JUTRA: Maribor, pondeliek 27. avausta 1928 BBSSBBSBBBBBgBB Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 ikov vsak dan ob 16. uri Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta $t. 13 Ogluši po Urifu Oglae« sprejema tudi oglMni oddelek .Jutra" v Ljubljeni, PreJernova ulic« it. * Poštnina plačana v gotovini Cena 1 Din Leto 5S r Izhaja razun nedelje in praži Račun pri požtnam ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 Velja meseSno, prejoman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom Napetost v političnem položaju Vlacfc ne ve, kako naj ukroti KDK. — Buna med radikalci. — Nove kombinacije. Včeraj 26. trn. je imela vlada sejo, na kateri je razpravljala o korakih, ki se naj podvzamejo proti KDK in njenim 'voditeljem. Ministri - pravniki so bili mnenja, da ni nobenega zakona, proti katerim bi se bil kdorkoli iz vod stva KDK pregrešil. Vendar pa so p.e vladali oni. ki za vsako ceno hočejo položaj zaostriti. Ker pa so sami uvedeli. da z zakonom o zaščiti < ržave ne morejo operirati proti KDK, ker bi se pred celim svetom osmešili, so sklenili za Blažev žegen, da »mo-n \) vsi ministri upotrebiti vse zakonske mere proti napornemu delu ekstremnih elementov«. Čuje se, da so pci/zani od ministre pravde v Beo-griT.:! vsi višji državni pravdniki iz ce-• . ave, ki bodo dobili posebne »in-; kako P',i nastopijo proti p^mn 'znim osebam KDK, zlasti iz vodstva. Predsednik KDK g. Svetozar Pri-bičevič je takoj včeraj z ozirom na vse to oodal izjavo, v kateri ostro obsoja to postopanje režimskih krogov. Pravilno povdarja, da je unikum, da vlada razpravlja o. »primem zakonskih mer«, torej o tem, ali se naj uporabilo obstoječi zakoni. To bi pomenilo. da je uporaba obstoječih zakonov o:..isna od vlade, in da je v našem si>:cijalnem slučaju odvisno od nje tudi pravosodje. Dela KDK so ali kazniva ali niso. Če so kazniva, morajo po zakonu določeni organi pravosodja brez ozira na sklepe vlade po svoji službeni dolžnosti uvesti kazenski postopek. Ako pa niso kazniva, bo pravosodje počivalo. V nobenem slučaju pa ni pozvana vlada, da se bavi z "m kazenskega postopanja in o tem. ali bo se pravosodje polcret proti vodjem KDK. o tem razpravlja, je to zna menje. da stav)ja pravosodje v svojo službo da ona razpolaga s pravosodjem. da torej pri nas pravosodje ni ncc‘visno, ampak da ga vlada tretira l«r. da sc bodo p-osnodje v -Javnem odboru povspeli do kakih od!'".:'h korakov. Možno bi bilo to pač v slučaju, ako bi bile kombinacije, o katerih se govori tekom zadnjih dni, resne. Te kor..;/i,acije je zaupal tudi neki bivši li.Iiilster, odličen politik, ki se pa danes. aktivno ne bavi s politiko, poročevalcu za b*kih »Novosti«. Po nje govih Izjavah bi najkasneje oktobra meseca prišlo do sprefnembe. Sedanja skupščina bi se sploh več ne sestala, ampak bi 1 'la razpuščena in razpisane no— - olitve za dccetnbcr ali ianu- RADIKALNI GLAVNI ODBOR ZBORUJE. KIČEVIČU. — OBTOŽBE PROTI VELJI VU- BEOORAD, 27. avgusta. Za današnjo sejo radikalnega glavnega odbora je vladalo v vseh političnih krogih veliko zanimanje. Po izjavah, ki so jih dali poedi-ni vodilni člani glavnega odbora poslednje dni spričo akcije Velja Vukičeviča, se pripisuje tej seji