Trst, v soboto 21. septembra 1901. Tečaj XXVI „Edinost >JL.a sakral *a rvun ta pr -mikov. r,r» 4. uri rv*fe?. za cek» let*........... kron za ool leta.........U „ za ćezn teta........ S • za ttn . ....... 3 kroni -.o' iino e pia 2ra;i ciaprtj. Na r.a-t >6 e ure* pnlnfe-n- naročnina le a jr»va j l t-sira. _ ?o tohakamar v Tmtu prodajajo po-in trte Številke po 8 »totink 13 i i'n I rata pa po 8 stotine (4 nvč.) Telefon 5tr. STO. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč! Oglaal >e računajo po vrHtah v petitu. Za večkratno naročilo * primernim popuntom Poslana, osmrtnice in javne zulivale domači oglafti itd. «e računajo po pogodbe Vsi dopisi naj se pošiljajo urednlAtvu Nefranrovani dopisi se ne "»prejemajo Rokopisi ae ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravnlgtvo. Njkrnčniiin in oblast je plačevati loco Trak. Lrednl&t-vo Iti tiskarna se unhniJtit» v ulici Garintia šiv. 12. 1'prnviitštTo, in •prejemanje lusrratov v ulici Moliš ; iccolo Siv. 3, li. »ko*u. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran G o d n i k Lastnik koneorcij lista „Edinost" Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. t Na erobu Mm Sterka. V Trstu živi odličen gospod, ki je bil blagoj okojnemu šterku na reškem gimnazij soućenec ter < d tedaj do njegove (Sterkove) smrti velik prijatelj. Ta gospod mi je često pripovedoval, da je bil Sterk — in to vse do zadnjega ra/reda — izredno dobrega s r c a in pobožne nravi. On pa je bil tudi intel genten ; pridruževale se tej inteligenciji zadostno marljivost, napredoval je v naukih povsem dobro . . . ! Ni ce odlikoval ni z u m o na, kakor-šnjemu drugi klanjajo, niti z eneržijo, kakoršnje ne drugi boje . . . Jaz sem poznaval pokojnika, ko je bil še kanonik in župnik katedralne cerkve sv. J ust a. Zivt-1 je za ceikev. Zato pa so ga pobožni župljani ljubili in spoštovali. Ljubili in spoštovali pa so ga tem lw>lj, ker je bil izredno uljuđen z vsemi. l)a je podpiral siromake, v kolikor so mu dovoljevale njegove sile — n," mi potrebno niti da omenjam. Dijaki so ga dobro poznavali, ker jih je vsprejemal ljubeznji vo, ko so prihajali ob zaključku leta, kazat mu dobljena spričevala. Sedal je žnjimi k mizi, pogoščal jih s čašico »domačega« {kastavskega) ter jih slednjič — smehljaje, kakor je on zn:l — osrečal z dvema, tremi »figuricami z Dunaja« (starimi papirnatimi goldinarji). — Njegovih opominov, izrečenih o takih prilikah, ni bilo možno pozabiti. »Deco, budite brumni, (valjani, vriedni i učite se, dokle možete, za onda, kada ne budete više mogli . . .« Pričajo tudi. da se je naš Sterk odlikoval tudi kakor šolski nadzornik v Libur-niji in kakor naroden zastopnik v deželnem zboru istrskem. Jaz verujem, da je ta sodba o njegovem delovanju v tužni Istri opravičena ; vendar sem prepričan, da nikoli ni bil na svojem mestu tako, kakor tedaj, ko sem ga jaz poznaval pri sv. Justu. Škoda, da ga niso pustili na tem mestu ! Saj za to mesto ni bilo možno najti ni boljega, ni vrednejega, ni sposobnejega ! No, za šk< lovsko čast in oblast ni bil ni rojen, ni odgojen. <>n, z dušo svetnik, s srcem angelj, ni nikoli težil za tem visokim dostojanstvom in se — težim bremenom. Ko je bil imenovan škofom krškim, pribežal je k svojemu, na začetku imenovanemu prijatelju ter mu vse, kar je čutil v onem trenotku, izrazil s temi-le besedami : »Kaj sem vendar zakrivil, da me je Višnji tako hudo kaznoval ? !c Da je školovanje samo čast in dostojanstvo, Sterk bi bil zaslužil toliko jedno kolikor drugo. No, škofovanje je tudi oblast in breme — recimo : breme, ker je oblast! Vladanje je najteži posel na svetu. Vladati se more samo z umom, kateremu se drugi klanjajo, in z eneržijo, katere se drugi boje . . . Razpoznavati točno in jasno cilj svojega delovanja . . . načrtati si pota in steze, po katerih hočem k< rakati proti cilju . . . razvi-djati, kake posledice more roditi kakov čin ali k-rak v desetih, ]>etnnjstih, sto letih . . . korakati po teh potih in stezah, premaguj«? s p-ber in plemenit ! I. Po obisku v Gdansku. ii. Za Avstro - Ogersko je obisk carja Nikolaja II. pri Gdansku posebnega pomena, ki pa ne daje obrega svedoštva avstrijski di-1 o m a c i j i, in ki je, kakor smo že ome-ili, neugoden, zlasti za Slovane naše monarhije. Avstrijska diplomacija je zapravila moment zgodovinskega značaja, moment, ki se morda ne povrne nikdar več, ali vsaj ne v taki ugodnosti, kakoršen se je kazal še pred meseci. Sporazumljenje Iz spomladi 1. 1897. med Rusijo pa Avstrijo je kazalo za poslednjo začetek boljše dobe, in ta doba bi bila napočila, ko bi pri nas ne bilo vse tako žalostno zmešano. Nesrečni duvalizem je kriv mnogo temu, potem so krive pa tradicije in preponiževalni neposredni vpliv nemške diplomacije na avstrijsko diplomacijo in v obče na više kroge. Sporazumljenje od 1. 1897. bi bilo moglo in moralo v avstrijskem interesu dovesti do pravega prijateljstva in konečno celo do nekake zveze med Rusijo pa Avstrijo. 1 o bi bila avstrijska diplomacija dosegla toliko laže, kolikor bolj so se razmere med Nemčijo pa Rusijo — slabšple. Vlogo, ki jo igra Nemčija nasproti Rusiji, bi bila mogla Avstrija prevzeti ! In navskrižja bi se bila poravnala laže nego med Nemčijo in Rusijo, ker niso takove lika, kakor med poslednjima. Avstrija bi se bila mogla popolnoma sporazumeti z Rusijo, ker prva ni agresivna in poseza najdalje na Balkan, v tem ko hoče Nemčija že sedaj spraviti pod svojo oblast Malo Azijo in še druge zapadnoazijske pokrajine, da bi v svoj čas avstrijske in ruske zemlje toliko laže spravila v svoje klešče. Postopanje avstrijske diplomacije pa ni moglo ugajati Rusiji ne prej, ne pozneje, tudi ne po dogovoru 1. 1897. Oe očitajo ruski diplomaciji neodkritosrčnost, ostaje to očitanje, kar se tiče postopanja te diplomacije nasproti Avstriji, gotovo brez dejanskih dokazov, v tem ko so avstrijski diplomati mnogo zagrešili nasproti Rusiji. Znano dobrikanje nasproti Milanu, poprej Milanu in Stambulovu, znano napadanje Orne Gore, železnice v Bosni in Hercegovini, trdnjave v teh deželah ; dalje postopanje nasproti Romuniji, zlasti letošnje dobrikanje nasproti romunskemu kralju, take pojave se v ruski diplomaciji niso sprejemale indiferentno, in kdo ve, ali niso ravno take pojave olajšale trud Viljelmu II., da je privabil konečno carja Nikolaja II. na obisk pri Gdansku ? In kakor da bi še česa nedostajalo, so ravno poslednjih par tednov začeli razširjati raznotera sumničenja najprej z Dunaja v Velikonemčijo, potem iz Budimpešta po »Pester Llovdu« samem. Kakor da bi hoteli pokopati Avstrijo v smislu velikonemškili pro-pagandistov, ali pa kakor da bi si bili v A vstro-Ogerski dali opojnih pijač, razsajali so samo z govoričenjem in neosnovanim sum-ničenjem v tistih dneh, ko se je Nikolaj II. odpravljal v Danijo in odtod na sestanek z nemškim cesarjem. Ali je to zloba ali slepita. Sedaj imajo fakt z Gdanska, in nemška diplomacija se smeje v pest, da je nasproti Rusiji zopet zasedla mesto, o katerem je sodil trezen človek, da bo p r i p a <1 a 1 o Avstriji in od 1. 