St. 269 (UH tITTfltt 01 li HJtfl 'tu, v ncdfelio 9m novembra 1924. Posamezna številka 20 cent« Letnik XILX lzh»K izviemši pondeljei;!^ 5#lnost. Tlak tlak. - - .arofi^.a* ZR£ša za mesec L 7.—, 3 mesece J pol leta L 82,— In celo leto L SO. — Za inozemstvo mesečno 5 lir več. — i>sfca uredništva la uprave 11-57 EDINOST Posamezne Številke v Trstu In okolici po 30 cent — Oglasi se računajo t Brokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovce* ta obrtnikov mm po 40 cent osmrtnic«, zahvale, poslanic« In vabila po L I.—, oglasi denarnih zavode« mm po L 2. — Mali oglasi po 70 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina hi reklamacije se pošiljajo Izključno uprav* Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frantfška AsiSkega štev. 20, L nadstropje. — Telefon urednlitva hi uprave 1147. Politični položaj v našem slovanskem taboru stoji, kakor je bilo dokazano v četrtkovem članku, v znamenju dveh »Edinosti«. Že samo ime «Edinost» pa nam pravi, da je po zdravi človeški pameti mogoča samo ena edina- «Edin ost». Cim sta dve, je to znak, da so razmere nejasne, nelogične in nezdrave. In nezdrave morajo biti tudi posledice takega položaja. Da je temu tako, nam kaže dejstvo, da zavzemajo nekateri posamezniki in celo tudi nekatere organizacije povsem negativno in torej popolnoma zgrešeno stališče. Posamezniki pravijo: Razkol, ki je nastal med Slovani v Italiji, obsojamo. Smo proti vsakemu prepiru in proti vsakemu strankarstvu. V znak protesta proti enim in drugim se ne bomo mešali več v politiko, stali bomo ob strani, pa kdor hoće, naj se le prepira. Nekateri umuje jo na ta način v dobri veri, ker jih razkol boli, ker so prepričani pristaši edinstva našega ljudstva, ker vidijo samo v enotni narodni fronti jamstvo za naš narodni obstoj. Dobršen del pa je med temi «absti-politični položaj le dobrodošla pretveza, da se pod tem izgovorom odtegnejo vsakemu delu za svoje ljudstvo. To so «ab-stinenti* iz udobnosti in njim naj bo povedano v resno razmišljanje, da je v sedanjih težkih časih potrebna ljudstvu vsaka, tudi najskromnejša sila. Zanje je to vprašanje potemtakem predvsem zadeva njihove vesti, zadeva, ki je pač ne morejo rešiti v tem smislu, da bi se s takim izgovorom oddaljili od ljudstva, iz katerega so izšli. Današnja izvajanja bodo torej posvečena predvsem onim posameznikom prve vrste, ki zavzemajo tako stališče iz nekake narodne žalosti nad razkolom, in pa nekaterim kr-tjevnim političnim organizacijam, ki se postavljajo na slično stališče. Znan nam je namreč slučaj, da je neki krajevni odbor političnega društva « Edinost« — iz katerega kraja, je postranska stvar — pisal te dni toliko političnemu društvu v Trstu kolikor političnemu društvu v Gorici (obema »centralnima* organizacijama, kakor se netočno glasi v tozadevni listini), da ne pristopi ne k enemu ne drugemu, dokler se obe društvi zopet ne zedi nita. To stališče načelno popolnoma odobravamo. Kakor je dolka-zal naš sotrudnik v četrtkovi številki našega lista, je bilo politično društvo «Edi-nosi» v Trstu vedno proti cepitvi naše politične organizacije. Logično je torej, da je tudi sedaj za zopetno vzpostavitev enotnosti in edinstva. Drugače bi se izneverilo bistvu svojega programa. Toda veliko vprašanje je v tem, kako stoji ta stvar v praksi, vprašanje, kako naj se izvrši. Tega vprašanja oni, ki se postavljajo na gori opisano stališče, očividno niso pretresli ali ga vsaj niso poglobili. Znana stvar je, da zadostuje za ločitev volja enega samega, medtem ko je potrebna za združitev volja obeh. Kakor rečeno, se je cepitev naše politične organizacije izvršila proti volji političnega društva - v Trstu in edino po volji čini-teljev, ki odločujejo sedaj v političnem društvu «Edinost» v Gorici. Za zopetno združitev bi bila torej predvsem potrebna volja teh poslednjih. Toda če pomislimo, da so se ravno ti činitelji borili z vsemi svojimi silami skoraj poldrugo leto, da se odcepijo in ustanovijo samostojno politično društvo v Gorici, ali si je sploh mogoče rrrisHti, da so sedaj voljni se zopet združiti z onim društvom, od katerega so se ločili po tolikih naporih? Naj abstinenti poskusijo tu svojo srečo. Izkušnja, ki jo napravijo, jim ne bo škodovala. Ako preidemo k vprašanju praktične izvršitve, se morama predvsem vprašati, kako bi to izgledalo, n. pr. na Goriškem, lu imamo, kakor znano, samostojno politično društvo <'Edinost», ki se je ustanovilo po odcepitvi, in pokrajinski odbor političnega društva «Edinoat» v Trstu. Združitev je mogoča na dva načina: pokrajinski odbor našega političnega društva se stopi z goriško »EdinostjoTaka stopi lev pa bi ne pomenila nikake združitve, ker bi tudi potem obstojali dve politi; ;ni društvi, eno v Trstu, drugo v Gorici. K združitvi in polni enotnosti bi do-vedla le stopitev v nasprotni smeri, t. j. tako da bi se samostojno politično društvo «Edinost» v Gorici razpustilo in se potem stopilo s pokrajinskim odborom! njajo v strankarske organizacije. Združitev samostojnih političnih organizacij m torej nič drugega, nego združitev političnih strank. To pa je zopet v naspnrtjju z nameni, ki jih imajo oni posamezniki in one organizacije, ki se postavljajo na stališče, da se nočejo pridružiti ne eni ne drugi politični organizaciji. Poleg tega je jasno, da bi živel strankarski duh naprej tudi po združitvi, ki bi jo sestavljale posamezne stranke, ker bi te poslednj«|ekle vedno vsaka na svojo stran. To nas nazorno uči vsa zgodovina političnih strank in njih koalicij. To so vprašanja, ki se vsiljujejo vsem tistim, ki se postavljajo na gorioznačeno stališče. Posledice stališča «ne z enimi ne z drugimi» morejo biti samo sledeče: taki posamezniki in take organizacije se politično udejstvujejo. V tem slučaju morajo voditi svojo posebno in .samostojno politiko. V istem hipu pa postanejo nedosledni samim sebi, ker povzročajo s tem novo cepitev, medtem ko izjavljajo, da hočejo prisiliti druge k edinstvu in združitvi. Druga možnost je, da ostanejo popolnoma ob strani in gledajo križem rok. S tem se odtegnejo vsakemu delu, kakor smo že zgoraj omenili, in postanejo negativen element v našem političnem življenju. V enem in drugem slučaju so posledice zelo kvarne in v enem in drugem slučaju je nastop takih »abstinentov* zelo čuden. AH bi ne bilo n. pr. čudno in naravnost smešno zadržanje kake skupine Hrvatov ali Srbov, ki bi se postavili na stališče, da nočejo biti ne eno ne drugo, dokler se Srbi in Hrvati ne sporazumejo, aH skupine katoličanov, ki bi izjavljali, da nočejo biti ne katoličani ne pravoslavni, dokler se obe cerkvi zopet ne združita? Zaključujemo: Popolnoma zgreSeno stališče! Naravnost nedopustno in vsega obsojanja vredno pa je to stališče za vse one, ki so proti strankarskim prepirom in za enotno fronto našega ljudstva. Za te ne sme biti niti en sam hip obotavljanja in omahovanja: njihovo mesto je v političnem društvu « Edinost» v Trstu, v katero jih kliče poleg prepričanja tudi njihova ne-odvrnljiva narodna dolžnost. M ur mi tijmiki in M Položaj izredno kritičen - Krizo naj reši kralj? RIM, 8. Razdor med fašisti in bojevniki, ki se je pričel že po zborovanju bojevnikov v Aissisi; ko so bojevniki izrekli nezaupnico Mussolinijevi vladi, se od dneva do dneva veča. Napadi fašistov na bojevnike, ob priliki proslave zmage je pokazal, da je ta razdor nepremostljiv. Nepolitična organizacija bojevnikov, Udruženje bojevnikov, in fašistovska stranka ne bosfta mogla več dolgot obstojati v dosedanji obliki. Alco bo šel dosedanji proces logično svojo pot, morajo izstopiti iz Udruženja bojevnikov v.si fašisti ali se pa odreči fašizmu. Dragega izhoda ni. To je dokazal izstop iz fasistovske stranke idealnega fašista, bojevnika on. Ponzio di San Sebastiano. V pismu na on. Musso-linija pravi, da se s solzami v očeh poslavlja za vedno iz fasistovske stranke, ker je vedno upal, da bo mogel s pomočjo te stranke povzdigniti državo in narod Njegovi ideali so se razbili ob intrigah njegovih nasprotnikov v fašizmu in danes ne more več biti v stranki z ljudmi, ki so mu izrekli: izdajalec, strahopetec, podkuplje-nec itd. Na drugi strani je vodstvo fasistovske stranke, ki je naročila fašistovski zvezi v Massa Carrara, naj izkluči iz stranke on. Violo, predsednika Udruženja bojevnikov, pokazalo, da ni mesta v fašistovski stranki za ljudi, ki so prej bojevniki kakor fašisti. On. Viola je bil izgnan iz fasistovske stranke, ker je po spopadih na praznik zmage podal listom ogorčene izjave proti fašizmu. Odstop poslanca Ponzio in izključitev poslanca Viola iz fasistovske stranke ne bosta ostala brez vpliva na ostale člane bojevnikov, ki bodo bržkone polagoma ce-pali iz fasistovske stranke. On Delcroix, predsednik Udruženja vojnih pohabljencev, se ni še izjavil o vsej zadevi. «Agenzia Nazionale» poroča, da bo fašis^ovsko časopisje pričelo boj tudi proti njemu. On. Delcroix pripada parlamentarni večini, ki je bila izvoljena na državni listi; toda zadnjih sej tega parlamentarnega kluba se ni udeležil. s poKrajmsKim odborom; Položaj je še vedno izredno napet. Sploš-tržaškega političnega društva, da bi skup- no prevladuje mnenje, da ne bo prišlo db no tvorili pokrajinski odbor tržaške «Edi-' popolnega prekmjenja odnošajev med «osti» za Goriško. Zato pa je potrebna \ Udruženjem bojevnikov in fašistovsko volja tistih, ki so se odcepili, da se zopet združijo s svojo prejšnjo matico. Brez take volje je zastonj vsako jadi kovanje