Katolišk cerkven H*t. V Ljubljani 14. rožnika 1866. M Ah! TevnJ TMtM. Priaiarek zatiran zamaknjenih glede na 41. in 42. list r\oeicu. Ze pri začetku pričujočiga sestavka moramo opomniti, (ie s tim nikakor ne mislimo „pismica od zamaknjenih v Novicah* sovražno napadati ali ga kritično pretresovati — to ni naš namen; zato imenujemo pričujoči sostavek p ris ta vek k omenjenimi! „pismicu od zamaknjenih" v Novicah; zakaj kar je hilo v tim „pismicuu rečeniga, je resnično, le enostransko je, in nekaj imenitniga se v njim pogreša: pogreša se namreč staro šolsko pravilo : bene distinguit, bene docettt. Zakaj zamak-njenstvo ni le natorno, kakoršno pismiee popisuje, iu ktero izvira iz natornih vzrokov in moči, ampak je tudi čeznatorno, ktero ima viši, čeznatorne vire, kakoršno pa ..pismiccu naravnost taji, ker pravi, de je vsa drugaena misel ..skoz in skoz napena in de je zamaknjenje prosta natorna prikazen, tedej nikoli in nikakor ne čeznatorna, kar pa pravoverni kristjan, ki ima katoliške zaumene od človeške natore in našiga odrešenja ter veljavo sv. pisma in sv. cerkve spozna, reči ne more in ne sme. Trojne moči zamorejo namreč čez človeka oblast imeti ali zadobiti: Božja, satanova in natorna moč. Hog, Stvarnik vsih stvari, ima to oblast čez vse stvari, tedej tudi čez človeka že od začetka; natora in satan sta jo dobila še le po grehu človekovim: satanova se razodeva posebno očitno pri obsedenih (obsessio), natorna pa na tako vižo, kakor je v pismicu popisana, tam, kjer so že v človeški natori te moči v veči obilnosti skrite, in sc ali same ali po umetnim rokovanji zbude. De pa tudi Bog svojo oblast čez človeške moči pokaže, bomo toliko menj tajiti in dvomiti smeli, če pomislimo, de je človek za Boga vstvar-jen, in sicer ne le, de bi njega spoznal, ampak tudi, de hi svojo vol jo popolnama po Božji vravnal. in se z Bogam zedinil. Bes se bo to zedinjenje popolnama še le v prihodnjim življenji zgodilo, ker je pa zdanje življenje s prihodnjim v tesni zvezi, se pri posameznih', pri kterih se vse potrebne pogodbe združene znajdejo, to že zdaj, anticipando nekoliko zgoditi zamore. Pogodbe k timu so med drugimi gotovo tudi te, dc se človek od vsiga po-zemeljskiga, kolikor moč, čedalje holj in bolj oči-šuje, tedaj de v treznosti, čuvanji svoje meso kroti. Havno tako pa tudi, de strasti, nagone in želje svojiga duha berzda, ter si za resnično čednost, ponižnost, čistost, krotkost in posebno ljubezen Božjo prizadeva, ob kratkim, de vse misli in želje. djanje in nehanje od sveta in od sebe proč. in stanovitno proti Bogu ohernjene ima. še bolj hotno to razumeli, ako pomislimo tesno zvezo, v kteri je človek po odrešenji s Kristusam, tako, de z nikomur ne v holj tesni zvezi, zakaj Kristus je tudi ud človeškiga rodu. in on je v višini kakor zgolj priličnim pomenu terta in mi mladike, ker smo in živimo le po njem in zavolj njega: On je že po svoji in naši človeški natori naš oče in brat. Kristus je pa tudi pravi Bog, ker je pri njem človeška natora v Božjo osebo dovzeta, in On je kakor celi Kristus z nami ljudmi, posebno pa s tistimi, ki si njemu v vsim enaki hili prizadevajo, v tesni, čeznatorni zavezi, ker jim svoje mnogotere, navadne in čeznavadne gnade deli in s tim k sebi vabi in sebi pridružuje, kakor sam zagotovlja: Jest pa ko bom poriksan z zemlje, bom rse k sebi rteket. Pri tim ima pa Jezus gotovo pri človeku tudi ozir na osebno posebnost in na okolišine