večja važnost kot pa dosedanjim običajnim konferencam v radikalski stranki. Marko Trifkovič je včeraj napovedal izključitev Vukičeviča, ki ga je obtožil kot glavnega krivca za krizo državnega in narodnega edinstva. V zvezi z današnjo sejo glavnega odbora in s pozivom, ki ga je poslal glavni odbor vsem radikalskim ministrom naj se udeleže današnje seje, se je vršilo včeraj več konferenc radikalskih prvakov. V predsedstvu kluba je imel Velja Vukičevič več ur trajajoče posvetovanje z radikalnimi ministri. Okolica Vukičeviča skuša omalovaževati sejo glavnega odbora, saj se celo zatrjuje, da je na včerajšnji konferenci nagovarjal Vukiče-vič ministre, naj se seje glavnega odbora sploh ne udeležijo. Vsekakor se so- di, da bodo dogodki, ki se pričenjajo razvijati z današnjo sejo radikalskega glavnega odbora, predstavljali važno periodo v razvoju notranjega položaja. Aca Stanojevič je javil, da se seje iz zdravstvenih razlogov ne more udeležiti. Zatrjujejo, da je namenoma izostal, ker pričakuje, da bo prišlo na tej seji radi izključitve Velje Vukičeviča do razkola v stranki, izmed ministrov sta prisostvovala današnji seji samo finančni minister dr. Nikola Subotič in prometni minister Andra Stanič. Med ostalimi člani ožjega glavnega odbora so manjkali še dr. Nin-čič, ki se mudi v Parizu in ki je sporočil, da se strinja z vsemi sklepi; dalje dr. Janjič, Laza Markovi^, drč Srskič in dr. Dušan Subotič. Slednji so se že približali Vukičeviču in. zato izostali. Seja, ki se je pričela ob 10. dopoldne, opoldne še traja. Ko je minister prometa Andra Stanič nekaj pred 12. zapustil dvo rano, je odklonil novinarjem vsako izjavo, češ da bo izdan o seji poseben ko-j munike. Kelloggpv pakt MR. FRANK B. KELLOGG. - VOJNA IZVEN ZAKONA. Po raznih diplomatskih ovinkih in po mučnem enoletnem 'razpravljanju in pogajanju je končno tako daleč, da bo danes popoldne v Parizu podpisan pakt, ki izključuje vojno kot sredstvo narodne politike. Avtor tega pakta je ameriški državni tajnik Frank B. Kellogg. Državni tajnik — »SeeretarSr of Sta-ate« je oficijelni naslov. Mr. Kellogg1 je po svojem činu tretja oseba ameriške unije. On je zunanji minister, predseduje v zastopstvu državnega predsednika ministrskemu svetu ter izdaje proklama-cije, ki se nanašajo na spremembe srako-nOv. Če bi zbolela državni predsednfk in podpredsednik, bi prišlo vodstvo vrhovne uprave v njegove roke. Kellogg je 47. državni tajnik Unije. Na tem mestu je od 1. 1925, prej je bil pa poslanik Amerike v Londonu. Star je že 72 let in se je rodil kot farmarski sin v Minnesoti. Tedaj v tej najbogatejši deželi Unije še ni bilo železnic. Kot mladi odvetnik je bil pa Kellogg že zastopnik velikega podjetnika Hilla, ki je dobil priimek »kralj železnic«. Pozneje je postal sotrudnik sedanjega državnega predsednika Cooiidgea-Zanimivo je, da se je že 1. 