1897. naprej le njej! Pišejo sicer, da v odnošajih med Avstrijo in Rusijo se ni spremenilo čisto nič. I udi če ni naša diplomacija zakrivila sama iu neposredno nič takega, kar bi moglo porušiti dogovor od leta 1897., se je vendar dogodilo dovolj tega, kar se sicer ne da tehtati, pač pa čutiti in slutiti. Pomagalcev in tudi pomagačev ima Avstrija dovolj, da jej pokvarjajo, česar se lo-tuje, kar bi bilo ugodno zanjo. Tako so bili izpodkopovalci našega cesarstva tudi leto3 na delu, da se je cesar Viljelm II. toliko laže preoližal Nikolaju II. Prijazni odnošaji nasproti Angliji, prijateljstvo z Rusijo povzdignejo velikonemški napuh še bolj, in iz Berolina doli bodo še b »lj ukazovali nasproti nam, nego so doslej, in avstrijski Slovani naj gledajo, kako dosežejo odslej svoja razna državna ali tudi samo narodna prava ! Tužno, tužno je, da je prišlo taico, ker ni moralo priti!! Prišlo je, in sporazum v Gdansku sili avstro-ogerske Slovane v premišljevanje o svojem poslabšanem pol oženju. Druge taktike bo treba, ker hujši vpliv grozi Slovanom iz Berolina. Schonerer pa Wolf bosta še predrzniše razsajala, in treba bo vseh slovanskih sil, da se uprejo novemu navalu ! Ako je knez Euleuburg — v soglasju z Berolinom — leta 1899. vrgel grof Thu-novo ministerstvo, kaj utegne še le priti, ko ni več Thunov na krmilu, ko vladajo taki možje, katerim morajo iz Rusije dajati pouk, da vsenemška propaganda je Avstriji nevarna ? ! ! Bliža se zopet državnozbor3ko zasedanje : ali se dotlej slovanski zastopniki pripravijo za primeren upor vsenemški razposajenosti in tistemu sistemu, ki se trese pred vsenemško oholostjo. Gdansko, Gdansko — bodi opomin avstro-ogerski diplomaciji in tlačenim narodom naše monarhije! Tpsilon. Politični pregled. V TRSTU, dne 21. septembra 1901 Deželni zbor istrski. (Konec poročila o 'seji dne 19. t. m.) Za prof. Mandićem ;e govoril dežel, odbornik Tomasi, ki je vso krivdo, da ni rešeno vprašanje potujočih učiteljev zvraČal na vlado, katera ima baje denar za to, da skrbi za Slovane, da daje celo štipendije za obisk gospodinjske šole v Ljubljani. Italijanska dekleta — je naglašal govornik emfatično — nimajo potrebe, da bi se hodiie učit gospodinjstva v Ljubljano ali kam drugod. (No, no!!) Dr. Stanger da ni govoril resnice, ko je dejal, da se v poljedelsko šolo vsprejemajo samo Italijani. Tomasi je navedel d v a slučaja, da sta bila tudi slovanska učenca v tej soli, od katerih so pa enega odpustili zaradi bolezni. Prof. Mandicu, žal ne more odgovoriti, ker se isti ni posluževal razpravnega jezika. Posl. prof. S p i n č i c : Takega jez'ka zakon ne pozna! Posl. Tomasi: A pozna ga zavest prebivalstva. Predlog agrarne komisije je večina sprejela, istotako poročilo komisije za pogozdovanje Krasa in dotični proračun. Poltm je dr. Scampichio v imenu agrarne komisije poročal o resoluciji posl. Kozuliča in tovarišev (Resnicoljubni »Pic-colo« ne omenja n? z b sedico, kdo je sprožil to idejo! Op. ur.) o vinski klavzuli ter so sklenili, pozvati vlado, da o sklepanju novih trgovinskih pogodeb določi carino po 40 K v zlatu na vsa inozemska vina ter da zabrani izdelovanje umetnih vin. Rešili so več prošenj za podpoie ter pre-citali interpelaciji posl. Kompareta glede učiteljišča v Kopru in glede vodnjaka v Škofijah ter posl. Depangherja nujni predlog, da se pozove vlada, da zapreči politiziranje duhovščine na kmetih. (Zakaj samo na kmetih ? Morda za to, ker je tam duhovščina slovanska? Op. stavca). O električni železnici Matulje-Opatija-Lovran je poročal posl. dr. Riz z i ter predlagal, da dežela zajamči plačevanje obresti do zneska 20.000 kron za prijoritetne delnice s pogojem, da 2 tretjini te svote udeležene občine zajamčijo deželi. O tej priliki se je oglasil posl. dr. S ta n-g e r in je, počenši hrvatski, nadaljeval italijanski ter izvajal, da omenjena železnica ne bo samo lokalnega pomena, ampak da bo ugodno uplivalatudi na dohod tujcev. Ako se liburnij-ska zdravilišča povzdignejo, imela bo od tega koristi vsa dežela. Kar obstoje zdravilišča, torej 17 ali 18 let, ni dežela še ničesar storila za vzhodni del Istre, dočim plačuje samo Volosko po 7—8000 K deželnih do-klad na leto, od katerih nima ničesar. Govornik je primerjal namerjano železnico z železnico Trst-Poreč, katera poslednja je v resnici le lokalnega pomena, a vendar more dežela plačevati zanjo razmerno velik del oViresti. Pri namerjani železnici pa se zahteva samo garancija. Zajamčeni zneski se ne bodo izplačevali, vsaj vedno ne, k večemu nekoliko let. Govornik je končno izjavil, da bo manjšina glasovala za predlog odseka, da pa želi, da bodi sedež delniškega društva v Liburniji. Dr. Stangerju je odgovarjal posl. dr. Riz z i, češ, toliko lažje je za udeležene občine vsprejeti zahtevano protigarancijo, ki bi se v slučaju potrebe dala poravnati z do-klado 8—14°/ 0, ker izreka dr. Stanger nado, da bo železnica aktivna. Velike doklade da imajo tudi drugod, ne samo v Liburniji. Glede sedeža novemu društvu je v imenu odseka vsprejel dodatek dr. Stangerja. Dež. odbornik dr. C1 e v a je branil deželni odbor radi očitanja, da dežela nič ne stori za Liburnijo. Posl. prof. S p inč i 6 je o tem omenil, da ima ista pač slabo zaščito, a posl. dr. Dinko Trinajstić zaklical ironično: Krstić! Po opazki posl. dr. Stangerja, da ni hotel izreči graje deželnemu odboru, ampak d t je le rekel, da bi sedaj imela dežela priliko, da kaj stori za ta del dežele, je posl. prof. S p i n č i ć razpredel idejo, kako deželno uprava skrbi za Liburnijo s podpiranjem ljudi, kakoršen je Krstić, a posl. dr. Dinko T r i n aj s ti e je stavil dodatni predlog, naj bi se v pogodbi z električno železnico izrecno omenilo, da se udeleženim občinam garantirane in vplačane svote morajo vrniti, ako bi jih dobila povrnjene dežela. (To garancijo je namreč smatrati kakor posojilo.) Posl. dr. R i z z i je predlog dobro umel in je prikimaval, a predsednik