Posamezna številka 12 vinarjev. Slev. 182. v urnim v peteh, m. avoosia isii Leio XLV. = Velja po pošti: = za celo leto naprej .. K 30-— za i n uiesec „ .. „ f/50 za Nemčijo oeloletno . „ 34'— za ostalo inozomstvc. „ 40-— V LJufeH*:*4 na dom: Za oelo ; ste ., K 28-— za en mes.o ,, .. K. 2-30 V upravi prejr ^ nteceSno,, 2-— = Sobotna izdaja: =s Za oe o leto.....K I'-* za Nemčijo oeloloino. „ 9-— za ostalo inozemstvo. „ 12 — Inserati: Enostolpna petitvrsta (72 mui široka in 3 mm visoka alt njo prostor) za enkrat . . . . po 30 v za dva- ln večkrat . „ 25 „ pri večjih naročilih prlmoren popust po dogovoru. - Poslano:........ - Enostolpna petitvrsta po GOv Izhaja vaa':£ dan Izvzemši nedelje ln praznike, ob 5. uri pop. Redna letna priloga vozni red, Uredništvo je v KorlicM* Etev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; nefnst'1 »šsir« r.e ne = sprejemajo. — Uredniškega telsf.;: s Stac. 74. = m list za slove Upravnlštvo |o v Kopitarjevi nllol št. B. — Račun poštne hranilnico r.vstrijs o št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-^sro Si. 7ii63. — Upravntšliega toletona št, 188. ingoslovansKo vprašanje. Z ozirom na krfski dogovor Paši-čev z zastopnikom jugoslovanskega londonskega odbora Trumbičem glede ustanovitve velike jugoslovanske države pod dinastijo Karadžorževičev piše »Zuricher Zeitung« z dne 5. avgusta med drugim: Jugoslovansko vprašanje je vsled svojega notranjega in celo Čisto nume-ričnega pomena izključno notranja zadeva monarhije. Ne smemo prezreti, da je za Avstrijo z jugoslovanskim vprašanjem združen problem Adrije. Od ustja Soče do ustja Bojane v severni Albaniji je avstrijska obal adrijanske-ga morja z otoki vred po veliki večini naseljena od Jugoslovanov. Na to obal je promet in trgovina Avstrije navezana. Ta obal je okno za državo, ki šteje skoraj 700.000 kvadratnih kilometrov površine s krog 55 milijoni prebivalcev. Ze iz tega razloga je razvidno, da je jugoslovanski problem notranji problem donavske monarhije in mora tak ostati. Toda tudi razmerje Jugoslovanov Bamib nas privede do enakega zaključka. Treba je pomisliti, da šteje jugoslovansko avstrijsko prebivalstvo šest milijonov 894.753 oseb, medtem ko znaša število Srbov v kraljevini komaj nad dva milijona. Iz tega razmerja je razvidno, kje je tvežišče rešitve jugoslovanskega problema. K temu bi bilG pripomniti, da stoje širše mase Jugoslovanov v Avstriji na viši kulturni stopnji kot v srbski kraljevini. Ko je Balofur nedavno v zbornici izjavil, da ni nikakor vojni cilj sporazuma, posegati v notranje razmere monarhije, je izrekel besedo, ki ima veliko več pomena za sporazum med evropskimi narodi kot bi človek na prvi pogled to mislil. Tudi sedaj so Jugoslovani cislajtanske polovice o priliki posvetovanj s češkimi politiki izjavili: Cilji, ki so si jih postavili Jugoslovani monarhije, posegajo v državnopravno zgradbo monarhije, toda oni so posledica naravnega razvoja razmer in pomenijo, ako bodo doseženi, okrepitev monarhije. Vlado, ki je naklonjena temu programu, bodo Jugoslovani podpirali in ne bodo odklonili sodelovanje v kabinetu.« Tudi kar se tiče Jugoslovanov onostranske državne polovice, jc izjavil novi ban, njegov kabinet in celokupen hrvatski sabor opetovano pri naglašanju narodno-političnih ciljev svojo ljubezen do dinastije Habsburg in s krvjo zapečateno zvestobo do skupne domvine. Nasproti taki lojalnosti vseh Jugoslovanov monarhije pomeni Pašičev in Trumbičcv manifest samo grad v oblakih, ki nima nikake podlage za uresničenje. Tudi če se Sar-railu posreči, da zopet vpostavi Srbijo, ne pomeni to še nikak korak za uresničenje velesrbskih sanj, ker je tak ideal v nasprotju z voljo avstrijskega jugoslovanskega naroda.« Tako in podobno članka v »N. Zuricher Zeitung«. Poudarjamo: Jugoslovani stojimo na stališču jugoslovanske državnopravno deklaracije z dne 30. majnika. Združeni hočemo biii in svobgdni v svobodni Avstriji, v zvezni državi svobodnih narodov pod habsburško dinastijo. Tujega težkega nad- | vladja Nemcev in Mažarov mora biti konec. Vse druge vabe, najsi bo od te ali one strani, zavračamo. Avstrijski državniki pa naj vedo, da bodo sokrivi veleizdaje, ker bodo vodili vodo na mlin sporazuma, ako ne bodo imeli dovolj odločnosti, da pravočasno izpolnijo življenjske zahteve avstrijskih Jugoslovanov, izražene v jugoslovanski >7ržavnopravni deklaraciji. V sredo, 8. t. ni., je imel deželni gospodarski svet svojo pivo sejo. Dvorni svetnik Laschan. ki ie nredsedovaL ic izjavljal, da pristoja temu svetu posvetovalni glas v sledečih gospodarskih zadevah: produkcija živil, krmil in najvažnejših potrebščin ter povzdiga iste; pregled živil, krmil ter najvažnejših potrebščin in razdelitev istih. Zabra-nitev navijanja cen in oderuštva ter čuvanje nad trgovino z imenovanimi predmeti sploh. Sestoji dež. gospodarski svet iz 10 članov, od katerih imenuje deželni odbor 3, trgovska zbornica 2, ostalih 5 članov pa deželna vlada. Deželna vlada ni imenovala v ta svet niti enega zastopnika kmetijstva, tako da. je isto zastopano le po članih, imenovanih od deželnega odbora. To je tem žalostneje, ker najvažnejša panoga produkcije naše dežele jc in ostane za dogledni čas kmetijstvo. In ravno kmetijstvo ne more od deželnega gospodarskega sveta vsled njegove sestave veliko pričakovati. Na dnevnem redu je bilo poročilo ljubljanske podružnice zavoda za promet z žitom ob času vojne o delovanju v razdobju 1916/17. Natančneje poročati o tem bo mogoče šele, ko se bo vročilo posameznim članom razmnoženo poročilo ravnatelja Jovana. Za danes bodi omenjeno, da se je 1. 1916/17 odvzelo na Kranjskem kmetom sledeče množine pridelkov: nad 8000 stotov pšenice, 2500 stotov rži, 3600 stotov ječmena, 2000 stotov ajde, 1800 stotov koruze, 13.000 stotov ovsa, 9300 stotov fižola, 3100 stotov prosa in nad 100.000 stotov krompirja. Potreba dežele na moki je znašala nad 271.000 stotov, dovoz iste je pa znašal le okroglo 175.000 stotov. Načelo, ki je bilo merodajno za razdelitev, je bilo sledeče: Ljubljana dobi polno nanjo odpadajočo množino, mesta, trgi in industrijski kraji po deželi dve tretjini, in kar ostane, se porazdeli na kmečke občine. Razumljivo je vsled tega, da se je ljubljanski podžupan dr. Triller pohvalno izrazit o delovanju podružnice, kateri pohvali se je pridružil tudi ravnatelj Anton Kristan. Pri debati, ki se je otvorila, vpraša dež. odbornik dr. Pegan, ali in koliko ima podružnica prebitka in ali se misli uporabiti ta prebitek za izboljšanje aprovizacije, sploh, posebno pa Ljubljane. G. ravnatelj Jovan izjavi, da podružnica ni samostojna in da razpolaga z vsem centrala na Dunaju. Dr. Triller opozarja, da bo treba pravočasno skrbeti za preskrbo Ljubljane s krompirjem. Dež. poslanec K. Dermastia vpraša, ali je že kaj določeno, koliko bo morala Kranjska. dobaviti krompirja armadi, Trstu in Dalmaciji, opozarja, da bode letos letina krompirja slaba, vsled česar je predvsem skrbeti za lastno potrebo dežele, tako da ne bo zopet manjkajo krompirja ne le za hrano, ampak tudi za seme. Ravnatelj Jovan izjavi, da dosedaj še niso določene množine, ki jih ho morala oddati dežela. Pri slučajnostih vpraša ravnatelj Anton Kristan, kaj je s sladkorjem za vkuhavanje sadja, se pritožuje, da so dobili sladkor ic sadjerejci in stavi končno resolucijo, da naj so sadje sploh zapleni. Poročevalec dež. vlado dr. Se-nekoVič pojasni, da dobi Kranjska 10 vagonov sladkorja. Od te množine odpade redoma na Ljubljano 1 o vagona, vendar se ji je pa odkazalo V/2 vagona, torej trikrat toliko. Dež. posl. K. Dermastia odločno ugovarja rekviziciji sadja, ker so izkušnje z rekvizicijami preslabe. Brezdvomno je, da bi se velike množine tako kočljivega sadeža, kakor je sadje, pri rekviziciji pokvarile in bi tako ne prišle nobenemu v korist. Ravnolako je več kot dvomljivo, če