiamoci qua; e lasciamo i Giuseppe cantare, ballare e posare per foto ricordo in compagnia delle due simpatiche cameriere accogliendo anche il loro desiderio ed augurio: ma tanti au- guri ai Giuseppe e Giuseppine! desiderio: il prossimo anno più numerosi e che le varie Giuseppine si facciano avanti, perbacco, hanno diritto anche loro ad una giornata di santa e sana libertà! Uf. Uri GRMEK Cesta, ki povezuje tri doline Pred kratkim so asfaltai cjesto od Prevala po Lipcah do čeplešišč. Ta cjesta ne povezuje samuo dveh ko-munu: Garmak in Sovodnje, povezuje tri doline. Iz Srednjega, Gorenjega Tarbja se mimo Podlak pride v Klodič, v Rečansko dolino, natuo se uzdigne do Konalca an Prevala, da se spusti po Lipcah, pod vznožjem Sv. Martina do čeplešišč, od koder greš lahko v dolino, v Špe-ter, al pa v Matajur. Če pa zaviješ desno, greš skuoze Polavo čez mejo na Livek, ali Kobarid. Delo je čedno, lepuo opra-vjeno in cesta ima veliko e-konomsko vrednost, najprej za domačine, ki lahko prevo-žajo pardjelke, senuo an darva, potem pa za turiste in kar parnaša turisem. če ob teli novici čjemo dat Bogu, kar je božjega in cesarju, kar je cesarjevega, potle muormo dat tudi kavalirju Trincu iz čeplešišč čast, za kar je naredu. Vsem je znano, da se je z veliko unemo tuku an potegavu pu-no ljet za realizat tuole važno djelo. Prav bi bluo, če bi turisti spoznali to cjesto, ker se splača iti po nji. GORENJI GARMAK -TAMINES Orpo, Berto Beuzer - Šalu-ken se je oženil u Belgiji Napravu je narbuj pametno an čedno rječ, ki jo more nardit mož na telem svje-tu: poročiu je ženo, s katero sta živjela kupe 19 liet an imjela puno otruok. «Sem zlo bolan, se ne čujem dobro» nam je pisu Berto, kadar nam je pošju fotografijo od njega poroke. Je že naredu svojo sveto duž-nuost, da bo tvoja družica uživala pravice, ki jih lahko uživa za očetam za tatam po belgijanskih in kristijan-skih zakonih. Oh, kaj smo se veselili s tabo usakikrat, ko si paršu obiskat naše, tvoje domače kraje. Pridi še pu-nokrat in ti bomo odpustili, da si nam pošju novico o tvoji žembi in fotografijo z veliko zamudo. Ne obupi! Usedno radi napišemo, ka-da se je tuole zgodilo: Berto Beuzer-šaluken iz Gorenjega Garmikà, ki se je rodiu u teli naši stari vasi 6. junija 1927 in Santimaria Mirella, rojena u Albertone 20.maja 1942 (Vicenza), sta se poročila in obljubila venčno zvestobo po devetnajstletnem skupnem življenju. Poročna cerimonija se je vršila v Taminesu (Belgija) dne 10. dičemberja 1982. Berto in Mirella živita s številno družino (puno o-trok) u Taminesu. Voščimo jim puno zdravja, veselja in dugo ljet skupnega življenja. HOSTNE-DEVIN Umaru je Carlo Primosig-Glavinu U nedeljo 20. marca je u-maru u špitalu u Taržiču (Monfalcone) Primosig Car-lo-Glavinu iz Hostnega. Imeu je 76 let. Rajnik Carlo je preživeu njega mladuost u Belgiji, kamor je šu z ženo Basilio že puno ljet pred zadnjo uejsko. Dost je pomagu na- puno ljet invalid iz belgijan-ske miniere. Mi, Berto, te imamo vsi radi tle u Benečiji in želimo ti, da bi oz-draveu, da bi se še smejali in veselili s tabo. Ob teli parložnost, ki si sklenu svet zakon, ti čjemo vsi pa-r j atei ji povjedat, kakuo si dobar, bardak, pošten, da si Pust v Terski dolini luožu s kozarcem v rokah za torto, ki so za anj napra-vli. Sevieda