CELOVEC TOREK 3. APR!L 1990 Letnik XLV. Štev.25(2540) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt, Cena:7šii. din. 10 P. b.b. Koroški Slovenci danes pri predsedniku Markoviču Predsednik jugoslovanske vlade Ante Markovič bo danes sprejet na razgovor predstavnike koroških Slo-vencev. Za ZSO se bo razgovora udetežit tajnik dr. Marjan Sturm, za NSKS pa predsednik dr. Matevž Gritc. Predstavnika ZSO in NSKS bosta šefa jugoslo-vanske vtade informirata o potožaju slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem in izrazita pričakovanje, da bo skrb za manjšine tako s strani Jugoslavije kot Avstrije tudi na dnevnem redu pogovorov med Markovičem in Vranitzkym, ki bo jutri prispet na tridnevni uradni obisk v Jugostavijo. G!obaški teden V nedeljo zvečer je bila v avti ljudske šole v Globasnici zaključna prireditev 18. globaškega kulturnega tedna. Končali so ga s pevskim koncertom, na katerem so sodelovali MePZ Peca (na zgornji sliki), MoPZ Franc Leder-Lesič-jak in kot gost Suški oktet. O kulturnem tednu in dobro obiskanem zaključnem koncertu preberite več na 4. strani. Haiderjev ponovni poskus pritiska na koroške Siovence! FPO proti izpiacdu sociahtega načrta! Čeprav je kolegij koroške deželne vlade že pred več tedni za socialno pomoč delavcem ukinjenih tovarn celuloze na Rebrci in v Mag-dalenu namenil skupno 7,3 milijona šilingov, zdaj koalicijska vlada ČVP in FPO zavira izplačilo te obljubljene pomoči. V koroškem deželnem zboru so namreč poslanci FPO in OVP sklenili, da ta predlog vrnejo pristojnemu pododboru v ponovno obravnavo, tako da zdaj niti ni več jasno, ali bodo nekdanji delavci Obirja in Magdalena sploh prejeli obljubljeno podporo. Poleg tega pa je prav deželni glavar Haider še pred nedavnim govoril o nuji hitre in učinkovite pomoči brezposelnim, s katero bi le-ti lahko prebrodili prve socialne težave. Ta sklep poslancev OVP in FPO pa tudi nazorno kaže, kako koalicija izrablja stisko delavcev za lastne politične manevre, v prvi reakciji na ta nerazumljiv sklep ugotavlja med drugimi tudi frakcija socialističnih sindikalistov. V njeni tiskovni izjavi je rečeno, da bojkot izplačila socialnega načrta pomeni klofuto vsem delavcem, ki so verjeli obljubam in javnim izjavam Haiderja. Avtobusni prevoz na manjsmsM kongres ZAL na Dunaju! Za udeležbo na manjšinskem kongresu Zeiene alternative v nedeljo, 8. aprila na Dunaju je organiziran avtobusni prevoz iz Koroške na Dunaj in nazaj. Avtobus bo odpeljal ob S.(M) uri iz Celovca (zbirališče je sejemsko parkirišče v St. Ruprechter Stralle) oz. ob 8.3(1 uri iz Velikovca (pred delavsko zbornico). Organizatorji prosijo za točnost, prispevek za stroške prevoza pa znaša 15)1 šilingov. Manjšinski kongres ZAL ho od 13. do 18. ure na Dunaju, Alhert-Sever-Sall, Schuhmeierplatz 17-18. Koroški deželm glavar Haider je na včerajšnjem posvetu o šolstvu na uradu koroške deželne vlade, na katerega je poleg osrednjih slovenskih organizacij ZSO in NSKS spet povabil tudi funkcionarje koroškega „Heimatdiensta", brambovcev, predsednike klubov v deželnem zboru zastopanih strank ter uradnike, ponovno poskušal izsiljevati predstavnike slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Po približno dveurnem zasedanju je namreč izjavil, da - če na prihodnjem posvetu ne bo Avstrijski psihiater Erwin Ringel je ugotovil, da je motiti se človeško, da pa je ta uvidevnost smiselna le tedaj, če svoje zmote tudi spoznamo. Tako nas zmota lahko odvrne od nadaljnih napak in le tako najdemo tudi svojo identiteto. K tem besedam prišlo do skupnega stališča o novi ureditvi šolstva - bo sprejeta le „minimalna rešitev" v obliki potrebnih korektur manjšinskošolskega zakona kot to predpisuje odločitev ustavnega sodišča o dvojezičnem šolstvu na Koroškem, ne bo pa ustanovljena dvojezična trgovska akademija v Celovcu! Kot je znano, je Haider takoj po razsodbi ustavnega sodišča najprej zagrozil s preštevanjem manjšine in potem predlagal sprejemni jezikovni test za dvojezično šolo v Celovcu z namenom, da bi avstrijskega znanstvenika je dr. Marjan Sturm na spominski svečanosti Zveze koroških partizanov v Železni Kapli dodal: „S tako spravo, ki je v prvi vrsti samokritična, se lahko strinjamo. Na taki osnovi lahko tudi govorimo o tej ali oni napaki, ki se je ponnril nemškonacionalne kroge v deželi. Sedaj, ko sta ministrstvo za pouk na Dunaju ter tudi deželni šolski svet za Koroško prižgala zeleno luč za dvojezično trgovsko akademijo, pa hoče od Slovencev izsiliti pristanek na rešitev, ki bi odgovarjala nemškonacionalnim krogom v deželi. Taka rešitev pa bi hkrati pomenila restriktivno razlago odločitve ustavnega sodišča, ki se je nedvoumno izreklo proti vsaki interpretaciji, ki bi lahko na šolskem področju nadalje okrnila pravice slovenske narodnostne zagotovo zgodila tudi med partizani. Ne strinjamo pa se in upravičeno smo ogorčeni, če nekateri naši sodeželani postavljajo stvari tako kot bi partizani pobijali in morili, kot bi partizani začeli drugo svetovno vojno in zakrivili toliko gorja. Ne moremo skupnosti na Koroškem. Podpredsednik ZSO, ravnatelj Franc Kukoviča in tajnik dr. Marjan Sturm sta po posvetu poudarila, da ZSO ne bo pristala na uvedbo prostega predmeta slovenščine na avtohtonem oz. po zakonu veljavnem območju dvojezičnega elementarnega pouka ter da ni potrebe po novem ustavnemu zakonu. Izrekla sta se tudi proti vsem tendencam v predloženem osnutku, ki merijo v nadaljnjo poglabljanje ločevanja ter v ustanovitev središčnih šol. sprejeti, da so nekateri še sedaj, 45 let po vojni ponosni, da so sodelovali v nemški vojski ali pa si uspešno ustvarjali kariero v kakih nacističnih organizacijah." Sturm je v svojem govoru pozval tudi mladino, naj si utrdi svojo zgodovinsko zavest, ta poziv pa je dopolnil domači predstavnik ZKP inž. Peter Kuhar: „Reči moramo, da je bilo v Avstriji več vojnih zločincev kot pa v sami Hitlerjevi Nemčiji. Ti nepoboljšljivi nacisti še danes dvigajo glave in blatijo avstrijsko odporniško gibanje, hkrati pa tudi ogrožajo samostojnost Avstrije." Proslavo, ki so jo s kulturnim sporedom oblikovali domači recitatorji in zbora domačih društev, je zaključil predsednik ZKP Janez Wutte-Luc, ki je spomnil tudi na desetletnico smrti Karla Prušnika-Gašperja. 1/ Kap// so se pok/on/// 7 86 domač/m žrtvam nac/fa^/zma. sMta. Mohar Ogorčeni nad potvarjanjem zgodovine Kapelski turistični koncept predvsem za „ScnioBhotei"? na poti v teto 2001" „Ko so zaprli tovarno celuloze Obir na Rebrci, so nam predstavniki deželne vlade za razvoj doline Bele obljubili 130 milijonov šilingov", je na tiskovni konferenci dejal kapelski župan dr. Dieter Haller, ko je začel predstavljati občinski načrt za razvoj turizma. Glavne postavke tega koncepta predvidevajo predvsem gradnjo športnih naprav, med njimi dvorane za tenis, igrišča za golf in minigolf ter sanacijo oz. ureditev nogometnega igrišča. Skupna investicijska vsota za te ukrepe znaša približno 18 milijonov šilingov, za katere se je deželna vlada že obvezala, da jih bo prispevala občini. Poleg tega pa je bil na tiskovni konferenci občine predstavljen tudi načrt podjetniške skupine, ki jo zastopa Helmut Mayr, o prevzemu hotela SchloB-park. Prav ta skupina pa v svojem programu med možnostmi za športno udejstvovanje v Železni Kapli navaja tudi teniško halo, ki naj bi bila v njeni lasti. Sicer so na tiskovni konferenci poudarjali, da bo hala (kot tudi ostale športne naprave) ostala do 51% v občinski lasti, kljub temu pa je zaskrbljivo, da je že tudi v občinskem načrtu V nedeljo sta se na