Out - Write U« Today Advertising RATES are REASONABLE____ GLAS NARODA (TELEPHONE: CHelsea 3-1242 List slovenskih delavcev v Ameriki. ★ CHATHJE OPOZARJAMO. da pravočasno obnov« paroini- no. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako is niste naročnik, pošljite en dolar sa dvomesečno poskušajo. ZIM, IStt at the No. 206. — Stev. 206. Offlw New lark, N. Y-, AH mt Cmhtch mt March Srd, 187*. NEW YORK, TUESDAY. SEPTEMBER 5, 1939-TOREK, 5. SEPTEMBRA, 1939 ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YOBK ' " .i ' ...... " "" ....... Volume XLVII. — Letnik XLVIL VOJNA VIHRA V EVROPI ANGLEŠKI PARNIK TORPEDIRAN Angleški parnik Athebia je bil torpediran 200 milj zapadno od severne Škotske. Na parniku je bilo 1450 potnikov, fmed njimi okoli 200 Ameri-kancev. Več parni ko v je šlo Atheniji na pomoč; potniki so bili večinoma rešeni, toda 100 jih še pogrešajo. Athenia se je potopila. ANGLEŽI SO BOMBARDIRALI NEMŠKE BOJNE LUKE Angleški bombniki so metali bombe na nemške bojne ladje v bojnih lukah Wilhelmshavenu, Cux-havenu in Brunsbuttelu. Angleška admiraliteta pravi, da je bilo bombardiranje uspešno. ITALUA JE ZAPRLA MEJO PROTI NEMCUI Italjanska vlada je zaprla ,mejo proti Nemčiji; i-talijansko-jugoslovanska meja pa je odprta. Italijanska vlada je dovolila, da odpeljeta parni-ka Rex in Conte di Savoia v New York iz Genove. S tem je odprta poštna zveza med Amerik>o in Jugoslavijo potom Italije. it™ roklamacija AMERIŠKEGA PREDSEDNIKA Francozi prodirajo na zapadni fronti FRANCOSKA ARMADA JE ZAČELA NAPAD NA SIEGFRIED ČRTO PARIZ, Francija, 5. septembra. — Francija je s svojo si-Jo na suhem in v zraku udarila na zapadni fronti in, kot pravijo vojaški izvedenci, v dvojnem namenu: da pride Nemcem v za I »m i in da olajša nemški pritisk na Poljsko. r rad no porodilo pravi, da je cela armada v stiku s sovražnikom na zapadni fronti. istem ča>u pa je tudi Poljska pr»vela močno ofenzivo proti Nemčiji v Vzhodni Prusiji. Francoska armada, ki baje šteje 8,000,000 vojakov, napada iz svoje Maginot črte na obeh koncih nemško Siegfried črto. Francoski aeroplani -so poleteli daleč v Nemčijo, «]a dožene-jo premikanje nemške vojske. Bojne la«lje so se v zapadnem delu Sredozemskega morja postavile na strategične kraje, da ščitijo ivezo s kolonijami iv severni Afriki. Angleške bojne ladje so se pa postavile na stražo v Angleškem kanalu in po Atlantiku. Po.kratkih poročilih, ki prihajajo * fronte, je mogoče sklepati, da Francozi skušajo prebiti nemško črto na obeli koncih Magiuot črte. Po zadnjih poročilih so v teku vroči boji ob celi 200 milj dolgi Maginot črti, ki stoji nasproti nemški Siefried črti. Na južnem koncu fronte bo flcučala francoska armada prebiti nemško črto pri Bel fort u, na meji med Francijo, Nemčijo in Švico. Ob istem časa pa so pričeli Francozi ljuto napadati ob Mozeli na skrajnem severnem koncu Maginot črte. Amerika naj bo nevtralna! PORTLAND, Oregon, 4. septembra. — Osem* kongresnikov, • ianov pododaeka za mornariške z»lcve, ki se nahajajo tukaj po vladnih opravkih, je podalo jako značilne izjave glede stališče Združenih driav z ozirom na položaj v Kvropi. Demokrat Joseph B. Sannon n Missouri je rekel: — Jaz pod nobenim pogojem ne bom glasoval za »vojno. Možak — saj veste koga mislim —-bo označen v »zgodovini kot največji morilec. Republikanec Arthur R. Jenks tz New Hampshire je dejal: — kaj prav po>«bnega bi se moralo zgoditi, da bi glasoval za soudeležbo Amerike v svetovni f»jni. Wm. H. Sutphin, demokrat iz New Jersey, je izjavil: — Po mojem mnenju ni nobenega povoda, da bi se vmešali v evropski konflikt In nobenega povoda ni, čemu bi ne prodajali na seo kratkih valovih po celem srvetu so: Mislimo, da imamo vso pravico in vznik, da obdržimo kot narodno politiko temeljno moralnost, da učimo vero in nadaljujemo svoje prizadevanje, da vpostavimo mir. • • • Vpliv Amerike naj bo trajen, da išče za človeštvo konečni mir, ki bo, kolikor bo sploh mogoče, odstranil neprestano v porabo sile med narodi. * * • Ako je bil kjerkoli kaljen mir, je v nevarnosti mir po- vsod in po fvseli deželah. « • • Naj noben.mož in nofbena žena ne govori brezmiselno in napačno, da bo Amerika poslala armado na evropska bojna polja. • * • Noben A meri kanec nima moralne pravice obogatiti, bodisi na škodo svojega sodržavljana, ali pa na škodo mož, žena in otrok, ki žive in umirajo sredi evropske vojne. • • • Večina izmed nas nasprotuje uporabi sile, oborožene sile, korakanju vojaštva in metanju bomb. • • • Stavim vam edino prošnjo, da sta -strankarstvo in sebičnost odigodena in da je narodna edinost edina misel nau vsemi drugimi mislimi. • • • Naš narod bo ostal nevtralen narod, toda ne morem zahtevati, da ostane vsak Ameri-kanec nevtralen . . . Niti od nevtralca ne moreitio zaliterva-ti, da zapre »voje mišljenje in svojo vest. m m • Rekel sem, in ne samo en. krat, temveč že pogosto, da sem videl vojno in da sovražim vojno. • • • Dokler ostane v moji moči, da morem preprečiti, tedaj mir v Združenih državah ne .bo za-črnel. BALKAN DELUJE ZA _ NEVTRALNOST Jugoslavija, Romunska, Bolgarska in Madžarska se pogajajo za nevtralni blok. NAPAD IZ MORJA Nemška kri žarka Schle*wig-Holsetin, ki je pred kratkim dospela v Gdansk z mornariškimi kadeti, je bombardirala pristaniško mesto Wester-platte. Povzročene škode, ni bilo mogoče dognati. BUDIM PEST A, Madžarski«, 4. sep. — Neko uradno poročilo pravi, tla se Jugoslavije. Madžarska, Romunska in Bolgarska prizadevajo, da na Balkanu postavijo nevtralni blok ter upajo, da bo s tem tudi Italija zadovoljna. Diplomatski krogi zagotavljajo, da je jugoslovanski poslanik v Rimu iv stalili zvezi z italijanskim vnanjini m i n i-strom grofom Cianom. Italija je v ozki prijateljski zvezi /. Jugoslavijo, Madžarsko i it Bolgarijo. Jugoslovanski 'vnanji urad pravi, da nameravani št i rid r-žavni načrt ostati izven vojne, ne pomeni skupno nevtralno pogodbo, toda je dodal: "Seveda bodo države, ki i j majo isto misel o evtralnosti, i bodo imele mnogo skupnega.'" Vest, da je Anglija napovedala Nemčiji vojno, je biia} razglašena po vseh državnih! radio postajah. V Beogradu so ljudske množice klicale: — "Živela Anglija!" V Bukarešti je bilo mogoče na mnogih krajih videti angleško zastavo. BUDIMPEŠTA, Madžarska, 4. sep. — Vstop zapadnih držav v vojno je bilo v Budimpešti mirno sprejet. Časopisje n-raajpravlja o tem in se ne zavzema za nobeno stranko, temveč proslavlja regenta admirala Horthva kot pravega Ma-žara, ki bo varoval Madžarsko. SOFL7A, Bolgarska, 4. sep. —i Angleško-franco-ka vojna napoved Nemčiji ni v Sofiji povzročila niksikega presenečenja in vsled te«ra tudi ni ni kakega razburjenja. Bolgarska vlada pravi, da Bolgarska ni navezana na nobeno velesilo in nima do nol>ene nikakih ob-vezosti.