in jokanje in nobeno stališče ne more ničesar pomagati. Tako stoji vprašanje. Proti temu se seveda oporeka, da imajo razne poki^jine svoje posebne interese in da naj le obstojajo posebne samostojne politične organizacije. Tržaška »Edinost* priznava te posebne interese ne samo za pokrajine, temveč tudi za posamezne občine in zato izvaja svojo organizacijo tako, da se lahko ustanovijo krajevni odbori ne samo V vsaki pokrajini, temveč tudi v vsaki občini Kar pa se tiče samostojnih političnih organizacij, ki bi se ustanovite po odcepitvi od tržaške matice, nas uči izkušnja povojnih let nazorno in jasno, da se take organiza-ciie ne obnesejo, temveč da se spremi-' stranko, ampak do kakih ostrih dnevnih redov na račun posameznih organizacij. Splošno pozornost je vzbudila vest, da se 11. t. m. povrne v Rim on. Giolitti; sicer pride v Rim bržkone radi zasedanja zbornice. Nekateri rimski listi menijo, da bi lahko kralj napravil konec sedanjemu mučnemu položaju. Radikalna rešitev spora med fašisti in bojevniki je danes nemogoča. Kongres Zveze italijanskih pokrajin RIM, 8. Danes se je otvoril v dvorani rim&ega pokrajinskega sveta kongres Zveze italijanskih pokrajin; na kongresu so zastopani zastopniki vseh pokrajinskih uprav. Otvoritveni govor je imel finančni minister on. De Štefani. Poudarjal je potrebo reforme davčnega sistema, ki je že V frpkti Prvi u&rep! nove vM v Jugoslaviji Imenovanje državnih podtajnikov in velikih županov Nova prosvetna uprava v Sloveniji BEOGRAD, 7. Kralj je danes podpisal ukaz, v katerem sta imenovana posl. V. Wilder (dem.) za drž. podtajnika v notranjem ministrstvu in dr. Vlado. Andrič (rad.) za drž. podtajnika v ministrstvu agrarne reforme. Ukazni komitet ministrov je popoldne pripravil imenovanje 24 velikih županov, ki so bili po večini od prejšnjega režima odstavljeni. Ministrski svet je na večerni seji odobril tozadevne ukaze, ki so bili nato predloženi kralju v podpis. Kakor javljeno, sta imenovana za Ljubljano dr. Vilka Baltič, za Maribor dr. Otmar Pirk-majer. Dosedanji od bivšega režima postavljeni veliki župani so bili že včeraj brzojavnim potom razrešeni svojih dolžnosti. Minister pr osvete je brzojavno razrešil dolžnosti dosedanjega Šefa prosvetnega oddelka v Ljubljani prof. Vadnjala ter referenta istega oddelka Narta Velikonjo. Ob jednem je naročil, da prevzame posle prosvetnega oddelka začasno kot vršilec dolžnosti svetnik Engelbert Gangl. Za viš. šol. nadzornika je zopet imenovan objavlja izpod peresa senatorja Pasquet zanimiv članek o gospodarskem dviganju Francije v povojni dobi. Produkcija žita, ki je znašala pred vojno 87 milijonov q, je padla v 1. 1917 na 45 milijonov q in ;e dosegla v 1. 1923 zopet 75 milijonov q. Produkcija krompirja, ki je znašala pred vojno 195 milijonov q, je dosegla v 1. 1922 126 milijonov. Ravnotako je pridelala Francija lanskega leta 60 milijonov hI vina napram 45 milijonom iz predvojne dobe. Število goveda, ki je znašalo pted vojno 13 milijonov, je poskočilo že v začetku leta 1923 na 14 milijonov. Sklepoma zatrjuje senator Pasquet, da je Francija vzpostavila svojo trgovsko bilanco in v prvih osmih mesecih 1. 1924 se zaznamuje v trgovini pribitek 1880 milijonov frankov. Potresni sunki v Alžirju ALŽIR, 8. Zopet sta bila zaznamovana dva močna potresna sunka. Prvi včeraj zvečer ob 23 in drugi danes ob 5. Do sedaj ni bilo javljene še nikake škode. PARIZ, 8. Pctresni sunki so povzročili ogromno škodo. Več hiš je porušenih. Pogreša se nad 400 oseb. Da se nudi pomoč oškodovancem, so se ukrenile potrebne mere. _ Egipt zahteva samostojnost PARIZ, 8. List '» LONDON, 8. List «Daily Express» dobiva iz Riojaneira: Braziljska oklopnica «Minas Geraes» je v spremstvu dveh pod-moenikov odplula iz pristanišča, da zasleduje oklopnico »San Paok>», koje posadka se je pred dnevi uprla. Do sedaj ni še znano, kaka navodila je prejel poveljnik «Mi-nas Geraes-a», vendar pa se domneva, da mu je naročila vlada, da se polasti uporniške ladje in da je ne aae za nobeno ceno potopiti. Pismo Iz Jugoslavije Ljubljana, 6. 11. Dolgotrajna vladna kriza je nazadnje ven--darle končana in Jugoslavija ima zopet enkrat svojo vlado. Ni moja naloga, da bi razpravljal o tem, če je kriza dobro ali pravilno rešena in zato bom skušal samo razložiti momente, ki so povzročili sedanjo rešitev. Vladna kriza je bila otvorjena z demisijo vojnega ministra, ki je izjavil, da je v zadnjem radićevska agitacija proti monarhiji in pa pacifistična propaganda med vojsko s strani ra-dičevcev tako narasla, da on ne more vztrajati več v vladi, ki proti teniu ne nastopi z vso silo. Oglejmo si nadaljni potek dogodkov. Ker se je krali izjavil za stališče vojnega ministra, je jasno, da jc mogla slediti demisiji Davido-vičevega kabineta samo vlada, ki bo nudila glede radićevske agitacije dovolj gaiuneij. Zato je bil dolgo časa za rešitev vladne krize Zagreb bolj merodajen ko Beograd. Z napeto pozornostjo je vsako nedeljo zvečer pričakoval Beograd vesti, ali jc že Radič podal svojo tolikokrat napovedano izjavo, da je za kralja in da je opustil svojo protidržuvno in razkroje-valno akcijo. Toda redno jc bil Beograd v tem svojem čakanju razočaran in redno je Radič zagrešil vedno večji zalet, dokler ni zadnjo nedeljo govoril tako, da je bil razjarjen celo ožji blok in da je tudi ljubljanski Slovenec« krepko bral Radiću levite. Sobotni Radićev govor je bil tako hud. da je bila mahoma ustvarjena v Beogradu čisto druga situacija. Postalo jc jasno, da je z Radićem vsako skupno delovanje nemogoče in da je izključena vsaka kombinacija z njim. Kljub temu je hotel obvarovali ožji blok Radiću zvestobo in v Zagreb je bila poslana brzojavka, da naj se Radič izjavi z ozirorn nu svoj sobotni govor. Radič ni tega storil, pač pa je v svojem odgovoru izjavil, da bo še nadalje podpiral blok in da sme Davidovič nastopati tudi v njegovem imenu. O?ji blck se je na podlagi te brzojavke postavil na stališče, da je v bistvu ostalo vse pri starem in da pripada vlada njemu, ker Še vedno razpolaga z večino v skupščini. Izjave Radića nu sobotnem shodu naj bi se smatrale kot neresne, ker da jih je Radič podal v veselem vinskem razpoloženju. Jasno je, da to opravičilo ni moglo držati in zato je prišel blok v vedno težji položaj. Kralj je hotel na vsak način doseči koncentracijsko vlado, ki bi tudi brezdvomno najbolj odgovarjala interesom države. Toda ta misel je bila neizvedljiva in morda se ne motim, če rečem, da vsled partizanstva na eni in na drugi strani. Ožji blok je mislil, da je močnejši, ker ima večino v skupščini in da more zato prevzeti sam vlado. Njegova zahteva je bila J zato vpostava prejšnje Davidovićeve vlade. Toda to je bilo neizvedljivo. Zakaj pa smo imeli potem krizo, če pa lahko pride stara vla-da? Pred javnostjo bi to naredilo kjj čuden vtis in zato ;e bila taka rešitev nemogoča. Ra-1 dikali na drugi strani so enako mislili, da so i močnejši in to vsled tega, ker so bili pre-1 pričani, da izpade Radič iz vsake kombinacije in da izgubi vsled tega ožji blok in večino v ; skupščini. Zato je bila radikalna zahteva vo-j lilna vlada nacijonalnega bloka, z ozirom na ; kraljevo željo, da vendar jjride do koncentracije. Pa so bili pripravljeni stopiti tudi v kabinet Timotijevića, če je vsak dogovor i Radićem izključen in če ne zahteva, da se njihov klub deli na poštene in nepoštene kakor je zahteval ožji blok. Teh zahtev ožji blok ni sprejel in je zahteval rešitev krize v parlamentarnem smislu, to se pravi, da se vzpoiitavi prejšnja Davidovičeva vlada, Blok je s tem zakrivil težko napako, ker je precenjeval svoje moči. Jasno je bilo, da je tista stran izgubila bitko, ki je pokazala nepomirljivost. Blok, ki je vztrajal vedno te na svojem stališču, jc pokazal za svoje pristaše veliko odločnost, ki pa ;e bila podobna že trmoglavosti. Ker so radikali pristali na to, da bodi demokrat ministrski predsednik, je jasno, da so morali tud člani bloka pokazati gotovo popustljivost, osobito, če je njihov gbvni pomagač, Radič, ponavljal vsak teden vedno veče napake. Na vsezudnje tudi ni število poslancev vse in vedno ponavljajoče se zaletclosti voditelja stranke morajo končno reducirati tudi blok, predlagal kralju volitve, ker računal, da je poveritev mandata Timotijeviću predzadnji poskus za rešitev krize. tod;i bil je — zadnji. In ko je Ljuba Jovanović kot predsednik skupščine, za kar ga je 'zvolil tudi vestni blok, predlagal kralju volitve, ker je vsaka rešitev vsled (prevelikih nasprotij nemogoča, tedaj je bilo jasno, da dobi nacijo-nalni blok volilni mandat. Tako sc je tudi zgodilo in Pašić jc bil poverjen s sesta \ o volilne vlade. Poskušalo se bo sicer še, da izglasuje skupščina, predno bo razpuščena, vsaj invalidski zakon, toda že denes jc jasno, da blok ne pripusti nobenega deiovanja skupščine n da takoj na prvi seji izreče vi; di nezaupnico, če bo le mogel, da ne bo skupščina otvorjena in razpušča obenem. Volitve so torej sigurne in Jugoslavija bo zopet imela viharne in, kakor opozicija zatrjuje, celo krvave dni Upajmo, da se to nc bo zgodilo in da bo nova vlada postopala pametno in da ne bo po nepotrebnem večala nasprot". Cc se že odloči, da nastopi z vso silo proti radičcvceni, bi bilo to še nekako opravičljivo 'n razumljivo, ker tudi Radić ne bi poznal ozirov, če bi on dobil vlado v roke. Toda vsako nasilje proti drugim opozicijonalnim strankam bi bilo napačno, ker bi nastala nevarnost, da so vsa opozicija združi in da tako okrepi Radića. Vse kaže na to, da Radič ni pričakoval tega konca in da mu je danes žal, da je razbil vse šanse ožjega bloka. Treba namreč upoštevati, da Radič ni prav nikak junak in da se za svojo glavo prav zelo boju Zelo nerodna je tudi stvar s Prpičevo palačo. Tako lepo si je Radič že uredil v ZagTebu, da je bilo videti, da ne računa več na spremembe. Revolucijonar ne kupuje palač in 2e v tem se vidi, da Radič ni bil nikoli pripravljen iti v resnem momentu do skrajnosti, temveč da je bil le ^unak besede. Zato je deloma oster nastop proti njemu upravičen. Ni rožnat položaj, v katerem se nahajamo sedaj, toda upajmo, da sreča, ki je v zadnjem času Jugoslaviji bolj mila, ostane zvesta tudi sedaj in da bo tudi sedanja reSitev krize do* nesek h konsolidaciji države, kar je glavno in najvažnejše. Stanje našega Šolstva Ce nam je govoriti o napredka ali nazadovanju slovanskega šolstva v Italiji, tedaj je treba vzeti v pošte v troje: 1. ftolsko hierarhijo, 2. stanje očiteljatva in šolske mladeži, 3. organizacija pouka (učni načrti, učna metoda. učila). 