ga vendar ni hotel vzeti na znanje iz tega jedinega vzroka, ker je bil stavljen in pisan v hrvatskem jeziku. Posl. dr. Dinko Trinajstić je protestiral proti temu, da njegovega predloga niso dali v razpravo, da-si je isti bil dodatek k predlogu komisije. Predlog odseka z dodatkom posl. dr. Stangerja glede sedeža in nadaljnim dodatkom dež. odbora, da se takoj zaprosi za sankcijo tega zakonskega načrta, je bil vsprejet soglasno. Prečitali so še več sesolucij, med drugimi ono poslanca Kompareta o regulaciji reke Riža ne ter so v 1. čitanju sprejeli zakona o občinskih uradnikih in občinskih zdravnikih. Koncem seje je posl. dr. Stanger vprašal predsednika, je-li morda pozabil pozvati zbornico, da se v znak sožalja o smrti kolege mons. Šterka, kakor je to povsod drugod običajno, vzdigne se sedežev?! To bi bil znak kolegijalnosti in izraz spoštovanja mrtvemu kolegi. Predsednik je izjavil, da je dobil od kurije navadno zasebno brzojavko z naslovom »Commendatore Campitelli« — da je pa vendar kondoliral ter o tem obvestil zbornico z nado, da ista smrt mons. Šterka sč sožaljem vzame na znanje. Dane3 da mu je došla tista navadna tiskana osmrtnica. To je vse, kar more reči. Posl. prof. M a n d i ć manjšini : »Ne koristi vam, da govorite italijanski! Jaz Vas poživljam, da se vzdignete v izraz sožalja na zgubi našeg3 tovariša vladike Sterka !« Temu pozivu -e odzvali le Slovanski poslanci ter tako j>očastili spomin umrlega druga. V tajni seji so čitali interpelacijo j>osl. Mandica in tovarišev na c. kr. vlado, zakaj ne da odstraniti nekega učitelja, ki se je pregrešil proti nravnoeti ?! (Perfidni »Piecolo« pa govori, kakor da je šlo za učitelja na slovanski šoli, da bi tako vzbudil misel, da je Slovan. X o, dotič- varovane in uresničene po skupni delavni sili.« Staro-Ćehi dobe gotovo število mandatov, a obe stranki sti se obvezali, da se bosti na volitvah vzajemno podpirali. Vsaka stranka izda svoj poseben proglas, v katerem bosti povdarjali skupno postopanje v vseh vpraša -šanjih gori omenjene nravi. To bi bila torej vesela vest iz Prage. Po doseženem sporazum ljenju med obema glavnima strankama je paralizirana zguba, ki jo je zadal kompromis med konservativnimi nikje topel prijatelj in pristaš in liberalnimi vpleposestniki. Paralizirana ne gospodujoče oligarhije.) Tudi včerajšnja seja je bila zelo zani- le s tem, da bo kompromis med obema strankama dozoreval efekte v deželnem zboru, iniva. ne glede na običajno razgrajanje in ampak, ker bo tudi — mi se nadejamo temu brezus{»eeti<) izpraznenje galerij. Pokazala je za trdno — blažilno in pomirljivo uplival na med drugim, da je H e n n a t i zares vse mejsebojne odnošaje pripadnikov obeh prijatelj župana v Dekanih! Od strank in pride tako vse javno življenje na- strani manjšine je bila uložena cela kopa za- roda do stabilnosti in kons->lidac.je. nimivih interf>elaeij ; vladni zastopnik nam. tiče nar. strank, so se torej nih oblasti z namestnikom, ekscelenco grofom Goessom na čelu. Po tem je sledil župan s tajnikom Manzutto in slovenskimi deželnimi poslanci : dr. Gregorinom, dr. Rvb^rem, Ivanom Goriupom, Franom Dollenzem in Iv. M. Vatovcem. Na to so korakali členi manjšine deželnega zbora istrskega z namestnikom deželnega glavarja dr. Staogerjem na čelu. Za temi gg. so šli zastopniki vojaških oblasti, kakih 40 častnikov vojske in mornarice z general-majorjem na čelu. Za tem so prihajale nepregledne množice ljudstva. Pred duhovniki, pred krsto, so bili razvrščeni dijaki državnih šol, veterani, slovenska Marijina družba (v ogromnem številu, v črnih oblekah in svečami v rokah), učenci šole družbe sv. Cirila in Metodija, vojaška godba. Ob straneh je bilo nagromadenega ogromnega občinstva iz mesta in okolice. Okna hiš so bila gosto zasedena. Sprevod se -vet^virH- K a h i a n i je krš.l ravnopravnost hitro in na hvalevreden način salvirale. Irna- je premikal po ulicah: Cavana, Fontanone, s tem, da. je na neko slovensko interpelacijo li konservativno veleposestvo nade, da bo tudi Sanita, Veliki trg, Borzni trg, Corso, Lesni samo itaiijansKi odgovarjal in večina je po- odslej igralo toli važno ulogo, kakor jo je trg, Barriera, Boseo in sv. J ust, kamor je kazala ornica vsprejela predlog dra. Verzearna^- ia, da se v spomin grofa Coro-nin ;a ustanove v kopališču v Gradežu 4 postelje za škrofuiozne. Dež. glavarje naznanil, da -*» se že zapričela dela za kanal od Bel-vedera do Gradeža. Na interpelacijo posl. zah z narodnimi poslanci, mogel kazati na češki narod za seboj....! To je bilo. In zat) je odlična pozicija konservativnega plemstva tudi bila! ! Ruska carska dvojica na Fran-COzkem. Včeraj je ruska carska dvojica v Reimsu prisustvovala krstu novorojenca grofa Montebelia, francoskega poslanika v Petro- iei vrgli na papu s popol n i ti poma nj k lj i vosti. Ljubljane prav po- Muhe radi jezikovnih razmer na davkari- gradu. Carje kurnoval novorojencu. L »ubet jah je odgovarjal vladni zastopnik, da so *e Je poklonil carski dvojici kiasnih darov. Po-v čisto slovenskih krajih vselej nastavljali poludne je car vsprejel v avdijenci bivšega ura trnki zmožni slovenskega jezika. (Kar se- ministerskega predsednika Bourgeois-a, seda-ve.ia ni re-!> Dr. Tuma je očital dež. gla- nje£a ministrskega predsednika \Valdeck-varju avtokratsko in antikonstitucijonelno po- Rousseau ter bivšega načelnika francozkega Uljudno prosim slavno uredništvo, da blagovoli objaviti v svojem cenjenem listu, da oni Riciiard Trost, kateri je podpisal kakor priča včerajšnji popravek g. Etbina Kristana, je meni nepoznan, še manje pa v sorodstvu z mano. Janko T r o š t. Narodne pesmi v tržaški okolici. (Izjava v odgovor na notico pod tem naslovom v 215. številki »Edinosti«). Podpisani stopanje, kar provzro'-a. da se njegove interpelacije in njegovi predlogi zavlačujejo. Načrt zakona, s katerim se uredi šolska davščina od zapuščin, oddal se je finančnemu o lseku. O drugi točki dnevnega reda (utemeljevanje Berbučevega predloga glede zveze vipavske železnice z Vrhniko in Logatcem) je dr. Venuti predlagal, da se predlog izroči pravnemu odseku, čemur se je poslanec Berbuč po daljši debati udal in se je stvar v ponedeljek izročila temu odseku, da sporoči o njej še v tem zasedanju. Posl. dr. Turna je odgovarjal na Berbučevo poročilo o tretji točki dnevnega reda (o pobiranju užitni ne v deželni upravi), katero poročilo je obsezalo mnogo »j a pad o v na dr. Turao. Ko sta o tej stvari še enkrat govorila posl. Berbuč in dr. Tuma ter