bi imeli konsumenti kako korist, ako bi se vse sadje izročilo velikim podjetjem v vkuhavanje, ker poglavje trgovine z vkuhanim sadjem v preteklem letu spada med najžalostnejša. j Dež. odbor. dr. Pogan sc pridruži temu ugovoru in stavi protiresolucijo, da se | v slučaju rekvizicije sadja po osrednji v adi prepusti deželnim viadam, posebno kranjski deželni vladi v presojo, ali je rekvizicija v dotični deželi umestna ali ne. Podžupan dr. Triller pojasni, da je mesto Ljubljana vse oskrbelo, da se za isto nakupi zadostno množino sadja. Proti rekviziciji sadja se izjavi tudi deželna vlada. Resolucija ravnatelja A. Kristana se ne sprejme, pač pa se sprejme resolucija, stavljena po deželnem odborniku dr. Peganu. Podpredsednik trg. in obrtne zbornice Pammer stavi resolucijo, s katero sc poživlja osrednja vlada, da preskrbi potrebno množino premoga za kurjavo in industrijska podjetja. Dvorni svetnik Laschan izjavi, da jo deželna vlada v tej zadevi že posredovala in da se mudi radi premoga deželni predsednik ravno sedaj na Dunaju. Dež. posl. Iv. Dermastia opozarja na veliko nevarnost, ki preti Kranjski deželi po rekvizicijah sena. Že sedaj so primorani kmetje oddajati svojo živino vsled izredno slabe košnje, ako se jim bo odvzelo še to malo sena, potem spomladi ne bo ne mesa ne mleka ne delavne živine in naša živinoreja bo popolnoma uničena. Seno sc rekvirira, živine pa, katero kmet vsled pomanjkanja krme hoče prodati, nočejo odvzeti. Zato stavi resolucijo, s katero se osrednja vlada poživlja, da ustavi re-kvizicijo sena, ako pa to ni mogoče, naj se ista kar najbolj mogoče omeji. Odvzame naj se pred rekvizicijo sena ponudena živina. Dež. odb. dr. Pegan se pridruži stavljeni resoluciji in prosi, da se sprejme dostavek, naj se pozove armadno poveljstvo, da s strogim ukazom zabrani Vsako rekvizicijo sena po posameznih oddelkih razen, ako sc isti izkažejo z dovoljenjem dotičnega okr. glavarstva. Potem, ko je pojasnil vladni svetnik Deteta rekvizicjo sena, se je sprejela resolucija posl. Dermastije z dodatkom dr. Pogana soglasno. Ker sc je v poročilu ravnatelja Jovana hvalilo mlevsko karte kot nekaj posebno dobrega, češ, s tem bo šele zagotovljena pravilna razdelitev živil, za-branjena prevelika in prehitra poraba žita po kmetih, protestira dež. poslanec K. Dermastia proti vpeljavi mlevskih kart. Stotisoče se jc izdalo, da se je popisala vsaka najmanjša parcela, na podlagi tega popisa se bo vsakemu kmetu predpisalo, koliko ima žita za oddati, in sedaj se mu no pusti niti z ono malo množino, ki mu bo ostala, prosto gospodariti. To in dejstvo, da je prevzemna cena prenizka ter da je množina za lastno odmero prenizko odmerjena, lahko privede do tega, da bodo kmetje še manj sejali žito, ko dosedaj. Protest naj se sprejme na zapisnik. Ravnatelj A. Kristan seveda hvali vpeljavo mlevskih kart. Dvorni svetnik Laschan izjavi, da pride protest na zapisnik, ki se pošlje v prepisu prehranjevalnemu uradu na Dunaj. Ker se nihče več ne oglasi k slučajnostim, zaključi dvorni svetnik Laschan sejo. za pošto in brzojav, katero bo zasedel Jugoslovan. Nemška r^ilonalna zveza. Dunaj, 9. avjusta. V današnji seji predsedništva jc sklenila nemška nacionalna zveza zavzeti nasproti dobro« hotno rezervirano taktiko. Iz debate ja odsevalo ostro nasprotje proti nem« škim krščanskim socialcem. Nemško* nacionalna zveza se je zavzela za od« pravo cenzure. Protestira proti delova« nju in agitaciji avstrijske politične družbe in konstatira,'da ne sme v smi-, slu načel nemške nacijonalne zveze no« ben nemško-nacionalen poslanec v tem društvu sodelovati. Jugoslovanski klub. . eji parlamentarne komisije Jugoslovanskega kluba, ki se je vršila pod predsedstvom dr. Korošca, so bili navzoči sledeči poslanci: dr. Krek, vitez Pogačnik, Fon, dr. Rybaf, dr. Laginja in dr. Smod-laka. Starčevičanci Jugoslovanskemu klubu. Starčevičanska stranka prava je odposlala dne 8. t. m. na Dunaj sledečo brzojavko: Dr. Korošec, Dunaj, parlament. Saborski H::b Starčevičeve sirani.« prava pozdravlja odločno stališče Jugoslovanskega kluba, kot jc bilo prbbčeno v komunikeju kluba z dne 7. t. m. Veselimo sc, da sporazum:-', nastop s Čc~!'im sva-zom ni omajan. Dr. Pavolič, predsednik. Jugoslovanom ponujajo minis Dunaj, 8. • sedanjega jicuv -,ot i ><< bo ustanovljeno pos >. no Mm Slovakov. u Praškim »Narodnim Listom« pišejo ia Budimpešte: »Madžari zahtevajo od Slo« vakov protičeške izjave. Češki politiki sa bili, ko so izdali svojo državnopravno izja« vo v avstrijskem parlamentu, gotovo pri-i pravljeni na razne, za Slovake — ki se jim usoda tudi pod novo vlado ni izpremenilo — več ali manje neugodne posledice. Pri* čakovali so, da bodo Slovake silili, naj podpišejo kako izjavo, da so popolnoma zadovoljni na Ogrskem in da ne hrepene po kakem izboljšanju svoje usode. Tako ja tudi prišlo. — Pred vsem so ministri in ra« zlični poslanci ogrske vladne in opozicijo« nalnih strank pozvali oba slovaška poslan« ca, župnika P. Jurigo in dr. Pavla Blaho naj podasta kako izjavo v ogrskem parla« mentu. Tudi sivohisi predsednik slovaške narodne stranke — Matuš Dula — je mo ral prestati celo kanonado prošenj in gro« ženj od strani Madžarov. V hvalo in čast jim bodi povedano, da so se hrabro držali in da so odrekli podpise na reverze in javne izjave. Poslanec Juriga je imel nedavno v državnem zboru govor, v katerem jc srčno govoril, a ni rekel tega, kar so gospodje zahtevali od njc^ _ ga. — Dr. Pavel Blaho se jc smejal mini«, strom v obraz in Matuš Dula jih jc s pra< vico opozarjal na zadnji dve izjavi narod« ne stranke: ob smrti starega in nastopu novega vladarja. Ogrsko ministrstvo, ozi-roma kraljeva kabinetna pisarna ni niti 2 eno samo besedo reagirala na domoljubni dopis ogrskih Slovakov kljub temu, da sc na izjave raznih društev prišli dolgi odgovori, Dula je rekel: Veliki gospodje sma^ traio Slovake za nekaj manjvrednega. Če-mu naj bi se torej izjavljali, če bi njihov odmev itak našel prostora edinole v slovaških in čeških listih.« Slovaške »Narodne Noviny« konštati« rajo, da ima slovaški trimiljonski narod med '11.4 ogrskimi poslanci lc dva zastopnika, dr. Blaho in Jurigo, dočim bi morali imeti po pravici 59 poslancev. In še teh dveh ni grof Tisza pripoznal kot predsta-vitelja tega naroda. Kljub temu pa je sedaj zahteval od njiju izjave proti češkim stremljenjem. Naj se le izjavijo mogočni oblegati, prejasni veliki župani, eminentni škofje, ki jih Madžari smatrajo kot zastopnike slovaškega naroda. Svojo zvestobo c!o domovine in prestola je slovaška narodna stranka slovesno in oficijelno razglasila že poprej, nego jc zaustavila svoje delovanje. To zvestobo potrjajo slovaški vojaki s čini na boiiJčih in istotako doma ostali delujoči narod. Novega zagotovila zvestobe torej ni treba. t >aetnega ju' eosnovi m m i m rs, va m.iiistrstvo H33i"l3 za dimov lev Site. - Kolpi lil SAf. London, 8. (K. u.) Reuter: Srbska družba Velike Britanije je priredila na čast Paš'ču zajtrk, ki so sc ga udeležili tudi državni podtajnik zunanjih reči lord Cecil in grški ter rumunski poslanik. Lord Robert Cecil je izvajal v svojem govoru: Zgodovina Srbije med vojsko je bila slavna tragedija/Nalovila je zaveznikom dolžnost, ki ni nič manjša, kakor njih dolžnost nasproti V;'iji. Pc olnonia jo moramo obnoviti, da ji po rrcivio njeno i pljenje. Lordu Cccilu je o'u/o\ n il Pašič, I i se jc zahvaljeval v iniL-mt wbr.Kcga ljudstva angleškemu naro- du, ki se bori za svobodo malih narodov. Po triletni vojski pričenja Nemčija zopet trezno misliti in govoriti o častnem miru: častnem v nemškem smislu. Časten mir bi se sprejel, če bi bil za vse prizadete narode časten. Zagotoviti se more časten mir le, ako se osvobode vsi narodi izpod jarma Avstro-Ogrske, če se vrne Franciji Al-zacija-Lorena, če se združijo Italijani s še nerešenimi