1a danes bomo govorili o ljudski ali osnovni Soli. U ime osnovna šola nam kaže, da ima ta «stanova namen dati otroku osnovne nauke in fKJime, ki so absolutno potrebni, če se hoče Ipozjieve dorastef mož ali dorast-la žena udobno fM>čutitt v družbi, v kateri živi. V naših krajih ka» danes le ne moremo predstavljati slovanskega analfabeta. Vsakdo si more pač predstavljati, kakšen revež je nepismen človek, {»osebno v današnjih časih, ko je borba za obstanek tako huda in vse energije izčrpajoča! V tej borbi za obstanek je človeštvo podobno jfneči. kjer se posamezniki prerivajo do izhoda, •Cdor ima trše komolce in večjo brezobzirnost, 4a se hitreje pomika dalje. Največja in naf-•kodljivejša pomanjkljivost pa je duševna zaostalost, katere vzrok je pomanjkanje izobrazbe. Zatorej smo v že predvojnih časih opažali, da se jc želja po višji naobrazbi oprijela širokih ljudskih slojev. Stremljenje kmetov in deia vcev je segalo v naših krajih že preko osnovne šole. zakaj teh skoraj ni bilo treba več vpeliavati, ko pa je imela skoraj sleherna vasica svojo šolo. Istra je bila pač zaostala, toda v zadnjih predvojnih letih se je odpiranje novih slovanskih osnovnih šol, javnih in zasebnih. tako naglo množilo, da si mogel na prste sešteti, kdaj bo tudi v Istri iztrebljen analfabeuzem. Osnovna šola, kot smo jo poprej imeli, je v sploš-nem odgovarjala svojemu namenu. Osnov, fio pedagoško in didaktično načelo, da bedi v osnovni šoli učni jezik materinski jezik otrok, je skoraj povsod v praksi obveljalo. Le tupatam smo imeli kakšno izjemo, kakor so bile recimo nekatere šole. ki so služile za pripravnice za vstop v nemške srednje šole. lake šole so bile pripravnice za srednje šole v Trstu in Gorici in dalje nekatere takozvane vadnice, kakor one na ženskem učiteljišču v Gorici. Toda še ti smešni ostanki zastarelih potujčevalnih metod so polagoma izginjali. Prva slovenska gimnazija v Gorici, a hrvaška v Pazinu ter realka v Voloskem so bile grobokopi nemškega učnega jezika v šolah, ki so se nazivale sicer z imeni pripravnica, vadnica itd, a so bile resnične osnovne šose, ker so obsegale le nižje razrede ljudskih šol. Po pravici smo bili torej ponosni na svoje osnovne §oie. zakaj v njih smo videli največjo jamstvo, da se naše ljudstvo ne bi izgubilo. Kulturno in deloma tudi gospodarsko smo bili za silo precej oboroženi, da smo mogli uspešno tekmovati z drugorodci. Znan je stavek Marije Terezije, ki je rekla, da je šola politikum. Tudi v Avstriji je bila šola polUikum, vendar pa se more trditi, da je bila baš ljudska šola še najbolj prosta raznih patrijotskih in političnih vsiljivosti, s katerimi so posebno v vojnem času obkladali vse mogoče javne ustanove. "Polikum* je bila šola tudi na zunaj, ker so bile šolske oblastnije del politične uprave, Gentilejeva reforma je tu napravila precejšnjo izpremembo. Predno pa preidemo k prvi točki, se moramo vendar vnaprej zavarovati, da ne bi nas kdo napačno razumel, češ, da trdimo, da šola v Italiji ni ouk, podeljuje aprobacije za učne knjige, od-očuie pri prizivih učiteljstva proti službenim ukrepom nadzornikov, zamore zapreti šole, imenovati šolske komisarje itd. Iz tega je razvidno, da ima kr. skrbnik veliko oblast in da takorekoč vedri in oblači na Šolskem polju. Ne oziraje se na politično razdelitev, je vsa pokrajina razdeljena na enajst šolskih okrožij. Trst občina ima n. pr. dve okrožji, pokrajina eno, skupaj torej tri. Na čelu vsakega okrožja je šolski nadzornik. Ti nadzorniki so nadrejeni didaktičnim ravnateljem. Didaktičnih ravnateljev ni v vsakem okrožju enako Število, ampak se določijo po itevilu razredov oziroma šo!. Gorica je n. pr. 10. šolsko okrožje in ima 13 didaktičnih ravnateljstev. Ti didaktični ravnatelji vodijo vse šolske knjige in uradne spise svojih podrejenih šol. Na šolah, kjer poučuje več učnih moči, je ena eaupnik (fiduciario ali aaziano), ki bi bi! nekakšen voditelj brez funkcij razen dnevnega nadzorstva, da se pouk redno VTfi. Centralizacija je torej strogo izvedena. Od- DNEVNE VESTI M it9M trne • jukmh Tudi tisti del javno-sti v Jugoslaviji, ki Je zvesto vdan zastavi državnega edinstva, ci pa je vendar napore Davidovića spremljal z neko simpatijo v nadi« da vendar-le spravi Radića na pot pametne, lojalne in realne politike: tudi ta del jugo slovenske javnosti mora priznati sedlaj, da ni bil Da-vidović dolgo viden politik, pred vsem pa, da ni poznal psihe tega hrvatskega demagoga. Radić postavlja nad vse drugo svoj lastni «jaz». In ker je njegova domišljavost brezkrajna, si je domišljal, da on more vse in da je ni zapreke, ki bi ga mogla ovirati na njegovem pohodu do njegovega osebnega veKčja. Ta človek nima nikakih ozirov ne do potreb države, ne do nje ustave; ne do> oborožene organizacije za varnost države; ne do nje srbskega dela, ki jo je izvojeval z rekami krvi in muče-ništva, ki ima le malo zgledov v vsej zgodovini človeštva; in slednjič tudi ne do krone, ki je — dokler ima Jugoslavija menarhistično vladavino, dinastijo — poleg ustavne 1 vlade fbdločujoč usttavni činitelj. Radićeva domišljavost je šla tako daleč, da ni poznal nikakih ozirov tudi na potrebe, položaj in stališče tistih, ki so iskali sporazuma z njim. Tak je Radić! Nad vsem in vsemi je visoko vzvišen njegov lastni jaz! Blazno precenjevanje samega sebe pa je v politiki najslabši svetovalec. Ni se zavedal. da s svojo politično akrobatiko žaga tudi vejo, na kateri je slonela veljavnost njegovega lastnega tabora v državi. Vsa zgodovina Radićevega političnega udej-stvovanja od ustanovitve jugoslovenske države pa do danes je le veriga zmot, ki jih more zagrešati le nerealen politik, ki nima nikakega pogleda za resničnosti. In tak človek, ki se nimalo ne zaveda odgovornosti za svoje besede in pomembnosti svojih dejanj, je skupini politikov, povsem odvojenih od njegove ideologije, narinjai smeri, ki niso mogle dovesti do dobrega zaključka. Kaka razdalja je tu med mišljenjem in hotenjem Radića in Davidovića! Ta poslednji je hotel pridobiti Radića za sodelovanje na korist države, Radić pa jo hoče le razdevati, ker bi hotel na nje razvalinah zasijati v slavi, ki si jo slika v svoji bohii domišljiji. Kad Davidovićem se maščuje sedaj, ker si je zatiskal oko pred to razdaljo med njim in Radićem v mišljenju, čustvovanju in hotenju. Da niti ne govorimo o odvratnem in izzivalnem načinu, kakor je Radič udejstvoval svojo politiko, če njegovo razsajanje sploh zasluži tako ime. Naj že kdo kakorkoli sodi o sedanji rešitvi krize v Jugoslaviji, naj hi si tucfi želel drugačne in po njegovem mnenju boljše rešitve, mora biti le zadovoljen, da. je prišel slednjič konec razmerju, ob katerem je mogel Radić tako usodno posegati v potek državnega življenja. Nikdo ne taji, da je bilo in je v državi še marsikaj, kar bi trebalo odpraviti ali spremeniti v nje korist. Tudi v določbah ustave bo treba spremeniti marsikaj, kar ne odgovarja zgodovini, tradicijam in potrebam posameznih delov države. Noben zakon ne more veljati za vse čase, tudi v ustavnem življenju je edino stalna — evolucija. Ali eno mora ostati {nedotaknjeno: državno edinstvo. Primerno uspehom prihodnjih volitev naj pride do združitve resnih politikov, ki bodo — kraj vseh morebitnih razlik v naziranju v tem ali onem pogledu — imeli pred očmi isti visok cilj: varnost, edinstvo in blagor države! ni vedel, da je fi£oi podvržen carini. A vsi protesti so bili zaman. Torej tudi ko naši ljudje plačujejo carino imajo govoriti italijanski, sicer obstoji nevarnost, da morajo plačati globo za vsak slovenski stavek. Burja. Zgodaj se je oglasila letos ta poredna oznanjevalka zime. Že par (bi razsaja po cestah in tu !i krog dimnikov, razbija okna ter odnaša klobuke; vse je v njeni oblasti. Temperatura je v zadnjih dneh znatno padla. Življenje v mestu je dobilo pravcato zamsko lice. Na ulicah so se pojavile debele zimske suknje in topli ženski kožuhi; ljudje radi posedajo v toplih kavarnah ali pa iščejo zarvetja pred hladno sapo v postelji. Zalibog tudi po našem mestu tava veliko ljudi, ki so dosedaj prenočevali pod milim nebom; sedaj pa jim je burja vzela še trdo prenočišče. Za vicekonsali Združenih držav v Trstu je bil imenovan g. Howard Arthur Bow-man; v pričakovanju na kr. eksequator je bil priznan «de facto» za izvrševanje omenjenih poslov. _ Volilo ▼ prid «Ženskemu dobrodelnemu udru-ženju» v Trstu. Nedavno umrla pok. gospa Marica Švagelj iz Barkovelj je zapustila »Ženskemu dobrodelnemu udruženju« L 200.