Eli > i Posamezne številke: | 1 Navadne Din —*75, | | ob nedeljah Din 1*—• |g = »TABOR* izhaja vaak dan, razvcn ig = nedelje in praznikov, ob 18. nr, z g = datumom naslednjega dne ter atane s 1 meseenopopo5tiD18--.za.no- = S zemstvo D 26-—, dostavljen na dom = S D 10*-—, na izkaznice D lo —, ~ El inserati po dogovoru. =S Naroča sc pri upravi »TABORA", §§ S MARIBOR Jurčičeva ulica štev. 4. = liHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHtuiiiiHiiiniiiiiiiinHiiiiiiiiiiiiiiiiiii Naslovi L Vi««1 lw §f Posamezne številke: 1 g Navadne Din —*7S, S || ob nedeljah Din 1*—. S S UREDNIŠTVO so nahaja v Mari- ^1 =. boru, Jurčičeva ul. št. 4, L nad- S |F strop je. Telefon mUrurb. št. 276. ~* j-j UPRAVA se nahaja v Jurčičevi H S ul>civ št. 4, pritličje, desno. Tele- f§ ==: fon št. 24.^ — SHS poštnočekovni S == račun štev. 11.787. == S EE nar°čila brez denarja se ne =? == ozira. — Rokopisi se ne vračajo, f|: T 'it. kii J i a n i c a 11 c g j a 1» Juhi Jana Maribor, petek 11. julija 1924. PRENOS AGEND PROSVETNE UPRAVE NA VELIKE ŽUPANE. BEOGRAD, 10. julij.a. Danes so se vršila v prostorih prosvetnega ministrstva in pod predsedstvom1 ministra Svetozara Pribičeviča posvetovanja o likvidaciji prosvetnih sekcij pri dosedanjih pokrajinskih upravah ter o prenosu agend na velike župane in; »rezke inšpektorate. Prve dni prihodnjega tedna demisija vlade. V nedeljo pride kralj definitivno v Beograd. BEOGRAD, 10. julija. Danes šo obiskali ministrskega predsednik - v njegovem kabinetu ministri Srtskič, Vuikičevič in Miletič ter se posvetovali s Bašičem. Ves beograjski tisk e izčrpano bavi. 7, naj-10-vejšimi preokretom v politični situaciji. Talko vladino 'kakor opozicijsko časopisje smatra kot gotovo dejstvo, da bo Pašič takoj po kraljevem povratku demisijo-niral. VašemJu dopisniku je nebi aktivni minister izrecno agotovil, da je vest resnična, dasi je nekateri drugi ministri taje. Po informaciji, ki jo je prejel .notranji minister Srskič, dospe kralj že jutri zjutraj v Beograd, vendar pa namerava takoj nadaljevati potovanje v Topole, kjer ostane do nedelje zjutraj. V Beograd pride tedaj šele v nedeljo. — stavko Paši 6eve vlade je pričakovati v prvih dneh prihodnjega tedna. Radič prevzel glavno agenturo za Moskvo. Vest, da mu povratek v Avstrijo prepovedan, resnična. c j BEOGRAD, 10. julija. V razgovoru, ki ga jo i.mei dames Vaš dopisnik z notranjim ministrom g. Srskičom, je ta izjavil, da je tudi la<’ prejela poročilo o najnovejšeml Ra-d i cev cm »izpreobrnje-rnjra* v Moskvi. Glasom tega poročila je Uadič postal voditelj komunistične in-ternacijiofnale v Jugoslaviji, (Dovolj značilno za komunisti, da jim voditelje kar diktirajo te Moskve pri čemur jim je dober vsak buržujski tepec, ki se spokori v Moskvi. Gred.). BEOGRAD, 10. julija. Avstrijski odpravnik poslov Hoffinger je danes po-setil notranjega ministra Srskič a in mu sporočil uradno, da je avstrijska vlada prepovedala Radiču vstop na avstrijska tla. SPORAZUM GLEDE LONDONSKE KONFERENCE. Maedonald se vrnil v London. ■ PARIZ, 9. julija. Eramcoisko-britanski komunike o sestanku Herriot-Macidoial-da ugotavlja predvsem, da ima londonska konferenca zgolj ta namen, da sie zaveznika. dogovore o načinu praktične iz-vrši/fcv® Sačolno že sprejetega Dasviso-tviaga načrta. ReparacSjska komisija bo 'določila dam, kedaji bo prenehala g po-ifjjansika okupacija Porurja. Če bi se Nem-i.či ja na težji način pregrešila zoper nove odredbe, bo reparacijsika komisija ''■dlo-čilla o naidaljnih ukrepih. Posebnim strokovnjakom! obeh držav bo poverjena naloga, da Tešijo vprašanje omedza.vezni-gkih dolgov v vsestransko zadovoljstvo. Obe državi (bosta tod! razmišljali' o tem', kako zajamčiti varnost. Pričakujeta, da bo mogočo uporabiti tozadevno, od Dru-Mv!a narodov ratificiramo pogodibo. — MHmtstrski predtsedmLk Maedonald ye je danes vrnil sl Bondom. PETI KONGRES MOSKOVSKE INTERNACIONALE ZAKLJUČEN. MOSKVA 9. julija. Danes jio bil zaključen 5. 