slednjič še Berbuč kakor poročevalec, se je seja zaključila. V včerajšnji seji so sprejeli zakonski načrt o u vedenj u deželne dokiade na pivo in -e je deželnemu odboru naložilo, da pre- (josp. dr. Fran Stupica iz je napravil včeraj notarski i,cpit s voljnim vspehom. Princ Jurij(jrrski v Trstu. Včeraj,ob 6l/4. uri popoludne je došel na parni fcu »Urano« v na!e mesto princ »Jurij Grški, guverner na Kreti. Vsprejela sta ga grški ge- od()or pevskega društva »Slava« se čuti už»-neralui konzul v Trstu, Vitturi, in trgovinski ljenega po krivični sodbi, ki jo je dopisnik ravnatelj avstrijskega Llovda, Janni. Prinese izrekel o priprostih narodnih pesmicah, kista je odpeljal ob 8. in pol uri z brzovlakom na jih izdali ia nagra(mi peVski društvi »Slava« Dunaj. jn »Velesila« in ki so v minolem pustu do-fitateljem ill sotrudnikoui. Danes segle nenavaden, velikanski vspeli, kakor-smo bili v veliki zadregi radi prostora in šnjega ne bi dosegla nobena ni stara narodna, T . A , , . .. , . . . r. iJ- j smo morali zopet izpustiti podlistek in mnogo ni umetno zložena pesem. Te od imenovanih Loubeta udelezdt tudi ruski in trancozki dr- ' r r ' r ... ,, . , .... druzega različnega gradiva. Gg. sotrudnike dveh društev nagrajene pesmi so se in se zavniki. Car je odlikoval z retiovi minister- ® . . . . . * j m vit i j i i_> i prosimo potrpljenja. prepevajo še sedaj po vsej tržaški okolici in skega predsednika \V aldeck-Kousseau, pred- 1 r r j j i t j j i j sednika komore Deschanela in senatnega Fiat applicatio! Danes bi bili imeli tudi izven nje. In ravno radi tega so vsi ,je priobčiti zaključni članek ciklusu, ki smo ga odobravali to podjetje »Slave« in »Ve- priobčeval: v tem listu pod gorenjim našlo- lesile«. vom. Ali prišlo je drugače, nego smo raču- Dopisnik pravi, da je ena naših pesmic nali mi. Prišle so deželno-zborske volitve na zložena v italijanskem duhu. Mi ga ne urne- Kranjskem in žnjirai enuncijacije od obeh jemo prav, ker tista melodija se nam zdi strani, zbok katerih smo napravili črto preko prav nedolžna. Pa tudi če bi bilo res kaj že pripravljenega zaključnega članka. A po- takega — ne bi bilo Bog ve kak greh. Mi generalštaba BoisdeliVe-a. Zagotavlja se, da .-e je vršila tudi neka konferenca o južno-afričanski vojni, katere so se razun carja in predsednika Falliferesa. Govori se, da pri car v Pariz in da se povrne na Rusko še le Vojna v južni Afriki. Lord Kitche-ner poroča o novem uspehu Burov. Blizu Vlackfouteina so Buri napadli neko angiežko stotnijo, ki je spremljala dva topa. Angleži so se morali udati in oba topa. O ročni k ubit. i. 'Buri so odveli ujetnike strofa v zaključnem članku bo vse drugačna l»i sodili, da ima tista pesem nekaj bolj t r-tem je bili en an^ležki po- ^go smo jo namerjali prvotno. Apostrofirati žaškega na sebi, kakor imajo tudi laške smo hoteli tisto vlado, ki le ni Kranjskem poljudne pesmice, ki se pojejo v Trstu. Saj Tržaške vesti Pogreb škofa Šterka. Na tisoče verni- propoveduje o lepotah objektivnosti večin na- se istotako tudi italijanske pesmi, zložene sproti manjšinam; med tem pa je navstala kje v Italiji, ne morejo udomačiti v Trstu, potreba, da se — potem, ko povemo sodbo ker »e odgovarjajo našemu posebnemu trža- o ravnokar dovršenih volitvah na Kranj- škemu zraku. skem (ker, žal, volitve v veleposestvu n e spadajo v sfero slovenskega zanim inja) — obr- G. dopisnik naj se le ozre v ljubljansko slovensko gledališče. Mar ni isto prevelo celo študira vprašanje o pobiranju užitninskih kov naše tržaško-koperske škofije je danes na uemo z resno besedo do rojakov na Kranjskem ! vrsto italijanskih oper na slovenski jezik? (Je davkov in doklad v lastni režiji : dalje so impozanten način skazalo svojemu očetu in p0javi izza volilnega gibanja nas silijo, da toreJ te PtuJe melodije ugajajo slovenski in- sprejeli resolucijo, ki poživlja vlado, da pod- višemu pastirju poslednjo ljubav. Bila je to opozorimo rojake na d o l ž n o s t i, ki vežejo teligenci, zakaj ne bi smele priproste pesmice pira šolstvo in srednješolski pouk na Gori- veličastna manifestacija udanosti in ljubezni 0Srednj0 pokrajino nas > nasproti drugim od- llgajati priprostemu ljudstvu?! škem uredi na narodni podlagi. Sprejeli so onih, katere je pokojnik objemal s celim sve- jom nadalje predloge o pogozdovanju oglejskih tom ljubezni, ki jo je n močvirij, o pobijanju pelagre ter o ustano- meuitem srcu svojem. J ?proti ikom naroda, živečim ob periferiji in ka-nosil v blagem in ple- terim dolžnostim se osrednja pokrajina ne sme vitvi lastne komisije za pouk o cepljenju trt našnja ogromna udeležba na žaljnem sprevodu, in sadnih dreves. Za spomenik pok. cesarici kakor so bile tudi neprestane in nepregledne Elizabeti v Trstu so dovolili 500 kron. Posl. vrste vernikov, ki so vse tri dni hodile bla- dr. Ki >jic je interpeliral deželnega glavarja o blagoslovljat zemske ostanke blagopokojnika gradnji norišnice. j tor mu izročat zadnji pozdrav otroške uda- Kompromis med Mlado- in Staro- nosti: obenem pravimo, je bila današnja žaljna Čehi. Iz Prage prihaja vesela vest. Zmoti manifestacija tih, slovesen, a ob enem ven- A. ob enem je bila da- odtezati, ako hočemo res živeti in se razvijati kakor celotna in jednotna narodna indi-viduvalnost. Prosimo torej malo potrpljenja! Denuncijantu pri »Rdečem Praporu«. Lahko bi tudi jaz nadlegoval »Rdeči pra por« s popravkom, j^tkor je to storil gosp Kristan glede »Edinosti« na podlagi Slednjič bodi povedano g. dopisniku, da se bomo strogo držali svojega sklepa gledč teksta, ker mislimo, da ne bi škodovalo, ako bi nam došla kaka poezija, posebno posvečena našemu tržaškemu življenju in zložena s posebnim ozirom na naše razmere. Ce nam pride taka poezija, bo razglašena v »Edinosti« gg. skladateljem na razpolago; če pa ne pride, potem pa bodo imeli gospodje konservativnega ve le posestv a, ki je — skle-nivši kompromis z liberalnim veleposestvom — otežilo stališče zastopnikom naroda češkega in uničilo svoje lastno odlično stališče, je za petami sledil vesel dogodek. In misel je blizu nas, da je ravno ona zmota znatno pripomogla do tega veselega dogodka. Mlado-in S t a r c e e h i so sklenili kompromis za pri h o «1 n j e v o 1 i t v e! Že po dejstvu, da je doseženo sj>orazumlienje za volitve, bi sklepali mi, da bodo zastopniki obeh struj tudi v deželnem zboru rama ob rami postopali v obrambo pravic naroda češkega ! Tako bi sklepali mi (in tako sklepanje bi bilo psihologično utemeljeno in bi odgovarjajo