1916, ko to še ni bilo popularno, zavzemal za vstop Amerike v vojno. Mr. Kellogg mnogo računa in misli ter zelo malo — govori. Dobro je prera-čunil koristi Amerike od vojne udeležbe. Amerika je postala velika posojilnica Evrope. Upnik mora paziti na dolžnike: mora jih nadzirati, mora jim dajati dobre nasvete da bodo lahko živeli ter — odplačevali svoj dolg. Kellogg je preračunal in tehtno premislil veliko škodo za Ameriko vsled bojaželjnosti Evrope in odtod njegov protivojni pakt. Tu torej niso ideali, temveč hladni računi. A tudi to je dobro, kakor bi bila v mnogih evropskih državah zlata vredna sistematična amerikanska uprava na-pram oni današnjih državnikov, ki imajo toliko lepih besed za visoke namene in ideale. Dokler dolgujejo, naj se ne bojujejo, ko pa enkrat vse poravnajo, pa lahko zopet poskusijo z vojno srečo in slavo! — To je splošno ameriško mnenje in zahteva glede evropskih držav. Ta zahteva je preprosta in logična, ker izhaja Iz realnega življenja, iz' enostavnih računov. Tej splošni ameriški zahtevi skušata ugoditi obe ameriški politlčno-strau karski garnituri: republikanska in de. mokratska. ? *r J > »Vojna izven zakona« — ;e geslo Coolidgeovih republikancev, »Liga narodov« je bila pa izum Wilsonovlh demokratov. Med enim in drugim ni dosti razlike za ameriško in za evropsko javnost, ki je proti, vojni. Lige narodov‘se oklepajo nade te javnosti ravno tako, kakor se oklepajo sedaj Kelloggovega pakta. Velike razlike so pa glede obveznosti posameznih držav, zlasti ameriške v političnem smislu. Liga in njeno razsodišče pozna posamezne države samo kot članice, Kelloggov pakt pa daje ameri-ški uniji proste roke glede posameznih slučajev »nezakonite« vojne. Ameriki ni vseeno, ali se vojskuje kaka zadolžena ali pa nezadolžena država in po paktu, ki se sedaj podpiše, so ji pripuščene pravice, da je napram eni tako, napram drugi pa drugače, četudi je vojna od sedaj — izven zakona. ZAGREB, 27. avgusta. Vse včerajšnje prve izdaje »Hrvata«, »Narodnega vala«, »Starčeviča«, »Novosti« in »Jutarnjega lista so bile zaplenjene radi objave resolucij federalistične sranke, češ da širi resolucija plemensko tnržnjo in ščuva proti državnemu in narodnemu edinstvu. Uelifca zbora zaupnikou KDK v SIou. Bistrici in Konjicah sta se vršila včeraj 26. tm. in sicer dopoldne ob 10. uri v dvorani hotela Beograd v Slov. Bistrici, popoldne ob 1. uri na vrtu Narodnega doma v Konjicah. V Slov. Bistrici se je zbralo nad 150 zaupnikov, pripuščenih je bilo na željo tudi par pristašev SLS, ki so mirno poslušali. Zaupniki so bili zastopani skoro iz vseh občin okraja in so z velikim navdušenjem in odobravanjem sprejeli poročila obeh poslancev. Vodil je zborovanje g. Rajšp iz Sp. Polskave. V Konjicah je bilo zbranih istotako skoro iz vseh občin okraja krog 200 zaupnikov. Pripuščon je bil na željo tudi pristaš SLS g. Napotnik, in še neki njegov tovariš, ki sta ves čas shoda mirno poslušala. Shod je vodil konjiški župan g. Jereb. Tudt tu so zaupniki z burnim odobravanjem in ploskanjem vzeli na znanje poročila obeh poslancev. Na obeli velikih z' >rih zaupnikov sta poročala gg. narodna poslanca dr. Pi v k o in Puce! j. G. dr. Pivko je u~ temeljil potrebo za ustanovitev KDK v borbi za pravico in poštenje, za enakopravnost in svobodo. G. Ivan Pucelj je v globoko zasnovanem govor" 'al zgodovino strašnega dogodka dne 20. jun. v Narodni skupščini, na podlagi kon kretnih dejstev pokazal na posredne in neposredne vzroke, zakaj je tako daleč prišlo, in tudi na podlagi uradnih dokumentov (stenografskih zapisnikov itd-) dokazal, da je