Koroškem mudili gradiščanski Hrvatici, magistri Terezija Stoisič in Marijana Grandič. Prva je v trenutni politični sceni Zelene alternative znana kot voditeljica delovnega krožka „Manjšine" v ZAL, druga pa predvsem kot dolgoletna predsednica Hrvatskega akademskega kluba na Dunaju ter inicia-torka ustavne pritožbe za pravico hrvaškega jezika v javnosti na Gradiščanskem. Obe aktivistki kandidirata tudi za poslansko mesto manjšin na listi Zelene alternative Avs- za razvoj turizma govor o tem, da „je bilo treba vse načrte uskladiti z intencijami SchloBhotela". Župan Haller je v razgovoru za tisk sicer dejal, da se občina ne namerava omejiti le na ta hotel, ker da „v Železni Kapli obstaja tudi hotel Obir, ki dobro deluje" in ker želi podpirati tudi druga gostinska podjetja (vsak obrat, ki nanovo uredi kvalitetno turistično sobo', bo subvencionirala s 25.000 šilingi), toda kljub temu ostaja občutek, da gre pri projektu za določeno privilegiranje SchloBhotela. Nasplošno pa po tej predstavitvi turističnega načrta lahko ugotovimo, da precej stvari ostaja nepojasnjenih, čeprav napovedujejo dokončanje športnih naprav že do konca meseca junija in župan pravi, da je občinski svet načrt soglasno sprejel. Tako namreč še ni jasno, kdo naj bi postal poslovodja nove družbe, ki naj bi skrbela za obratovanje športnih naprav, pravtako pa tudi še ne, kako namerava občina sama pridobivati domače in inozemske turiste. !n končno: tudi splošna gospodarska kriza regije s tem konceptom še zdaleč ne bo odpravljena. Andrej Mohar trije. Skupaj s koroško-slo-venskim aktivistom dr. Jožetom Messnerjem sta imeli delovne posvete v Škofičah, Železni Kapli in Pri Joklnu v Celovcu. Zainteresiranim udeležencem so obrazložili potek nastajanja platforme za manjšinsko politiko ZAL v krožku ter predstavili njena osnovna izhodišča, ki predvsem podpirajo kulturo sožitja, večkulturnosti in dvojezičnosti. Pri tem so argumentirano zavrnili očitke, ki nastajajo po umiku Karla Smolleja iz konkurence za manjšinskega poslanca ZAL. Predsednik SPZ Tomaž Ogris je odstopu Predsednik Slovenske prosvetne zveze Tomaž Ogris je predstavništvu Slovenske prosvetne zveze v Celovcu, njenemu nadzornemu odboru, predstavnikom včlanjenih društev in skupin ter javnosti sporočil, da je z 31. marcem 1990 odstopil kot predsednik Slovenske prosvetne zveze. Svojo odločitev utemeljuje v sledeči izjavi: „Za ta korak sem se odločil, ker # po osmih letih predsedovanja (šest let v funkciji izvoljenega predsednika) menim, da sem svoje prispeval za ohranitev in utrditev slovenske narodne in narodove kulture na Koroškem s tem, da sem ji nekaj časa služil; # zaradi poklicnih sprememb hočem najti časa in moči za strokovno poglobitev; # je bilo v zadnjem času preveč zunanjih posegov v pristojnosti izvoljenih organov Slovenske prosvetne zveze. Sodelavce, prijatelje, zlasti pa številne požrtvovalne ljudi v društvih prosim za razumevanje in se jim zahvaljujem za sodelovanje, za toplino, iskrenost in spodbudo, ki sem jih našel ob mnogih srečanjih na sestankih, zborovanjih, prireditvah in zlasti še v osebnih pogovorih. Kulturnemu in narodnopolitičnemu delu v slovenski narodni skupnosti na Koroškem se tudi v bodoče ne mislim odtegniti, le za tako izpostavljeno in odgovorno funkcijo nekaj časa ne bom na razpolago." Mag. MajaAMRUSCH-HOJA Pod tem naslovom so gospodarstveniki in znanstveniki razpravljali o trgovski akademiji, ki ustreza zahtevam bodočnosti. Izkristalizirali so se naslednji izobraževalni cilji: temeljito gospodarsko znanje, obvladanje tujih jezikov, sposobnosti za delo v skupini, zmožnost komuniciranja in oblikovanje osebnosti. Slovensko-nemška zvezna trgovska akademija bo sposobna te zahteve, če ne popolnoma, pa vsaj deloma tudi realizirati. V nadaljnjem želim to podkrepiti in hkrati tudi predstaviti našo šolo: Kakšna izobraževalna težišča bo imela Slovensko-nemška zvezna trgovska akademija? * spiošno izobraževanje * strokovno izobraževanje * jezikovno izobraževanje V okviru strokovnega izobraževanja bodo v programu šole naslednji predmeti: - računovodstvo, - stenotipija, - gospodarsko poslovanje s korespondenco, -ekonomija, - državoznanstvo in delo z računalniki v različnih predmetih. Pri tem je treba omeniti, da se je v učnem načrtu, ki velja šele od šolskega leta 1988/ 89 dalje, izobraževanje na računalnikih intenziviralo. To pa zaradi tega, ker narašča povpraševanje po takih absolventih, ki obvladajo novo tehnologijo. Šola nudi osnovno gospodarsko izobrazbo. Zato so absolventi izobraženi za sodelovanje v različnih podjetjih, kot npr. -vindustriji, -v turizmu, -v zbornicah, -v bančništvu, - v zavarovalništvu in -vjavni administraciji. Matura pa omogoča tudi študij gospodarskih ved in drugih smeri. Pouk v vseh predmetih bo dvojezičen, kot to izpove že ime šole. Šolarji si bodo sočasno pridobili aktivno znanje nemškega in slovenskega strokovnega jezika. Tuja obvezna jezika bosta angleščina in italijanščina. Jezikovno znanje je za gospodarsko sodelovanje v evropskem trgu vedno bolj pomembno. Jezik je tudi edino sredstvo, ki nam omogoča sporazumevanje z ostalim svetom in z narodi. Mnogo podjetij na Koroškem zahteva znanje slovenskega in italijanskega jezika. Mednarodno gospodarstvo pa potrebuje seveda tudi znanje angleščine. Pomembno za oblikovanje osebnosti, duhovno gibkost, pa tudi za poglobitev strokovnega znanja je vključevanje praktičnega dela v šolsko izobraževanje. Tudi v tem oziru bo slovensko-nemška trgovska akademija avantgardna šola. Projektna skupina je namreč predlagala obvezno prakso v različnih podjetjih. Praksa naj bi bila možna tudi v inozemstvu. Poleg tega bo šola vedno iskala povezavo z gospodarstvom. Nadaljnja zahteva gospodarstva je sposobnost za delo v skupinah (teamwork). Zato naj bi bil pomemben cilj šole, da učitelji iščejo ustvarjalno medsebojno sodelovanje, sodelovanje s šolarji, pa tudi sodelovanje z gospodarstvom. Tako naj šolarje vzgajajo za delo v skupini. Slovensko-nemška zvezna trgovska akademija bo torej res moderna šola, ki bo že sedaj ob začetku upoštevala omenjene zahteve gospodarstva in znanosti. Magistra Maja Amrusch-Hoja bo v novi dvojezični trgovski akademiji v poslopju ZG in ZRG za Slovencev v Celovcu opravljala funkcijo pedagoške voditeljice. Siovenski vestnik 2x tedensko Informacijski sestanki ZAL Lipov cvet in rdeča zvezda T /Čas Zb .s; ga preJstav/jam M babo /ež/ v nojbo/jšem spanja Zn .sanja o p/emen/t/ preteb/ost/ /n še p/emenZtejšZ boJočnost; svojega n aro Ja; pravkar je zapast// sto/ prej p/su/n/m strojem /n jo abra/ v poste/jo. /se prcJen znsp/ začaje šamenje poJ/ans/o/i s/ovcnsb/b go z Jo v, zag/eJa svoječasno /teapoštoščno naravo, ravn/ne, gore, p/anZ-ne, potočke /n jezera, b/ j//: obJe/aje /n os/rrhaje ponosnt s/ovensb/ brnet, v/J/preJsabo /irmtovs/c/ zbor, /c/ večer za večerom zapoje svojo večer-n/co poj vašbo //po, v/J/ vso svojo s/ovens&o Jomov/no, Jev/šbo /n nepošboJovano, n a bar ga sanje zanesejo v boJočnost, poaprt/sbo boJoč-nost poJ ges/om /Voznj v p/o-nZnsbt raj. Pa brato ga ajame resn/č-nost, rea/nost, ves prepoten se zbaJ/ /z svoj/b sanj. b/aJ/vo ga to/če po g/a v/, srp se nevarno b/Zža centra njegove mošbost/ /n nebo naJ nj/m je po/no rJeČ/b peterobrab/b zvezJ, strabotn/ s/mbo/Z vse-povsoJ - br/boma /n b/poma se zJram/ /n ponovno začenja svoje areJn/ibo Je/o za naro-Jov b/agor. Kab/b pet, šest mesecev ga že t/ač/ ta mora. Kamorbo/Z pr/baja, bogarbo/Z sreča, boJZs/ po/Zt/ba a/Z prosvefasa, n/bjer Zn n/bomar ne pr/zanaša. Eno samo vprašanje ga mač/, brabro se apre germa-nojZ/nema /mrs/ja/sbema mo/ba, n/bče ne a/Je njego-vema vprašanja, b/ n/ ne b/a-s/čno svetop/semsbo, na batero sam Jezas n/ veje/ oJgovora, namreč.' ,,/čaj je resn/ca?", pa taJZ ne Ve meje vo-Canbarjevo vprašanje.' A/Z je bog a/Z ga nZ?" - ne, on postav/ja Jraga, raJZba/nejša, ZntZmnejsa vprašanja. Ejnb/jansbe Zn ce/ovšbe bavarne se b/poma sj/raz/njo, baJar njZbovt' ob/sbova/c/ zag/eJajo neprespanega, ne-obr/tega, b/eJega boroVbega reporterja pr/ Zsbanja nov/b žrtev; tajn/ce v araJZb stare Zn vseb nov/b stranb /majo že zJavnaj naročZ/o zatajevat/ pr/sotnost svoj/b Vejo v, prej-seJn/bov Zn osreJnj/b sebre- tarjev, ber vs/ veJo, baj j/b čaba, če se znajJejo prej njegov/m m/brojonom. Včas/b začenja bar J/rebtno Zn postav/ja svoje b/jačno vprašanje bar na začetba pogovora, Jrag/č spet J/p/omat-sbo vp/eta svoje vpraša/;je, tabo m/mogreJe, v poteb pogovora, ze/o ra J pa svoj j/ogovor zab/jnčaje s svoj/m vprašanjem, bajt/ značaj, veroJostojnost, vreJnost, poštenost pogovornega partnerja je oJv/sna oJ oJgovora /ta to/e vprašanje.