Leta TEM*, št. tU Ljubljana, torek 28. septembra 1941 Mi — Cena — Prezze: čast, 80 Upravništvo: Liubliana, Puccinijeva ulica 5. Teleton fc. 51-22. 31 ."3 31-24 Inscratm oddelek: L.|uDI)ana, Puccinijeva ulica 5 - Telefon il. 51-2? do 31-26 Podružnica Novo neito: Liuhlianska cesta 42 Računi: la LiubiiansKc pokrajino pn poštno-čekovncm zavodu it. 17.749, za ostale kraje lta'iie Semzio Conti Cort. Post. N'o 11-3118 lohe Verluste der Sowjets Eiiol^refclie deutsche Gegenangr iffe an der Dnjeperfront Iiclie Einbriiche des Feindes abgeriegelt Ort- i Aus dem Fuhrerhauptquartier, 27. Sept. Das Oberkomaiando der Wehrmacht gibt bate an nt: Am Kuhar.briickenkopf blieben ortliche Angriffe der Sovvjets erfolglos. Erneut hin.or der Front gelandete feindliche Grupp'n v. urden aufgerieben. Scidestvviirts Saporoschje griff der Feind mit • tarken von Schlachtfliegern unter-stiitzten Infanterie- und Panzerkraften an. \lo die Sovvjets an einigen Stellen ortliche Einbriiche erzieJeti konnten, vvurden diese abgeriegelt. VVuchtige eigene Gegenangrif-fe verliefen erfolgreich. Dabei vernichtete eine Panzerdivision durch Vcrstoss gegen den Bereitstenungsmum eter Sovvjets 11 Fanzer und 62 Gesehutze. Die schweren Kampfe sind noch im Gange. Vora Dnjepfrkrie b!s zur Pripjetmun. dung versuehte der Feind gestern \vieder den Dnjeper zu ubersehreiten. Die naeist in der Dunkelheit gelandeten Kampfgrup-pen vvurden durch sofort eir.setzende Ge-genstosse vernichtet, zuriickgewcrfen oder auf engsten Raum zusamniengedrangt. Im mltUeren Frontabschnitt dauern die Abvvehrkampfe an den bisherigen Schwer-punkten mit unverminderter Starke an. Die Sovvjets, die hier zum Teile neue Kraf-te herangefiihrt hatten, erlitten in den harien Kampfen hohe Verluste. An der iibrigen Ostfront verlief der Tag im allgemeinen ruhig. An der siiditalienischen Front fiihrte der Feind im Gebirge nordwrest!ich und siid-vvestlieh Salerno zahlreiche ortliche Angriffe, die jedoch unter schvveren feindlichen Verlusten scheiterten. Im Cstgebiet haben sich unsere Truppen n^ch Zersto-rung der Verkehrseinrichtungen und unge-hindert vom Feinde auf neue Stellungen abgesetzt Karnpf- und Sturzkampfflugzeuge be-schadkgten im Aegeischen Meere zvvei Zerstorer schvver, versenkten ein Handels-schiff und setzten einen zvveiten grossen Frachter in Brand. Einzelne feindliche Storflngzeuge vvar-fen in der vergangenen Nacht einige Bomben auf westdeutsehes Gebiet. Es entstand nur geringer Schaden. cerkev pod židovskim vplivom Bukarešta, 27. sept. TU. Pod naslovom »Antilcrist iz Canteiburrvja« ugotavlja ravnatelj rumunskega lista »Porunca Vre-jnii« dr. Radescu, da so zadnje izjave anglikanske cerkve razpršile še zadnje nejasnosti. »židje,« pravd članek, »so danes gospodarji Anglije ter po svoji volji odločajo o njeni usedi. Kar koli smo doslej slišali o silnem vplivu židovstva v britanski politiki, je le kapljica vode v morje v primeru s tem, kar se danes godi v anglikanski cerkvi.« Članek naglaša vodilno vlogo, ki si jo jje anglikanska cerkev znala priboriti v angleški državni politiki, in poudarja, da je bila prav cerkev tista, ki je pomagala zavrniti prodirajoče židovstvo. Cerkev je bila, ki je v dobi nadškofa Štefana v 13. ptoletju odredila posebno oznako za Žide ter vsem Angležem prepovedala vsako občevanje z Židi. Kje pa stoji danes anglikanska cerkev, vprašuje pisec. Neprehodno brezno jo loči od njene narodne in protisemitske preteklosti. Od vsega tega ni danes ostalo prav nič. Anglikanska cerkev je danes le še privesek židovstva ter sredstvo za dosego židovske svetovne nadvlade. Prejšnji canterburyjski nadškof dr. Lang, še bolj pa njegov naslednik