bil umor podrobno pripravljen in da ne gre za zločin razburjenega poedirica, kakor to hočejo tudi slovenski klerikalci ljudstvu prikazati. Dokazal, je istotako na podlagi uradnih dokumentov, da je slovenski poslanec Pušenjak podpisal predlog, naj skupščina proglasi Radiča za uinobolnega, v katerem predlogu se izrecno povdarja, da se bedo podpisniki posluževali tudi ostref?ih sredstev, ako bi predlog ne bil sprejet. Dokaz, da je tudi Pušenjak moral vedeti, da se ie pripravljal umor. — Zborovalci so z zgražanjem obsodili to postopanje, slovenskega poslanca. ■V; Slov. Bistrici je-spregovoril tudi se minister v p* g. dr. Kukovec, po v daril važnost sedanje borbe KDK, podčrtal odločno ip vendar trezno premišljeno politiko rvodstva KDK, ki gre za konsolidacija države in proti tendencam za njeno razbitje, ki se pojavljajo celo v naivišjih k-ro 11. uri dopoldne. Vljudno vabimo C. M. podružnice ter vse člane istih, da se proslave te dvajset letnice v Ptuju dne 8. septembra zanesljivo udeleže. Nslovi udeležencev naj se blagovolijo naznaniti na naslov: Združeni podružnici CMD v Ptuju. Vodstvo »Družbe sv. Cirila in Metoda« v Ljubljani. Zgodovinsko društvo proslavi svojo 251etnico v nedeljo dne 2. septembra tako-le: Ob 10. uri slavnostno zborovanje v veliki dvorani poleg Študijske knjižnice (Gledališko poslopje): 1. Pozdravni nagovor častnega predsednika, gospoda mestnega župana dr. Juvana. 2. Poročilo o 251etnem delovanju Zgodovinskega in Muzejskega društva v Mariboru. 3. Poljubni govori došlih gostov in zastopnikov korporacij. Popoldne ob 16. strokovno zborovanje v Čitalnici Študijske knjižnice: 1. G. dr. Mal iz Ljubljane: ureditev arhivov. 2. Konservator g. dr. Stele iz Ljubljane: varstvo spomenikov. 3. G. dr. Travner, Maribor: pomen in delokrog pokrajinskih muzejev. Za vsakim predavanjem sledi debata. Dne 3. septembra 1928, ob 9. uri odhod v Ptuj na avtobusih. Ogled on dotnih znamenitosti in novih muzejskih .prostorov. Graški gosti v Mariboru. V soboto so vrnili Gradčani Mariborčanom obisk. Prišlo je okrog 100 pevcev, članov »Liedertafel der Backer« in ženskega pevskega društva »Freiheit« ih mnogo drugih udeležencev z graškim županom g. Muehitschem na čelu. Sprejem na kolodvoru je bil prisrčen, spremstvo gostov impozantno. Bilo je več pozdravnih govorov; med njimi za mesto podžupan g. dr. Lipold, za delavsko zbornico pa predsednik g. Čobal. Za sprejem se je prisrčno zahvalil graški župan gosp. Muchitsch, stari prijatelj Maribora. Redi telji velijega sprevoda in sprejema so najboljše rešili svojo nalogo, gosti so se pa najpohvalnejše izražali o vljudnem in v vsakem oziru vzornem poslovanju kon itrolnih organov na kolodvoru. Incidenta radi prapora graških pevcev, o katerem je neki list poročal, sploh ni bilo. Koncert v veliki unionski dvorani, pri kate- rem je z graškimi pevci sodelovalo 5 mariborskih delavskih društev je bil po obisku rekorden in tudi drugače jako do bro uspel. Koncert je bil tudi v Ljudskem domu, v »Lovskem domu« v Krčevini je bila pa včeraj popoldne dobro uspela veselica. Celokupni prireditvi vsa Čast! Deška osnovna šola L v Razlagovi ulic). Vpisovanje novincev in ostalih učencev se vrši v soboto dne 1. septembra 1928 od 8.