Mubljana, sreda, 24. oktobra 1956
PROLETARCI VSEH DE2EL ADRUZITE SEI
LETO XXII.
Stev. 251
glavni en odgovorni
UREDNIK IVAN ŠINKOVEC BREJA UREDNIŠKI ODBOR
List izhaja vsak dan razen Petka - cena 10 dinarjev
jQudikc*
PRAVICA
.LJUDSKA PRAVICA. USTANOVLJENA 1. OKTOBRA 1034 - MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO rt IZHAJALA KOT 14-DNEVNIK IN TEDNIK. OD OSVOBODITVE DO L JUL. 10S1 KOT DNEVNIK NATO PA KOT TEDNIK - OD 1. JUNIJA 1933 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z .BORBO.
PREDSEDNIK TITO OB DNEVU ZDRUŽENIH NARODOV
NOVO RAZDOBJE OZN
v sporazumnem urejanju mednarodnih vprašanj
, Beograd 23 okt -	Ob dnevu ! narodi so šele po	oojni	dosegli	\ razvitim deželam za njihov hitrej-{ ljubnega	in	konstruktivnega	s*
Rženih narodov' ie	dal pred-	neodvisnost. To	samo	potrjuje	si gospodarski razvoj v sedanjih	delovanja na	svetu	Tako	bo	OZN
‘ednik republike Josip Broz Tito dejstvo, da gre zdaj za	nov	svet,	j	razmerah ne sme	biti	samo izraz
,a Prošnjo direktorja informacij-1 ki postavlja nove naloge in	zah-,	človeške solidarnosti.	N a to po-
fea centra OZN v	Beogradu	teva nove oblike	mednarodnega	■ moc je treba gledati predvsem
Milana Hofmana naslednjo izjavo:	sodelovanja.	kot na potrebo sodobnega clooe-
, Dan Zdrufenih narodov pro- Živimo v času ko je proces siva, da odstrani neenakomernost fa?ljamo letos v času, ko postaja osamosvajanja m boja	za	neod-	j	v gospodarskem	razvoju, ki j
<Jalje očitnejei da xtopa ta naj-i visnost zajel narodejZiZnt
^ja svetovna organizacija v in so ustvarjeni potrebni pogoji, j ljubno in enakopravno sodelova-n°°° fazo svoje dejavnosti.	i	da vsi narodi, veliki in mah, ne nje in ovira za ureditev bolj ha -
Združeni narodi so se že zelo glede na raso in kontinente, ki monicnega sveta V tem oziru ima Zbližali univerzalnosti. Čeprav jim pripadajo, enakopravno sode- O/A ze pomembno vlogo.
?a«lo univerzalnosti še ni o ce- lujejo in igrajo aktivno vlogo v y zvezi z novimi ■ odnosi med izpolnjeno predvsem zato ne, mednarodnem življenju. Ta pro- narodi so se odprle tudi nove per-ker niso pripoznane zakonite pra- ces omogoča, da se na organiziran gpektive za konstruktivno obrav-?,Ce	IR	Kitajske	do	predstavni-	lin	konstruktiven	način	lotimo	<navanje mnogih mednarodnih
j°a	v	OZN	ne	moremo	prezreti,	obravnavanja	skupnih	problemov.!	problemov, ki so bili predmet
8 so zdaj prvikrat v zgodovini predvsem premostitve sedanjega stalne skrbi Združenih narodov, sključene v mednarodno organi- prepada med gospodarsko raz m- kakor sta n. pr. razorožitev in *acij0 malone ose dežele. Zlasti timi in nerazvitimi deželami in uporaba jedrske energije izkljuc-l*Žn0 je, da ;e med članicami področji na svetu. Mednarodna j no D miroljubne namene. Čeprav malone 20 dežel, katerih pomoč nerazvitim in nezadostno
radi v mednarodne odnose znova uvedli zastarele metode, nasprotujoče ciljem in načelom Združenih narodov, začenja vendar OZN žeti uspehe tudi na tem področju. Eden takšnih uspehov Nocoj je romunski veleposla- ; je tudi bližnja ustanovitev mednih Guina priredil slovesen spre- narodne agencije za mirnodobno
opravičila upanje, ki ga goji svet o njej. Konstruktivna naloga, ki jo lahko odigra o tem oziru, je prišla do izraza tudi v nedavnem obravnavanju sueškega vprašanja pred Varnostnim svetom.
OZN
Gostje iz Romunije
med delavci v tovarni motorjev v Rakovici
Beograd, 23. okt. (Tanjug). Romunska vladna in partijska dele-?acija je bila danes dopoldne v -0varni motorjev v Rakovici, "pmunski gostje so si z zauima-j*jem ogledovali delavnice in laboratorije. V veliki dvorani to-arne so gostom priredili zaku-ko, direktor podjetja in predalniki delavskih upravnih organov pa so jim pojasnili orga-“bacijo dela, poslovanje delavnega sveta in upravnega odbora druga vprašanja.
-Opoldne je vodja delegacije Lheorgiu Dej v Izvršnem svetu LR iJfeorgiu Dej v Izvršnem svetu ta Srbije priredil svečano kosilo, kazen našega predsednika lita 111 njegove soproge ter članov romunske delegacije in drugih romunskih funkcionarjev so se Udeležili kosila jugoslovanski vo-uitelji Moša Pijade, Edvard Kar-?elj. Aleksander Rankovič, Sve-Juzar Vukmanovič in Rodoljub t-ujakovič, Vlado Zečevič in Ivan nožičevič, Veljko Zekovič, Ivan pnšnjak, Koča Popovič in drugi.
kosilom sta vodja romunske de'egacije Dej in predsednik rapublike Josip Broz Tito izmenjala kratki zdravici, j. Danes popoldne so se na Uedinju nadaljevali državniški f&zgovori. Obravnavali so osnu-•,ek skupnega sporočila, ki ga bo-u° objavili ob koncu obiska romunske delegacije.
so na svetu še elementi, ki zavi rajo ta ugodni razvoj ali ki bi
Kar se tiče Jugoslavije, se bo tudi o prihodnje zavzemala za krepitev ugleda in vloge te svetovne organizacije, ker so cilji in načela ustanovne listine OZN prav tako tudi cilji in načela jugoslovanske politike.
\ Belem dvoru v Beogradu so se v torek začeli med vladnima in partijskima delegacijama Romunije in naše dežele razgovori pod vodstvom Gheorghia Deja in Stoice Ctaiva ter predsednika Tita
OB ZAKLJUČKU PARTIJSKIH RAZGOVOROV ZKJ-PDLM
Sodelovanje z Madžari
na temeljih zaupanja, iskrenosti, enakopravnosti, prostovoljnosti in tovariške kritike za aktivno koeksistenco med narodi in razvoj socializma
Sovjetski odgovor Bonnu
Bonn, 23. okt. (Tanjug). Danes izročili zahodnonemškemu ve-iePoslaništvu noto, v kateri SZ J-Uvrača vse poglavitne točke ionske spomenice velesilam gle-de združitve Nemčije. Nemške-
jem na čast romunske delegacije. Sprejema so se udeležili tudi predsednik Tito s soprogo in drugi državni in politični voditelji kakor tudi družbeni, kulturni in javni delavci.
V umetniškem delu sporeda so sodelovali člani bukareštanske
Opere.
Romunski gostje so nocoj kre.
uporabo atomske energije. Po našem mnenju so znamenja, ki dokazujejo, da v okviru OZN ne bi bilo treba nerealno pričakovati začetne in omejene sporazume glede razorožitve.
Zdaj je dolžnost vseh članic OZN, da prispevajo kar največje
Beograd, 23. okt. (Tanjug). — Danes je bilo v Beogradu objavljeno poročilo o razgovorih, ki so jih imeli v Jugoslaviji predstavniki CK Zveze komunistov Jugoslavije in predstavniki CK Partije delovnih ljudi Madžarske. Poročilo se glasi:
»Delegacija Partije delovnih ljudi Madžarske se je na povabilo CK Zveze komunistov Jugoslavije mudila v Jugoslaviji od 15. do
napore, da bi se zmanjšale seda-
  	.	nje razlike v glediščih in da bi 22. oktobra letošnjega leta.
nili na potovanje po državi. Raz- j dosegli sporazumno ureditev vseh \ Člani delegacije Erno Gero, govore z našimi voditelji bodo na- j spornih mednarodnih vprašanj za I prvi sekretar CK PDLM, ter An-daljevali na Brionih.	\ nadaljnjo "krepitev miru ter mir o-I tal Apro, Andras Hegedis, Janoš
Generalna stavka v Severni Afriki
spričo francoske zahrbtne ugrabitve voditeljev alžirskega odpora
Silno ogorčenje v vsej Tuniziji in Maroku — Generalna ofenziva alžirskih upornikov
Alžlr, 23. okt. (AFP). — Potniško letalo, s katerim so potovali štirje prvaki alžirske Fronte narodne osvoboditve, je eskadrila francoskih reaktivnih letal sinoči prisilila, da se je spustilo na alžirsko letališče. Vse potnike so takoj priprli. To so vodja alžirskega gibanja za narodno osvoboditev Ahmed Ben Bela, Mohamed Kider, Ahmed Mohamed Budiaf in Mustafa Lašref. Namenjeni so bili v Tunis, kjer bi se morali danes začeti politični razgovori z maroškim sultanom in tuniškim ministrskim predsednikom Habibom Burgibo. Vest o aretaciji alžirskih voditeljev je vzbudila po vsej Afriki silno presenečenje in še večje ogorčenje.
Državni sekretar za in forma-1 najprej posvetoval z zunanjim
cije v tuniški vladi Ben Jamed je takoj slical novinarje in jim je izjavil, da so bili alžirski voditelji gostje maroškega sultana in tuniške vlade in da pomeni njihova aretacija izredno hud incident in ukrep, ki zasluži najostrejšo obsodbo. Pripomnil je, da
vprašanja ni moč rešiti brez l je bila konferenca v Tunisu za-^Poznanja obeh nemških držav, mišljena vseskozi odkritosrčno Dlavna ovira za združitev so I kot »konferenca miru v Alžiru, vključitev Zahodne Nemčije v zdaj pa je nevarnost, da se spre-^tlantsko zvezo, remilitarizacija meni v konferenco vojne«, fahodne Nemčije in pa politična	p • nrnfpt.fi
Slher bonnske vlade. Vprašanje	rrvi protesti
družitve Nemčije je zdaj pred-1 Maroški sultan Ben Jusef je vsem vprašanje spremembe se- takoj storil nekatere ukrepe in se d®nje politične smeri bonnske; zavzel za aretirane alžirske vodi-vlade.	telje. O nastalem položaju se je
ministrom Balafrejem potem pa s svojim sinom princem Mul a jem Hasanom ter ostalimi ministri, ki so prišli z njim v Tunis na razgovore, Potlej je bila napovedana možnost, da bo predsednik maroške vlade Si Bekaj ali zunanji minister Balafrej odletel naravnost v Pariz, da bi v neposrednem stiku s francosko vlado našli izhod iz nepričakovane krize.
stiti svoja prizadevanja, da bi odprta vprašanja uredili predvsem tudi v korist Francije. Bur-gibova vlada že od ranih popoldanskih ur nepretrgoma zaseda. Seje se udeležuje tudi tuniški veleposlanik v Franciji Behodža, ki je na poziv ministrskega predsednika prispel sinoči z letalom iz Pariza.
Vprašanje miru ali totalne vojne
Vso Severno Afriko — Alžir, Tunizijo in Maroko so danes omrtvičile splošna stavka in velike demonstracije proti Franciji
ljudi iz političnega, družbenega in gospodarskega življenja v Beogradu, Sarajevu, Zagrebu in Ljubljani.
Predstavniki ZKJ in PDLM so se razgovarjali v duhu prijateljstva, odkritosrčnosti in medsebojnega razumevanja in se sporazumeli v naslednjem:
Predstavniki obeh Partij z zadovoljstvom ugotavljajo, da je zadnje čase popustila napetost v mednarodnih odnosih, da so se razširile mednarodne vezi, da se je nadalje razvila aktivna koeksistenca med državami. Menijo, da so potrebni še večji napori, da bi na podlagi pogajanj uredili mednarodne probleme, kakor razorožitev, prepoved uporabe orožja za množično uničevanje, ustvaritev sistema kolektivne varnosti, združitev nemškega naroda po demokratični poti, mirno ureditev sueškega vprašanja itd. V tem vzdušju' je narasla avtoriteta in se povečala vloga OZN. S sprejemom , novih članov, med njimi tudi LR Položaj je skrajno napet. »Besedo j Madžarske, je krenila OZN na-ima zdaj Francija,« je izjavil davi j prej. po poti univerzalnosti, kar tuniški minister za informacije in krepi njeno vlogo v zagotovitvi
Kadar in Istvan Kovacz, člani politbiroja CK PDLM, so imeli razgovor z Josipom Brozom-Titom, generalnim sekretarjem ZKJ, in člani Izvršnega komiteja CK ZKJ ter več sestankov in razgovorov s predstavniki CK ZKJ in SZDLJ Aleksandrom Rankovičem, sekretarjem Izvršnega komiteja CK ZKJ, Svetozarjem Vukmanovi-čem, Vladimirom Bakaričem in Lazarjem Koliševskim. člani Izvršnega komiteja CK ZKJ. Do-brivojem Radosavljevičem in Dušanom Petrovičem, članoma CK ZKJ, kakor tudi z vrsto vodilnih
Veleposlanik Djerdja pri Hasunu
Kairo, 23. okt. (Tanjug). Ju-Vršilec dolžnosti predsednika goslovanski veleposlanik v Egip-maroške vlade v Rabatu Dris tu Josip Djerdja je danes obiskal Mohamedi se je danes obrnil na generalnega sekretarja Arabske diplomatske predstavnike ZDA, | R?e. Hasuna in se z njim razgo-Velike Britanije in Španije z zah- varjal o sedanjem položaju.
tevo, naj posredujejo pri franco- /----------------------------------
ski vladi, da bi izpustila aretirane alžirske voditelje in jim omogočila nadaljevati pot v Tunis. Poudaril je, da vidi maroški suveren v ukrepu francoske vlade pomanjkanje sleherne dobre volje, da bi uredili francosko-severno-afriške odnošaie na miren način in da bo moral sultan bržčas zaradi tega zapustiti Tunis in opu-
pripomnil, da je od nujnega odgovora francoske vlade odvisno, ali bo tuniška konferenca posvečena problemom miru ali totalne vojne. To je najnovejše reagiranje dežel Severne Afrike na aretacijo alžirskih voditeljev.
»Francoska vlada je bila pravočasno obveščena o bivanju voditeljev alžirskega gibanja v Maroku ter o namenih maroškega sultana in tuniškega ministrskega
miru na svetu. Vse to prispeva k razvoju zaupanja in medsebojnega sodelovanja med raznimi deželami.
Razvijanje vezi in sodelovanja med ZKJ in PDLM kot vodilnih partij, ki se v sosednih deželah borita za izgradnjo socialistične aružbe po načelih marksizma-leninizma, je nujno potrebno za krepitev nadaljnjega sodelovanja med FLR Jugoslavijo in LR Ma-
predsednika, da bi na konferenci j džarsko za razvijanje prijatelj-v Tunisu s to delegacijo obravnavali možnosti miru v Alžiru.
Francoska vlada je prvotno podprla te napore Tunizije in Maroka, tako da je aretacija alžirskih voditeljev ukrep skrajne politične zahrbtnosti in pustolovstva, ki spreminja tuniško konferenco v vojni svet vse Severne Afrike.« To je bila prva izjava
stva med našimi sosednimi narodi v korist miru in napredka na svetu.
Sodelovanje med obema partijama se mora razvijati na podlagi popolnega zaupanja in iskrenosti, odkritosrčnosti, enakopravnosti in prostovoljnosti, nevmešavanja v medsebojne notranje zadeve, na izmenjavi gledišč, kar pomeni
ki jo je dal uradni predstavnik tu-1 svobodo konstruktivne in tovari
niške vlade sinoči, ko so tuniški (Nadaljevanje na 3. strani)
Predsednik Zvezne ljudske skupščine Moša Pijade je imel v ponedeljek dopoldne razgovor z Izraelsko parlamentarno delegacijo, ki It pod vodstvom ministra za delo Mordehaja Namirja te dni na obisku v naši deželi
Statut atomske agencije sprejet
New York, 23. okt. (Reuter). — Na konferenci 82 dežel so soglasno sprejeli besedilo statuta o delovanju nove mednarodne agencije za miroljubno uporabo atomske energije. Statut bodo podpisali v petek, veljati pa bo začel, ko ga bo ratificiralo 18 dežel, med katerimi morajo biti najmanj tri od naslednjih, ZDA, Velika Britanija, SZ, Francija in Kanada. Sodijo, da bo imela agencija svoj sedež na Dunaju. Agencija bo zalagala članice z jedrskimi surovinami. Uprava agencije bo poslala dežele, ki bodo dobile te surovine posebne inšpektorje.
DRŽAVNA DELEGACIJA LJUDSKE REPUBLIKE ROMUNIJE
PRIDE V ČETRTEK 25. OKTOBRA OB ?.45 V LJUBLJANO
Državna delegacija Ljudske republike Romunije z najvišjimi predstavniki romunskega naroda in delavske partije je prišla v Jugoslavijo, da bi vrnila nedavni obisk naše delegacije s tovarišem Titom na čelu.
Ta obisk je nov prispevek zbliževanja prijateljskih odnosov s sosedno ljudsko republiko, ki temelje na enakopravnem sodelovanju med obema državama.
Naši narodi z zadovoljstvom spremljajo prizadevanje romunskega naroda za socializem in pozdravljajo vsako pobudo, ki prispeva k sodelovanju in prijateljstvu med obema državama.
LJUBLJANČANI!
Pozdravimo goste in s tem pokažimo naše iskrene želje Za napredek, za mir in za enakopravno sodelovanje med narodi.
Delegacija Ljudske republike Romunije pride v Ljubljano v četrtek, 25. t. m. ob 7.45. Podrobnejša navodila 'za sprejem bodo dali terenski in občinski odbori SZDL.
OKRAJNI ODBOR SZDL LJUBU AN A
ške kritike, ki sloni na načelnih pozicijah in upošteva koristi socialističnega razvoja. Dosledno uveljavljanje teh načel bo onemogočilo ponavljanje napak iz minulosti, ki so delavskemu gibanju mnogo škodovale.
Predstavniki ZKJ in PDLM so soglasni v tem. da se sodelovanje v praksi uresničuje prek osebnih stikov, izmenjave mnenj, publikacij, izmenjave delegacij, srečanj partijskih delavcev in vseh drugih oblik, ki se bodo med sodelovanjem pokazale za koristne. Poudarjena je bila tudi potreba po širši izmenjavi gledišč ter proučevanju izkušenj s področja partijske, državne in družbene dejavnosti. Uporaba in izmenjava bogatih izkušenj socialističnega razvoja nudi dragoceno pomoč stvari socializma v posameznih deželah, če uporabljajo izkušnje
(Nadaljevanje na 3. strani)
VREMENSKA NAPOVED
za sredo, 24. oktobra
Pretežno jasno z rahlo oblačnostjo. Ponoči in dopoldne po kotlinah megla. Jutranje temperature med 0 in 5, v Pirmorju okoli 12, najvišje dnevne med 18 in 22 stopinj Celzija.
Z. ZBORA MLADIH ZADRUŽNIKOV IZ DOLENJSKE
Obračun s primitivizmom v kmetijstvu
velika naloga, ki čaka aktive mladih zadružnikov
NOVO MESTO, 23. okt. — Današnjega zborovanja mladih zadružnikov novomeškega okraja, ki so ga organizirali ob proslavi 70-letnice Kmetijske šole na Grmu, so se razen številnih mladih zadružnikov z Dolenjske udeležili tudi predstavniki mladih zadružnikov iz drugih okrajev Slovenije. V poročilih in razpravi so Analizirali najbolj pereče probleme kmetijstva v novomeškem okraju in hkrati prikazali velike naloge, ki čakajo kmečko mladino, oziroma aktive mladih zadružnikov pri politično-gospodarski vzgoji mladih nosilcev napredne kmetijske proizvodnje.
Mlade krožke zadružnikov so v novomeškem okraju začeli ustanavljati že pred nekaj’ leti, vendar niso dosegli večjih uspehov, ker so bili premalo povezani z zadrugami. Sedanji aktivi mladih zadružnikov, ki jim je zajamčena vsa pomoč Društva kmetijskih inženirjev in tehnikov, zadružnih in drugih organizacij, so z delom dobro začeli. Zlasti se zavzemajo za povečanje hektarskih donosov. Aktivi se ukvarjajo z raznimi poskusi, nabavljajo sortna semena in svoje izkušnje prenašajo na kmetijsko gospodarstva.
Na 'področju okraja je skupno 170.939 ha površine, od tega 90.039 hektarov kmetijskih površin. Vinogradov imajo v okraju 3930 ha, ki so večinoma potrebni obnove, saj dajejo komaj Okrog 20 hi pridelka vina na hektar. Slabe sorte in visok odstotek samorodnic vplivajo, da Dolenjci nimajo kakovostnega vina. Lani, ko jim je večji del pridelka ostal v kleteh, so nedvomno dobili nauk, da je
treba pridelek v vinogradih izboljšati. Po vojni so obnovili v okraju le okrog 20 ha vinogradov in vedno bolj je očitno, da razdrobljene obnove po zamisli posameznikov ne bo moč nadaljevati. Mladi zadružniki so tisti, ki lahko mnogo prispevajo k obnovi, pa čeprav je posest na Dolenjskem močno razdrobljena.
Tudi za dolenjsko sadjarstvo je značilna nizka proizvodnja sadja. Sadno drevje po sadovnjakih, ki zavzemajo 1593 ha, je sila različno, medtem ko o izbranih sortah in plantažnih nasadih skoraj ne moremo govoriti. Za obnovo se najbolj zanima mladina, ki bo prevzela kmetijska gospodarstva, zato mora poznati gospodarske probleme in ni vseeno, kako delajo kmetijske zadruge, kam vlagajo družbena sredstva in kako delajo pospeševalni odseki.
V novomeškem okraju so aktive mladih zadružnikov šele začeli ustanavljati, zato so na današnjem zborovanju predlagali,
SESTANEK OKRAJNIH INŠPEKTORJEV ZA PREDVOJASKO
VZGOJO
Dobri vzgojitelji
poglavitna skrb tečpjev
Minuli teden so imeli okrajni inšpektorji za predvojaško vzgojo o Ljubljani sestanek, na katerem so razpravljali o letošnjih uspehih in neuspehih tečajev za predvojaško vzgojo, ki so bili organizirani po okrajih. Vzlic vidnemu napredku v letu 1956, ki se kaže predvsem v izboljšanju pouka in v ureditvi taborišč, je ostalo še nekaj pomankljivosti, ki jih je nujno odpraviti, če želimo, da bodo tečaji predvojaške vzgoje služili namenom, zaradi katerih so bili in bodo tudi d bodoče organizirani.
bodo odslej naprej dobivali knjižice v taboriščih za predvojaško vzgojo, ki bodo vezane na služenje v. kadru. Te knjižice, v katerih bo do potankosti opisano znanje posameznega tečajnika, njegov značaj in vedenje v tabo-
Predvsem moramo imeti dobre vzgojitelje, kajti nikakor ni dovolj, da je vzgojitelj le dober rezervni oficir, marveč mora biti tudi dober pedagog, psiholog, ki se zna vživeti v mlado dušo in kot tak vzgajati mladeniče, ki
bodo vstopili v JLA kot regruti. riš^u, bodo velik pripomoček Zato je bil na Višji pedagoški šoli 1 vzgojiteljem v JLA, ki Dodo na uveden oddelek za predvojaško osnovi podatkov v knjižici lahko vzgojo, kjer se bodo tečajniki- kmalu ugotovili, kakšnega člo-rezervni oficirji vzgajali v dobre veka imajo pred seboj. J. B. pedagoge, ki bodo že v letu 1957 sposobni, da odpravijo iz nekaterih taborišč tisto brezdušnost.
da bi ustanavljanje aktivov mladih zadružnikov pospešili in da bi Okrajna zadružna zveza organizirala seminar za voditelje aktivov. Aktivi naj bi se tudi bolj povezali z aktivi zadružnikov po drugih okrajih in se učili na njihovih izkušnjah.
V Sloveniji deluje kakih 200 aktivov mladih zadružnikov. Cesto je vprašanje, kje naj aktivi dobe sredstva za svoje delo in za delo, ki dajo zanj pobudo. Na zboru so pojasnili, da sc> v zadružnih hranilnicah na razpolago krediti. Prihodnje leto bo pa še več kreditnih sredstev za razne skupne nasade, melioracije, pa tudi za ureditev gospodarskih poslopij zadružnikov itd. Seveda je k temu treba sestaviti konkretne predloge in programe ter začeti z delom.	M.	R.