dr. Tempi e, sta iz cerkve napravila oporišče, odkoder se vrši boj za zmago židovstva. Pri tem jima ni šlo saino za obsodbo an-tisemitstva, marveč sta židovstvo naravnost poveličevala ter ga označevala kot blagoslov za vse človeštvo. Mi bj se ne brigali, pravi Radulescu, za izjave načelnika anglikanske cerkve v korist Židom, toda dejstvo, da se je dala anglikanska cerkev vpreči v židovski voz, kaže, da je nadškof dr. Temple očitno m odločno prešel v boljševiški tabor. Zaradi izredne ljubezni do Židov se je anglikan-sik nadškof izpremenil v najtoplejšega zagovornika boljševizma. Iz njegove cerkve se ču]ojo blagoslova Stalina ter vroče molitve za zmago boljševizma. Odnošaji med škofom in biezbožnim komunizmom so postali tako tesni, da je najbližji sodelavec nadškofa, škof ;z Yorka. dobil uradno povabilo, naj poseti Moskvo. Stalin torej ni več morilec mnogih deset tisočev pravoslavnih duhovnikov, on je sedaj najvišja moralna avtoriteta in načelniki angleške cerkve so srečni, da sprejemajo iz njegovih rok Leninov red. Moč židovstva je resnično velika, ko je iz cerkvenega kneza napravila hudičevega hlapca. Riga, 27. sept. R. Letonski metropollt Je povedal o položaju pravoslavne cerkve v Rusiji tole: Boljševiki dobro vedo, da med cerkvijo in njimi ni nobene sprave, čeprav je sedaj navidezno nastopilo nekako premirje. Brez dvoma je, da bi boljševiki v primeru zmage to premirje takoj prekinili in zopet začeli zatirati vero in cerkev. Prava svoboda za narode in cerkev bo nastopila šele potem, ko bo boljševizem popolnoma uničen. Anglosaško Izkoriščanje malih d*žav Stockholm. 27. sept. TU. Tukajšnji list »Stcckholms T i dnin gen«- piše v svojem uvodniku, da so zjave nekaterih vodilnih britanskih in amerišk h mož zbuaile pri manjših m rod h dvome, ali so anglosaške obljube za povojno dobo res tako trdne, da bi se pri uresničenju dale popolnoma izvesti. Precej v rjetno je, da se v Angliji in v Ameriki že opaža stremljenje obravnavati življenjska vprašanja malih narodov, med katere spada tudi švedska, z izvestno oholostjo Iz anglosaški vodilnih krogov poznamo izjave glede malih držav, iz katerih je razvidno, da boao bolj predmet politike velesil nego samostojn: nosilci in zastopniki svojih življenjskih koristi. Es kaj 12 Anglija začela vojno London, 27. sept. Zanimiv odgovor na vprašanje, zakaj je Anglija 1. 1939. začela vojno, daje angleški list »National«, Iti pravi: j>Anglija ni šla v vojno, ker bi bila ogrožena od Nemčije. Nemčija nikdar ni imela takega načrta za osvojitev svetovne nadvlade. Tudi državna oblika Nemčije ni bila vzrok za napoved vojne s stiani Anglije. Anglija je šla v vojr.o zaradi tega, ker je »ostaila Nemčija premočna kot kontinentalna država. Anglija je začela vojno zaradi ohranitve tako zvanega ravnovesja, ne pa zaradi Gdrn.^kn ali Pr-liske.« Ameriške želje Buencs Aires, 27. sept. R. Profesor univerze Cclurnbia, John Renner, je na nekem zborovanju med drugim dejal: Zedinjene države potrebujejo na vsem svetu 20 letalskih oporišč, da bodo megle s svojimi bombniki nadzirati vse države. Židovsko orožje Madrid, 27. sept. R. List »Espagnol« piše o židovskem načrtu za dosego gospod-stva na svetu: Najvažnejše orožje Židov sta korupcija in hinavščina. Hin3všč'na dovoljuje Židom, da se poslužujejo za svoje cilje tako vere, kakor brezbožnosti. Nadaljnje učinkovito sredstvo je njihovo zlato tele. S temi sredstvi se vrivajo v vse dežele in v vse družabne sloje. Govori Berlin, 27. sekt. A Danes bodo o nriliki obletnice trojnega pakta govorili nemški zunanji minister Ribbentrop. Musollni kot zuna-nanji min. Ribbentrop, Mussolini kot zuna-japonski zunanji minister Šigem cu Merniki raolo bo prenašal te govore ob 19 30 Berlin. 