* „R*aj je s s/ntbo/Z? " brabne Zz /tjega, ..bojo osta/Z rJeča zvezJa na zastav/, b/aJZvo Z/t srp v grba ter vseb Jrag/b araJZb mest/b, babšen je vaš oJnos Jo s/mbo/ov?" /Vebaj teJnov bo še mora/ ž/vet/ s tem/ ne/jab/jen/mZ s/mbo/Z, toJa - babor vse baže -obeta se oJrešenje. /n potem se bo v poapr/Z-sbem obJobja -po bončanem vo/Z/nem boja ob stran/ ne-astrašnega /JEAVO.S-a (,,/VnJ Jer DEAVO.S abso/at /so/ang' er ansern W///en tat", tabo /van Canbar v znamen/tem Danajsbem p/sma) - ob pomoč/ veJno vztrajnega Zn vr/ega bato/Zčana 7'rsfcnjaba gotovo opomoge/ Zn ozJravZ/ oJ svoj/b pr/sZ/n/b preJstav v nov/ .SVš.S' - ne. Trstenjnb /na bo že Jopo ve Ja/, Ja ta brat/ca n/ več za zasovraženo s/mbo-/Zbo, temveč za Samostojno Repabbbo S/oven/jo. Franci Zivittcr Das aktueHe Interview mit Marijana Grandits D/e AMrgen/az/JMcAe Kro////n Mag. Marz/z/na GranJ//^ ex-ponJ/er/e ne/? jcAon vor e/a/gea Ja Are a a/s M;aJerAe/'/eaaA//'v/'-s//a Ae/ Jea Graa-A//eraa//vea G.s/erre/cA.s. Ae/ Je/a a/a Ao/a-/aeaJea ,S'oaa/ag /a IV/ea s/a///ia JeaJea M/aJerAe/fea&oagre)/ Jer GAL /ra/ Gran J/Ls aeAea Mag. Terez/fa .S*/o/'.s//^, J/e Jer .SJovea^J:/ ve.s/a;'L /a Form e/'ae.s aM.s/a/:r//cAea /aferv/etv^ dereza vorge.s/eJ/ Aa/, eAea/a//.s a/s zla/var/er/a a a/ Jas' M/aJer-Z/eJea/aaa Ja/ Jer Graaea AAeraat/ve /ar J/e Ma;ona/ra/.sivaA/ 7990 aa/. Da^ Gzrs//raeA /a/7 Mag. Graa J/7.s/aAr/e aa.ser iV/eaer MJarOez/er /gor .S'cAe//anJer. „ Autonomie heiHt nicht, sich seibst vemntwortIich sem!" Me s/nJ nacA Terez//a S/o-/s//s d/e zwe//e Aurgen/anJ/-$cAe Kroa//n, d/e a/s Anwar-/er/n far das M/nJerAeAe/!-a/aada/ /m KaAme// der Gra-aea A//erna//ve f GAL) /n Er scAe/nang gc/re/ea /s/. ITe/ eAe GAer/egaagea faAr/ea daza, da d Me s/cA far d/eses -/n /e/z/er Ze/7 n/eA/ gaaz aa-aa/s/r/7/eae Mar/Ja/ - Aetver-Aern? So neu ist diese Idee ftir mich nicht. Ich habe ais kroa-tische Kandidatin im Burgen-iand fur die GAL schon ein-ma! kandidiert. Damais wa-ren die Voraussetzungen ai-ierdings anders: es ging um die Spitzenkandidaturbei der Landtagswahi und nicht um ein Minderheitenmandat. Trotzdem war es fur mich auch damais die Kandidatur einer Kroatin fur die kroati-sche Voiksgruppe. fn den ictzten Monaten ist wiedcrum von verschiedenen Seiten die Anregung aufge-taucht, ob ich es nicht doch versuchen soiite, erstens ge-gen die Poiitik von Karei Smoile aufzutreten und die-ser etwas Neues entgegenzu-setzen, und zweitens auch die besondere Situation der Kroaten im Burgeniand ein-zubringen. Letzteres vor al-iem deshalb, weii unter den Kroaten und Kroatinnen die Meinung herrscht: warum nich auch ein „kroatisches Mandat"? IFas /s/ gena// J/e Aesnn Jere Pns///nn Jer Erna/en? ich giaube trotz der Tat-sache, daB die burgenian-disch-kroatischen Vereine zum Teii dem Karei Smode ihr Vcrtrauen ausgesprochen habcn, sic trotzdem der Mci-nung sind, daB er fur die Kroaten im Endeffekt nicht soviei gctan hat. Nurbetrach-tet man/frau das ais naturti-che Sache: der Karei Smoiie ist ein Siowene und somit hat er vorrangig die stowenischcn Aniiegcn vertreten. Wcnn jetzt einige argumentieren, daB nunmehr, weii eine Kroatin im Pariament viei stiirkcr die kroatischen Agen-den vertreten werde, so stimmt das nur bis zu einem gewissen Grad, namiich weii sich jemand fur das, was er besonders gut kennt, natur-iich starker mobiiisieren laBt und sich auch starker enga-giert. Insgesamt aber giaube ich, daB dieses Mandat fur al-ie da sein muBte, und daB man mit den Minderheiten auch Strukturen schaffen muB, damit aiie Interessen durch das Minderheitenmandat entsprechend vertreten werden konnen. Me AaAen Jen AnsJrueA -gegen J/e Eo/A/A von Kare/ Srno//e an/re/en" geArancA/. Mas /s/ Jam// gen/e/n/? ILas nar /Arer Me/nung naeA an S/no//es Po/A/A n/eA/ ver/re/-Aar? Ftir mich war der groBe Bruch sicher die Entschei-dung ftir das Karntner Piid-agogenmodeii, weichem er zugestimmt hat. Zunehmend aber auch eine Entwickiung, in der er in einen 'Vertre-tungskampf' abgeiitten ist. Namiich im Sinne einer Poie-mik: wer sind die Vertreter der Voiksgruppe, oder wer soiien sie sein. Diese Diskus-sion hat gerade er in den ietz-ten Monaten sehr stark in den Vordergrund geriickt. Der Schritt zur Bewerbung ums Minderheitenmandat war ftir mich personiich ein iangerer Entscheidungspro-zeB. Ein Grund, warum ich mich dann doch dazu ent-schiossen habe, war meine Ubcrzeugung, daB dieses Minderheitenmandat bei der Grtinen Aiternative trotz ai-iem auch eine Verankerung in den Voiksgruppen haben muB. Sonst besteht die Ge-fahr, daB es nur ein Mandat ist, das sich die GAL ieistet und das nur fur ein paar ein-zeine existiert. Mc/nen Me Jam//, JaA Ka re/.Smo//e J/ese Verankerung n/cA/ Aa//e? /n Jer /e/z/en ZeA Aenr/e/Aen e/n/ge Fzznk-//onare sorroA/ aus Jer s/orre-n/scAen a/s aucA aus Jer Aroa-//seAen und /scAeeA/scAcn Vo/Asgrz/ppe J/e Ta/ZgAeA von Kare/ Smo//e a/s posA/v. Ich giaube, daB er diese Verankerung nur in gewissen Kreisen gehabt hat, und daB das auch ideoiogisch begrtin-det ist. Mit gewissen Kreisen meine ich die eher konserva-tiv und traditioneii orientier-ten Vereine und Organisatio-nen der Voiksgruppen. Das paBt ftir mich nicht in die Poiitik einer GAL in Oster-reich. ich giaube auch nicht, daB der Karei Smoiie ein Grtinaiternativer ist. Die Schwierigkeit dieses Mandats ist sicher auch eine gewisse Autonomie fur die Voiksgruppen zu wahren und trotzdem nach den Grundsiit-zen einer grtinaiternativen Poiitik zu agieren. Das ist bis zu einem gevvissen Grad auch eine Gratwanderung, die in Zukunft - nach den Ereignis-sen mit Karei Smoiie - noch viei schwieriger sein wird. G/// J/ese Ere/gn/sse g/c/cA Ae/zzz M/mcn zu nenuen; w/c Aeur/e//en Me Moo/Zes BrucA mA Jer ////oJcsfoAroog Jer GAL? In diesem Zusammenhang faiit mir ais erstes die Kandidatur im „Standard" ein: sein Rtickzug in den Smoii-Schmoi!