*' DIES JE PROTI AMERIŠKIM "HITLERČK0M Njihovo delovanje je neke vrste raketlrastvo, ki se vrši pod krinko patriotizma. WASHINGTON, D. (31. avgusta. — Diesov odbor, ki preiskuje neameriške delavnosti, se je obregnil ob takozvane " Hitlerčke", kateri napeljujejo raznim nacijskim in fašist lenim skupinam v Združenih državah. Njihovo . delovanje je prekueuškega značaja ter se da primerjati gotovi vrsti raketi rstva. Dosedanji potek vojne... V petek zjutraj je nemška armada vpadla v Poljsko. Do rdbote popoldne ja že zasedla skoro vse Pomorže (poljski ko-ridor). ANGLIJA IN FRANCIJA POSLALI ULTIMATUM \ soboto sta Anglija in Francija Nemčiji poslali ultimatum. k katerem ste zahtevali, da se nemška armada do nedelje o-poldne umakne iz Poljske. HITLER ZAVRNIL ZAHTEVE - NAPOVED VOJNE Hitlerje zavrnil angleško-francoski ultimatum, nakar je Anglija napovedala Nemčiji vojno ob 11.13 (N. V.časC.15 zjutraj) Francija je sledila njenemu zgledu in je Nemčiji napovedala vojno oh ."> popoldne (opoldne |.o neuvorškem času). Kmaln zatem ste Avstralija in Nova Zealand i ja napovedali Nemčiji vojno. Kanada je šla z Nemčijo avtomatično skupno z Anglijo v ivojno. Slovaška je naznanita, da se bo na strani Nemčije bojevala proti Poljski. ANGLEŠKA MORNARICA BLOKIRALA NEMČIJO Angleška vlada je za povedal«; mornariško blokado Nemčije. Angleške bojne ladje so zaprle \ hod v Baltik blizu Skagerrack ter so razpostavljene po Severnem morju ob skandinavskem polotoku. HITLER S SVOJO ARMADO NA POLJSKEM | Takoj ko je ziitTiiil angleško-francoski ultimatum in je s posebnim razglasom na svoj narod obdolžil Anglijo, da je obkro-| žila Nemčijo in je vsled tega kriva, da je prišlo do sedanje evropske vojne, je Hitler odpotoval k svoji armadi na Poljsko. Glavna cilja f-kov'' sta: teh "Hitler Temelji«! izprememba ameriške vladne oblike in kolektanje prostovoljnih prispevkov od zaslepljenih državljanov. Odbor resno svari ameriško javnost pred posnemanjem metod evropskih diktatorjev, po sobno sedaj v teh kritičnih časih, ko je treba jasno misliti in trdno verovati v demokratične ustanove. V Ameriki je kakih petdeset izrazito nacijskih o-ziroma fašističnih organizacij, ki si medsebojno pomagajo, m posojajo govornike in propagandni materijal. Njihovo delovanje se vrši pod krinko krščanstva in patriotizma, v resnici je pa to delovanje skrajno neameriško in raket irsko. Sovjetska Rusija sva ri Zagrozila je, da bo premenila svojo zapadno mejo. Nemčija je slovesno sprejela rusko misijo. BKRLIN, Nemčija, 4. sep. — Iz zanesljivega vira prihaja poročilo, da je sovjetska Ru-sija obvestila London in Pariz, da bo prisiljena premeniti svojo zapadno mejo (proti Poljski), aiko bi se Anglija in Francija vmešali v nem skopo 1 j sk o vojno. Ako tedaj Anglija in Francija pomagate Poljski, tedaj bo po-pešena razdelitev Poljske med Nemčijo in Rusijo. Da je Rusija v tesnem sodelovanju z Nemčijo, je razvidno tudi iz tega, da je prišel v Berlin iz Stoekliohna novi ruski poslanik in njesrov tajnik, ki sta velika prijatelja vnanje-ga komisarja V ja če s lav a Mo-lotova. Poleir tega pa je prišla v Berlin tudi ruska vojaška misi ja, kateri načel n je general M ak sim Purjakov. Drugi čla- ni vojaške misije so brigadni general Mihael Beljakov, polkovnik Nikolaj Skornjalkov, 'major Basanov in stotnik Alek j sander Sedič. Novi sovjetski poslanik je Alekasmier Skareev, njegov I tajnik pa Vladimir Perlov, ki je bil do sedaj 'Molotovov tajnik in tolmač. Na Tempelhofer letališču so najvišji nacijski uradniki z velikimi častmi sprejeli sovjetsko misijo. Da je Rusija poslala tako veliko vojaško misijo, je skoro gotovo, da bo stopila v oako sodelovanje z nemškimi vojaškimi oblastmi. Vendar pa nemški viri zagotavljajo, da je za Nemčijo dovolj sodelovanja Rusije, ako je izpolnjena določba pogodbe za medsebojno posvetovanje. NACIJI POZDRAVLJAJO HITLERJA V RAJH STAGU Zgodovinska slika nsodnega šel slika nsodnega jutra, ko so nemški državni poslanci g takem navdušenjem popravljali Hitlerja, ko je ori poslansko zbor m co. Veuina teh poslanec* ui mislilo, da bi Anglija in Francija napovedala Nem* j i vojno. "BEXB IIBPDP.Nev Y m eafto late .. 97UW • ••• •«•••••« fM® ZA pm Za Imam ^ * - - t« pri 1 Mm — mv ............ »••• fMV 1......... Ytmff fl "iUI liiom- UHAJA VSAKI DAM PBAMKOI IZVZJEMftl MBDMJ IM a i. t—iso DOPISI bna r lfl a te iwHatl at mm pfteMaJalo. Daaar m aaratetea MJ M bUcoroU rnHlJfttl pa Money Order. Pri mreaiembl krmja aarad- •UM, proteHi te m amm tedl pvatteja UrallMc mmmmaL da hitreje najde* VOJNA V Evropi je izbruhnila tvojna. Vresničilo se je tisto, kar je navdajalo zadnji dni naša srca s silno tesnobo. Zaenkrat je pozorišče bojev le v vzhodnem delu Evropi-. V nekaj dneh ali pa že v nekaj urah se utegne požar razširiti na ves evropski kontinent. Posredovanje predsednika Roosevelta, nevtralnih držav in papeža je vzbudilo iskrico upanja, da too mogoče stra-Ano usodo odvrniti, toda bilo je vse zaman. Ediuole čudež za-more rešiti stari »vet pred nevarnostjo, ki preti uničiti vse ca kar so ljudje delali in živeli Navzlic temu, da so se vojne furije že sprostile, razum še ne more pojmiti strašne človeške tragedije. Dolžnost vseh, kar nas je v Ameriki je v tej usodni uri pozabiti vso mržnjo in sovraštvo in se strniti za predsednikom. To deželo, ki je vedno pripravljena posredovati, je treba rešiti pred krvavo borbo, ki je izbruhnila v Evropi. Samozatajevanje ,naj (bo naša najvišja naloga da ne bo ogenj sovraštva šinil preko oceana ter izpremenil v ognjeno morje to deželo, čije milijone državljanov še vedno vežejo vezi a starim svetom. Razsodnost je podlegla in zagospodovala je vojna blaznost U-pali smo doprinesti svoj delež, da bi bilo človeštvo rečeno splošne zmede. Toda politika nasilja in tako imenovana narodna čast &ta zmagali. Oboje je treba smatrati za sredstvo sebičnosti in za stremljenje po moči pri vseh narodih. Vsi pozivi za vzdrževanje miru tso izzveneli v prazno. Zdrav razum in sila orožja sta «e tehtala in sila orožja je odtehtala zdrav razum. Kvetovna vojna, ki «»e je končala pred dotorimi dvajsetimi leti, je dokazala »vetu, da moderno bojevanje nikomur no koristi in da je treba navsezadnje tudi zmagovalca smatrati za poraženega. Toda ta nauk se ni obnesel in ga nočejo ivf>oštevati. Zdaj je prepozno. Dvanajsta ura je odbila. Nemško vo-jaštbro je že v poljskem ooemlju, bombe iz nemških letal že rušijo poljsko lastnino; Angleži bombardirajo nemške bojne ladje v Wilhelmshavenu; submarini potapljajo potniške in tovorne ladje na vseh oeeanah; francoski vojaki že korakajo proti nemškim utrdbam na zapadni nemški meji. V petek zjutraj so se začeli obnavljati dogodki leta 1914. Obnovili se bodo v pošastnejiii meri in atrahotnejšem obsegu. NEMŠKA ZAPADNA OBRAMBNA ČRTA Hi^|jii' ''iiiinminiinMM>l|ii»inlt,|ll,|,'Mlil|<;Htt Prizor ob nemški Siegfried utrjeni črti, ki se ob franeoijki meji raztega od Švice do Belgije. Zadnja iioročila iz Evrope pravijo, da so francoske čete predrli- to sever. črto. Iz Slovenije ANCLE2I POTOPILI NEM. TOVORNI PARNIlt Ob južno,ameriški obali je angleška križarka Ajax potopila ^enaal^i tpvozni parnik OWda, Ip, je vozil žito. 42 nemških mornarjev je križarka vzela na krov. NEMSKJ Z<^PET NAD VARŠAVO Ponoči je 30 nemških aeroplanov bo^mbardirak Varšavo; ubitih je bilo mnogo oseb. še mnogo več pa jih je bilo ranjenih. Na vec krajih je pricefc metlo goreti. je poletelo več škadrpnov >Y, ki so vrgH po obsedni pokrajini 6,009,000 oklicev na nemški narod Nizozemska vlada ie .protestirala polet angleških fetfjcev nad njih pokrajino. Nekaj oklicev Je paJTo kraje. - i : PREISKAVA O UMORU HR1BERNIKOV Par tednov je infinilo, ko so prišli na sltJd dvojnemu umoru v škofjeloških hribih. Oblativa so uvedla obrežno preiskavo in vsak dan prihajajo raalične podrobnosti, ki osvetljujejo življenje zakoncev Hri-bernikovih. Predvsem je do-gnano, da Hribernika niti s svojimi sorodniki nista živela v najboljših odtnosih. Z Ku-parjeviini pri Sv. Ožboltu so prišli navzkriž zaradi krave. Iz prepira «e je izcimilo tožarje-nje zaradi razžaljenja časti. Toatbo je izgu'bila umorjena Hribernikova Marijana, ki je bila potem celo sodno rublje-na. Pa ne le z Ruparjevimi, »tudi z bratom Hriibemikovim s*i .niso bili na dobrem. Nespo rastunv je nastal zaradi dveh smrek. Hribemik je bil kot človek zelo .nezaupljiv, žh*el je čudaško, samotarsko življenje. Niti on. niti žena nista nikamor zahajala in sosedje ju niso obiskovali. Opisujejo ju kot skopa človeka. Berači, ki so prestopili prag njenega doma so bili zimerom deležni groženj. Kdor je mogel, se je Hriber-nikovih rajši ognil, vendar pravih sovražnikov pokojna nista imela. Značilen je napad, ki sta ga doživel-a Hribernikova pred (Jveina letoma. Hribernikova sta ležala zvečer na peči, ko je nenadno počil strel. Krogla je predrla okno in se u.«4avila v peči za malenko*»t niže ml Hri-bernikove glave. Hribernik je po^rrabil puško, ki jo je imel obešeno pri peči. a že je odjeknil drugi strel. Krogla je ranila Hribernika na palcu desne roke. Po tem napadu je /bil Hribernik do nekaj oseb izredno nezaupljiv. Bil je mne- nja, tla je bil napad nanj naročen. imela Hriberni-s kaj čudnimi ROJSTNI DAN KRALJA PETRA. Vabijo se a>i Jugoslovani rim. katoliške veroizpovedi, da se videleže Božje službe v proslavo Nj. Ve L kralja Petra H. rojstnega dne 6. septe-nubra v cerkvi sv. Cirilia na Osni i cesti, oib 9. uri dopoldne. Jugoslav, gen. konzulat. ŽRTVE SVETOVNE VOJNE Tekom zadnje -svetovne vojne je (padio na bojiščih oziroma podleglo poškodbam 8,500,000 mož. Zavezniki (z Ameriko vred) so imeli 5,152,115 smrtnih žrtev, centralne sile pa 3,386,209. Od leta 1914 do leta 1918 je bilo vsega skupaj pod orodožjem 65,038,810 mož. Sicer pa je kova opravka elejuenti. Pri Hribernikovih se je udinjal iz zapora j rj begi i Rudolf T. Ta je vedel tnongo povedati, kako sta ga pokojna izkoriščala. Moral je za>to:ij delati in prenašati lakoto. Ko so pozneje Rudolfa zasačili in ga odvedli v zapore, je pravil, da bi Hrčbemi kovima Še katero zagodel, ako hi le mogel. Le ton za veliko noč se je zadrževal pri Hribeimikovih tat Josip R. doma iz Solkana. Na veliko soboto je Josip zbežal tako urno, da je pustil v Hri bernikovi hiši suknjič z legitimacijo. Josijp je sumil, da sta ga Hribernikova izdala orožnikom. Zločin ostaja zagoneten. Navzlic največjemu poizvedovanju se ni našla ni kaka sled za morilci. Edino na Govejku so naleteli nekaj dni pred umorom na človeka, ki se je skrival ■za kozolcem. Dva dni pred svojo strašno nmr+jo sta spravljala Hri l »ena i kova seno blizu Mše. Ljudje vedo povedati, da so delali dva moška in e na ženska, iz česar bi se dalo oklepati. da so imeli pri Hribernikovih tujca. . Koga, je nereše na u"ranka. ADVF.R11SE ii. "GLAS NARODA' pošiljatve Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V Jugoslavijo: Za * 2.30 ....................Din. $ 4.50 ...................Din. $ 6.00 ....................Din. $10.25 ....................Din. $20.— ....................Din. 1000 $3».