—. ; 'Blaga pokojnica, ki je bila prava dobrotnica | siromakom je bila udruženju s pevega početka zelo naklonjena in je ob vsaki priliki to svojo naklonjenost tudi dejanski dokazala. Slava njenemu spominu! Tečaj za srbo-hrvaščano. Dijaški krožek N. Tommaseo, namerava prirediti tečaj za srbohrvaščino, katerega bo vodil iz prijaznosti g. 1'veša. Nepotrebno se zdi poudarjati posebej važnost poznanja sibo-hrvaščine, nc samo kot jezika bratskega naroda, ampak tudi kot ob-čevalnega jezika trgovskega Trsta z njegovim zaledjem. Upamo, da se prijavi čim večje število, da bomo s tečajem lahko čimpreje pričeli. Za vse informacije kakor tudi prijave se je treba obračati na D. K. N. Tommaseo Corso Garibaldi 31/1, levo vsak dan od 17—19.30. IZ URADA DRUŠTVA •EDINOST* TRST. Vprašanja in odgovori: «Vila nemška*: Predvsem se morate prijaviti pri preturi kot dedič; imovina Vašega pokojnega očeta bo razdeljena v enake dele med vse upravičene dediče. — Tajništvo. Smrtna kosa. Včeraj ob treh zjutraj je nenadoma umrl v Bazovici od kapi zadet gospod Franc Pire« gozdar ravnotam. Bil je značajen in pošten človek ter blaga duša, ki je želel vsem dobro. Doma iz Kranfcke gore, se je v naših krajih ^popolnoma udomačil, ker je tu služboval skupno s svojim očetom skoraj celo svoje življenje. Vsi, ki so ga poznali, bodo odkritosrčno za njim žalovali. V svojem poklicu je bil strokovnjak prvega reda. Posebno je bil znan daleč na okrog kot botanik, ki je še v svojem 61. letu rad prejel za učno knjigo. Svojo službo je vršil vestno in točno. V Bazovici je vodil obsežno in lepo urejeno drevesnico, nadzoroval in upravljal gozdove ter bil ne samo vdan in sposoben uslužbenec., ampak tudi pravi svetovalec. Ž njim izgubi pogozdovalna komisija najboljšo gozdarsko in vrtnarsko moč, Bazovci pa izbornega družabnika, dobrega človeka, prijatelja in svetovalca. Zapušča vdovo in sedmero odraslih otrok, katerim vsem izrekamo naše globoko sožalje. Pogreb se bo vršil danes ob treh in pol popoldne na bazov-sko pokopališče. Pogreb g. Riharda Luxa se je vršil včeraj ob 4. popoldne na Prošeku ob ogromni udeležbi domačinov. Kljub mrzli burji je prihitelo na Prosek tudi več odličnih oseb s Trsta in bližnje okolice, da izkažejo zadnjo čast blagemu pokojniku, ki je legel v prerani grob kot žrtev sedanjih razmer. Žalni sprevod, kakršnega Prosek žc dolgo ne pomni, je ričal, kako priljubljen jc bil pokojnik med domačini. Naj počiva mirno v domači grudi! Šikaniranje naših potnikov. Včeraj ob 7.30 se je pripeljal z vlakom iz Istre na postajo priSv. Ani v Trstu istrski kmet. Imel je s seboj več kilogramov fižola. Misleč, da fižol ni podvržen carini, je šel mimo carinaria proti vzhodu. Carinar ga nato vstavi in vpraša v italijanskem jeziku, ali ima s seboj blago, ki je podvrženo carini. Istran mu je odvrnil ▼ slovenskem jeziku, da ne ve, ter je stavil ca-rinarju prtljago na razpolago, da si jo ogleda. Carinar ga je zavrnil: *Qni si parla soltanto italiano* ter mu odmeril globo 7.35 lir radi porušene sleparije. Potnik je protestiral, češ da KONCERT PRI SV. JAKOBU1 Kakor že javljeno, priredi Pevsko društvo «Ilirija* tudi v letošnji sezoni koncert. Spored je tako lepo izbran in tako raznovrsten, da se obeta kar največ užitka. Proizvajali se bodo zbori najboljših jugoslovenskih skladateljev. Nastopal bo moški, mešani in ženski .pevski zbor. Razentega se obetajo aolo-spevi in vi-jolina s spremljevanjem glasovirja. Ker imamo malo sličnih prilik duševnega užitka, bo dvorana «DK£>», 16. t. m. gotovo nabito polna. Na-tančneji spored se objavi pravočasno. — Odbor. JAVNA KNJIŽNICA PODRUŽNICE .ŠENTJAKOBSKE ČITALNICE* V ROCOLU. V Rocolu se je ustanovila javna knjižnica, ki posluje redno vsako nedeljo m kate-ro toplo priporočamo vsem Rocolčanom, ker knjižnica vsebuje mnogo poučnega in zabavnega čtiva. Tu imajo vsi priliko, da se po trudapolnem ce-lotedenskem delu oddahnejo in si kratijo čas s prebiranjem znanstvene ali zabavne knjige. Posebno v sedanjem zimskem času, ko so noči tako dolge, naj bi se vsak, ki ga tare dolgočasje in ki stremi po razširjenju duševnega obzorja, brez odlašanja vpisal v knjižnico, kjer si bo lahko zbral knjigo, ki mu bo trenutno najbolj ugajala. S tem bo pomogel tudi knjižnici, ki bo svoje omare vedno več spopolnjevala z novimi knjigami. Kakor že zgodaj omenjeno« posluje knjižnica vsako nedeljo od 10. do 12. ure v prostorih gospodarskega društva v Rocolu. Knjižnica razpolaga z zgodovinskimi in modernimi romani vseh najboljših slovanskih in tujerodnih pisateljev, dalje z leposlovnimi, znanstvenimi, gospodarskimi in mladinskimi knjigami. Vsled tega porivamo Rocolčane in občinstvo iz bližje okolice, da se otreae vsakih pomislekov ter se nemudoma in v čim večjem Številu vpišejo v knfižnico. — Odbor «St- Čitalnice*. Javna v Rofanu. Dane« od 10 d op. v prostorih M. D. Zarje *ex Maria Longa) posluje javna knjižnica. Dobila je pred kratkim zopet lepo število nairaz&ovrstnejjSih knjig od društva «Prosvete». Vsi oni, ki jih zanimajo lepe knjige, naj pridejo v knjižnico. M. D. «Zarja*. Jutri ob 19. ttri in pol sestanek dramatičnega odseka. «Zora». Danes izlet v Veliki Repen. Zbirališče ob 1.30 pop. pri rojanskih obokih. Vodja. Martinov veder priredi «Citalnica» pri Sv. Jakobu v soboto 16. t. m. ob 9. zvečer. Program nadvse zanimiv. D. K.N. Tommaseo — Trst Jutri v pondeljek ob 19. uri pevske vaje. Pevci, pridite vsi! — Načelnik, Plesna šola. Vsak četrtek od 20. do 22. in pol zvečer in ob nedeljah od 10. do 13. se vrši pod okriljem šentjakobske čitalnice plesna šola v dvorani D. K. D. pri Sv. Jakobu. Vodi jo znani plesni učitelj g. Pertot. Šentjakobska Čitalnica. . . M. D. P. — Trat Danes popoldanski izlet na Prosek. Zbirališče ob 13.30 točno na Tiazza della Liberta (Piazza Stazione). Jutri zvečer ob 20.30 fedni sestanek s predavanjem v navadnih prostorih. — Odbor. «Čitalnica» pri Sv. Jakobu uprizori danes komedijo v 3 dejanjih «Gospo Bonivarjevo*. Začetek ob 8. zvečer. Predprodaja od 10—12 v dvorani DKD. SPORT pravljeni so za vedno deželni, okrajni in krajni šolski sveti; ljudstvo nima nobene besede pri šolstvu, učiteljstvo nima svojih zastopnikov, sleherni znak šolske avtonomije je s tem zakonom izbrisan. Sicer pa zamore biti vsak zakon, dober aH slab, kakor ga pač izvaja oni« ki ima oblast v rokah. V naslednjih člankih bomo govorili med drugim tudi o izvajanju zakona m zemlji. Hazenaška tekma med S. D, Adria in C. S. Iride z Reke. Športni živelj v Trstu in okolici živi par dni sem v mrzličnem pričakovanju. Razglas v četrtkovi «Edinosti», da se vrši v nedeljo dne 16. t. m. hazenaška tekma med S. D. Adria in C. S. Iride sicer ni prišel med nas nepričakovano, vendar se je poznalo, da naši športniki niso verovali že prej krožečim govoricam o tej tekmi. Za tekmo vlada veliko zanimanje. Kako bi pa tudi ne. NaSe dosedaj najboljše hazenašice, po domače «te črne*, stopijo zopet na plan in takrat v prijateljskem maču z dobroznano in močno drugorodno družino. Zopet nam je dana prilika, da si ogledamo hitre in odločne Adrijašice, poleg pa tudi lepo formirano četo Športnega kluba »Iride» z Reke. Brezdvomno je, da bo ta tekma ena izmed najbolj zanimivih ter da bo privabila na nanovo ograjeno igrešče Adrije naše športnike od blizu in daleč. Tekma se prične točno ob 15. uri pop. Pred tekmo pa nastopita dve tukajšnji moški haze-naški četi med temi novo formirana četa S. D. Adri^p. — Športnik. e " D. Zarja-Rojan proti II. četi S. D. Adria 0:2. Tekma se je odigrala na igrišču Adrije v torek 4. t. m. Točno ob 15 je pričel prvi polčas s premočjo Adrijašev ,kateri zabijejo polom direktnega strela v T prvi goal i nv 10" drugega in zadnjega potom kovnerja. V 13 parira vratar Zarjašev, direktni strel v vrata in kmalu potem tudi par prostih strelov. Vidi se, da se je otresel negotovosti. Kmalu nato se odtegne neki igralec Zarjašev za skoro 8' z igrišča radi sunka, ki ga jedobil v trebuh. V sredi polčasa začne premoč Adrijašev vidno pešati pod pritiskom Zarjašev, ki pridejo v napad, in prvi polčas konča s tem, da tolčejo Zarjaši korner, katerega pa ne izrabijo, Drugi polčas začne ob 15.55 v precej ostrem tempu. Nap^Bbia vrsta Zarjašev je močno pritiskala ii^Murijaši so morali vse svoje moči porabiti v obrambo. Toda že v 16 nastane med igralci in sodnikom prepir, ker zadnji ni bil kos svoji nalogi. Nadomesti ga g. Kralj, ki je sodil že v prvem polčasu in ki je znan kot zelo energičen in nepristranski. Toda že ob 16.10 nastane drugi prepir, zato ker je napadalec Zarjašev nepravilno naskočil nekega Adrijaša in ga je sodnik izključil iz igre." Nekateri igralci Zarjaši hočejo v znak protesta za-pustti igrišče in četudi jih skuša kapetan Turk nadomestiti z rezervami, prekine sodnik igro. Zadeva je baje šla v rešitev Športnemu udruženju in mislim, da bi bil vsak koment odveč. B. J. Nogometna tekma. Danes ob 13 30 se vrši nogometna tekma med A. C. Roiano in »Zarjo Rojan. Nogometaš' «Zarje» ob 13 na igrišču Viale Regina Elena. Športno društvo «Jadran» v Kerpel jah - Kozini bo imelo danes v gosteh Sporini klub «Val» iz Barkovelj, s katerim bo igralo prijateljsko nogometno tekmo, ki začne ob 2.30 popoldne. Prepričani smo, da bo privabila ta tekma obilo občinstva, ki bo prisostvovalo zanimivemu tekmovanju med izvežbanim moštvom ' »Jadrana»• in mladimi «Valaši», ki