svojimi brati, če se konča združitev Srbov, Hrvatov in Slovencev, če se združijo Čehi in Slovaki in postanejo neodvisni in če se rešita poljsko in rusinske vprašanje, Le potem bo zagotovljen vsem narodom časten mir. Ministrski predsednik Lloyd George, ki je prišel po pojedini, je izjavil: Nisem mogel odložiti. Prišel sem, da povem: moje srce je s Srbijo in da izka-žem čestitljivi postavi srbskega ministrskega predsednika moje globoko spoštovanje. Srbija in morebiti cela Evropa mu je dolžna veliko. Verujem v male narode. Verujem narodu, ki zna opevati svoje poraze, Srbija je vedno upala. Čas obračuna je sedaj prišel. Srbija tvori krasno sliko, pokrito z umazarijo stoletij turškega barbarstva. Zdaj, ko je očiščena, se bo blesketa-la osvežena, kakršno je bila ustvarila prvotno mojstrska roka. Prvi mirovni pogoj je, da se brez vsakega pridržka Srbija ponovi. Angleži Srbom tu še enkrat podajajo roko prijateljstva. Skupaj bomo šli skozi vojsko do konca. Lugano, 9. (K. u.) Z ozirom na londonske posvete, ki se jih udeležuje tudi Pašič, se italijanski časopisi pečajo z vprašanjem o umestnosti pogodbe med Italijo in z državno stvorbo, katero sta iznašla Pašič in Trumbič in o skupnem sovražnem nastopu proti Avstriji zdaj in v bodočnosti, kakor tudi o delitvi ozemelj, ki ju zahtevate obe deželi. Vojska z Iialifo. Na bojni črti pri Soči je zopet mirnejše. Pred štirimi dnevi je general Ca-dorna obstreljeval celo našo soško črto od Tolmina do morja s topovi. Pričakovali smo že, da uvede enajsto bitko pri Gorici, a nato so hipoma zopet sovražni topovi utihnili. Najbrže ni izpadla Sonninova kupčija v Londonu z Angleži tako, da bi bili Italijani žrtvovali ljudi in strelivo. Sicer vendarle ni izključeno, da morebiti prično Italijani kmalu z ofenzivo. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 9. avgusta. Uradno: Nič novega. Italijansko uradno poročilo. avgusta. V včerajšnjih bojih patrulj, ki so se bili skoraj na celem pozorišču, je popustil sovražnik na bojišču mrtve in ranjence, kakor tudi ujetnike. V nekaterih odsekih ob srednji Soči in na Krasu so topovi zopet močneje grmeli. Naše zračne skupine so nadaljevale operacije, ki so jih bile pričele 6. avgusta. Preletele so Čepovansko dolino in vrgle veliko bomb. Povzročili so škodo in požare v sovražnih vojaških napravah. Izredno živahen obrambni ogenj je zadel nekaj naših aparatov, a kljub temu so se vsi vrnili. Ob Soči in na Tirolskem se živahnejše strelja. Dunaj, 9. avgusta. Vojni tiskovni SMan: Pri Soči in na Tirolskem se je s topovi zopet živahnejše streljalo. Pri Albaredo so klicali Italijani v naše strelske jarke, da se je pričela italijanska ofenziva, da so ujeli že 11.500 mož in naj se jim naše čete vdajo. Strašna železniška nesreča v Italiji. Rim, 9. avgusta. (K. u.) »Agenzia Štefani«: iz tira je skočil nočni brzo-vlak Genova—Milan na postaji Arqua-ta^ Ubitih je bilo 34 oseb, ranjenih clo Znaki nove Ga domove ofenzive. Curih, 9. avgusta. »Tagesanzeiger« ^vlja, da se opažajo na italijanskem bojišču znaki nove Ca domove ofenzive. Zarota v italijanski soški armadi — 150 vojakov ustrelili. — Pred voiaškim soda-ščem 727 oseb, med njimi en major. Berlinski »8-Uhr-Blatt« javlja: švicarski listi poročajo o težkih uporih italijanskih čet na soški bojni črti. Zarotniki bi bili radi našuntali armado po ruskem zgledu in povzročili revolucijo v deželi. Poroča se o hudih spopadih s četami, ki so odklanjale propagando za revolucijo. Ustreljenih je bilo baje 150 vojakov, drugi so se morali zagovarjati pred vojaškim sodiščem v Milanu. Obtožili so 400 vojakov, 266 civilistov, HO podčastnikov in enega majorju radi upora. Preiskovalna oblast , je baje dognala, cla je ob.Majala zarota na celi bojni črti in da s- >i J t porotniki i z zaledjem v nevarni z\ /i. Sodne raz- i prave v Milanu so se končale s krutimi i obsodbami. fešni boji v BuKovinl !n v Mcldavi. Odsek bojne črte od Foscani do Brai-le najbrž oživi, ker zdaj tam Mackensen lahko zasleduje, je pisal Stegeman v Burau z ozirom na napredovanje Mackensenove bojne skupine onstran Foscani, kjer so že dosegli reko Suzito in drže priborjeni znatni prostor kljub besnim napadom Rusov in Rumunov, Umljivo je, zakaj se Rusi in Rumuni tako branijo. <""rta ob Suziti namreč ogroža železnico iz Maresti v Tecucin, V Bukovini zda; na*e čr-te čistijo ceste v dolinah, ki so dploma prarragale sovražni odpor v gorah. Pripravljajo fc na skok v hribe in griče, kj»r bo najbrže kmalu sledil hitrejši premikala! vojni pohod. Kjer se še naše čete nnhr.jajo v gorah, hrabro napredujejo. Kakor hitro ti pa bo pritisk v bukovinskem seretskem odseku povišal, pravi Stegeman, se bo morala rusko-ru-munska vojska v Moldavi umakni'' <*r ne bo kos pritisku s severa. riekcnsen Eopgt ujel nrd *3S3 F i.:"/ in Rumunov. - Zaplenil 17 topov in nad F0 strojnih pušk. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 9. avgusta. .Uradno: V o j n n skupina :naišn'a p 1. M a n k e n s s a a. Popolnoma so se izjalovili polzi"*" si Rumisacv in Rusov. ki so poizkušal? eevorno od Fosoani priborjnne uspahe z močnim sunkom množic vzravnati. Sovražnik je izgubil do sinsči na '".ječ nikih 50 častnikov in 3300 mož, na pls< nu pa 17 topov in nad 50 spojnih ipuSfc In metalcev rain. Bojna črte goaeial h o ® e p v 1 k o v a. i k a nadvojvode J c ž e J a, Armada cep.eralstegs geikovMka I barona pl. Rohm, ki ce bij.-; na vzhodni j ogrski meji, se je xiyietla včcrr.j skoraj v vseh odsekih bojna erte v boje, ki so izpadli sa nas ugodno 3a smo pridobili v njih na prccioru. Krvavo smo odbili besne napade sovražnika. Naša konjenica je iztrgala v južni Bukovini po trdi borbi, ki je trajala več dni, Rus«m pri Vami dve višinski postojanki, bi ležita ena za drugo, in pro* dira proti Gurahumori. Severno cd tam no po'ožaj ni posebno izpremenil. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 9. avgusta. Veliki glavni stan: Bojna č r I a maršala n r i a c a Leopolda Bavarskega. Nobenih posebnih dogodkov. Vojna skupina generalnega polkov, nadvojvode Jože i a, V gozdnih Karpatih in v mejnih gorah zahodno Moldave uspešne borbo, V nekaterih odsekih smo napredovali s svojo črto in odbili mc5r.f»' sovražne protinapade. Bojna skupina maršala p 1. M a -ckensena. Položaj se je ugodno razvijal. T,r, ' in Rumuni so pošli« ali močne naskakovalne množice v ogenj, da M bili iztrgali našim četam severno od Focsani priborjeno ozemlje, ki se je tudi včeraj znatno povečalo, a vrgli smo vse napade z najtežjimi krvavimi izgubami za sovražnika. Število ujetnikov se je zvišalo na 50 častnikov, 3300 mož; plen na 17 topov in nad 50 strojnih pušk m metalcev min, NEMŠKO VEČERNO POROČILO. Berlin, 9. avg. Veliki glavni stan: Na vzhodu uspešni boji v Bukr ' i v Moldavi. Rusko uradno poročilo, 7. avgusta. Zahodno bojišče. Jugozahodno ocl Brodov pri vaseh Dubie in Bar- kov intenziven sovražni topniški ogenj. Južno od Grzimalova so naše prednje straže pregnale sovražne straže. Zahodno od Zbruča je sovražnik močnejše napadal pri spodnjem Seretu, posebno pri Sučavi je preganjal sovražnik dalje naše čete. Rumunsko bojišče. Pri Kimpolungu je zasedel sovražnik 7. bojem višine severno od postaje Molit(?), Zahodno od Dze!;na smo odbili napade sovražnika. Ob reki Bistrici pr' Kotorzaši Bojani sta zapustila dva polka neke naše divizije samolastno svoje postojanke in sta se umaknila; naše čete so se morale zato tam umakniti nekaj vrst proti vzhodu. V smeri proti Focsani je podvzel sovražnik po pripravi s topovi ofenzivo ob železniški progi Focsani.Merecestui oh cesti Focsani-Ciliiea('>). Baltiško morje, Sovražna 1r:.nb> y in 5, avgusta večkrat i ;ožila n o'- i nad otokom Rišketla morskega zaliva. Zad- nje čase tam sovražnfk živahno poizveduje. Oprostitev Bukovine. Vojni poročevalci so poročali 9. t. m. iz vojnega tiskovnege