Delo odborov Zvezne skupščine
Odbor za organizacijo oblasti in upravo in zakonodajni odbor Zvezne ljudske skupščine bosta imela 29. oktobra dopoldne skupno sejo, na kateri bosta obravnavala predlog zakona o splošnem pravdnem postopku. Istega dne bo tudi ločena seja odbora za organizacijo oblasti in upravo, na kateri bodo obravnavali poročilo redakcijske komisije o predlogu zakona o pravdnem postopku. Odbor bo obravnaval tudi predlog zakona o spremembi in dopolnitvah temeljnega zakona o odnosih med starši in otroki, kakor tudi predlog o spremembi meje med LR Hrvatsko in LR Bosno in Hercegovino.
Delegacija Komsomola v Sloveniji
Delegacija Komsomola, ki se mudi v naši državi kot gost LMJ, je prispela v Postojno in bo ostala na obisku v Sloveniji tri dni. V tem času bo obiskala študentsko
NEKAJ O IZOBRAŽEVANJU KOMUNISTOV NA RAVNAH
Kje in kako naj študirajo
Na sestanku osnovne organizacije ZK Železarne Kavne na Koroškem so govorili tudi o tem, da člani zaostajajo M dogodki, da je njihova idejna raven nizka, da celo ne prebirajo dnevnega časopisja. Razprava je ustvarila vtis, da je izobraževanje komunistov nazadovalo, odkar so ukinili skupne študijske sestanke. Nekdo je sprožil predlog, da bi J”1 spet uvedli in tako zboljšali sedanje razmere. Drugih predlogov ni bilo.
Na videz je ta predlog zado*-vcijiv. Toda, kdor pozna Ravne, se z njim ne bo strinjal. Morda drži, da bi bilo potrebno za nekatere člane uvesti skupne sestanke, da bi jih tako navadili na samostojen študij. Študij pa tako ne bo napredoval, kajti komunist mora predvsem priti do prepričanja, da mu je znanje potrebno zaradi njegovih nalog, ne samo zato, da bi zadostil disciplini. Ta notranja potreba je prvi pogoj za študij in izobraževanje.
Skoraj nenavadno je, da
naselje v Ljubljani, »Litostroj*, I sestanku nihče ni omenil tiste ra-tovarno aluminija v Kidričevem, | venske ustanove, ki je najbolj ustavila pa se bo tudi v Mariboru, poklicana, da zbere okrog sebe
IZ ELABORATA STALNE KONFERENCE MEST
Materialni in finančni položaj naših mest
je čedalje slabši/njihove potrebe pa nenehoma naraščajo
Beograd, 23. okt. (Tanjug). Dve anketi Stalne konference mest Jugoslavije, organizirani lani in letos v 18 mestih, sta pokazali, da je materialni in finančni položaj mest čedalje slabši, njihove potrebe po sredstvih pa nenehoma naraščajo. Sedanji,sistem razdeljevanja sredstev pomeni sicer v načelu napredek, zlasti v primerjavi z lanskim, ne moremo pa trditi, da bi bil zadovoljiv. Ta sistem nasprotuje potrebam mest, zlasti glede finansiranja negospodarskih investicij in ne omogoča, da bi prišla do dohodkov v skladu s svojimi potrebami in dinamiko razvoja.
Vprašanje materialnega in finančnega položaja mest je sestavni del ukrepov, predvidenih v okviru perspektivnega plana. Eden izmed pogojev za uspešno izpolnitev perspektivnega plana razvoja gospodarstva, zlasti tistega dela, ki se nanaša na razvoj družbenih skladov in služb, ki v do« ločeni meri urejajo življenjski standard mestnega prebivalstva, je, da vskladimo materialno in finančno stanje mest z nalogami perspektivnega plana.
To vprašanje obravnava elaborat Stalne konference mest izključno z vidika finančne hilance ljudskega odbora, ki opravlja svoje posle na enotnem mestnem področju. Elaborat ugotavlja, da so novi instrumenti razdelitve celotnega dohodka gospodarskih organizacij povzročili znatne spremembe glede načina formiranja dohodkov mest, obsega teh dohodkov in njihove namembno-
VAZNE SPREMEMBE V TARIFI DAVKA NA PROMET
Za pocenitev strojev
in tehničnih naprav
Znižan oziroma ukinjen je prometni davek na otroške čevlje, svinčnike, tiskane tkanine iz umetne svile ter na umetno žganje in likerje
Zvezni Izvršni svet je te dni s posebno uredbo znižal oziroma ukinil nekatere važne postavke tarife davka na promet, da bi tako olajšal prodajo določenih proizvodov in omogočil znižanje cen. Znano je, da je davek na promet pomemben regulator našega trga. Med velikim povpraievanjem po sredstvih za delo so bile uvedene oziroma zvišane postavke davka na promet na razne stroje in naprave ter Izdelke elektroindustrije. Zdaj, ko ima nala strojegradnja ob povečani proizvodni zmogljivosti težave pri vnovčenju svojih proizvodov, pa smo ubrali nasprotno pot znižanja oziroma ukinitve tega davka, kar naj hkrati pospeši razvoj v smeri mehanizacije in racionalizacije proizvodnje.
ki se je doslej že skoraj marsikje udomačila.
Pregled številčne udeležbe tečajev za predvojaško vzgojo v letu 1956 daje zanimivo sliko: v okraju Ptuj so se razen dveh mladincev udeležili tečajev vsi obvezniki predvojaške vzgoje.
Drugače je v murskosoboškem okraju, kjer se ni udeležilo predvojaške vzgoje 839 fantov. Vzrok za to je predvsem sezonsko delo, na katerega so navezani prebivalci okraja Murske Sobote. V Gorici bi radi za tiste, ki se niso udeležili tečajev leta 1956, organizirali dopolnilni tečaj, videti pa je, da tega ne bodo zmogli, ker nimajo denarja. V koprskem okraju pa bo za 40 takih mladincev v kratkem odprt tečaj.
Ponekod se navdušujejo za Zdaj je stvar proizvodnih podjetij, nhKnal™ nrprlvninška taborišča da znižajo cene strojev in naprav v
Občinska pred 12'.	n T čimvečji meri, se pravi vsaj v višini ve, naprave^ za ventilacijo in ogreva-
in ne za okrajna, lako je v v_elju, dosedanjega davka, da bodo lahko nje zraka, parni In drugi kotli, indu*
sti. Anketa o stanju proračunskih sredstev investicijskih skladov v 15 mestih je pokazala, da so znašala proračunska sredstva predlanskim 25.634,000.000, lani 25.818 milijonov, letos pa komaj nekaj nad 20 milijard. Sredstva investicijskih skladov v znesku 16.839 milijonov v predlanskem letu so se letos skrčila za dobrih 600 milijonov. Lani pa so znašala ta sredstva nekaj nad 24 milijard.
Mednarodna razstava umetniške fotografije v Ljubljani
Sodeč po dosedanjih izkušnjah in spričo nenehnega naraščanja potreb iz proračunov ljudskih odborov dotiranih komunalnih služb predsedstvo Stalne konference meni, da bo treba spremeniti sistem razdelitve dohodkov in poskrbeti za večje dohodke mest
vse, ki se želijo izobraževati, slediti dogodkom iz časopisja in številnih revij, se poglabljati v družbene probleme in v vse pridobitve napredne človeške misli. Ta ustanova je Studijska knjižnica, ena naj moderne j e urejenih tovrstnin knjižnic v vsej državi, ustvarjena prav z delom ravenskih že-lezarjev. Marsikdo jim zavida svetle čitalnice in deset tiso K knjig na policah. Vsak dan do-stavi j a pošta tej ustanovi kopico dnevnikov, tednikov, revij in pU’ blikacij, da ne omenjamo knjig’ Komu je vse to namenjeno. Človek bi dejal, da bi se lab*0 s tem v prvi vrsti okoristili komunisti iz železarne. Ali ni pra^ ta ustanova najidealnejši toa’1 kjer bi lahko delovali razni študijski, marksistični, debatni 10 izobraževalni krožki? Ne samo z3 člane, pač pa za ves delavski razred na Ravnah, ki so ga dolžw komunisti izobraževati in dvigniti na višje idejno in kulturno raven. Skoroda absurdno zveni, W se ob ustanovi, ki je tako lePa pridobitev delavskega razreda svobodne Koroške, še sprašujem0 o tem, kje in kako naj študiramo. Komunisti na Ravnah se lahk® nad tem zamislijo, in če bodo dobro razmislili, ne bodo v zadreg* zaradi oblik študija in političnega dela,	-vd
V Ljubljani bo od 3. novembra do 2. decembra tretja povojna mednarodna razstava umetniške fotografije. Posebna komisija je pregledala fotografije 577 avtorjev iz 31 dežel. Po številu del so na prvem mestu jugoslovanski fotoamaterji, sledijo pa fotoama- stanje tudi glede ostalih šol, zla-terji’iz SZ. Hongkonga, ZDA, Ki- sti osnovnih in osemletk, tajske,	Vietnama in drugih j Ce primerjamo sedanje stanje
dežeL	šolskega	prostora	8 predvojnim,
ANKETA O STANJU ŠOLSKIH PROSTOROV V MESTIH
Velika preobremenjenost
in težaven položaj glede gradnje novih šol
Beograd, 23. okt. (Tanjug). Pregled stanja šolskih poslopij v naših mestih kaže na veliko preobremenjenost in zelo težaven položaj glede nadaljnje izgradnje, ker števil« učencev nenehoma narašča. Graditev šolskih poslopij *e‘ dalje bolj zaostaja za temeljnimi potrebami. To so gl avtu sklepi, do katerih je prišlo predsedstvo Stalne konferenc« mest, ko je proučevalo anketo o stanju šolskih prostorov« organizirano letos v 238 mestih. Predsedstvo meni, da jc nuJ-no potrebno, lotiti se sistematičnega, načrtnega obravnavanja tega vprašanja.
Izmed poslopij za srednje šole, | lahko ugotovimo dvoje: zgradil* ki jih je zajela anketa,' je bilo smo mnogo več šolskih poslopij’ 47 % zgrajenih pred 50 in več leti. i vendar pa jih je še premalo P Se slabše je stanje poslopij naših potrebe šolanja čedalje večjega
učiteljišč. Teh je bilo 82 % v glavnem iz minulega stoletja. V dobrem stanju je samo 32 % pregledanih poslopij. Kakih 6 % poslo-
žtevila otrok. Zaradi čedalje večjega dotoka kmečkih družin v mesta so šole čedalje bolj napolnjene in že tako pretesni šolski
Prebivalcem Ljubljane!
V četrtek, dne 25. t. m. zjutraj prispe v Ljubljano romunska vladna in partijska delegacija.
V počastitev dragih gostov pozivam prebivalce Ljubljane, da izobesijo jutri zjutraj zastave.
Predsednik Mestnega sveta dr. Marijan Dermastla
pij pa je treba podreti. Takšno je prostori čedalje manj ustrezajo _i.j	i	nagjm	potrebam.	To je vzrok, da
je povprečna površina šolskih razredov na učenca v večini mest padla pod minimum.
Zaradi pomanjkanja šolskih prostorov zelo trpi pouk, ker so se morali stisniti v eno šolsko poslopje po ena, dve ali celo več š°l raznih vrst. Razen tega pa mnogo šolskih poslopij uporabljajo v druge namene. Anketa je pokazala, da uporabljamo samo 57.8 v« šolskih poslopij izključno za šolski pouk. Mnogi ljudski odbori so bili primorani porabiti šolska poslopja začasno za stanovanjske) upravne in druge potrebe.
gumarsko Industrijo, za transport in separacijo v rudnikih, vrtalne naprave, naprave^ za ventilacijo in ogreva'
kjer SO letos uspeli organizirati povečali prodajo svojih izdelkov in s strijske peči, kompresorji, železne in -U:,.],.	tnbnriSčn	;n	nrprlvoia-	ten> omogočili večjo proizvodnjo ozl-	,	pločevinaste konstrukcije, drobne že-
ODCinsKa	taoorisca	za	preuvoja	roma bolJše izkorlseanJe gvoJe pro.	lezne konstrukcije, kakor so vrata,
| lzvodne zmogljivosti.	!	okna, stropniSča, vagončki za trans-
Znano je, da je Zvezni izvršni svet	j	port, železniški material, stroji in na-
že letos v Juliju ukinil davek na pro-	prave za kemično industrijo, celuloz-
met na tekstilne stroje ter na stroje	j	no in papirno industrijo, za industrijo
in naprave za gradbeništvo in indu-	stekla in porcelana in za elektroindustrijo gradbenega materiala, za ostale	strijo ter naposled električni rotacij-
stroje pa je znižal davek od 25 na 10 •/*.
£ najnovejšo uredbo o spremembah tarife davka na promet pa je zdaj popolnoma ukinjen davek po tarifnih
ško vzgojo z odličnimi uspehi.
Za obveznike predvojaške vzgoje bo zanimiva novost, da
Štipendije Nikole Tesle
Izvršni svet Sabora LR Hrvat-ske je sprejel predlog republiškega odbora za proslavo stoletnice rojstva Nikole Tesle, naj bi ustanovili tri stalne štipendije v spomin na tega velikega jugoslovanskega znanstvenika. Štipendije so namenjene podiplomskemu izpopolnjevanju elektrotehničnih in elektroenergetskih strokovnjakov.
ski stroji, električno orodje in transformatorji. Razen tega je davek na stikalne naprave za visoko napetost znižan od 20 na 10 •/«. Vsi ti izdelki se
postavkah 25, 30 in 31. Te postavke j bodo pocenili vsaj za 10 •/•, kolikor je
obsegajo dolgo vrsto izdelkov naše strojne in elektro industrije. Ker se bodo vsi tl izdelki zdaj pocenili, naj navedemo najvažnejše: šivalni stroji, radiatorji za centrklno ogrevanje, sanitarne naprave lz kovin, kakor so kadi, umivalniki, straniščne školjke in peči za kopalnice, stroji za naprave za obdelovanje kovin in lesa, stroji in naprave za usnjarsko, čevljarsko in
Obvestilo bivšim španskim borcem
Ob 20-letnici ustanovitve Internacionalnih brigad bo v Beogradu 27. in 28. oktobra letos proslava.
Začetek proslave bo 27. oktobra ob deveti uri v Centralnem domu Jugoslovanske Ljudske Armade. Pozivamo vse bivše jugoslovanske prostovoljce Španske republikanske vojske, da sodelujejo na tej proslavi.
Udeleženci, ki niso iz Beograda, naj obdrže vozne karte zaradi povračila stroškov in vrnitve z isto karto. Potne stroške, stroške za prenočišče in hrano bo plačalo Združenje.
Ostala pojasnila dobite po prihodu v Beograd na železniški postaji v pisarni Združenja (Centralni dom JLA, Beograd). Prosimo tovariše, da prinesejo s seboj vsa odlikovanja.
Odbor za proslavo — Beograd
Vsi bivši španski borci iz Slovenije, ki se nameravajo udeležiti sestanka v Beogradu, naj se zberejo 25. oktobra ob 18. uri v Domu JLA v Ljubljani. Odhod iz Ljubljane s simplonom ob 20.03.
Tovariši iz Štajerske in Koroške naj čakajo v Zidanem mostu n« sim pl c n ob 21.13 in vstopijo vprednji vagon I. razreda.
Strokovni sveti Izvršnega sveta LRS
doslej znašal davek na promet, oziroma v primerjavi s cenami pred Julijem letošnjega leta vsaj za 25 •/#. Z uredbo je razen tega ukinjen davek na Samotne proizvode, ki je doslej znašal 10 •/•.
ZNIŽAN OZIROMA UKINJEN JE PROMETNI DAVEK NA OTROŠKE
Čevlje, svinčnike, tiskane
TKANINE IZ UMETNE SVILE TER NA UMETNO ŽGANJE IN LIKERJE.
Uredba prinaša tudi nekatere spremembe, ki se nanašajo na predmete za široko potrošnjo. Tako je ukinjen davek na svinčnike (doslej 20 •/•) in davek na ‘otroško obutev (doslej 5 •/•), medtem ko je znižan davek na tiskane tkanine lz umetne svile od 48 na 25 •/#.
Nadalje Je ukinjen davek na koruzni škrob, dekstrin in druge proizvode lz škroba ter na koruzni sirup in šfcrobnl sladkor, na običajni sladkor pa Je davek znižan od 38 na 25 din pri kilogramu, da se ob povečanih proizvodnih stToških zagotovi nespremenjena prodajna cena sladkorja. Za malenkost je korigiran tudi davek na je-dJlno olje. ki Je znižan od 120 na 110 din pri kilogramu.
Omeniti je še znižanje davka na umetne močne alkoholne pijače. Znano je, da je bil lani davek na te pijače občutno zvišan, kar je imelo za posledico močno nazadovanje teh proizvodov. Zato Je zdaj z novo uredbo znižan davek na likerje, rum in podobne umetne alkoholne pijače od 220 na 180 din pri litru, davek na umetno direktor Komuna-projekt, Maribor; dr. žganje pa od 80 na 60 din pri litru. Svetozar Ilešič, univerzitetni profesor,
Nove postavke davka na promet Ljubljana; inž. Gabrijel Kastelic, direk-veljajo od dneva ottjave, t. j. od dne I tor železniškega projekt, podjetja; inž. 17. oktobra 1956.	S. I Lojze Kerin, direktor Uprave za vodno
Izvršni svet LS LRS je na seji 12. oktobra t. 1. imenoval svoje strokovne svetes
STROKOVNI SVET
ZA INDUSTRIJO
Inž. Stane Bonač, tehnični direktor Papirnice Vevče; inž. Jože Didek, šef biroja za industrijsko arhitekturo pri Slovenija projektu; inž. Friderik Gerl,
Eredsednik Zveze inženirjev in tehnikov RS, Ljubljana; inž. Darko Guštin, direktor »Litostroja«, Ljubljana; Dušan Horjak, podpredsednik OLO Kranj; inž. Milan Jeran, sekretar Republiftke komisije za revizijo investicijskih programov; Gregor Klančnik, direktor Železarne Ravne; inž. Ludvik Kremžar, sekretar za industrijo in obrt; inž. Tine Lah, podpredsednik OLO Maribor; inž. Rudolf Lučovnik, direktor Rudnika svinca Mežica; inž. Roman Modic, izredni profesor za kemijo na Tehniški fakulteti, Ljubljana; inž. Albert Nučič, direktor Tehniške srednje šole; inž. Ivan Pintarič, direktor rudnika svinca, cinka in barita, Škofljica; Alojz Ribič, direktor rudnika Trbovlje-Hrastnik; inž. Henrik Sebaher, tehnični direktor Elektrogospodar. skupnosti; inž. Lucijan Šinkovec, tehn. vodja koordinacijskega biroja »Ites«, Ljubljana; dr. Štefan Soba, predsednik Obč. LO Ljnbljana-Vič; inž. Viktor Turnšek, direktor Zavoda za raziskavo gradbenega materiala in konstrukcij, Ljubljana; Zoran 2agar, direktor Investicijske banke, Centrale za LRS; inž. Franc Žitnik, generalni sekretar Združenja tekstilne industrije FLRJ.
Za predsednika Je bil imenovan inž. Ludvik Kremžar, sekretar za industrijo in obrt.
STROKOVNI SVET IZVRŠNEGA SVETA ZA URBANIZEM, STANOVANJSKO IZGRADNJO IN KOMUNALNE ZADEVE
Prof. Franjo Baš, direktor tehniškega muzeja, Ljubljana; Niko Belopavlovič, podpredsednik OLO Novo mesto; inž. Rudolf Cimolinl, direktor Uprave za ceste LRS; Davorin Ferligoj, predsednik Obč. LO Piran; inž. Stojan Guzelj, načelnik oddelka za sanitarno tehniko pri CHZ, Ljubljana; Vinko Hafner, predsednik Obč. LO Kranj; inž. Ljubo Humek,
gospodarstvo LRS; inž. Ivo Klemenčič, , Drago, direktor LIP-a Maribor, inž. 2** podpredsednik OLO Ljubljana; Tone ^ar Bogdan, direktor Inštituta za gozd»° Klemenčič, pomočnik direktorja Ekonom-l in lesno gospodarstvo LRS, Žagar Jo*c’
nvDfiMrr a tivrn skeSa inštituta; inž. Vekoslav Korošec, I direktor Gozdarstva pri Kmetijsko I0* direktor Elektrogospodarske skupnosti zdarskem posestvu, Kočevje. x .“v-.*-.	®,oveniie» Anton Kefir, direktor Geodet- Za predsednika je bil imenovan In*;
Ijana; inž. Vital
ske uprave; inž. Sonja Lapajne-Oblak, direktor Projektivnega ateljeja, Liub-Vital Mlejnik, predsednik Celje;
Stane Mrzlikar, uslužbenec Zavoda za gospodarsko planiranje LRS; inž. Franc Novak, uslužbenec Biroja za projekttira-nje, Murska Sobota; inž. Eavard Ravnikar, profesor, Tehniška visoka šola; inž. Sasa Sedlar, predsednik Društva urbanistov; Franc Skok, podpredsednik OLO Gorica; inž. Marjan Tepina, sekre- j tar za urbanizem, stanovanjsko izgrad- , njo in komunalne zadeve; Edo Turnher, direktor Zavoda za spomeniško varstvo 1 LRS; inž. Pavle Žaucer, direktor Kmetijskega znanstvenega zavoda LRS; inž. Bogdan 2agar, direktor Inštituta za gozdarstvo in lesno gospodarstvo.
Za predsednika je bil imenovan inž. Marjan Tepina, sekretar za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve.
8TROKOVNI SVET IZVRŠNEGA SVETA ZA GOZDARSTVO
Inž. Lojze Funkl, direktor Uprave za gozdarstvo LRS; inž. Slavko Gaoerc, Šef Okrajne uprave za gozdarstvo, Koper; Lavoslav Gosak, načelnik kmetijskega oddelka Sekretariata IS za kmetijstvo in gozdarstvo; Matevž Hace, ljudski poslanec LRS, Ljubljana; inž. Anton Knez, šef Okrajne uprave za gozdarstvo, Celje; Lavoslav Kraničič, šef Okrajne uprave za gozdarstvo, Maribor; inž. Tine Mastnak, sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo LRS; Franc Lubej, predsednik Okrajne zadružne zveze, Celje; inž. Franjo Oblak, direktor Gozdnega gospodarstva, Ljubljana; inž. Marjan Presečnik, direktor Gozdnega gospodarstva, Celje; inž. Karel Pupis, načelnik tehnično upravnega odd. Uprave za vodno gospodarstvo, Ljubljana; inž. Anton Seliškar, referent za gozdarstvo pri Zbornici za kmetijstvo in gozdarstvo LRS, Ljubljana; inž. Adolf Svetličič, načelnik v Zavodu za gospodarsko planiranje LRS; Viktor Senica, direktor podjetja »Gorjana«, Ljubljana; inž. Zdravko Tnrk, inž. Turk Zdravko, docent na Fakulteti za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo Univerze v Ljubljani, inž. Volk
ha predsednika je uu nucuu*a» — TURK ZDRAVKO, docent na FakuU^1 za agronomijo, gozdarstvo in \eterinar* stvo Univerze v Ljubljani.
Na isti seji je bil imenovan
UPRAVNI ODBOR SKLADA LRS „ ZA ZIDANJE STANOVANJSKIH HW
Imenovani so:	.
Inž. Brnčič Hrvoje, projektant PrJ Slovenija projektu, Ljubljana, Drobe* Franc, predsednik ObLO Ljubljana-Be^*' grud, Hočevar Mirko, pomočnik sekre* taria IS za splošne gospodarske zadeve LRS, Kersnič Lojze, pomočnik glavnega direktorja Investicijske banke, L j ubij®' na, Klenečič Tone, pomočnik direktorja Ekonomskega inštituta LRS, Kopita^ Jože, inštruktor OK ZKS, Ljubljana* Korže Milena, direktor Centralnega voda za napredek gospodinjstva, Ljub' ljana, Kovačič Fedor, pomočnik držav-nega sekretarja za finance, Ljubljana* inž. Tepina Marjan, Sekretar za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve.
Za predsednika je bil imenovan I**’ TEPINA MARJAN, sekretar za urban-' zem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve.