vnanjiga življenja, ter sleiierniga vabi in kliče na nar holj Ijuheznjivo, pripravno vižo, tako je drugač si pridružil sv. Pavla, drugač sv. Petra, drugač sv. Frančiška, drugač sv. Ignacija. Havno tako tudi v čeznatorno zamaknjenje pelje pred vsim take osebe, ki so že po svojih natornih darovih in po svoji osebni osnovi (di*positio) zato pred drugimi spretne in pr pravne, t e tedej take osebe, ki posebno veliko ljubezen do Jezusa imajo, in nasprotne išejo, ki se kakor otročiči popolnama Jezusu udajo, in kakor mladike okrog njega ovijajo, vse svoje dušne in telesne moči Jezusu darujejo, njegovo življenje in djanje vedno premišljujejo, ho ne le njih serce od znotraj po Jezusovim vravnano, ampak, česar je serce polno, to se ho tudi od zunaj na njili telesu vpodobovalo. Ker pa take duše, ki so polne ljubezni do Jezusa, v premišljevanji Jczusoviga terpljenja nar viši stopinjo njegove ljubezni spoznajo, zato se zamore po postavi sočutja in soterpljenja, kakoršno jc že po natorni postavi pri udih eniga telesa mogoče, in po milosti Božji tudi podoba Kristusoviga terpljenja, njegove rane, njegova krona, celo njegova smert na njih telesu vtisniti in vpodobiti, — brez vse sleparije ali sanjarije. Sploh se pa ta čeznatorna bližnja zveza duha z liogam, v kteri duh občuti in vživa zveličavni mir in rajsko veselje, tudi na telesu zavolj tesne zveze z duham razodeva, in sicer po osebnih lastnostih telesa in po Božjih namenih na dvojno razločno vižo, namreč ali telo tudi za duham sledi, in spremenjeno, častitljivo, lahko in duhovsko postane, podobno iinimu kakoršno bo enkrat po vstajenji, in človek čeznatorne daljne reči gleda in spozna; ali pa se telo duhu zoperstavlja in ne gre za njim. ampak ostane kakor oterpnjeno, mertvo, v velikih mukah v trm, ko se duh razveseluje. Vse take prikazni čeznatorniga zamaknjenja so pa tudi dostikrat sklenjene z natornim zamak-njenjem. ker je to tako rekoč prilika, de Bog na natorno zamaknjenje ludi čeznatorne gnade navezuje. kakor nam tudi Bog k navadnim natornim močem nenavadne čeznatorne dodaja. Vender je pa tudi pri taki sklenitvi za čeznatorno zamaknjenje vse drug čeznatoren vzrok, namreč Kristus s svojo čeznatorno nenavadno gnado (gratia gratis data), kakor pa pri natornim. Zato se pa najde le pri zares pobožnih, ki so se vsimu odpovedali, dolgo premišljevali Kristusovo ljubezen, sosebno sočutje z njim v terpljenji imeli. Zato se najde le v ker-šanstvu, in nikoli se ne bodo najdle pri natorno zamaknjenih zunaj katoliške cerkve, postavim, Jezusove rane, krona itd. vtisnjene, ker zunaj svete errkve ni te goreče ljubezni do Jezusa. Vsiga tega ne more tajiti, kdorkoli ima prave zaumene od Odrešenja, po kterim smo postali udje Kristusovi in otroci Božji, in od gnad, ktere so mnogotere po Božjih namenili in naši pripravi, ktere sv. Duh deli, kakor hoče. Po besedah uče-niga doktarja zdravništva Maverhofer-ja je taki eeziiatorni zamaknjenec živ pričevavec svoje vere, ker na svojim Mesu zapisane nosi besede: Hvaljen bodi Jezus Kristus! Tako čeznatorno zamaknjenje najdemo tudi poterjriio v sv. pismu. De ne govorim od sv. Petra (Djanje ap. p. 1(1.), beremo v II. listu 1S£. poglavji sv. Pavla Apost. do Korinčanov sledeče. „ Vem r to reku r Kristusu, kteri je kil pred s tirna j.