nastopijo prvikrat. Vsem so še v živem spominu nastopi barkovljanske hazenaške družine, ki je žela vsakikrat lepe uspehe. Nogometna četa «Vala» bo gotovo poskrbela, da ne zaostane za svojimi vrlimi sestrami. V nedeljo 28. oktobra i> 1. se je vršila, na igrišču «Adrije» ulica Calvoia, nogometna tekma med I. četo S. I. K. iz Sv. M. Magdalene in I. četo S. D. «Adrrja». Izid tekime je bil 2 :0 v korist S. L K. V nedeljo 2. t. m. pop. pa se je vršila na igrišču v Kolon ji nog. tekma med S. D. «Sa-lus» iz Trsta in S. I. K. z izidom 1 : 0 v korist S. L K. s. k. «Val» t Barkovljah poziva vse nogometaše prve čete, ki bodo igrali danes proti «Jadranu» v Heipeljah, da se zberejo pred 10.30 uro v Narodnem domu radi potrebnih in važnih navodil. Odhod iz Barkovelj ob 11. uri predpoldne. Navzočnost vseh obvezna. Iz triaSkega življenja Krvav dogodek v pivovarni Dreher. — Čuvaj streljal na ravnatelja pivovarne ter pri begu ranil še enega izmed zasledovalcev. Včeraj popoldne se je raznesla v mestu vest o krvavem dogodku, ki se je odigral v pivovarni Dreher, kjer je neki čuvaj napadel in ranil tehničnega ravnatelja pivovarne ter pri begu ranil še drugo osebo. Vest se je kmalu izkazala za resnično, k sreči pa ni imelo krvavo dejanje čuvaja tako tragičnih posledic krvavo dejanje čuvaja tako tragičnih posledic, kakor bi jih bilo lahko imelo. O dogodku smo izvedeli sledeče podrobnosti: V pivovarni Dreher je bil že več let nameščen kot čuvaj 59-letni Demetrij, Belcastro, rodom iz Reggio Calabria v južni Italiji. Mož je stanoval s svojo družino, obstoječo iz žene in štirih otrok, v ulici Cristoforo Cancellieri št. 11. Pred približno dvema tednoma je Belcastro, ki je sicer precej redno opravljal svojo službo, zboleL Ker je v tem času prejemal podporo od bolniške blagajne, mu je uprava pivovarne odtrgala plačo. To pa Belcastru — kakor je pozneje pri zaslišanju sam povedal — ni bilo prav. Menil je, da ima poleg podpore bolniške blagajne tudi pravico do plače. Radi tega je včeraj predpoldne poslal svojo ženo k Upravi pivovarne, da bi posredovala zanj v tem smislu. Ker pa žena ni nič opravila, se je Belcastro popoldne osebno odpravil v pivovarno. Šel je naravnost tehničnemu ravnatelju Ervinu Korbl, misleč, da bo on ugodno rešil zadevo. Toda K&rbl ni hotel o tem nič slišati; skušal je moža prepričati, da ne more zahtevati plače, ko ne vrši službe in prejema Že predpisano podporo s strani bolniške blagajne. A zaman. Belcastro ni hotel tega razumeti; videč, da Korbl ne odneha, se je razsrdil. Ko ga je Korbl, že sit prerekanja, končno hotel odsloviti, je v Belcastru vzkipela kri. Ves razkačen je naglo potegnil revolver in dvakrat ustrelil proti Korblu. Nato je urno planil na cesto ter se spustil v divji beg. Za njim so skočili nekateri uslužbenci pivovarne, ki so bili priče pretresljivemu dogodku; med njimi je bil tudi 37-letni dimnikar Avgust Fumeo, sta-nuk>č v ulici Kandler št. 11. Pri begu sc je Belcastro nenadoma obrnil ter izpalil tudi proti zasledovalcem par strelov. Ena krogla je zadela Fumea, ki se je zgrudil s krvavim obrazom. Belcastro je bežal, vihteč v desnici revolver, navzdol po ulici Giulia, kjer ga je končno ustavil orožniški podbrigadir Friderik D'Acierno, ki je ravno takrat prišel z drugim orožnikom po ulici Galileo Galilei. D'Acierno je čuvaja razorožil ter ga odvedel na orožniško postajo v ulici Cclogna. Med tem časom sta bila Korbl in Fumeo prepeljana na rešilno postajo, kjer sta dobila prvo pomoč. Korbl je bil tenjen v levo sence, k sreči ne nevarno; krogla se ni globoko zarila in zdravnik jo je brez posebnega truda izvlekel iz rane. Nato je bil Korbl prepeljan na dom. Okreval bo v 20 dneh, ako ne nastopijo kake komplikacije. Na vsak način jo je Korbl po ceni izkupil, kajti če bi ga bila zadela krogla nekoliko višje, bi mu bila skoro gotovo usodna. Tudi Fumeo je imel v nesreči srečo; krogla mu je predrla obraz pod ličnimi kostmi. Njega so pojprvi pomoči prepeljali v mestno bolnišnico. Tudi on se bo moral zdraviti 20 dni. Pri zaslišanju se je Belcastro vedel zelo mirno in hladnokrvno. Poleg že navedenih vzrokov, ki so ga pripravili do nasilnega dejanja, je dejal, da je bila njegova zahteva glede plače posebno upravičena spričo dejstva, da je on svoječasno nadomeščeval dva bolna tovariša, ne da bi zato prejel kako posebno nagrado od uprave pivovarne. Dalje je trdil, da so njegovi tovariši v slučaju bolezni prejemali poleg podpore tudi redno palačo, ki pa jo njemu uprava &edai ni hotela dati. Smatral je to postopanje j za nepravično, zato sc jc pri razgovoru l rav« , nateljem tako razpaH, da je slreljal nanj. Ni še dogmno, koliko jc resnice v teh trditvah. Po zaslišanju je bil Belcastro odveden i zapor. Iz triaške pokrajine Iz Nabrežine: Klub dramatičnih diic-tantov "Javne ljudske knjižnice v Nabrežini* vprt zori v nedeljo, dne 16. t. m. v dvorani gosp. Gruden v Nabrežini ljudsko dramo v 5 dejfei njih in dvemi slikami; lovski tat». Priporočamo se že sedaj si. občinstvu tuai iz olvoliških vasi — za obilno udeležbo. —« Javna ljudska knjižnica v Nabrežini, Vesti z Goriškega S spodnjega Krasa Goriška podprefektura in temniški lov. Župan jemlje v zaščito razgrajajočega mili č a rja. mesto da bi ga dal aretirati — Domačin, ki je s svojim nastopom preprečil veliko nesrečo, odpeljan vklenjen v zapor Nekaterim goriškim gospodom. med njimi predsedniku goriškega fašja odv. Verzegnassiju, je prišla želja po temni-škem lovu. Ker pa bi zakupna doba potekla šele leta 1928., so si ti gospodje zamislili prav svojo pot ter kljub vsem postavam tudi dosegli svoj namen. Lov so uživali do sedaj bratje Stepan-čič. Nekega dne pa je neki g. ardil za-tožil pri goriški podprelekturi, češ da so ga goriimenoyani bratje napadli z oboroženo reko o priliki srečanja na lovu. Seveda je goriška podprefektura takoj enemu Stepančičev in sicer Vladimir ju odvzela orožni list, toda le za lovsko puško; samokres so mu pustili. Par dni pozneje je tudi razveljavila lovsko pogodbo. Prišlo je pa na dan, da brata Stepančič nisla prava lastnika lo-va, marveč samo podnajemnika, medtem ko je lastnik neki gospod iz Komna. Ta je takoj vložil rekurz proti tej nepravični razveljavi. Podprefektura je uvidela, da je ustrelila kozla, toda našla je hitro drugo pretvezo. Seveda je prvi rekurz odbila s popolnoma neutemeljeno motivacijo. Vložen je bil takoj rekurz na videmsko prefekturo, ta pa ga je enostavno odbila z motivacijo, da je bil prepozno vložen. Proti temu se je vložil rekurz na poljedelsko ministrstvo. Vzlic temu je da! goriški podprefekt lov na dražbo, o čemer pa je mo^lo zvedeti samo par ljudi. Lov je šel na dražbo, dobil ga je odv. Verzegnassi. Stepančiču se ni dovolilo se dražbe udeležiti, ker ni imel orožnega lista za lovsko puško. Pri celi stvari je bil temniški župan zvest sluga goriške gospode, mesto* da bi varoval interese svojih sovaščanov ter se ravnal po želji občinarjev, kateri so v eni spomenici na županstvo zahtevali, da naj ostane lov domačinom. Dne 31. m. m. je bila pri komenski preturi obravnava proti bratom Stepančič. Seveda ni mogel g. sodnik nič drugega napraviti kakor brata Stepančič oprostiti vsake obtožbe. Proces pa je stal precejšnjo denarno žrtev. Ali se Stepančiču vrne sedaj orožni list? Pomembno pri tem vprašanju je to, da je pri dražbi lova odv. Verzegnassi izjavil Stepančiču, da ako se on njim podvrže, bo takoj drugi dan dobi1 orožni list. Seveda je Stepančič odgo?o^ ril, da ako ga nima dobiti oblastvenin. potom, da naj ga le obdržijo. V nedeljo, dne 2. t. m. se je temniški g. župan zopet zelo čudno obnašal. Za te praznike je prišel na dopust v Te nnico neki vaščan, kateri služi pri milici v Sežani. Že dan poprej je razsajal po vasi in po gostilnah ter grozil z nabitim revolverjem. Župan, kateri bi moral gledati na red in mir v vasi, mesto da bi tega gospoda naznanil, ni to samo trpe!, temveč je sedel z razgrajačem pri isti mizi v gostilni. Imenovano nedeljo sta vstopila okoli 8. ure in pol v neko gostilno, kjer je bilo zbranih več vaških fantov, kateri so se mirno pogovarjali in tu pa tam zapeli kako nedolžno pesem. Vstopivši v gostilno, sta župan in imenovani v milite, naročila vsak liter vina. Ko jima je gostilničar ustregel, sta prijela za litra in treščila ž njima po mizi, da se je vse razbilo. Začela sta kričati, da kdor ni fašist mora takoj zapustiti gostilno. Župan se je toliko spozabil, da je začel obdelovati fante s pestmi, Fantje so en čas molčali, ker mu poznajo navado, meneč da ni hcrtel drugega kot izzivati, toda tudi oni so iz krvi in mesa in so konečno reagirali. Pri prepiru je bil župan malenkostno poškodovan, nakar so se fantje razšli. Nato je omenjeni milite potegnil, kakor se je doznalo pozneje, eno težko avstrijsko/ pištolo, /ačel streljati in poditi fante po vasi ter jim ni dal miru. Sel je proti drugi gostilni, kjer je tudi prodaja tobaka. Slučaj je nanesel da je eden od družine Stepančič posla, svojega uslužbenca, naj mu gre po ciga rete. Ko je dospel uslužbenec pred trafiko, je videl cel prizor in kakor bivši vojak, je takoj uvidel, kakšna nevarnost je to morilno orožje v rokah pijanega milite, ter planil nanj in mu iztrgal pištcJo. Nesel je orožje k svojim gospodarjem, ker je bil mnenja, da bodo oni kot izobraženci najbolje znali, kaj je treba s pištolo napraviti. Oni se seveda niso hoteli nič vmešavati v to zadevo, so sestavili kratko poročilo in odposlali uslužbenca s pištolo