27 sept. R »Deutsch-diploma tisehe politisehe Kon-espondenz« niše povodom obletnice trojnega pakta: »Ta pakt je polož:l temelje novega reda v "Evropi in vzhodni Aziji ter zagotavlja tam živečim narodom življenjske možnosti. Ustvaril ie politični mir in s tem pogoj za gospodarski dvig.« Korespondenca zaključuje svoj članek z besedam': »Tretja obletnica trojnega pakta ni povod za praznovanje, ker pada v zelo rfz^oHte in razgibane čase S tem naktom združeni narrdi pa lahko z zadoščenjem milijo na ono uro. ko so se združili v tem paktu, kajt' pravilnost tega pakta dogodki vedno znova potrjujejo.« Tokio. 27 sept. R List »A«nr« p;*€: »Poizkusi sovražnikov, da bi omajali fronti trojnega pakta z intriopmi st-^hopetn h izda i i-cev, so se izialovli Dogodki v Tta,;'; «n članico tega pakta še tesneie strnili. Mlad; narodi vedo. da vodi k zmigi sam-> medsebojno zaupanje in najtemnejše sode'ovanje.« D?, Lev tremrMm jnrost^vslferan Berlin. 27 sept. TU. V znamenju te-ne povezanosti oboroženih sil ter oboroževalnega dela je poset 1 državni orgamzaciiski vodja dr. Lev z večjim številom zaslužkih delavcev divizijo »Grossdeutschland«. ki jc sestaviiTia po pretežnem delu iz vojnih prostovoljcev vseh nemških okrožii. Med prsetom so oddelki raznih vrst orožia in orodja predv.niali živo sliko discipliniranega voja;kega sodelovanja ter pokazali visoko stanje •zvežbam-sti nemškega vojaškega naraščaja. Grstie divizije so dobili vpogled v novo vežbalno metodo. kj vzgaja rrl^de vojake v tc=ni povezanosti za samozavestne b^Tce. Ob koncu poseta ie dr Lev ob navzočno-sti častnikov in moštva dhiz;je govori mladim novincem ter jim z živimi bcscciami iz lastnega dož;vetja predečil lik Fiihrcria. njihovega vrhovnega poveljnika. »N*e od'očuie število, kakovost in tehnična uporaba orožja,« je dejal dr. Ley. »marveč vodstv* n duh čete. Misel mora biti zasidrana v vsakem pesame-znem možu Tudi najmlajši novinec mora biti politični vojak. Danes smo vsi ro-vo'lucijcnr-mi vojaki, ker vemo, za ka; sc bojujemo: za biti ali ne biti Nemčije. Zato je vse naše dejanje in nehanje podrejeno edini zahtevi: Zmagi!« Tesna Huitniiiie % Bukarešta, 27. sept. TU Ob sprejemu nemškega prometnega ministra dr DcrpmoMeria v Bukarešti je rumunski mnister za javna dela in promet nagla^al v svojem nagovoru tesno povezanost obeh držav ter podčrtava] stare odnose med Nemčiio in Rumumjo. ki so življenju rumunske države in naroda prinesli bogatih plodov. Minister jc nadalje dejal: »V zadnjem času sta Rumumja in Nemčija stali nasproti skupni nevarnosti boljševizmu. ki je ogražal onvko in obstoj evropskih držav. Iz tega razloga stojita Nemčija in Rumunija ramo ob rami v voini, da rešita neodvisnost naših držav Odkrito prijateljstvo. ki ie nastalo v tej borb: nroti opasnemu skupnemu sovražniku, sta obe državj zbližali ter so se njuni stari stiki še bolj utrdili.« Iz Bolgarije Sofija, 26. sept. Za glavnega tajnika vrhovne bolgarske gospodarske zbornice je bil imenovan Ivan Popov, ki je bil pred tem gospodarski svetovalec na bolgarskem poslaništvu v Berlinu, Hude sovjetske izgube Uspešni nemški protinapadi na front! ob Dnjeprn Sovražnikovi krajevni vdori zajezeni Iz Fiihrerjevega glavn|ega stana, 27. sept. Nemško vrhovno poveljništvo objavlja: Na kubanskem fredmostju so bili sovjetski krajevni napadi brezuspešni. Sovražne skupine, ka so ee ponovno izkrcale za fronto, so bile popolnoma uničene. Južnovzhodno od Zaporož$a je sovražnik napadfcl z močiv"mi pehotnimi in oklopnimi silami in podporo bojnih letalcev. Kjer koli so sovjetske čete na posameznih mestih lahko dosegle krajevne vdore, so bili