-Winkei. Irgendwie giaube ich, daB er gesehen hat, daB seine Chancen gerin-ger geworden sind, und jetzt versucht er aus dieser Situation ftir sich und die KEL das Beste zu machen sowie dar-aus Kapitai zu schiagen, in-dem er die ftir ihn ungtinsti-gen Konsteiiationen in der GAL ftir sich und seinne Propaganda einmunzt. Giobai betrachtet versteift er sich aber meiner Meinung nach immer auf eine Idee des Eth-nozentrismus. Ein soicher kommt aber ftir die Kroaten schon tiberhaupt nicht in Fra-ge, uns soweit ich aus verschiedenen Diskussionen weiB, ftir die Siowenen eben-sowenig. Ethnozentrische Konzeptionen sind tiberaus bedenkiich, und sie diirften in der GAL wohi keinen Piatz haben. A Aer Smo//e Aaf JocA seme Azz/Aozzd/gzmg Jer Zosam-menarAeA mA Jer GAL JamA Aegron Je/, Ja// J/ese je/z/ auf emma/ mcA/ meAr AereA se/, Jen Mm JerAeAen J/e A/s-Aer gervaAr/e An/onom/e zu geAen? Ich giaube, daB die Gefahr besteht, daB man seitens der Grtinen jetzt aus einer Situation haeraus, wo sehr viei schicfgeiaufen ist, zu sehr auf Parteigrundsatze pocht und zu sehr die Auffassung her-vorstreicht: Na ja, eigentiich ist das ja unser Mandat. Um dem cntgegenzuwirken, soii-ten der Minderheitenkon-greB und der darauffoigende BundeskongreB der GAL kiare Strukturen schaffen -ob man diese vieiieicht wei-terhin 10. Bundesiand nennt oder anders - in weichen diese Autonomie trotz des neu-en Grundsatzprogrammes der GAL fur ein Zusammen-ieben von Mehrheiten und Minderheiten verankert ist. IFarum trende/ s/cA Smo//e nnn von Jer GAL aA? IFas AraeA/e den ^/c/n /n's Ko/ /en? fFor/se/z/mg ou/MAe J) Gradiščanska Hrvatica mag. Marija Grandič, ki se pravtako kot njena rojakinja mag. Terezija Stoisič poteguje za manjšinski mandat Zeiene aiternative Avstrije - intervju s Terezijo Stoisič je Siovenski vestnik že objavi) - je v razgovoru z našim dunajskim dopisnikom Igorjem Scheiiandrom izjavila, da se je za kandidaturo odio-čiia, „ker se je poiitiki Karia Smodeja potrebno upreti z novo poiitiko ter da je pri zastopstvu manjšin v Avstriji potrebno upoštevati tudi posebno situacijo gradiščanskih Hrvatov. Grandičeva je s tem v zvezi poudarila, da bi nosilec oz. nosiika tega manjšinskega mandata morai/a biti na razpolago vsem ter da bi se morale v sodelovanju z manjšinami ustvariti take strukture, da bi biii preko manjšinskega mandata zastopani interesi vseh narodnostnih manjšin v Avstriji. "Avtonomija ne pomeni biti odgovoren sam sebi!" T ________________ Giede Karia Smodeja je meniia, da takih struktur ni ustvarii ter da je bii zasidran ie v doiočenih krogih (konservativne in tradicio-naiistične narodnostne organizacije), kar pa ne odgovarja poiitiki ZAL. Izrazila je tudi mnenje, da Smode spioh ni zeieni alternativec. Giede manjšinskega programa Zeiene aiternative Avstrije in manjšinskega kongresa, ki bo 8. apriia na Dunaju, ter trditev, da novi program in tudi kongres krnita avtonomijo narodnostnih skupnosti v Avstriji, pa je Grandičeva dejaia, da zanjo avtonomija ne pomeni biti odgovoren sam sebi, ker je to premalo. Pravi vzrok za Smodejev umik iz pariamenta oz. njegove kandidature na kongresu je po njenem mnenju v tem, da je očitno kapituiirai v zavesti, da njegov koncept ie nima toiikšne podpore kot to hoče prikazati z zunanjim vtisom. Njegovo vztrajanje oz. pribiiževanje ideji etnocentrizma, „je nespre-jemijivo tako za gradiščanske Hrvate in kot je razvidno iz raznih diskusij tudi za koroške Siovence. Etnocentristične koncepcije so nevarne in ne bi smeie imeti mesta v Zeieni alternativi", je poudariia mag. Marija Grandič v intervjuju za Siovenski vestnik". Aus Standard", 23. Marž /990 SLOVENSKJ VES1HK tur unsere deutschsprachigen Leser/innen Vranitzky besucht Jugos!awien HEUTE IM Die Seite Der osterreichische Bun-deskanzler Dr. Franz Vra-nitzky tritt morgen Mittwoch einen dreitagigen offiziellen Staatsbesuch der SFR-Jugos-lawien in Belgrad an. Auf dem Programm stehen meh-rere Gesprachsrunden mit dem jugoslawischen Mini-sterprasidenten Ante Markovič sowie auch ein Zusam-mentreffen mit dem jugosla-wischen Staatsprasidenten. Markovič empfangt bereits heute eine Delegation der Karntner Slowenen (Zentral-verband und Rat) zu einer Aussprache iiber die Lage der slowenischen Volksgrup-pe in Karnten. Die Delegation der Karntner Slowenen wird dabei den Wunsch nach Einbeziehung der Minderhei-tenfrage in die Gesprache mit Bundeskanzler Vranitzky de-ponieren. ^Autonomie heiSt..." /ForMctznng von 3cZtc 3) Der Stein des AnstoBes war wohl die Art und Weise der Organisation des Minder-heitenkongresses. Das wird jetzt ein offener KongreB werden, allen zuganglich -sowohl Vertretern der Volks-gruppen als auch allseits In-teressierten. Smolle hatte ein besonderes Delegiertensy-stem vorgesehen, und iiber dieses wollte er woh! auch seinen personlichen Vertre-tungsanspruch ftir die Slowe-nen durchbringen. Das war fiir mich iiberhaupt nicht legi-tim. Wenn man sich den vor-geschlagenen Delegierten-schliissel ansieht, sieht man, daB es um einen einfachen Machtkampf geht, den er mit anderen Organisationen -konkret mit dem sloweni-schen Zentralverband wie auch mit den Kroaten - aus-tragen wollte. Und das ist letztlich eine sehr dubiose Angelegenheit. Leider hat Smolle in seiner vierjahrigen Parlamentstatig-keit kaum Ansatze unter-nommen, offene und koordi-nierte Strukturen zu schaf-fen. Sein „Osterreichisches Volksgruppenzentrum", daB proforma existiert, ist meiner Ansieht nach kein Beispiel dafiir. Man wird in den nach-sten Jahren erst entsprechen-de Strukturen unter Einbeziehung von Organisationen, Einzelpersonlichkeiten und Wissenschaft!ern schaffen miissen, und das wird sicher eine groBe Heruasforderung sein. !ch verstehe auch nicht, warum er sich gerade jetzt zu-riickgezogen hat. Wenn ihm das alles so ein Anliegen ist, dann hatte er das ja durchste-hen konnen - auch bei den kommenden Kongressen. Wcnn er eine andere Mei-nung hat, so hatte er doch versuchen konnen, sie durch-zufechten. Aber offensicht-lich hat er kapituliert - auch im BewuBtsein, daB sein Konzept doch nicht soviel Zuspruch findet und bevor er als Verlierer aus dieser Angelegenheit aussteigt, ist er mit groBem Krach und mit Vorwtirfen, die groBtenteils nicht berechtigt sind, vor die Presse gegangen. Se/ne AnAanger AcAaup ten, dati durcA d/e neuen Ak zen te /n der M/nderAe/tenpo-At/k nunmeAr /nnerAa/A der GAL d/e MeArAe/t nAer Be-/ange der M/ndeAe/t Aest/rn-men kdnnte. /st dem nun so/ Ich glaube nicht. In erster Linie wird es die Aufgabe des Minderheitenkongresses sein, neue Vorschlage ftir die Minderheitenpolitik des neuen Mandatstragers zu brin-gen. AuBerdem heiBt Auto-nomie meiner Ansieht nach nicht, nur sich selbst verant-wortlich zu sein. Das ist zu-wenig. Im Falle Smolles war das zum Teil wirklich so. In der Frage des „Padagogen-modells" ist er nicht einmal seiner eigenen Organisation treu geblieben. IVaeAdem Smo/te se/ne ge-p/ante /čand/da/Mr znrnekge-zogen Aat, A/e/Aen yorerst nur ztve/ Kand/dat/nnen, d/e zudem aus derse/Aen Vo/ks-gruppe kommen - Terez//a Sto/s/ts und 5/e. St/ftet das n/eAte/ne Vern/rrnng/ Gerade jetzt, nachdem Smolle nicht kandidieren will und gleichzeitig verschiedene Standpunkte inhaltlicher Art zur Diskussion stehen, glaube ich, daB es sehr demokra-tisch ist, wenn zwei gleich be-fahigte Kandidatinnen zur Verfiigung stehen. Die Teil-nehmerinnen und Teilneh-mer des Minderheitenkongresses werden nun aufgrund allseits in der Politik prasen-ter Faktoren entschciden, wen sie als geeigneter halten. /n we/eAem persont/cAen VerAa/tn/s steAen 5/e zue/n-ander/ Es ist wahrscheinlich tiber-all bekannt, daB wir Nachbar-innen sind und uns ein Leben lang schon kennen, daB wir sehr oft in der Volksgruppen-politik auf verschiedenenn Positionen gestanden sind, trotzdem ein gutes Verhaltnis zueinandcr haben und auch gut miteinander arbeiten konnen. In manchen Detail-fragen gibt es sicherlich Un-terschiede und wir haben in Bezug auf die Volksgruppen-zugehorigkeit auch sicher verschiedene Identitaten. Zn Fureu! Forte/t AaAt /Ar /m Gegensatz zu s/nwen/-seAen VerAaVfn/ssen ke/ne GraAtnkamp/ie. Va/ent/n Smrečn/k V ncr/c/jo zvečer so ^ s/avnosmim koncertom v nv/Z /jn&kc .fo/e zak/jnč/A' /3. g/oAnik/ ko/mm/ teden. 