zakonom notoričnega patrijotizma ol>eh čeških strank), tudi ko bi ne bilo v komunikeju. izdanem o doseženem kompromisu, tako izrečno povdarjeno: da je »spoznanje, da je vsled agresivnega nastopanja nemških strank proti češkemu narodu pritisk dogodkov prisilil vse odkritosrčne češke patri-jote, da se združijo na skupno obrambo pravic naroda češkega in domovine, da bodo na tak uačin skupni interesi vseskupnega naroda, dar gromeč protest proti postopanju onih. ki , ,. . , ... , 1 t r r j j brani protistucijo, nočem imeti opravka, iz- so žalili spomin bi ago pokoj nega vladike,, na ;javljamf da literat >Rdečega praporja« ni način, nevreden civiliziranih krajev in civili- Edinosti« na podlagi toli .... r> tt ,- t i • skladatelji svobodno roko. zlorabljenega paragraia. Ker pa z listom, ki J ODPOR pevskega društva »Slava«. Nesramni obrckovalci, dobropoznane l CV IU UIVIU- i ., - I • • I 1 1 --------------------------1 J govoril resnice, ko je pisal, da sva se jaz in . . , . .. , . . - ^ ziranih ljudij. Da ne govorimo o krutem ža-! . . • - , /i zlobne duše trosijo med tiste nevedne siro- J * ra°Ja zeQa Pritoževala proti zagrizenost, kon- ^ na in y javnih skladiš5ih> med Edinosti« in da njega (»olitične in gospodarske potrebe ob- duhovniki škofijske pisarne, zastopniki civil ljenju krščanskega mišljenja in čutstvovanja ogromne večine prebivalstva te dijeceze po-reško-koperske! Mi beležimo to manifestacijo z velikim zadoščenjem, kakor krščani in kakor omikami ljudje, ker vidimo, da je vsaj spominu pokojnega bilo dano zadoščenje za trpljenje, ki je je pokojnik moral nositi v življenju. Pogrebne slavnosti so se raztegnile daleč preko poiudne m še v trenutku, ko treba zaključiti list, ni še našega poročevalca s celotnim poročilom. Pridržujč si, da v pone-deljski Številki prinesemo točneji opis, podajamo tu le par važnejih momentov. Sprevod se je začel pomikati izpred škofijske palače točno ob 9. uri in se je razvrstil po že objavljenem vsporedu. Kondukt je vodil kardinal in knezonadškof Missia, pred njim sta korakala škofa Mahnič in Jeglič in dalje spredaj v dolgi vrsti kakih 200 duhovnikov. Krsto je nosilo 8 duhovnikov. Za krsto so šli prvi sorodniki, pokojnega škofa, potem sorc?ja »iLainosti« in cia sva pripovedovala, da tisti gospodje ne trpe niti sence nasprotnega mnenja. Omenjam, da moja žena od novega leta 1900 do pred 2 mesecema niti govorila ni z nobenim socijalnim demokratom, najmanje pa z g. Kristanom, in da je poslednjikrat — pred blizu 3 meseci — (ko me je gospod Kristan s soprogo za časa bolezni obiskal), bil ves razgovor glede »Slovenke« sltdeči : G. Kristan : No, kako je pa s »Slovenko ?« Moja žena: Tako, tako, gre gre...« To je bilo vse. Jaz pred basi vani h besed nisem nikoli izgovoril. Pa tudi če bi bilo na obtožnici »R. P.« kaj resnice, bi moral vsaki pošten človek obžalovati g. Kristana, da je v svoji slepi strasti padel tako globoko, da osebe, ki so bile nekdaj njegovemu srcu zelo blizu, denuncira ter privatno in zaupno pri- siromake, ki nikdar ne čitajo našega lista, infamno infernalno, peklensko-zlobno laž, da je naš list te dni svaril tujce, naj ne hodijo v tržaško okolico po vino, ker tu da dobe pol vode! !! Ta govorica ima že na čelu znak neverjetnost" in lažnjivosti. Da smo mi tudi največi lopovi, najveći sovražniki okolice, vendar ne bi pisali tako, dobro vedć, da bi bilo to za naš list in za našo stranko samoubojstvo, da bi zapali prokletstvu naroda I Tudi če bi res bili taki uičvredueži, da bi v srcu sovražili to ljudstvo, vendar ne bi napisali kaj tacega, ker — nismo bedaki, da bi hodili tja, ubijat sami sebe I Da, ako bi se res spozabili tako, ne bi zaslužili prav za prav, da nas ljudstvo proklinja, ampak da nas odvedejo v — norišnico ! No, mi pa, hvala Bogu, ne zaslužimo ni jednega ni druzega. Mi ljubimo ta svoj rod iz vsega srca in znoreli tudi nismo še. (>ni, ki čitajo naš list, ki poznajo naše prošnjo poljskega lista raztezamo mi do raz- namene in ki slede našemu delovanju, se gotovo zgražajo z nami vred na taki infa-miji; ali oni reveži, katerih nerazsodnost in nevednost izkorišča brezvestna agitacija brezvestnih ljudij — oni verjamejo tudi temu. Ko je naš zaupnik vprašal več teh zaveden-cev, s<>-li mar sami čitali to v »Edinosti«, oče-mer govore, so odgovorili najivno in < dkrito : »T o ne, al; povedali so nam naš; voditelji!« Takih sredstev se poslužujejo naši sov- nih drugih svečenikov, po mišljenju bolj ali manj sorodnih poreškemti prevzvišenemu : tja, tja do — Rojana ! Vesti iz Kranjske. * Slovensko gledališče v Tj j u-bljani. Sčzona se prične s 1. oktobrom. Vendar pa je dež. odbor dovolil, da se bodo že pred sezono vršile tri predstave. * N a v o 1 i t v i zadela kap. V Kam- jeden porotnikov glasovati z »ne«, ko je stvar vendar tako jasna?! »To se tudi ni zgodilo«, odgovoril je porotnik, »ali mi smo sklenili naznaniti samo II »da« in 1 »ne«. Porotniki smo bili namreč sami kmetje, in smo se bali, da bi se obsojenec nad nami maščeval in nam zažgal hiše. Radi tega smo rekli, naj jih samo 11 pripozna krivdo, da ne bo mož znal, kdo ga je proglasil nedolžnim. Na ta način ne inore nikomur od nas storiti kaj hudega, ako noče zadeti slučajno ravno nedolžnega«. ražnikr ! Ne treba, da je naš somišljenik, niku je mej volitvijo župana Berganta za- ampak kdor ima le iskrico poštenja v svojem dela kap, da se je onesveščen zgrudil na tla. srcu, mora ga z gnusom navdajati tako po- Ker ga {»a je potem tekom predpoludneva še eetje. Na tem eksempeiu morejo videti iz- enkrat zadela kap, ni skoro nič vec upanja, vestna gospoda v Ljubljani in v Gorici, kak<5 da bi okreval, lopovska je agitacija, ki se vrši tu proti nam In v imenu in pod pretvezo plemenite ideje! v Dražbe premičnin. V poned., dne 23. Vesti iz Štajerske. septem. ob 10. un predpoiudne se b,*lo vsled —Savinjske planine so ob zad- naredt>e tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vrnile »ledene dražt»e prf»:ni«*nin: uliea Donota 23, oprem v zalogi ; ulici Korni 12, jestvine; Riva del Sale 1, hišna oprava: uln*a Madonnina 7 in ulica deil * Olmo 12, hišna oprava in premog. Vremenski *e»tnfk. V<-«raj : toplomer ob 7: uri zjutraj 18°.0, ob 2. uri popoiu>tne .25°. C*. — Tiak ,in3r ob 7. uri zjutraj 71'>3.4. — Danes plima ob —.— predp. in oo 0.41 pop-; oseka ob —.— predpoiudne mol) (J.5o popola d ne. •Illtri v Lonjer! Vspored slavnosti, ki bo jutri v Loojerju, je nastopni: 1. Jenko: »Naprej«, svira godlja. 