Ker je z razdelitvijo podjetja »Triglav film« na dve podjetji, preneha* mandat dosedanjega filmskega sveta, Jc Izvršni svet le-tega na tej seji razrešil* V novi
FILMSKI SVET so imenovani:
Bratko Ivan, direktor Državne *a# loibe Slovenije, Bravničar Dušan, prc|J' sodnik ideološke komisije pri Predscd-
dr.
stvu SZDL, dr. Cvetko pragotin, profe-
................. *	-	Lji
za 1 ian
Lojze, nameščenec Clč ZKS,_ Ljubljana,
„ - »g<
snr Akademije za glasbo, Ljubljana Dougan Danilo, sekretar za splošne f tpodarske zadeve, Ljubljana, Gosti
dr. Kobe Boris, profesor na Tehniški fakulteti, Ljubljana, Modic Lev, direktor Časopisnega in založniškega podjetja »Ljndska pravica«, Ljubljana, Perovšek France, direktor Radia Ljubljana, Sega Drago, urednik »Naše sodobnosti«, Ljnb-Ijana, Stih Bojan, član nredniškega odbora »Naših razgledov«, Ljubljana, Šušteršič Rado, direktor podjetja za izpo-sojanje filmov »Vesna«, Ljubljana.
PETAR STAMBOLIČ V POLJSKEM SEJMU
Demokratični stiki
med poljskim in jugoslovanskimi narodi
J02E BRILEJ
Dan Združenih narodov
Na današnji dan pred enaj-	nje novega sistema mednarodnih
*mi leti je začela veljati usta•	odnosov, brez ustanovne listine,
,°vua listina Organizacije Zdru-	brez tega vrhovnega mednarodnih narodov. Dve leti pozneje,	nega moralnega kodeksa, do ka-
skupščirm raz- terega se je povzpelo človeštvo, Varšava, 23. okt. (Tanjug). — I pričala, da goji poljski narod do Ženih oktober za Dan zdru- brez OZN sploh ne moremo mi- Danes ob 17. uri se je začelo narodov Jugoslavije enaka ču-t no? ZaTOdov- Odtlej vzporedno	sliti, ker je snovanje tega siste-	10. zasedanje poljskega Sejma, ki	st.va odkritosrčnega	prijateljstva,
ivetn m *n V\°Q°.'. k* lu ima ta	ma zelo zamotano. Na eni strani	ga je otvoril predsednik Dembow-	kakor jih	goje ti	narodi	do
fodnVna orQonizacija v medna-	so tu še zmerom stare sile, ki	gkj ju takoj na začetku prisrčno	Poljske.
^PVojanju, nenehoma na-	J vlečejo nazaj, ki se nerade od-	pozdravil jugoslovansko parla-	Petar Stambolič	je	tudi z	za-
fočii t število držav in pod-	povedo privilegiranim pozicijam,	mentamo delegacijo, ki je pri-	dovoljstvom	poudaril,	da se stiki
ttieri	svečano praznujejo ta	kj so jih tako dolgo uživale, če- sostvovala otvoritvi zasedanja,
ta	praznik. OZN je ime- prav jim zguba teh privilegijev Računajo, da bo sedanje zase-
d tJ °m dni samo 60 članov,	j zelo pogosto ustvarja objektivne	danje končano jutri z diskusijo o
an združenih narodov je pra-	probleme, prek katerih niti sa-	novem volilnem sistemu in o pota pr.e<^ tremi leti 74 držav	ma mednarodna skupnost ne mo-	litičnem položaju.
SO	PTed	dvema letoma	re tako lahko. Na drugi strani	Predsednik Ljudske skupščine
obrt • in področii desetletnico so tu novi narodi, ki so dostikrat LR Srbije Petar Stambolič, ki Pa	<^e^a organizacije drago plačali svojo nedavno pri- vodi jugoslovansko parlamentaren	praznovalo že 92 dr- borjeno neodvisnost in ki se no delegacijo na Poljskem, je v
0, Področij, kar praktično po-	vključujejo v mednarodno skup-	svojem govoru v imenu delega-
ves svet.	\	nost kot enakopravni člani. Ti cije najprej toplo pozdravil pred-
Vpiiw ustanovne listine OZN narodi gledajo nekam nezauplji- stavnike poljskega naroda in se 11(1 Potek mednarodnega dogaja- vo na mnoge oblike mednarod- zahvalil za topli sprejem, ki ga je J>ja je zda: več,i kakor je bil nega sodelovanja, za kar imajo bila naša delegacija povsod de-mjkoli prej Ustanovna listina zgodovinsko upravičene razloge, ležna. Naši parlamentarci so po-J^ehoma vpliva na vest naro- V naših časih splošne medse- vsod na Poljskem videli enako Po načelih, na katerih sloni,	bojne odvisnosti pa	nobena drža-	radost	poljskih ljudi,	kakor jo
e. * svojo sestavo, pa tudi s sa-	va, naj bo velika	ali mala, ne	čutijo	narodi Jugoslavije, da so
svojim obstojem OZN nene- more uveljavljati svojih narod- premagane ovire, ki so v minulo-vpliva kot šola enakoprav- nih koristi, če istočasno ne pri- sti zavirale in škodovale ugodne-vseh narodov, velikih in	soja polnega pomena upraviče-	mu in	za narode obeh	dežel kotlih. Ni si težko misliti kaj in	nim mednarodnim	koristim. In	nstnemu razvoju naših	stikov. S
;oI*o pomeni tako vpliven med- nasprotno: tisto, kar dejansko ko- posebnim zadovoljstvom je Petar podrti činitelj ki ovira svoje • risti mednarodni skupnosti, bo Stambolič poudaril, da se je naša
Qel0	x	-	.	___j__________ £	nflrlampntnma rlplpcrariia r»ro_
ko r
nedvomno prej ali slej koristilo parlamentarna delegacija pre-tudi narodnim interesom njenih	~
članov.	Sestanek naših poslancev
m iss tssrsizsrz s *** politbiroja
zavzema OZN, dvigajo to orga- 1 Med kratkim odmorom na za-nizacijo v vrsti mednarodnih sedanju Sejma so se prvi sekre-organizacij na najvišje mesto, tar CK ZDPP Gomulka in člani Ohraniti mednarodni red in var- Politbiroja Cyrankiewicz, Ochab nost, razvijati prijateljske stike in Zavadsky sestali s člani CK med narodi na podlagi spoštova- ZKJ Petrom Stamboličem, Krsto nja načela enakopravnosti, kre- Popivodo, Strahilom Gigovom, piti mednarodno sodelovanje in v Vidojem Smilevskim in Nikolo tem smislu skladno povezovati Minčevim. Sestanku je prisostvo-delovanje vseh narodov sveta, to val tudi veleposlanik Milatovič. je stalna naloga seda njega in bo- Razgovori, ki so se nanašali na dočih rodov.	aktualna vprašanja, katera zani-
Mnoge mednarodne pogodbe majo obe Partiji in obe deželi, so bodo	pozabljene,	ostale bodo	potekli v prisrčnem vzdušju.
mrtva	črka na papirju, ki bo iz-	Zatem je prvi sekretar ZDPP
ginila	iz spomina	človeštva, pre-	Gomulka sprejel v navzočnosti
.	milijonov	ljudi	živečih	po ] proste	in svečane	besede usta-	članov Politbiroja Cyrankiewicza,
?rUgi	svetovni	vojni	še	pod	ko- I norme	listine OZN	pa bodo osta-	Ochaba in Zavadskega vse člane
‘°nialnim gospostvom nad 600 le tudi v prihodnje kažipot vsega jugoslovanske parlamentarne de-
človeštva.	i	legacije.
na takšna načela v času, ka-J)r je sedanji. Morda bodo bodo-r zgodovinarji obdobje, v kate-zrn živimo, imenovali začetek ^tonske dobe. Enako kakor od-btje jedrske energije, pa je zna-‘*n za našo dobo orjaški boj ko-mialnih narodov za njihovo svoboditev in neodvisnost. Ne ??“irajo se samo veliki imperiji, * * svojim prizadevanjem, da bi hranili stare pozicije, dostikrat vzročijo mednarodno napetost, pada ves stari sistem ti-odnosov na svetu, ki so slo-,el* na podreditvi narodov celih Jfctinentov gospostvu posamez-h velesil. Naglica in intenziv-. ost tega procesa najbolje osvet-mje dejstvo, da je v tako tcrat-času po končani vojni od
dijonov doseglo popolno ali vsaj re,° neodvisnost, za kar se mo-,aJO zahvaliti lastnim naporom h Podpori OZN. Skoraj ni zase-®wja tega ali onega izmed glav-
nih
organov te organizacije, Ge-
eralne skupščine, Varnostnega sta ali Skrbniškega ali Gospo-,'sko-socialnega sveta, ki ne bi ^■zlo na dnevnem redu konkreten vprašanj odpravljanja ostan-°l' kolonialnega gospostva po }ačelih ustanovne listine o ena-,°Pravnosti narodov vseh polti in ras.
OZN se ne omejuje in se tudi mogla omejiti samo na pod-r0ro odvisnim narodom in nji-°Pim naporom za neodvisnost in ublažitev mednarodne napeto-3 do katere je prišlo v tej zve-} skoraj redno in še zmerom pri-e• Z razbitjem starega sistema,
se je oblikoval cela stoletja,
ki
jj' nastala praznina, enako nevar-n za priborjeno neodvisnost prtih dežel kakor za mir na sve-u sploh. OZN gradi na podlagi stanovne listine nov sistem "*ednarodnih odnosov, sloneč na Vpštovanju načel enakopravno-1 in samoodločbe narodov ter ^ miroljubnem mednarodnem ^delovanju in obravnavanju i*ed narodnih političnih, gospo-a°rskih, družbenih in kulturnih "Prašanj.
Če bi kdo lahko verjel, da bi V mogle neodvisne dežele neka-j'0 priboriti neodvisnost tudi ~*rez svetovne organizacije, če-Pruv v daljši dobi ter z večjimi rtvami in trpljenjem, si izgrad-
med obema deželama razvijajo zdaj 'v prijateljskem duhu. Zelo se je razširil obseg našega medsebojnega sodelovanja na raznih področjih. V obiskih, ki so čedalje pogostejši, vidimo potrditev obojestranske želje, da bi se še bolj vsestransko razvijali naši medsebojni stiki na raznih področjih. Ljudska skupščina FLR Jugoslavije gleda na neposredno
Poljski odgovor Američanom
Varšava, 23. okt. (Tanjug). — V zvezi s predlogom, o katerem poročajo v ZDA glede gospodarske pomoči Poljski, in z izjavo predsednika ZDA Eisenhowerja
_________m_	___ o tem, pravi »Tribuna Ludu«, da
voja. Takšno konstruktivno in i ie Poljska pristaš pomoči in go-demokratično sodelovanje bo če- ■ spodarskega sodelovanja, »Mi po-dalje večja značilnost naših med- i yem<? odkrito in iskreno,« piše sebojnih stikov. V sodobnem sve- časnik, »da se zavzemamo za potu je postala takšna politika moč in za poglobitev gospodar-znamenje našega časa, nujna po- ! skih in kulturnih stikov z vsemi treba in najbolj pozitivno sred- deželami, seveda normalnih stikov stvo za svobodne demokratične | jjrez slehernih političnih pogojev, odnose med narodi. Politiko, ki jo ! Tako smo mislili pred VIII ple-dosledno uveljavlja Jugoslavija, | Rumom in tako mislimo tudi po
ubrale pot socialističnega raž-
njem.«
V poljski vojski
so sprejele že mnoge dežele.
Na koncu je Petar Stambolič izrazil poljskemu Sejmu vročo j
željo jugoslovanske parlamen- j Varšava, 23. okt. Politbiro CK tarne delegacije po krepitvi pri- ZDPP je poslal Marijana Spi-jateljstva med narodi obeh dežel, chalskega na položaj v poljski po nadaljnjem vsestranskem armadi. Na predlog obrambnega medsebojno^ spoznavanje prek , uspešnem razvoju stikov med ministrstva je bil odpoklican di-najrazličnejših stikov in drugih Jugoslavijo in Poljsko ter po no- vizijski general Wytaszevski g oblik kot na naravno potrebo se- vih uspehih bratskega poljskega j položaja namestnika obrambne-danjega sveta nasploh^ Zlasti je j naroda v njegovi socialistični iz-iga ministra in general Spichalskt to nujna potreba dežel, ki so gradnji.	I	postavljen na njegovo mesto.
Protest vse Severne Afrike
proti francoski ugrabitvi voditeljev alžirskih upornikov
(Nadaljevanje s 1. strani)
in maroški državniki zvedeli za aretacijo alžirskih voditeljev, ki so jih tako odpeljali na francosko vojaško poveljstvo v Alžiru.
Pripravno stanje v Tuniziji in Maroku
Ponoči je tuniška vlada v znak protesta odpoklicala svojega veleposlanika iz Pariza, ki je že davi prispel v Tunis. Ministrski predsednik Burgiba je francoskemu veleposlaniku v Tunisu izrazil »najodločnejši protest«, češ da pomeni aretacija alžirskih prvakov nevarnost »vojaškega obračunavanja med vso Afriko in Francijo«. Tuniška vlada je imela ponoči izredno sejo, na kateri je sprejela nujne ^klepe o splošnem obsednem in pripravnem stanju v vsej deželi ter o odločnih zahtevah po intervenciji Velike Britanije m ZDA.
Sodelovanje z Madžari
v duhu aktivne koeksistence med narodi in za izgradnjo socializma
(Nadaljevanje s 1. strani)
brez slehernega vsiljevanja, svobodno in docela prostovoljno.
Predstavniki ZKJ in PDLM so posvetili posebno pozornost pospeševanju medsebojnih stikov med obema deželama. Sporazumeli so se, da se je treba zavzeti za sodelovanje ustreznih organov, zlasti na gospodarskem in kulturnem področju, kjer imamo široke možnosti, ki smo jih začeli šele zadnje čase spoznavati in uporabljati. Dejstvo, da sta naši dve sosedni deželi tradicionalno povezani z gospodarskimi koristmi in da sta v razmahu socialistične izgradnje, pomeni ugodno okoliščino za nadaljnjo razširitev na-
področju industrije, kmetijstva, blagovne izmenjave in prometa. V ta namen je treba doseči sodelovanje ustreznih organov in ustanov, da bi proučili vse možnosti in sklenili ustrezne sporazume, ki bodo obojestransko koristni. Predstavniki obeh partij so tudi poudarili potrebo po kulturni konvenciji, da bi uredili kulturno sodelovanje.
CK PDLM je povabil CK ZKJ, naj delegacija ZK Jugoslavije obišče Madžarsko. CK ZKJ je to vabilo sprejel.«
Po zaključnem sestanku je sekretar Izvršnega komiteja CK ZKJ Aleksander Rankovič novinarjem izjavil: »Razgovpri med ( Partijo delovnih ljudi Madžarske ših gospodarskih vezi, zlasti na j [n predstavniki ZKJ so potekli v
vzdušju tovariške iskrenosti. Naši
Plenum madžarske Partije bo 31. oktobra
Budimpešta, 23. okt. — Kakor poroča budimpeštanski radio, je Politbiro CK Partije madžarskih
lovnih ljudi in ZKJ, lahko ugotovimo, da pomenijo mejni kamen v življenju naših partij in držav. Položili smo temeljni kamen za nadaljnje plodno sodelovanje med obema partijama in državama, ki bo zelo koristno za naše narode, za izgradnjo socializma v obeh deželah.«
Ena izmed značilnosti teh razgovorov je prav v tem, da so potekali v želji, da bi iz težke preteklosti povzeli potrebne izkušnje in v skladu s težnjami obeh narodov začrtali pot k neprisiljenemu sodelovanju v duhu medsebojnega zaupanja, spoštovanja in enakopravnosti.
Podobni so bili ukrepi tudi v j Pariz, 23. okt (Tanjug). Pred-Maroku. .Maroški sultan, ki je sednik francoske vlade Guy Mol-včeraj proti večeru prispel z le- let je nocoj odklonil maroško talom iz Rabata v Tunis, je skle- i zahtevo za osvoboditev alžirskih
nih prekiniti svoj uradni obisk in se čimprej vrniti v Rabat.
Francozi so izigrali maroško suverenost
Pariz, 23. okt. (AFP). Predsednik maroške vlade Si Bekaj in zunanji minister Balafrej, ki sta prispela včeraj v Tunis skupaj z maroškim sultanom, sta danes dopoldne prispela v Pariz in zahtevala nujna sestanka z ministrskim predsednikom Molletom in zunanjim ministrom Pineau-jem. Pa tudi francoska vlada je imela danes dopoldne izredno sejo, že drugo odkar so se ponoči naglo začeli razvijati dogodki. Seji predseduje predsednik republike Coty, ki je imel sinoči daljši telefonski razgovor z maroškim sultanom.
»Tuniška konferenca« med maroškim sultanom Ben Jusefom in ministrskim predsednikom Burghibom naj bi se uradno začela danes dopoldne ob sodelovanju aretiranih alžirskih predstavnikov. V zadnjem trenutku se je francoska vlada izrekla proti tej konferenci in objavila prekinitev pogajanj o gospodarski in tehnični pomoči Maroku. Prvi poizkus, da bi ugrabili alžirske predstavnike, so napravili žc včeraj dopoldne, ko so ti pomotoma sedli v Rabatu v francosko letalo, namenjeno v Alžir. Ker pa se je ta poizkus izjalovil, je poveljstvo francoskega letalstva po radiu naročilo francoskemu pilotu maroškega letala, s katerim so potovali alžirski voditelji, naj spremeni smer in naj se spusti na vojaško letališče v Alžiru.
plodni razgovori in doseženi re zultati bodo koristili obema deželama, madžarskemu in jugoslovanskim narodom. Trdno smo
prepričani, da smo veliko prispe-	^	^
vali k pospeševanju odnosov in vOTd^rikHer o'Suezu.* Izjavil
Guy Mollet nepopustljiv
v sueškem sporu in še bolj v alžirskem vprašanju
nacionalističnih voditeljev. Zadnja poročila iz Severne Afrike pa vedo povedati, da so bili trije Francozi ubiti, mnogi drugi pa ranjeni med nemiri, demonstracijami, splošno stavko in hudimi spopadi, do katerih je prišlo v vsej Severni Afriki v znak protesta zaradi »gusarskega nasilnega dejanja« nad maroškim civilnim letalom.
V Tunisu je premier Burgiba nocoj potrdil, da je bila skupna protestna nota Maroka in Tunisa predložena danes francoskemu veleposlaniku z zahtevo za. osvoboditev ugrabljenih Alžircev. Uradni sultanov obisk v Tunisu, kakor tudi trojna konferenca »o prihodnosti Severne Afrike« in »federacije s Francijo« je odložena in se bo sultan že jutri vrnil v Maroko.
Do hudih incidentov je prišlo zlasti v Meknesu. V južnem Maroku so dva manjša francoska oddelka razorožili, medtem ko je prebivalstvo Tunisa napadlo neko francosko vojaško kolono.
V Parizu so nocoj sporočili, da so francoske enote v Tunisu in Maroku dobile nalog za »splošno pripravljenost«. Premiki čet so se že začeli, medtem ko politične stranke Maroka in Tunisa zahtevajo »drastične ukrepe za obrambo neodvisnosti in pomoč alžirskim bratom«. V tem smislu je bil sestavljen razglas s pozivom na splošno stavko, ki so ga podpisale vse politične stranke in sindikalne organizacije. Vladajoča maroška stranka Istiklal je nocoj pozvala vlado, naj »revidira svoje stališče do Francije« in »aktivno ' stopi v obrambo neodvisnosti«.
Francoski zunanji minister Pi-neau je nocoj s posebnim letalom prispel v London na posvet z britansko vlado.
Ugrabitev francoskega častnika v Casablanci
Pariz, 23. okt. (Tanjug). Guy	»Fašistični režim«, »diktatura«,
Mollet je imel nocoj v poslanski	»panarabski ekstremizem« — to1
zbornici govor o dogodkih v Se-	rr' ?»??? ?«•«»? « i—i- -1	J	*
je, da Francija ne bo nikomur dovolila, da bi se vmešaval v njene notranje zadeve. »Ujeti voditelji alžirskega upora so bili na begu zaradi početij, do katerih je
ZAHODNA NEMČIJA &ANES STAVKA KOVINARJEV V SCHLESWIG-HOLLSTEINU
Kiel, 21. okt. (Reuter). Sindikat ko-jtnarskih delavcev Schleswig-Hollsteina p objavil, da bo v sredo začelo stav-5**1 16.000 kovinarskib delavcev, članov ;eSa sindikata. Delavci zahtevajo zvi-^»je mezd in podaljšanje letnega od-JJoa. Sindikat, v katerem je včlanjenih 5,-000 kovinarjev, je objavil, da bo za '.'daj stavkal samo del članov tega “hdikata.
SZ
OBISK BRITANSKIH PROSVETNIH DELAVCEV
Moskva. 21. okt. (TASS). Sem je pri-'bela delegacija britanskih prosvetnih ?elavcev z direktorjem londonskega in-?Jituta za prosveto Jefferyjem na čelu. “titanska delegacija je prišla v SZ na povabilo ministra za prosveto RSFSR kr se bo mudila v SZ mesec dni. Med 'biskom se bodo britanski prosvetni de-’»vci seznanili s prosvetno politiko v ter si ogledali prosvetne ustanove.
PAKISTAN 60 DELAVCEV POD RAZVALINAMI
, Karači. 21. okt. (AFP). V tukajšnjem pristanišču se je zgodila huda nesreča Neka stavba v gradnji se je sesula in pokopala pod seboj 60 de-Uvcev. Reševalne skupine so do sedaj Izkopale izpod ruševin samo 10 ljudi, »d teh so trije umrli. 27 pa jih je bilo hudo ranjenih.
CSR
TRGOVINSKI SPORAZUM Z VELIKO BRITANIJO Praga, 21. okt. (CTK). CSR in Velika Britanija sta sklenil) trgovinski spora-
poglobitvi sodelovanja med obe-delovnih ljudi na današnji seji i ma Partijama.« sprejel sklep o sklicanju plenuma | Vodja madžarske delegacije,
CK za 31. oktober. Na dnevnem j prvi sekretar PDLM Erno Gero redu bo referat Geroja o politič- j pa je’rekel: »Zdaj, ko so zaklju-	^
nem položaju in nalogah par- j čeni razgovori med delegacijama	njihovem	ukažu	"na"al-
tije ter organizacijska vprašanja, vodstev Stranke madžarskih de- , žirskem ozemlju.« Zahteval je od
zbornice zaupnico vladi. O njej bodo glasovali v četrtek.
Mollet je na široko govoril o sueškem vprašanju. Francija je za to, da bi se pogajali, toda samo na podlagi načel o intema-I cionalizaciji uprave prekopa. Za-I vrnil je egiptovsko pobudo glede trojne konference v Ženevi, j »Takšna pogajanja bi bila odveč, i razen če egiptska Vlada ne bi I sprejela načela internacionalizacije ali dala ustreznega poroštva.«
Z VSEH STRANI SVETA
Casablanca, 23. okt. (Reuter).
so bili izrazi, s katerimi je Mol-1	",	“fabUi
let v svojem govoru obkladal i francoskeSa ^taiskega poikovm-
Egipt. Poudaril je, da »vsi vojaški i .	.	■	,,	..
ukreni vlade v zvezi «s sueškim ko ]e Mpužčal svol° Vll°- Ne~ ukrepi vlade v zvezi s sueškim znancij oboroženi z revolverji, so
ga odpeljali v avtomobilu.
Prekinitev diplomatskih stikov z Egiptom
Pariz, 23. okt. (AFP). — Guy mnu predstavniki Alžira. »Sveča- Mollet je danes v francoski zborno izjavljamo, da Francija ne bo nici sporočil, da je francoska vla-nikdar zapustila Alžira, pa naj da slilenila odpoklicati svojega bi se zgodilo karkoli«.	|	veleposlanika iz Kaira.
Gospodarsko sodelovanje
s Francijo pri nas ter na Bližnjem in Daljnem vzhodu
ka Pierra Merlmera v trenutku,
sporom še nadalje ostanejo v veljavi.«
Mollet je zatem dolgo govoril o alžirskem vprašanju in poudaril, da je to vprašanje moč rešiti samo v sporazumu z resnič-
znm s veljavnostjo treh let. Po sporazumu bo ČSR dobavila Veliki Britaniji v elavnem strojno orodje, pohištvo, les, steklo in več kmetijskih pridelkov, uvozila pa bo stroje, razne industrijske naprave, kemikalije in tekstilno blago.
CIPER NASILJE V KONCENTRACIJSKEM «TABORIŠČU
New Tork, 23. okt. (Reuter). Grška delegacija v OZN je objavila komunike? v katerem obtožuje britanske oblasti »surovega divjaštva In terorizma« na Cipru. V koncentracijskem taborišču pri Kokinotrimitiju so ranili z bajoneti 40 zapornikov, ker so si interniranci skušali napraviti grške zastave. V vasi Litrodontas so britanske čete surovo ravnale s prebivalstvom, ko so preiskovale vas.