stana: Oprostitev zadnjega kosa Bukovine, ki ga imajo Rusi še zasedenega, hitro napreduje. Hitro se bliža tista ura, ko ne bo stal noben sovražnik več na bukovinskih tleh. Ponesrečilo se je tudi sovražniku, da bi se bil držal na obeh straneh višin ob železnici Kimpolung-Gurahumora v ovinku Moldave pri Vami. Rusi so se tam zelo besno borili, a premagala jih je c. in kr. konjenica. S silo je udrla v. dolino proti Bisk-šaji in je gonila ruska krdela, ki so bežala, proti Gurahumori. V erdeljskem obrobnem gorovju se sadovi ofenzive zaveznikov vedno jasnejše kažejo. Iz zrušene rumunske razbremenilne ofenzive se razvija počasi umikanje, ki se posebno jasno zrcali na severu, kjer v zvezi s prodiranjem iz kota treh deželn potiska Rohrova armada sovražnika proti vzhodu. V teh divjih pragozdih prodirati ni lahka naloga, a kljub temu so že pridobili tudi tam precej rumunske zemlje. V Rumuniji z uopehom napredujemo. Dunaj, 9. Vojni tiskovni stan: V Rumuniji smo kljub besnim protinapadom napredovali. Hrabrost avstrijskih čet je pridobila na obeh straneh ceste Oitoz nekaj važnih vrhov. Rumuni so jih zaman poizkušali zopet iztrgati. Naše čete so napredovale proti vzhodu tudi severno od prelaza Tolgyes. Bližamo se Gurahumori. Rusi posebno br-.nijo mesto Seret. Berlin,'9. Wolff javlja: Na vzhodu ni bilo 8. avgusta na bojni črti od Rige do Zbruča posebnih dogodkov, le pri Smor-gonu so nekoliko močnejše streljali.. Streljanje se je zopet pričelo ob Zbru-ču, posebno pri Husiatinu in pri izlivu Zbruča v Dnjester, kakor tudi pri Tarnopolu. Severno od kraja Seret smo odbili ruski napad. Trdovratni odpoi Rusov smo zrušili severno od kraja Šolka in vzeli severni breg reke Solke pri Arbovi, Rusi so poizkušali z besnimi protinapadi zopet pridobiti iztrgane jim postojanke, a smo jih z najtežjimi izgubami za nje povsod odbili. Bolj južno od tarn smo napredovali v bojih na obeh strareh doline Moldave do črte višino Bob eica 868 severno Vame — Mgr. Batrin?. Napredovali smo tudi na obeh straneh Bistrice do prelaza Tolgyes. V južnejših Karpatih smo se z uspehom bili. Sovražnik je zopet krvavel v ponovnih močnih napadih na Mgr. Casinului in na Monte Resbomlui, Monte Sbana Ne-agra, kakor tudi na višine severno od samostana Lepša. Severno od Focsani se je najsijajnejše izkazal nezlomljeni napadalni duh naših čet. Posebni vojni kabinet v Rusiji. — Izpraznitev Petrograda. — Umikanje Rusov- — Resen vojaški položaj. — General Verraux o umikanju Rusov. — Umiranje v Besarabiji. —- Kornilova železna roka. »Daily Telegraph« javlja: V Petrogradu ustanove posebni obrambni odbor, neke vr?te vojni kabinet, katerega bodo sestavljali Kerenskij, Nekrasov, Tereščenko, Savinkov. — »Ruska Volja« se peča z vprašanjem izpraznitve Petrograda. Večje municijske tvornice .so premestili v notranjo deželo. — »Rečj« napoveduje, da bodo Rusi krepko držali obrambno črto ob reki Zbruč. Z izpraznitvijo Črnovic so se izognili Rusi največje nevarnosti; umikali se bodo zato v bodoče veliko lažje. Zelo opasen je pa položaj v Karpatih. Poraz je zakrivil ruski I. gardni zbor. — Petrograj-ski dopisnik »Timesa« je pisal 4. t. m. o vojaškem položaju na ruskem pozorišču, da je zelo resen. Nemci so s svojo glavno silo nastopili, da izženo Ruse iz Bukovine in iz Mold ave: očividno nameravajo korakati skozi Besarabijo proti Odesi. Kornilov je rekel dopisniku, da če bi zdaj sklenili z Nemčijo mir, postane Rusija nemška naselbina. Smrtno kazen Kornilov zelo uporablja, a ne zadošča za obnovitev discipline. Absolutno potrebno je, da odpravijo odbore, ki obstojajo pri posameznih polkih, ker zavirajo vsak pokret. — V »L'Oevre« je pisal francoski general 31. m. m.: Nemcem je odprl njih sunek proti Rusom ogromne dežele velikanskih zakladov. Ali se bo drznil diktator, ki zdaj zapoveduje v Rusiji, naj se ti zakladi uničijo, kar so storili domoljubi iz leta 1812? Ali bo Rusija mislila na nevarnost? v kateri se nahaja mala Ru-munija, da se drugič žrtvuje med Casinu in Putno? — »Pesti Naplo« javlja iz vojnega tiskovnega stana: Sovražnik se drži le še v nekaterih mejnih točkah v Bukovini, iz katerih ga bod o, kakor upamo, naše čete kmalu vrgle. Rusi in Rumuni morejo danes bežati le še v Besarabijo, drugam jim je pot zaprta. — Dva polka, ki sta se umaknila pri prebitju v vzhodni Galiciji, je ob- j sodi! K*nrniln\r irninnenrln^ . .1. ------------..i^ , . l.U, \Ttl v ■ -. \ rv J.J, mož ustreljen. Decimiranje se še ni potr- | dilo. Monarhistična protirevolucija. — Hendcr-son veleposlanik v Petrogradu. — Suho-mlinov pred sodiščem. — Mirovna propaganda v Rusiji. »Neue Ziiricher Ztg.« javlja iz Petro- Žrada: Listi poročajo, da ustvarjajo monar-isti pokret, ki jim pripravlja ugodna tla. Zaprli so monarhistične časnikarje Glinka, Jančevskega in Zlonkovska, ker so ustanovili tajno organizacijo za obnovitev monarhije. — Ruski listi poročajo; da postane angleški veleposlanik v Petrogradu Hen-derson. — Glavna razprava proti bivšemu vojnemu ministru Suhomlinovu se prične še ta teden. Povabljenih je do 200 prič; razpravljali bodo en mesec. — Iz Stockholma: Vojaki so privedli v Minsk 29 častnikov in več tisoč vojakov, ker so na boji-šču delovali za mir. Boii na zahoda. Berlin, 9. avgusta. Veliki glavni stan: Bojna skupina kraljeviča R u p e r t a Bavarskega. Ker se je slabo videlo, do popoldne niso mogli živahnejše streljati; šele zvečer jc postajal topovski boj močnejši; močan je ostal v nekaterih odsekih, posebno na obali in od Bixschoo-tc do Hollebeke je bil skrajno ljut. Pehota ni napadla. Pri Hooge smo odbili angleški poizvedovalni oddelek. — Na obeh straneh so močnejše streljali pri Lensn v Artois; tudi tam silovite sovražne poizvedbe niso uspele. Pri ostalih armadah so se bili, kakor ponavadi, le zvečsr močnejši boji. Francosko uradno poročilo. 7. avgusta zvečer. Topovski boj v Belgiji je bil podnevi precej besen. Sovražnik je napadel na desnem bregu Moze naše postojanke pri gozdu Caurieres. S protinapadom smo vrgli sovražno četo, ki je bila vdrla v del naše prve črte. Na ostali bojni črti od časa do časa topovski boj, ki je bil živahnejši zahodno od Cerny in pri Hurtebixe. Belgijsko poročilo. Topovi niso posebno nastopali. Borba z ročnimi granatami pri Dixmuidenu. 8, avgusta ob 3. uri popoldne. Začetkom noči sta obe topništvi precej živahno nastopali skoraj na celi bojni črti ob Aisne. Sovražni oddelki so se bližali našim črtam vzhodno od VauxailIona in zahodno od kalifornijske višine, a jih je odbil naš ogenj, Severno od Saint Michiela in v zgornji Alzaciji so se izjalovili sovražni presenetljivi napadi, Sicer je bilo ponoči mirno. Angleško uradno poročilo. 8 avgusta popoldne. V minuli noči so napadle naše čete z uspehom sovražne jarke pri Lombartzyde, ujele so nekaj mož in zaplenile eno strojno puško. Sovražno topništvo je delovalo ponoči severno od Yper-na, posebno pri Westhoeku in ob železniški progi Ypern-Staden. Položaj na francoskem bojišču. Berlin, 9. Wolff poroča: Po krvavo odbitem sovražnem napadu v ranem jutru 8. avgusta pri Nieuportu sovražnik podnevi ni mogel pričeti večjih borb. Letalci so zelo živahno delovali od zjutraj 9. avgusta, ker se je jasnilo. V odseku med prekopom La Bassee in Merycourt, vzhodno od Loosa do južnega roba Lensa je divjal bobneči ogenj. Sovražni ogenj je postajal pri Aisne V. večernih urah živahnejši. Razdelitev čet na francoskem bojišču, »Agence Havas« javlja iz Newyorka: Francoski nadkomisar Tardien je naznanil vojnemu ministru Bakkerju, da je bojna črta dolga na zahodu 759 kilometrov; Francozi imajo zasedenih 574, Angleži pa 185 kilometrov. Pri zadnjem sunku so izstrelili Francozi dvanajst milijonov krogel. Nečloveško vojskovanje. Berlin, 8. avgusta. (K. u.) Wolff javlja: Pri Konjuhih se je našlo v raz-streljencm oklopnem vozu francosko spisano povelje, ki