2. I. pl. Zaje: »Slava delu«, poje možki zl>or. 3. Majcen : »Sladke sanje«, svira godba. 4. Mangold : »Moj zavičaj«, poje moški zbor. 9. /Telovadba na drogu, izvršuje »Tržaški Sokol«. 0. »Valček«, svira godba. 7. Iv. pl. Zaje: »Naprjed braćo«, poje moški zbor. »r - ci - __o vsem je — zistem ! slepec je, kdor ne vidi, kako i. Majcen : »Slovenec sem«, svira godba. 'J. J 1 J ' D. . , j , ie vse postopanje državne uprave, in sosebno i les in svol>odna zabava. J t t j j Na veselici bo sodelovalo dično pevsko ^ ««čne uprave preračunjeno: a) da — razun malih polovičarskih začetkov — Slovenci ne pridemo do srednjega šolstva, in njem deževnem vremenu dobile belo snežno odejo, ki sega globoko 7 učencev. Na vsem zavodu pa je 167 dečkov. Vprašanje je, kako bodo izhajale učne inoči : pet učiteljev pri tolikem številu učencev! Let >s se je zmanjšal status profesorjev za ednega, ker na mesto prof. dr. Trtnik-a še niso poslali nikogar. Čudne razmere ! Tako vsklika »Domovina«. Mi pa pravimo : nič čudno ; slepec je, kdor ne vidi, da v Gospodarstvo. v Se nekaj o sadjarsko-vinarski razstavi v kas »vljali. (Dopis.) Tri ure od Gorice, uprav na bregu reke Vipave stoji velik mlin, imenovan Kasovlje. Kakor stvari | stojč danes, so tam cestne zveze precej neugodne, osobito za nas Tržačane. Treba iti z železnico v Gorico in od tam na vozeh v Ri-henberg, oziroma v Kasovlje. Prihodnje leto bo pa to povsem drugače. Nova vipavska železnica bo imela ravno nasproti Kasovljam kolodvor do katerega bo le kakih 8 minut. Na desuo od Gorice bo imel potnik lepe ze-lene in vinorodne vipavske hribe, na levo bo pa gledal naš Ca ve u in celo vrsto drugega gorovja. Dolina sama pa, ki meri ponekod 4 do 5 klm, je pravi raj, osobito za one, ki niso vajeni gledati lepih ravnin, prepreže- za predstavo in sta opetovano dajala znamenja pohvale. Po zaključku sta se car in carica umaknila v svoje prostore. Vojna r južni Afriki. LONDON 21. (B) Reuterjeva pisarna javlja: Zgube Angležev v hI zini Porhastada so veče nego je bilo prvotno javljeno. Ne vštevši častnike je bilo 30 suličarjev ubitih, 34 pa ranjenih. I Tržaška posojilnica in hranilnica jezistrovana ladrnga: omejenim poroštvom, ulica S. Francesco št. 2, I. n. (Slovanska Čitalnica). Hranilne uloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4°/0 Kentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Posojila dajejo se samo zadružnikom jn sicer na uknjižbo po 51,"/,, menjico po t»°/0 na zastave po 5V»°/0. I radne ure so: od 9—12 dopoludne in o<* 3—4 popoludne. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11—12 dopoludne in vsaki četrtek od 3—4 popoludne. Poštno hranilnični račun 816.004. .AAAAAAAA, V najem se odda nih z žuborečo reko in celo vrsto potokov, hiša in krčma z velikim hlevom, ležeča v Iz oken razstavinih prostorov je najlepši pa- Lokvi ob skladovnej cesti, eventualno neko norama ua loge in ravnine in pa na valove liko zemljišča. Več se poizve pri uprav- »Edinosti«. začetek ob 4. pevi uri po- V i pave. Kar se tiče razstave same, naj omenim še, da bo ista imela plodonosnih posledic. Kmetje, domači in sosednji so si zapisovali imena lastnikov, kar bo gotovo razširjalo iste pridelke po vsej vipavski dolini ! Opazil sem tudi mlade in stare, žene in dekleta, Ki so z vso pazljivostjo ogledovale gkedllju (ŠČedna) Št/388 (naglavni redkosti, izložene po vipavskem kmetu! cesti) 8preiema naro£be po meri ih za Kar se mi zdi največje važnosti, je pa Obuvala. Podpisani priporoča slavnemu slovenskemu občinstvu svoji zalogi obuvala za gospe, gospode in otroke, ki se nahajati v ulici Riborso št. 25 in v cesti). Sprejemi poprave. društvo »Slava« ; pol ud ne. Jutri torej : vsi v Lonjer, med dične naše brate tamošnje! Z obilno udeležbo izka-žimo jim zahvalo in priznanje — njim, ki imajo velik del zasluge na preporodu 11. okraja ! Ta okraj se je videl že skoro defi- MK-e' Bog i narod ! o b) da se tisti mali začetki ne morejo vspešno dalje razvijati. Sicer pa naj se naši rojaki na Spodnjem Stajarskem tolažijo: mi tržaški Slovenci, da si nas je na tisoče in ti-ne moremo dobiti niti jedne borne Peter Rehar, čevljarski mojster. nitivn.i izgubljen za nas, ali poskusili smo zopet z l>ojem in zastopstvo okraja je zopet v naših rokah. V tem boju pa so prednjačili ravno Lonjerci! Za to jutri vsi v obiske k tem junakom! « Hauica« pevsko rtištvo na Kontovelu, bo prire lila veselico s |>etjem, igro in plesom, dne 10. novembra t. 1. ljudske šole. Razne vesti. Pisatelj Ibsen in igračice za otroke. V nekem berolinskera listu pripoveduje njega norveški dopisnik, da se je sloveči pisatelj I bseu nekaj časa sem strastno zaljubil v igračice Za moško podružnico družbe SV. Ci- za otroke. Iz Pa-iza si je naročil vse novosti rila in Metodija. GosjkkI Bartol izročil od te vrste, ki so izišle do konca leta ter jih je vdobljene partije na šahu 1 K. poleg prejšnjih igraČic razvrstil po svoji sobi Plesne vaje v »Tržaškem podpornem in za Studiranje. Nad pisalno mizo je razvrstil bralnem društvu« pričnejo jutri dne 22. t. med drugim tudi : leseno posodico, tri male m. Vaje se bodo vršile redno vsako neieljo mačice, hudička iz lesa, konjičkov in nekoliko in praznik od 4. ure popoludne do 8. ure vojakov. zvečer pod vodsvom g. Trneka, ki bo učil ibsen pravi, da brez teh igračic ne bi tudi nove slovanske plese. Pristop k vajam mogel pisati. imajo le društveniki in po njih uvedeni gostje Branitelj Mac Kinleya. Prvi čiovek, ki NAJBOLJE vinske preše se v dob i vaj o pri SCHIVITZ & Comp.' (Živic in druib.) TRST. - ulica Ghega št. 10. - TRST. (uliod ulica Cominerciale) po tovarniških cenah. in sicer pod navadnimi pogoji. Veselit-ni odsek. je zgrabil napadalca Czolgosza po atentatu na Mac Kinleva, bil je neki amerikanski črnec, Biglin Parker, uslužbenec neke kavarne w • x i n ■ i v Buffalo. Kadi tega čina se je me-»tjanstvo VBSII IZ 0SIBI6 mmOrSKe. kar zaljubilo vanj: on je njihov miljenik po-X Toje — zistem! Tudi c. kr. stal. A to ne samo v Buffalo, ampak po vseh okrajno sodišče v Pazinu (IV. oddelek) rabi Zjedinjenih državah. Amerikanski listi so pi-za hrvatske kraje označenja, kakor se jih v sali o njem in donašali njegovo sliko. Na novejih časih iznašli italijanski fanatiki. Za kratko : Biglin je postal slaven človek. V vas seIo je rečena oblast začela rabiti kavarno, kjer je služil, so prihajale cele pro-Castelverde. »Naša Sloga« opozarja — zna- cesije oboževateljev in oboževateljie pozdrav-čilno, veleznačilno je, da so že taki opomini Ijat era in mu roko