ZDA
ZDRAVNIŠKI PREGLED DWIGHTA EISENHOWERJA Washineton, 23. okt. (AFP). Predstavnik Bele hiše *a tisk James Ha-gerty je sinoči izjavil, da bodo predsednika Eisenhowerja konec tedna zdravniško pregledali. Eisenhower bo odšel, v soboto v bolnišnico *Walter Reed« in bo ostal tam do konca tedna. Eisenhower je že pred nekaj tedni sporočil, da se bo dal pred predsedniškimi volitvami zdravniško pregledati.
AVSTRIJA
V MADŽARSKO NA TRGATEV BREZ POTNIH LISTOV
Dunaj, 23. okt. (Reuter]. Pri obmejnem madžarskem mestu Felsoczotara so v nedeljo, odprli mejo med Avstrijo in Madžarsko in Avstrijci so lahko šli
na madžarsko stran brez posebnega dovoljenja in potnega lista na obisk k svojim sorodnikom. Prebivalci Felsoczotara so nedavno madžarske oblasti prosile za dovoljenje, da bi ob trgatvi obiskali svoje sorodnike in prijatelje na madžarski strani. V nedeljo se je odpeljalo čez mejo pet polno zasedenih avtobusov in 15 osebnih avtomobilov, brez slehernih formalnosti.
Naraščajoči vpliv OZN
Hammarskjoldovo poročilo za Generalno skupščino
New York, 23. okt. (Tanjug). Z objavo političnega dela Hammars-kjoldovega poročila so priprave za prihodnje zasedanje Generalne skupščine praktično pred zaključkom. Politični del poročila je pritegnil veliko pozornost v krogih OZN, ker izraža prepričanje generalnega sekretarja, da ima OZN čedalje večji vpliv na mednarodno življenje in da je čedalje bolj sposobna, vplivati na mir in konstruktivni napredek na svetu. Gre za tri poglavitna vprašanja, za okrepitev odnosov med narodi Afrike in Azije ter z »narodi zahodnih tradicij«, za gospodarski razvoj Afrike in Azije, »ki ne uživata dobrin industrijske dobe«, in za
ureditev ideoloških vprašanj, ki razdvajajo svet. Podlaga za prijateljske odnose med naTodi je pravica narodov do samoodločbe. Zanikanje teh pravic je v nasprotju z ustanovno listino in povzroča spopade, ki lahko postanejo nevarnost za svetovni mir. Uporaba' sile je prav tako v nasprotju z ustanovno listino, ka|ti OZN je »inštrument za pogajanja in miroljubno ureditev vseh vprašanj«. O sueškem in palestinskem vprašanju izraža prepričanje, da ju je moč urediti. Diplomatski opazovalci sodijo, da je hotel Hammarskjbld s tem poročilom pripraviti pot tudi za ureditev alžirskega in ciprskega vprašanja.
Beograd, 23. okt. Prejšnji' teden je bil v Parizu zaključen tretji sestanek jugoslovansko-francoskega odbora za gospodarsko sodelovanje. To je bil pravzaprav tudi prvi sestanek, na katerem so lahko konkretno dodelili kredite podjetjem, ki so predložila tehnično in gospodarsko dokumentacijo, potem ko sta francoska Skupščina in Senat odobrila dogovor o gospodarskem sodelovanju z našo deželo. Na sestanku so odobrili kredit za pet javnih del v skupnem znesku 300 milijonov frankpv.
Francija je odobrila 1750 milijonov frankov kredita za razvijanje jugoslovansko-francoske-ga sodelovanja na torišču pospeševanja tehničnega proizvodnega procesa in sodelovanja obeh dežel na tretjih trgih. Sestanek v Parizu je napravil v tej smeri prvi korak. Dodeljeni so bili krediti za razvijanje proizvodnje elektriških potrebščin.
Podpredsednik jugoslovansko-francoskega odbora Todor Vuja-sinovič je ob povratku iz Pariza izjavil našemu sodelavcu, da se sodelovanje zelo ugodno razvija v korist obeh strani in da bo prihodnje zasedanje odbora, ki bo januarja v Beogradu, še bogatejše in pomembnejše. Obravnavali bodo v glavnem tri važna vprašanja: izdelovanje .elektri-ških in Dieselovih lokomotiv, pri čemer bi sodelovala skupina francoskih in jugoslovanskih podje-xij, rekonstrukcijo sedanjih naprav za izdelovanje aluminija v Jugoslaviji in francosko-jugoslovansko sodelovanje na trgih nekaterih dežel Bližnjega in Daljnega vzhoda.
Jugoslovansko-francoski odbor bi dal po svojih možnostih kredite, ki pa bi bili bolj vzpodbuda, vtem ko bi dobival večino finančnih sredstev prek drugih dogovorov.	R.	V,
ZRNA IZ N A S E G A KMET IJSTVA
70 let kmetijske šole na Grmu
Proslave so se udeležili absolventi iz vseh krajev Slovenije in tudi iz Koroške
Od takrat, ko je štirinajstletni Ignac Kržan čemernega jesenskega dneva potrkal na vrata prve slovenske kmetijske šole v Slapu pri Vipavi, je preteklo polnih 70 let.
>Majhen si še, majhen in droban, fant/« ga je potrepljal po ramenih prvi vodja šole, vipavski rojak Rihard Dolenc. *No, nič ne ne! Dali ti bomo jesti pa boš zrastel!<
In tako se je Ignac Kržan začel učiti, kako je treba preganjati ter uničevati trtno uš, ki se je v tisti dobi vse bolj zajedala v naše
In v teh dneh, ko slavi Kmetijska šola na Grmu ?0-letnico svojega obstoja, je prišel na proslavo tudi 93-letni Ignac Kržan. Dobil je prostor med častnimi gosti na odru, saj je eden najstarejših še živečih absolventov Kmetijske šole.
PROSLAVE SO SE UDELEŽILI ABSOLVENTI IZ VSEH KRAJEV SLOVENIJE IN TUDI IZ KOROŠKE To jutro, ko se je začela celotedenska proslava 70-letnice Kmetijske šole, se je Novo mesto
NAJSTAREJSI ABSOLVENT KMETIJSKE SOLE IGNAC KRŽAN JE DOBIL MED POVABLJENIMI GOSTI NA TRIBUNI ČASTNO MESTO
dolenjske, vipavske, goriške in štajerske vinograde in je grozila uničiti vinsko trto. Ignac Kržan pa se je v šoli naučil tudi negovati ter vzgajati sadno drevje — naučil se je umno gospodariti. Polnih 56 let je s pridom uporabljal pridobljeno znanje na veleposestvu Klevevž in med tem štirikrat menjal gospodarje, ki so se razvrstili na tem posestvu.
- Koristne -zanimivosti
7« KUBIKOV DRV OD ENEGA HRASTA Velika Morava Je v zadnjih letih večkat spremenila svoj tok v srednjem Pomoravju in pri tem odnesla veliko zemlje. .Voda je spodjedla tudi zemljo okrog korenin nekega velikanskega hrasta, kakršnih Je malo v naši državi. Hrast se je podrl in začeli so ga že lansko leto sekati. Toda deblo je tako veliko, da ga še sedaj-sekajo. Od vrha drevesa do sredine so odsekali 20, letos pa še 30 metrov in dobili do sedaj 90 kub. metrov drv. NaJ-debelejSi del debla je še v vodi in ga postopoma razse-kavajo ter računajo, da bodo dobili še najmanj 20 kub. metrov drv. Hrast bo na ta način povrnil škodo, ki jo je povzročila Velika Morava zaradi odnašanja zemlje z njive dveh bratov pri izlivu reke Belle« v Moravo.
KONGRES SINDIKATA KMETIJSKIH DELAVCEV BO V OSIJEKU Okrajni odbor sindikatov T Osijeku Je 2e začel s pripravami za kongres sindikata kmetijskih delavcev ln uslužbencev Jugoslavije, ki bo 12. ln 13. novembra v Osijeku. Razen organizacijskih problemov sindikalne organizacije, bodo na kongresu razpravljali o perečih problemih kmetijske proizvodnje, zlasti o metodi nove organizacije dela.
NJIVE BODO GNOJILI IZ
LETALA Agronomi ln strokovnjaki za gospodarsko aviacljo JAT v Batajnlcl pri Beogradu proučujejo možnosti gnojenja njiv iz letal. Po mnenju strokovnjakov Ima ta način gnojenja z umetnimi gnojili precejšnje prednosti, predvsem zaradi brzine, s katero Je mogoče s pomočjo letala zaprašiti i gnojili velike komplekse obdelovalnih površin. Avion lahko v eni uri potrosi 6 ton gnojila na površini 40 ha. S traktorjem bi to delo opravljali več kot dva in pol dni. Razen tega Je gnojilo, ki ga raztrese avion, zelo enakomerno razdeljeno po njivi, letalo lahko trosi gnojilo zgodaj spomladi, ko sneg še kopni V upravi gospodarske avla-elje računajo, da se bodo za ta način gnojenja zanimala predvsem velika socialistična kmetijska posestva. Potemtakem bomo ob pomoči letal uničevali z zapraševanjem razne rastlinske. škodljivce, trosili umetni gnoj, medtem ko možnosti za setev iz letal še proučujejo.
PETTISOCI TRAKTOR IZ TOVARNE MOTORJEV .
V RAKOVICI Kolektiv Industrije motorjev v Rakovici slavi te dni pomemben Jubilej. Tovarna bo namreč izdelala te pettisoči traktor »Zadrugar«, znani izdelek domače industrije traktorjev.
; odelo o praznično obleko. Novo-i rrieške ulice so se napolnile s sta-: rimi znanci in prijatelji — bivši-| mi absolventi šole, ki so prišli iz | oseh krajev Slovenije, da se še j enkrat pogovore med sabo in z nekdanjimi učitelji o kmetijskih problemih, da obude spomine na tiste lepe dni, ko so brezskrbno črpali učenost iz šolskih knjig. Bili so ganljivi prizori, ko sta se po dolgih letih spet našla sošolca, zdaj že očanca, ter se kar sredi ulice poljubovala.
Veliko so si imeli povedati, saj so v teh dolgih letih doživeli mnoge spremembe, ki so dostikrat preusmerile tok njihovega življenja. Bili so med prvimi, ki so spoznali pomen zadružništva in ustanavljali ter se vključevali v zadruge. Bilo je dostikrat težjco. Toda s svojim znanjem, ki so ga pridobili v šoli, so znali dokazati, da so prav v zadrugi dani najlepši pogoji za izboljšanje in napredek kmetijstva.
| Na Grmu so si šli ogledovat . učilnice, v katerih so prebili maj-j hen del svojega življenja. Danes ni v njih več starih, oguljenih j klopi. Učilnica je nova, svetla,
' opremljena z najsodobnejšimi uč-\ nimi pripomočki in učili.
J	:>Ej,	danes se lahko uče, ko
' imajo vsega dovolj!€ je vzdihnil marsikateri od njih. iVčasih pa, da, da, včasih so' bila naša učila j kar v drevesnici, na vrtu ali v štali ob jaslih!<
I	NASA	OBLAST
POSVEČA ŠOLI VSO SKRB
>F letošnjem jubilejnem letu je dobila naša šola precejšnjo pomoč, da bi uredila šolsko poslopje ter šolo, da bi jo opremila s sodobnimi učnimi pripomočki. Nabavljena je bila oprema, obnovljen je bil šolski internat. Dve veliki šolski sobi bosta opremljeni z zbirkami učil za pouk poljedelstva, živinoreje, sadjarstva in vinogradništva. Knjižnico smo izpopolnili z novimi strokovnimi knjigami, brošurami in revijami. Opremili smo kemični laboratorij s potrebnimi aparati in z zbirkami kemikalij. Odprta je tudi vzorna tehnična delavnica. V tej delavnici bodo gojenci pletli koše, delali zaboje, popravljali kmečko orodje, spoznavali bodo elektromotorje, traktorje in druge stroje. Usposobili se bodo vsestransko, tako da bodo lahko o kmetijskih zadrugah vodili strojne oddelke ter razvijali druge dejavnosti.« je povedal zbranim absolventom direktor šole, ing. Milan Bračika, ko je govoril na proslavi o bodočih nalogah šole.
USPELA ŠOLSKA RAZSTAVA
Za to pomembno obletnico je vodstvo Kmetijske šole na Grmu priredilo veliko šolsko razstavo, ki so si jo grmski gostje z zani-. manjem ogledovali. V številnih | sobah in sobanah je bilo pravza-i prav razstavljeno vse, kar nudi tako ogromno posestvo, kot je Grm — vsi učni pripomočki in kmetijski stroji. Posebno s sadjerri so se postavili, saj tako lepih jabolk in tako odličnih sort zlepa 1 ne najdeš na Dolenjskem.
| Živinorejce je zanimala predvsem živina v moderno urejenih grmskih hlevih. Vsi prostori, | hlevi in gospodarska poslopja so I bili odprti obiskovalcem in vsak si je lahko ogledal tisto, kar ga je pač najbolj zanimalo.
Seveda je nekdanje gojence zanimala predvsem učilnica, spalnica in drugi prostori, v katerih prebivajo ter se uče današnji go-! jenci šole. Pri tem ogledu ni 1 manjkalo veselih in šaljivih komentarjev, saj je marsikdo prese-I nečeno vzkliknil, ko je videl tako lepo urejene sobe: tMojdunaj, kar še enkrat bi se vpisal v šololt
NOVO MESTO JE DOBILO SODOBNO UREJENO MLEKARNO
V zvezi s proslavo 70-letnice obstoja Kmetijske šole na Grmu j je bila svečano odprta tudi nova, sodobno urejena mlekarna. Koliko pomeni mlekarna za Dolenjsko, vedo tisti, ki so si že dolgo želeli imeti nekaj takšnega na svojih tleh. Z novo zgrajeno mle-, karno se bo vsekakor dvignilo I mlekarstvo na Dolenjskem in bo ] lahko postalo eno izmed po-i membnih virov gospodarskih dohodkov za ta del Slovenije.
Doslej je mlekarna že nekaj mesecev poizkusno obratovala in dosegla kar lepe uspehe. Dnevno lahko pastirizirajo ali predelajo
Najbolj občutne so težave zaradi pomanjkanja ustreznih skladišč. Stanje se bo zboljšalo, ko bodo v Mostu na Soči dogradili skladišče z zmogljivostjo do 50 vagonov krompirja oziroma drugih pridelkov. Podobno skladišče nameravajo zgraditi tudi v Idriji.
Sodijo, da bodo prihodnje leto
v mlečne izdelke okoli 10.0001 posadili semenski krompir že na mleka. Kako se odvija delo o okoli 60 hektarih površine. Pri-takšni mlekarni, so si lahko obi- delek bi se tedaj povečal na okrog skovalci ogledali to pot kar na 50 vagonov krompirja. To pa bo mestu. Spremljali so pot mleka še vedno premalo, ker v gori-od takrat, ko ga pripeljejo in vli-, škem okraju zaradi hitre dege-jejo v veliko kad, pa ose do te-1 neracije krompii^a v Vipavslki
Obiskovalci so se najraje ustavljali na tistem delu razstave, kjer so bili kmetijski stroji
PRIZADEVANJE
za napredek poljedelstva
velika naloga, ki čaka aktive mladih zadružnikov
Dobro seme je razen ustrezne zemlje, gnojenja in podnebja ede* najvažnejših činiteljev za napredek kmetijske proizvodnje. V sedanj** prizadevanjih za napredek kmetijstva zavzema ali bi vsaj morala vzemati semenska služba važno mesto, kajti dobro seme lahko ooveč» pridelek najmanj za eno četrtino.	., .
Poljedelski odbor OZZ v N ovi Gorici posveča smotrnemu Prl vT vanju semenskega krompirja in pšenice že nekaj let precejšnjo Poz0fnV“-Poljedelski odbor v Novi Gorici in organi Kmetijske službe v Tol®** sklepajo pogodbe s kmetovalci, ki so voljni pridelovati semena po *J ' vodilih in pod nadzorstvom kmetijskih strokovnjakov. Zaradi stl”} -ju tivne cene in drugih ugodnosti se krog pridelovalcev posebno y a dveh letih naglo širi. Vtem ko so pogodbeniki lani na površini 2 pridelali blizu 20 vagonov semenskega krompirja, so letos posadili 34 ha zemljišč in pridelali nad 260.000 kg semenskega krompirja.
podnebja dobro uspevajo. Na Mirenskem polju so nekateri kmetovalci pridelali že do 50 metrskih stotov pšenice na hektar. površine! Zato si kmetijski strokovnjaki od omenjenih poskusov z novimi sortami pšenice mnog° obetajo.
Ne samo v goriškem okraju temveč v vsej Sloveniji po ugO" tovitvah republiške komisije z* potrjevanje semen pridelovanj« semenskega blaga lepo napreduje-V primerjavi s prejšnjimi leti s® pridelovalci dosegli posebno lep® uspehe v pridelovanju semenskih žit, krompirja, krmnih rastlin ® zelenjadnih semen. Letos je bilo v devetih okrajih naše republike> med katerimi prednjačijo Ljub" Ijana, Murska Sobota, Ptuj 10 Celje, priznanih 13.393 q semen ozimnih žit in 6596 q semen jarih žit. V prvi, oziroma v A razreA so priznali 19,5%, v B razred 59,6 °/o in v C razred 20,9 °/o semenskih žit. Od skupne koli#®9 odpade na originalno seme 11 Kljub uspehom v pridelovanju semenskih žit, pa so še pomanjkljivosti Nekatera večja sociali' stična posestva se še niso pr1' ključila pifdeflovalcem, vendaf računajo, da se bo položaj izboljšaj in da bodo prihodnje let® dala socialistična gospodarstva 6® do 70 % semenskih žit. Pomanjk' ljivosti so bale tudi v delu okrajnih komisij za potrjevanje posevkov. V nekaterih okrajih so komisije prepozno začele z de* lom in so zlasti pri C razredu često pogledale »skozi prste«. P0* nekod so imele komisije preobsežno področje in so često pogrešale tudi sodelovanje zadrug.
Močno so se povečale tudi količine pridelanega semenskega krompirja. Letos je v Sloveniji priznanih za odkup. 57.599 q ali okrog 576 vagonov semenskega krompirja. Pri ocenjevanju krompirja pa so komisije dokaj dosledno postopale. V pridelovanju semenskega krompirja je na
daj, ko ga stroji spremene v sir.	dolini in drugih nižinskih kra-
Posebno pa so se ustavljali d ke-	jih, potrebujejo letno najmanj 80
mičnem laboratoriju ter opazo-	vagonov dobrega semena.
vali, kako laborantka ugotavlja Semenska pšenica najbolje odstotek mleka in čistočo. V mno-	uspeva v Mirnu pri Novi Gorici
gih primerih so našli v mleku	in okolicL Letos bodo začeli pre-
nesnago.	•	izkušati dvanajst izbranih sort
»To je pa čudno, saj krava ne	ozimne pšenice italijanskega iz-
žre smetili so se čudili kmeto-	vora po strokovnih navodilih ita-
DalcL ...	liijanskega izvedenca za semensko	prvem	mestu okraj	’	Ljubljana,
>Krava jih ne žre, pač pa go-	službo g. Bonfiliolija. Spričo	kjer	so	letos pridelali	okrog	19®
spodinja premalo umije vimena,	različnih klimatskih in talnih raz- |	vagonov	semenskega	krompim^
ali _ pa je celo golida, d katero	mer v okraju jo bodo poskusili	in	tudi	Kranj	—	130 vagonov	—
ne zaostaja mnogo. Z drugimi besedami. ta dva okraja sta dala letos 72 °/o vseh količin priznanega semenskega krompirja v
molze, umazana ter zaprašena. S na štirih pridelovalnih področjih; temle aparatom pa lahko vse to v Goriških Brdih, na dveh me-ugotovimo ter opozorimo takšne- stih v spodnji Vipavski dolini ter ga nemarneža, naj poskrbi za na gornjem Vipavskem. Polje-
red in higieno v svojem delski odbor je že sklenil ustrezni Sloveniji. Precejšen napredek je . ...	.	_	_.	pogodbi z zadrugama v Buko- j v pridelovanju semenskega krom-
Ua bi bilo presenečenje še bolj vici ter v Biljah v spodnji Vipav- i pirja dosegel goriški okraj, na popolno, je vodstvo mlekarne pri- ski dolini. Te dni pa bodo skle- zadnjem mestu pa je okraj Ko-pravilo odlično malico za vsakega nili pogodbo tudi z državnim čevje. Tudi semen krmnih rast-obisKovalffl. Na kruhu, namaza- kmetijskim posestvom na Dobro-i lin smo letos pridelali za vagon nem z maslom, je bila dobršna za- Vem v Brdih ter v gornji Vipav- J več kot lani, zlasti razne trave
ski dolini.	»osvajajo« nova področja. Seme
Nekatere neselekcionirane sor- zelenjadnih rastlin je letos bolj te pšenice italijanskega izvora v kakovostno in tudi količine so goriškem okraju pridelujejo že večje, vendar še vedno premajh-petnajst let in zaradi podobnega ne, da bi z njimi krili potrebe.
Jozda domačega sira, vsak je dobil čašo mleka, kozarček konjaka in zavitek stolčene smetane — vse to so izdelki nove mlekarne.
Lenart Baloh
Na Gorenjskem je prevzela skrb za napredek gozdarstva
novoustanovljena poslovna zveza
Poslopje novozgrajene mlekarne ob svečani otvoritvi
Kmečki mladini sistematično pošolsko izobraževanje
Uvajanje sodobne mehanizacije v zadrugah, vrsta znanstvenih dognanj v kmetijstvu itd. zahteva tudi ustrezno izobrazbo kmečke mladine. Na posvetovanju predsednikov občinskih svetov za šolsitvo so predstavniki okrajnega komiteja ljudske mladine Slovenije in Okrajne zadružne zveze v Kranju sklenili, da se ustanovi v okraju 16 kmetijsko gospodarskih šol, ki bodo posredovale kmečki mladini strokovno in politično znanje. V vseh predvidenih krajih, kjer na bi ustanovili šole, je na razpolago kader za splošne in strokovne predmete, finančne stroške pa bodo krili občinski ljudski odbori, zadruge, če pa ne bo drugega izhoda, tudi Okrajni svet za šolstvo.
Sklenili so tudi predlagati zborom volivcev v okrajih, kjer
bodo kmetijsko gospodarske šole, naj sprejmejo odlok o obveznem obiskovanju pouka. Pri zagotovitvi udeležbe kmečke mladine v šolah bodo pomagale tudi osnovne organizacije Ljudske mladine in aktivi mladih zadružnikov. Šola predvideva razen izpopolnjenega teoretičnega programa v spomladanskih mesecih več praktičnih vaj v okviru zadrug in aktivov mladih zadružnikov. V oddaljenih vaseh bodo tečaji s strnjenim poukom na najbližji kmetijsko gospodarski šoli. Letošnje izkušnje bodo nedvomno prispevale k izdelavi enotnega sistema vzgoje kmečke mladine, treba pa bo tudi z zakonom urediti vprašanje kmečkega poklica in doseči, da bo vsak mlad človek, ki prevzame posestvo, dokončal neko kmetijsko šolo.
Mr.
Gozdovi predstavljajo važen vir narodnega dohodka in lahko bi nastala ogromna škoda, če bi skrb za napredek gozdarstva, te važne gospodarske panoge, prepuščali zjolj dobri volji posameznikov. Nesmotrna sečnja, premajhna nega gozdov in brezbrižnost pri pogozdovanju, bi lahko spremenili gozdne predele kaj kmalu v puste goličave brez vrednosti, hkrati pa bi to kazilo tudi podobo pokrajine.
Pri nas so bile vse doslej gozdne uprave tiste, ki so nadzorovale izpolnjevanje zakonskih predpisov o čuvanju gozdov. Razen te osnovne naloge pa so prevzemale še večino drugih operativnih poslov v zvezi z nego gozdov, urejevanjem gozdnih poti, pravilnim izkoriščanjem gozdnega bogastva ipd. V zadnjih letih smo lahko ugotovili, da so ljudje, lastniki gozdov v veliki večini zelo disciplinirani pri izpolnjevanju predpisov o čuvanju gozdov, kajti vedno bolj se zavedajo, da ni pametno gospodarjenja z gozdom koristno le za skupnost, marveč tudi zanje same. Marsikje, kjer predstavljajo gozdne površine osnovno gospodarsko dejavnost v kmetijstvu pa so pogrešali organizacije, ki bi jih omogočila, da bi pri umnem gospodarjenju z gozdom tudi sami sodelovali. Čestokrat to ni bilo moč storiti niti prek kmetijskih zadrug, kajti te so marsikje dosti bolj skrbele in se zanimale za na-
predek v poljedelstvu, živinoreji in drugih kmetijskih panogah, manj pa so skrbele za napredek v gozdarstvu.-
Te pomanjkljivosti so občutili tudi na Gorenjskem, kjer imamo velike gozdne površine in ker je les važen vir dohodkov. Nič čudnega torej, da so se kmalu zatem, ko se je rodila zamisel o snovanju raznih poslovnih zvez, KZ živo zavzele za to zamisel ter se na triglavskem gozdno-gospodarskem območju odločile, da osnujejo poslovno zvezo za gozdno in lesno gospodarstvo, prvo te vrste v Sloveniji in Jugoslaviji. To odločitev so podprle tudi okrajna in republiška zadružna zveza in uprave za gozdarstvo, ki povsem pravilno menijo, da bo poslovna zveza lahko ogromno pripomogla k napredku gozdnega in lesnega gospodarstva, prav tako pa tudi pri nadaljnji socialistični preobrazbi vasi.