izvaja: Opozarjam, cla ujetniki olclopne vozove le po nepotrebnem obtežujejo. Lloyd George v varstvu bajonetov. Ramsay Macdonald je pisal v »Leice-ster Pioneer«: V Glasgowu je stražila Lloy-da Georgeja posebna straža z nasajenimi bajoneti, da se mu ni kaj zgodilo, ker so bili ljudje nanj strašno razljučeni. Objavili so napačne vozne rede, da občinstvo ni vedelo, kdaj da se pripelje angleški ministrski predsednik. Sporazum pri koncu s svojimi vojnimi umetnostmi. — Angleži z vrelim oljem nad sovražnika. Iz Berlina: Angleški ujetniki pravijo, da se vojska pač ne bo več dolgo nadaljevala in cla vse pričakuje pogajanj tekom četrt leta. Z vojnimi umetnostmi su pii kraju; Nemcev ni mogoče vreči; vse se mora prepustili diplomatom. Tako presojajo po- ložaj sovražni vojaki. Iz Haaga: Reuter: I Angleži zdaj uporabljajo na zahodnem bojišču vrelo olje, da bi zadušili tudi največje junaštvo, kakor pravi Reuter. Dnevne novice. + Pravica naj se vduši? — Vsi za Avstrijo! »Marburger Zeitung« jc ostrmela. »Vidensky Denriik« poziva Čehe na Nižjem Avstrijskem, nuj svoje delo podvoje, ker je pi-išel čas, da se bo tudi češki manjšini na Nižjem Avstrijskem in na Dunaju moralo priznati pravico. »Marburger Zeitung« opisuje to kot nekaj nečuvenega, češ, da je to nekaj sličnega z Gradcem, kjer tudi zahtevajo Slovenci enakopravnost obeh narodov. Da si Slovani upajo kaj takega zahtevati, kriči »Marburger Zeitung«, ki v tem, da se pošteno prizna enakopravnost vseh avstrijskih narodov, vidi »slovanski jarem«. »Marburger Zeitung« poziva, da se mora že sedaj med vojsko nastopiti proti »poslo-vanjenju Avstrije«. »Marburger Zeitung« naj se potolaži! Avstrijskih Slovanov ni mogoče med vojsko izključiti iz avstrijske armade, ker bi bilo to tudi za Nemce slabo, če pa skupaj na bojiščih za državo trpimo, mora vsak pošten Avstrijec priznati, da moramo biti vsi v državi enakovredni. Narodov avstrijskih ne germanizirati, ne poslo-vanjati — vsem dati avstrijsko pravičnost, pa ne bodo nikjer tuji cilji močni, ampak Avstrija. Pravico nobenemu ne dušiti! Na tem stališču mora stati vsakdo, kateremu je samo za Avstrijo! T + Nadvojvodinja Hedviga, hči nadvojvoda Franca Salvatorja, se je zaročila s cesarjevim dovoljenjem s stotnikom I. tirolskega cesarskega polka Bern h ar dom grofom Stol-b e r g. + Velik neprijatelj Slovencev gre. Poštni ravnat.elj ja Štajersko, dvorni svetnik Karel Svoboda, znani neprijatelj Slovencev in germanizator pošt na Slovenskem Štajerju, je šel na daljši dopust, r katerega se baje ne bo več povrnil, kar bi bilo le umestno; poda se naj nazaj v Krko-noše, -f Štajerski namestnik Clary poj- de? Iz Gradca pišejo osješki »Die Drau«, da je podal tamošnji namestnik grof Clary-Aldringen svojo ostavko. Njegovo upokojitev pričakujejo vsak čas. Grof Clary, ki je poročen s hčerko rajnkega grofa Lato Pejačevič, se namerava naseliti v gradu Retfalla pri Osjeku. Kaj pa njegov tovariš in nem-škoracionalni eksponent tržaški Fries-Skene? -f Srebrni mašniški jubilej. Od Sv. Križa na Murskem polju se nam piše: Dne 29. julija t. 1, se je obhajala pri Sv. Križu srebrna sv, maša vlč. g. župnika Josipa Weixl. Iz poštne službe. Poštni pristav Lu-dovik Berger v Zidanem mostu je premeščen v Maribor, Imenovanje, Minister trgovine je imenoval Ivana Cibica r. revidentom ter ga dodelil c. kr. pomorski vladi, sedaj v Gradcu. + Vojaška odlikovanja. Prejeli so; Nadp. v rez. Jožef Grablovic 96. pp. ponovno Najvišje pohvalno priznanje in meče; Najvišje pohvalno priznanje in meče sta prejela poročnika v rez. Ivan Kern 8. top. p. in Teodor Gajšek 21. pp.; zlati zaslužni kriržec na traku hrabrostne svetinje: črnovoj, rač. poročnik Jožef Adamič, rez. poročnik Jožef Lesnik 47. pp., rez. inf. Ivan Skoberne 87. pp., črnovoj. desetnik Štefan Žagar 17, pp., črnovoj. inf. Iv, Ška-bar 97 pp.; bronasto hrabrostno svetinjo (v drugo): črnov. poddes. Jožef Metličar 87, pp., četov. Ivan Meglič, tit. četov. Mih. Hočevar, desetnik Tomaž Jeglič, tit. deset. Valentin Počivavnik, infanteristi Anton Je-rin, Jožef Kajfež, rez. infanteristi Ivan Počkaj, Fran Krašovec in Mih. Ukmar, črnovoj. poddes. Mih. Židan — vsi 17. pp., rez. desetnika Martin Vekavc in Jurij Jev-šenak ter črnov. infanterista Anton Ratej in Matija Lupetin — vsi 87. pp., črnovoj. inf. Fran Škergat 97. pp., rez. četovodja Ivan Klobučar 17. pp., nad. rez. predmoj-ster Anton Vidmar 28. top. p,, rez. deset. Matija Hudovernik 28. havb. p., črnovoj. saperja Gašper Ogrin in Jožef Košmerl — oba 3. sap. bat., top. tit. predmojster Anton Jazbinšek — 15. trd. top. p.; srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje: črnov. naredniki Franc Kos, Martin Bohte in Andrej Ožbalt — vsi črnovoj. okr. povelj, št. 27; srebrno hrabrostno svetinjo I. razreda: desetnik Ernest Ogrizek 6. top. p.; srebrno hrabrostno svetinjo II. razreda (v drugo): rez. št. narednik Fr. Golčman 87. pp.; črnov. četov. Ivan Pregl 97. pp., črnov. topničar Ivan Černe 6. tež. top. p., črnov. četov. Rudolf Luzar in črnovoj. inf. Aloj. Žun — oba 17. pp., rez. narednika Hugo Turek in Jožef Petrič ter rez. podd. Jožef Honitzmann — vsi 17. pp. — Na koroški meji so padli in bili z vojaškimi častmi krščansko pokopani na vojaškem pokopališču v Rabelju: pešec Teppich Andrej (iz Lipe, okraj Beljak); četovodja Duller Karel (iz Novega mesta); topničar Teršinar Alojzij (iz Šmarjete pri Krškem), Pink Pavle, pešec (iz Djekš). Z godbo, ki je igrala ganljive žalostinke, na čelu jih je spremljal duhovnik in dve četi tovarišev z mnogimi častniki. Nagrobni govor v nemškem in slovenskem jeziku je priporočal misel na smrt in molitev za padle, tovarišem, ki dalje požrtvovalno branijo meje. Večinoma se vojaški pogrebi vr-še zelo veličastno, tudi vojaški duhovni za padle pogosto mašujejo. Nov vojni kurat. Č. g. Jožef Kuk, kaplan pri Sv, Lovrencu nad Mariborom, je vpoklican kot vojni kurat v vojno službo na Dunaj, kjer bo pastiroval za slovenske vojake' na Dunaju in drugih vojaških bolnišnicah in taboriščih na Nižje Avstrijskem. — Železni zaslužni križec s krono je podeljen kadetnemu aspirantu Robertu Seyffu, višjemu gozdarju kneza Hugona Windischgraetza, za izvrstno službovanje pred sovražnikom. — Smrtna kosa. Iz Zatičine se nam piše: V cistercijanskem samostanu Mehre-rau ob Bodenskem jezeru je 4. avgusta sklenil svoje trpljenja polno življenje opat Evgen Notz. Kot generalni vikar in vizita-tor zatiškega samostana je bil večkrat na Kranjskem, zlasti pri blagoslovljenju prejšnjega in sedanjega opata in je gotovo mnogim duhovnikom še v dobrem spominu, katerim bodi priporočen v molitev. — Umrl je v Cerknici gosp. Viktor Dolenc, c. kr. davčni oficijal, na bolezni, katero si je nakopal na bojišču. Cenjeni rodbini naše sožalje! — Umrl je v Celovcu vpokojeni generalni major Ferdinand Bolhar pl. Norde-kampf v starosti 71 let. — Promet zasebnih vojnopoštnih zavitkov na vojnopoštne urade 235, 363, 377, 422, 424, 631 in 640 je ustavljen. — Padel je dne 28. julija 1917, zadet od sovražne granate, na italijanskem bojišču Joško Arkar iz Trebče vasi pri Žužemberku. Bil je dijak škofovih zavodov v Št. Vidu, vseskozi dober in zgleden fant, v najlepših letih. Opoldne je bil še vesel in zdrav, čez par ur pa že mrtev. — Poročil se je v St. Florijanu ob »Lassnitz« na Štajerskem g. Ludovik Mo-žina, železniški uradnik, z gdčno. Jožefo Vogelwaider. — Dodatno k naredbi glede uporabe novih vojnopoštnih dopisnic se naznanja, da je namen odredbe samo ta, da se doseže povsem enotna oprema vojnopoštnih dopisnic v ožjem pomenu liesecle; zasebno napravljene vojnopoštne dopisnice morajo biti torej tudi popolnoma enake uradno izdanim dopisnicam. Uporaba drugačnih poštnih dopisnic, n. pr. razglednic,' dopisnic s podobami, trgovskih dopisnic je slej ko prej dovoljena. — Nesreča v premogokopu., Ponesrečila sta v premogovniku