\ t leti (ali r telesu, ali zunaj telesa, ne rent, Hog ve.) zamaknjen r tretje nebo. In rent taciga človeku, de je bil (ali v telesu, ali zunaj telesa, ne rent. Hog re) zamaknjen r raj, in je slišat skrirne besede, kterih cloreku ni pripuseno govorit i". Kteri kristjan se bo prederznil, to, kar sv. Pavel tukaj od svojiga iastniga zamaknjenstva govori, sanjarije imenovati? Dalje je mende vsakimu katoliškiruu kristjanu znano, de imamo ves oddelek sv. pisma, kteriga zapopadek je bil po takim za-maknjenstvu od Boga sprejet in spisan, namreč: ..Skrivno razodenje sv. Janeza evangelista4*. Kteri katoliški kristjan bi sc hotel prederzniti in terditi, de so to sanjarije, kar je sv. Janez v svojim za-maknjenstvu vidil in potem spisal? Tudi mati katoliška cerkev, ki mora pri vsakim verniku veljavo imeti, je vselej razloček delala med pravim in nepravim zamaknjenstvam (zvvischen ecliter und uiiechter Ekstase oder dem thierisehen Magnetismus), iu je za prave (eehte ubernatiir-liehe) spoznala in poterdila zamaknjenstva nekterih svetnikov, na pr. sv. Frančiška Serafinskiga, kterimu je postavila praznik „impressionis stigmatumu, sv. Ignacja. Bernarda, Vincencja Pavljanskiga, Petra Alkant., sv. Terezije, Katarine Senenske, Bri-gite, Jederti itd., ker so zamaknjenstva tih in enakih dostikrat tudi s čudeži poterjene bile, in je gotovo in spričano bilo, de ne izhajajo ne iz ua-vadniga življenja, ne iz bolezni, ne iz samoprida, ne iz prevzetnosti, ampak po nenavadnim djanji'iz čeznatorne moči, in v čeznatorne namene, \ikoli pa ni bila cerkev v takih razsojali lahkoverna, in nikoli ni sodila, dokler veljavnih dokazov ni imela. — Priporoča pa cerkev svojim služabnikam posebno pazljivost zastran zamaknjenih, zato de se ne sprejema sleherno zamaknjenstvo tako rado za pravo, ker utegne dostikrat tudi zgolj natorno ali pa go- Ijufno, in torej cerkvi bolj k škodi, kakor k pridu biti. — Iz vsiga, kar je bilo v omenjenim pismicu v Novicah in tukaj v pričujočim sostavku rečeniga, se lahko vidi, de je dvojno, drugo od druziga močno razločno zamaknjenstvo. Kako se pa da spoznati, ktero je pravo, in ktero nepravo? To ni lahko spoznali; pred vsim se le toliko zamore reči, kdaj de gotovo ni pravo zamaknjenstvo. Pravo zamaknjenstvo gotovo tam ne more biti, kjerkoli se kaže kakšna baharija (ostentatio) in svojoglavnost, ali dobičkarija ali ktera koli napčnost; zakaj v resnici zamaknjeni n. pr. sv. Frančišek, sv. Katarina Sen. in drugi, niso nikdar svojih zamaknjenstev pred svetam skazovali, temuč so jih, kolikor je bilo nar bolj mogoče, skerbno skrivali, ker so dobro vedili, kako nevarno je to za ponižnost; še le po njili smerti se je bolj natanko zvedilo, s kakšnimi posebnimi gnadami jih je bil Bog v življenji obdaroval; še celo Boga so dostikrat prosili, de bi jim zamaknjenstvo odvzel. Vender pa, če se tudi nobena omenjenih napak pri zamaknjeni osebi ne najde, še vender ni gotovo, de bi bilo njeno zamaknjenstvo pravo in čeznatorno. Bila je ob času sv. Frančiške »šantalske na Francoskim neka zamaknjena, ki je skorej vso Francosko deželo za nos vodila, in vender je bila sleparica, kar je sveta Frančiška s tim skazala, de jo je laži prepričala, in tako vsimu zamaknjenstvu ob kratkim konec storila. Ne bilo bi pa prav in po keršansko vsako zamaknjeno osebo kar na enkrat brez vsiga vzroka a priori kot sleparico in goljulico prevpiti, kar se je zgodilo pred malo leti blizo Dunaja z znano zamaknjeno deklico Julijano NVeisskircher, ko je šla sodniška komisija stan zamaknjene preiskava!, „nc de bi se bili gospodje natanko prepričali, kaj de je