Občani miličnikom lahko veliko pomagajo
Miličniki v Polju imajo veliko dela, saj sega njihovo delovno pod-ročjc od Križevske vasi nad Dolskim prek Jevnice do Janč in od tu prek Javora in Panc na Lipoglav in po do-lini do Podmolnika. To je resnično veliko področje za postajo milice Polje, ki nima polne zasedbe z milič-niki. S tem stanjem ni zadovoljen nihče, še najmanj pa miličniki sami, saj morajo prav oni to praznino iz-ravnavati in so zato preobremenjeni. Njihov dclovni čas dostikrat dosega tudi 14 ali še več ur.
Na tej postaji že veliko let služ-buje 44-letni Anton Rozman, ki je miličnik že 23 let in stanuje v Zado-brovi, rojen pa je v Metliki. Doma ima ženo in dva še doiaščajoča otroka. Starejša Vida hodi na višjo upravno šolo, sin Boris pa obiskuje 2. razied gimnazije v Mostah. Z nji-ma je kot vzgojitelj in oče prebil do-sti časa in - kot lahko vidi - ne zaman, saj je njegova vzgoja bistve-no pripomogla k formiianju nje-govih otrok.
Anton Rozman je kot miličnik že nekako zadolžen, da spremlja doga-janja v občini, posebno na področju delovanja njegove postaje. Zato me je pač zanimalo, če mu je pri tem v pomoč tudi občinski list Naša skup-nost.
>rAli ste naročeni na to občinsko glasilo? "
..Sem, že od njene prve številke in precej dobro vem, kaj piše v njem in kaj mi lahko koristi."
,,In kaj najbolj s pridom upora-bite? "
.^Conkretno ne veliko, pač pa lahko pozoren bralec preeej točno ugotovi, kaj se kje dogaja. Če npr. o nekaleri vasi piše, da imajo veliko kultumih ali športnih prireditev, po-tem vem, da mladina tam pač ne poseda in ne zahaja v gostilne. Po-tem zalo hitro vem, kje je iskati vzroke za morebitne izgrede v ti-stem kraju."
,,In kaj še prebirate v tem časo-pisu? "
,3edno preberem tisto stran, kjer pifc o delovanju partizanov v naši občini. Tftidi vse drugo pregledam in jasno je, da tisto, kar poznam, pre-berem; prav gotovo tudi listo, kar poznam - sliko in tekst. Tudi delo občinske skupščine me zanima, se-veda če ni napisano preveč suhopar-no in dolgovezno."
,,Ali ste pri izidu prve številke v novi oblikj opazili kako spre-membo? "
,,Seveda sem jo in to takoj. Reči moram, da me je prijetno prese-netila. Sedanja je res podobna ča-sopisu, za prejšnjo pa nisem vedel, med kakšne časopise naj bi jo dal. Bil sem pač navajen nanjo in nisem si mogel predstavljati, da bi bila lahko drugačna."
,JCako pa oblika, kako ste zado-voljni z njo? "
,,Saj prav oblika me je najbojj zbodla v oči, mislim nanueč pozi-
tivno; slike zelo popestrijo časopis in mislim, da jih je sedaj ravno prav. Tudi sama razporeditev člankov je dobia."
,,Kaj pa karikature, kaj bi lahko rekli o tem? "
,,Misliin, da teh ni potrebno v tem časopisu, ket časopis izide le enkiat na mesec in škoda bi bilo, da bi ta prostor izkoiiščali za ta na-men. Ce hočem gledati kaiikature
Anton Rozman:  ,JPijančevanje med mladino se je zelo razpa-»slo."
. in zabavljice, potem kupim Pa-vliho."
,,Kaj pa bi po vašem mnenju do-dali ali odvzeli časopisu? "
,,Odvzel ne bi nič, nekaj stvari v njem pa ni in jih nikoli ne zasledim - kljub temu, d:. so velik problem občin. Premalo piše o socialnih pto-blemih, ki mejijo že na kriminal, to je o problemih pijančevanja, zane-marjanja otrok, o problemih sezon-skih delavcev, ki jih naša občina nima malo, in o obnašanju ljudi na javnem prostoru nasploh. Vsakdo lahko vidi, da je pijančevanja čeda-lje več, posebno med mladino, da se nihče ne ukvarja s problemi sezon-skih delavcev in z vzgojo ljudi na-sploh. Mislim, da je premalc, če se s tem ukvarja le šola. Bilo bi po-trebno, da se tega lotevajo tudi novi-narji in tudi vaš časopis."
Povedal bom samo primer, ki pa e zdaleč ni osamljen. Gostilničar po-kliče miličnike, naj intervenirajo v njegovi gostilni, kjer da se pretepajo. Ponavadi gremo tja kar najhitreje in ko hočemo povzročitelja nereda od-straniti, se za razgrajača vsi poteg-nejo — tudi tisti, ki niso vpleteni v to. Včasdh nastopijo tako grobo, da mora miličnik zapustiti gostilno. Po-dobno se dogaja tudi na cestah in vsak dan bolj spoznavamo, da nam občani ne pomagajo. Iščejo nas le tedaj, ko nas rabijo, sicer pa nam mečejo polena pod noge."
,,Torej mislite, da bi bilo potreb-no pisati o povzročiteljih kaznivih dejanj tudi v našem časopisu? "
,,Seveda mislim in upam, da bi to vzgojno vplivalo - vsaj na nekatere, ker bi se bali, da pridejo v časopis, kjer jih je zlahka spoznati."