zajezeni. Siloviti lastni protinapadi so potekli uspešno. Pri tem jo uničila ena oklopna diviziji s sunkom v sovjetsko Izhodišče 11 oklopnih voz in 63 topov. Hudi boji še trajajo. Od kolena Dnjepra do izliva Pripjeta je skušal sovražnik včeraj zopet prekoračiti Dnjeper. Bojne skupine, ki so po večini pristale v tv?mi, so bile s takojšnjimi pro-tisunki uničene, vržene nazaj ali pa stisnjene na najtesnejši prostor. V srednjem odseku fronte se nadaljujejo obrambni boji na dosedanjih težiščih z nezmanjšano silo. Sovjets&v čete, ki so bile tukaj pos!ane v boj, so imele v hudih bojih visoke izgube. Na ostali vzhodni fronti je potekel dan v splošnem mirno. Na južnoitalijanski fronti je sovražnik v gorah severno zapadno in jnžnozapadno od Salerna podvt'1 številne krajevne napade, ki pa so se izjalovili ob hudih sovražnikovih izgubah. V vzhodnih predelih so se naše čete po uničenju prometnih naprav in nemoteno cd sovražnika odmaknile na nove postojanke. Bojna in strmoglavna letala so na Eg^j-skem morju hudo poškodovala t ruši?ca, potopila eno trgovsko ladjo ter zažgala veEk prevozni parnlk. Posamezna sovražna vznemlrjevaina letala so preteklo noč odvrgla nrkaj bi:m") na zapadno nemško ozemlje. Povzročena jc bila samo neznatna škoda. Gravi perdite ssvieticfte Contrattacchi tedesehi con svccesr^ stal fronte del Ntpzo In£iltraz:oir zn^ka. da bila splošna nemška mr~ k:>':rr koli r.pošVa f.ond' n 27 sent R V ano'eškem tisku šc vednn rrhaia dr. izraza anr>lccko presenečene nac' moCjn Nemcev v Italiji. Boljševiški »Da''v \\'orkcr« n:"c: »Medtem ko Churchill govori, da ie treba nustitj Italiji-nc pariti se v laitiv vodi. so Ncmci u'e'.tli. Angleška m amerrka v'a.'a sti se dali po dogodkih v Pa-liji izncind't'.« L'ct »Star« -.e jez-, ker nc kažejo ang'e:k: bn'i"cviki rrav nkakega globljega rizumevanja za br-bo Angležev ;n Amcrič-nov v Italiji Trh bejev angleški bo'iševiki nc smatrajo za doveline v smislu ru^k^ zahtev UrprSai r^^lzlh p^mnislah si v vrtali Berlin, 27. sept. TU. Z italijan. pomorskega pcdroč'a prihar-ijo naknadno poročia o uspehih lažj h nemških pomorskih sil. do-s ženili pr,- ti italijanskim ladjam, ki s«, sc po B-ui giijc cm izdajstvu in v nep: znanju pravega p ;l ižnja sku"ale prebiti v sovražna pristanišča Zaradi nag'cga in odločnega nastopa nemške vojne mornarice se je pretežni ucl teh poskusov v sevemcitalijanskih vodah popolnoma ponesrečil. Tako so n. pr nemški pomorščaki dne 9 sentembra s svarilnimi streli prestregli dva parn ka po 5500 tnn, ki sta plula iz neke se-vernoitalranske luke proti jugu z namenom, da utečeta. Ker izcf^lskj ladji nista upoštevali svarilnih strelov, jc nastopilo učinkovito ncimko topništvo F.nega izmed p3rn'kov je zade'o več salv, nakar ga je posadka sama potopila, drugi pa sc je zavil v meglo ter odgovarjal na topovski cgenj s slabo merjenim1 streli Po kratkem boju pa ie bil tudi ta zažgan in uničen. Oba parnika sta poskusia reš:ti dva italijanska brza čolna, toda nemški ladijski topovi so ju prisilili, da sta ;admo odplula. Kmalu potem so druge nemške enote potopile cba omenjena čolna. Tuai italijanski polagalec nrn. kj je imel nalog, da se reši v sardinsko luko Maddelena. je bil zadet in je obtičal na morju. Celotna posadka je bila ujeta. Tudi neka velika jahta, ki se ni hotela ukloniti nemškim navodilom, jc bila prisiljena zapluti v neko luko pod nemškim nadzorstvom. To bliskovito in uspešno delovanje .nemških pomorskih sil na severnoitaliianskem obalnem področju je prepričalo vse doslej še kolebajoče italijanske kapitane in posadke, izhaja v » d j.i - » n r d c i j ka Naročnina /naša mtiecou Ui 18.