'kongres komunistične inter-naloijonaile. Ztoovj;ev je bil zopet izvoljen ®a predsednika izvršilnega odbora. Sedež odbora ostane Moskva, BURNA SEJA FRANCOSKEGGA ; t PARLAMENTA. Boj s pestmi. DAlKlz, 9. jhiSija. V zbornici se je ! pravkar pričela razprava o amneslij-stoelml zakonu, s katerim' bodo pomilošče-'toL zaradi političnih deliktov obsojeni [kaziljemei. Prvi dan razprave je bil zelo ijbjnaien. Padale so razne opazke, zlaj na .račun levičarjev, potem na račun' desničarjev. Po ostrem besednem' prerekanju tmledi posameznimi Poslanci se je razvil ' boji is pestmi. Sejna je bila na kratko ča-iBa prekinjena iu se je uudsljp.vaia- k° t. fia-.se dnibfvpii. /npmliiriilk- iz diplomatskih krogov. Dr. Ninčič na potu v Prago. BEOGRAD, 10. julija. Danes sta francoski in angleški poslanik obiskala šefa sekcije a izvršitev mednarodnih pogodb Poobl. ministra g. dr. Rybara in mu sporočila stališče francoske in britanske vlade glede reparacij in londonske konference. BEOGRAD, 10. Julija. Davi je zunanji minister dr. Ninčič s spremstvom odpotoval v Prago- h konferenci Male antanto. TRANZITNI VLAK RIM- PRAGA. RIM, 9. julija. Kot praktična posledica italijansko-češkoslovaškega sporazuma bo n pel ja., .-anzltni vlak med Kirnom in' Prago, ki bo od oktobra dalje vozil redno čez Beljak, Celovec, Leoben in Linz. ATENTAT NA RUMUNSKEGAG KONZULA. LONDON, 9. julija. Neki romunski dijak je streljal j® revolverja na tukajšnjega romunskega konzula. Streli so zgrešili cilj, dočim so atentatorja takoj aretirali. v '—EU— 'IB' Borza. OURIH, 10. juliija. (Izv.) Sklepni tečaji Pariz 28.45, Beograd 6.55, London 24.98, Praga 16.35, Milan 23.60, Newyork 555, Dunaj 0.0075, Sofija 4.10, Bukarešta 2.25. ZAGREB, 10. julija. Pariz 424.90— 449.90, Švica 1530—1540, London 370-373, Praga 250.90—253.90, Milah 163.10—366.10, Newyorfk 85.40—86.40. BEOGRAD, 10. julija. Pariz 440 —442, Švica 15.30-15.35, Dunaj 0.1212-0.1217, Praga 252-252.25, Miilan 364—365, New-•york 85.50—85.75, Budimpešta 10—10.10, -Bukarešta. 3jU&rr35.2£i. i&ofiiJot -64. O. Dev1: Ludvik Kuba. Reven češki učitelji, kateremu je revščina dtružabniica vse njegovo življenje, se vname kot mladenič na veliki ideji, kateri služi z nepopisljivo požrtvovalnostjo do 61. leta starosti in še naprej. — Kuba je junak prepričanega idealizma, heroj dela in eden največ j i h pojavov nepolitičnega panslavizma pri Čehih. Čudna je usoda tega potnika-umetnika. Kot mlad učitelj se zamisli v delo, ki mu postane življeniska svrha: velik zbornik slovanske narodne glasbe. Leta 1884 začne izdajati »Slovanstvo v vseh spevih«, o-stavi svojo službo kot učitelj in se napoti širom slovanskega sveta, da sliši, napiše, poučuje slovansko pesem' na samem vrelcu. Od leta 1885 do leta 1912 prepotuje slovanske zemlje, nabira pesmi pri Čehih, Moravanih, Lužiških Srbih, Veliko-in Malo Rusih, Belo-Rusih, Slovencih, Črnogorcih, Hrvatih in Dalmatincih, Bosancih, Hercegovcih, Srbih in Bolgarih in nabere okrog 12.000 narodnih pesmi. Materijelni neuspeh mu prekino predčasno popolno izdajo velikega zbornika. Kuba je vrhu tega napisal nebroj člankov, študij, etnografskih razprav. V 28. letu starosti se vpiše v slikarsko šolo v Pragi, odtod se poda k našemu slikarju Ažbetu v Monakovo, kjer ostano več let, vpiše se v slikarsko akademijo v Parizu in ostane v svojem slikarskem delu isti, kakor kot nabira-telj muzikalnega blaga, zbira, in slika ljudske tipe in vaške pokrajine. Danes živi Kuba v Pragi