da je biu vesel za njega rojstni dan, a u njega srcu žalost ga je grebla, manjkala je draga žena Miu-ta, ki je na naglim zmanjkala prve dni febrarja, ko je učakala 80 ljet. Poštena in pridna družinska mati je zapustila u veliki žalost sinuove, žlahto in posebno Bepul-na, ki u Podbonesecu je narbuj star človek. Ku videmo na fotogafiji, se Bepo darži zlo lepua, je dobro kuražen in zdreu, do devedeset ljet je šele sam hodu u Čedad in parnogah naredu Marsin-ski brieh do koriere. žlahta in usi mi mu žel-mo še puno zdravega in srečnega življenja, in kar bo kompiu stua ljet, bo u Marsine velika fešta. Fotografija, ki nam jo je posodu Agostino Manzinu iz Ložca, nam kaže tri naše minatorje, ki ku puno dru-zih naših ljudi so muorli iti po sviete teškua služit kruh. O leve proti desni videmo Agostina Loszach - Manzinu iz Ložca naš zvesti naročnik, ki živi u Fiume Veneto (Pordenone). Na sredi je Podorieszach Andrea - Za-netove družine iz Starmice - Dreja je na hitro umaru že u letu 1977 u Belgiji, počiva pa u domači zemlji u Starmici, ki jo je biu takua teškua zapustu maloman trideset ljet prej. Na desnem kraju je Moruszach Francesco, Čeku iz Starmice -Franc živi u Belgiji. Liepa fotografija, je bla posneta leta 1954 u Monte-gnee, u Belgiji nad miniero Bonafortuna. ISE P ET AR MATAJURAC U nebesih je ležu na svojim Kadar sta hodila Kristus in Sv. Petar po svjete, sta na vsesort viže pravala ljudi: njih dobruoto, tarduo al mahnuo, usmiljeno sarce, žlehtnobo in strupenost. Ankrat sta šla blizu, mimo adnega hotela, lačna in raztargana, vsa od daža premočena, mokra do kože. Oblječena sta bla u buoga berača (petjarja). Po varhu vsega jih je stisku še hud mraz. Kadar sta paršla navredič hotelskih vrat, je paršu von an zlo lepuo rojen gospod, ki je od veselja prepjevu. U hotelu se je biu lepuo najedu, še buj pa napiu. Biu je Židane, zlate volje, da še nikdar takuo. Kristus an Sv. Petar (petjarja) sta se mu parbližala in ga prosila, če jim da kaj za se odjet, ogarnit, ker jima presneto mraz in sta premočena do kosti. Veseli mož je slfeku >— ku Sv. Martin plašč — de-beu kožuh in ga dau dvje-ma pet j ar jam, skoču na konja in odjahu naprej. Tale je bla parva in zadnja do-bruota, ki jo je naredu tisti gospod, ki je živeu do prave starosti, a tudi zanj je paršla ura, da je tnuoru iti na drugi svjet. Kadar je par- šu na drugi svjet, se je spustu hitro pred nebeške vrata in teu iti notar. Misliu je, da mu je tud tle vse par-puščeno, ku dol na zemji, kjer ni poznu ograj ne pre-graj, ne zapartih vrat. Kadar je teu od pr jeti nebeške vrata, ga je nebeški ključar parjeu za roko in ga usta-vu. Sv. Petar ga ni poznu, zatuo ga je vprašu: «Kam pa greš ti?». «U nebesa!». «Ah, u nebesa pa se ne gre takuo lahko. Kakuo se kličeš?». Gospod «Dobro pij Dobro jej!». Sv. Petar je uzeu u roke debele bukva in začeu iskat ime pod črko «D». Kadar je vse lepuo pregledu, je odluožu bukva in jau: «Mi se huduo zdi, gospod Dobro pij Dobro jej, niste za nebesa. Tle notar niste zapisan». «Kakuo tuo, da ne?» se začudi in razjezi gospod. «Zatuo, ker njemate obed-ne dobruote pred Buogam. Namest, da bi skarbeu za zveličanje dušice, ste skarbeu samuo za dobro pit in dobro jest, kar priča tudi vaše ime». Gospod Dobro pij in Do- bro jej je na tele Petrove