in poročilom, v spremstvu nekaterih lan1 tov, na orožniško postajo Vojščico. .Med-tem je moral la milite sporočiti županu, kaj se je bile pripetilo, in ker se je najbrže zbal za posledice, ga jc prosil, naj on intervenira. Imenovani uslužbencc, lioleč izvršiti svojo nalogo, se je napotil, vedno v spremstvu (eden je imel tudi svetilko) proti Vojščici. Pri občinski šoli je kar nenadoma skočil župan na us'užbenca ter ga prijel za grlo in začel daviti in biti s mu hotel nasilno iztrgati pištolo. U-shižbenec je v silobranu udaril s pištolo, katero je imel v rokah, župana. Župan ga t. Pevsko in glasbeno društvo v Gorici je imelo dne 3. oktobra t. L svoj redni občni zbor pri obilni udeležbi članov in prijateljev društva. fz poročila tajništva jc posneti, da je vzdrževalo društvo, v letu 1923/24 glasbeno šolo za gosli in giasovir, v katero je zahajalo 42 učencev. Priredilo je tekom leta lepo število koncertov: v oktobru 1923. dva v Ajdovščini, januarja 1924. dva v Gorici, 19. marca Vodo-pivčev večer in 25. junija koncletni koncert, V počitniških mesecih je nastopil zbor v Dombergu in Rihemberku z lastnimi prireditvami, 28. septembra pa je sodeloval veselici bralnega in pevskega društva v Andrežu. Društvo stopa v petindvajseto leto svojega obstoja, kateri jubilej je sklenilo proslaviti z vrsto koncertov , tudi s pomočjo jugosloven-ckih umetnikov, od katerih se jih je že več odzvalo tozadevnemu vabilu. Blagajnik poroča, da je društvo zadosti dobro premagalo finančne težkeče lanskega ieta. Za to se ima zahvaliti svojim zvestim Članom, ki so redno plačevali članarino, ter podpornikom, osobito denarnim zavodom, ki so podprli društvo v njegovem delovanju z denarnimi podporami. Na podlagi dosedanjih izkušenj upa društvo, da bo uspeh — materijalni in moralni — tudi v bodočem letu ■ugoden. Račune sta pregledala društvena pregledo-valca računov, ugotovila njih pravilnost in je občni zbor na njiju predlog dal odboru ab- solutorij. Odobri se tudi proračun za prihodnje leto in vzame na znanje poročilo hišnega gospodarja, ki predloži društveni inventar. Pri volitvah so izvoljeni z vzklikom: predsednik dr. Karo! Podgomik in odborniki: gg. Bratui Rudolf, dr. Birsa Karol, Eržen Ljudmila, Knapič Ivan, Levpušček Jos. Rud., Lu-kežič Ludovik, Vidmar Franc; namestnika: Delpin Josip in Štrukelj Josip; preglednika računov: Kačič Ivan in Kozman Avgust. Društvu čestitajo k njegovemu jubileju zastopniki Zveze prosvetnih društvev, Akad. ferijalnoga društva Adrija > in Dram. društva v Gorici. Po končani debati, pri kateri se oglasijo k besedi razni prijatelji društva z nasveti za vedno boljši prospeh društva, zaključi predsednik občni zbor z željo, da bi društvo nadalje delovalo v začrtani si smeri in pridobivalo vedno več prijateljev in pomočnikov za svoje idealne kulturne cilje. Ajdovščina. (Samomor umobolnega). Že več časa jc domači klepar F. S. kazal znake urno-bolnosti, vsled česar je bil izročen v goriško bolnišnico oziroma umobolnico, odkoder se je vrnil pred kratkim. Od tedaj je pohajal okrog brez vsakega posla in se mu je videlo, da ni več oni mož kot nekdaj. Neki dan, ko se je za par hipov slučajno nahajal sam v sobi, je pograbil v trenutku zopetne duševne zmedenosti za škarje in si zasadil ostro rezilo v grlo ter pretrgal žilo dovodnico. Vsled odsotnosti domačega zdravnika prihiteli naborni komisiji dodeljeni vojaški zdravnik ni mogel nesrečnežu podati nikake pomoči več. Revež je vsled prevelike zgube krvi izdihnil v težkih mukah. Tudi obveščeni in z avtomobilom prihiteli oddelek goriškega Zelenega križa jc dospel prepozno. Pokojnik zapušča vdovo S kopo nedoraslih otrok. — Nezgoda vsled neprevidnosti. Naš spoštovani tržan P. D. je segnil neki dan po svoji navadi na polico, kjer se je nahajala vedno svetla steklenica z okrepilno pijačo, Holel si je nekoliko privezati dušo po dnevnem trudu in delu. Pa steklenice so druga drugi podobne in v mraku pograbi za nepravo, jo odmaši. nagne in krepko potegne, toda še pravočasno opazi zmoto, ko čuti že s polnimi usti. da je potegnil oetovo kislino. Brž bruhne žgočo tekočino iz ust, ki si jih naglo izpere. Ni bilo večje nesreče ne posledic, toda usia in gollanec mu je le ožgalo, tako da je moral nekaj dni delati neprostovoljni post, kar je bilo zani še najhujša kazen. — Nagrada za zgubljeno in zopet najdeno. N. ka ženica iz spodnje Vipavske do)ine se je pred nekaj dnevi veselo vračala s sejma v Vipavi. Lier je skupila nekaj stotakov za prodano živinče. Ko je pa zapustila Ajdovščino, je s st»ahom in grozo zapazila, da se ji je denarnica neopaženo izmuznila iz žepa. Obupno jokajoč se vrne skozi Ajdovščino, kjer K>vsod povprašuje in išče svoj izgubljeni za- ad. Njen krik in jok opozori nekega domačina, kateri izjavi, da je malo prej videl nekega moža, ki je nekaj pobral, shranil in krenil drugo pot. Hitro se odpravi skupina ljudi v označeno smer na zasledovanje najditelja, katerega kmalu dotečejo. «Poštenjak» je odločno tajil, da bi sicer kaj našel, toda odločnost zasledovalcev je bila še večja in prisilili •o ga do priznanja, da je denarnico res našel in vrgel od sebe, ko se je videl zasledovanega. Izgubljeno so nato takoj našli, bili so pa z najditeljem tako zadovoljni, ker je tajil in si hotel denar prisvojiti, da so ga na mestu poplačali m mu dali najdenino, ne vemo v kolikih odstotkih, in sicer v obliki poštenih klofut in brc. Zenica je pa prevzela rvoj zaklad in ga bolie shranila kot prej ter io veselo mahnila nih» najditeljih. Is Baj. V Četrtek popoldne ae je dogodila pri aas huda nesreča, ki je globoko pretresla našo in okoliške vasi. Ko je v četrtek popoldne korakal 491etni Rafael Tomšič po cesti, ki vodi iz Vrtojbe v Bilje, je opazil v bližini križnoti Vrtojba Bilje v obcestnem zidu zarit naboj. V svojo nesrečo se je Tomšič ustavil ter je hotel izruvati iz zida naboj nenadoma eksplodiral in raztrgal Tomšiča na drobne kosce. Nekoliko pozneje so opazili mimoidoči razmesarjeno truplo, katero so za silo zložili skupaj ter ga prenesli v biljensko mrtvašnico. Drzen poskus tatvine. Minule dni so se vnela in zgorela na posestvu Hagenauer v bližini Krm i na velika skladišča krme. Škoda povzročena po požaru znaša približno 55.000 lir. Med požarosn je prihitel na lice mesta tudi krmin-ski odvetnik Dr. Vinci v svojem automobilu, katerega je pustil nezastraženega na cesti. To je zapeljalo neznane zlikovce, da so se vsedli v avtomobil ter z njim oddrdrali. Naslednjega dne so našli automobil v Torre. Zlikovcem se je najbrže automobil ustavil ter niso umeli, ga zopet spraviti v tir. Iz Vipave. (Občinski zdravnik Delpin javno oklolutal bratranca posl. Banelli-ja) Evečer pred vsemi Svetimi je sedela večja družba v gostilni pri Hribu v Vipavi, med drugimi tudi g, Massopust, vipavski lekarničar. Ko so imeli zapustiti gostilno, pridrvi v sobo vipavski zdravnik in tajnik fašja Dr. Delpin, ki pristopi naravnost k Massopustu ter ga prav pošteno oklofuta in vrhu tega ozmerja kakor ima navado. Družba je bila tako presenečena od tega kulturnega čina Dr. Delpina, da je kar tiho odšla. Še nas, ki nismo kulturni, nas je v dno duše sram, da si upa Dr. Delpin napadati mirne in spoštovanjavredne osebe tako brutalno, kakor je le o,n zmožen. Mislimo, da bo gospod on. Banelli, bratranec g. Massopusta izrazil za to počastitev svojega sorodnika Dr. Delpinu svoje najiskrenejše čestitke. Idrija. (Težka nesreča v idrijskem rudniku). V tukajšnjem živosrebrnem rudniku se je dne 5. t. m. zgodila težka nesreča. Ko sta ob 6.45 zvečer na dvanajstem polju Jožefovega jarka rudarja Jožef Poljanšek in Jakob Kaler zažigala mine, so te predčasno eksplodirale in ju zasule s kamenjem. Rudarji, ki so delali v bližini, so takoj opazili nesrečo in hiteli ponesrečencema na pomoč, ter ju izvlekli vsa razbita in krvava iz dima in kamenja. Ko so ju spravili iz jame in za silo obvezali, so ju takoj odpeljali v Gorico v bolnišnico. Dočim je prvi težko ranjen, je stanje drugega naravnost obupno. — V tukajšnjem rudniku se zgodi razmeroma malo nesreč, zato je ta težka nesreča vse tovariše zelo potrla. Pravi vzrok nesreče še ni znan. Rudar Poljanšek bo ozdravel tekom enega meseca, medtem ko je njegov tovariš Kaler kmalu po sprejemu v bolnišnico izdihnil. Včeraj predpoldne so položili njegovo truplo k večnemu počitku na goriškem pokopališču. «Spk>šno slov. žensko društvo v Gorici* naznanja, da odpošlje v kratkem svoje nabiralne pole za Božićnico po deželi. Vemo, da so časi budi za vsakogar, a vemo tudi, da vsakdo rad da, koHkor more utr-peti, za blagi namen našega društva. Naj ne bo zaman naša prošnja, vsak, tudi najmanjši dar, se hvaležno sprejme. Na naše prošnje so se dosedaj odzvali sledeči denarni zavodi in nam naklonili: Centralna posojilnica L 500f Gor. Ljudska L 1200, Kmečka banka L 200, Ljub. kreditna banka L 100. Katoliška knjigarna je darovala 500 šolskih zvezkov. Izrekamo blagim darovateljem še enkrat najsrčnejšo zahvalo in dal Bog, da najdejo obilo posnemovalcev! V počastitev spomina ge. Josipine Žni-deršičeve, društvene usta n ovni ce in od-bornice, se je pri cidborovi seji dne 5. t. m. nabralo med odbomicam-i L 73 za Božićnico. Ustrezaje želji nekaterih članic, katerim je čas prekratek, da bi do 13, t. m. dovršile svoja pričeta ročna dela, in ustrezaje tudi svoji želji, da bi bila razstava čim lepša in bogatejša, je odbor sklenil odgoditev že naznanjene razstave, katera bo torej otvorjena dne 27. t. m. Obračamo se do cen j. učiteljic na deželi, da naberejo med svojimi znankami in učenkami raznih ročnih del, zlasti pa ona, katera je društvo narisalo in pripravilo;. Oddaja naj se jih pri društveni predsednici v III. nadstr. Trg. doma, kjer se dobi tudi tozadevna potrdila. Vabimo k predavanju ge. Ferjančičeve, ki bo v nedeljo, dne 9. t. m. točno ob 3. uri popoldne. « Nebesa na zemlji* v Gorici. Dramatično društvo v Gorici uprizori v soboto, dne 15. in v nedeljo, dne 16. t. m. v dvorani »Trgovskega doma» znamenito in velezabavno burko «iNebesa na zemlji.