—12. ure. Potrebne listine: krstni list oziroma krstni spisek, domovnica oziroma kaka druga listina, iz koje je razvidno domovinstvo in izkaz o cep-lenju koz. Tujci predložijo še povrh: Izkaz o šolskem napredku, potrdilo o vplačani šolnini oziroma o oprostitvi iste ter potrdilo pristojnega šolskega upravitelja, da ne ugovarja tukajšnjemu všo-lanju. V pondeljek dne 3. septembra 1928 šol. maša ob 8. uri. V torek dne 4. sept. 1928 redni pouk ob 8. url. Mestno kopališče se zopet odpre v soboto dne 1. septembra. Kmetijska Industrija na jesenskem velesejmu v Ljubljani od 1. do 10. sept. bo letos prvič zastopana in sicer v strokovno poučnem oddelku kmetijske razstave. — Predvsem je omeniti našo domačo mlinarsko, pivovarsko, oljarsko in žga-njarsko kmetsko industrijo. Posamezne stvari se bodo prikazovale v slikah, diagramih, modelih, preparatih itd. Tako bo n. pr. žganjarska industrija za našega človeka posebne važnosti, ker mu bo pokazala kaj vse more vnovčiti, medtem ko je sedaj razne gozdne in travniške sadeže, za katerih gojenje nihče posebej ne skrbi, puščal v nemar. Ostale panoge mu pa nudijo vpogled v podelanje kmetijskih pridelkov v industrijske izdelke, Duoje otrok utonilo u mlaki '■H'1/ iti"' * Iz Murske Sobote ,-poročajo: Pri nas v Prekmurju je navada, da imajo kmetje poleg hiš izHopapp. L—2 m globoke in 4—5 m Široke jame, kjer se nabira deževnica in raziia .druga voda, ki jo rabijo za napajanje živine, za škropljenje in za gašenje ob požarih. Večinoma pa te jame niso ograjene, kar je povod opetovanim nesrečam. Tako sta v razdobju pičlih 14 dni padla v tako mlako 2 otroka in sicer 2 letni Aladar Smodiš v Otovcih in .2 Vi letna Irenka Gyergyek v Poznanovcih. Seveda je potem jok in stok pri domačinih, a kaj, ko je prepozno in jih čaka poleg krutega udarca s smrtjo otroka še kazen radi malomarnosti in opuščanje dolžne pažnje otrok. Bilo bi dobro, ko bi pristojna oblast dala orožnikom nalog, da ljudi pozovejo, da take mlake ograde in jih poučijo o posledicah, ki jih v nasprotnem slučaju utegnejo zadeti. V Mursko Soboto na Jernejev sejem je prišlo vse polno kramarjev, Itikarjev 1° Prodajalcev lončene robe in tudi goveje živine ter tudi konjev so dosti prignali. Obisk sejma je bil dober, toda kupovali so ljudje le malo, tako, da so o-stali nezadovoljni kramarji in prodajale živine, nič manj pa tudi gostilničarji. Pozna se, da ljudstvo nima denarja. Visoki davki in pa strašna toča, o kateri so časopisi že obširno poročali, je finančno moč ljudstva strla tako, da z velikim strahom gleda v prihodnjost. Tu pri nas je silno pomanjkanje denarja in čeprav je Ijudsto varčno in z malim zadovoljno, kar se opaža i pri hrani i pri obleki, ni nikjer denarja, zlasti, ker nimajo kmetje ničesar prodati ko jim je toča vse stolkla tako, da še za lastno preživljanje nimajo dovolj pridelkov. Sadja, vina, koruze in krme sploh ne bo nič, tudi ajde in repe bo prav malo. Hudo tepe usoda naše dobro ljudstvo in dolžnost države in samouprave je, da mu priskočita v teh težkih časih na pomoč. Vendar enkrat! Iz Studencev nam pišejo: Kako so si oddahnili! Pa ne morda davkoplačevalci, ampak naši štirinožni prijateljčki — psi, ker je obzhana — kontumac —nad njimi