v Zagorju rudarja Jožef T r o š t in Alojzij Z a -krajše k. — Dr. Adler obolel. Z Dunaja: Dr. Frideriku Adlerju so se vnela v zaporu pljuča in se mu je razširilo srce. Stanje je nevarno. — Razdedeni pruski princ. Zaradi za-pravljivosti so razdedili 27. avgusta 1895.1. rojenega pruskega princa Friderika Leopolda. Dva milijona v dobrodelne namene je zapustil bivši generalni ravnatelj alpinske montanske družbe Kerpely. Železniška nesreča na Ruskem. Na ki-jevski železnici je med vožnjo zblaznel strojevodja in nato tiral vlak z največjo brzino. Vlak je z vso silo trčil v drug vlak, o čemer je bilo nad 250 mrtvih. PrimorsKe novice. Pozor begunci! Pazite na raze: radi priglasitve za begunsko podporo in glejte, da ne zamudite določenega roka za priglasitev. Slavna županstva sedanjih bivališč beguncev se naprošajo, da begunce v tej zadevi blagohotno pouče. Prizadetim v vojnem ozemlju. Z ozirom na dopise, v katerih se zahteva mojo pomoč glede na nekatere neprijetne dogodke v vojnem ozemlju, prosim, da prizadeti vzamejo to-le na znanje: Stvari sem pojasnil na pristojnem mestu. Naravno jc, da se zahteva natančno navedbo posameznega slučaja. Najkrajša pot, da se pride ne-prilikam v okom, je pritožba, naslovljena na »K. u. k. Kommando der Isonzoarniee Popišite dogodek, navedite oddelek ali osebo, ki je kaj zagrešila in bodite gotovi, da tre bo o.dpomoglo. Vsebino pritožbe naj potrdi županstvo, ako ga ni več doma, pa duhovnik. Vlogo naj prizadeti podpiše. Ako bi kdo imel pomisleke, sem seveda slejkoprej pripravljen za posredovanje. Mislim, da me bo vsa kdo prav razumel. Josip Fon, državni poslanec. Išče se b pekovski mojster- slrokovnjak, aprovisacijo v Lju- bJiani. Poiasni Posredovalnica za goriške begunce« v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 38, I, nadstropje. K>-or ve, kje zdaj biva Simčič I v a n , rojen 1878. 1., doma iz Bobrovega Brda pri Gorici, (Zadnji njegov naslov je bil: k. u. k. Sprengabteilung 229 — Otoče) naj blagovoli to sporočiti njegovi nečakinji Danieli Mlekuž, Ljublja- SloveifsHi polti ne TirolsKeni. Poddesetnik Feliks Peterlin piše: Tudi jaz Robar sem nekaj doživel pri našem bataljonu. Kaj takega? boste vprašali. Bilo je dne 10. junija, ravno na nedeljo, ko dobimo povelje za odhod. Takoj je bilo vse pripravljeno in urejeno. Pevajoči smo čakali samo še povelja za »marš«! To pa moram reči, cla pri našem bataljonu so sami vrli, mladi fantje, ne kake mevže. To ti jc korajža. Med maršem se je slišalo vriskanje in petje, čeravno smo šli navkreber. Marsikateremu so stale tople kapljice po obrazu, pa vseeno ni ne eden zaostal. Tudi nas je pošteno dež na-pral, pa smo si ogrnili plašče in neovirano šli naprej. Bne 12. junija smo prišli k diviziji. Tam smo čakali na napad. Imeli smo se dovolj dobro: dobili smo vina in ruma ter tudi menažo in drugih reči — vsega dovolj Končno dobimo sporočilo, da jc sovražnik na neki važni točki prodrl. Takoj gremo proti onemu kraju, kjer smo se sešli z več znanimi domačini. Na praznik sv. Janeza Krstnika (24. junija) jo bil odločen dan za nas, da ponoči na-pademo. Sli smo z ročnimi granatami, katerih nismo imeli nič manj kot vsak po 16 in tudi po več. Počasi pridemo prav pred sovražnika. Bila je precej hladna in dolga noč, ko smo prav tiho in mirno čakali trenutka za napad. Prišla je določena ura, ko poči strel od našega metalca min. Takrat pa udarimo tudi mi na nič hudega slutečega Laha z ročnimi granatami in jih zelo veliko pobijemo, obenem pa zasedemo prve jarke in takoj nato druge. Laške velike rezerve so pritiskale proti nam, mi pa z ročnimi granatami mednje. To je bil strašen prizor: vse v ognju, pravi pekel! Saj si ne more človek misliti in ne popisati, kako to izgleda! — Drugega Lahom ni kazalo, kot da se podajo. Zmetali so orožje proč in z dvignjenimi rokami hiteli proti nam. Lahko bi bili nas v solati pojedli, pa kaj, ko so taki, da če le vidijo kri, pa zbeže. Eni so bili pa tudi trmasti in so se borili dalje proti nam. Tem smo posvetili tja pod nos, da so imeli dosti. Plen je bil zelo velik na tako malem prostoru: znašal jc okrog 2000 ujetnikov^ veliko častnikov, 8 topov in veliko strojnih pušk.Ivo smo gnali ujetnike med njimi tudi častnike, jih je bilo sram, ko smo jim pravili, kako malo nas je bilo. Bili smo pohvaljeni in obljubili so nam vsem odlikovanja. Če le ne bo samo obljuba. Sedaj smo na odmoru. Mene so že objokovali za mrtvega, ker jim je eden pisal, da me je videl mrtvega ležati. Hvala Bogu, da ni resnica, ker bi bil hud udarec za moje ljube domače. Cerkev imamo prav lepo; vsako nedeljo gremo skupaj k sv. maši, ki jo opravlja vojni kurat. Tudi imamo vojaško zavetišče, kjer dobivamo razna berila, pa malo slovenskega. Zdravi smo, kar tudi vsem slovenskim bralcem in bralkam »Domoljuba« želimo, predvsem pa mir in veselo svidenje: Poddes. Peterlin Feliks, Rob; četov. Ogrizek L., Mali Otok; des. Ochineri Jožef, des. Bartol Franc, Loški potok; infant. Janša Ivan, Plešivica; Marolt Lorenc, Vnajnarje; PeČnilt Anton, Bre-zovec; Mišmaš Janez, Ambrus; Kos Jožef, Orehovice; Iskra Franc, Bohinjska Bistrica; Kurnik Franc, Roviše; Udovič Jožef, Stopiče; Zore Ignacij, Zagorica; Zupančič Martin, Črmošnjice; Vrhovec Franc, Horjul; Kek Janez, Trebnje; Špolar Anton, Dobrepolje — vsi pri »cc-sai^jevičevem polku«. nurkovič, dom. peli. polka št. 33, prosimo, ako je mogoče, za malo denarno ali materijalno pomoč, v olajšanje svojega bednega položaja. Vsi podpisani smo bili od začetka vojne na bojnem polju, vsi smo se voje-vali z odlikami; usoda nas je jednega za drugim pahnila v kruto ujetništvo. Nihče izmed nas si ne more pomagati, -i olajšati bedno stanje; jedni smo bolni, drugi invalidi; vsi upamo na pomoč dobrodelnih src. V teh težkih časih svojih domačih ne moremo prositi; skoro vsi smo oženjeni in očetje, toda našim družinam komaj zadostuje podpora države*. Da bi nam moglo same pomagati, na to še misliti ni. Eni sami nimajo nič, drugi, ako hočejo, ne morejo. Da •nam je težk(#prositi, se razume. smo možje od 28. do 48 leta, izobraženi ljudje: uradniki, učitelji itd., a sila kola lomi. — Vsi se vam naprej prisrčno zahvalimo in upamo na skorajšnjo pomoč. Naš naslov: Dubrovka na Volgi, gu-bernija Saratovska, Dom Voronina, Rusija. — Slede podpisi. Mm iz rusKcga ujelnišlm Dubrovka na Volgi, 7. marca. Podpisani podčastniki, ki smo prišli ranjeni v rusko ujetništvo in sicer: častniška namestnika: Karel Grajf, pešpolk št. 8, in Rudolf Jerše, pešpolk št. 17; orožniški stražmojster Josip Knap-pe, orož. povelj, št. 5; finančni nadpaz-nik Ženo Skupovski, dom. peli. polk št. 19; naredniki: Alojz Gruber, dom. peh. polka šl. 7, Alojz Mavko, dom. peh. polka št. 2, Evgen Moravek, dom. peh. polka št. 1, Mirko Pavič, dom. peh. polka št. 28, Karel Saver, peli. polka št. i in Kazimir pl. Vrublcvski, dom. peh. polka šl. 13; enoletna prostovoljca-na-rcdnikii '-rogov Mraz, p. polka št. 1; | in Fr; d, peh. polka št. 1; eno- l letni , . lijec-četovodja Karel Po- Ustavodajalna ruska skupščina petič ocSgodena. — Strahovlada v Petrogradu, Zasedanje konstituante so zdaj odgodili za september. Odgodili so že zasedanje petič, kar neti nezadovoljnost. Odkar se je sestavila nova vlada, so uvedli v Petrogradu strahovlado. »Novo Vreme« poroča o neprestanih krvavih spopadih policije z oboroženimi tolpami. Milico so razpustili. Novi gubernator je zahteval od Korenskega, naj pošlje z bojišča takoj čete v glavno mesto, ker sicer ne prevzame odgovornost za dogodke bodočih dni. LSoiiiiisKe novice. lj Operni večer v deželnem gledališču, na katerem nastopita prvi sili zagrebške opere gdčna. Mira Korošec in g. Robert Primožič, se prične danes točno ob pol 9. uri zvečer. Vstopnice do pol 9. ure pri blagajni deželnega gledališča. lj Poljsko gledališče iz Krakova v Ljubljani. Med 11. in 