5 tem .se/e konča/ n/z pestr/A pr/red/tev, k/ so, kot /e povedo/ prcr/.sc3nZk drn.štvn Fa/ent/n .Smrečn/k, nadde vsakomur neka/. Fe.so dejanskopr/-tegn//e stevdne oA/.skova/ce, .saj .so zaje/e femat/ko zgodov/ne, jZ/mn, zdravstva /n /jadske umetnost/, na račun pa .so pr/č// tud/ anjm/aj.sd. Pesem je A//a vk/jačena tad/ v povezav/ s pev.sk/m srečanjem Od PAAerka do FraAerka, nede/j.sk/ koncert pa je ponovno potrd//, da je petje eno najAo/j pr//jaA/jen/A oA/Zk našega ku/turnega udejstvovanja. Fo se je /zrazt/o tako v kva//-tet/ Zzveden/A pesm/ kot s štev//no ade/ežAo oAč/nstva, med kater/m so AZ/Z tud/ g/o A as k/ župan A/Aert 5adjak, predsedn/k KKZ dr. danko Zerzer Zn drag/ predstavn/k/ javnega ž/v/jenja. Uspe! zaključni koncert 18. globaškega kulturnega tedna ANDREJ KOKOT Pred pričetkom konceta nam je predsednik Smrečnik v kratkem pogovoru dejal, da je z letošnjim 18. kulturnim tednom izredno zadovoljen. Dejal je, da so bile vse prireditve zelo dobro obiskane, celo tiste s specifično tematiko, zlasti predavanje o narodnih nošah v Globasnici in okolici je pritegnilo več ljudi kot so pričakovali. Na vprašanje, čemu pripisuje tako odzivnost, je Smrečnik menil, da je prirediteljema (SPD „Edinost" Šteben, Slovensko kulturno društvo v Globasnici) tokrat uspelo pripraviti spored na široki osnovi, predvsem pa so bili pozorni na to, da so nagovorili širok krog ljudi. K temu so brez dvoma prispevale tudi teme predavanj, saj so se nanašale na našega človeka kot npr. tisto o koroškem plebiscitu leta 1920 in njegovem pomenu za današnji čas. K uspehu pa je zagotovo pripomoglo tudi večje vključevanje domačih kulturnih delavcev v spored. Uvodna trditev, da je bil zaključni koncert na visoki ravni, je povsem upravična. Predsednik Smrečnik je sicer v zvezi z nastopom MePZ Peca prosil za uvidevnost, če ne bi šlo vse po želji, ker zbor deluje v novi sestavi šele nekaj mesecev, vendar je mladi dirigent mag. Stanko Polzer pokazal svojo strokovnost in tankočutnost za interpretacijo narodne kot tudi umetne pesmi pa tudi zahtevne skladbe drugih narodov kot je npr. črnska duhovna pesem. Moški pevski zbor Franc Leder-Lesičjak je pod vodstvom Janeza Petjaka zapel več narodnih in umetnih pesmi pa tudi pesmi drugih narodov. Na koncertu se je od Petjaka kot od dosedanjega vodje poslovil zbor Peca, predsednik pa je napovedal, da bodo njegovo zbo-rovodsko delovanje počastili še s posebnim koncertom. Višek nedeljskega koncerta je bil brez dvoma nastop Šuškega okteta, katerega repertoar in izvajanje spominja na tovrstne profesionalne zasedbe, njegova značilnost pa je še zlasti v petju pozabljenih koroških narodnih pesmi ter popularnih songov na narečna besedila Anite Hud-love. Uciotcn spored je povezoval Mirko Smrečnik, ki je pri tem v svoje napovedi vgrajeval tudi posrečene humoristične dovtipe. Na koncu pa naj organizatorjem čestitamo za vzorno pripravo vseh prireditev. Številna mladina, ki je ob tem sodelovala, pa utrjuje prepričanje, da se bosta v Globasnici in okolici slovenska beseda in njena kultura nadaljevali. SuškZ oktet MoPZ Franc Lecfer-Les/č/ak MoPZ „Fo/fe/ Harfman " 23. pevsko srečanje Od Ptiberka do Traberka V prejšnji številki smo na kratko poročali, da je bil prejšnjo soboto (24. marca) na Ravnah na Koroškem zaključni koncert letošnjega tradicionalnega pevskega srečanja Od Pliberka do Traberka. Kot je znano, na teh srečanjih sodelujejo pevski zbori z obeh strani Koroške -avstrijske in slovenske. Koncert pri nas je bil v okviru Globaškega kulturnega tedna, sodelovali pa so pevski zbori „Foltej Hartman" iz Pliberka, zbor SPD „Vinko Poljanec" iz Škocijana, iz Slovenije pa Oktet TRO, Koroški oktet in MePZ Strojnska reka. Na zaključnem koncertu na Ravnah je sodelovalo petnajst pevskih zborov, med njimi tudi MePZ SPD „Srce" iz Dobrle vasi, MePZ „Pod-juna-Pliberk" in MoPZ „Fo!tej Hartman" iz Pliberka. Slednji je doslej sodeloval na vseh srečanjih Od Pliberka do Traberka in je zato prejel še posebno priznanje. Vsega skupaj se je na RaVnah zbralo nad 450 pevk in pevcev, ki z ljubeznijo gojijo slovensko zborovsko kulturo, zlasti koroško narodno pesem. Pevkam in pevcem ter številnemu občinstvu, ki napolnilo ravensko športno dvorano, sta spregovorila predsednik občinske skupščine Ravne na Koroškem Jože Pratnekar in predsednik Slovenske pevske zveze s Primorske Klavdij Koloini. Ta je pevsko srečanje Od Pliberka do Traberka primerjal z revijo Primorska poje in menil, da imata obe prireditvi isti cilj, namreč prispevati k razvoju slovenske pevske kulture. Messner v Sloven j Gradcu Koroška enota Zavoda za šolstvo Slovenije je 24. 3. 1990 v Slovenj Gradcu skupaj s Koroškim slavističnim društvom pripravila enodnevni seminar za učitelje slovenščine v osnovnih in srednjih šolah. Tokrat so se slovenisti zbrali v glasbeni šoli, rojstni hiši skladatelja Huga Wolfa, in se tako vključili v širši okvir letošnjih prireditev ob 130 -letnici Wolfovega rojstva. Po priložnostnem glasbenem uvodu je o skladatelju in njegovem pomenu za mednarodno ter s tem tudi slovensko kulturo spregovoril Jože Leskovar, ravnatelj glasbene šole in tisti kulturnik, ki je z novim rodovnikom končno dokazal Wolfov slovenski rod. S tem je potrdil vse, na kar sta že pred kakšnimi štirideseti leti opozarjala zgodovinarja Jakob Soklič in Josip Mravljak, ki sta že takrat zavrnila Rauschenbergerjev popolnoma ponarjen nacistični rodovnik. To je potrebno omeniti, ker so se tudi zbrani slavisti spraševali, če Hugo Wolf-ne samo zanje - kljub vsemu še vedno ni le preveč nemški. Sicer pa je bil seminar dejansko prisrčno delovno srečanje s prof. Jankom Messnerjem. Najprej je iz vidika današnjih družbenih razmer na obeh straneh meje predstavil koroško književnost (tudi kot predsednik Društva slovenskih pisateljev v Avstriji). Čeprav ima Koroška danes gotovo vrsto pomembnih leposlovnih ustvarjalcev vseh rodov, položaj ni pomirjujoč, saj je slovenščina preveč potisnjena na obrobje avstrijskega (=nemškega) kulturnega dogajanja. Izjema je le poseganje v slovenski kulturni prostor s strani Petra Handkeja in Petra Turrina in morda še kaj. Zelo spodbudno pa je, da bo letos obnovljeno koroško literarno glasilo „mladje". Povezava s književnimi tokovi v matični Sloveniji žal tudi ni takšna, kot bi morala biti. Koroško slavistično društvo bo pri tem gotovo moralo narediti več kot doslej. F.L. P/safe/j Janko Messner Načrti za gospodarsko rast le kapljice na razbeljeni kamen... KT/ah sfevJfMfH napoved:/?!, o&f/M&a/?: :n kons/rnkov/n'??! pred/ogo/?: posa/neznikov se gospodarska sanacija na jnžnen? Koroške/n n: izho/jsa/a. Te ocene md: ne morejo spremen:'!;' nekateri spor/ni n/i tarisdčni projekti, ki se trenntno pripravljajo, saj pomenijo /e kap/je vode na razkeijeni kamen, /zredno s/aha gospodarska razvitost ostaja siej ko prej značiinostt za ce/oten okraj, ki ima že zdaj najvišje števiio vozačev ter radi najnižjo stopnjo de/ovmVt mest na števiio pre&ivaicev. ANDREJ MOHAR Nekoliko več jasnosti o konkretnih možnostih za okrepitev položaja v velikov-škem okraju je bilo pričakovati od četrtkove diskusije v Pliberku. Toda razen izjave oslovodje firme Knecht v mihelu Franca Mlinarja, da je Knecht v zadnjem času zaposlil 100 dodatnih delovnih sil, ki jih namerava tudi obdržati, v ta čas obravnavanih temah ni bilo slišati konkretne izpovedi. Pa še Mlinarjeva izjava je negotovo obvisela v spominu poslušalcev, saj kot on tudi drugi predstavnik Knechta Sieg-bert Widmann iz Stuttgarta ni izključil, da bi, z