« Isto tam dobite vsakovrstna semena, umetna gnojila; pluge, slamoreznice itd. Kmetifsko-Trgovsko Društvo, Trieste, via Raffine-ria 4. 1446 URADNICA, spretna in vešča pisarniških poslov, stroje pisja, italijanskega m slovenskega jezika, se sprejme takoj v službo. Ponudbe s spričevali pod »Uradnica* na uprav-ništvo »Edinostih. 1436 VELIKA zaloga istrskega vina po najnižjih cenah, v Kozini, Hotel Kozina, pri Furlanu. 1439 BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Ljubezniva oskrba. Tajnost zajamčena. Na željo zdravniška pomoč. Via Bcsco 10/1 * 1442 le na to spustil in uslužbencu se je posre- proti domu, premišljujoč o današnjih « pošte- BRINJE čisto, suho, kupimo vsako količino. I* - ^^ « • | t # « « | # m« M m M m m C n L IAT/VT1IM «ln.kalA u«n MAMkAM* amhaImm fcilo priti na Vojščico, kjer )e oddal pt-ptolo orožnikom, katerim je tudi natančno povedal o dogodku z županom. Orožniki mu niso nič naredili, ter ga celo pohvalili, ker je s rvojo neustrašeno intervencijo preprečil bogve kakšno nesrečo. Župan je takoj obdolžil družino Stepančič ter baje grozil. To je seveda celo družino razburilo, ker je že lani pri nekem sličnem slu-fcaju bil Vladimir Stepančič od nekega etotnika milice — za represalijo, kakor je stotnik izjavil — močno pretepen. Da je bil župan le malenkostno poškodovan, priča dejstvo, da se je drugi dan udeležil slavnostnega blagoslovijenja šole v Kostanjevici. Tu seveda so bili «azlični gospodje zbrani, med njimi tudi goriški pod-prefekt. Župan je stvar razložil po svoje, cajbrže, češ da je bil on napaden, in o-rožniki so — gotovo po višjem povelju — pritekli hitro v Temnico, uslužbenca vkle-nili in odvedli v zapor, tako da ubogi fant, za plačilo, da je rešil mogoče več nego enega nesreče, sedi v ječi ter premišljuje to pravičnosti na tem svetu. Vsega tega bi ne bilo, ako bi bil na fcelu občine pameten in pravičen poglavar, ker so naši ljudje poznani kot jako miroljubno ljudstvo, katero ne stori nobenemu rAč hudega, kar priča dejstvo, da ni gori omenjenega iniličarja nihče niti teknil, kljub temu da je bil glavni povzročitelj nedeljskih neredov. KRONE, goldinarje, zlato, srebro, briljante, platin m zobovje kupuje in plačuje po najvišjih cenah znana zlatarna Triputti, Via Vincenzo Bellini št. 13. 1429 tOLl BERLITZ TRST — vla Torre blanca 21 BABUDER ŠTEFAN mizar, vabi vse svoje prijatelje, znance in bivše kolege, da se udeležijo odhodnice. katera se vrši danes zvečer ob 7. uri v gostilni «FurIan» via Geppa. 1445 PO NAJVIŠJIH cenah kupujem: rabljene stroje, staro železo, kovine, cunje, rabljene sode. Znidersič, Via S. Giustma št. 8. Trst. 1454 GNOJ na voze in vagone ae prodaja vedno. Pojasnila na postaji pri Sv. Soboti. 1455 OSMICO je odprl za grškim pokopališčem Josip Kodrič, Sv. Marija Magd. zgornja. Kdor pride, mu ne bo Žal. 1456 VDOVEC, išče pridno služkinjo srednje starosti za hišna dela. Ponudbe pod «Hišna» na upravništvo. 1453 POROČNA SOBA iz bukovega lesa, močna, slavonsko delo, s psiho na tri zrcala, L 2100.—, druga iz jesenovega lesa 2200.— Tiirk, San Lazzaro 10. 1449 ZALOGA vipavskega in istrskega vina, na novo odprta v ulici G. Boccaccio št. 4. Priporoča se vsem prijateljem in znancem. K. Batič. 1450 KAM GREŠ? K Maksu Guliču, ki je odprl gostilno «Bar Bayadera», Corso Garibaldi št. 32. Prodaja istrski refošk in belo «malvazijo« po L 2.80 liter, mar salo in vermouth po L 5.60, tropinovec po L 14.—. Kuhinja z gorkimi in mrzlimi jedili, vedno pripravljenimi. Kava expres in vsakovrstni likerji. Specialitete gnjati pečene v testu, po L 1.50 porcija. Odprto do 1 ure poipolnoči. Svoji k svojim. 1451 SLUŽKINJO, za vsa hišna dela iščem. Gulič, via Petronio št. 2/III. 1452 G. DOLL1NAR, Trat, Via Ugo Polonio št. 5 (prej Via Bacchi) Telefon 27-81, uvoz- izvoz. Veiika zaloga papirja za zavijanja, pisalnega i. t. d. papirnatih vrečic ter valčkov raznih velikosti lastnega izdelka. 16 BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Zdravnik na razpolago. Dobra postrežba. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via GiuEa 29. 1394 GLASOV1RJE v vsakem stanju popr; uglašuje, kupuje in ceni. Pečar, Trst, Molino a vapore 3/n. ravlja, Via 7 DREVESNICA in trtnica, Brata Sirca, Godnje, p. Dutovlje. Enoleine cepljenke, velikost 1—2 m: hruške, jablane, breskve, črešnje itd. na raznih podlagah, najboljših vrst. Cepljene trte: kraški reiošk in razne bele. Sprejemajo se naročila. Postrežba, točna. Cene zmerne. 1371 POZOR! Kupujem cunje od 0.80-^-1 L kg, vrv, arhivni papir, železo in kovine. Skladišče via Rigutti 3, Sklavnik. 1410 ZAHVALA. Podpisana izreka tem potom svojo naj-iskrenejšo zahvalo za obilno ude]ežbo pri pogrebu gospe IVANE NEMEC Se bolj se zahvaljujemo prečast. duhov ščini in nositeljem vencev, BILJE, 2. novembra 1924. ŽALUJOČA DRUŽINA« SREDNJEŠOLEC, primoran opustiti šolanje radi smrti v družini, želi stopiti kot učenec v kako večjo trgovino. Ponudbe pod «Učenec« na upravništvo. 1425 MLEKARNA Božič, via Boccaccio št 4, išče tedensko od 30—40 kg čajnega masla. 1428 PLANINO, radnja »popolnitev, križane strune, mehanizem Rssmer, Stutigart, se proda. So-litario 25/III. 1433 Naia zavarovalnicah „UNION" le DdteOfl svetim zmrovaiaia Delniški kapital Fr. SO JttiijoMv, zav. kapitali v veljavi čez 70 Miljardov Fr. Ustanovljena 1828. Generalni zastopnik AVGUST RAVNIK - GORICA Corso V. E. 28, 1. 444 ■ — Zastopniki se še sprejemajo. — J 5. -10. novembra Prlčetek novih zimskih tečajev Zasebne in skupne lekcije Diplomirani profesorji dotične narodnost! Tedensko dobavo 50 kg čajnega masla išče Odlikovana mlekarna V. Cominotti Trst Vin Rossetti itev. 8. S Zlato, srebro, krone, S 2 platin, zobovie . 12 S # kupuje I Ztatomo ALBERT POVIli i Trst, Via Na;zini 46 !! Na obroke Moške in ženske obleke izdelane in po meri, bogata izbera tu- in inozemskega blaga, plaščev, paletots, površnikov, dežnih plaščev, obuvala, klobukov, ženskega perila itd. Lastna kroja&tica za ženske obleke. - Cene Ni pogoji najudodnejii! \ Prvovrstna krojačnica za moške obleke : OlalemottobreUTei. 39-20 '113 NB. Tvrdka^ ex je združita z nase. .Provvidenz«'* Via GuviasiicJ MIH—II—»MBHlil—— —i lili)IIllWailMlliflgiriM| LgIUSEPPE SPSCHAR - TRST J >1 II i L Vla S. Caterina 7, vogal Via Mazzini naznanja cenjenim odjemalcem, da je prejel I ! : ueliko Izbero tu- in inozemskega Masa s za noika in lanske oblaka po konkurenčnih cenah. Specialiteta: ANGLEŠKO in ČEŠKO BLAGO. to n—»——ii— »——»—»——»»—»i h M □ da se kupuje satno v stari kraljevini blago po nizki ceni g ■ ■ ■ ■ Danes kupite tudi v Trstu, v velikih skladiščih družbe svilenino, baršun, volnenino, blago za moške obleke, in paletots, platno, odeje, pogrinjala, nogavice, robce, kožuhovine vsake vrste, štole, ženske izdelane paletots itd. tudi po nižjih cenah, kakor onih, ki so v veljavi po velikih mestih Italije. Poskusite K Poskusite 1 Edina prodajalna Julijske Krajine o Trstu. Cono V. Em. III., It 25 ono Mali oglasi REDKA PRILOŽNOST! Oprema spalne sobe, v popolnoma dobrem stanju, se proda takoj v via Pieta št. 37/V, vrata 1443 NA PROMETNEM kraju Krasa ob železnici in ob cestah, ki vežejo Kras in Vipavo, se odda v najem, pod ugodnimi pogoji hiša, kjer je bila do sedaj staroznana gostilna. Hiša je pripravna za vsako obrt, gostilno trgovino ali mesnico. Odda se najraje vdovi, v starosti od 25—45 let. Naslov pri upravni-šivu. 1444 CUNJE od 80 naprej kupujem. Prodaiam perje, novo, belo, za postelje. Molino Graade 20. Babič. 1437 PREŠIČKE, mlade, plemenite Alojsij Kodrič, Sr. M. proda M. 9*. 1438 PODLISTEK W. Coilins: 0REZ IMENA Roman. Magdalena se je nasmejala, ko je plačala lekarnarju. «V North-Shingics ne bo nobene nevarnosti, » je rekia. »Zaklenila bom laudan in če mi ne bo pomagal, pridem po drugo sredstvo.® V tišini svoje sobe je odvila. steJtieničico ter vrgla papir in bombaž v kamin. Tedaj je potrkalo in gospa Wragge je vprašala, če je Magdalena dobila sredstvo proti zobobolu in če ji more s čim pomagati. Magdalena jo je na kratko odslovila, toda gospa Wragge se je obotavljala iti. »Kaj je fte?» je vprašala. Magdalena ostro. «Ne bodite hudi, toda v skrbeh sem zaradi kapitana. Po navadi mnogo piše, zdaj pa nič, danes je sobota in ie ni nobenega glasu o njem. Da ni zbežal, ali da se mu ni kaj pripetilo?^ «Mislim da ne. Pojdite dol, ju pridem takoj za vaml> Gospa Wragge yt prekinila tok Magdale-ninih misli in njena bojazen je obudila v njej zopet upanje. «Čemu pa ne? Zakaj se ae bi komu izmed njih kaj pripetilo? — Do pondeljka je še mnogo časa, počakajmo, da se kapitan povrne.