dvignjena. In to baš v času, kodvo nožnim po veri krščenim državljanom pretč z — Obznano... — No, nič zato! Oddahnili se bodo psički in tudi marsikateremu dobrosrčnemu gospodarju je odleglo, ko so uradno izvedeli za ta dol-gozaželjeni general-pardon. Nezgoda na cesti. Privatnemu uradniku F. S. se je zlomila vilica na dvokolesu, vsledčesar je pri Veliki kavarni tako nesrečno padel, da se je ranil na desnem očesu in levi nogi ter potrgal vso obleko. Rešilni oddelek ga je odpremil v domačo oskrbo, Truplo Lapornika najdeno. V soboto zjutraj so našli v Ptuju truplo moškega utopljenca, ki ga je prinesla Drava do ptujskega mostu. Neki delavec je spoznal v njem zemske ostanke Josipa Lapornika iz Maribora, o katerem smo poročali da je pred nekaj dnevi v samomorilnem namenu skočil v Brester-nici v valove Drave. — Pretepi. Le redkokedaj se zgodi, da policijska kronika ne beleži od sobote na nedeljo, ali pa preko praznika kake večje ravsa-rije. — Davi so se stepli v neki kavarni sicer brez resnejših posledic, zato pa jo je bolj skupil Ciril Š-, kateremu je nje-v PreP>ru zaradi neke ženščine precej zrahljal lobanjo, tako da so ga morali navsezgodaj prepeljati v bolnico. Zatiranje surovosti je prastar problem ter s tem ni rečeno, da se mora v moderni dobi puščati v nemar. Poljske sadeže kradejo. Nedavno smo poročali o tej okolnosti, kakor tudi o dejstvu, da so lastniki njiv in vrtov sklenili, da posežejo po samoobrambi. Tako jo je skupil neki deček, ljubitelj koruznih storžev in pa davi dva priletna moža. Oba sta bila zasačena na njivi pri artilerijski vojašnici od nekega jetniškega paznika baš v momentu, ko sta pod okriljem teme izkopavala — krompir. V žepih so jima še našli »cor-pus delicti«. Ob takih pojavah se ne moremo ubraniti komentarja, da splošna socijalna beda sili ljudi k tatvini, kajti glad je huda stvar, a ob vladajoči brezposelnosti še trikrat hujša in ne vpraša, kaj je dovoljeno in kaj zabranjeno. S trebuhom za kruhom gredu skoro vsak dan skozi Maribor trume prekmurskih sezonskih delavcev. Davi se je izkrcala cela procesija mož, fantov, žena in deklet z revnimi culami s popotnim brašnom. Vsepovsod se javljajo in redki so oni, ki imajo srečo, da so potem bbrze dela dirigirani na določano mesto. Večinoma gredo v pokrajine, kjer goje hmelj, obetajoč si zaslužka do prihodnje sezone. Velika je Jugoslavija in tudi prekmurska krajina, odkoder prihajajo gladne karavane kruha iskajo-čih revežev, ki bi lahko dala vsem dela in zaslužka, ako bi »patr^s patriae« imeli malo več socijalnega .'čuta in smisla za Človečanstvo. Je nekaj (beri: precej) gnilega v deželi Danski.., Divjanje vinjenih fantov. Nnkatermi vasem nižje Maribora so izgredi vinjenih fantov v veliko nadlego in tudi sramoto. Tako je bilo Račje pri Mariboru nedavno torišče pravega divjanja. Pijani razgrajači so najprej razbili okna posestniku Krepfelju, cvetlične lonce so metali po cesti in v hišo, potem so se pa ravno tako spravili nad hišo posestnika Plečka, kjer so navalili tudi na družino. Suvali so celo nad 60 let staro mater, da si je morala z drugimi vred iskati zdravniško pomoč. Ker se je domači sin postavil v bran, je eden od napadalcev metal v hišo kamenje, črepinje in