—. n inozemstvo vključno • »Ponedeljskim Jutrom« Lir 36.50. Uredniiivo : Ljubljana, Puccinijeva olica St. 5. — Telefon ker. 31-22, 31-23. 31-24. - Rokopisi ce ne vračajo. Prijave v slovensko domobransko legijo Od petka dalje se prijavljajo prostovoljci za slovensko domobransko legijo. Prijavni urad posluje v hiši mestnega poglavarstva na Ambroževem trgu št. 7. Število onih, ki so se prišli vpisat, je bilo že takoj prvi dan znatno in je potem naraščalo in še narašča od dneva do dneva. K vstopu so vabljeni fantje in možje od'18. do 35. leta starosti, vendar prihajajo tudi mlajši in starejši od te dobe z željo, da bi bili sprejeti v legijo. Prav tako poročajo podeželska županstva, ki sprejemajo prijave prostovoljcev vsako za svojo občino, da je odziv na cklic poveljstva slovenskih domobrancev povsod ugoden in velik. Takoj v začetku se je torej že pokazalo, da je bila ustanovitev slovenske domobranske legije od širokih ljudskih slojev v Ljubljani in po deželi sprejeta ne le s popolnim umeva-njem, temveč tudi z odobravanjem. To je tudi lahko razumljivo, saj so cilji te res domoljubne ustanove, kakor so orisani v razglasu njenega vodstva, povsem jasni in pri tem taki. da jih mora sprejeti za svoje vsak, kdor Slovencem res dobro želi. Gre za o-brambo naših krajev in njihovega prebivalstva pred komunistično pogubo, pred ono. ki že pritiska na nas in jo občuti del našega podeželja na lastni koži, pa v enaki meri pred ono. s katpro komunisti groze za primer, da bi se jim posrečilo, čeprav le mimogrede, dobiti oblast v roke Da so ti peklenski komunistični načrti, po katerih naj bi poginil najboljši de! našega naroda in naj bi se uničilo vse, kar nam je lepega in svetega, resno mišljeni, o tem ne more dvomiti nihče po vseh zločinih, ki so jih komunistični teroristi že doslej zagrešili nad našim ljudstvom. Ustanovitev slovenske domobranske legije, ki bo, v zvestem tovarištvu podprta od nemške oborožene sile, obnovila v naših krajih red in mir, je po vsem tem postulat naše lastne samoohranitve. Tega se ljudstvo zaveda in to občuti z vsem svojim življenjskim instinktom. Zato je čisto naravno. da se odzivajo klicu za vstop v vrste prostovoljnih borcev za zagotovitev varne sedanjosti in bodočnosti našega ljudstva slovenski možje in fantje v tako razveseljivem številu. Nobenega dvoma ni. da se bodo njih vrste šc vnaprej stalno množile in krepile. Obvezna prijava aktivnih vcjašklh oseb bivše jugoslovanske ve jske, mornarice ter orožništva Vsi aktivni častniki, vojaški uradniki, orožniki in podčastniki se morajo javiti in to: 1. častniki in vojaški uradniki dne 29. t. m. od 8. do 12. ure in od 14.30 do 17.30 2. aktivni podčastniki, orožniki in godbe, niki 33. t ra. om 16:27 pred istim tekmecem. Tudi v nogometni tekmi so Haškovci obvladali Concordijo s 3:2 (2:2). Še vse bolj pester in bogat kakor vsi, kar smo jih slišali ta večer, je bi! pregled športnih dogodkov v Nemčiji. Dolga vrsta nogometnih izidov (med njimi nekaterih po-mebnih tekem za Tschammerjev pokal), na kune ženskih in moških atletskih izidov — in odličnih vmes — z vseh področij Velike Nemčije, številni nastopi raznih kolesarskih mojstrov po priložnostnih dirkah (vsekakor i na nekoliko skrajšanih progah) in slednjič nič koliko podrobnosti z mnogih konjskih dirk (cd Dunaja preko Monakova do Lipske-ga), vse to nas je za nekaj hipov zadnjega nedeljskega večera potrdilo v prepričanju, da športni svet okrog nas še ni zamrl. In to je prav za prav ono. r*a kar smo hoteli tako opozoriti naše čitatelje! RADIO LJUBLJANA TOREK, 28. SEPTEMBRA 8.30—9.00: Jutranji pozdrav. 9.00—9.20; Poročila v nemščini in slovenščini. 