« S temi timiliBi jt omaro in io zaklenila. Dan je prebila v družinski sobi, neka groza ji je branila v njeno sobo. Čitala je mnogo in ko se je naveličala knjig, je segla po kupu Časopisov. Ko je brez misli preletela steber za stebrom, ji je pogled obstal na zgodbi neke usmrtitve iz nekega oddaljenega kraja na Angleškem. Bila je to navadna kriminalna z^o^iba, umor iz ljubosumnosti; hlapec nekega posestnika }e umoril deklo, svojo tovarišico, — toda prebrala je članek, katerega konec je vseboval morilčevo izpoved, ki jo je podal tik pred usmrtitvijo. «Občeval sem z umorjenko leto dni ali kaj takega. Rekel sem ji, da jo vzamem, ko bom imel dovolj denarja. Ona je rekla, da imam dovolj denarja. O tem sva se prepirala. Ona ni hotela več z menoj ven, ni pila iz mojega kozarca in spustila se je v razmerje z drugim hlapcem, Davidom. V soboto sem šel k njej in ji rekel, da jo vzamem takoj po oklicih, če pusti Davida; toda ona ae mi je smejala in me vpričo onega vrgla iz perilnice. Tedaj sem postal besen, postavil sem se ob plot tn mislil, kako jo bom ustrelil. Sel sem po puško in jo nabasal Nato sem vrgel svoj nož v zrak, da jo umorim, če se zapiči v zemljo, če pa pade na plosko, jo oprostim. Zapičil se je v zemljo; tedaj sem šol in jo ustrelil. Upam, da mi je Bog odpustil, želim, da dobi moja mati moje stare obleke. Drugega nimam nič povedati.* V srečnejših dnevih bi kila Magdalena to zgodbo preskočila, zdaj pt «e jt njena pozornost ustavila pri tej žalostni zgodbi, kakor da ao ii znane osebe k kni 2a vsi ni eni napori. da bo obrnila pozornost na ostalo vsebino časopisov, so bili brezuspešni. Prišla je polnoč in o kapitanu ni bilo še duha ne sluha. Prebrala je počasi pismo, ki ga je posala Nori. Odbila je ena ura, pa šc nič. Prebrala je pismo drugič, tretjič. Pogledala je na uro in videla, da je tri četrt črez eno, tedaj je začula ropotanfe koles v daljavi. Poslušala je brez diha, ropot je prihajal vedno bliže in bliže, za vsako drugo uho vsakdanji zvok, za njo pa je bil glas njena obsodba. Voz je pridrdral mimo, se ustaviJ, slišala je glasno trkanje, vprašajoče glasove; nato se je voz vrnil ter se ustavil pred hišo — slišala je kapitanov glas. Ni mogla več vzdržati; odprla je duri in ga ■poklicala. Prišel je takoj gori in se je čudil, ker ni šla še spat. Ni odprla duri, ker mu ni hotela pokazati obličja, ampak ga je vprašala skozi špranjo: «Ali je šlo po slabem?* «Le umirite se, nič ni šlo po slabem.» «AIi je pričakovati kakšno oviro od nocoj do pondeljka?» •Prav nobene. Poroka je gotova.» « Gotova?* «Da.» •Lahko noč!» iztegnila je svojo roko skozi priprte duri. Prijel jo je nekoliko presenečen, ker se ni pogosto zgodilo, da bi mu bila iz lastnega nagiba prožila roko. Ko je začutil pritisk njenih hlad-nih prstov, je rekel: «Predolgo ste bili po-koncu, bojim se, da boste imeli slabo noč, in ne boste več zaspali.* Pir na Dobrovem. V sredo se je zbrala na Dobrovem fašistovska elita, da proslavi toli zasluženo imenovanje zdravnika Arirtando d'Ottone za viteza italijanske krene. Sicer je hotel dobrovški zdravnik prirediti viteško slavlje že v nedeljo, ker se pa nikdo od domačih ni odzval, je bila slovesnost preložena na sredo. Tega dne s o se zbrali v Dcbrovem zastopniki fašistov iz Moše, Krmina in Gorice ter so pri rujnom bricu slavili odkritje, da je Ar-mando d'Otone vitez. Viteški oproda, učitelj Sfili£oj je poveljeval častni straži, iz Gorice je prihitel neumorni slavnostni govornik odv. Pinausig, viteški kandidat župan Obljube k se je dal zastopati po svojem sinu, vrata Jušove kleti so se odprla na sležaj in viteški pir je bil popoln. Prvotno sma zamerili videmskim obmejnim politikom, da so imenovali zdravnika na Dobrovem za viteza, toda sedaj smo uvideli, da so popolnoma pravilno postopali kajti razmere v Brdih odgovarjajo popolnoma srednjeveškim razmeram, ko je Vite- ki bič žvižgal po hrbtih tlačanov. Viteška dejanja. Dne 19. oktobra t. 1. se je vršil na Dobrovem ples. Tega dne je pri-el na Dobrovo tudi "g. Alojz Braidctti iz Moše. Ko se je Braidotti vračal s plesa, ga h vitez d'Ottone docela nepričakovano opilil s palico. Ker mera učenec posnemati mojstra, je še učitelj Šfiligc.j pobožal g. Praidoitija s pestjo. Toda to ni dovolj! Po celi državi se razlega klic po povratku k zakonitosti ali takozvani normalizaciji. Posledica tega klica se čufi tudi v Brdih v toliko, da si g. Armando d'Ottone vendarle ne upa tako svobodno vihteti svoje gorjače kaltar v prejšnjih blaženih časih; toda navzlic tem u še vedno grozi našim zavednim Bri-cem. ki nočejo upogniti* hrbta pred njegovo gorjačo z raznimi nasilji, toda njegova čarodejna gorjača je že popolnoma izgubila svojo moč. Nevarna igra. V sredo popoldne se je igral 6-Ietni Marušič Franc z drugimi sovrstniki na domačem dvorišču. Igra obstojala v tem, da so Marušiču njegovi tovariši prigovarjali, da naj položi roko na «čok» ter }o pravočasno izmuzne izpod sekire, s katero so njegovi tovariši udarjali po «čoku». Marušič je v resnici položil ročico na «čok», toda je ni pravočasno izmaknil. Sekira je lopnila po njegovi roki ter mu popolnoma odnesla kazalec leve reke, medtem ko mu je druga d»a prsta samo ranila. Dobro je še, da mu niso tovariši veleli podstaviti vrat pod sekiro, kajti v tem slučaju bi bil Marušič brez glave. Plesne vaje. Slovenski športni klub v Gorici otvori z današnjim dnem plesne vaje. ki se bedo vršile v telovadnici v Via S. Giovanni. Pričetek prve plesne vaje danes, v nedeljo ob 8. uri zvečer. Književnost in umetnost K PREMIERI I nmDSHh* ARTUR PELLIZZARO — TUST — Delavnica Via Tesa 48 Prodajalna V a Filippo Corridoni (vogal Piazza Garibaldt) in Via Udine 49 Barvajo in čistilo se: moške in ženske obleke brez razparanja, vsakovrstna svila in preproge. Likanje in čfščetije zaves po zme nih cenah. Čiščenje in likanje moških oblek po L 15.— Delo se izvrši tudi v dveh dneh. Za barvanje se rabijo moderne barve, ki se lahko perejo. VIA S. LAZZARO 17 SKlidiffe C. Ulsintln Predno kaj nakupite za zimo, obiščite naše skladišče, kjer najdete vse, kar potrebujete. Naše cene so najnižje Paletots, extra in obleka skupno L 195-— Izbera paletots, površnikov coo-vercoat, gabardme in blago, dežni plašči, štajerske jope s kožuhovino aH brez te in izdelane obleke. (®3*>> Obiščite nas brez obveze za nakup, in prepričali se bodete. VIA S. LAZZARO 17 -t Privatna klinika D§\ CSCER Telefon 15 za v POSTOJNI vse bolezni izvzete -ŽARKI K Kabinet za električno zdravljenje Telefon 15 nalezljive« Laboratorij za analizo Sobe z eno posteljo in skupne sobe z vsem modernim comfortom: Termosifone, svetloba, kopeli (561) Postrežba hitre irfekonomlčne pomoči, v bližnjih vaseh z lartnim avtomobilom. Predno kaj nakupite, obiščite Veliko skladišča pohištva tvrdke ALESSANDRO LSWI Ml« Via Rsltori št. 1 — Via KaEcanlcn It. 7-12 Spalne sobe, obedne sobe, posamezni kosi pohištva v veliki izberi. in da jc njegova prva tašča njegova prva žena. KajviSje cene plačujem za I k kun2 zlatic, lisic, dihurjev, vider, jazbecevv mačk ve* veric, krtov, divlih in domačih zajcev, D. WSNDSPA(H Trst, Via Cesare Bat Usti S«. 10 II. nadstr., v/ala 15 <17> Sprejemajo se pošiljatve po pošti. Tvrdka ■m Trst. Via MM, v&sal ¥ia l Caterlna Velika prodaja ob priliki BIRME vseh vrst bele in barvane volne, svile, bombaževine, kakor tudi nogavic, rokavic, pajčolanov, cvetlic, čipk itd. — po tovarniških cenah — Središnjica v Pragi Podružnica v Trstu ustanovljena i. ises Lastna psiaca: Ulica Soma 7 Delnitka glavnici! Rc 203,396.600 - Rszcrvs R1131.60fl.003-- PODRL'Ž^irE • Ml Bo!e«!av. Bratis'jva. Brno, N4meckv, Br.>d. Čc'ki Rudč'ov rc, Iloitnjin. Hradec L-rilovć. Jihliva Karlovv, Varv K!-'torv. Kolfn, IJherac, Koiice, \t4!rak. Olainouc, >)'r. JOiv.iTa, Sfe fi. Hzca, Prost^v, Tab.r, Teplice-Šan«r, Trst Usri n/l.. Duru,, Op«:,,. - AFH.I-lACf'E v Nunski Avstriji, Jugoslaviji, na Poljskem 111 na Ogrskem. BLAGOVNI ODDELEK SAFES Izvršuje vse bančne posle pod naJboHimi pogoji. - Isdaja nakaznice (vaglta) Banca d* fitaiia pros2o provizijo. Brzojav I ŽIVNOSTENSKA - Trl«*t« TELEFONI: 1078. !089, 2157, 4312. Posebno dovršeno sta nam podala pisatelja v tef komediji dva tipa: nesrečnega koinpo-lisi^ ^n neznosno taščo, v katero sia zlila vso zlobo m zoprnost, da stopa po odru kot prava koi-dcrn; :rana egiptovska ncdloga. Pravi strah zakonskih mož je ta tašča. Nje se ne moreš ogniti, njej se nič ne more zgoditi: tašča je večna! ^Čitalnica* se je potrudila, da nam da res dovršeno picdstavo. Igro režira g. Marij Sila. t in ulogc so res idealno zasedene. Glavno ulo- i go igra Sila sam. in kdor igro pozna, ve da je naravnost pisana zanj. Kdo <;e more vzdr- ' žati smeha, ko ga vidi tako bednega ob i vernih prepirih s taščo. — V ulogi zlobne tašče I naslopi ga Silova, in ne vem, će se najde slovenska igralka, ki bi nam podala tako dovršen tip tašče kot ona. — V ostalih večjih ulo-gah nastopi še znani naš debeli konrik iz Nar. doma, potem g. Terčič in drugi. Gledališče Politeama Rossetti. Po nekoliko nesrečni izberi pristne Japonke v operi But-terfiey, ki je nekoliko oslabila dotok ljudstva vsled svoje šibke zmožnosti, se vrši dsnes popoldne zadn;a prireditev opere -Mefistofeles», ki se je dajala v splošno zadovoljstvo. V času, ko gre naš list v stroi, se vrši po dolgem času premijera «La forza del destmo» (Moč usode), ki se ponovi danes zvečer. Glavno vlogo Leo-nore poje Dalmatinka gospodična Danica Mat-kovič. Gledališče Verdu Od prvega t. m. se proiz-va a tu družba *T*alh» z velikimi uspehi sicer pred pičlim številom poslušalstva. Repertoir je ra^noiičen, prevladujejo pa bol; globoke soctialne stvari. Med drugimi se bodo uprizorili tekom tekočega tedna Cehova Oabcli Gledališče FilodTanunaitco. Odkar je odš.a ruska družba, se dajajo tu sedaj op