— ....................Din. 2000 1-0 200 3«*: 50U V [talijo: Za f 6.30 t 12.— $ 2».— « 8T.— $112.90 $1«7,— Ur 100 Lir 200 Lih 500 Ur 1000 Ur 2000 Ur 8000 KES SK CENW SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE! CE NE POD VRŽE .VB SPREMEMBI GORI ALI DOLI Za Izplačil« vetjih st«*J navwkoa, bodisi w 1 aH lirah, devoljujeme hoUle pecoje. - •v kot NUJNA NAKAZILA IZVRSU PO CABLE LETTER IS PRISTOJBINO $L— S L O V E N I C PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU) Sli W. Wk Wtn NSW YORK ' ' '• ■' ■ ■■ ■ UBOJ V LOŠKIH HRIBIH K« >11 vi j, odkar j«* javnost razburila ve>*t o dvojnem umoru zakoncev Hri/bemikov pri Sv. Barbari, že poročajo o novem zločinu, ki je terjal življenje nekaj nad 20 let starega sodniškega ponudnika Cene Rožna rja. ki je po rodu iz drugega vrha. zadnji ras pa je bil zapolni pri sodarskem mojstru Homenu v Podpulferci. Pri Sv. Ožbolltu so praznovali žegnanje. K prazniku se je zbralo mnogo sveta od vseh strani, predvsem pa iz bližnji-h gorskih vasi. Na Fojkah, kakor >e imenuje eden izmed zaselkov, so imeli pri Rirparjevih in pri Kržišnikovih precej gostov. Proti večeru so se po večini razšli, ostalo je samo še nekaj fantov, razgretih od vina. Med zakasnelimi gosti je bil tudi Cene Rožnar. ki je bi'1 znan kot izredno miren, pri je ten človek. Ko je prišel mimo Kržišnikove hiše, je na tihean lejfel na stopnišče, ki drži do veže, in sladko zaspal. Ko je že dobro uro jpočival. so iz Gor njih Fojk privihrali,šfirje fantje, ki jim je bilo vino čez mero stopilo v arlavo a ede po 2 oil roma |*o S ceste Peter • • • • • • Zgaga OBISKOVALCI i*n||,i<|llll*ll||||i!||lltilli|| .....ni;;,. ,„11111111, ........................................ LJUBA VNA DUA V Lipovcu pri Ljubljani v celjski okolici se je odigrala pretresljiva Ijuba-vru: tragetli-ja. 20-leLni posestnikov sin Ivan Vrečko iz Lipovca je imel že nekaj časa ljubavno razmerje s 17-letno posestnikovo hčerko Hedviko Xovakovo iz Arelina pri Vojnlku. 20. avgusta se je ixl/pel jal Vrečko s kolesom z doma in se do večera ni vrnil. Oclvidno je obiskal svojo izvoljenko. Vrečko in Xovakova sta se okrog treh zjutraj pripeljala s kolegom v Lipovec. Xa travniku blizu Vrečkove domačije sta prMo nila kolesi k drevesu. Kar je Vrečko potegnil siunokres in ustrelil svoje dekle. Zadel jo je tik pod srce. Nato si je nastavil samokres na desno spnce in sprožil. Krogla je izstopila na levem sencu. Ko je prišel Vrečkov sosed okrog 4. zjutraj na delo, je našel Vrečka in Xovakovo v krvi. Kazala pa sta se znake življenja. Takoj so obvestili celjske reševalce. Še preden pa je (prispel reševalni avtomobil, je Novakova izdihnila. Vrečka so prepeljali v celjsko bolnico, kjer oče rini našim rojakom kot vesten zastopnik 4Milasa Naroda"',ima |n>leg Pittsburglia malo posestveee — hišo in pj*r akrov zemlje. Sklenil jt. živeti do svojega stotega leta. 'Sodeč «ra po njegovi živahnosti in gibčnih kre-TRAGE -ftnjah, se ne Int zadosti vštel. Ker se v bolniški pogo- vor najraje dotakne zdravniške znanosti, zdravnikov in zdravil, sem 11111 začel nekaj praviti o vitaminih, ki sem jih prisiljen užiKali. Zvonko je pa malomarno zamahnil z roko rekoč: — To je vse skupaj nič. Najboljši zdravnik je bil Knajp. Fn knajpanje je edino priporočljiv način zdravlj nja. V New Vorku se ga je bila v mladih letih lotila jetika, pa jo je s k naj pa njem odpravil. In še sedaj, ipoleti 111 pozimi vsak dan najbolj obrajta mrzlo kopel. — Voda in solnce! — je rekel Knajp. Zvonko Jakše je pa to njegovo geslo tako izpopolnil, da se glasi: — Voda, solnce in kozarec dolbrega ivina! Frank Oblak je duša slovenskega kulturnega in društvenega življenja v Pittsburghu. Podnevi in ponoči, v družbi in 11a samem ncnehoina nekaj pozitivnega snuje. Frank je slikar, fotograf, režiser, igralee, pevec, organizator. Nikdar ne sili v ospredje in baš zato so njegova dela toliko bolj vidna. S Frankom sva obujala spomine na tiste lepe čase, ki jih nikdar več ne bo nazaj; ko je bila v newyorskem Uptown naša druga domovina, ko smo bili še mladi in ko je bilo srce polno neizpolnjenih želja. Koliko tistih želja se je vresničilo v poznejšem življenju? Resno dvomim, če sta se 0 svoje izoblikuje. Popoldne je bilo dosti prekratko, da bi si vse povedali in si vse razodel i, kar se je v petindvajsetih letih nabralo. New York je velik in se neprestano izpreminja. Poleg svetovne razstave sta si morala še marsikaj ogledati. Precej ju je vleklo tudi v Slovenski dom v Brooklvnu, kjer sta bila že prejšnji večer in kjer, že ivsaj po zatrdilu strokovnjaka Jakšeta, točijo izvrstno vinsko kapljo. Ob slovesu sta me prijetno presenetila z napovedjo, da me bo ta teden obiskal Ivan Buko-vinski, dolgoletni znanec čita-teljev 4'Glas Naroda" in moj dober prijatelj, čigar ime je ^aslavelo zadnji čas tudi med tujerodci, ker v pogledu vztrajnosti, pridnosti in spretnosti mož skoro nima vrstnika. Bukovinski bo v New Yorkn gotovo dobro premotril svetovno razstavo in o tem kaj zani-n vi vie ga napisal v -svojem "Tedenskem kotičku." ■»TV "GLAS NAROD X" New YotS ^ Tuesday, September 5, 1939 1 ■!■>■■ <■»- SLOVENK (YUGOSLAV) DAILY (i V V soboto je govoril v Sri Francisco, Cal., po radio bivši predsednik Herbert Hoover: — IV se razvije v Kvrufti splošna vojna, je rekel, — ne bo tako kina I u fcoiitaua. Ves ameriški narod naj bi podpiral predsednika Roosevelta v njegovih prizadevanjih, da bi ostala Amerika nevtralna. Hoover je vodil od leta 15»M do leta 1918 ameriško pomožno akti jo v Evropi ter je videl dovolj revščine in obupnih razmer. — Ta nesmiselna vojna, — je nadaljeval, — U> vsiljena milijonom ljudi. Pomenita bo smrt za milijone najboljših in naj|KHgumnejših mož. Milijoni in milijoni žcm-4 in otrok ImmIo stradali. Posledice bo olW*ntilii svet nadaljnegs čet rt stoletja. — To bo najbrž dolga vojna. Poljska bo najbrž poraze na v doglednem času. Toda v vojno se lw»ta vmešali t ud! Francija in Anglija (Hoover je imel jgoyror |m»d napovedjo vojne od strani Anglije it; Franrija) ter najbrž tudi Italija. — Nihče naj ne misli, da j^ vse to zakrivil nemški nami. Krivda pade na skupino, ki j" nemški narod zasužnjila. Na-eijski sistem je zojwrn nmeri-nktinu narodu. Ameriški narod bo v splošnem siniputrzirnl z demokracijami. — Pa naj simpatiziramo -tem ali z onim, evropskih problemov nikakor ne moremo rešiti. Amerika «e ne sme udeležite te vojne. Predsednik in kongres opoldnp umi je slepilo, da se mu je po-va j.