kot zelo uvaževanl slikar. Njegov duh pa ne miruje. Vsako leto se poda med Lužiške Srbe, kjer za-pisaje njih pesmi in slika njih kraja — Največjo pažnjo je posvetil Kuba slovanskemu jugu. V Sloveniji (na Kranjskem, Primorskem, Goriškem1), je nabiral narodne pesm.i leta 1888, leta 1889 biva na Štajerskem (tudi v Mariboru) in na Koroškem. Izdal je 123 slovenskih narodnih pesmi v elegantni, brezhibni har-monižaeijl. Vse njegove zapiske odlikuje absolutna zanesljivost vestnega glasbenika, vzorno je njegovo dijalektična svojstva ohranjajoče poročilo izvirnih tekstov. »Slovanstvo v vseh spevih« je v muzikalnem, pesniškem, folklorističnem' in etnograf lenem oziru, sploh v vsej svoji celoti munumentalna posebnost v svetovni literaturi. Noben drugi narod nima kaj enakega. Češka Glasbena Matica je začela izdajati lansko leto vso Kubo-vo zbirko. Prihodnje dni pride Kuba na svojem potovanju v Dalmacijo in Makedonijo v Maribor. Pozdravljamo tega najdejavnejšega in najzaslužnejšega delavca in borca za slovensko vzajemnost, za zbližan je in bratstvo slovanskih narodov na naših slobodnih jugoslovanskih tleh kar najprisrčnojše, naj mn bo bivanje med našimi brati kar najprijetnejše. Doma in po svetu. — Dr. Korošec odpušča Radičeve grebe. Korošec, ki ve, da je vsa njegova politika mlatev prazne slame, če nima Radičeve pomoči, je kot pravti jtezu.it slop in gluh za to, da Radič izdaja opozicitonalno gibanje v Jugoslaviji boljše viški m zločincem. V svoji izjavi pravi, da mu ni zRtano, da bi Radič v Moskvi storili kaj napačnega. Prav te dni pa je objavil dobro informirani »Piooolo« poročilo svojega moskovskega poročevalca, da je Radič sklenil s kiominteimo formalen sporazum', na podlagi katerega postane oficiolen predstavite lij jngoslov. komunistične stranke. Podoben Sporazum je nodmisial taidiLs MOP.ag.&udj§tičn<> gekviio Leto: V. — številka: 156. sovjetske vlado. — Dr. Korošec seveda nič no ve in nič no verjame. Slavonski »katoliški« tisk je tudi slop za Radičevo moskovsko izpreobrndtev. Kaj je klerikalcem do tega, da se framazon Radič veže z ljudmi, ki so brezbožniost proglasili za prvo in poglavitno načelo. Klerikalci potrebujejo Radičeve politične pomoči, pa so za vse drugo gluhi in slopi, To še bodo lepi časi, ko bo Radič zamenjal svoje geslo: »vera u Boga i sel jačka sloga« s komunističnim: »vera je opij ljudstva«, njegovi popovski zavezniki pa bodo vpili: »vera je v nevarnosti«. Ej,ta 1 j uba ver-a.... — Pozor pri nakupu koles! 7 noči od 29 do 30. pr. m. je bilo vlomljeno pri koiarskem mojstru I. Šoštariču v Brest ju pr. Ptuju. Med drugimi rečmi je iieznatJ v.omilec ukradel kolo znamke »Styria«, vredno 1700 diin. Kolo je črno lakirano. Svari se pred nakupom. — Zopet neurje s točo na Dravskem polju. Dne 10. tm., ko De padal v Mariboru pohleven dež, je občutilo dravsko in ptujsko polje zopet silno neurje spremljano s točo, ki je napravila največ škode med Hočami in Slivnico. Koruza je popolnoma seefadra.ua in tudi drogi poljski pridelki. Tudi strela' ni prizanesla. V Dragonji vasi pri Cirkovcih je zažgala pri posestniku Medved p. d. Žumer drvarnico. Le naj večjemu naporu in gašenju prebivalcev, ki so brli takoj na mestu, je zahvaliti, da niso pogorele cele vasi. Ugasili so pravočasno ogenj, tako da je pogorela eamio streha. Letos na-s res pogosto obiščejo razne clemen tarne nezgode. — Sestanek Organizacije prekrnursKili dobrovoljcev se je vršil dne 6. julija popoldan v gostilni »Pri sraki« v Braton-eih. Ker se sestanki vrše redno vsako četrtletje, so vsi odborniki iu poročali o delovanju. Predsednik organizacije Pavle Horvat iz Bratoneev A imel precej obširno poročilo, ki j.e napravilo na vse navzoče najboljši vtisi, posebno, ko