njegovo terminologijo rečeno, „admini-strativna birokracija lahko dolgoročno ogrozila obstoj šmihelskega podjetja". Administrativna birokracija pa v očeh teh podjetnikov pomeni npr. avstrijska prepoved nočne vožnje tovornjakov, pomeni povišana cestnina na nekaterih evropskih transverzalah, pa tudi v razmerju s Španijo ali Portugalsko nižji prispevki podjetjem izjavnih sredstev. V zvezi s Knechtom ostaja torej mogoč še vsak izid, tudi Mlinar in Widmann nista docela odstranila strahu, ki vlada na južnem Koroškem, da bi za Obirjem lahko v Z gospodarskega posveta v Pliberku doglednem času prenehalo obratovati tudi to sedaj največje podjetje na južnem Koroškem. To pa bi bil zagotovo hud udarec, saj je tudi dr. Joachim Bodenhofer s celovške univerze v diskusiji poudaril, da velikovški okraj že tako zaostaja za Koroško ter da ima izjemno periferna regija izrazito slabo gospodarsko strukturo. Kot izhod iz te dileme je zastopnik Avstrijske delovne skupnosti za regionalni razvoj Bernhard Braunegger skušal orisati situacijo s podatki povpraševanja. Ugotovil je, da v velikovškem okraju ne manjka samo strokovnih delavcev, temveč da tudi šolsko izobraževanje ni ustrezno urejeno ter da v okraju sploh primanjkuje denarja in pripravljenosti za samostojne raziskave in razvijanje novih proizvodnih alternativ. Braunegger pa je tudi dejal, da so podjetniki, oziroma zasebniki, ki hočejo začeti s kako obrtjo ali podjetjem, premalo obveščeni o možnostih javnih podpor in ugodnega pridobivanja posojil. Tako rekoč v odgovor na Stovenski vestnik dvakrat tedensko Vpis v Mohorjevo ijudsko šoio Vodstvo ljudske šole Mohorjeve sporoča, da je že možno vpisovanje za vse razrede, in sicer ob ponedeljkih med 10.30 in 12. uro, ob sredah med 14. in 16. uro in ob četrtkih med 9. in 10. uro. Poleg kvalitetnega dvojezičnega pouka nudimo še varstvo, plesno vzgojo, učenje glasbilih v okviru glasbene šole in Orffejev tečaj. Šolnina na mesec znaša 700 šilingov. Varstvo, vključno hrana in strokovna pomoč, stane mesečno 1.250 šil. Za vpis prinesite s seboj rojstni list in izkaznico o cepljenju. Vodstvo ljudske šote Mohorjeve Brauneggerjevo kritiko je deželni svetnik Rauscher napovedal, da že razmišljajo o spremembi poklicnoizobra-ževalnega šolstva, hkrati pa je namignil, da razpravljajo tudi o preureditvi smernic za subvencioniranje podjetij, po katerih naj bi več podpor prejemala tudi manjša podjetja. Deželni glavar Haider pa je poleg izjave, da namerava podpirati predvsem mala in srednja podjetja, sicer le napadal brezposelne: „Brez-poselnina je sicer upravičena, toda med prejemniki je mnogo takih, ki bi bili sicer primerni za delo, a ga nočejo sprejeti. Take bi morali poslati na šolanje, od njih zahtevati zaključne izpite. Sicer je denar vržen skozi odprto okno!" Čudno, da se je na isti tir s Haiderjem spustil tudi podjetnik Piroutz iz Mlinč, ki je brezposelnim očital, da hočejo samo mnogo zaslužiti, za to pa nič delati. Taka izjava je spričo znanega zelo nizkega nivoja zaslužkov v velikovškem okraju še kako brezobzirna, saj mora večina delavcev z enim samim zaslužkom skrbeti za kar veččlanske družine. In prav tak pristop ni primeren za poglobitev razprave o možnostih za razvoj gospodarstva na južnem Koroškem. Kaj je torej ostalo? Celoten diskusijski večer, v katerega niso vključili dejansko prizadetih, namreč delavcev iz okraja, bi bil torej brez konkretnega rezultata, če ne bi vsaj deželni svetnik Rauscher dejal, da se deželna vlada prizadeva za izgradnjo smučišča na Peci. Pod vplivom protestov iz Podjune, ki so opozorili na rezerve pitne vode v področju Pece, pa je Rauscher očitno tudi že opustil zamisel velikega smučarskega centra Interalp. Govoril je namreč le o tem, da bi posodobili vlečnico in poskrbeli za najvažnejšo infrastrukturo. Kot namig pa je še dodal, da naj bi tudi sosednje občine skupno začele razmišljati o tem, kako bi tudi s prenočiščnimi kapacitetami podprle zamisel o bolj privlačnem turističnem centru okrog Pece. Voda ni probiem DJEKŠE. - Na Djekšah so lahko dvakrat zadovoljni: prvič, zadolžitev po občanu znaša le 225,31 šilinga, kar je v primerjavi z drugimi občinami zelo malo, drugič pa se končno obeta zadovoljiva rešitev vprašanja oskrbe z vodo. Občina je namreč podpisala pogodbo z družino Polessnig, kar ji zagotavlja dovolj velik rezervoar. Na Djekšah so najprej hoteli graditi lasten vodovod, toda načrt so morali opustiti, ker voda izvira prav pod deponijo smeti. Datum Kraj PR!RED!TVE Prireditelj Sreda Kulturni dom KONCERT UČENCEV GLASBENE ŠOLE oddelek Šentprimož 4.4. Danica nastopajo: učenci kiavirja, saksofona, harmonike in kitare 19.00 v Šentprimoiu Petek srednja dvorana JUBtLEJN) KONCERT OB 30-LETN!C! USTANOVITVE 6.4. Domagtasbe, MePZ „JAKOB PETEL1N-GALLUS" 20.00 Celovec Četrtek gasitski dom LUTKOVNA PREDSTAVA „GUL!VER" SPD „Edinost" 5.4. v Dobu gostujejo dijaki ravenske gimnazije 16.00 in ob 18.00 pri Fiorjanu vVogrčah Sobota farna cerkev KONCERT MEDNARODNO PRIZNANEGA SPD ..Danica" 7.4. v šentprimoiu ZBORA „VOCAL FORUM" !Z GRADCA; farni svet 20.00 Dirigent: Franc Herzog ^Šentprimož" Sobota Otroški vrtec DAN ODPRTIH VRAT z veiikonočnim otroški vrtec 7.4. Škofiče bazarjem od 9.-16.00 Sobota farna dvorana VOLPONE, komedija SPZ, SPD ..Rož" 7.4. v Šentjakobu (Stefan Zweig) - gostuje: Stovensko ijudsko 20.00 gtedatišče Celje Nedelja farna dvorana DALEČ OD DVORCA (H. Ch. Andersen) SPZ.SPD.Roi" 8.4. v Šentjakobu gtedaiiška predstava za otroke gostuje: 14.30 Stovensko ijudsko giedaiišče Ceije Nedeija kulturni dom PREM)ERA )GRE,,DOMOV" SPD .Radiše" 8.4. na Radišah (Fe)iks Mitterer) režija: Nužej Wieser 14.30 nastopa igraiska skupina SPD ..Radiše" Nedeija pri Šoštarju VELIKONOČNI KONCERT IN PLES Globaški časopis 15.4. v Globasnici igra: ansambe! ..Spomin" 20.00 iz Siovenije Petek Dom prosvete BIOLOŠKI STRES Sodaiitas 20.4. v Tinjah predava: ivana Šalamun 15.00 JEZIKOVNE POČITNICE V NOVEM MESTU od 15. jutija do 4. avgusta 1990 Jezikovne počitnice so namenjene mtadim od 10. do 15. teta. Krščanska kutturna zveza je pripravita tritedenski tečaj za mtadince, ki ietijo temetjite obvtadati stovenščino. Če se zanimate, se javite na KKZ in zahtevajte podrobnejše informacije. Nastov: Viktringer Ring 26, 9020 Cetovec, tet.: (0 463) 516243. Stovensko prosvetno društvo „Vatentin Potanšek" na Obirskem obvešča svoje čtane, prijatetje, znance in osvajatce sveta, da bo končno ugodito ietji števitnih čtanov in OB DRUŠTVEN) 15-LETN)C) PRiREDtLO POLETVDUBROVN!K in sicer v času od petka, 26. oktobra 1990 do nedetje, 28. oktobra 1990. Predvidena cena za odrasto osebo znaša 2.500 šitingov, za otroke je cena znižana. Podrdbne informacije in prijave daje in sprejema Marta Potanšek, tet.: 0 4238/26102. RAZSTAVE Cetovec - Gaterija Stadthaus - Marc ChagalL 100 jedkanic, do 22. 