12.20—12.30: Uvod. 12.30—12.50: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.50—14.00: »Priljubljeni napevi<. — Igra Radijski orkester, vodi derigent D. M. šijanec: 1. Nicolai: Vesele žene windsorske; 2. Scheibe: Zvončki; 3. Delibes-Urbach: Pomenek z Deli-besom; 4. Dvorak: V čeških predilnicah; 5. Kor-zak: Pesmica in pravljica: 6. Borschel: Straus-siana; 7. Leopold: Zlata Praga; 8. Lehar: Grof Luksemburški. 14.00—14.15: Poročila v nemščini. 14.15—15.00: Popoldanska glasba. 15.00: Poročilo nemškega vrhovnega poveljstva. 17.00—17.15: Po-račila v nemščini in slovenščini. 17.15—18.00: Zabavna glasba. 19.00—19.30: Koncert Kmečkega tria. 19.30—19.50: Poročila v nemščini in slovenščini. Poročilo nemškega vrhovnega poveljstva v italijanščini. Napoved programa za naslednji dan. 19.50—20.00: Mala medigra. 20.00—20.20: Poročila v nemščini. 20.20—21.15: Koncert Webrove in Wagnerjeve glasbe. 21.15—22.00: Plesna glasba. 22.00—22.15: Poročila v nemščini. Mali oglasi Službe išče SEDEMNAJSLETNO dekle, z malo maturo, išče zaposlitve. Naslov v ogl. odd. JuUa. _16408-1 Službo dobi GOSPOD. POMOČNICO zdravo, močno, iščem. Plača dobra Naslov v ogl. odd. Jutri. 16431-la MLAJŠO GOSPODIČNO Za pisarniško zaposlitev ne-kai ur dnevno, iščem. — Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Takoj nastop«. 16403-la SLUŽKINJO pošteno in pridno, sprejmem takoj. Dobra plača. Oglasi naj se v pisarni stavbenika Bridia, Slomškova 19 med 10. in 11. uro. 16409-1 a DEKLE za vsa gospodinjska dela sprejme takoj Mencinger T., Sv. Petra c. 43. _16414-la f^EBBBS UČENKO AI.I UČENCA za specerijsko trgovino sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »L'čenec«. 16430-44 PRAZNE SODE rabliene, po 30—50 litrov, za kislo zelie, prodam. B. Guštin. Vodnikov trg 2. 319-6 MOŠKO KOLO dobro ohranjeno, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 16424-6 OTROŠKO POSTELJICO železno, belo in iepo otomano ter črno damsko pisalno mizo v najboljšem stanju, prodam. Naslov v ogl. -.odd. Jutra. 16422-6 ČEVLJE ST. 42 moške, visoke, prodam. — Naslov v ogl odd. Jutra. 16425-6 2 ZLATI VERIŽICI in črno moško suknjo, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 16421-6 4 KOKOŠI in 2 piščeti. prodam. Naslov v upravi lutra. 16429-6 PIANINO dobro oh-an:en. prodam-. Naslov: Warbinek. Miklošičeva 4. 16407-6 ČEVLJARSKI CILINDER, nov, proda tvrdka Promet, nasproti križanske cerkve. 16418-6 DINAMIČEN ZVOČNIK ugodno naprodaj pri Promet, nasproti križanske cerkve. 16419-6 HARMONIKO klavirsko, z 48—120 basi, kupim. Ponudbe pod »Takoj« na ogl. odd. Jutra. 16143-7 PISALNI STROJ dobro ohranjen, kupi Gerovac Kolodvorska 8 -15.806/7 STARE URE zapestne in žepne, še dobro ohranjene, kupim. Tanko lazbec. nrarski mojster. Miklošičeva C. 12. 15682-7 PRAZNE STEKLENICE vseh vrst kupim in plačam po najvišji ceni. Gušlin B., Vodnikov trg 4. 318-7 ELEKTROMOTOR enofazni do konj. sile. kupim. Ponudbe na upravo Jutra pod »Brezhiben«. 16423-7 KLAVIR gramofon in klavirske harmonike, kupim proti dobremu plačilu. Naslov v ogl. odd. Jutra. 16426-7 STRUŽNICO (Drehbank), vrtalni stroj, brusilni stroj ter orodje za ključavničarstvo in mehani. leo, kupimo proti zelo dobremu plačilu Merkur- Pu-barjeva 6. 16375-7 OPRAVO za samsko sobo, po možnosti s kaučem, že rabljeno, v dobrem stanju, kupim takoj : istotam kupim radio. Dopise prosim na ogl. odd. Jutra poi »Ceno opis«. 16410-7 ŽIMO za žimnice Ia kvalitete, kupim. Ponudbe na ogl. odd. lista pod »Žima«. 16412-7 ŠIVALNI STROJ pogrezljiv, in moško obleko, kupim. Maver, Hrenova 17-11. 16416-7 INDUSTRIJSKO podjetje, malo, zelo zaposleno, z veliko zalogo, za 300.000 lir naprodai. Siguren kupec lahko en del plača eventuelno v obrokih. Šifra: »Mesečni zaslužek 15.000« na ogl. odd. Jutra. 