na vsim tim, temuč so kar očitno govorili, de je pri deklici očitna goljufija in sleparija <|iiod erat demonstran-dum!!" Tako je bilo brati v slovečim Dunajskim cerkvenim časniku, ki ga vredva Dr. Ilrunner. Kar zamaknjene tiče, res ne smemo preveč lahkoverni biti, kakor tudi cerkev uči: vender je nar boljši, dokler gotovih znamenj nimamo, iu cerkev ni govorila, nobenostranskim biti; nc vsiga prenaglo verovati, in kot čeznatorno občudovati, pa tudi ne vsiga a priori kot sleparijo in sanjarijo zavreči. Posebno ni dobro, veliko ljudi h tako imenovanim zamaknjenim zdanjiga časa pušati, ker je to že tudi za zamaknjene osebe silno nevarno ; s tim se domišljija še bolj budi, in kaj rad se pri njih červ skrite prevzetnosti zaredi, ki je smert vse pobožnosti. Tudi je še opomniti, dc zamaknjenstvo samo na sebi, ako je tudi pravo iu čeznatorno, samo na sebi nima kake nravne vrednosti in zasluženja pred Bogam, (to je, zgolj in samo zavoljo zamaknjenstva nima človek nič več zasluženja ali plačila pred Bogam pričakovali), kakor sploh tako imenovane gratiae gratis datae (n. pr. moč čudeže delati) človeku same na sebi ne dajo zasluženja. Zasluženje pred Bogam ima le samo lepo kersansko življenje ter spolnovanje Božjih in cerkvenih zapoved: zato ni nikomur treha zamaknjenih preveč blagrovati ali si zamaknjenja želeti, ko bi bilo tudi zamaknjenje pravo in čeznatorno. Kdor hoče po visokim hoditi, se mu lahko v glavi zverti in globoko pade. „.Ve veselite se tega, pravi Kristus, de so ram duhovi pokorni (ker to samo na sebi še nima nobene vrednosti, nobeniga zasluženja pred Bogam), veselite se pa, de so vaše imena zapisane v nebesihu, namreč za- voljo vašiga pobožniga življenja. Luk. 10, 20. Ravno tako se zavoljo zamaknjenstva nikomur ni treba veseliti, ampak le zavoljo tega, de si v resnici prizadeva Bogu služiti in po pobožnim življenji v nebesa priti. Vse je tukaj Ie v kratkim rečeno, le načeto. Kdor želi več od tega, ga ne zaverncmo le na veči dela od Gorres-a sv. Terezije, Bona, ampak priporočimo mu dvoje majhne bukvice današnjiga časa, namreč: Ein Mort uber die Ekstase von lir. Pabst, in pa: Enthiillungen uber Juliana Weiskirchcr von Maliler. Slehern, ki ima spretnost in dobro voljo, bo imenovane bukvice zadovoljin iz rok položil. K C. Iz srednje AP*lke. Prečastiti misionar gospod Mat. Kirchner iz Hartuma od 17. mal. travna naslednje piše: 13. svečana smo se s prečastitim apostolskim namestnikam poslovili; kmal po tem sini jest od Hartumskiga kužniga zraka, ki dosihmal še n o b e-nimu ptujcu ni prizanesel, za smert zbolel. Veliko sim terpel, in še zmiraj ko je že pet tednov, kar sim vstal, sini slab kakor starček, zlasti zjutraj ko vsta-liem in ves dopoldan. Kmal poleni ko sim jest iz svoje merzlične postelje vstal, se uleže Abuna Lap, tvoj rojak. Bolezen se mu je ozorila v gorečo glavno merzlico (ta bolezen se vselej naj občutljivšiga dela života loti). Gospod Lap je bil dosihmal edini, ki se je vsim napadkam Sudanske sape umikal, ker je bil nezmerno previdin in je imel svoje stanovanje na sapnim kraji blizo vode. Cez deset dni se je bolezen obernila, ko je bila naj višji stopnjo dosegla; prejel je z vso pobožnostjo svete zakramente; naslednje dni je bilo čezdalje bolje, vender je bil zlo slab in je zmiraj bolj slabel; ta slabota ga je poslednjič po lložjih neizvedljivih sklepih premagala. Od 13. t. m. zvečer od petih Lumerl je po polnoči) počiva v pušavi v