stiskat. Tudi senator Mark po-tali p trelmi — da imamo v Pazinu e. k. Hama, ta intimni prijatelj Muc Kinleva, šel avstrijsko sodišče, ne pa zavoda za priprav- je k njemu in mu dal roko. Mnogi ao kupili to, da so domači gg. učitelji priveli v razstavo bolj odraščene učence, in učenke: tako se mladina navdušuje za napredek v kmetijstvu. Prvi dan je prišla cela vrsta mladih junakov in junikinj iz nad uro hoda oddaljenih Smarji in iz R henberga. Drugi dan pi s > prihajali oni iz Brji, Z.tbelj, Kamenj in še od drugih krajev, katerih mi ni inogoSe imenovati, ker sem moral odpotovati — prerano. Bog poplačaj trud takiin vzgojevateljera, ki se tako žrtvujejo v povzdigo blagostanja svoje in naše domovine ! Napredek pri Vipavcih je oči viden, kar človeka, ki je kolikor toliko oblizan po ve-likomestni kulturi, napaja z upanjem, da se naš narod v nedaljuji bodočnosti vzbudi iz _ starega mrtvila. Vipavci se prav dobro zavedajo svojih 13 dolžnosti, ki jim nastanejo zbok stanja , ki jim ga prinese nova železnica. Vsa čast torej tamošnjim učiteljem! Ker pa najboljši vojskovodja ne opravi ničesa brez dobrih vojakov in bi tudi učitelji ne opravili brez zavednih kmetovalcev, gre tu zasluga tudi pridnim in ukaželjnim kmetom, ki se sinovsko ljubeznijo sledijo svojim dobrotnikom uči teljem. Prihodnje leto, ako B da, poletimo mi tržaški Slovenci v vinorodno vipavsko dolino ter tako razveselimo sami sebe in ob enem osokolimo vipavske brate za nadaljni j napru.u-k. ISrej9ki. LJUBLJANA. - Zvezdama ulica št. 1, I. M sprejme w krčmarja ** nastop 28, oktobra t. 1, Isti more biti poročen in njegova žena dobra kuharica. D0P* Natančnejše . pove upravništvo »Edinosti.« Ustanovljen 1856. Dr. I. Waldherr-ja naslednik A. Haring ljanje terena za — prehod Istre pod hišo Savojsko ! X Nesreča ali samomor. V po-nedeljek jutro dne 16. r. m. so našli blizu stražnice na Juršičih na železniških šinah truplo nepoznanega človeka, kateremu je vlak glavo stri. Poleg tega sta mu bili presekani obe nogi. Do se»?aj še niso mogli pogoditi, kdo je ta Človek in: ali je po nesreči pal na železnico, ali pa se je vrgel sam s samomorilnim namenom? X Biskupu F 1 a p p u daje puljska ^Naša Sloga« na znanje, da je bil nedavno temu na Danuju shod svečenikov, ki je jednoglasno vsprejel resolucijo, da treba čim bolj širiti pobožnost tudi potom pesmi T cerkvi, ali — v narodnem jeziku ! »Naša Sloga« prosi pre vzvišenega iz Poreča, naj si to obveščeaje zabeleži. To (da obdrži za-se kakor svet spomin) koščeke njegove obleke, katero je črne nosil v času atentata in katero mu je bil Czolgosz potrgal ko se je ž njim boril na tleh. Za }>osamezoe gumbe njegove obleke dajali so po 20 do larjev. No, je bilo pač tudi o tej priliki — po amerikansko ! Navihani porotniki. Nekdanji preiskovalni sodnik in sedanji profesor državnega prava na vseučilišču v Cernovcah, dr. Ivan GrOiS, pripoveduje v nekem juridičuein listu zanimivo dogodbico iz sodnih dvoran, kakor jo je doživel on sam. V nekem slučaju so porotniki zli glasovi proti jednemu obsodili nekega nasilnega in nevarnega človeka radi težkega telesnega poško lovonja. Ker je bil zloč u popolnoma jasno dokazan, omenil je dr. Gross o neki priliki jednemu izmed onih porotnikov, da ne ume, kako je mogel Brzojavna poročila. Car na Francozkem. COMP1EGNE 20. (B) Zvečer je bil v krasno odičeni dvorani gradu obed. Veličan-i stvi sti seli ob sredini mize. Cesarici na desni je sedel predsednik Loubet, cesarju na levi pa gospa Loubet. Po obedu so šli gostje v salon, kjer jim je bila * servirana kava. Predse Inik Loubet je predstavil carju Niko-laju mnogoštevilne odličnjake. Leona Bour-geois-a je car vprašal, kaj misli o pričakovanem vspehu mirovne konference v Haagu ? Bourgeois je odgovoril, da je bilo to carju v največo čast, da je dal prvo zrnce semena ideji, čije razvoja treba pričakovati s potrpežljivostjo in vztrajnostjo. Sadovi gotovo ne izostanejo. Gostje so šli potem v gledališčno dvorano. Dvorana, v kateri se je vršila predstava, je bila krasno dekorirana in je nudila čarobno sliko. Carska dvojica je zasela srednjo ložo. Poleg carice je sedel predsednik Loubet, na strani carja pa soproga predsednika. Car in carica sta kazala živo zanimanje Pripravljalni tečaj za trgovsko šolo. Začetek 1. oktobra. '98 Pogoje pri g. voditelju A. MAHR, trgovska šola v Ljubljani. iilfiUanilGr Levi Minzi! & & & iS & & £ iS ^ ILDSTB0V4KI CEHI ZiSTOJl II FB1H0 ^ /ffl Predmeti postavio se na parobrod S9J ali železnico franko. gh Prva in največja tovarna pohištva vseh vrst. —T R S T TOVARNA: Via Tesa, vogal Via Limitanea ZALOGE: i Piazza Rosario št. 2 I (Šolsko poslopje) in Via Rihorgo št. 21 -MOM— Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Izvršuje naiočbe tndi po posebnih načrtih. Cene brez konkurence. Skladišče vina Trgovina z izifotovljeiiimi oblekami. O r\ I n K-1 >1 "i I,on*e della Fabbr* ;t. 2, vogal vdrtt! u]. Torrtnte. Podružnica 1'iuzza Pozic <5 e 1 M Are -tev. 1, drujra podružnica „Aila riti i »ii l^nidra" z najfinejšimi izdelki v ulici Poste nuove ."» diruneijeva hiša*. Žutog* iziroiov]jenih oblek za m.->ške ir. dečke iu -je r: obleke za moške od gl UJ>0 do 24. za dečke od gl. do 12, puknene i*>pe t velikem izl»oru o i -iii. J> do suknene hlače od gld 1.80 do 4. volnene goldinarjev 4.fj0 do 9. Velik izbor površnih lukenj v modernih barvah od gld. S do 1*J. Volnene obleke za dečke od ii cio 1:2 let '2. L^tna posebnost: črtane močne srajce za de- j lavce g!d. 1.20. Velika zaloga j-novij za moške do ( meter ali tudi za naročbe na obleke, ki ne izgotoviju j z naj večjo t« enostjo v slučaju potrel*: v 24 urah. | '__[_ Zsilotra Tsakorrstno^i pohištva. Anten Bresčak l^SfZ^l Vetturini ima v zal<-»i.ri v veliki z!»eri pohištvo vseh ; eogov za vsak stan o i u a j 00 šepa izdelka. V zalogi ima: podobe na platno in ipe, ogledala, žime za patno, razne tape< arre itd. I)a tudi na obrok. ulica Acqucdotto št 23. Prodaj a vina v •odih in buteljkah. Fine paštne ln desertne vina na de elo in drobno franko na dom po najugodnej ih in konkurenčnih cenah. GORIŠKA LJUDSKI POSOJILNICA registrevano društvo z omejeno zavezo, v Gorici Gosposka uiica nšt. 7., 1. nadstr v lastni hiši. Hranilne vlosre sprejemajo se od vsaeega, če tudi m član društva in se obrestujejo po 41/s0/o, ne '-lil in se odbijal renta: davek. Posojila dajejo samo članom in si-.