- šel star mož po ozki kam- vrnila mladost. Menil je. tla niti p«»ti. ki je vo lila iz vasi na gre na morje kakor nekoč. morje. Z eno roko si je opiral bok, v drugi pa je trdo držal l>alico in se nanjo težko slanjal. Drhtel je in sika*. Vsak tretji ali četrti korak se je ustavil in počasi zravnal; prijel je palico oberoč, in se ozrl, zve-njeni obraz po r=tarčevsko otožno zasanjen. Bil je zgrbljen. Obleka je ohlapno visela na njem in bila zakrpana. Nosil je le tako. ki so jo bili mlajši v lii^i zavrli. da ni več porafbna. Raj je tu li sam }>o>tal noporaluMi in zajedav. fVprav je bilo vroče, je bil kajsi oblečen. Ni se po- Prišel je .na konec steze in skozi prehod v ogradi zlezel v na- samoten skalnat svet, ki se je širil nad obalo. Zadihal je vonj morja in od veselja lahno stre-petal. 1'stopil se je pokonci, si zasenčil oči in glrtlal v daljo. Videl je neskončno ravan mr goleče vo»lo, ki se jo raztezala do meja neba. Videl- jt* dolap obalski nasip iz valjastih kam-ii(n-. Po škrilju nn*tl valjasti-mi kamni na obali jo uzrl po-veznjone čolne, katerih posmo-Ijena dna so se svetila v sončni luči. Vio ga iimeli za mojstra, za vrstnika najlnilj-ših. t'epa ga je dobil do prs, so ga imeli za junaka brez primere in povsod so govorili o njem. T<*la kdor ni supel in ni premaknil kanma s tal. je bil pordej posmehovanju vseh za tarčo. Tako je bilo od nekdaj, od časov velikih .najslavnejših ,] traded o v. . Stari mož je strmel v kamen in se silno razvnel, ko se je spomnil, kdaj ga je bil' vzdignil v prvo. Takrat mu j»* bilo komaj sedemnajst let. Z nočjo in skrivaj .je bil prišel, da se je ju-načil z njim. dokler ga ni bolela že prav vsaka mišica. Ravno za colo ga je bil pa le privzdignil. Ne za več. Toda malo |H> malu ga je dobival više, da so začeli spoštljivo govoriti o .njem stari in mladi, ki so ob nedeljah hodili semkaj gledat poiskušnje hum" i. Znii.-lil se je še na svojo naj večjo zmago, in krmežljave oči so -e mu zalile s solzami, da ni več videl kamna, ki je vanj možikal. Živo pa ga je videl v mislih, v sivem, jutrnjem svitanju. ko je bilo še »plozko od rose. V vasi je bila tistikrat svatba. Od navzočnih fantov iz vsega okolja so nekateri sloveli zaradi svoje moči in postavnosti. Vsi >o vso no«* ve-seljačili. Ko se je sk«rzi odprta vrata nagnečene hiše za.-ija-la |H)dnevna luč, jim je nekdo glasno zaklieal, naj nehajo ko-šatiti se in gredo apričat svojo moč na obalo. Da s«* bo videlo, kdo dvigne granitni čok fantovske najvišje. Med vpitjem in smehom so se takoj ravnali tjakaj in za njimi št» muotre žeH>ke. in tam so si slekli -nknjiče, )#o-meli mišice iu se spravili nad kamen. < >d \>eh korenjakov ga ira je samo on dobil do vratu in trikrat poljubil, predon ga je med široko razkoračonimi no- (Nadaljevanje na 4. strani.) ... • , .. , x t- • »va, in tdio morje, ki se jo na- 111, pa je bil tesno zapet. \ njo- f . . . , , , - . , . , , itokalo m odtekalo okoli ornih kal. Videl je stog^. posušene go v i krvi ni bilo nobena toplo to. V obraz je bil rumen. Oči <(\ bile brez barve in ob robeh krvavo (podplute. Na trepalnicah ni bilo vejic. Brezzoba u-ta so bila vdrla v obraz. Lit* ne kosti so štrlele }H>d »korjasto kožo kot kolkove kodi starega konja. Na zveženih rokah je bila koža prosojna, uglajenih apnenčastih ploščah in rahlih kamnih, ki -o ležali po poti. 'A nogami je udarjal težko in trdo; s potrjevalo so mu in pod njimi jo škripalo kakor jnmI kopiti težko otovorjenega, ki se ponoči spotika po gorski t<^ni. Nikjer ni bilo nobenega glasu. Vse je bilo tiho. Morje jo bilo vso stekleno L n belo v sončni luči in tako mirno, da njegovo mrmranje ni dosegalo staroa. čeprav je bilo komaj pof -to metrov proč. Obakraj poti so bili zeleni vrtiči ovsa in krompirja. Večkrat se jo naslonil na kamjnitno ograjo ob njih in hlagroval zoreča žita; oziral se je po ljudeh in bil vesel, ko ni videl nikjer nikogar. Zakaj ribiču ni po sreči nameriti se na ljudi, ko gre na morje. Rtarcu se jo motilo. Misli morsko trave, in v čMo ubeljene zaplato morskega mahu, ki so ira zjutraj nabrale in potrosilo vaščanke. In nagloma so so zgrnili nanj vsi veseli opomini iz fantovskih let, da mu jo preostala kri vroče zaplula po žilah. Na poti dafje je premikal n-tnice in drgetal. Stopal je že malone urno in čvrsto. Za kaj privi«! «ra jo slepil tako. v živo. da mu je bilo. ko da so prebuja iz dolgega spanja in prihaja v deželo mladosti. Tn da gre ven lovit ribe. Ves prevzet veselja si je oddahnil na kamnitni klopi kraj poti. To klop so postavili že v davnih časih ribiči. «la mosrfi kje počivati s košarami rib. gredoč z obalo v vas. Starcu jo poči vanje takoj priklicalo čudovite spomine. Mislil io na a*taai*ču v Alžiru nastal požar, ki je napravil veliko škodo. Poučni spisi: AH.VS NEW AMERICAN INTERPRET KB. — Trd« ve*. 27» etra d1 Cena $1.10 Ufoa knjig* a Nemce ta at one. ki ao nem ACtae imutot. AMERIKA IN AMKRiKANC*. Spini Ke*. J. M. Trunk. (608 strani.) Trdo vezano Opis poMimezulb drla v; priseljevanje Slovencev : njihova društva in droga awrouna ustanove. Hogato ilustrirano. Cena $5.00 ANiiLE^KO SLOVENSKO BERILO. SeatavU dr. r. J. Kern. Vewinr Qena $2 Q0 UURSKA VOJSKA. M atranl. BODOČI DRŽAVLJANI naj a "H«r to bMNM a »lili Cena 40c •t tka (J al tad V tej knjigi i il aa niarijcar BREZPOSELNOST IN U BREZPOSELNE. vaa pojasnila In aako- Cena 36c- n atranl. DENAR. Spisal dr. Kari Englll. J3ti atranl Deaarnl problem je celo ca pleten In teiavea tn Ka nI mogoče storiti vsakomur jaaoega. Pisatelj, ki je snan «e6ki narodno-gospotlar-akl strokovnjak, je raaiirll sto*« delo tsko, da bo služIlo slehernemu kot orientatal spis ♦ 4***r)a. Cena 8O0. DOMAČI Ž1V1NOZDRAVNK, spisal Praajo Dolar. 