ostanke razbitega plota. Z napadom se bavi sedaj orožništvo. risperajte za spomenik Kralja Petra t Maribora Hudomušne oporoke Lord Astor je v angleški zbornici pred agal zakonski osnutek, s katerim naj bi se zavarovali sorodniki, zlasti žene pred hudomušnimi oporokami, ki ne delajo samo gmotno, temveč tudi moralno škodo. V prilog svojega predloga je navedel več gorostasnih slučajev. Tako je nedavno neki bogati trgovec zapustil svoji ženi en sam šiling, 72.000 funtov šterlingov je pa razdelil med ljudi, ki jih žena ne more niti videti. Drugi je zapustil ženi sicer vse, kar je imel, a je odredil, da mora plačati 200 funtov v neke posebne namene vsakokrat, kadar bo šla iz hiše brez — pajčolana. Mnoge o-poroke imajo groteskne pogoje. Mnoge žene so obsojene na samotarsko življenje, če hočejo, da jim -dedščina ostane. Razumljiva je tudi jeza onih dedičev, ki dobijo od toliko zaželjene dedščine le po par beličev in še to y nefrankirauih oismib. V Mariboru, dne 27. viii. 1928. Mariborski V E C E R N I K Jutra Stran i. Živahen oriietek Jesenske športne sezone GRAŠKI STURM JE ODŠEL PO VČERAJŠNJI IGRI Z ISSK MARIBOROM PRVIČ BREZ ZMAGE IZ SLOVENIJE.— SIJAJEN USPEH ZAGREBŠKEGA NOGOMETA. — PRIČAKOVAN PORAZ BEOGRADSKEGA SK V BUDIMPEŠTI. — MLADINSKI POKAL SI JE P RIBORILA ILIRIJA. DVE ZMAGI PRVE IN DRUGE MLADINE ISSK MARIBORA. .>v v-v-av m *'• - .»j * *. &EE B 1 eicegomn&a ceni lepo perilo in skrbi, da bo dolgo trajno in se vedno bleščalo od snage. Ona radi tega rabi le SCHICHTOVO M I LO ■ay-'W I55K (Daribor : 5K 5turm Z:2 (0:0) V napovedi, da prihajajo Gradčani na enakovredna tla, se nismo motili V dolgih letih športnih stikov z odličnimi reprezentanti graškega nogometa je »Maribor« v težki borbi iztrgal SK Sturmu običajno z lahkoto izvojevano zrpago in postavil v domačdm športu nov nadvse časten mejniki Prvič so odšli Šturmovci z mariborskih tal brez- zmage. Odlični gostje v postavi: AUmer; Krisper, Hainzl: Doller, Šeidler, Brandler; Gerth, Frangesch, Rautner,. Dorm, Trumlitsch, so predvedli vzorno, mirno igro. V napadu sta se zlasti odlikovali krili, dočim trio ni prišel, zlasti v prvem polčasu do veljave. Krilska vrsta je igrala premišljeno in bila koristna v obrambi kakor tudi ofepzjvrto. Branilca sta bila prvovrstna, predvsem pa vratar, ki ima največ zaslug, ,da »Maribor« ni mogel številčno uveljaviti svoje premoči. ISSK Maribor.: Kovačič; Koren, Laz-nička; Prevolnik, Kirbiš, Hreščak I; Bertoncelj, Pavlin, Hreščak II, Unterreiter, Starc, žal ni nastopil v kompletni postavi. Unterreiter, ki je izrazit branilec, 'je moral v napad, kjer njegova igralska kvaliteta ni prišla do veljave; v obrambi pa je bilo čutiti, da manjka njegovo posredovanje, čeprav ga je Lazni-čka častno zastopal Moštvo je predve-dlo premišljeno igro in v homogenosti celo nadkriljevalo goste. Zadovoljivejša je bila odločnost napada, ki je neprestano ogrožal vrata nasprotnika, imel pa je izredno smolo. Številni prodori in čiste situacije so končavale v outu, največ pa v rokah bravuroznega vratarja. Krilska Vjsta.je požrtvovalno iri smiselno posredovala med obrambo in napadom. Branilec Koren pa je bil brez dvoma najpo-žrtvovalnejši mož domačinov - in v čuječnosti ni'popustil niti