4. -Kutturna tabema „Pri Joktnu" - Jiri Sindler, slike. Ljubtjana - Gaterija Stovenijates - Valentin Oman, stike na platno, do 30. aprila 1990. Tinje - Gaterija Tinje - Ljubica Ratkajec - Kočica - slike in skulpture iz keramike in stekla. Semistavče - Gaterija Rožek - Otvoritev razstave del Gerhild Tschachler-Nagy-Detours. Zveza koroških partizanov tudi tetos organizira tradicionatno potovanje. Tokrat v Toskano v Ita-iiji, od 4. do 8. maja. Stanovati bomo v hotetu v termatnem kopatišču Montecatina, od tam si bomo na iztetih ogtedati znamenitosti mest Siena, Firence, Lucca in poševni stotp v Pizi, dovotj pa bo tudi prostega časa. Cena petdnevnega potovanja v dvoposteljnih sobah znaša 3.180 šit., za enoposteljno je dopla-čito 480 šit., v ceno je vračunan potpenzion z zajtrkom in večerjo. Vozil nas bo zanesljivi šofer Hanzej z udobnim Sienčnikovim avtobusom. Prijavite se čimprej po telefonu: dopoldne 0463/ 513752, popoldne 0463/210704, ali pri Milki Kokot tel. 0463/514300-40. Za organizatorja: Janez Weiss MENJAVA DENARJA (VALUTE) dne 30.3.1990 dobite (šil.) plačate (šil.) za 1 ameriški doiar $ 11,70 12,30 za 1 artgieški funt C 19,20 20,20 za 100 franc, frankov f 204,50 214,50 za 100 itat. iir Lit 0,93 0,98 za 100 dinarjev DiN 90,00 110,00 za 100 švic. frankov sfr 784,00 808,00 za 100 hoiand. guldnov Hfl 616,00 634,00 za 100 nemških mark DM 694,00 712,00 Posredujeta: Posojiinica-Bank Zveza-Bank, Ceiovec t to 12 29 32 42 (45) 22X UX XIX 211 Joker: 4676)! b.j. Stava: 0:1,0:2, 1:1,3:0 b.j. Nadstrankarski časopis koroških Stovencev Uredništvo/Redaktion: Tarviser StraBe 16. 9020 Celovec/Kta-genfurt. Avstrija, Telefon 0463/514300-30 do 34, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071. Usmerjenost lista/BIattlinie: seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu. Glavni urednik/Uhefredakfeur: Ivan P Lukan Uredniki: Andrej Kokot. Andrej Mohar. SLOVENSKI VESTNIK Izdajatelj in zatožnik/Herausgeber und Vertegcr: Zveza vec/Klagenfurt, telefon 0463/514300, teleks 422086 ZSO. telefaks 0463/51430071. StraBe 16. 9020 Celovee/Klagenfurt. Avstrija, telefon 0463/50566, teleks 422086 ZSO. telefaks 0463/51430071. Ogtasi/Anzeigen: Tarviser StraBe 16. 9020 Celovee/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/514300-30 do 34 in 40. teleks 422086 ZSO. telefaks 0463/51430071. Zastopstvo za Jugoslavijo: AD1T-DZS. Glonarjeva 8. 61000 Ljubljana, Slovenija, telefon 061/329761. telefaks 061/311123. Letna naročnina: za Avstrijo 370 šil. (za penzioniste 280šil ); za Jugoslavijo 400 din. (za penzioniste 310din ). SLOVENSKA ŠTUDIJSKA KNJ!ŽN!CA Mikschallee 4, 9020 Celovec, telefon: (0 463) 32 385 Brezplačno izposoja knjige, revije, mladinske glasbene kasete in video-kasete (kavcija 50 šil. in izposojnina 10 šil. na dan). Knjižnica je odprta: ob ponedeljkih in torkih od 10. do 18. ure, ob sredah, četrtkih in petkih od 8. do 16. ure. Biografski romani BOURTEMBOURG Pierre - Gandhi : oče vseh tistih, s katerimi sta grdo ravnali družba ali politika. Bil je resnično eden izmed največjih predstavnikov Človečnosti - take, kakršna bi morala biti (PANDIT NEHRU). -Maribor: Obzorja. - 308 str., str. pril.: ilustr. DOMINGO Placido mojih prvih štirideset let : Placido Domingo je eden najslavnejših sodobnih opernih pevcev in strokovnjaki ga uvrščajo med tri največje tenorje našega časa. - Maribor : Obzorja. - 316 str. ENDORE Guy - Alexan-dre Dumas : zanimiv življenjepis uspešnega francoskega pisatelja. - Maribor : Obzorja. - 633 str. SZEKELY Julia - Chopin v Parizu : roman poljskega skladatelja, ki je z dvajsetimi leti zaslovel na pariškem umetniškem nebu in s čudovitimi skladbami za klavir razburkat vso tedanjo romantično glasbo. - Murska Sobota : Pomurska založba. -381 str. VAŠTE Uka - Roman o Prešernu : knjiga opisuje Prešernovo življenjsko pot, čas in okolje, v katerem je rasel, živel in ustvarjal največji slovenski pesnik. -Ljubljana : Državna založba Slovenije.-461 str. TRIBUNA BRALCEV P.n. SLOVENSKI VESTNIK Tarviserstr. 16 9020 K LAGEN FU R T/C E LOV E c Vsaka meda)ja ima dve strani Kot vedno sem prebral tudi prejšnji Slovenski vestnik. Nemalo pa sem bil presenečen in tudi ogorčen nad prispevkom pod naslovom Slovenci izza meje pri kranjskem Demosu, v katerem je objavljen govor ravnatelja dr. Vospernika na Demosovem večeru z zamejci v Kranju. V članku piše, da so nekaj časa dobile podporo iz Slovenije samo skupine, ki so bile bolj rdeče pobarvane, ostali pa ne. Dobro nam je še znano, da so se tisti, ki danes pravijo, da nekaj časa po vojni niso bili deležni pomoči iz Slovenije, pobratili s sodetavci Hitlerja, in da so arogantno odklanjali vsako pomoč in sodelovanje s komunisti oz. od komunistov v Sloveniji. Takrat je denar še smrdel, pozneje in danes pa več ne smrdi. Kaj kmalu pa se je šuštjalo, da so nekateri pri nas dobili od rdeče Stovenije kar tepe denarce, s katerim so si (postavili svoje hiše) izboljšali svoj gmotni položaj. T udi tisti, ki danes tožijo, kako so bili zapostavljeni. Takrat pa denar ni smrdel. Dobro nam je še v spominu, da vodstvo Narodnega sveta dolgo ni hotelo sodelovati na prireditvah v Sloveniji, ki so bile posvečene zmagi nad fašizmom. Ti tjudje se celo niso hoteli udeležiti vetičastne proslave v Velenju, češ, tam so komunisti. Prav tako se niso hoteli udeležiti sprejema, ki gaje ob obisku v Avstriji na Dunaju priredil pokojni Tito, češ da je komunist in še kaj. Takih primerov pa je še več. Pozneje pa so dobili denarce, in to verjetno še več kot rdeče pobarvani, da so udrihati po rdečih pri nas in v Sloveniji. Glavni jamrovci iz Koroške tudi tarnajo, da bi, če ne bi bilo nasvetov iz Ljubljane, še danes imeli zastopnika v deželni viadi. Postavlja pa se vprašanje, če bi tisti zastopnik res z vsem srcem zastopat naše interese ali pa bi vodil potitiko kot sedanji poslanec Zelenih, ki je izdal ljudstvo in dela samovoljno, samo da bi se prikupil vladajočim ali pa kot nekateri drugi naši politiki, ki so v službi vladajočih na Koroškem. Nič nimamo proti jamranju, vendar prav tisti, ki to počnejo, bi se morali zavedati, da so s tem, ko so skrenili s skupne poti, ponovno povzročili razcep med slovenskimi organizacijami na Koroškem in med vsemi tistimi Avstrijci, ki so nas podpirali v našem boju. Povejmo končno: če ima poslanec Zelenih Smolie res vse zasluge za vse „do-brote", ki jih uživamo, potem ima s svojimi v NSKS tudi vse žalostne zasluge za sedanje stanje razprtij med nami in za pro- padanje našega ponosa in naroda. Milijoni ljudi so morati strašno trpeti in umreti, da imamo danes svojo gimnazijo, ki pa bi morala od sebe dajati več, tedensko polurno tv-oddajo - Fremde in der Heimat, nekaj miiijonov -kost nekaterim, da strumno stojijo pred tistimi, ki nas hočejo iztrebiti, in v bodoče menda tudi trgovsko šolo. Danes pa je vse to sad in zasluga enega človeka, ki naj bi bil eden izmed najbolj talentiranih politikov med povojnimi koroškimi Slovenci, in ta je iz neba poslan, da nas ohrani. Kakšna nesramnost, domišljija, prevara, zmota in zioba. ikej Smote in Smode Mitingaši na jugu so še do nedavnega vpili proti Smoletu. Bojim se, da se bo nekaj podobnega stišalo tudi v siovenski deželi, vendar ne zaradi Jožeta Smoleta, predsednika socialistične zveze, ampak zaradi poslanca avstrijskega parlamenta Karla Smolleja. Taka miset me spreletava, ko berem v „De!u", da bo ta koroški Slovenec sodeloval v predvolilni kampanji na strani Demosa in govoril v Novem mestu, Domžalah, Ljubljani in Krškem. Ne glede na prakso v drugih deželah (če takšna sploh je), se mi zdi ta poteza neprimerna. Demos ima svoj program in naj ga raztaga s svojimi aktivisti, saj niso tako šibki, in vprašanje je, ali je tak gost primeren ob predvolilni kampanji. Karel Smolie je edini koroški Slovenec, ki je član avstrijskega zveznega parlamenta, vendar v predvolilni kampanji ni primerno igrati na to karto. Zal vemo, da se prav v tej funkciji ni najbolje izkazal ob sprejemanju zakona v avstrijskem parlamentu o stovenskem šolstvu na Koroškem in na presenečenje mnogih glasovat za zakon, ki je prinesel negativno rešitev za koroške Slovence. Tudi zbiranje denarnih prispevkov za Demos na avstrijskem Koroškem lahko ustvari v javnosti občutek, da si nekdo nabira točke s tujo pomočjo. Ivan škerbec Bratovška ploščad 8, Ljubljana TV AVSTR!JA 1 ] TV AVSTR!JA 2 ] TV LJUBLJANA [ TEDN!NATELEV!Z!J! 9.05 Sirtha Moča; 10.30 Igraj z menoj; 14.20 Batman; 14.45 Hiša na Eaton trgu; 15.30 Otroški spored; 18.00 Mi; 18.30 Falcon Crest; 19.30 Čas v sliki; Vreme; 20.00 šport; 20.15 „Univerzum", avstralska divjina; 21.07 Če bi to sosedi vedeli; Pogledi s strani; 22.05 House; 23.30 Aktualno; 23.35 šport; 0.50 Poročila. 