Poslovna zveza bo strogo ločila naloge pri pospeševanju gozdarstva od nalog obratov za predelavo lesa. Pomagala bo zadru-i gam s strokovnjaki in nasveti, | pri prometu z lesom pa ne. bo | ustvarjala nikakih dobičkov, temveč bo vse viške vrnila zadrugam. Poslovna zveza na Gorenjskem združuje 21 kmetijskih zadrug in njena naloga bo skrbeti za pospeševanje gozdnega in lesnega gospodarstva kot celote, dajanje strokovne pomoči združenim zadrugam in obratom, ki jih
i bo usposabljala zlasti za sledeče j dejavnosti: za izvajanje vseh ope-J rativnih nalog v zvezi z gojitvijo, nego in varstvom gozdov in drevesničarsko službo. Dalje za upravljanje raznih gozdnih tehničnih del kot so vzdrževanje gozdnih poti in cest in drugih gozdnih objektov in naprav. Pomagala jim bo pri izpolnjevanju gozdno ureditvenih načrtov, pravilnem izkoriščanju gozdov, odkupu gozdnih sortimentov, opravljanju uslug na žagarskih obratih in pri sestavljanju letnih načrtov.
Zveza bo lahko prek svojih obratov, če to zahtevajo okoliščine in so s tem KZ sporazumne, tudi sama prevzemala posamezna dela iz zgoraj navedenih nalog, zaradi širokega obsega in strokovnosti dela ter enotnih gospodarskih ciljev, pa bo sama prek obratov skrbela za urejanje gozdov, novogradnjo gozdnih poti, cest in drugih naprav, za vegetacijske melioracije, hudourniške gradnje, predelavo lesa itd.
Na ustanovnem občnem zboru te prve poslovne zveze za gozdno in lesno gospodarstvo so delegati kmetijskih zadrug izrazili popolno zaupanje v uspeh nove poslovne zveze. Pričakujejo, da bo s pomočjo te zveze moč doseči precejšen napredek v gozdarstvu. Dobro poslovanje pa bo še toliko pomembnejše, ker bo služilo za zgled ostalim KZ v gozdnih področju*. „	M.	N.
SEJA SVETA ZA DRUŽBENI PLAN IN FINANCE OLO LJUBLJANA
Premalo finančnih inšpektorjev
Ljubljana, 24. okt.
Svet za družbeni plan in fi-nance pri Okrajnem ljudskem od-je včeraj popoldne nadalje-sejo, ki je bila prejšnji teden ukinjena zaradi preobširnega Cevnega reda. To'pot so člani “veta razpravljali o pravilniku o Pravilniku o plačah delavcev in "Užbencev Zavoda za organiza-‘l0 poslovanja gospodarskih or-Mnizacij, nadalje so obravnavali ^katera aktualna vprašanja s "®r°čj financ, na koncu pa so strdili polletno poročilo finančna inšpektorata.
Okrajna finančna inšpekcija je
Prodor v jamo nad Ovčjakom
Letošnje- plodno sodelovanje Inštitutom za raziskavanja »rasa v Postojni in mestnim mu-eJem v Idriji je bilo kronano še enim uspehom — s prodorom v °dno jamo nad Ovčjakom. To «rno so poizkušali raziskati že Pf®d prvo SVetovno vojno, ven-niso uspeli zaradi globoke ode, ki zapira vhod že po 20 m. p« jamarji so si jamo ogledali I® lansko leto; letos pa so poiz-s splavom prodreti preko °de, vendar niso uspeli, ker jim " nadaljnje prodiranje zaprla ■ crn široka ožina z nad 3 m Sjoboko vodo. Te dni pa so orga-“^irali dobro opremljeno ekipo, J3 ie imela s seboj dva gumijasta °«ia. Zelo tvegan poskus je ■"Pel samo s skrajno drznostjo jamarjev, ki so premagali :~di ožino. Pričakovani slap v °|ranjosti jame je sicer razisko-aice nekoliko razočaral, ker se 3® &jub močnemu šumenju vode •‘kazal samo za brzico, za katero
do konca maja letošnjega leta jetij ni upoštevala računanja
Pa
se je pokazala preko 200 m
.°lga in visoka vodna jama, ki r bogato poplačala trud jamar-■®v- Ker je jama mlajšega iz-,0ra. nima posebnih kapniških v°rb, za,t0 pa s0 apnenčaste .rezijske tvorbe izredne, tako da J? ^1° prodiranje preko njih zelo 'ežkočeno. Močan vodni tok se *°nčuje z globokim sifonom, ki jPira nadaljnji prehod, čeprav -e za njim še sliši šumenje vode. "3ma odvaja vodo iz Trohove ^vni pri Vojskem nad Idrijo.
Dveletno raziskovalno delo, ki ^ bo nadaljevalo tudi prihodnje ,J® z raziskovanjem mnogih jam brezen, ki so bila letos samo Kotovi j ena, je že vključilo tudi Jfrijsko okolico med ona naša draška področja, ki zaslužijo v teološkem oziru vso pozornost.	L.	S.
delovala kot samostojna organizacijska enota, ki je bila odgovorna predsedniku Sveta za gospodarstvo OLO. Z junijem je prešla v okvir Tajništva za finance OLO. S takratno reorganizacijo je odpadlo precej finančnih inšpektorjev in so sedaj ostali od nekdanjih 22 inšpektorjev le še štirje. Trenutno število finančnih inšpektorjev je najmanj šestkrat premajhno in je treba temu iskati vzrok v plačilnih pogojih. Premalo finančnih inšpektorjev seveda zavira delo ne glede na to, da se tudi zakoniti predpisi stalno spreminjajo.
Praviloma bi morali finančni inšpektorji pregledati 2217 gospodarskih organizacij, vendar jim je uspelo opraviti skupaj le 539 pregledov. Ta podatek kaže, da je bila pregledana le četrtina vseh gospodarskih enot in da se je okrajnemu ljudskemu odboru ta-korekoč izmuznil iz rok nadzor nad finančnim poslovanjem gospodarskih organizacij.
Navzlic vsem težavam pa je finančna inšpekcija v okviru možnosti vseeno resno pristopila k delu. Po temeljitem pregledu je bila prisiljena prijaviti javnemu tožilcu 44 primerov, sodnikom za prekrške dva in ostalim finančnim organov 7 primerov. Razen tega je predlagala 6 prisilnih uprav, eno prisilno likvidacijo in zamenjavo štirih direktorjev.
Kot vedno doslej, je finančna inšpekcija ugotovila največ nepravilnosti pri stroških. Niso redka podjetja, ki so investirala znatne zneske v lastni režiji na račun obratnih sredstev. Koliko neresnosti je nasploh okrog stroškov, nam osvetljuje primer, ko so nekatera podjetja pomešala strokovno literaturo z Balzacovimi »Okroglimi povestmi«.
Poglavje zase so prevozi z avtomobili. Podjetja vodijo le evidenco, ki jo zahteva Tajništvo za notranje zadeve,'medtem ko kontrole, id bi onemogočala številne osebne prevoze, nimajo.
Skoraj večina trgovskih pod-
V petek popoldne komemoracije na Rogu
vrednosti končnih zalog po prodajnih cenah, popravljenih s povprečno letno maržo. Običajno so trgovska podjetja del višje marže rezervirala za letošnje leto.
Nepravilnosti, ki jih je ugotovila finančna inšpekcija, je kajpak precej in bo Svet za finance in družbeni plan z njimi seznanil OLO na eni izmed prihodnjih sej.
Člani Sveta pa so bili tudi mnenja, da je treba število finančnih j zadnji dom partizanov sredi pro-inšpektorjev povečati.	hy	S	stranih	roških host ostale večen
V najlepših barvah odlagajo j spomenik naše borbe in trplfe-te dni bukovi gozdovi na Rogu nja za svobodo. V petek ob letno obleko. Na preurejena par- 12. uri bodo na vseh teh grobi-tizanska grobišča v Starem logu | ščih žalne slovesnosti Godbe LM in Zgornjem Hrastniku padajo stranih roških host ostal večen je sredi temnih smrek v Jelen-dolu skrivnosten mir, ki te vsega prevzame. Nizka kamnita ograja okoli grobov, nagrobni kamni in spomeniki nemo povedo, da je v zadnjih tednih skrbna roka uredila to in ono, da bo
Buče so dobra krma za živino. Bučno seme pa daje okusno jedilno olje
iz Ljubljane, novomeške garnizije in novomeškega godbenega društva bodo razen pevcev iz Straže, Bršljina in Novega mesta zaigrale žilostinke in zvoki partizanske pesmi bodo odjeknili iz gozdov pod svobodno nebo. Člani Zveze borcev, svojci in prijatelji bodo tovarišem, ki spe na Rogu, znova povedali, da niso {»zabijem. Sem bo hodila poslej naša mladina in razen ostalih spomenikov NOB v roški partizanski trdnjavi ji bodo tudi novo urejena grobišča padlih borcev pripovedovala, da ne umre, kdor je živel za narod in ljubil svobodo j čez vse na svetu.
Zakaj bi ne mogli naprav za zračenje proizvajati doma?
Inšpektor za delovno higieno in zaščito dela z Vrhnike nam je povedal, da so bili delovni pogoji v logaškem kombinatu lesne Industrije pred leti zelo slabi, saj v delovnih prostorih niso imeli ne ventilacijskih ne drugih potrebnih naprav za zaščito delavcev. Letos pa so pri vsakem stroju namestili ventilacijske naprave, izdelek tvrdke »Niche« iz Salzburga. Naprave so tako preproste, da se delavci vprašujejo, zakaj j hodimo ponje v tujino in dajemo zanje težko prislužene devize,
Zakaj prosvetni delavci nočejo v Stično
Dopis iz Tajništva za šolstvo OLO Ljubljana
Podjetje »Meso« pod prisilno upravo
Na zadnji skupni seji Sveta za gospodarstvo in Svet* za finance in proračun ObLO Piran so soglasno sprejeli sklep, da uvedejo v podjetje »Meso« prisilno upravo. V zvezi s ie znanimi dogodki. ki «o bili opisani v najem listu, se je na poznejših sestankih Delavskega sveta pričelo odkrivati netočno poslovanje uprave same nepravilen odnos direktorja tako do članov kolektiya kot do državne imovine.
V zvezi s sestavkom »Stiski dijaki si ne belijo glav z računi«, ki je bil objavljen 18. oktobra 1.1. v našem listu, smo prejeli od Tajništva za šolstvo in izvenšolsko izobraževanje OLO Ljubljana naslednji dopis:
Glavna ovira, da prosvetni dclavci nočejo v Stično, je pomanjkanje stanovanj v tem kraju. Za stanovanja prosvetnih delavcev so na razpolago le samostanske celice. Učne moči, ki leto ali dve vzdrže v teh zatohlih in vlažnih celicah, si že v tretjem letu službovanja v Stični prizadevajo, da bi prišle na kako drugo službeno mesto. V lanskem šolskem letu je n. pr. dobra mlajša učna moč zaradi slabih stanovanjskih razmer tako zbolela, da
novno nastopi službo v Stični. | drugo zaposlitev, kakor da bi šli Prav tako se ni mogla po porodu , službovat v Stično, več vrniti v Stično profesorica; To najbrž niso edini vzroki, biologije, saj ji je občina izdala j zakaj prosvetni delavci nočejo potrdilo, da nima na razpolago j službovat v Stični (čeprav je ta
ustreznega stanovanja. Svet za šolstvo ji je moral odobriti šestmesečni dopust, ker je z novorojenčkom ni mogel poslati v nezdravo samostansko celico.
V letošnjem šolskem letu je dobila gimnazija v Stični dve profesorici biologije in profesorskega pripravnika za zgodovino. Seveda so to novinci, kajti Tajništvo za šolstvo lahko dobi za službovanje v Stični le »neizkušene pedagoge«, ki so pripravljeni leto ali dve službovati vzlic obupnim stanovanjskim razmeram. Tajništvo za
šolstvo pa prav zaradi pomanjka- ___________  ^___________________
nja zdravih stanovanj ni moglo SVoje članstvo pedagoški tečaj. Pre-d obiti profesorja matematike. aavaj0 šolski delavci, priznani peda-
blizu Ljubljane), so pa najpomembnejši. Tajništvo za šolstvo je v resnih skrbeh glede nadaljnjega obstoja stiške gimnazije ne samo zaradi tega, ker število viš-ješolcev nenehno pada, temveč tudi zaradi stanovanjske politike tamkajšnjega Občinskega ljudskega odbora do prosvetnih delavcev.
Za Bežigradom so se lotili šolske reforme
Društvo učiteljev ln profesorjev občine Bežigrad je organiziralo za
je sedaj 30-odstotni invalid. Po- Trije profesorji matematike so g©gj ju psihologi. Prvo predavanje,
vsem razumljivo je, da te osebe letos, ni bilo moč prisiliti, naj po-
»Imel sem svoj sistem gospodarjenja«
Iz razprave proti Lesjaku in soobtoženim
. Ljubljana, 23. okt. - Razprava proti biv-.pBu direktorju »Veletekstila« iz Ljub-je branju Lesjaku in soobtoženim Ped Okrožnim sodiščem v Ljubljani, ki j Predseduje Branko Potočnik, je brez 2fldobila Širši družben pomen, brisi ohlapne trgovske morale oziro-r Demorale v tem podjetju in v širo-ve*p krogu njegovih zvez postajajo eano ostrejši. Razprava dviga vedno ”Ve naslove obdarovancev, ki so darila j ^Jemali iz raznih gospodarskih pod-Ii J in ustanov, — in vsa leta ničesar ženili.
v . ^°kler ne bo sodbe, se bomo skušali držati nadaljnjih komentarjev in bomo H?Vedli njen dosedanji potek. Včeraj r°P©ldne je bil prvi zaslišan bivti Pr&dsednik upravnega odrt,?.1* a Ivan Grandovec. Obtožnica mu da se kot predsednik upravnega ^oora ni zadosti odločno zavzel za .^cjitev direktorjeve samovolje in mol-i* spregledoval nezakonitosti, za katere J* ltvedel ter kot vodja fakturnega od-r?'ka podpisoval tudi vse račune za tjfirilat in »popuste«. Grandovec je v ?Prambo navajal, da je direktorja U jJaka začel opozarjati na nepravilnosti Pred leti, toda tudi kot predsednik I Pravnega odbora je bil v glavnem deljen le brutalnih odgovorov kot: *KaJ I°Ka briga, to je moja stvar!« ipd. Ka-*ap je direktorju zagrozil, da bo o ne-ravilnostih obvestil ljudski odbor, mu f, ta običajno odgovoril, da je prija-(J * mnogimi »višjimi« in se skliceval na imena. Leta 1954 je na pnmer Jf«®# inšpekcija tri mesece temeljito •Ogledovala poslovanje podjetja, toda .^njenega zapisnika ni bilo. ni bilo ukrepov, naj se nepravilnosti urede J1, preneha s staro prakso. Skratka Postojni organi so molčali kljub kon letnemu gradivu.
. Ta in podobne reakcije s strani prt-**°jnih organov, ki so bili večkrat opozorjeni na nepravilnosti, a niso ui-c®sar ukrenili, so paraliz#ale voljo samoupravnih organov in posameznikov v
kolektivu.
. »če organi vse to vedo in dopuščajo, *«J bomo mi!« - to je bilo slišati tako obtoženega predsednika upravnega °<ibora kot računovodje Vidoviča in po lQeje od prič, od katerih je bilo zlasti Pomembno pričevanje sekretarke Zveze komunistov v podjetju.
, Prav v tem pa je bistvena zla poledica nezakonitega ravnanja direktorja * »Veletekstilu« ter tistih pristojnih °rganov ki so šli molče mimo nepra-yUno8ti v »Veletekstilu«, kajti m/prava v«dno bolj kaže, da so te besede ute feljene v mnogih dejstvih. Omenimo e, da niso predstavniki raznih podjetij *n ustanov nikdar našli poti do pred Jedniko upravnega odbora, kadar so prt-% podjetje marveč so vedno vse Cedili z direktorjem Lesjakom.
Grandovec je nadalje izpovedal, da Je je Lesjak saraolastno »pooblastil« za kupčije v tujini in se v njih ni kaj yec posvetoval z vodji svojih oddelkov ?e z upravnim odborom, marveč Je o takih kupčijah v najlepšl Inči obveščal spravni odbor, kf je v njegovi prisotnosti vedno le kimal, čeprav so računovodski podajki kazali, da so nekatere Izmed njegovih kupčij prinesle izgubo.
V splošnem je imel Grandovec vtis, da je Lesjak razne kupčije tudi doma zaključil z izgubo zato, da bi asamral podjetje prodajalca, kar je po njegovem, navajamo dobesedno: »delalo vtis, da bodo imeli kupci od tega osebne koristi.«
»BIL SEM POSTAVLJEN PRED IZVRŠENO DEJSTVO ...«
Obtoženi računovodja Viktor Vidovič je priznal vsa očitana mu dejanja. Branil pa se je, da jih ni zagrešil, ker je bil vedno postavljen pred izvršeno dejstvo in je nepravilne račune evidentiral na razne nepravilne načine, ker se ni npal upreti samovolji direktorja Lesjaka. Večkrat je opozarjal obtoženega Lesjaka na nepravilnosti. Tako tudi v primeru, ko je dvignil iz sklada za prosto razpolaganje 400.000 dinarjev, pa so ga nato po sklepu kolektiva nenamensko razdelili za nagrade kolektivu ob 5-let-nici podjetja, ne da bi za to smel on obremeniti plačni sklad in odvesti prispevek za socialno zavarovanje, kot to terja zakon.
Tudi Vidovec je na vprašanje javnega tožilca, zakaj se ni uprl knjiženju ali pa vsoto pravilno vknjižil na plačni sklad. • čimer bi Narodna banka sama odkrila nepravilnst, odgovoril: »Lesjak ie imel povsod svoje ljudi, na okrajnem ljudskem odboru, v Ni drugod, f
raje odpovedali službo v prosvet- i w je te je i^no nenavadno no-znanstveni stroki in si poiskali a0|,r0 obiskano, vseh predavanj bo
enajst.
Društvo prireja ta tečaj zato, ker meni, da našega šolstva ni moč reformirati samo z novimi organizacijskimi oblikami. Učni uspeh je v znatni meri odvisen tudi od gledanja ga odbora, ki sta delo samoupravnih prosvetnih delavcev na učečo se mla-KPv0^pšiUluVCi.2Naniv“i%	ter	od tega, kako se JI skušajo
v marcu je upravni odbor prepovedal pedagogi čimbolj približati in Ji po-od 40 do 72 odst. z retroaktivno veljav- prodajo blaga s popusti lastnim usluž- sredovati znanje v skladu z velikimi nostjo. Za drugo kupčijo ki jo je skle- bencem in je namesto tega zahteval SDremembaml v	ririlpi „vp_
nil v Milanu za nylonske nogavice ki zanje prodajo po detajlistični ceni. spremembami v svetu po drugi sve-potlej niso šle zaradi slabe kvalitete v Na sejj y ju|jju ieta 1955 pa je upravni tovni vojni, zlasti pa v skladu z našo promet vse dotlej, da so ceno skoro cdbor ugotovil, da se vkljub enoletni socialistično revolucijo, za polovico znižali, se je obtoženi tudi razpravi zaloge nekurantnega blaga zagovarjal s poznim dobavnim rokom kopičijo in da je zato skrajni čas,	•
in nenadejano domačo konkurenco ter organizirati komercialno učinkovi-	2	liubl lanske nezffodne
dejstvom, da ga je italijanski dobavi- tej§0 nabavo in opustiti nakupe pri	J	.	^	K
telj prevaral pri kvaliteti dobave.	raznih privatnikih. Na tej seji je	DOstaie
Nedvomno najhujii očitek, da se je upravni odbor sklenil tudi to, da bo za te svoje kupčije v tujini pustil pod- podjetje lahko tako Imenovana po-	Rudar Jakob Breznik iz Gozda pri
!Xo, %rXo^n^riiidi.,2'd,a0“e% -e SCsveta^10 * ‘ Pr‘Stank°m Kamniku si je pri padcu zlomil desno
 _*•»_	  jnirn	7nnnlrrai
arodni banki in Jaz ne bi nič opravil.«
»KAKO JE Z ICO,
DARILI IN REPREZENTANCO, ODLOČA DIREKTOR«
Po opoldanskem odmoru Je prišel na vrsto tudi glavni obtoženec direktor Franjo Lesjak. Njegov zagovor je izredno značilen. Priznava vse, razen nalogov za opustitev knjiženja nekaterih obdaritev, ne čuti pa se krivega v ničemer. Ko ga je sodnik pobaral, kaj pravi na očitke, da je bil diktatorski, grob in samovoljen, je dobil značilen odgovor: »Vse to so pretiravanja. Jaz sem imel le svoj sistem gospodarjenja!«
Najprej je zanikal, da ga je predsednik upravnega odbora opozarjal v zvezi z aarili in njihovim knjiženjem. Potlej pa se je razvil takle dvogovor.
Obtožei)i: »Reprezentančni fond sera smatral in ga še smatram za stvar direktorja.«
Sodnik: »Toda saj takega fonda niste Imeli, ker ga delavski svet na svoji seji ni odobril.«
Obtoženi: »V bilanci je možno vse to urediti ... S skladi je bil že tako silen nered in nejasnost . . . in jaz sem darila vse preveč odkrito dajal.«
Glede kupčij, ki jih je sklenil v tujini in ki so prinesla podjetju izgubo, njemu pa, kot stoji v obtožnici, lene »provizije«, se je zagovarjal, da je izbral za nakup vedno ugoden artikel in ugoden čas. Skušal je doseči zanj pri kupcu najnižjo ceno. toda dobave so preko naših trgovinskih posrednikov prihajale z velikimi zamudami, tako da
nogo v skočnem sklepu. — Devetletni Vladimir Jurič iz Šmartnega je padel v gozdu in si poškodoval vratni del hrbtenice- — Upokojenec Janez Celarc iz Ivančne gorice je padel z drevesa in
■sodilo že v leta 1952. Zaenkrat prl končnem zasi15an]u Je direk-protiookazov /n to njegovo trditev m,	tor Les,ak vtretjič spremenil zago-
obstoja pa zakon, da podobne stvari po vor	oeKka>	da	1e	od	tujih	tvrdk,
dveh letih zastare.	g katerimi Je sklepal	-kupčije,
UPRAVNI ODBOR JE LE SKLEPAL	^1 TaStoe^Javef W
V nadaljevanju razprave je sodi-	preiskavi, češ da je bil tedaj v težki	si	zlomil	levo ključnico.	—	Upokojenka
šče nadaljevalo in danes popoldne za-	duševni depresiji. Zanikal	je, da bi	Ana	pinec	z	yira	pri	stični	si	je	pri
ključilo zasliševanje priC. Priče so v »P^lel v kakrSnl Mi obl^ prorf-	^	roko	P_
glavnem podprle obtožnico. Nato je zijo, Kar je v preisKavi priznat, »a r	p	j
predsednik senata na kratko povzel	zen tega pa je sedaj navajal dokaj	Zavirač Ivan	Podbevsek	iz Savelj	si	je
obilno dokazno gradivo, ki ie tudi v	nižje vsote kot v preiskavi. Razen	v sjujbi zlomil	desno	nogo v	skočnem
celoti podprlo obtožbo. Senat je odo-	tega je tudi priznal da je nekatera	skl
bril dokazno zahtevo branilca obto-	darila, ki so mu jih vsililii namesto
ženega predsednika upravnega od-	sprejel tudi v letu 1953 ln
bora in računovodje ter je sodnik	1954. Razprava se bo nadaljevala jutri
prečital dva zapisnika seje upravne-	dopoldne.