be-sjede ratu zlo majhan in ponižan. «Prosim vas, odprite mi manjku an pedin vrat, da pokukam, pošpegam, kajšne so nebesa!» je prosu Sv. Petra. Sv. Petru se je usmilu, zatuo mu je odparu za kajšnih 25 centimetru vrata. Mož je deu notar glavo in pokuku. «Glih še no malo odprite jih, ne vidim lepuo!». Sv. Petar mu odpre vrata še za nekaj centimetrov in tekrat je mož aprofitiru in svagnu u nebesa. Sv. Petar je hitro leteu do Kristusa in mu povjedu, kaj se je zgodilo. Kristus je paršu za Sv. Petram in sta začela iskat moža po nebesih. Kmalu sta ga odkrila. «Al se pobereš hitro uon!» je zarju Sv. Petar, Kristus pa se je posmejal, ker ga je zapoznu, zatuo, je jau Sv. Petru: «Pustiga, saj leži na tistim, ki je njega!». Gospod Dobro pij Dobro jej je ležu na tistim kožuhu, ki ga je biu dau dol na zemji Kristusu in Sv. Petru, kadar sta bla oblječena u petjarja. Vas pozdravja Vaš Petar Matajurac DOLENJ MARSIN Na 25. febrarja je Bepo Juretig-Štefenadu iz Dol. Marsina kompiu 95 ljet. Lepo fešto mu je napravla družina, in Bepo, ku videte na fotografiji, se je lepua par- Podbonesec Šim emigrantam, ki so par-šli u Belgijo po drugi uejski, zatuo, ker je poznu jezik, biu dobar an štiet mož. Puno liet sta imjela z ženo u Taminesu kantino, u kateri je življelo an stanovalo dost naših kuartierantov. Kadar se je varnu iz Belgije, je zazidu lepo hišo u Devinu, biu pa je nesrečen: parvo mu je umaru mlad zet Elio Canalaz - černeja-ou iz Malega Grmeka, hitro potle pa žena Basilia. Biu je naročen na naš Novi Matajur, ki mu je prinašu novice iz Benečije. Njega pogreb je biu u Devinu u torak 22. marca. Ohranili ga bomo u lepim in venčnim spominu. Naj u miru počiva v lepi slovenski zemlji, družini in žlahti pa na) gre jo naše i-skrene sožalje. GORENJ GARMAK Al zapoznata lepo čičico na fotografiji? Nje mamo sta sigurno čul piet gor na Ljesah kar je biu Senjam beneške piesmi, vam zasigu-ramo, de mala Martina je še buojš pieuka ku mama Ana. Ah ja! Sada vam je paršla tu glavo, de je Martina Uo-grinkna iz Gorenjega garmikà hči Ane in Gina Chiabai. Obedan na bo viervu kua zna lepua piet in gost na kitaro tala simpatična čičica, ki na 11. dičemberja je do-punla tri lieta, čul smo jo piet «Naša čelešta» in smo ostal brez besied, Graziella doz Vidma, ki jo je piela na Senjamu je barka, Martina pa... Vsi mi ji želmo, de kar bo velika, rata dna important peuka, za sada naj srečna an vesela ku jo videmo na sliki. KAJ SE JE ZGODILO PO NAŠIH DOLINAH SOVODNJE Pust u savuonjskih Bardcah Čepru je šu pust že zdav-no mimo in mimo je šla že Velika noč - so nas vsedno prosili puobje iz Gorenjih an Dolenjih Barde, de jim ložemo na Novi Matajur dve fotografije o njih letošnjem pustovanju. Letošnji pust je združil (uniu) vse vasnjane. Z maškerami so šli po Sa-vuonjski, Rečanski in Nedi-ški dolini. Puno so se veselili oni in tisti, ki so jih gledal an poslušal njih muziko. Ljudje so bli radodarni z njimi: napunli so jim košo z jajc, salami in klobasicami. Potem se je vse lepuo an veselo končalo z dobro večerjo. Bardčani ali Bridci se že sada parpravjajo za drug pust. Na zgornji sliki vidimo lepo pustno kompanijo, na spodnji pa dva «maniha». Morebit, da imata tudi ona dva u bisagi salame. Odprt ribolov Vič ribolovcev kot rib! U nedeljo 27. marca je