278 strani. Cena trda ves Cena $1.50 Zelo koristna knjiga ca vsakega živinorejca; opis rs enih bolezni ln zdravljenje; slika. DO ORHIDA DO BlTOLJA. 1« HranL Zanimiv potopis « slikami tutla krajev nafta stare domovine, ki m Slovencem le sulo Cena 70e. Splisl R. uegrart 143 straaL Cena $1.25 GOVBDORBJA. 8 slika i**' IZ TAJNOSTI PRIRODE. 83 straaL Poljudni spisi o naravoaloTju la sresdc Cena 50a KOKOfiJEREJA. ResUvll Valentin nailn«m. M ■treaL Osna ttdorea .... JU Broft. .... KRATKA ORAfi^TOLA. «8 atranl C«ia 30c. KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, TOV IN SRBOV. H strani. HRTA- Cena 30c. KNJIGA 0 LEPEM VEDENJU. < Urbani. > Ven. Cena $125 KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 str. Cena 50c KUBIČNA KAČUNICA. Trda ve*. 144 *tr. ' Navadila ca Izračuna nje okroglega, /esaaa-88 M tessnega lesa. Cena 75e. LJUDSKA KUHARICA, najnovejša ln praktična Mrka na vod U aa kuhinjo la dom ' Cena 50c i ENERGIJA. 8pisal dr. Lato č»> asalj. a slikami. 188 stran* Nauk o atomih, moleknllh la alaktroalb. Poljudno pisana rasprava o lsaleaioa uodun Cena $125 Spisal Anton Pare. 8 »HHnt m Mlakarja la ljabUelje mlekarstva Kuharske KNJIGE LJUDSKA KUHARICA Nojnovejša zbirka navodil za kuhinjo in dom. Cena 50c. KUHARICA 965 navodil, 255 strani. Cena: broi. $1.25, vez. $1.50 SLOVENSKA KUHARICA Najpopolnejša izdaja, 728 strani $5.oo NAROD, KI IZUMIRA. 1U1 atranl. Poljuden nols najsevernejiega naroda na svatu. njegove iege ln navada Cena 40c. NA^E ŠKODLJIVE ŽIVALI r PODOBI la BESEDI. Opijal Fran Erjavec, 224 strani. Broft. Cena 40c. OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 288 strani. Vea... Knjiga je namenjena ▼ prvi vrsti ca stavbno, umetno ln strojno ključavničarstvo »»r ieia-soliva rstvo. Cena $2.50 ODKRITJE AMERIKE, spisal ki. MAJAK. Trije deli: 182. 141. 13» strani. Cena ssehko vea Poljuden ln natančen opis odkrit is novega aveta. Spis ae člta kakor zanimiva puveat ter Je sestavljen po najboljših virih. Cena 50c* PRAKTIČNI RAČUN AR. Trda vea. 2S1 atr... Priročna knjitlca, ki vsebuje vse. kar J« pri nakuim ln prodaji notrebno. Cena 75c. PROBLEMI SODOBNE flLOZOrUR Spisal dr. P. Veber. 341 Strani. Knjigo toplo priporočamo vsakomur, U M v hoče seznaniti s glavnimi črkami sodobna v flloaoflje. Cena 70c. RUSKI REAI.IZEM. Spisal dr. Ivan PrljatalJ. 413 atranl. V knjigi ao opisani predhodniki la idejni uta-meljlteijl te avojevnCM vu-ske struje. Cena $1.50 SPOMIN L (CilsU JoSe Lavtliar.) 343 atranL V tej knjgl obuja nai sna ni potoplsac tu polk 1 Lavtliar spomine aa svoja breafltevllna potovanja. Cena $1.50 SPLOŠNI PODUK, KAKO OBDELOVATI IN IZBOLJŠATI POLJE IN VRTOVE. Cena broft. Cena 50c. SLOV.-ANGLESKI IN ANGIJCftKO-SLOVKN- SLOVAR. 148 atranl. Cena 90c. SLOVEN SKO-NEMdKl SLOVAK. 143 atr. Druga polovica knjige vsebuje n mfiko-ato-venski slovar ln kratko alovnlco slovenskega la aemfikeea jeslka. Cena 40c. UVOD V PILO ZOFIJO. Spisal dr. Franc Veber. 362 strani. Cena 750. UMNI KMETOVALEC. Splssl Prsne Povfta. Cena broa. Cena 50c. VELIKI VSEVEDEŽ. 144 atranl. Zbirka zanimivih la kratkočasnlb apretao-■U; barke ln ialjlvl poskusi: vedeievalna ta- V bela; punktlranje; sastavka. Cena $1.45 VODNIKI IN PREROKI. Iz8 strsnl. Knjiga je MUa v saloCbl Vodnikov« draftba ter vsebuje ftlvljenjeplse m oft. ki so s svojim delom privedli slovenski narod Is »oftenjstva v svobodo. Cena 60c. ZNANSTVENA KNJIŽNICA. 78 atranL Zanimivosti la rasks agedovlne la natančea opis vojaftka repabllka aaporoftkih koaakov. Cena 50o. ZDRAVILNA ŽEUfiČA. 82 atranL __Cena OOo. VERNE DUdR V VICAB Spisal Prosper Mertmee. 80 atranL Oeaa.. JI B4* najboljftlh spisov francoskega mojstra. VOLK BPOKORNIK (i $1.00 ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA _8tS "O LIB triBODI^.KevM < flFuesday, September 5, 1939 HLOTHNB (YUGOSLAV) DAILY .........." ^...iimnn imomiiiiiimnin ,mQiriiim'ifj—l&OMIIIlllllU'llHIfKQ&lU je si bil tako dolgo? Roman Is Mvljenja — Za MOIsi Naroda" priredil L H. = ie Kkr«bi ga samo r.ekaj — kako bo But prenesla premembo e-tvari. Tnhio je prepričan, da je za vse to dovolj močna. Toda zapeljiva se nm doadeva misel, da bi pri Ruti igTal vlo-K<> reveža in «i mora sam pri sebi priznati, da more s svojo krinko 6e nadalijevati samo zato, ker noee, da bi Rut mislila, 'a je bogat. l)aeUki gostje z velikim hrupom prišli v hišo. Ker pa je Klau* stanoval v sobi, čije okna so bila obrnjena na drugo «tran, mladih gospodov še ni videl. OSVETA NAD BOLNIČARKO CAiLAOARY, Alta., Canada, 1. sep. — Oblasti so fotografirale 53 letno Mrs. Ethel Allen in njeno 24 letno hčer. odvzeli so jima tudi odtise prstov. Obe ibosta poslani v ječe, ker sta namazali s smolo in povaljali v perju bolniško strežnico, ki je baje zapeljala uglednega zdravnžka dr. J. L. .Ai-lena, moža Mrs. Ethel. Sodnik dr. Cameron Sinclair ju je »poznal krivim napada nr. f2S letno bolničarko Alice Knowles. Mrs. Allen je obsodil na 45 dni ječe, njeno hčer pa na 15 dni. Plačati bosta morali tudi $100 kasni. - Cv bi bili ofotoženki nevedni in neizobraženi, — je u-temeljil sodnik avojo razsodbo. — bi jim bilo mogoče oprostiti. Obe sta pa visoko izobraže- ,ni, in talke osebe bi se v sličneni [»slučaju ne smele posluževati nasilja. CRN KANARČEK. V Buenos Aireeu imajo tre-mitmo razstavo kanarčkov. Ljubitelji pevoev so zbrali tam 464 redkih primerkov, med katerimi so vrvivci brez primere. Tudi v barvnih odteoikih so ptice nekaj svojevrstnega. Največ jih je rumene barve, med razstavljenimi eksemplarji pa najdeš tudi kanarčke oranžne ,in rdečkaste barve. Vendar to še ni nolbena posebnost. Senzacija razstave je kanarček s črnim perjem, križanec rumenega vrvivea in l>olivijskega Vnegrila.'