pesku pokopan, lians sim imel za njim slovesno sveto mašo in bilje; skorej vsi Evropejci so bili pričujoči in tudi več jutro-deželcov. Tedaj sva spet dva misionarja, kakor je bilo ob času gg. Kociančič-a in Milliarčič-a, v tem ko se opravila nama nad glavo kopičijo. K temu prizadeva svoj del pa še zadušljivo obnebje, ki duha in truplo v enaki meri oslabljuje. K sreči imamo tukaj Don G io van ni Bel t rame-1 a iz Maz-za-tove naprave, kteri nam v vsih rečeh prav prijazno pomaga. Ta misionar je hil pred Božičem odšel na Višnjevo reko, ter prišel tje gori do 10. stopnje, kamor je bil dosihmal le sam Russegger, in sicer preoblečen in neznan pririnil, ta pa je kakor duhoven popotovai; vender se je ta misionar prepričal, ile se za keršanstvo tam gori ne da kaj storiti. Pervič, so Galačani ob Višnjevi, ki se še k Provikarijatu štejejo, že Mohamedani; de se llo-u usmili! Drugič, bi bili v povzdigo naprave, ka-oršne si Mazza vmišljuje, in k njeni zvezi s llar-tumam, kar je neogibljivo potrebno, pomočki potrebni, kolikoršnili Veroneška inisionska naprava ne f remore. Don G io van ni bo torej čakal, de se g. 'rovikar z Bele reke vernejo, po tem gre v Evropo, in se bo od ondot s potrebnimi duhovni, zamurskimi rejenci itd. sem nazaj vernil, ter bo po tem ob Beli reki misionske staje vstanovljal. Od te osnove, sc ve de, je vsiga dobriga pričakovati za tako goreče zaželeno spreobernjenje ubozih zamurcov in torej tudi za naš mision. Naša šola ima zdaj 30 fantičev. Pri teli bo tudi ostalo, ker je kupčevanjc s sužnjimi od- pravljeno. Misel častitih duhovnov, ktere naših (ali sploh zamurskih) fantov k sebi vzeti in za mision odrejati, mi močno dopade, zlasti ker se z domačo odrejo in lepimi zgledi čez vse misli več da storiti, kot v afrikanskim ustavu v dvorišu, kjer razun dveh ilnatih učilnic nikakoršnih stanovanj za otroke nimamo. Na Božič sim 5 fantičev kerstil, veliko saboto je Abisinka po 4 mesečnim nauku zakrament sv. prerojenja prejela. Bila je vikšimu zdravniku namestnica Sudanskiga kralja, nckimu francozu prodana, je z njim dolgo v divjim zakonu živela; vender pa oba krog in krog kakor posebno umna in dobroserčna poznajo in hvalijo. Juter bota pismo stariga zadolženja s prejetjem sv. zakona rešila. Naše veselje zavoljo tega je veliko, zakaj ta je naj imenitniši evropejska deržina, ktero zavoljo njenih slovitih lastnost celo izmet evropej-skili klatežev spoštuje. Binkoštni dan ho G družili zamurčkov keršenih, ki bodo, naj pred de, tudi birmam. V dan presv. Trojice, dotle terpi pri nas velikonočni čas, gre nekaj fantov pervikrat k sv. obliajilu. Velikonočno obhajanje je bilo častitljivo; naši novokeršenci, skorej vsi misionski delavci in veči rejenci so bili med veliko sveto mašo obhajani. K našim arabskim pridigam jutro vski kristjan je pridno hodijo; tudi v nemškim in laškim jeziku se vsako nedeljo beseda Božja oznanuje. — Pristavim še nektere besede iz lista g. D a-ninger-ja, kteri z g. Ucberbacherjem g. Provi-karja v Gondokoro spremlja, ki je vpisan iz Koar-a na Nojskim 21. sušca. Od niisiona pri sv. Križi pri Ivikili piše te le besede: „0d g. Mozgana vemo, de je prav zadovoljin in de ga domačini močno ljubijo ter si zdaj svoje hišice vse blizo njega zidajo*4. — Gospod nas hudo poskuša; On bo že tudi vedil rane zaceliti, ako je njegova volja, de naj černi Kamovci že skorej k njegovi čedi pristopijo. Jest sim miren zavoljo prihodnosti: Gospod bodi v vsim