paršu za ribolovce težkuo pričakovani dan: odparu se je ribolov. Po vseh naših rjekah je vse margoljelo od ribolovcev ( peškatorju ), morebit, da je bluo še vič juškjeh kot domačih. «A kaj čješ, jih ne moremo migu dol par Muoste ustaviti» se nam je udano pokumru adan od naših zvestih ribolovcev. «Jih ne moremo ustaviti, ne, bi bluo pa vsedno buojš, če bi mogli naše ribe sami polovit in sami jih pojest», se je oglasu an drugi. «Bluo nas je tarkaj po rjekah, da je bluo nevarno, da varžemo tamak adan druzemu za uha», se je za- Tarbju, so bli vsi nje sinovi (adan je paršu goz Belgije) an hčera (dna je paršla taz Torina), nevieste, zeti, na-vuodi, pranavuodi an puno, puno ljudi. Naj v miru počiva. Družini in žlahti pa naj gredo naše sožalje. režu trečji. In takuo, kot velja za ja-gre, da jih je vič ku zajcu, takuo velja tudi za ribolovce, da jih je vič ku rib. Na vsako vižo, ribolovci, srečen lov! TIPANA PROSNID U videmskem špitalu je na hitro umaru Vittorio Cernetig, ki je imeu 70 ljet. Biu je mož znane, zavedne slovenske družine iz naše vasi; njegov brat Avgust, profesor, je biu sekretar e-konomske fakultete v Ljubljani. Njega pogreb je biu v Prosnidu v četartak 24. marca popudne. Ohranili ga bomo v lepim spominu, družini in žlahti pa naj gre naša tolažba. SV. LENART DOLENJA MERSA U nedeljo 20. marca je u-marla po kratki bolezni v čedadskem špitalu Maria Predan - uduova Bernardino. Bla je rojena u Oblici 81 let od tega. Pridna in brum-na ženica je bla že puno let udova. Nje pogreb je biu par Sv. Lenartu u pandejak 21. marca. Rajnko Marijo (Mju-to) bomo ohranili u lepim spominu. JEŠIČJE Skuoze okno je zaključila svoje dolgo življenje Na dan 22. marca je umar-la u videmskem špitalu E-milia Dugaro, ki se je bližala h devetdesetim letom. Stara, pridna ženica je devet dni prej padla skuoze okno na tla in se polomila. Zdravniki ji njeso mogli pomagat, po devetih dneh je zapustila dolino žalostnih suzi. Naj v miru počiva. SREDNJE GNIDUCA V saboto 12. marca je za-parla za nimar nje trudne oči Virginia Qualizza — u-duova Lauretig — Lenkcjo-va iz naše vasi. Imiela je 84 liet. 2e v mladih lietih je muorla mocnuo dielat za zredit družino: imiela je 11 otruok, dva so umarli šele majhani, dna čeča pa je u-marla 10 let od tega. Na pogrebu, ki je biu v pandie-jak 14. marca v Gorenjim DOLENJI TARBI - ČEDAD Zvonite trombe: rodil se je Andrea Della Pietra - sin skale! Srečna mama je Du-riava Miranda, tata pa Della Pietra Valentino. Rodiu se je u Vidmu 3. marca letos. Družina živi u Čedadu. želimo, da bi bluo zdravje Andrea tarduo ku skala, življenska pot brez tarnja, z rožicami posuta. SPETER KLENJE Zmanjku nam je dobar -simpatičen mož Na hitro je umaru Luigi Bordon (Vigi). Biu je bar-dak an simpatičen mož. Če je le mogu, ni zmanjku na naših shodih, srečanjih in konferencah. Imeu je 76 let. Zatua ne bo manjku samua družini, žlahti in prijateljam s svojim ljubeznivim nasmehom, manjku bo tudi nam in vsem našim dolinam. Njega pogreb je biu u Klenji, u četartak 24. marca. Naj u miru počiva v naši, njegovi zemji, ki jo je zmeraj ljubil. MALI OGLASI PICCOLI ANNUNCI A CIVIDALE vendo bicamere, cantina, garage, con o senza mansarda, seminuovo. Telefonare alla nostra redazione al n. 731190. Domenica e lunedì allo 0432/72427. VENDESI