* Ta kanarček je predmet največje pozornosti na razstav Lšou. PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČAMO NASLEDNJE MUZI-KALI JE, KI SMO JIH PREJELI iz LJUBLJANE Emil Adamih—16 JUGOSLOVANSKIH NARODNIH PESMI ra moški zbor.........................£0 ŠEST NARODNIH PESMI u moški zbor ....................M ŠEST NARODNIH PESMI za mešani /bor .................... NOTE ZA KI.AYIR All H AR KAMEN Zorko Prelovee—15 SAMOSPEVOV za glas s klavirjem..........1.25 ŠEST PESMI ZA t.LAS IN KLAVIR ........................ ' ALBUM SLOVENSKIH NARODNIH PESMI za clas in klavir L— (Nadaljevanje s 3. strani.) Ko stopi v obelnico, se je podoba popolnoma prod ruga-čila. Popoldne je bilo več dam kot gospdov, sedaj pa so bili v pretežni večini gospodje, ker so prišli trije novi. Poleg tega pa tiiidi Klaus opazi, da je imela Truda Holl objokane oči in se plaho izogilblje Charlesa. Iduna jo je fiangreč pred večerjo pošteno oštela in ji očitala, da s Charle-som preveč koketira in se mu vsiljuje. Vpraša jo, aH je prišla samo zato na Graventetein, da ji odvede njenega zvestega častilca. Ako se fcc še nadalje tako obnašala — ji je rekla Iduna — potem v bodoče ne bo nikdar več povabljena. Uboga Truda je vsa potrta. Charlesa Longwyja ima v resnici rada in ki misli, da ami je preveč odkrito stopila na-tproti. Sama sefoi se zdi popolnoma zavržena in se v svojo obi a 11 ti m) ne uipa rei^ nolbene besede. Iduna pride k večerji v zelo lepi obleki, četudi je vedela, da se Winn if ml ne bo preoblekla ii> da Truda ni v stanu v tem oziru se ž njo primerjati. . Ker je Iduna v veliki meri stresla svojo jezo na Trudino fclavo in se ji v vsakem oziru more ž njo kosati, se je njeno razpoloženje iab djšalo, zlaKti še, ker je odredila tako, da je Truda sedela med gospodarjem in Winnifredo in je bila v tem vsaka nevarnost od njene strani odstranjena. Iduna pa je sedela mod K^ausom in nekim lepim in elegantnim: gospodom, mladim zdravnikom. Charles je za kazen dobil mesto med gospodinjo in Ruto. Na drugi strani Winnifrede je sedel nek drug gospod iz Kaesela s katerim je mlada Angležinja nedavno prav ra*Ia ljuibimkovala, tretji mladi gospod pa je sedel na levici njene matere. Tduna je zelo zadovoljna z razvrstitvijo pri mizi, pa vendar je nespametno uredila da ste si bili pri mizi sosedi Win-Tiifred in Truda. Kajti Winnifred se je prdno poslažila priložnosti, da je Tiudo vprašala, zakaj je jokala. Truda ji za čapeče da se počuti zelo nesrečno, ker ji je Iduna očitala, da je preveč koketirala s Oharlflsom. Povedala ji je, da ji je Iduna rekla, e pod mizo njeno roko. "Mislim, da se bova od *edaj nnprej tikali, Truda." Truda trdno sti>ne njeno roko, toda žalostno pravi: "Zelo si prijazna, Winnifred, toda ali ne ves, da tvoj brst ljubi Idunof" Winnifred nagubanČi obrvi. {Nadaljevanj« prihodu**.) I gam i spustit spet v kameni pralh na ležišče. In hvala, ki 1'so mu jo šteli sovaiščani onega dne pred končnim vizhodom, mu je zdaj zvenela v ušesih glasno, kakor da še plove po zraku. Zamomljal je in vstal s klo pi. Odvrgel je palico Ln šel h kamnu sključen. Tako brez palice ga je močno zanašalo, pa I se le ni domislil, kaj počne. Oči so mu srepele in žarele blazno. Prišel je do kamna in pogled povešen vanj, se je okrepil in ustapil pokonci. Nesel je roke k ufctom, pljunil v dlani in jih pomel. Dibnil je iz sefbe kar moči sape in se stresel. Potem je začel z nogami gresti po tleh, da je zadobil držo. Široko se je razkoračil in se v ^kolenih nagnil malce naprej. Sprehajal ga je močan drget, toda tega mu ni bilo mar. Pri-pognil se je nad kamen. Položil je nanj roke in zlago-ma pribiral moči. Sapa mu je "prihajala iz ust neredno po tluških in žvižgala od naduhe. Nato je počasi podrseval z dlanmi po kamnu, da najde prijem. Toda kamen je "bil tako gladek, da ni 'bilo tega nikjer dobiti. Obseči ga je bilo treba vsega. Zato se je starec skloniT nrže in segel podenj. Toda starost mu je ude tako usušila da ga ni mogel okleniti in zadobiti prijem. . Godrnjaje in stogo-ten od nemoči svojih rok je ni^r tovilil in grabil po kamnu. K-o lena so se mu čedalje bolj upo-gibala. Začel je stokati. Nato je pokleknil pred čok in se nagibal, dokler ni bil s -prsmi na njem. Sprostrl je čezeni lakti. Z rokami se je pritaknil tal. Končno je uspel in dobil kamen v prijem. Mučil se je ž njim in .^pet oldjenjal. Od napora so se mu pljuča izčrpala. Jezik -mu je molel iz ust. HI i pal je. Oči so se mu začele stekliti. Potem se je znova začutil na kamenu, ki je bil že vroč od žgočega solnca. Vsevdil j ga je raz- burjal in blazni 1. Pred očmi mu je vstal velik rdeč mozolj. Starec je adrevenel, in grlo mu je zagati 1 vozlu |>odoben svaljak. Kri mu je navrela v glavo. Žile na čelu so se mu nabreknile. Povlekel je ui^tne vase in zastokal, hreščeče globoko zajel sapo in se loteval kamna. Ta pa je bil skozi negiben. Zdajci je starec slabotno zakrilil z rokami, mahavo padel čezenj in udaril vanj z brado. Po hrbtu ga je spreletel srh. Potlej je otrpnil, od glave do nog močno strepetal, zdrkni! s kamna in rpadel na levi bok. Noge so se mu zleknile. Poskusil jc-'dvigniti glavo, ki pa je omahnila na levo ramo in se ni več zganila, da mu je obraz strmel v nebo. Spodnjja čeljulst se nm je povesila. Preko nje pe pri-solzilo iz ust malo rumene vlage. Se nekaj trenutkov ga je stresalo, nato pa je široko od prtih oči in povešene spodnje čeljusti obstal strašno pri miru. Prrbrenčale so niiuhe, in ga začele olbletavati. Ena njih je kmalu se*dla na rumeni curek, ki mu je polzel iz ust. Pri-gnezdila >se je druga in v dvoje sta na moč hiteli prepirati se in (brskati okoli njegovih ust. On je negiben dolgo ležal tako. Slijšati je bilo le mušje brenčanje. Drugače je bilo we tiho ko v grobu. Nato so v tihoto udarili človeški glasovi. Prikazali so se ljudje iz vasi, ki so iskaje in oziraje se klicali in si zasenče-vali oči. Prišli so v skalovino. kjer je oni ležlal in se mu