14. t. m. pridejo v Ljubljano najodličnejši člani mestnega gledališča iz Krakova, ki sedaj z velikim uspehom gostujejo na soški bojni črti. V deželnem gledališču prirede dve predstavi; prvi dan veseloigro v 3 dejanjih »Grube ryby« (Težke ribe), spisal M. Balucki in drugi dan tridejansko veseloigro Ruszkavvskega. Mestno gledališče v Krakovu je eno najodlič-nejših poljskih gledališč z najboljšimi poljskimi umetniki. Predprodaja vstopnic se prične jutri pri blagajni v deželnem gledališču. lj Umrl je dne 8. t. m. posetnik Pete r Škaf a r v Črni vasi, zaveden somišljenik S. L. S. Pogreb sc vrši dne 10. t. m. ob 3. uri popoldne. Zaroka. Zaročil se je g. Štefan Mencinger, trgovec v Vodmatu (Ljubljana), sedaj pri vojakih, z gospico Anico Oblakovo, hčerko gostilničarja »pri Franceljnu« in posestnika g. Fran Oblaka iz Tržaške ceste v Ljubljani. Mladima zaročencema naše čestitke. lj Ovsena moka. Otrokom do dopolnjenega tretjega leta oddaja aprovizacija ovseno moko. Namenjena je nele v Lljub-ljani stanujočim, temveč tudi strankam iz Viča in Most ter odpade na otroka po 2 kilograma na mesec. Priglasilo pa se je doslej šele kakih 900 strank, iz česar sledi, da veliko družin te moke še ni prejelo. Kdor reflektira nanjo, naj se zglasi v apro-vizačnem uradu na Poljanski cesti, ter predloži otrokov krstni list in dobil bo nakazilo, veljavno za več mesecev. lj Razdelitev mesa na rdeče izkaznice. V soboto, dne 11. avgusta popoldne bo razdeljevala mestna aprovizacija iz svojega skladišča v cerkvi sv. Jožefa na rdeče izkaznice goveje meso po naslednjem redu: od pol 2. do 2. ure štev. 1 do 200; od 2. do pol 3. ure štev. 201 do 400; od pol 3. do 3. ure štev. 401 do 600; od 3. do pol 4. ure štev. 601 do 800; od pol 4. do 4. ure štev. 801 do konca. Družine do 3 oseb dobe pol kilograma, s 4 in 5 osebami tri četrt kilograma, s 6 in 7 osebami 1 kilogram, z več kot 7 osebami 1 in četrt kilograma. Prinesti je s seboj nakaznice za meso in pripraviti drobiž. lj Zaradi zaplembe make ozlovoljena branjevka. Predvčerajšnjim sta prišla po uradnem naročilu dva tržna stražnika k branjevki Terdan na Starem trgu da ji zaplenita večjo množino moke katero je imela nakupljeno, da jo pošlje nekam iz Ljubljane. Ko sta ji povedala svoj namen, jo začela upiti, se ž njima trgati, po lleli metati denarnico. Ker je na posle pomaga nič, se je i > h stražnikoma v stai \< < • zaplenila moko, ki ljena za Trst. lj Razdelitev ml pine. V soboto, dne ljevala mestna aprovizacija iz svojega skladišča v cerkvi sv. Jožefa vsem uradniškim skupinam meso po naslednjem redu: od pol 5. do pol 6. ure I. skupina, od pol 6. do 6. ure II. skupina, od 6. do pol 7. ure III. skupina, od pol 7. do 7. ure IV. skupina. Družine do 3 oseb dobe pol kilograma, s 4 in 5 osebami tri četrt kilograma, s 6 in 7 osebami 1 kilogram, z več kot 7 osebami 1 in četrt kilograma. Prinesti je s seboj tudi nakaznice za meso. 1 j Prodajalci sladkorja v I. in II. krušnem okraju naj se takoj zglase v sladkorni centrali pri g. ravnatelju Lillegu, da dobe sladkorne nakaznice. lj Uradne ure mestne aprovizacije, oddelek za moko i. t. d. (referent ravnatelj Trdina). Oddelek»za moko i. t. d- uraduje za stranke le vsak torek in petek v mestni posvetovalnici in sicer: 1. vsak petek od 8. do 12. ure nakazuje se izključno le moka, na podlagi zdravniških spričeval, in 2. vsak torek od 8. do 12. ure za druge zahteve in želje strank. Ostali dnevi so določeni izključno le za notranje uradne posle, vsled česar naj stranke ne hodijo druge dni po nepotrebnem v mestno posvetovalnico, ker s tem le otežkočajo druga uradna opravila. — Kdor želi dobiti od mestne aprovizacije (oddelek za moko i. t. d.) kako nakazilo, mora prinesti s seboj svojo rodbinsko izkaznico, za nakazilo zdroba za otroke do 4. leta pa tudi še izpisek iz krstne knjige. — Uslužbenci železnic se ponovno opozarjajo, da nimajo pravice zahtevati od mestne aprovizacije nikakih mlev-skih izdelkov, ter se bode vsaka tozadevna zloraba takoj naznanila pristojni kazenski oblasti. lj Tretjič težko ranjen je praporščak Ciril Ponikvar iz Ljubljane. NO JUOU. Bolgarsko uradno poročilo. Sofija, 8. Uradno: Severno od Bitolja, pri Mogleni in na severnem bregu Vardarja so živahno streljali s topovi; nastopale so zelo patrulje. Francosko uradno poročilo z Balkana. 7, avgusta. Dne 6. avgusta so zmerno streljali s topovi na celem pozorišču. Naše topništvo je sipalo uničevalen ogenj na sovražne baterije v ovinku Črne. Sovražni letalci so metali bombe na čete v taboru pri Livcnovi. Londonski posve'. London, 8. Londonskega posveta diplomatov se udeležuje z ruske strani le Nabakov; Anglijo, Francijo in Italijo pa zastopajo vodilni državniki. Italijanski listi javljajo, da francoskim delegatom ne bodo izdali potnih listov v Stockholm. Razpravljali so dalje tudi o razdelitvi prostora ladij. Italijanski zastopnik je nujno zahteval premog in žito. Zvečer so posvet odgodili. Na morju. V Biskajskem zalivu potopljenih 7 parni- kov in 2 jadrnici. Berlin, 8. Uradno: Novi uspehi podmorskih čolnov v Bis-kaji: 7 parnikov in dve jadrnici. Načelnik admiralnega štaba mornarice. Podmorska šola v Toulonu. Bern, 8. avgusta. (Kor. ur.) »Petit Parisien« javlja: Mornariški minister je ustanovil v Toulonu podmorsko šolo, v kateri se bodo urili častniki in pomorščaki v službi podmorskih čolnov. Ustanovili so tudi odbor, ki se bo pečal z vsemi načelnimi vprašanji glecle na podmorske čolne in o njih uporabi, o načrtih in o iznajdbah z ozirom na nje. V švedskem morju potopljeni nemški parnik. Stockholm. 9. avg. (K. u.) »Svenska Telegram Byran« poroča, da je bil včeraj potopljen pri izlivu reke Skellefted Elf nemški parnik »Fredrich Karro«. Potop zelo krši švedsko nevtralnost, ker je bil potopljen parnik v švedskem vladarskem področju. Tuji podmorski čoln se je po izvedenem potopu pokazal nad vodo, a znaka ni imel nobenega. * * * Reka Skelleftea se izliva v morje pri mestu Skelleftea v Botniški zaliv. Leži na najsevernejšem delu švedske vzhodne obali. a. Bf Pilsudski bo izpuščen. ''** ~ avgusta. Vsak čas je pri-)o izpuščen bivši brigadir Pilsudski. 7 nemškem glavnsm stanu. vgusta. (K. u.) Danes zve-zunanji minister grof Czer-- (premija grof Vvalterskir- i kirchen, v nemški glavni stan. Od tam se bo podal v Berlin, da vrne poset dr. Mi-chaclisu. Dr, Spahn ne namerava v državni zbor več kandidirati. Berlin, 9. avg. (K. u.) »Germania« piše, da je pooblaščen izjaviti, da dr, Spahn v državni zbor ne bo več kandidiral. Krvavi nemiri v Colorado. — Američani pošljejo vojake v Rusijo in v Italijo. — Wil- son proti mirovnim stremljenjem. »Nev/york Herald« poroča, da so izbruhnili novi krvavi nemiri v državah Mi-chigan in Colorado. Rudarji in vojaki so se krvavo spopadli. Fožigali so vojašnice, — Iz Washingtona: V senatu so naznanili, da bodo poslali ameriške čete v Rusijo in v Italijo. — Neki pariški list javlja iz Washin-gtona: Wilson je po senatorju Lewisu naznanil, da so sedaj vsa mirovna stremljenja brezuspešna in da bo on prvi podvzel potrebne korake, če se bodo opazili predznaki trajnega miru. Armade E^ruženih držav bodo štele 1. januarja dva milijona mož. I" T»Vashingtona se uradno poroča, da so vpoklicali v Združenih državah dozdaj pod orožje 809.743 mož. V taboru Blattbourgh izobražujejo za častnike 40.000 mož. Dne 1. septembra bodo vpoklicali pod orožje zopet 687,000 mož, nekaj mesecev pozneje pa 500.000 mož. Armade Združenih držav bodo štele 1. januarja 1918 dva milijona mož. Pogrešane družine s PriKorskeia. Martin Markič, doma iz Deskel, sedaj vojni ujetnik v Rusiji, Simbirska gubernija, Oddeljenje Olevka, Ardatov-Visaga, ekonoma Frolov, išče svojce in prosi, naj mu kaj pišejo. — Iščejo se: Štefan Vižin iz Kromberga pri Gorici št. 12, njegova družina, brat Avgust Konici, delavec drž. žel., zadnji čas v