Pilotina - Vega Hurrica-ne - 499 - 179 Hp. 25 Johnson con o senza motore. Telefono ufficio 0432/733015 abitazione 730728 ore pasti. DICIANNOVENNE diplomata offre-si come impiegata o commessa -per informazioni rivolgersi alla nostra redazione - Tel. 731190. DIPLOMATA Perito agrario cerca impiego. Telefonare alla nostra redazione 0432/731190. PRODA SE nova hišica v Mečani -občina Špeter - protipotresna in podkletena, notranje neizdelana, za popolnejša pojasnila se javite na naše uredništvo NOVEGA MATAJURJA - Tel. 0432/731190. Coppe - Targhe sportive Laboratorio di precisione Agente comp. Singer Orologeria - Oreficeria - Ottica Urarna - Zlatarna - Optika URBANCIGH Cividale - Čedad Via C. Alberto 10 - Tel. 732230 Pokali - športne plakete Laboratorij Zastopstvo Singer MOTORVALLI SCRUTTO-Via S. Leonardo Tel. 723183 Grondaie nere e zincate v Crne in pocinkane drče za les Vendita motoseghe - Cicli e motocicli - Assistenza Prodajamo motorne žage kolesa in motorna kolesa Servis DESPAR di Terlicher Amedeo SCRUTTO Dl S. LEONARDO OFFERTE DESPAR DAL 18 AL 23 APRILE Lt. 1 Olio di semi di girasole Despar Lire 1.380 2/3 Birra Kantel bott. V/G 750 1/3 Birra Kantel Bott. tris V.G. 1.290 Gr. 200 Caffè Despar Diamante 1.680 CI. 70 Vino Veneto DESPAR Merlot 1.420 Tocai 1.420 Cabernet 1.420 Pinot Bianco 1.420 Gr. 190 Fettine Fontebianca 1.040 Gr. 100 Wurstel Despar 430 Gr. 130 Succhi Zuegg Pera - Pesca cluster x 5 1.190 Gr. 130 Succhi Zuegg cocca 1.230 Gr. 471 Nutella Vaso O.S. 2.340 20 cub. Dado Star 1.250 Gr. 250 Tortellini Barilla 1.590 Gr. 250 Maionese Kraft Vasetto 1.020 Sapone neutro Roberts Bis 1.190 C.C. 250 Shampoo ant. Erbor. Ortica - Camomilla Luppolo 1.790 Gr. 500 Calfort 2.190 Formaggio Latteria Friulano 30 gg. l'etto 690 Filetti di maiale al forno 1.150 1/2 Aceto sasso Bianco e Rosso 1.090 Ava Bucato E/2 1.180 OFFERTE DESPAR DAL 26 AL 30 APRILE CI. 33 Aranciata - Pompeimo - Tonica - Gassosa Despar Lattina Lire 420 CI. 175 Vino Chianti Toscanella 1.950 CI. 188 Vino Chianti Fiasco paglia 3.750 Lt. 1 Olio di Oliva Pilastro 2.790 Gr. 350 Caramelle Toffees Despar assort. 1.690 Gr. 170 Caramelle Toffees Despar assort. 850 Spalla cotta Benson pressato 520 Spalla cotta Benson mandolino 520 Gr. 250 Tagliatelle Despar larghe - Medie - Verdi 800 Kg. 6,5 Fontal Danese Benson 1/2 forma 560 Mt. 8 Alluminio per alimenti Despar 900 Mt. 12 Pellicola per alimenti Despar 600 CI. 75 Amaro Diesus 3.580 CI. 75 Whisky J. & B. 8.290 Cioccolato maris tris 850 Gr. 200 'Margarina foglia d’oro 470 Deod. Air Fresh spray Lavanda - Menta 1.490 Deod. Air Fresh stick up Primavera 1.260 Last Polvere Piatti E/2 640 Gr. 200 Caffè Bourbon 1.890 Gr. 170 Tonno al naturale Paimera 1.840 Gr. 400 Pesche sciroppate Despar 650 Saponetta Mira Ambra e Glicerina 520 Mortadella Vismarissima P.S. 580 edilvalli di DORGNACH RINO & C. s.a.s. CEMUR SV. LENART - S. LEONARDO Tel. 0432-723010 Vendila materiali per l'edilizia Prodaja gradbenega materiala A utotrasporti A vtoprevoz C.A. SPORT di CLAUDIO ADAMI &C špeter - S. Pietro al Natisone - Tel. 727266 Ibbigliamento sportivo ed articoli sportivi per: »portna oprema in športni predmeti za: CALCIO BASKET VOLLEY BALL SCI TENNIS JOGGING TEMPO LIBERO NOGOMET KOŠARKO ODBOJKO SMUČANJE TENIS JOGGING PROSTI ČAS