Iz zapora v zapor
Tudi Branko Zonta je velik pri- I portnega podjetja v Ljubljani, Je stal Jatelj tuje lastnine, zlasti tujih koles. | pred sodniki ie fietrtii. Vse kaže, da Ni še dobro zapustil kazensko pobolj* j S® dosedanje kazni, za katere je bil Sevalnega zavoda, to pot že tretji«, j obsojen zaradi ponovnih tatvin, še niso ko se je že začel ozirati, kje bi se 1 zmodrile in spravile na pot poštenosti, dalo izmakniti kako nezavarovano Ko Je začel pojasnjevati zadnjo tat-
K slovesnostim na Rogu bodo v petek vozili avtobusi iz Dolenjskih Toplic in s postaje v Straži, iz novomeškega Glavnega trga pa bo odhod s prevoznimi sredstvi ob pol 10. uri dopoldne. V Jelendolu, na Zgornjem Hrastniku in v Starem logu se bodo svečanosti začele ob 12. uri. Od krajev, kjer bodo obstali avtobusi, bodo vodili skupine h grobiščem vodiči. Udeleženci komemoracij si bodo lahko ogledali tudi bližnje partizanske bolnišnice. Okrajni odbor Zveze borcev v Novem mestu vabi na žalne svečanosti na Rogu predvsem svojoe tu pokopanih tovarišev.
Mali intervjuji
V Ljubljani smo se s trolejbusom spoprijateljili in si samo še želimo, da bi tudi v smeri, kamor danes še ne vozi, razširil svojo mrežo. Tudi trolejbus se je med nami udomačil, le na vozlišču pred kavarno Evropo mu večkrat na dan ponagaja »trola«, ki kar na lepem pada iz omrežja, da postajajo potniki zaradi izgube časa že nestrpni.
S tem v zvezi smo vprašali direktorja EC2, da nam kaj več pove o tej nevšečnosti. Odgovoril nam je takole:
»Vzrok izpadanja -,trole' so neprevidni šoferji, ki se še niso popolnoma znašli za trolejbusnim volanom in se še niso do potrebne mere seznanili z vsemi muhami omrežja. Zaradi takega stanja pa nosi še več krivde sam prostor, ki je premajhen za tako vozlišče, kakršno je pred kavarno Evropo. Omrežje z vsemi svojimi deli je domač izdelek. Nekoliko bi si pomagali z uvoženimi deli, kar pa tudi ne bi rešilo vprašanja. Da bi se popolnoma izognili izpadanju ,trole‘, ni niti upati, , stanje pa se bo izboljšalo, ko se bodo šoferji malo bolj spoznali s trolejbusno progo.«
»LjiJbljančane tudi zanima, kako je z ostalimi tro-lejbusnimi progami, proti Šentvidu na primer?«
»Ljubljano bi radi razveselili z otvoritvijo trolej-busne proge Ljubljana— Šentvid za 29. november. Če nam bo vreme naklonjeno in če ne pride kaj posebnega vmes, upamo, ia bo to tudi uspelo.«
»In Moste?«
»Tamkaj je tramvaj trnast, še najmanj deset let mu obetamo.«
»Imate morda v načrtih nove trolejbusne proge?«
»Seveda jih imamo, toda le v načrtih, in to daljnih: Črnuče, Trnovo ...«
»Je še kaj drugega novega pri vas?«
»Nič posebnega. Edino tole: kakor potniki v tramvajih in trolejbusih lahko sami vidijo, so se naši uslužbenci ,privadili‘ potrpljenju in ne prihaja več hujših izpadov med potniki 'in njimi. Ne bi pa bilo napak, če bi tudi potniki imeli včasih več razumeva-ija do trolejbusnih in tramvajskih uslužbencev. Malo več volje in potrpljenja na obeh straneh bi še bolj izboljšalo promet v Ljubljani, ki kaže kljub vsemu lep napredek.«	On
kolo. V kratkem sl Je nato prisvojil štiri kolesa, posegel pa je tudi po električnem števcu v »otroškem dispanzerju« v Ljubljani.
Zonta pa Je Imel v Slavi Stiberni-kovi ln njenem možu Alojzu Iz Skol-ljlce izredno dobro podporo za razpečavanje ukradenih stvari. Zlasti agilna je bila Stlbernikova, ki Je ukradena kolesa kupovala ali pa jih s posredovanem spravljala v roke drugtm kupcem. Prav tako je posredovala tudi prodajo ukradenega električnega števca, mož Je pa kupil od Zonte le eno kolo za svojo uporabo.
Sodišče Je obsodilo Zonto na dve leti ln osem mesecev strogega zapora, Stlbernikovo na devet mesecev zapora, ostale obtožence pa na manjše zaporne kazni fcogojno za dve leti.
Ne more se ločiti od tujih koles
se je medtem na trsu pojavila že druga konkurenca z domačimi proizvodi. Kazen	...	,
tega Je na primer pri kupčiji »vile za | ločiti od tuje lastnine. Sedaj, ko se na strukturo cene vplivaj tudi
Franc Kuzma, 35-letni strojni ključavničar iz Prekmurja, se kar ne more
 __________________________    .	v - , — moral zagovarjati zaradi tatvine
nenadejano povišanje prometnega davka 1 kolesa na škodo Železniškega trans-
je
vino, ki jo Je izvršil letos 9. septembra v večernih urah, Je začel trkati na usmiljenost sodnikov, češ da je storil tatvino kolesa pravzaprav iz potrebe. Pripovedoval je, da je bil 8 Julija letos izpuščen lz kazensko-poboljševalnega doma v Škofji Loki in ostal od tega časa dalje brez zaposlitve. v domačem kraju se je sicer res zaposlil, vendar se mu Je zdel zaslužek premajhen, zato se je napotil iskat dela najprej v Maribor, kjer ga je tudi dobil, dobil pa ni stanovanja.
To ga Je napotilo dalje - v Celje.
Tu je bilo stanovanje, ne pa dela. kakor Je zatrjeval sodnikom, zato jo je mahnil v Ljubljano — in zares čudno — tudi tu ga Je čakalo razočaranje, kamor Je prišel, ni našel nikogar, ki
bi ga sprejel v službo. Ker mu Je pri-	   _
manjkovalo denarja, Je pograbil neko .	  .
kolo, ki je nekje	stalo In se	z njim	vreme	se dalje
odpeljal V Kranj.	V neki gostilni ga	ugodno,	peljali
Je začel prodajati, kupčijo pa Je pre-prečil miličnik, ki ga Je aretiral. Ce- prvi trolejbusi iz prav Je zatrjeval, da je zaposlen v to- T illMi.n> varni »iskra« kot	mojster, se	mu ni	Ljubljane proti
posrečilo priti iz rok pravice,	ki mu	Šentvidu	že dne
je za to tatvino prisodila deset me-	.
secev strogega zapora.	l	29. novCMDra
Delavci ECŽ napeljujejo trolejbusno omrežje proti Šentvidu. Kakor pravijo na Direkciji ECZ, bodo v primeru, Ce
m
m
ŠPORT IN TELESNA VZGOJA
Malomarnost
Na zaključku letne ifezone je Strelska zveza Slovenije razpisala >Teden strelstva<, da bi se bolj razširila in popularizirala strelski šport o naši republiki. To množično tekmovanji naj bi po sklepu zveze postalo tradicionalno. Ob tej priložnosti smo tudi v našem časniku objavili, da so se tekmovanja začela v, vseh okrajih, da so bili doseženi dobri rezultati, da v kratkem pričakujemo poročila z obširnejšimi podatki in da bojno o >Tednu strelstva< še poročali. Poglejmo, zakaj tega nismo storili.
Okrajni strelski odbori so po navodilih Strelske zveze Slovenije naredili natančnejše načrte za tekmovanja po družinah. Vključili pa so p svoje tekmovanje tudi pripadnike JLA, LM, sindikalnih in mladinskih organizacij, obveznike predoojaške vzgoje in druge. Skratka: po načrtu bi moralo tekmovanje zajeti široke množice in navdušiti ljudi, predvsem mladino, za strelski šport. O uspehih tekmovanja bi morale strelske družine in okraji poslati poročila v določenem roku zvezi, na osnovi katerih bi le-ta razglasila zmagovalce in ocenila delo ter prizadevnost družin in okrajev.
»Teden strelstva< je trajal približno od 18. do 26. septembra, dolžnost družin oziroma okrajev pa je bila, da takoj po tekmovanju poročajo zvezi. Izmed enajst okrajev, kolikor jih združuje Strelska zveza Slovenije, je edini v roku poročal goriški okraj (28. sept.). Temu poročilu se je z zamudo pridružilo še poročilo ptujskega okraja (9. okt.), medtem ko so poročila iz Kopra in Trbovelj prispela na zvezo včeraj. Razen tega je poročal na seji sekretariata SZS predsednik okraja Novo mesto o »Tednu strelstva< na Dolenjskem, Kranj pa je svoje tekmovanje priredil v okviru proslav ob 30-letnici strelstva na Gorenjskem. Upravičeno lahko vprašamo. kaj je z ostalimi okraji? Mar ljubljanski okraj po končanem tekmovanju (mimogrede povedano je zelo uspelo) res ni mogel poslati vsaj skromnega poročila? Naši dopisniki iz ostalih krajev so prav tako pošiljali poročila o uspelih in množičnih tekmovanjih. Mar res ni bilo na nekaterih okrajih nikogar, ki bi zbral podatke in jih posml Strelski zvezi Slovenije? Komu koristi taka malomarnost?
Zanimanje za strelstvo — posebno med mladino — je iz dneva p dan večje. Strelska organizacija porabi za sooje delo precej denarja. Podpira jo JLA, množične organizacije in oblasti. Zato je skrajni čas, da zveza naredi od-, ločne korake in v prihodnje prepreči takšne ali podobne malomarnosti pri okrajnih odborih. Le-ti pa bi se morali zavedati, da niso strelci zaradi njih, ampak da so odbori zaradi strelcev. Če so že odbori obljubili, da bodo delali, potem naj delajo, kot je treba, ne pa da že sedaj spijo zimsko spanje. Na tak način delajo strelskemu športu le medvedjo uslugot.
Tako zaradi malomarnosti nekaterih okrajnih strelskih odborov (večine!) čaka na poročila Strelska zveza Slovenije, čakamo mi. čakaio bralci in mnogi ljubitelji strelskega športa, ki z zanimanjem spremljajo številne rezultate in jih potem primerjajo z ostalimi.
In vse to zaradi malomar-
MORJE: SLADKA VODA
Kje |e realna vrednost našega plavanja?
V plavalnem športu so rezultati zelo odvisni od pogojev, ▼ katerih tekmovalec nastopa. Povsem znano je, da se na primer v kratkih 25-metrskih bazenih rfosezajo mnogo boljši rezultati kot v 50-metrskih. Prav podobno pa tudi vpliva morska voda na kvaliteto rezultatov. Japonci na primer priznavalo svoje državne rekorde le v velikih bazenih s sladko vodo, medtem ko rezultatov v ostalih pogoiih ne priznavajo. Mednarodna plavalna organizacija (FINA) je na zadnjem zasedanju prav tako odločila, da bo priznavala za svetovne rekorde le rezultate, postavljene v olimpijskih bazenih.
Pri nas se večkrat uspavamo nad razmeroma dobrimi rezultati, ki jih dosežejo naši tekmovalci v morju. Zgodi pa se, da taki plavalci, ki so tvečjidel navajeni na tekmovanja v morju, v sladki vodi povsem odpovedo. Takih primerov imamo vse polno in najboljši dokaz imamo prav na 100 m prosto, kjer je letos 7 Jugoslovanov doseglo čase pod minuto, v sladki vodi pa je : to dosegel le Njeguš. Na 200 m metuljček imamo letos 6 tekmovalcev, ki so j plavali pod 2:45, v olimpijskih pogojih ; pa je ta razultat dosegel le en sam. j
Zanimiv je odnos kvalitete sloven- I skih tekmovalcev z rezultati v morju in v sladki vodi. Primerjava pokaže, f da so slovenski tekmovalci bolj navajeni na sladko vodo in da razlika ni
>
Krivonosov
izpolnil obljubo
Član »Ljubljane« Goršič je najboljši plavalec hrbtnega sloga v Sloveniji
vamo samo rezultate z olimpijskih bazenov.
Poglejmo najprej najboljše rezultate Jugoslaviji in v Sloveniji ter mesto.
tako velika, in da je Dlasma naših tek- j ki ga zavzemajo slovenski tekmovalci movalcev v lestvicah boljši, če upošte- I ▼ jugoslovanski lestvici:
moški 100 m prosto 400 m prosto 1500 m prosto 200 m prsno 200 m metuljček
150 m hrbtno ženske 100 m prosto 400 m prosto 200 m prsno 100 m metuljček 100 m hrbtno
FLRJ 56.? Njeguš 4:49.2 Jeger 19:53.9 Djordjevič 2:46.0 Pandur 2:56.3 Kombi 1:09.9 škanata
1:08.9 Varga 5:30.3 Stapič 2:56.2 Jeričevič 1:23.2 Krajtmajer 1:20.5 Stapič
LRS
1:02.3 Kocmur (13) 3:02.5 Goršič (11) 20:20.9 Gotšič (6) 2:52.2 Zrimšek (5) 2:49.9 Poljanšek (?) 1:14.4 Goršič (10)
1:15.8 Koncilija (9) 5:50.0 Koncilja (3) 3:10.2 Tominšek (3) 1:23.2 Koncilja (2) 1:27.0 Pelan (9)
Če zadnje številke, ki nam povedo, tekmec
kakšno mesto zavzema najboljši 'slovenski plavalec v jugoslovanski lestvici, seštejemo in delimo s številom disciplin, dobimo številko 7, ki nain pove, da naši plavalci zavzemajo povprečno 7. mesto i v jugoslovanski lestvici, ta številka je pri ženskah nekoliko boljša, ker zavzemajo v povprečju 5. mesto, medtem ko moški šole 8. do 9. V mnogočein pa se ta odnos spremeni, če pregledamo, kakšni so rezultati in plasma naših tekmovalcev v lestvici, kjer upoštevamo samo rezultate iz olimpijskih bazenov.
Povprečje, ki ga dosezajo slovenski tekmovalci v tej lestvici, pa znaša v celoti 5. mesto, predvsem na račun boljšega plasmaja moških tekmovalcev. Zanimivo je na primer, da ima Brinovec letos najboljši čas na 1500 m prosto. Resda vsi najboljši jugoslovanski dolgoprogaši niso nastopili v tej disciplini v aki vodi, vendar pa je bil Brinovčev
je na
Zagrebu Baraba, ki državnem prvenstvu dosegel 2. mesto s časom pod 20 minut, medtem ko je moral v Zagrebu prepustiti prvo mesto mlademu Kranjčanu. Zanimivo je dalie,
Sovjetski atlet Mihai] Krivonosov j« dosegel nc v svetovni rekord v metu kladiva. Krivonosov je izboljšal svetovni rekord Amerikauca Harolda Connollyja za 5? cm. Dosegel je dolžino 6?,32 m. Tako je Krivonosov letos že drugič popravil svetovni rekord v metu kladiva, ki sta mu ga dvakrat odvzela ameri-kanska metalca Blair in Connolly. V začetku letošnje sezone je Krivonosov izjavil, da hoče priti na olim-
Rijske igre kot svetovni rekorder, i precenil svoje zmogljivosti.
-j -Brzojavke—
• NEWCASTLE, 23. okt. (Reuter). — Nogometna olimpijska enajstorica Velike Britanije je včeraj izgubila tekmo z »Ne\vcastlom« (klub X. angleške lige) z 0:5.
• BEOGRAD, 23. okt. — Košarkarska zveza Jugoslavije je sprejela predlog poljske zveze za štiri tekme
.	..	_	...	v prvi polovici novembra. Prvi tekmi
edinole Trojanovič, Kombi m Poljanšek bili 10. in 11. novembra v Gdansku, plavali pod 2.50. lakih in podobnih Za p0ljake bodo tekme v okviru prl-pnmerjav bi lahko navedli je mnogo prav pred odhodom v Melbourne, in vse bi bile v veiji men v korist »lo-	v
venskim tekmovalcem. Prepričani smo, ,	• PRAGA, 23. okt. (CTK). Ko-
da bi državno prvenstvo, če bi Ea orga- šarkarska zveza CSR bo priredila tur-nizirali v sladki vodi, povsem drugače ?lr ženskih državnih prvakov. Doslej izpadlo kot pa vsa dosedanja, ki jih !e ™ znan sPisek Posameznih udele-prireiamo izključno v morju. PSJ bi se ženk. vendar je turnir dobil naslov moral tega zavedati, da ie rezultati pod »evropsko prvenstvo v malem«. Poziv takimi pogoji dajejo pravilno vrednost za sodelovanje na.	^°"
plavalnemu športu, istočasno pa bi kili državni prvaki SZ, Madžarske, večje število tekmovanj pod takimi po- Poljske, Bolgarije, Francije In Jugo-goji, dalo tekmovalcem več rutine. Več- slavec*
foji,	.
ji del najboljših jugoslovanskih plavalcev je iz obmorskih klubov in prav ti često na tekmovanjih v sladki vodi odpovedo. Vse kaže, da je PSJ prvenstveno zainteresirana za to, da se na državnih prvenstvih dosezajo čim boljši rezultati, čeprav vemo, da tt niso povsem realni v primerjavi s sladkovodnimi. Pogled po svetu nam pokaže, da na primer prav letos, nobena državi ni priredila državnega prvenstva v bazenu z morsko vodo, prav zaradi tega, da bi
0 REKA, 23. okt. — Skupina 13 švedskih veslačev, ki bo zastopala svojo državo na bližnji olimpiadl v Melbournu, že nekaj dni trenira na Rabu. Švedi bodo trenirali na Rabu 20 dni, da bi se postopoma privadili na avstralsko klimo.
• ZAGREB, 23. okt. — Na državnem	moštvenem prvenstvu Jugoslavije	v narodnem slogu kegljanja je
zmagal »Subičevac« iz Šibenika s 1644
- .	    ,	.	keglji pred »Grmoščico« (Zagreb) 1613,
da	imata	na	primer	Zrimšek	in	Pelc	v	olimpijskem	letu pregledala	svoje	sile	varaždinskim Tekstilcem 1562 Itd.
(2:54.0)	drugi	in	tretji	čas	v	državi	v . v	pogojih,	kakršni	bodo	v	Melbournu.	Med	72 posamezniki je zmagal Smo-
olimpijskih bazenih. V metuljčku so I	-	M.	P.	i ljanovič s 435 podrtimi keglji.
KOŠARKARSKO PISMO IZ ITALIJE
Izvrstna conska obramba nasprotnikov
_ Dan po tekmi z Borlettijem smo ; bili gostje Oransode iz Cantuja. V tem moštvu, ki si je šele letos priborilo pravico sodelovati v prvi ligi, i igra tudi nekoč naš reprezentant j Curčič. V Oransodi — že ime samo
nosti. . .
D. P.
Danes Krim : Odred
Danes ob 15.30 bo na igrišču Krima prijateljska^ nogometna tekma med 11-
Eaškim moštvom Odreda in Krimom, jubitelji nogometa vabljeni!
m-	:
pove. da gre tn za moštvo izdelovalcev oranžade in sode — igra le en domačin. Vsi ostali so prišli od drugod, to je: večinoma so Kupljeni. Moštvo je zelo mlado — povprečna starost okro£ 22 let. Razen tega so igralci visoki: le dva sta nižja od 1,82 m.
Igrali smo na edinem igrišču itali—
I janske pr^e lige, ki nima steklenih desk. »Domačinu so zaigrali sicer zelo dobro, vendar pa tako grobo, da naši
igralci, Čeprav so igrali z vso silo, niso ogli prebiti njihove obrambe. Ni bilo oč ohraniti ravnotežja v predorih za-
PRVA ZMAGA Po enodnevnem odmoru smo nastopili proti reprezentanci nniverze v Firencah. Njihovo moštvo, ki tekmuje v eni številnih regionalnih lig, je bilo ojačeno z dvema ligaškima igralcema iz Bologne. Ker je bilo sojenje korektno, je bila igra mirna in lepa. Tako smo prvikrat na gostovanju po Italiji zmagali nad nekoliko slabšim nasprotnikom z rezultatom 60:55 (28:22).
Kot na vseh prejšnjih tekmah, nam je tudi tokrat največ preglavic delala conska obramba nasprotnikov. Bili smo popolnoma razoroženi, ker nismo imeli dobrih strelcev. Tako tudi v zadnjih dveh tekmah lahko računamo edinole na doslej izvrstno obrambo. Dobivamo relativno malo košev za tukajšnje razmere, seveda pa jih tudi mnogo premalo dosežemo.
Naši gostitelji so nas na vseh dosedanjih tekmah takoj po sprejemu opozorili, da je za njih najbolj pomembno, da bo igra lepa za oko. To je prva želja vsakega gledalca, ki pride na tekmo le, če vidi hitro in točno igro, polno parad, »finte in tehničnih mojstrstev. šele nato jih skrbi, ali bo zmagalo domače moštvo,	ali pa bo poraženo. Tako nam je naša	naloga nekoliko
Med	našimi	napadalci je	bil	edini	olajšana, saj imamo na	sporedu sreČa-
nevaren	za	nasprotnikov koš	Zupančič,	n ja z več kot odličnimi	nasprotniki.
Uspešno je prodiral ood koš med vedno Dobili smo nekaj novih ponudb
radi neprestanih ostrih nasprotnikovih naletov, v protinapadih pa se nismo mogli uresničiti številnih prednosti zaradi nekaznovanih startov, čurčičeva družba je očitno morala pred začetkom prvenstva dokazati svojim delodajalcem pripravljenost na teži borbe.
žke prvenstvene
Mimo nenavadnega sojenia je (Ta najbolj gib j ni moč pi biti brez visokih napadalcev in dobrih
šim igralcem nagajala nat conska obramba. Zares se ni moč
negibljiva re-
strelcev od daleč, še posebej zato, ker v Italiji skoraj ni več moštva, ki bi ne imelo vsaj trojice igralcev visokih več kot 190 cm.
'Z neprestanim napredkom je ** , več ali manj jasno, da bodo m®*«-kladiva prej ko slej dosegli tudi d.alj razdalje in morda še letos presegli mej 70 metrov. Porok za to je ogorc*®. borba med ameriškimi in sovjetsMnj metalci. Medtem ko ima v SZ nosov za seboj široko zaledje °dlicn metalcev, pa jih je v ZDA le ne» ki pa zato naglo napredujejo.
Dosedanji razvoj svetovnega rekord* ▼ metanju kladiva:
57,77 Ryan (ZDA) 1915 59,00 Blask (Nem.) 1958 59,02 Nemeth (Madž.) 1948 59,57 Nemeth (Madž.) 1949 59,88 Nemeth (Madž.) 1950
60.34 Csermak (Madž.) 1952 61,25 Stranli (Norv.) 1952 •
63.34 Krivonosov (SZ) 1954 64,05 Nenašev (SZ) 1954 64,33 Krivonosov (SZ) 1955 64,52 Krivonosov (SZ) 1935 65,85 Krivonosov (SZ) 1956 65,95 Blair (ZDA) 1956 66,38 Krivonosov (SZ) 1956 66,71 Connolly (ZDA) 1956 67,32 Krivonosov (SZ) 1956
\
Cilj Je TO m: Mlhail Krivcu«*®*
varen za nasprotnikov koš Zupančič, nja z več 1 ipešno je prodiral po<| kos med vedno	Dobili
-bro postavljenimi in ^številnimi na- (Bergamo),
ključili po predvidenem načrtu.
sprotnikovimi branilci. Kljub porazu s 7 točkami je naša vrsta zapustila na obeh zadnjih tekmah zelo oober vtis. Za srečanje v Cantuju so govorili, da jo bila najlepša letošnja tekma.
vendar bomo gostovanje za-
Boris Kristančič
Olimpijski park v Melbournu: vospredju plavalni bazen; za njim Je nogometno Igrišče, v levem kotu pa dirkališčna steza za kolesarje
Aljehinov spominski turnir
Moskva, H. okt. (Tanjug). — Na Aljehlnovem spominskem šahovskem turnirju so igrali prekinjene partije. Bronstein Je z belimi figurami premagal Uhlmana v 41. potezi, medtem ko je partija Sllwa—Szabo prekinjena v boljšem položaju za poljskega mojstra.
Stanje na lestvici po VXII. kolu: Tajmanov, Smislov S, Bronstein 5,S, Botvinik 5 (1), Gligorlč 5, Najdorf 4,5 (1), Keres, Pachman 4,5, Unzicker, Szabo, Uhlman 3,5 (1) itd.
V IX. kolu Igra Gligorlč z belimi figurami proti Sliwi.