Ljubljani; nadalje Jožef Skok z* družino, zadnje bivališče za Gradom št. 23, Gorica, Anton Marvin, sluga na dež. odb. Goriškem, z materjo in sestro, zadnje bivališče: na Gradu št. 4, Gorica, Jožef Pitamic, uradnik banke Slavije, z družino, zadnje bivališče ulica Ascoli 31, Gorica, nadalje Anton Gruzovin, posestnik, stanujoč zadnji če s v Gorici, ulica Salcano št. 14, ter Štefan Levpu-šček, vojak na orožniški postaji Vojsko na Kranjskem. Iščejo jih Franc Komel, Jožef Skok, Franc Marvin, Pitamic Alfonz, Anton Dedak in Anton LevpušČek, vsi internirani Isola Ponza, prov. di Caserta, Italia. — Jožef Konjic, pošta Kralup n. V., Chvaternbij, Češko, išče svojega svaka Jožefa Pahor iz Ja-melj št. 4. — Terezijo Pelicon išče Ana Peršič iz Šempasa pri Gorici. Prizadeta naj naznani svoj naslov »Posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani, Dunajska cesta 38/1., da ta lahko potem sporoči njeni hčeri. — Išče se Aleksander Bizaj iz Doljnega Cerovega, ki je odrinil 20. maja 1915 k trenu z vol-mi Iv. Klanjščeka. Po njem vpraša sestra Cecilija por. Klanjšček. Pisala je iz Italije. Nasiov: Via Providenca. Cri-stofolo Colombo Nr. 8, Genova, Italia; naznanila poslati na Frančiško Klanjšček, Rečica na Paki, Sp. Štajersko. — Stanič Martin, Wirtsch. Amt., Schnei-derei, III. Brig, bojišče, išče Matijo Košir iz Ajbe pri Kanalu in Ivana Žnidar-šič, podomače Škalaboncr iz Ajbe pri Kanalu. — Anton Volarič, Lir. 27, 27. maršbaon, 3. komp., 4. vod, bojišče, išče svojo mater Terezijo, ki se je nahajala pred začetkom italijanske vojne v umobolnici v Gorici. 15. avgusta bode dve leti, odkar ne vem zanjo. Kdor bi kaj vedel, kje se nahaja Katarina Ži-gon iz Mirna št. 186, naj blagovoli naznaniti na uredništvo »Slovenca«. — Podpisani iz Biljane št. 9 v Brdih išče svojo ženo Uršulu in štiri otroke (Karla, Karolino, Cecilij o in Viktorijo), za katere že ne ve nič odkar so nam Lahi vojsko napovedali. Prosim, ako je kakšnemu kaj znano, da mi sporoči na moj naslov: Zuljan Mihael, k. u. k. stabiles Pferdespital v Teznu pri Mariboru. — Išče se Skok Marija, doma iz Ravnice, sedaj begunka neznanka. Kdor kaj o nji ve, naj sporoči na naslov: Skok Barbara, Zgornji Log št. 1, p. Litija, Dolenjsko. — Leban Amalija, Obergrafen-dorf, Restaurant Nr. 112, N. Oesterr., išče svojo teto Magdaleno Mavrenčič, babico iz Gorice, via Gogana 22. — Marija Donatcli, doma iz Dolnje Vrtojbe, sedaj v Zwerndorfu 44., P. Angern, N. Oesterr., išče svoje sinove. — Kje se nahaja gospodična Josipina Lokotelj (po domače »pri Kopcavih«) iz Prvačine? Pisala mi je zadnjikrat pred Božičem, da bo morala v barake v Bruck. Obrnil iti se na kako drugo mesto, toda nisem o beguncih čisto nič informiran. — Alojzij Černe, 97. pp., Sup. Abt.. Kodo-lič Kaserne, Radgona, Štajersko. Gospodarske Aeležke. Proti tatvinam poljskih pridelkov. Dunaj, 9. avgusta. (K. u.) Voditelj pravosodnega ministrstva je zapovedal državnim pravdništvom, naj obračajo večjo pozornost naznanilom o tatvinah in o poškodbah poljskih pridelkov in naj po potrebi nastopijo proti storite-ljem s pravnimi sredstvi. — Pomanjkanje sena in slame. Dunaj, 9. avgusta. V današnji seji upravnega odbora centralne zveze gospodarskih zadrug je bilo na dnevnem redu poročilo o poveritvi zadrug z dobavo letošnjega sena in slame. Predlagano je bilo, naj se z ozirom na slab uspeh letošnjega pridelka sena in slame izroči vladi spomenica. Posl. dr. Iv r e k je opozarjal, da je nujno potrebno, da se zmanjša število konj pri vojni upravi, posebno pri višjih poveljstvih in pri častnikih. Da se prepreči pomanjkanje krme, naj se odpro tudi aasebni gozdovi za pašo živine. Poštne pristojbine povišajo v Nemčiji za nadaljnih 30—50 odstotkov. 2a milijon pokvarjenih živil. Pred nekaj dnevi je dospelo z Ogrskega v Gradec 20 vagonov nakrhljanih buč, ki so bile pa že docela nevžitne, kakor je dognala preiskava. Deželna nakupoval-nica na štajerskem namestništvu je plačala za blago s prevoznino vred 960 tisoč kron. Komisijonar, od katerega je kupila buče, je medtem izginil. Sedaj je vprašanje, kdo bo trpel škodo. Vzravnalne cene za človeške in živinske delavske moči v brežiškem političnem okraju. O priliki seje okrajnega setvenega odbora za brežiški politični okraj pod vodstvom uradovodje dr. Neuwirtha ter code-lovanjem okrajnega gospodarskega referenta, kakor tudi okrajnega žetvenega komisarja in okrajnega žitnega nadzornika, so se določile na podlagi obstoječih predpisov sledeče vzravnalne cene za človeške in živinske delavske moči: Sodna okraja Brežice in Sevnica: a) človeške delavske moči: 1. moške odrasle osebe (vštevši hrano) 3—4 K; (sodni okraj Kozje 2—3 K); 2. ženske odrasle osebe (vštevši hrano) 2 do 3 K; (Kozje 1.20—-2 K); 3. Otroci pod 16. leti (vštevši hrano 1.50 — 2 K; (Kozje 1.20—2 K); 4. V gorah se zviša vsaka plača v vseh treh sodnih okrajih za 1 krono, b) Živinske delavske moči: 1, dvovprežna vprega poljedelskega voza brez razlike, ali so konji ali voli, vštevši hrano in pitanje, na dan 30—40 K, (Kozje do 20 K); brez hrane in pitanja 20—30 K, (Kozje do 10 K), 2, enovprežna vprega kakor pod točko 1. 20—25 K j brez hrane in pitanja 10—15 kron. Vsled prestopkov tega razglasa bode kaznovan v smislu ces. ukaza od 20. aprila 1857, drž. zak. št, 198 delavec kakor tudi delodajalec. Letošnja letina v taborskem okraju. »Narodni Politiki« poročajo iz Nau-race: Pretekli teden se je pričela žetev v vlašinskem okraju. Žito je slabo in silno redko. Gospodar, kateri je imel lansko leto čez 600 mor žita, ga ima letos komaj 100 mer. To je vsekako velikanska razlika. Letos ni bilo slišati na polju petja kakor druga leta. Piva ni, ženjci se morajo zadovoljiti s kavo in vodo. Solnce pripeka z jasnega neba dan na dan, oves in ječmen zorita prekmalu. Če ne bo dežja, ne bomo nič krompirja pridelali. — Pač žalostna perspektiva v prihodnost. Selilni kačji pastirji in kobilice. Dr. R. W. Ecksrat iz Essena piše v »Berliner Tagblattu«: V letošnjem posebno vročem poletju so se prikazale v suhih krajih vzhodno srednje Nemčije velike množice selilnega mrčesa. Izpr-va so ljudje mislili, da gre za kobilice-selilke. Ali če bi bile res, bi se moral mrčes pokazati prej v Šleziji ali v Čehih, zakaj ta največja škodljivka se priklati k nam iz južnoruskih step. Do 70 let ni bila kobilica-selivka redka prikazen, ker so bili vsi ruski kraji malo ali nič obdelani. Saj je tudi v Nemčiji povečano poljedelstvo napravilo konec preje domačim kobilicam-sclilkam. Ker je bilo na Ruskem v poslednjih vojnih letih poljedelstvo zanemarjeno, ne bi bilo nič čudnega, če bi se ta nepridiprav spet razpasel in pomnožil. Ali poleg vsega ne gre tu za kobilice, temuč za neko vrsto selilnih kačjih pastirjev (Libelulla quadrimacula-ta), ki se je pojavljala i druga leta, ali v manjši množini. Selilni kačji pastir ni škodljiv, ampak celo koristen mrčes, ker se hrani s komarji in molji, ki jih lete lovi. Trgovski pomočnik «arne«. zmožen slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, se sprejme takoj pri Kon-zumnem društvu v Kropi, kamor so naslovili tozadevne prošnje. ''daia konzorcii »Slovenca«. Na zasebnem učilišču Legat v Mariboru se prično dne 2. oktobra 1.1. novi tečaji za stenografijo, strojepisje, pravopisje, poslovna pisma, računstvo in lepopisje. Doba 6 mesecev. Prospekti zastonj. Govoriti je mogoče vsak dan od 11.—12. ure. Maribor, Viktringhofgasse 17, I. nadstr. 1916 Proda se takoj v Pišecah pri Brežicah na Štajerskem za trgovino, gostilno in vsako drugo obrt primerna S«2fg*| z vsemi gospodar-večja novozidana lllJJlfii skimi poslopji ter ima lepo dvorišče, vrtove ln se naha;a ob potoku; v bližini je krasen, novozasajeni vinograd, travnik z večjo množino sadnega drevja, vrtin njive v obsegu ca. 3 oralov za K 40.000. Posestnik: Martin Schwer, Brctjana, pošta Jesenice, Dolenjsko! 1755