češen! K temu pristavimo še nektere besede iz lista rokodelca in Hartumskiga vertnarja Klančnika. Ta verli Gorenec zavoljo g. Lapove smerti milo žaluje, priporočuje sebe in vse mertve brate ljubim Slo-vencam v molitev, ter omeni več reči, ki so žc v gosp. Kirchner-jevim listu zapopadene, in po tem se pristavi to le: „Z Bele reke so štiri barke pri-jadrile, tri so skorej polne, ena pa skorej čisto prazna, ker so se spet vojskovali ter so mogli prazni se vemiti. Pravijo, de okoli 17 brodnikov jc pobitih: kdo ve, koliko pa unih zamurcov? Že lansko leto so zamurci g. Provikarju rekli: Ti in pa tvoji bratje le pridite, vas imamo radi, drugih pa ne potrebujemo. G. Provikar so letaš čez 50 oblačil seboj vzeli, de bodo zamurčke oblekli, ktere mislijo kerstiti. Pa zamurčki so precej svojoglavni in za uk kasni; sej tudi dobrih zgledov tukaj ni, kakor v Evropi, — tudi otroci ne vidijo od divjakov zgledov, kakor otroci od kristjanov-. Ogled po Slovenskim. Iz Ljubljane. Sretopisemske zadere. O tem zainoremo kaj prav veseliga na/.iiauiti. L no saboto »o bili naš milostljivi knez in škof prečastiliga sc metliški ga špiritvala, gosp. J. Vol ca, in več druzih duhovnov k sebi poklicali, de bi se vpričo Njih milosti Uoriskisa vikšiga škofa zavoljo natisovanja sv. pisma bolj natanko določdo. Na pervo vprašanje, kako doleč je dosihmal delo dognano, se je razodelo, de rokopis za pervi zvezek je skorej že dogotovljen, in upanje je, de se b«> delo v velikim serpana že zamoglo v natis dati. Začelo se bo z novim zakonam, kakor je znano. Njih milost, vikši škof. so obljubili, de bodo rokopis pred nalisam še sami blagovolili pregledovati, kar bo veljavo tega dela v vsakim oziru silno močno zvikšalo. Po nasveta La-vantinskiga škofa bodo naš vikši Pastir tudi g. Javor-i! kove že pripravljene rokopise kupili, tega spretniga pisavca še za daljno pripomoč nagovorili in morebiti še tudi drugih pisavcov iz one škofije, ter se v druzih rečeh tako sporavnali, de bo sv. pismo le samo v Ljubljani na svitlo dano, kteriga bodo naš milostliivi knez in škof po znani velikoserčnosti, kakor tudi slovenski besednjak , sami založili in na svitlo dali. Nati-sovanje bo zročeno gosp. J. Blazniku; v ta namen so naš milostljivi škof pokazali poskušnji list. kteri je v vsim prav ličin. Poslednjič so milostljivi vikši škof tudi svoj rokopis sv. pisma gospoda špirit valu izročili; Njih milost so se namreč s poslovenovanjem sv. pisma že veliko pečali, ter ne le samo vsiga noviga, ampak tudi veliko stariga zakona lastnoročno izdelali. — De se po tem takim sme kaj koristniga in prelepiga pričakovati, nad tem ni dvomiti. Tako tedaj sc bo z Božjo pomočjo in z velikoserčno radodarnostjo našiga milostljiviga škofa to potrebno delo na dan spravilo, ktero bo trem slovenskim vikšim Pastirjem Njih častitljive glave venčalo. V praznik presvetiga Rešnjiga Telesa so Senklavško procesijo navoposvečeni Goriški viši škof, milostivi gospod knez Andrej Gollmavr vodili. Pri ti procesii so imeli latinski učenci novo kej lepo bandero. ktero so si z radovoljnimi skladi pri takajšnim malarji in zlatarji Gecel-nu omislili. Ima pa tn bandero na eni strani namalano mmištranco z angelama, ki Jezusa v presvetim Rešnjim Telesu molita, z napisam: rEgo sum panis vivas. ijui de coelo descendi" (Jaz sitn živi krah. ki sim z nebes prišel); na eni pa prelepo podobo sv. Alojzija, varha in pripomočnika šolske mladosti, z napisam: rO