ČEZ ŠTIRI TEDNE BO ZAGOREL V MELBOURNU
IDCJENJ
Olimpiada bi se lahko začela takoj, ker je vse pripravljeno
V minulih dneh je atletska •teza olimpijskega stadiona Cri-cket Ground v Melbourneu preživela težko preizkušnjo. Prava tropska nevihta je preplavila • potoki vode vse športne naprave. Ko je dež prenehal, je bila atletska steza suha — nekatere časopisne agencije so kHo ve zakaj poročale netočno — in sposobna za tekmovanje. Sistem za odvajanje vode se je pokazal za dobrega. Le na bližnjem teka-lišču za trening je ostalo pet centimetrov vode.
Skratka: — ne samo stadion. Za XVI. olimpijske igre ie pripravljeno vse. Predsednik avstralskega olimpijskega komiteja Harry Alderson je izjavil, da je bilo že šest tednov pred slovesno otvoritvijo iger pripravljeno vse: »Igre bi se lahko začele tudi takoj.« Zaradi- dežja so se zakasnila le dela v olimpijski vasi, kjer je treba dokončati še nekatera igrišča za trening. Zato bodo prvi tekmovalci, ki so prispeli v olimpijsko vas 2------------- sili
JI * i icKuimaiti, Ki B'»
sko vas Heidelberg, trenirali na zasilno zgrajenih terenih.
MISLITI JE TREBA TUDI NA MA
MALENKOSTI
Seveda priprava tako ogromne prireditve, kot so olimpijske igre, ni bili malenkost. Treba je bilo misliti na ma-
mne pi
i, ni d!
ila
lenkosti vseh vrst, ki so nujne pri tak-
šni prireditvi. Kako so na primer prireditelji poskrbeli za zdravniško slui bo? Za elane olimpijskih odprav vseh
držav bo na razpolago prava bolnišnica * vsem strežnim osebjem is napravami
v olimpijski vasi. Za maloštevilne reprezentance bo tu posvetovalni oddelek, medtem ko bodo tisti, ki bodo s seboj pripeljali zdravnike, lahko uporabili vse pripomočke, ki bodo tu. Med drugim oo to center za radioterapijo in fizioterapijo. Vsaka reprezentanca pa bo imela mimo tega še sobo v olimpijski vasi, kjer si bo lahko uredila ambulanto.
Tudi sicer je olimpijska vas sodobno opremljena. V 7290 ličnih hišicah bo prostora za kakih ?000 tekmovalcev in njihovih spremljevalcev. Za zvezo z Melbourneom bo skrbelo osebje voznega
?arka, ki bo štel 110 novih avtomobilov, portniki bodo gotovo presenečeni, ko bodo naleteli na voznice, ki so jih nedavno po težkem in zahtevnem spre-
iemnem izpitu sprejeli ▼ to službo, fed drugimi pogoji je bilo tudi znanje tujih jezikov. Zares s sprejemom osebja, ki bo v olimpijski vasi, ni šlo kar tako. Težava ve bila tudi s kuharji, kajti v Avstraliji je celo v restavracijah in hotelih pomanjkanje kuharjev. Zato je poseben odposlanec prepotoval vso Evropo in našel 180 najboljših kuharjev, ki bodo skrbeli na olimpiadi za dobro prebavo. Mimo tega pa podo nekateri kot na primer Kusi, pripeljali tudi svoje kunarje.
REKORDNA UDELE2BA
Na XVI. olimpijskih igrah pričakuje jo rekordno udeležbo. Prijavilo se je namreč 75 reprezentanc, kar je več od dosedanjega rekorda iz Helsinkov (69). Večina držav je že določila svoje predstavnike na igrah, tako da pričakujejo I
4500 tekmovalcev in kakih 1000 spremljevalcev. Rekordno število nastopajočih je porok, da to ne bo edini rekord na olimpiadi, kar je gotovo tudi želja deset tisočev obiskovalcev, kolikor jih pričakujejo v dneh od 22. novembra do s. decembra.
Po prijavah bodo prispeli Jugoslovani, Avstrijci in Nemci v prvi polovici novembra. Sovjeti bodo prišli v dveh dneh, razdeljeni na šest skupin. Američane pričakujejo od i. do lt. novembra, 276 Madžarov pa od 2. do 15* i Tristo Članov avstralske olimpijske re-1 prezentance pa bo zasedlo svoje pr o- I store v olimpijski vasi na dan svečane otvoritve. TO. oktobra.
REKORDI IN SPORI
Medtem pa se avstralski olimpijski kandidati skrbno pripravljajo na veliko preizkušnjo. Sijajna plavalka Crappova je v enem dnevu zrušila kar šest svetovnih rekordov (100 m, i X 100, 200 in 400 m ter 220 in 440 y) v 50-metrskem bazenn — napolnjenem s pol slane in pol sladke vode. Z rezultatom 4:48,6 bi uspešno posegla za prvim mestom tudi pri marsikateri moški konkurenci.
Za plavalkami ne zaostajajo niti
Jlavalci. Istega dne kot Crappova je ohn Manckton dosegel najboljši čas na svetu v hrbtnem plavanju na 110 jardov v velikem bazenu:	1:05,3. Najhitrejši
plavalec na svetu Henricks je bil slabši s 57,5 sekunde na 100 metrov prosto, vseeno pa upajo avstralski plavalni strokovnjaki i.a lepo število medalj svojih tekmovalcev, čeprav bo konkurenca nenavadno velika.	I
Medtem pa so se odnosi v plavalnih krogih poslabšali. Olimpijski kandidati so se naveličali samote logora v Towns-
plavalnih Kandidati
,---"v-«	ivguia v Towns-
willu	in	Brisbann	in pregovorili tre-
nerja Sama Herforda in Franka Guthri-ja, da so se pred Časom vrnili v Sidnev. Plavalna zveza je obtožila trenerja, da so se vrnili prej zaradi gmotnih koristL Zagrozili so jim, da jih bodo izključili iz olimpijskega kadra, trenerji pa ob-, e zanikajo, češ da se plavalci bolje počutijo doma.
VPRAŠANJE DNEVA: SE VEDNO AMATERIZEM
čeprav so na zadnji seji mednarodnega olimpijskega komiteja spremenili tekst olimpijske prisege, se trmasti predsednik tega olimpijskega organa, Američan Avery Brundage, ni' odrekel svojih konservativnih načel.
• Po njegovem mnenju je bil tekst, 1	,*e	Predložil,	spremenjen zaradi
nekaterih objektivnih ovir, vendar pa je to vprašanje le odloženo in bo treba o njem spet razpravljati.
»Treba je odstraniti z olimpijskih iger vsakogar, ki prihaja v Melbourne zaradi gmotnih koristi«, je dejal nedavno novinarjem. tPosebno vprašanje so ^n^etni drsalci, nogometaši, ooksarji
MARIBORSKE VESTI
DEŽURNA LEKARNA Sreda, dne 24. oktobra: leksf®* »Studenci«, Gorkega ulica 18.
Četrtek, dne 25. oktobra: lekarn* »Center«, Gosposka ulica 1.
KINO , PARTIZAN: Amer. iilm: »Na koW
radskih kanjonih«.	.
UDARNIK: Avstrijski film: »Zdaj
pa tam«.
SLOV. NARODNO GLEDALIŠČ«
Sreda, 24. oktobra ob 19.30: Giordano* »Andrč Chenier«. Red LMS-1.
CELJSKE VESTI
CELJSKO GLEDALIŠČE
Sreda, 24. oktobra ob 16: Jerzi LuM'*' skl: »Dežurna služba«. U. srednJ®' šolski abonma tn izven.
Četrtek, 25. oktobra ob 20: Jerzi towskl: »Dežurna služba«. Cetrtlto* abonma in izven.
Petek, 2«. oktobra ob 16: Jerzi Luto^' »ki: »Dežurna služba«. I. arednJ8' šolski abonma in izven.
Sobota, 27. oktobra ob 20: Jerzi L“' towski: »Dežurna služba«. SoboOu abonma in izven.	j
Nedelja, 28. oktobra ob 13.30: J®": Lutowskl: »Dežurna služba«. Gos*0* vanje v Topolšici; ob 20; Cehov: »Stare ruske šale*' Gostovanje v Velenju.
KINO
»UNION«: Ruski barvni «lm: »V«* sele zgodbe vojaka Brovkina«. Pr*“' stavi ob 18 in 20.
»METROPOL«: Amer. film: »DivJ‘ veter«, v glavni vlogi Gary Coop«*; Barbara Stanwick, Anthonny Quirt“ in Ruth Roman. Predstavi ob 18 in &•
VESTI 12 TRBOVELJ
KINO
»SVOBODA-TRBOVLJE n.«: A m«" riški barvni film: »Lepotica za millJ0'’ dolarjev«. — v glavni vlogi Esth«r VVilliams in Victor Mature.
IZ MURSKE SOBOTE
KINO
»PARK«: Ameriški Ulm: »Grofi«* Walewska«. V glavni vlogi Greta G albo in Charles Boyer.
IZ ROGAŠKE SLATINE
KINO
Ameriški barvni film: »Boj za la«*: nino«. Predstava ob 20. v glavni viol* John Derek.
m košarkarji.« Po Bruidage nju ni bilo moč sprejeti tistega c*»ick« amaterstva, zato ker je večina držav —
posebno pa ZDA~ - "že dolžili*“svoje predstavnike na olimpiadi. V kratkem (asu m bilo možno vsakega izmed njih vprašati za mnenje o olimpijski prisegi in nato ponovno izbirati tekmoval-ce, če bi se sedanji ne strinjali s besedilom prisege.
0
►«
*
►
<
►
<
►
<
►
i
►
i
►
K
w
Računovodstva pozor!
IZŠLI SO
Analitični kartoni in dnevniki
za kopirno vodenje evidence obračunov, osebnih prejemkov, (finančnih odnosov) posameznih delavcev in uslužbencev podjetij po predpisih, in sicer po originalu ing. Bozidara Race in Marka Petroviča.
NAROČILA POŠLJITE NA NASLOV:
»SAVREMENA ADMINISTRACIJA«
ZALOZNISKO-TISKARSKO podjetje BEOGRAD • PRIZRENSKA 6 3760	Poštni	predal	479
DNEVNE NOVICE
, Društvo gradbenih Inženirjev ™ tehnikov, Ljubljana, obvešča vse ■raje člane, da bo od 11. do 13. novem-1956 ,v Beogradu I. jubilejni kon-L« gradbenih inženirjev in tehnikov »rJ ■ Vse- ki se želijo udeležiti konusa, vabimo, da to sporočijo društ-le i . retariat društva daje tudi osta-' informacije. Prijave se sprejemajo wtao do 26. oktobra.
Menažerija v zabavišču Tivoli je S,?. , vsak dan od 10 dopoldne dalje. ‘“Pinski šolski ogledi po znižani 0130 din. Tudi ostali objekti dunaj-»a, j Pratra obratujejo vsak dan v uvedenem času.
t. ^Sodovinsko društvo za Slovenijo ski. <?a eianski sestanek s temo: »Dl-o izboru učne snovi za zgodo-,P„J V obvezni šoli«.-Sestanek bo v JS?o, dne 24. oktobra ob 20 v histo-aSem serninarju, Univerzitetna knjižna. Turjaška 1. — Na diskusijo va-tudi nezgodovinarje. h	Nobenih	nadomestkov	več!
te < se zopet dobi. FLEX čisti ma-ze in ne pušča roba okrog madeža, nm hočeš enostavno, pa vendarle TwTovito nego kože, uporabljaj ant Bell R02NO MLEKO. Vsebuje tefiVnS hraniva- ki potrebuje tvoj
predavanja
m.«?0* gost filozofske fakultete bo
Lii val v zbornični dvorani Univerze ™«ski slavist prof. dr. T. Lehr-Spla-*«skl o temi »Načrt zgodovine pra-i~vanskega jezika«. Prvo predavanje v soboto, 27. oktobra ob 17. uri, pa v ponedeljek, 29. oktobra sl«. J1, url- Vsi slavisti in prijatelji ^Stike vljudno vdbljeni.
Društvo visokošolskih profesorjev Sk*nanstv.enih delavcev v Ljubljani k! ‘ svoje člane na predavanje, ki ga , imel univerzitetni profesor dr. Jo-' Goričar v četrtek, dne 25. oktobra 0“ 211 v Zbornični dvorani Univerze .J*!: »Vtisi iz regionalnega semita UNESCO o vprašanju Univerze izobraževanja odraslih«.
KONCERTI
im,?oncertna direkcija bo rtanes in n«„. 0(1 l0~12 sprejela še nekaj abo-»atov za beli abonma (9 solističnih
Komornih koncertov.
ViJJJjfhchenski komorni orkester, eden bn^ h evropskih ansamblov, podo-tiSi’ aSrebškim solistom«, bo koncer-aSlv Ponedeljek, 29. oktobra, za beli tt.”'7'a- Spored obsega dela Bacha, Bm? ’ Beethovna, . Hindemltha in 2,“tna. Preostale vstopnice od petka, oktobra dalje. Blagajna posluje' n. P10 od ifl—12.30, popoldne pa samo Jan koncerta, j. Petek 26. oktobra, prvi koncert Ver, , i abonma. Na sporedu tri^slo-Hb! e suite — Arnič: Z vlakom, Ko-z'‘oa: Tlaka, Simoniti: Kolednica -soliste, zbor in orkester. Dirigent Simoniti, solisti Zlata Gašper-n «ya, Bogdana Stritarjeva, Gašper trdota. Samo Smerkolj, Tone Pe-vcl<5, recitator Janez Rohaček.
GLEDALIŠČA
SLOV. NARODNO GLEDALlSfiE
s	drama
,reda, 24. oktobra ob 20: Shakespeare: »Henrik IV.« (n. del). Abonma B.
.(Falstaff - Pavle Kovič.) .
li* 1 25- oktobra ob 20: Cankar: •Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Abonma A. (Jacinta Duša p..pJčkajeva.)
26. oktobra: Zaprto.
““Ota, 27. oktbbra ob 20: Cankar: ‘Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Izven in za podeželje. (Jacinta jjjedeljka Kacinova k. g.) e<Jelja, 28. oktobra ob 15: Cankar: •Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. izven in za podeželje. (Jacinta Juša Počkajeva);
®b 20: Axelrod: »Sedem let skomin«. *?ven ln za podeželje.
Čestitka
Danes praznuje 50-letnico Rafko Teršan iz Ljubljane. Čestitajo tovariši.
OPERA Sreda, 24. oktobra: Zaprto.
Četrtek, 25. oktobra ob 19.30: Rossini: »Seviljski brivec«. Abonma G. Petek, 26. oktobra ob 15.30; Puccini: »Tosca«. Abonma Petek (popoldan-ski).
Sobota, 27. oktobra ob 19.30: Švara: »Kleopatra«. Abonma F-Nedelja, 2«. oktobra ob 19.30: W61f-Ferrari: »Štirje ■grobijani«, izven in za podeželje.
Zaradi bolezni v opernem ansamblu odpade za danes za abonma red F napovedana predstava »Tosca«. Opera ostane danes zaprta. Kot svojo prvo predstavo letošnje sezone dobi red F v soboto »Kleopatro«, »Tosco« pa dobi prihodnjič.
Pojasnilo abonentom reda Petek. V petek, 26. oktobra bo v Operi prva letošnja abonentska predstava reda Petek. Ta predstava in vse nadaljnje petkove popoldanske abonentske predstave v Operi bodo veljale za vse abonente reda Petek, ne glede na to, ali nosi njihova abonentska izkaznica oznako: red Petek I« ali red »Petek II« ali samo red »Petek«. Oznaka red Petek I ali red Petek II velja za dramske petkove popoldanske abonente, medtem ko so v Operi vsi petkovi abonenti v tem edinem redu z oznako red Petek (popoldanski).
KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO
KINO »KOMUNA«
Ameriška barvna risanka
PLUTONOVE IN PAJINE PUSTOLOVŠČINE
Tednik: Filmske novosti št. 42. — Pre,dstave ob i5, 17, 19 in 21. Prodaja vstopnic od 9.30—11 in od 14 dalje. Film je na sporedu do 31. oktobra.
KINO »VI C«
Ameriški film
. Pustolovščine Don Juana
Brez tednika. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. V glavni vlogi Errol Flynn in Robert Douglas. Prodaja vstopnic od 9.30—11 in od 14 dalje. Film je na sporedu do 31. oktobra.
&e-3>e
DIZINfICIRA IN DtZODORIRA
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA
Gledališka pasaža Sreda, 24. oktobra ob-20: A. Camus: »Pravični ljudje«. Abonma Sreda. Vstopnice so tudi v prodaji.
Četrtek 25. oktobra^ob 20: Barillette-Gredy: »Pero«. Abonma Četrtek. — Vstopnice so tudi v prodaji. Petek, 26. oktobra ob .20: I. Cankar: »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Abonma Petek. Vstopnice so tudi v prodaji. (Jacinta Mira Sar-dočeva.)
Sobota, 27. oktobra ob 20: I. Cankar: »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. izven. (Jacinta M. Sardočeva.) Nedelja, 28. oktobra ob 20; A. Camus: »Pravični ljudje«. Izven.
Šentjakobsko gledališče Ljubljana, Mestni dom Sobota, 27. oktobra ob 20: J. S. Po-povič-Delak: »Jara meščanka«, komedija. izven.
Nedelja, 28. oktobra ob 16: J. S. Po-povlč-Delak: »Jara meščanka«, komedija. izven, popoldanska predstava.
Okoliške obiskovalce opozarjamo na nedeljsko popoldansko predstavo. Prodaja vstopnic v Mestnem domu od 10—12 ln od 15—17. Rezerviranje vstopnic na telefon št 32-860.
MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Marionete
Levstikov (Šentjakobski) trg 2 Četrtek, 25. oktobra ob 17: F. Bevk: »Lenuh Poležuh«.
Sobota, 27. oktobra ob 17: F. Bevk: »Lenuh Poležuh«.
Nedelja, 28. oktobra ob U: F., pevk: »Lenuh Poležuh«.
Prodaja vstopnic od danes dalje od 10—12 v upravi, Resljeva cesta 28, telefon št. 32-020 in pol ure pred vsako predstavo pri gledališki blagajni.
KINO »UNION«: Nem. barvni film: »Piroška«. Tednik: Filmske novosti št. 42 samo pri zadnjih dveh predstavah. Predstave ob-15, 17, 19 in 21. V glavni vlogi Lisolette Puiver. — Danes zadnjikrat.
KINO »TRIGLAV«
Ameriški barvni film
Saskachewan
Tednik. V glavni vlogi Alan Ladd,
Shelly Vinters in Robert Douglas. Predstave ob 16, 13 in 20 Prodaja vstopnic od 15 dalje. Danes zadnjič. • Jutri ameriški barvni film »Gipsi«.
VESTI IZ KRANJA
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE Torek, 23. oktobra ob 16: A. T. Linhart: »Ta veseli dan ali Matiček se ženi«. Zaključena predstava za sindikat tovarne »Iskra«.
Četrtek, 25. oktobra ob 16: A. T. Linhart: »Ta veseli dan ali Matiček se ženi«. Red C.
Petek, 26. oktobra ob 16: A. T. Linhart: »Ta veseli dan ali Matiček se ženi«. Zaključena predstava za gimnazijo In strokovne šole.
Ob 20- A. T. Linhart: »Veseli dan ali Matiček se ženi«. Izven. Gosto-I vanje v Kamniku.
KINO
»STORŽIČ«: Ameriški film: »Na I razpotju«. V glavni vlogi Bette Davis i in Paul Henreid. Predstavi ob 15.45 l in 17.45, ob 20 predstava odpade.
»SVOBODA«: Ameriški barvni film: | »Velika noč Casanove«. V glavni vlogi i Bob Hope in Joan Fontaine. Predstava ob 19.30.
Vsem znancem in sorodnikom sporočam, da me j« po kratki bolezni za vedno zapustila moja mati
MARIJA HRIBARJEVA
rojena Goričanova
Z njo sem izgubila najzvestejšo prijateljico in tovarišico.
Pogreb bo v Četrtek, 25, oktobra 1956 ob 13. uri iz Andrejeve mrliške veže na Žalah.
Ljubljana, 23. oktobra 1956.
HCI DR. ZLATA HRIBAR IN SORODNIKI
Z BLEDA
KINO
Ameriški barvni film: »Dvoboj v džungli«. V glavni vlogi Dana An-drews, Jeanne Crain, David Farrer in Patrick Barr. Predstavi ob 17 in 20.
IZ D0M2AL
KINO
Francoski film: »Stopnice za služinčad«. Predstavi ob 18 in 20.
Z JESENIC IN OKOLICE
Zdravniško dežurno službo na Jesenicah ima dr. Alojz Jenko, Cesta Bratstva ln enotnosti.
KINO
»RADIO«: Premiera amer. barvnega filma: »Bobni čez reko«. Predstavi ob 18 in 20. — V glavni vlogi Audie Murphy, Lisa Gaye, Walter Brennan ln Mara Corday.
»PLAVŽ«: Zaprto.
KINO »SLOGA«: Jugosl. film: »Zadnji tir«. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Ob 10 matineja istega filma. — V glavni vlogi Jovan Miličevič in Olivera Markovič.	,
Prodaja vstopnic v obeh kinematografih od 9.30—11 in od 14 dalje, za matinejo v kinu »Sloga« od 9 dalje.
KINO »SOCA«: Amer. film: »Pustolovščine Don Juana«. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic samo od 14 dalje.
MLADINSKI KINO LM, Kotnikova 8: predvaja ruski barvni film: »Sad-ko«. Predstava za 10. uro razprodana za V. gimnazijo, za 15. uro prosta prodaja. Vstopnina 10 din.
KINO »LITOSTROJ«: Francoski film:. »Štirje brez postelje«. Tednik: Filmske novosti št. 36. Predstava ob 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. Danes zadnjikrat.
KINO »SISKA«
Švedski film
Dobri vojak Bum
V glavni vlogi Nils Peppe ln Inga Landge. Predstave ob 16, 18 m 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. — Na sporedu samo danes ln jutri.
RADIO LJUBLJANA
SPORED ZA SREDO poročila ob: 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 in 22.00.
5.00—7.00 Dobro jutro, dragi poslušalcu (pester glasbeni spored) — 6.30-6.40 Reklame — 7.10 Zabavni zvoki, vmes ob 7.20—7.25 Naš jedilnik — 8.00 Zaključek oddaje — 11.00 Pisana vrsta slovenskih narodnih pesmi — 1135 Radijska šola za višjo stopnjo: Josip Jurčič: Tihotapci (radijska priredba), ponovitev — 12.05 Opoldanski operni spored — 12.30 Kmetijski nasveti: ing. Zdravko Turk: Pravočasno sekanje bukovine in krojenje lesa — 12.40 Melodije v duru in molu — 13.15 Zabavna glasba — 13.30 Pesmi ln plesi Jugoslovanskih narodov — 14.06 Radijska šola za srednjo stopnjo: a) Bivol Jinga; b) Janez Bitenc: Slovenska narodna pesem (ponovitev) — 14.35 Želeli ste poslušajte! - 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.40 Utrinki iz literature: wllliam March: Billove o61 — 16.00 Koncert po željah
— 17.10 Sestanek ob petih — 17.30 Zabavna in plesna glasba — 18.00 Kulturni pregled — 18.15 Skladbe slovenskih avtorjev poje Mariborski komorni zbor — 18.30 Zunanjepolitični feljton:	Peto zasedanje evropskega odbora ZN za razvoj trgovine — 18.40 iz svetovne zakladnice samospevov
— 19.00 Radijski dnevnik — 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame — 19.50 Henry Purcell: Dido in Aeneas, opera v 3. dejanjih; Manuel de Falla: Kratko življenje, opera v 2. dejanjih — 22.15—23.00 Jazz-cocktail — 22.15—23.00 UKV program- Nočni koncert — 23.00 —24.00 oddaja za tujino, na valu 327,1 m (Prenos iz Zagreba).
DROBNI OGLAS)
RAZPIS, okrajna higienska postaja Koper razpisuje mesto bakteriolo-ga, laboranta i.. statistika (s srednješolsko izobrazbo). Nastop službe po dogovoru. Pravilno kolkovane prošnje sprejemamo najkasneje do 1- decembra 1956.	4090
Vojna pošta 8315 Zagreb
razpisuj e
PISMENO LICITACIJO
za prodajo avio-tehničnega materiala (furie)
Material je v sedmih garnizijah.
Licitacija bo dne 23. novembra 1956 točno ob 10. uri v pisarni vojne pošte 8315, Zagreb, Maksimirska 63, vhod iz Rendičeve ulice.
S pogoji licitacije se lahko seznanite vsak delavnik od 9. do 14. ure pri Vojni pošti 9399, Zagreb — Borongaj.