jc poročal o svojem uspehu in koliko se zanimajo vsi pošteno in slovanska čuteči gospodje, kakor tudi merodajni faktorji za to dosedaj uaznano in potrebno naciijonalno organizacijo ▼ Prekmurju. — Samomor. Iz Slov. Gradca nam pi* šojo: Skarlovnik Josip, rojen 1861, se jo dne 3. tm. v gozdu posestnika. Franca Naveršniika v Gornjem Doliču obesdL — Vzrok samomora je neznan. — »Jadranska Straža«. Julijska številka te revije je posvečena problemotni našega Jadrana, njegovih prednosti in potreb v področju pomorstva, vojnega in trgovskega, zgodovine, ribarstva, lad-jegradnje, kulture itd. Številka obsega* na 32 straneh 23 slik, mnoge v bakrenf barvi. — V Idriji je italijanska, vlada brez vsakega povoda razpustila obč. za stop in imenovala za komisarja generala Caste-lazzija. General — občinski gerent! Sa mo v Italiiji mogoče! Zaradi ljubezni v smrt. Za bolezen so zdravila; za ljubezen je pa Drava . .. V času, ko svet največ da na denar in druge podobne reči, so ljudje, ki se ubijajo zarodi ljubezni, romantična izjema. Navadnim ljudemi gre ljubezen slkozi želodec in prodno se vrne k srcu, je že prišla; k besedi — pamet. Romane je najbrže čitala Metna Mariborčanka Micka R. In fcerr se v romla-nih ljubezen konča bodisi' s srečno poroko ali z nesrečno smrtjo, je »kruta usoda« tudi nj\i določila eno ali drogo. ■— Kmalu se je pokarzalo, da n jen prvi srčni romafn ne ho preveč vesel. Sanje se niso izpolnile, ker življenje ni roipian jtelj, jpa '»TO o sc*. IT Marmor«', 'tfos tt julija' H92J 8« veliko več). Kadar j© ljnibavna bel prikipela do vrhunca, je dekle sklenilo, Sslediti junakinjam' ddklišlkiih romanov: smrt se roiu j® adiela ediino zdravilo za preveliko gorje. Najbolj jie Mtelk)o mikala Drava, Sije »srebrni« valovi nudijo že od daleč univerzalno zdravilo za vse Srčne rane, kaikor bojda Elzafluiid za Vse telesne bolezni. Sooči, ko so si Mariborčani mirno lepil k poči tku, je Micka zapustil a sta ri še Sin se padala »a dravsko brv, odkoder za ljubljenci večkrat nkačejo v Dravo. Ni dolgo ugibala; brž je zaupala svoje mlado telo hladnemu objemki povodnega imoža. In tako bi se končala zgodba enega izmed milijonov mladih življenj; da ni.... Da ni voda hladna. Hladna voda ji’ je Oboji ohladila razgreta čustva in dala h e sedo pameti. V uipu ji jie postalo žal življenju in lepe mladosti. K sireči je bila dobra plavalka in tako se je junaško bo rila s poželjivimi valovi, hkrati' pa hrep ko vpila na pomoč. Ljudje so slišali njene klice in so uma obvestili rešilni od delek. Ko je Micku clapl avala do obrežji Prlii Mavniicii, je bil ondi že avto rešilnega oddelka, ki je vzel skesamo zaljubi j etiko W svoje človekoljubno varstvo. Upajmo, da ponočna kopelj ne bo iimela sliabdh posledic. Gospodična Micka Pa si bo skrivaj peta; Hladno je, hladno • deroči Dravi, srce utihne, z jasnil se v glavi... Mariborske vesti. Maribor, 10. julija 1924 m PEVSKO DRUŠTVO .»JADRAN«. Prosim pevce na sestanek v petek. Ko bo pevska vaja, bo pogovor radi izleta. — Predsednik. • ‘ m Smrtna kosa. Včeraj' 9. hm ob 14. tiri je umrl v Mariboru sodni viš. oficd-jal v p. g. Ivan Mlakar, po daljši bolezni, v 67. letu starosti. N. v m. p.! m Trgovski gremij v okolici Mari-jbor naznanja vsem članom, da se vrši v nedeljo dine 27. julija tl. ob pot 14. uri [V gostilni Kramberger v Krčevini redni letni občni zbor. Opozarjajo se vsi člani, da se zanesljivo udeležijo. Pranja Res-Bifc, t. č. načelnik. m Drugo poglavje postopačeve ?god-fie. Včeraj smo pisali o bivšem) (menda reduciranem) ciganu OrloJkovu, ki je brez vsakega dokumenta zašel v mrežo Imariborsike policije. Sedaj se je naveličal pripovedovati pisana zgodbe o svo-bsh potovanjih in j& pohlevno priznal,