16380-20 OPREMLJENO SOBO čisto, zračno, oddam solidni osebi. Ulica 3. maja 7-II, levo. 16432-23 OPREMLJEN KABINET oddam. Naslov v ogi. odd. Jutra 16404-23 SOBO opremljeno za 2 osebi, lepo ia prostorno, oddam boljši stranki. Rimska 10, visokopritličje. levo. Vprašati od pol 2. do pol 3. in od 6. do 7. 16403-23 OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom 1 ali 2 posteliema, oddam blizu tramvajske postaje. Sp. Šiška, Černetova ul. 31-1. 16417-23 BELA PELERINA otroška, dežna, se je izgo-bila od Prul do sv. Petra ceste. Vrnite jo proti nagradi na naslov: Abrim. Sv. Petra c. 2-1!. 16420-37 ZLATO VERIŽICO z obeskom sem izcubila v Mostah. Poštenega najditelja prosim, da io vrne proti primerni nagrad' Moste. Pod Ježami, št. 6. — Gostilna Podobnik. 16406-37 DOKUMENTE na ime- Primčič Franc, Lavričeva ul. s se>~i izgubil od kavarne Maicen do prelaza. N?.jditelia trosim, naj iste vrne proti nagradi. 1641S-J7 Za vedno nas je zapustila naša ljubljena mati, stara mati, sestra, teta in tašča, gospa Frančiška Zoreč Blagopokojna leži na Žalah v kapelici sv. Frančiška. Pogreb bo v torek, dne 28. t. m. ob 5. uri popoldne izpred farne cerkve na Viču na ondotno pokopališče. Ljubljana, dne 27. septembra 1943. žalujoče rodbine: ZOREC-NADRAG in ostalo sorodstvo. Ž e za 10 lir lahko dobe naročniki »Jutra«. »Slovenskega naroda« ali »Domovine« vsak mesec odličen roman v obsegu 250 do 350 strani, če se naroče na knjižno zbirko »Dobro knjigo«. Za vezane in na boljšem papirju tiskane izvode je naročnina 2G lir na mesec, torej za eno knjigo Za vedno nas je zapusti!, previden s tolažili sv. vere naš nepozabljeni, dobri sin in brat, gospod AdoiS Golob Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 28. t. m. ob 3. uri popoldne z žal, kapele sv. Jakoba, k Sv. Križu. Ljubljana, dne 27. septembra 1943. Globoko žalujoči: Valentin Golob, oče; Pavla, Marta, Slavka, Mirni, Angela, sestre; Sonjica, nečakinja, in ostalo sorodstvo t erene Kormeodl: 55 ZMOTA »Da. Pogovarjali sva se o vsem mogočem. O njenem življenju in tudi... —! Utihnila je. A Janko je vedel, kaj naj bi sledilo: in tudi o njeni smrti- To je hotela reči, o tem sta se pogovarjali. To je torej tisti trenutek, ki jima bo obema odkril resnico? Toda kaj je resnica? Jo lahko drago ali poceni spoznaš ? In bo M ta resnica prava resnica, ali morda zgolj kompromis? V sencih mn }e Šumela Anino srce je naglo bilo. »Povej mi, Jeni, zakaj prav za prav midva nikoli ne govoriva o njej?« je vprašal a. Janku so se gube zarezale globlje v ček). »So stvari, o katerih človek ne more govoriti, tudi ako bi hotel.« »Da. In midva od takrat... že cele tri tedne komaj da izpregovoriva kako besedo. O ničemer se ne pogovarjava. In vendar sva se prej o marsičem pogovarjala.« »Res je.« Za trenutek je utihnil. »In gotovo bova nekoč tudi o tem govorila.« »Ne,« je rekla Ana tiše, odločno, »ne nekoč. Kajti tako bi večno molčala. Govoriva zdaj o tem!« »Tako strašno težko je govoriti o tistem, kogar... kdor —« Po tem nedokončanem stavku sta spet za dolgo utihnila. »Kogar je imel človek jako rad,« le nadaljevala Ana Jankov nedokončani stavek; iz njenih besed nisi mogel jasno in določno razbrati, ali ugotavlja dejstvo, ali le vprašuje. »Jaz čutim, da ravno zato morava govoriti o tem, ker... sva jo oba imela tako zelo rada.« Zelo rada, kaj neki pomeni to v Aninih mislih in kaj pomeni to v njenih čustvih? Zelo rada, kaj neki se skriva za temi pri-prostimi besedami? Drobne kapljice potu so pokrile Jankovo glavo. V zadregi si je segel v lase, si obri- S3J ČGlO« »Morda imaš prav.« »Vem, da imam prav. Spočetka je bilo tudi meni težko govoriti o njej z Luci... s tujo oeebo.