Pismene ponudbe za licitacijo je treba predati vojni pošti 9399, Zagreb — Borongaj, do zaključno 22. novembra 1956 do 14. ure, medtem ko na sam dan licitacije, 23. novembra 1956, sprejemajo ponudbe do 9. ure v pisarni vojne pošte 8315, Zagreb, z oznako na kuverti »Ponuda za licitaciju«.
Udeleženci licitacije morajo pred začetkom^ licitiranja oziroma ob predložitvi ponudbe za licitacijo položiti kavcijo izključno s predpisanim bariranim čekom v znesku 250.000 denarjev, privatne obrtniške delavnice pa v znesku 350.000 di-
narjev.
f	1433
Oglašujte v »Ljudski pravici!«
Računovodstva gospodarskih organizacij
OBRAZCI ZA INVENTURO
in zaključne račune - bilanco
za leto 1956
Naše podjetje bo izdalo letos vse obrazce za inventuro industrijskih, trgovskih, obrtniških in gostinskih podjetij in delavnic, kakor tudi vse potrebne obrazce za izdelavo zaključnih računov za leto 1956.
1. Obrazci za inventuro:
• Popisni list za osnovna sredstva v posameznih Ustih — obr. štev. 2/18.
• Popisni list za surovine in material v posameznih lir stih — obrazec 2/19.
• Popisni list gotovih izdelkov v posameznih listih — obrazec 2/20.
• Popisni list nedovršene proizvodnje v posameznih listih — obrazec 2/21.
• Bloki za popis blaga, večji format (25 X 35 cm) 100 listov v bloku — obrazec 2/59.
• Bloki za popis blaga, običajni format (20 X 29 cm) 100 listov v bloku — obrazec 2/59-b.
2. Obrazci za izdelavo zaključnih računov za leto 1956 m vse panoge gospodarske dejavnosti.
(za industrijska podjetja, za industrijska podjetja z uvoz-no-ižvozno dejavnostjo, za obrtniška podjetja in delavnice z enotnim in skrajšanim kontnim načrtom, za trgovska podjetja in delavnice z enotnim in skrajšanim kontnim načrtom, za podjetja zunanje trgovine, za gostinska podjetja ta delavnice z enotnim ta skrajšanim kontnim načrtom, za prodajalne, za pavšiliste, za kmetijske zadruge, za kmetijska posestva).
Platnice za bilanco so iz polivinila s patentnimi vijaki ta predelnimi kartoni.
Platnice za bilanco so izdelane iz trde lepenke v pol-platnu, s patentnimi vijaki in vložljivimi kartoni
Opomba: v enem kompletu je po en izvod vsakega predpisanega obrazca z eno platnico — po izbiri iz polivinila ali lepenke. Lahko naročite po 5, 10, 15 ali več kompletov, vendar vedno zaokroženo na 5 kompletov.
S. Navodila za izdelavo zaključnih računov za leto 1956 g komentarjem predpisov, razpisi, pojasnili in izdelanimi primeri bilance za trgovino, industrijo itd.
Pri izdelavi navodil sodelujejo naši znani strokovnjaki: Mihailo Sčekič, Marko Petrovič in drugi, v redakciji ing. Božidara Race.
Naročila za obrazce za inventuro, za komplete, za zaključne račune (z oznako vrste platnic), kakor tudi za Navodila, pošljite takoj na naš naslov, najkasneje pa do 10. novembra 1956, da bi lahko zagotovili potrebne količine kvalitetnega papirja za izdelavo obrazcev.
Knjigarnam dajemo 15 % rabata s franko dostavo.
• Zahtevajte najnovejše kataloge obrazcev naših izdaj.
»S A VREMENA ADMINISTRACIJA«
ZALOZNIŠKO-TISKARSKO podjetje Prizrenska ulica 6 — poštni predal 479
BEOGRAD
3723
mPUM
			
HANS
FALLADA
JCaj <zxLaj,
FANT
89
ssmi
»Kaj ste računali... Kako pa morete vedeti, kako mi delamo?
je več stopenj.«
»Ce takoj vse uredite...«
»Pri nas vse takoj uredimo, bodite prepričani.«
Pinneberg' je postal odločen: »Ali bi hoteli poizvedeti, kako je i mojo zadevo?«
Mladi uradnik je pogledal Pinneberga, ta pa njega. Oba sta bila čedno napravljena, oba umita in obrita, oba sta imela čiste Hohte, oba sta bila nameščenca, vendar sta se pogledala kot so-vražnika, kot smrtna sovražnika, zakaj eden je sedel za ograjo, drugi pa je stal pred njo. Eden jc hotel tisto, do česar je imel po svojem prepričanju pravico, drugi pa je smatral to za nadlegovanje.
»Samo nepotrebno delo,« je godVnjal mladi uradnik, nazadnje te se je le izgubil nekje v ozadju. Tam so bila vrata. Skozi ta ^ata je izginil mladi uradnik, Pinneberg pa je gledal za njim.
vratih je bil napis, Fant ni mogel videti natančno, čez čas pa je le razbral: »Moški.«
Pinneberg je pobesnel. Pri drugi mizi je sedel prav tako mlad uradnik, ki je skrbel za ljudi s priimkom »O«. Pinneberg bi ga rad vprašal zaradi napisa »Moški«, pa se mu ni zdelo vredno, saj je takoj vedel, da tisti pod O ne bo prav nič drugačen od onega pod P.
Cez čas se je prikazal mladi uradnik skozi ista vrata. Fant ga je ostro meril z očmi, ta pa mu ni vrnil pogleda. Sedel je, vzel Pinnebergovo člansko izkaznico, jo položil na ograjo in dejal: »Je že opravljeno.«
»Ali ste poslali denar? Včeraj ali danes?«
»Pismeno je urejeno, vam pravim.«
»Kdaj, prosim?1 — »Včeraj.«
Pinneberg je še enkrat pogledal mladega uradnika. Kar verjeti ni mogel, da je na vratih napis »Moški«. »Ce doma ne najdem denarja, vam pravim...« je zagrozil. Toda pri mladem uradniku je že opravil. Ta je razpravljal s prijateljem na črki »O« o smešnih ljudeh. Pinneberg je nameščenca še enkrat pogledal. Čeprav mu je bilo že zdavnaj vse jasno, se je še vedno jezil. Potem je pogledal na uro: »Zdaj bo maralo biiti s cestno železnico vse v redu, če hočem priti v trgovino o pravem času.«
S tramvajem pa ni bilo v redu, vodja oddelka ga je že čakal: »O, gospod Pinneberg! Ali vas delo nič ne zanima?«
»Prosim vas, oprostite mi,« je Pinneberg lovil sapo, »bil sem pri bolniški blagajni. Po denar sem šel, žena mi je rodila.«
»Dragi Pinneberg,« je s poudarkom spregovoril vodja oddelka, »to mi zdaj pripovedujete že štiri tedne. Porod je res nekaj posebnega, toda za prihodnjič si boste morali izmisliti kak drug izgovor.«
Preden je utegnil Pinneberg odpreti usta, je vodja oddelka odšel. Popoldne pa je Pinnebergu le uspel kratek razgovor s Heil-
buttom za stojali s plašči. 2e dolgo se nista več tako pogovarjala, nič več se nista tako razumela kot poprej. Ker ni Pinneberg spregovoril o kopališču niti besede, so se njuni odnosi malce ohladill. Seveda pa je bil Heilbutt preveč vljuden, da bi se delal užaljenega.
,No, tisto popoldne mu je Pinneberg iztresel svoje skrbi. Najprej Je povedal pripetljaj z vodjem oddelka, pa ga je Heilbutt brž potolažil: »Daj no, tega si menda ne boš gnal k srcu!«
Nato je povedal še tisto o bolniški blagajni »Kaj hočeš, taki so pač,« je rekel Heilbutt. »Sicer pa, ali ti lahko pomagam s petde-setakom?«
Pinneberg je bil ganjen: »Ne, ne, Heilbutt, nikakor ne, se, bova že kako prebila. Pripovedujem ti samo zato, ker imam do tistega denarja pravico, pa tako ravnajo. Glej, 'Storžku bo že kmalu tri tedne.«
»Tistega, o čemer si pravkar pripovedoval, jaz ne bi pogreval. Tisti lump pod črko »P« bo tako vse tajil. Toda če nocoj ne bo denarja doma, napiši pritožbo.«
»Saj tudi to ne bo zaleglo,« je Pinneberg izgubljal pogum. »Z nami lahko delajo, kar hočejo.«
»Seveda se nima smisla pritožiti pri njih, zato boš šel v nadzorni urad za zasebne zavarovalnice. Čakaj, povedal ti bom telefonsko številko.«
»Da kaj takega obstaja?« se je razvnel Pinneberg.
»Boš že videl, kako hitro bodo poslali denar.«
*
Ovčka je povedala, da denarja ni, pač pa je prišlo pismo. Fant ga je od^-l, iz ovitka sta padli dve lepi vprašalni poli
List rubrika
.Ljudska pravica«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica d, telefon 39-181 - Notranjepolitična • gospodarska rubrika Tomšičeva 1/111, telefon 20-507 - Kulturna izdaja ln tiska Časopisno založniško podJet)	* Kopitarjeva ulica 2, telefon 39-181 - Telefon za naročnino ln oglase 31-030 - Telefon poslovalnice ,ns Titovi cesti 22-322 - Mesečna naročnina
Iks Nazorjeva ulica 10/11. tetefii-kb p5Q0 ^ _ Tekoči račun 60-KB-6-2-1393 - Poštni predal 42 — Poštnina plačana v gotovini — Rokoriisi se ne vračalo
VIKTOR E: GRAD DRAGO-E:ROTVIK
Letos je poteklo natanko sto let, odkar se je rodil oeliki angleški dramatik Bernard Sham. Ob tej priliki bi bilo morda zanimivo, če opišemo Sharvov obisk v Jugoslaviji pred 27 leti. Takrat je Bernard Sham prebil d Dubrovniku, Boki Kotorski, na Cetinju in v Splitu dvanajst majskih dni skupaj t svojo ženo Charlotto.
Bernard Sham in njegova soproga sta dopotovala v Dubrovnik 16. maja 1929. leta in se naselila v hotelu tlmperiah, ki so ga seveda takoj začele oblegati skupine hovinarjev in fotoreporterjev. Najprej je izjavil, da ne bo govoril z nobenim novinarjem, toda zadnje tri dni je vendarle
Prenosni televizijski aparati
Proizvajalci televizijskih aparatov v Ameriki so sporočili, da je izvrsten sprejem prenosnih televizijskih aparatov v 'Ameriki pripomogel, da je ta industrija doživela novi razcvit. Zdaj odpade 20 “/o prodanih televizijskih aparatov na prenosne modele. Zastopniki televizijske industrije domnevajo, da se bo dvignila letna prodaja prenosnih televizijskih aparatov že v treh letih od 7 na 10 milijonov.
popustil. Med slavnim pisateljem in dopisnikom beograjske iPoliti-ke< je prišlo do razgovora, v katerem je Sham nizal duhovite in deloma sarkastične opazke ob mnogih problemih.
»Vprašujete me, kakšen je namen mojega potovanja in kaj me najbolj zanima v vaši deželi.. .< se je obrnil Sham k novinarju. iPrvi in edini razlog je ta, da se hoče moja soproga odpočiti od gospodinjstva. Če vam bo kdo rekel, da sem prišel k vam zaradi politike, znanosti ali umetnosti, mu ne verjemite. Tukaj me z umetnostjo veže tisto, kar tudi doma — lepa narava. Vedel sem, da je pri vas lepo in samo to je vplivalo na mojo odločitev.<
Svoji ugotovitvi, da je Jugoslavija najcenejša dežela na svetu, je Sharo dodal tudi nekaj besedi priznanja za gostoljubnost, ki jo je doživel v Jugoslaviji:
>Ko sem nameraval plačati hotelski račun, niso hoteli vzeti denarja, toda ko sem vztrajal, so mi darovali narodno nošo, ki je nekajkrat dražja kot pa hotelski račun.*
Novinar je bil zelo presenečen, ko mu je Sham povedal, da nima nikakega mnenja o problemih gledališke umetnosti.
*Nisem strokovnjak, ne teoretik, samo praktik in ne vem ni-
česar o gledališču. Edino kar me preseneča je to, da sem v Jugoslaviji bolj znan kot v Angliji, kjer me poznajo samo intelektualci.*
V nadaljevanju razgovora je Sham izjavil, da ga bolj zanima kiparstvo.
>V Jugoslaviji sem videl eno samo gledališče, pa še to je bilo zaprto. Tudi če bi bilo, bog obvaruj, odprto, ne bi šel gledat predstave. Ne znam niti besede jugoslovanskega jezika, vaš jezik pa je podoben esperantu. Slišal sem, da se v Jugoslaviji naučijo otroci čitati in pisati v treh dneh.
Verjemite mi, da angleški otrok še po devetih letih šole ne zna ne čitati ne pisati in ne govoriti svojega jezika. Tukaj vas je razmeroma mnogo, ki bolje govorit» angleški kot večina naših Angležev.«
Bernard Sham in njegova soproga sta bila navdušena nad naravnimi lepotami krajev, skozi katere sta hodila v času svojega obiska v Jugoslaviji. Na Cetinju je pisatelj rekel svojim novim znancem, da je črnogorski kras za njega poseben, nerešljiv problem: kako je namreč mogoče na njem živeti?
Kajbo z »VALENTINOM«?
Ali je »Valentin«, največje podmorniško zaklonišče na svetu, ki leži severno od Bremena na obali Wesere, kakor Sneguljčica prespal dobršen del svojega obstoja? Ali ga bodo uporabili za vojaške namene? Zdi se tako. Pred kratkim so si ga ogledovali pogumni možje, ki so bili podobni plezalcem v strmih gorah, ter se razgledovali po njegovih grobih in orjaških zidovih. Upravniki zaklonišča si znova razbijajo glave, kaj bi kazalo početi z zgradbo.
Umazanosivi zidovi se dvigajo iz nežnega zelenila obalne pokrajine. Pred že zdavnaj zasipanim vhodom v največji nemški pod-
Promet skozi Sueški prekop se Je v zadnjih letih močno povečal, 90 odstotkov porasta pa gre na rovaš številnih tankerjev, ki prevažajo »tekoče zlato« z Bližnjega Vzhoda. Ladje spuščajo skozi prekop v posebnih konvojih s presledkom enega kilometra. Kljub vsem naporom se zahodnim državam ni posrečilo, da bi kakorkoli zavrle ali onemogočile promet skozi prekop. Naša slika prikazuje iivahen promet na začetku Sueškega prekopa pri Port Saidu
morniški brlog se pozibavajo bele jadrnice na valovih reke Weser. Nemci so med drugo svetovno vojno še nedokončano zaklonišče že proglašali za enega izmed svetovnih čudežev in so imeli vsekakor trden namen na tem prostoru zgraditi najmodernejše zavetje za svoje gusarske podmornice.
Leta 1943 so se pojavile na tem prostoru legije gradbenih delavcev in v kratkem času so zrasli iz tal orjaški zidovi. Delo je trajalo dve leti, vendar zaklonišče ni bilo dokončano, vojne je bilo prej konec. Toda Valentin« ni bil poceni. Samo peska so zanj porabili okroglo milijon ton. Vsi stroški so baje znašali toliko, da bi iz istih sredstev mogli zgraditi popolnoma novo mesto za 15.000 ljudi.
Z »Valentinom« so imeli velike načrte. Za njegovimi varovalnimi betonskimi zidovi so hoteli v miru graditi in popravljati podmornice. V notranjosti zaklonišča so velikanske dvorane in pravcato majhno pristanišče, ki so ga hoteli
Atomski center na Volgi
Drobne
ZANIMIVOSTI
JAPONSKI SAMOMORILCI
Mimo Danske Je Japonska dežela z največ samomorilcev na svetu. Po statistiki, ki jo je izdalo japonsko ministrstvo za socialno skrbstvo, je leta 1955 na Japonskem napravilo samomor 22.138 ljudi, to se pravi za 1.4 odstotka več kot leta 1954. Med evropskimi deželami »vodi«, kot že rečeno, Danska, za njo pa so Avstrija, Zahodna Nemčija in Švica.
NOVI FRANCOSKI VLAKI
Kot je znano, so francoske lokomotive najhitrejše na svetu. Na nekaterih progah Je dovoljena hitrost 140 km na uro. Z najnovejSimi lokomotivami pa nameravajo povečati hitrost na 160 km na uro. 2e zdaj vozijo vlaki na progi Pariz—Nizza s hitrostjo nad 150 kilometrov na uro.
VREMENOSLOVSKE POSTAJE NA ANTARKTIKI
Admiral George Dafeque Je predlagal Novi Zelandiji naj postavi okrog 80 stalnih meteoroloških postaj na Antarktiki. Admiral, ki Je vodja ameriške antarktične ekspedicije, Je izjavil, da bo mogoče s pomočjo teh postaj določiti vreme za šest mesecev naprej.
SEDEM EKSPEDICIJ NA HIMALAJO
Nepalska vlada Je letos prejela sedem prošenj za dovoljenje ekspedicij na najvišje vrhove Himalaje v prihodnjem letu. Ce bodo vsem ugodili, bodo prihodnle leto odšle na Himalalo: dve ekspediciji lz Velike Britanije, dve lz ZDA in po ena iz Francije, Avstralije in Japonske.
LETALONOSILKA MED STARIM ZELEZOM
Poveljstvo ameriške mornarice Je sklenilo prodati letalonosilko »Interprice« kot staro železo, ker Je zastarela in neuporabna za plovbo. Ta letalonosilka Je stara komaj 20 let in Je sodelovala med drugo svetovno vojno skoraj pri vseh pomorskih bitkah na Pacifiku. Ze od leta 1948 Je niso več uporabHali.
Časopis »Iznajditeljstvo v ZSSR«
V Moskvi je izšla prva številka novega mesečnika »Iznajditeljstvo v ZSSR«, ki je glasilo odbora za iznajdbe in izume pri ministrskem svetu SZ. Časopis bo predvsem populariziral sovjetske in tuje iznajdbe in odkritja, pojasnjeval izmenjavo izkušenj glede iznajditeljstva s prijateljskimi deželami.
Pred nedavnim je skupina sovjetskih in tujih .novinarjev obiskala kraj Dubno na Volgi, kjer je zdaj največji atolnski center na svetu. Sovjetski ato-misti so pokazali novinarjem glavne naprave tega centra, ki je izredno navdušil Center se nahaja okoli 150 kilometrov daleč severovzhodno od Moskve.
Njegova posebnost je ogromen sinhociklotron (razbijalec atomov), ki povečuje gibanje atomskih jeder z energijo 10 milijard voltov, to se pravi, da je ta aparat za 80 »/• močnejši od
doadaj največjega sinhociklotro-na, ki ga imajo na kalifornijski univerzi. Direktor tega centra je Profesor Vladimir Wechsler, ki je leta 1944 konstruiral prvega sovjetskega razbijalca atomov. »Srce« te naprave je ogromen magnet, ki je težak 36.000 ton in ima 60 metrov v premeru. Ta magnet povzroča, da napravijo atomska jedra 4,5 milijonov obratov v nekaj delcih sekunde in se tako razbijejo na svoje sestavne dele. »Vse, od vijaka do ogromnega magneta, so napravili doma«, je izjavil novinarjem prof. Wechsler.
NAJVEČJE PODMORNIŠKO ZAKLONIŠČE, ZGRADILI SO GA NACISTI V BLIŽINI BREMENA,
JE POTRATNA ZGRADBA OB MORSKI OBALI,
KI PA SE V CIVILNEM 2IVUENJU NI OBNESLA
uporabiti tudi kot poskusni prostor za potapljanje.
Ko so prišli zavezniki, so si presenečeno ogledovali velikanske prostore. Hoteli so ga uničiti z razstreljevanjem, vendar se je pokazalo, da bi potrebovali velike količine razstreliva, ki pa bi povzročilo veliko škodo tudi severnim predmestjem Bremena. Čeprav si ob podobnih primerih v povojnem času niso dovolj pomišljali, je tu bila zadeva vendar nekoliko preveč nevarna. Betonski zidovi zaklonišča so bili zatem štiri leta bombni cilj angleških vojnih letal; posledice so bile iste, kakor če bi trosili grah.
Ko torej' »Valentina« nikakor ni bilo mogoče uničiti, so začeli 1 razmišljati, kaj bi se dalo z njim početi. Toda vsa prizadevanja, da bi tega otroka vojne mornarice spremenili v koristen člen gospodarskega življenja, so se izjalovila. V zaklonišču ni bilo mogoče j namestiti niti tovarniških prosto- i rov, niti ga uporabiti za skladi- ! šča. Da bi ga podrli, ni bilo do- ; vodj denarja, saj se je že prej pokazalo, da bi za to potrebovali velikanska sredstva. Tako so ga pustili preprosto kjer je, zapuščenega, praznega in nekoristnega.
Danes se skrivajo v zapuščenem in temačnem »Valentinu« črne kavke in druge živali. Le udarci perutnic in zoprno krakanje teh črnih ptičev odmeva po somračnih dvoranah, ki naj bi bile varovale sejalce smrti in uničenja.
Na nedavnem knjižnem sejn>® v Frankfurtu so v posebne® oddelku prikazali tudi velik*n' sko škodo, ki jo povzročaj« ’ velikih knjižnicah različne **' činke in črvi. Naša slika M* majhen del hudo poškodov*' nih knjig iz svetovno ne miinchenske univerzi^']* knjižnice, kjer so knjižni šk®"' ljivci samo v enem letu P®” vzročili večmilijonsko K temu pa se knjižni črvi n«' raje lotevajo dragocenih stali1* Izdaj, ki jih pogosto sploh & mogoče več nadomestit*
Japonska gradi atomsko ladjo .
Japonska pomorska dru »Osaka Sosen Kaia« je sklenu3 zgraditi potniško ladjo s pogono® na atomsko energijo, ki bi jo iz' ročili v promet že leta 1960 81 1961. Nova atomska ladja j30 imela 20.000 brt., njena atomsK® centrala pa bo imela zmogljiv®?;. 54.000 kilovatov, kar bo l3®.1 omogočalo hitrost 25 morski6 milj na uro. Ladja bo lahko sprejela 1700 potnikov in jo bod° uporabljali za prevoz izseljencev iz Japonske v Južno Ameriko.
1084 mednarodnih kongresov v letu dni
Na svetu vsakega dne potek«' jo povprečno po trije mednarod' ni kongresi ali konference. Let* 1954 je bilo na vsem svetu 108’ mednarodnih kongresov in kofl' terene, od tega kar 768 v Evropi. Največ teh mednarodnih sestankov prirejajo v Franciju Leta 1955 je bilo tam 154 takšnih sestankov. 28 •/« vseh mednarodnih kongresov se je ukvarjalo 1 znanostjo in tehniko. Na druge® mestu so medicina, vzgojni 1° mladinski problemi.
Hišna preiskava
157.
Ko so Danilo, Maks in doktor Plavnik pripluli do zaliva, je bila neznana motorna jahta že pritrjena z močno Jekleno vrvjo k prvemu patruljnemu čolnu. »Pogonski mehanizem se Ji Je nekaj pokvaril,« Je zavpil poveljnik patruljnega čolna. »Taka Je kot hroma raca. Sama ne more nikamor. Posadki pa sem povedal, da bo morala pred sodišče zaradi sokrivde pri smrti njihovega tovariša Vetrinija.
segel bi, da
smo zasačili družbico.«
Priželo čedno
158.
Pokazalo se je, da Je njegova domneva dokaj utemeljena. Ko so poslali italijanskim oblastem uradno obvestilo, koga so prijeli in v kakšnih okoliščinah, so dobili odgovor, da so bili že dolgo pozorni na to družbico. Nikoli pa ji niso mogli ničesar dokazati, niti je niso mogli zasačiti na delu. Zdaj imajo dovolj obtežllnega gradiva, da lahko začnejo obširno preiskavo. Drugi dan zjutraj je prišla po ujete neznance italijanska patruljna ladja.
»Najlepša hvala za pomoč. Ne vem, kako bi se Izteklo brez vas,« je Danilo dejal ob slovesu doktorju Plavniku. Z Maksom sta krepko stisnila roko še staremu Barbi, potem pa odhitela na letališče, od koder sta poletela proti domačemu mestu. Ko je letalo zakrožilo nad morjem, sta ugledala pod seboj vitko ladjico s snežnobellmi jadri. Pomahala sta ji, čeprav tega od spodaj niso mogli videti. Bila je Biserka, na kateri sta doktor Plavnik in Barba plula proti severu.
KONEC
Sodobni toreador
Zob za zob1
OTJ AUT TT	>y^ ^uSos^avUi me bolje poznajo kot v Angliji«
J	1J1	Spomini na bivanje v Splitu in Dubrovniku
BERNARD SHAW