16.55 Leksikon umetnikov; 17.30 Orientacija; 18.00 Sinha Moča; 18.30 Wurlitzer; 19.00 Koroška danes, 19.30 Čas v sliki; 19.53. Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Tista reč; 21.07 Zunanjepolitični report; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Klub 2; Poročila. 9.05 Mozaik: Zgodbe iz školjke; Šolska tv; Ko se korenin zavemo; Nemščina; 11.05 Sedma steza; 15.35 Sova Khan; 16.45 Mozaik; 17.50 Spored za otroke: Lonček kuhaj; Periskop; 19.00 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Volitve '90; 21.50 P. Hamilton: Zapeljivec; 22.45 Dnevnik: 23.05 Sova Khan; Videostrani. 9.05 Sinha Moča; 10.30 Kneza Johanna velika ljubezen; 14.20 Batman; 14.45 Hiša na Eaton trgu; 15.30 Otroški spored; 18.00 Mi; 18.30 Falcon Crest; 19.30 čas v sliki; Vreme; 20.00 Šport; 20.15 Dediščina Gul-denburgovih; 12.00 Pogledi s strani; 21.10 El Hakim; 22.25 Policija se vključi; 0.10 Aktualno; 0.15 Miami vice; 1.00 Poročila. 15.55 Leksikon umetnikov; 16.00 Šport; 17.00 Graditi, stanovati, živeti; 17.30 Dežela in ljudje; 18.00 Sinha Moča; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Argumenti; 22.00 Čas v sliki; 22.30 Šport; 0.00 Aktualno. 9.05 Spored za otroke: Deklica Delfina in lisica Zvitorepka; 9.20 Mozaik: Navadna zgodba; Zapeljivec; 15.35 Sova Khan; 16.45 Mozaik: Bančni rop; Po sledeh napredka; 18.00 Spored za otroke: Šola za pravljice; Rdeča kapica; Vrabček brez jezika; 19.00 Risanka; Dnevnik; 20.05 Priznanje; 22.40 Rock kompas; 23.25 Sova Hunter. 9.05 Sinha Moča; 10.30 Argumenti; 14.20 Batman; 14.45 Hiša na Eaton trgu; 15.30 Otroški spored; 18.00 Mi; 18.30 Falcon Crest; 19.30 Čas v sliki; Vreme; 20.00 Šport; 20.15 Skedenj godcev; 21.50 Pogledi s strani; 22.00 Novi stari dunajski klobuki; 23.00 Skrivnost srca; 0.35 Aktualno; 0.40 Šport; 1.40 Poročila. 16.10 Leksikon umetnikov; 16.15 Šport; 17.15 Bangladeš - dežela Bengalov; 18.00 Sinha Moča; 18.30 Wurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Notranjepolitični report; 21.05 Kulturni report; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Klub 2; Poročila. 9.05 Spored za otroke: Indijanske iegende; Šolska tv; Pota odraščanja; 10.35 Mostovi; 15.05 Žarišče; 15.35 Sova Hunter; 16.30 Dnevnik; Mozaik; 18.20 Spored za otroke: Ciciban, dober dan; Ovčar Hobo; 19.05 Risanka: 19.30 Dnevnik; 20.05 Bluebell; 20.55 Tednik; 22.00 Dnevnik; 22.20 Volitve '90; 23.50 Trije prispevki k slovenski blaznosti. RANO KOROŠKA izpovedi zgodovinarja in umetnika 18.10-19.00 Torek, 3.4. Partnerski magazin Sreda, 4.4. Večerna 21-22: Tinjska predavanja -dr. Peter Vodopivec Turneje po svetu (R. Klopčič) Četrtek, 5.4. Rož-Podjuna-Zilja Sreda, 4. 4., večerna oddaja (21.00-22.00): V večernem slovenskem sporedu koroškega radia boste najprej prisluhnili nadaljevanju serije „!Vti in naša zgodovina". Tokrat boste slišali izvajanja dr. Petra Vodopivca, ki je v domu v Tinjah po dr. Moritschu in dr. Lukanu predaval o usodnih letih od razpada Avstro-Ogrske do koroškega plebiscita. Poseben poudarek pri razmišljanju je Vodopivec posvetil regionalni zavesti na Koroškem. V drugem delu sporeda bo priznani slovenski violinist Rok Klopčič pripovedoval o svojih uspešnih turnejah po svetu. „Univenum" — avstratska divjina Torek, 3. 4.1990, TV Al, 20.15 - Danes bomo gledali 2. del dokumentarne oddaje „Univerzum", v kateri prikazujejo živalski svet avstralske divjine, v kateri živijo nekatere živali, ki jih sicer nikjer ni videti. Retrospektiva stovenskega fiima Četrtek, 5.4.1990, TV LJ1,23.15 - Naslov filma je „Trije prispevki k slovenski blaznosti", vsebuje torej tri zaključne zgodbe, ki so delo treh režiserjev. Prvo, ..Kroniko zločina" je zrežiral Žare Lužnik, drugo, „Kroniko norosti" Boris Juraševič, tretjo, „Kroniko upora" pa Mitja Milavec. Značilnost filma je tudi v tem, da je omogočil debut trem mladim režiserjem, ki so v slovenski sodobni film vnesli novo tematiko. Slovensko stvarnost so videli, razumeli kot psihotično, zoprno, deprimirajočo; v njej niso zaznavali nobenih velikih, svetlih, pozitivnih vrednot. Tudi mali človek, katerega so tako cenili in spoštovali režiserji v petdesetih letih, je v Treh prispevkih k slovenski blaznosti odsoten. Tu prevladujejo deklasiranci, pijanci, nevrotitiki, osamljenci itd. Kare/ Smo//e osnečtpe fMt#/Mžnoa(ps&e S/ovence O Bog nebeški, kako /e Mo /epo. Na travniku v Količevem, nedaleč od Domžal se je zbralo neka/ nad petsto i/ud/. Bilo je lepo sončno sobotno popoldne pred L aphlom. Plakati ob cestah so z velikimi napisi vabili na predvolilni shod Demosa (Združene opozicije Slovenj. Z n/ih je posebej izstopalo ime Karel Smolle ("verjetno zaradi dvojnega tj. človek bi pomisli/, da se je zeleni avstrijski poslanec že preselil v Sloveni/d in nas sirote na milost in nemilost pustil same v Karantaniji. Le kdo nas bo seda/ tu ubranil pred raznimi rdečkarji ih ostalo sodrgo? Kaj pa če zaradi tega ne bomo dobili trgovske akademije in kdo bo po novem dialogi-ziral? In kaj če brez njega nekaten multikulfumeži, mu/tietničarji ali celo dvojezičneži uspejo spet združiti otroke v šolah? Grozno, Bog nas obvaruj! In potem ga zagledam. Ce ga že ni več na Koroškem, vsa/ živ/e še. Tore/ imamo še upanje. Morda pa se nam vendar še vrne. Lep /e, v črni svečani obleki, okravatan, z rdečim nagej/nom (črnih pač tudi v Slovenj nimajo) in kar prvi je vdolgi vrsti narodnjakov, kot se spodobi -prvi med prvimi! Potem, ko je domači narodn/ak okrega/ 70(!.)-!efno komunistično gobo pa delegate in neko samo-upravj/anje in obljubi!, da bo po 8. apelu vse drugače, je napoči! svečan trenutek. Napovedal je prvega med prvimi, ..doktorja" Karta Smoliča. Tedaj me je zapeklo globoko v duši. Sramoval sem se za vse Slovence na Koroškem. Toliko dobrega /e stoni za ta narod, pa mu ni še nihče podeli/ akademskega naslova doktor, v Slovenci pa so takpj spoznali njegovega duha veličino in evo ti, doktorje tul Potolažri sem se, ko sem se spomnri možnosti, da mu kak akademski naslov lahko podeli državni predsednik, saj mu je tudi „naš dohtar" pomaga/ v najtežjih časih. In potem /e po gromkem aplavzu stopil na govorniški oder v vsem svpjem srjaju, okrog njega se /e zvija! novrhar „nt" in ga brž pritisni/ iz vseh mogočih perspektiv-ptir^e, žabje, kobilje in še katere in „ doktor" je začel.* „ Veste kaj, dragi pnjatel/i, prvo, kar je treba, da se mikrofon tako postavi, da vsi šlišrjo!" Nekateri organizatorji so že hoteli obrniti mikrofon, pa jih je vrli poslanec reši! s svojim nadaljevanjem.' „ V zadnjih desetletjih so imeli tu (v Sloveniji - op. pis.j slabo postavljene mikrofone, tako da smo jih sicer slišali, nismo jih pa čisto razumeli, kaj so nam povedali." Glej ga blstroumneža, s kakšno preprosto metaforo je okrca! rdečkarje! Misli! je seveda na zvočnike, lapsus linguae pač. Nato je kar tako/ bliskovito preskoči/ na sedanjost in povzdrg-njeno de/a!. ..Dragi pnjatel/i Sloven- ci, dragi rojaki, prinašam vam pozdrave z onstran Karavank, prinašam vam pozdrave korošk/b Slovencev, ki prav v teh dneh čutijo z vami, mis!%o z vami, se veselo z vami, pa so tudi teh 40, 50 let z vami trpeli. Ko me je vaša združena Demos kot koroškega Slovenca