približevali. Nino ga pa zagledali prej ko na deset metrov. Tedaj so zavpili in stekli k n jetrni. Ko so se sklonili čezenj, ?fta se oba moža odkrila, in se pokrižala. Ženske so naglas zatamale. Stari mož je bil mrtev. Moški srednjih let in sivih Ia£, ki je klečal o(b truplu, jo na glas dejal: "'Zaulnji teden ga nismo mo- Franr Venturini—ŠEST MEŠANIH IN MOŠKIH ZBOROV.......65 ferdo Ju van«—IZ MLADIH LET, moški zbori ................. .6!» Peter Jereb—OSEM ZBOROV (moški in mešani) ..............J»4 Moški zbori OSKAR DEV: Barčli-a : Oj, moj fineel je čov; Kam ml, fuotje, dre? v vas poj-demo .......................20 OSKAR DEV: .Srečno. ljul**a moja; Ko ptifl-ca na tn»»» S«x*l; Moj očka 'iua kor.jičk-t dva ; I»obiv sem j»l-seaice; Slofo: Je vpilitjila luč .40 EMIL ADAMIČ: M«idra devojka (belokranjska. ..20 Vso noč pri j»nU*-i '...".........20 Jurjeva .......................25 Hodi Mirka domo; Kaj drugega hmVm; Zdraviea .........28 VASILIJ MIRK in A. GKOBMING: Vetrič; P« pradini ...........30 FERDO JUVANEC: Zjutraj........................'2D Slovanska -.................. PETER JEREB: Pelin roža; VASILIJ M IRK: Podoknlra.........20 ZORKO PRELOVEC: Ko so fantje proti vasi šli.....2* Ije enkrat Se ................ Slava delu ...................20 HR VOI.ARIČ: Rožmarin; JOS. PAVČiČ: Potrkan ples .......35 W0NIK0 L SLOVENIAN DANCE \ANDA POLKA ______________ Jfi 2. PO JEZERU KOLO -------------------------------- M 3. BARČICA MLADI KAPETANE ________ Jt 4. OHIO VALLEY SYLVIA POLKA ____________ JIS 5. TAM NA VRTNI UREDI MARIBOR WALTZ ____________ Jf SPAVAJ MILKA MOJA ORPHAN WALTZ ______________ JJ« DEKLE NA VRTU OJ. MARICKA, PEGLAJ _______ 35e ŽIDANA MAKK1A (polka) VESELI BRATCI (mazurka)____ 35c DEKLE NA VRTU OJ; MARKKA, PEGLU __________ .35 SPAVAJ, MILKA MOJA S1ROTEK ................................... IZ STARE ZALOGE pa imamo še naslednje pesmi, katerim smo znižali cene: Ameriška slovenska lira. (llolmar) -50 Orlovske himne (Vodopivee) ........ .50 Slovenski akordi, 22 mešanih in moških zborov (Kari Adami*) .75 Trije mešani zbori (Glasbena Matica) ........................................ JO V pepeinifni noči, kantata za sole, zbor in orkester, (Sattner)____ .50 Mladini, pesmi za mladino a klavirjem (E. Adamič) .................... .60 Dve pesmi, (Prelovee) za moški zbor in solo............................... .20 Naši himni, dvoglasno .................... .25 Gorski odmevi, (Laharnar), II. zvezek, moški zbori .............. M ZA TAMBURICE: NA GORENJSKEM JE FLETNO, podpouri slovenskih narodnih pesmi za tamburice, zložil Mar ko Bajiik...............75 Slovenske narodne pesmi za tambu- raški zbor (Bajuk) .................75 Bom šel na planince, (Bajuk), podpuri ..................................... ZA CITRE: Poduk za citre. — 4 zvezki — ( Kozeljski) .............................. 2.— ZA KLAVIR: Buri pridejo. — Koračnica —......20 Josip Pavčič: NAROD POJE (za mlade pianiste) 84 slovenskih narodnih |iesml za klavir in z besedilom ........ $1.35 NAJNOVEJŠA POŠILJATEV SLOVENSKIH PESMI PESMARICA GLASBENE MATICE lOH moški sbori., ur«**ki ali ženski zl»or ............ 1 S3 II. zvezek. 77 i>esmi za moški in mešani zl»or ................1.23 100 narodnih pesmi za moški in mešani zbor, Krnil Adamič ....1.— FANTJE NA VASI. 18 narodnih za moški zl»or, Ciril Pregelj.. MEHKO VEZANE KNJIGE Razp rodaj a KNJIG Da napravimo prostor za novo zaloga smo znižali cene teh knjig, da vsakemu jih je mogoče naročiti. Storite to še danes, ker bo zaloga kmalo iztekla. Naročilo i>o£ljite na: "Glas Naroda" 216 WEST 18th STREET t^s-ii^iiTLLttnrTiiiiir v iiLtimsiii.^ii^rmfii::^:!:-.::: m«;; NEW YORK. N. ¥. gli U drža t i doma. Vselej se je iannrz.iiil iz hiše. Ali vidite! Kamen je hotel vzdigniti. Pa nuu je počilo sive." To je bil umrlega starea sin. Uru^i, neki sosekl, je spoštljivo menil': " Nekdaj «ra je mofr^I vi-^oko V7xli'«rniti. Hvaljen lnxli Bog! V vsem stvarstvu nobena rečne traja dlje kakor človek." Dvi«rnili so truplo in ti hudič, ki j<> prvi spravil greh na svet/* j«* dejala. Kasnej«, ko se je zvečerilo, f»o ljudje od ratlovednosti ho drli gle^lat kamen, da vidijo, kje je stari mož umrl. Tn pripovedovali so si o njegovi mladosti in sili pa o svatbeni noči. ko ga je držal vštric vratu in trikrat poljubil. In nato so >e nav^očni fantje začeli izzivati na ipreskusnjo moči. Slekli so si suknjič in se začeli otepati s kamnom. . V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo še vL "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij'v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — - , n. KNJIGARNA "GLAS NARODA" I 1 216 WEST 18th STREET. NEW YORK 1. Andrej Hofer (Junaški vodja Tlrolcev 2. Belgrajski Biser (VitoJ Jelene) 3. Benr&ka Vedeževalka 4. Boj in Zmaga (JutM'f Spniuiau) 5. Božični Darovi (Rudolf V rabi > 6 Bunks Vojska 7. Cvetke (II. Majar) 8. Cvetica Borograjska (H. Majar) 9. Dedek je pravil (Julij Slap.sak> 10. Devica Orleanska 11. Dve sliki (Ksaver Meško) 12. Duhovni boj (U>rrt>uc Skupollj 13. Elizabeta, hri sibirskega jetnika 14. Fra Diavolo 15. Fran Baron Trenk (G juro 1'auduric) 16. Gozdovnik, 1. zvezek (iozdovnik, II. zvezek (H. Majar) 17. Hudo Brezdno (Fr. Erjavec) 18. Humoreske, Groteske in Satire (Azov iu Teffi) 19. Korejska Brata, trtira iz misijo- nov v Koreji (Josef H^iillmau) 20. Krvna Osveta 21. Mesija (Dr. Jeglič) 22. Mladim Srcem, povesti za mladim* (K*avor MeSkot 21. Maron, kr>fanski deček z Uba-nona 25. Mrtvi (ioKtač 26. Musolino 27. Na Indijskih Otokih 28. Oh 50-Ijetniei dr. Janeza Ev. Kreka 29. Parižki Zlatar Patria, Povest U irske junaške dobe <11. Fed«»rer' Paberki iz Roža (Ivan Albreht) 32. Popotniki, novele in črtice (Milan Pu^ljt Poiigalee Pravljice (H. Maj-rl Pravljlee in pripove«lke za mladino (S. K<.žitniki Povesti in Slike (K^aver Meško) Ptire Selivke (Tajrore, Praški Judek (Josip Vole) Pred Nevihto Praprečanove Zgodbe. Povesti l Anton Stražar) 41. Prihajač, )Mive