« »In... kaj sta govorili?« je vprašal z negotovim glasom »O vsem mogočem.« Tišina. Naglo: »Bila je namenjena k tebi, ko se je to zgodilo?« »Mislim,« je odvrnil kratko. In po kratkem premisleku: »Govorila sva, da bo prišla mimogrede po mene in da pojdeva skupaj na postajo.« Z vsako besedo posebej se je moral boriti. Laž ga je malone dušila. »Da. Tako.« Kratka tišina. Naglo: »Luci pravi, da je imela tako čuden glas, ko ji je popoldne telefonirala in da je tako zmedeno govorila, kakor da ji nekaj ni bilo prav.« »Morda ji res ni bilo kaj prav,« je težko rckcL »Luci pravi, da misli, da...« »Kaj?« »Niti izgovofiti ne morem tega. In še manj verjeti.« Janko ni odgovoril. Molče sta se gledala. Potem je spet začela govoriti Ana in kakor da ji glas prihaja iz velike globine: »Z eno besedo... tudi ti tako misliš?« »Ne vem, kaj meniš s tem. Ne vem, kaj Luci misli o tej stvari.« »Da si je sama vzela življenje.« Bilo mu je, kakor da ga je nekaj udarilo. Nekaj se je v njem napelo in se sesulo. »Za božjo voljo... Ana! Ne morem govoriti o tem! Morda kdaj drugič, ko —« »Ne kdaj drugič ... zdaj!« Zamišljeno ga je pogledala. »Tako strašno te to muči. Več trpiš kakor jaz ali mati, ali kdor koli izmed nas.« Globoko je vzdihnila. »Veš, vse mogoče sva se pogovarjali o nji. Luci je hotela imeti njeno fotografijo za spomin. A nobene nimam. Nikoli se ni slikala Morda zaradi mene ne, ker tudi jaz nisem hotela imeti svojih slik. Tedaj sem se spomnila, da je ostala po njej ena edina slika. Tista čudna fotografija.« »Nobene se ne spominjam.« »Tista fotografija iz detinstva. na kateri sva oba, moral bi jo imeti na svoji mizi.« Segla je v predal, vzela je iz njega tisto davno fotografijo. »Poglej! Čudno — oba stojiva tu in se drživa za roke, a--« Ko je popoldne ogledovala to sliko, hoteč jo pokazati Luci, je takoj opazila to, da stoji Agica za njima, nejasna, podobna senci, vendar je na sliki, ki je brez perspektive, videti, kakor da stoji med njima. Da, med njima stoji motna Agičina podoba in ju loči. Zdaj je prvič opazila, oziroma zaslutila, da ima lahko ta slučaj usoden pomen. Luci je držala sliko v rokah, sklanjala se je nad njo, v očeh je imela solze. "Ne morem spoznati ubožice,« je rekla z drhtečim glasom. Ne, je pomislila Ana. ako človek ne ve, koga predstavlja, je ne more spoznati. Jaz pa vem, da stoji tam Agica, med nama. Med nama: tudi na to je pomislila zdaj prvič v življenju. »Pokaži!« je rekla nenadoma, vzela Luci sliko iz rok in jo začela samo ogledovati. Tu stoji med nama, je razglabljala, kdo drugi je ne bi spoznal, jaz pa vem, kdo je to. Naglo je spustila sliko nazaj v predal. Nista več govorili o njej, ko pa sta se mirno pogovarjali o Agičinem življenju in o njeni smrti, je Ana čutila, da je zdaj nekaj izvedela o nji, ne iz besed, marveč iz tiste slike, in hkratu je zdaj tudi nekaj razumela. To nekaj je pomalem dobivalo določene oblike, izkristaliziralo se je v nji v določeno podobo. Komaj opazno se je oddaljevala od Lucije in od pogovora. Njena vprašanja so postajala vedno bolj poredka. njeni odgovori vedne holj nejasni, naposled je tudi Luci opirii- *"ino zaprtost in se poslovila. e,ir«ftloiter — Urejuje — Redattore: Davorin Ravljen — Fiir das Konsortium »Jutro« als Verlag — Za konzorcij »Jntra« kot izdajatelja Per il consorzio »Jutro« quale editore: Stank« \iraiu .vartiU- tiskarna A. G.« ibn«Mpne - Za »Narodno tiskarno d. d.« kot ttskarnarja — Per la »Narodna tiskarna s. a.« qnale stampatore: Fran Jeran — Fttr den Inseratenteil verantwortlich — Za inseratni oddelek odgovarja — ResponsaHle als DrucKsteue j« ^ la carte pubblicitaria: Ljubomir Volčič