^er na menjiee po H °/0 i:i na vknjižl>e p<» 51/2 °jQ Uradiije vsaki dan o. i do 12. ure dopoL in od 2. do ure ]m>|h»1. razven nedelj in praznikov. Stajijt bm. ilog Ista 1900. Kron 1,233.563 Poštiifl-lran. račuii št?. 837.316. Velika zaloga limm Mi Krojaška zadruga vpisana zadruga z omejeno zavezo GORICA Gosposke ulice 7 GORICA Pri|H>roča vse v to stroko spadajoče blago t« r 'amči za pošteno iu solidno postrežbo. One stalne brez pogajanja. Velika zaloga K 1S" U!cc P« najnižjih SVOILO cenah. Nova kolesa L vrste od Kron lfO—200, vže rabljene kolesa |>o K SO, ;h>. Hm) Pneumatiki. dobre vrste K 9.—. Cevi K f>.—. Ceniki grati«. Vni deli jednako po ceni. Neprekosljiv v svojem delovanju, najpripravnejši šivalni stroj na roko „Tlie j uvel" siva vsako snov. debelo ali tenko in tudi najmočnejše sukno in platno. Cela sestava je od železa in jekla, fino poliran, s premenjavo na zobno kolo, šivnn-kami, posodico, ključem in potegovalcem vijakov, teza 5 kg- K 18.—. Singerjev za dvojno šev 36.— PODJETJE ZIM0L0 - TRST Prvo podjetje za pogrebne svečanosti ustanovljeno leta 1876. Pisarna: Corso 41 Telefon 5t. 141 Zaloga: ul. Istittito 1"» Telofon st. 145 K Naiuprii) rrvrcf * Iluetrovani dunajski koncertni ročni akordeon ■* <*J V t L-J d I IVlvl. vzbuja povsod zbog njegove konstrukcije, dobre sestave in nizke cene veliko zanimanje. Posebno fini akordeon. 10 tipk, 2 registra. 2o dvojnih glasov. 2 pridržavulca, 2 dvojna meha z okovi od jekla, odprt klavirtjat od nikelja, močen, širok, krasen glas, 35 cm velik krasen instrument, jančei.o brez napake, 7f> najboljših okev, od niklja, godba jednaka 2 kor« m. lsshka priučba. Cena s šolo K i>.— na ogled po povzetju, ako ne ugaja, vrnem denar. Malrrvfp'čo volll/a nnvne+T Fotografični popoten stroj Kr. 3.f l\a]iitVC(wC. »Cl.r.C 01U V UDI . kojim zamore napraviti vsak brez .80 s P^- šne znane.-ti popolnoma izgotovljenc fotografije. Lahka manipulacija, velikost 5X;> Cena kompletnega stroja z vsemi potrebščinami in navodilom s krasno škatljico Kr. 3.80 Velik stroj z objektivom in neštevilnimi potrebščinami Kr 6-—• zunanje na-ročbe se zaračuna zaboj 7 O vin. K X 9E. Rundfeakia — zaloga Dunaj. — IX Berggasse 3 — Dunaj. If^"" Ceniki gratis in franko. Karo! Kavšek-a nasl. Schndier & Vcrovšck trgovina z žplpznino n«i debelo in na drobno in zaloga polje slavno občinstvo po-češčal » z obilnimi ensko-i1aIijanskem jeziku zveč kakor 400 slikami o vseh vrstah aparatov za stroje, i potrebnih predmetih za kmetijstvo vinarstvo, , za obrtne in gospodarske namene. Cene nižje Mor drupd Za reeino postrežbo se garantira. Ugodni plačilni pogoji. Solidne zastopnike se išee. IVAN SCHINDLER ces. kralj, privilegiran lastnik Dunaj, II! Erdbergstr. štev. 12. Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki si nalože za najmanj jedno leto po 5°/0, navadne po 4Yg°/o j" vloge na Conto- corrent po 3.60°/0. Sprejema hranilne knjižice družili zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Kentni davek plačuje zadruga, aama. Daje posojila na poroštvo ali zastavo na , 51etno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletno odplačevanje, / tekočem računu po dogovoru. Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež ;>o 300 kron po 1 krono na teden, ali ! daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obre-i stujejo po 6.1T>°/0. Vplačevanje vrši se osebno ali potom položnic na Čekovni račun štev. Uradne ure: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9—12. dopoludne. Ydcbiva se v vseb lekarnah, mircdilnicah. parfumerijah in enakih prodajalnicah. Florijan Gnpiayerjev Se g »\ ».»ri Slovenski ! i* i < < < kemično suha voda f Skrivnost kemičnega izpiranja Vdobiva se v vseh lekarnah, mirodilnicab, parfumerijah in enakih prodajalnicah. za izpiranje madežev oo o oo o oo o oo o oo Razsežno jamstvo o°o o°o o oo o O 9 O oo o oo o oo o oo Ludovik Borovnik tovarna in izddovalnica precizijskiii pušk Borovijc (iVi'liH-10 koroško priporoča bvo ■ . -r> in zioi* -ijivt- puške vseli zistemo ln kalibrov. Znam- uite in ojstrostrelne puške za ftibre, rusanice, lovske kratke puške in dvo- cevke za cele krogle iz dobrega kovauega n>averijala najrolidnejr-e pu-kar-ko ročno dt-io ter dobro preskušano. Komade, ki ne ugajajo, sprejmem nazaj, jih zamenjam i ali pa povrnem uen:.r. .-"prejemam v popravljanje ▼se. udelavam ce\*i v stare puške, nova topita, predelavam pu-ke za nabijanje od spredaj v tate za nabijanje od za-lej itd. Pri najsolidnej jem delu • » o o o o zmerne cene. ° ° ° ° ° ° Slovenski cenik pošljem na zahtevanje brezplačno in franko IV Cene zmerne. V mojem zavodu za kemično pranje na najmanj 10.000 volnenih, baržunastih svilenih > > > u. V Trstu ga prodaja : Tmiapii Wnhl r>a linr7npin trfm h Cena steklenici 80 st. Razprodaj alci vdobe primeren odbitek Na prodaj. Zaradi bolezni v družini se proda lepo urejena trgovina. Ista se nahaja sredini mesta in je aktivna. Naslov pove iz uljudnosti nredništvo ♦ Edinosti«. Odlikovan z dveini zlatimi in bro- Dslavnica i lastim i kolajnami FRAN HLAVATY za popravljanje vsakovrstnih strojev. motorjev na plin in hrizgalnic vseh vrst. Kovaška delavnica. Alojzij Schromeck & C. v Trstu, ulica Btlvedere št. 9. Anton Baretto ulica Giulia št. 1 A. j s°dar Obuvala po anglezkem in francoskem TRST — ViCCOiO CieCO Št. 4. — TRST vzorcu izdeluje po meri cenj. damam naznanja slavnemu občinstvu, da ima in gospodom kakor tudi za otroke. Delo v zaiogi staro 111 novo vinsko posodo okusno in trpežno. od 20 lhrov Izgotavlja vsake vrste posodo in v sodarsko stroko spadajoča Popravljanje starega obuvala. * dek Se priporo& rojakom v smislu ges)a: Svoji k svojim Proti malokrvnosti Železnato vino lekarnarja G. Piccoli v Ljubljani dvor. založnika Xj. Svetosti papeža, Ima v sebi SO krat več železa -^r kakor druga po reklami ne-zaslužno sloveča china-železnata vina, katera često nimajo več železa v sehi, kukor vsako ceno namizno vino. Vsled tega največje jamstvo za izdatnost tega vina pri malokrvnih, nervoznih ali vsled bolezni pri oslab lih osebah, kakor tudi še posebno pri bledih, slabotnih in bolebavih otrocih. Dobiva se v steklenicah po pol litra. Julij Redersen ■Ja izdelovatelj zdravniških pasov in ortopedičnib aparatov. Trst. — Via del Torrente št. 858-3. — Trst, (Nasproti „Isola Chiozza.") Kirurgieni instrumenti, ortopedični aparati modrci, umetne roke in noge, berglje, erna-nični pasovi, elastični pasovi in nogoviee suspenzori, elektrolerapevtični aparati, aparati za umetno dihanje ter predmeti za bolnike Zalogpa predmetov zi kirurgična zdravljenja, angležki predmeti od gumija iu nepremočljivih snovij.