trenutek. Vratar, ki je imel v ostali obrambi izborno oporo, ni imel mnogo dela, vendar je sigurno ubranil dokaj nevarnih žog. Tekma je potekla v živahnem toda fair tempu. Po začetnem udarcu se napad Sturma nevarno približa vratom »Maribora«, toda obramba zavzame dve zaporedni akciji. Takoj nato prevzame Inicijatjvo »Maribor« in preide v rahlo premoč. Že v 7’ doseže komer, ki ostane neizrabljen. Zaporedni streli končajo v rokah graškega vratarja. Prosti strel zastreli Unterreiter tik prečke. V 11’ komer za Gradec, takoj nato kot za Mb. Razanten strel Kirbiša brani vratar. V 21’ Bertoncelj solira, toda vratar je na mestu in odbije ostro žogo v kot. Prosti strel za Maribor drži vratar. Maribor je odločnejši in stalno oblega. V 23’ korner za Sturm neizrabljen. V 24’ kot za Mb. In v 31’ za Sturm. Poslednjih 15 minut je »Maribor« v občutni premoči, vendar mu ni uspelo presenetiti graške mreže, ki jo je odločno varoval izborni vratar. — 0:0. Drugi polčas je pričel v ostrejšem tempu. Gostje pritisnejo in takoj izsilijo korner. »Maribor« vehementno brani toda v 14’ pošlje leva zveza neubranljivo v mrežo ter doseže vodstvo za Sturm. Borba in živahnost se stopnjujeta. Zoga menja polji. V 21’ kot za Mb. V 27’ pa doseže Unterreiter po plasirani žogi z glavo izenačtnje za svoje barve. V 28’ kot za Sturm. Sledi prosti stre in v 31’ gol za goste (2:1). »Maribor« si ponovno opomore in se zagozdi pred vrati Sturma. Dozorele šanse pušča neizrabljene. Šele v 39’ izsili kot, ki ostane neizrabljen. Gostje branijo neumorno, toda v 44’ uspe Prevolniku, da kljub gneči pred vrati najde mrežo in postavi končni rezultat 2:2. (Koti 6:6). Vsekakor časten uspeh, ki dokazuje, da je »Maribor« postal nevaren konkurent odličnim moštvom in da se je v kratkem času dvignil daleč nad povprečnost. Sodil je g. dr. Planinšek izborno z rahlo simpatijo za goste. SK Ilirija zmagovalka v mladinskem pokalu. Včeraj je bila v Ljubljani odigrana finalna nogometna tekma za mladinski pokal SK Ilirije. Kakor v prvi finalni igri preteklo nedeljo v Mariboru tako sta si tudi včeraj stali nasproti enakovredni nasprotnici, mladini SK Ilirije in SK Železničarja. Domačini so bili tehnično in taktično boljše moštvo, Železničarji pa so se izkazali z izredno požrtvovalnostjo. Z rezultatom 1:0 (0:0) je rešila Ilirija igro v svojo korist, in si tako tudi letos priborila mladinski pokal Sodil je g. Ahčan. Varaždinski SK—SK Železničar 4:2 (3:0). Prvo moštvo mariborskega SK Železničarja je gostovalo včeraj v Varaždinu in podleglo Veški 2:4 (0:3). Mariborčani so igrali nekaj časa le z desetorico, ker je bil desna zveza Kopčič izključen. Srednjeevropski pokal. Prvak naše države Gradjanski je odigral letošnjo tekmo za srednjeevropski pokal. Za nasprotnika Je imel prvaka Češkoslovaške ».Viktorijo Žižkov«. Grad janski je zmagal, več kot zasluženo v razmerju 3:2 (1:?)!'Rezultat pa ne odgovarja poteku lžrbVšaj je imel Gradjanski domala vso tekmBriV1 svojih rokah in je tiščal ves čas n&šptfotnika le v obrambo. Naši so bili v vsakem pogledu, tehinčno, kombinatorno ter v skupni igri daleko boljši od Viktorje. Tekmo je vodil pred 6000 glavo publiko dunajski , sodnik g. Braun. Drugi naš zastopnik v srednjeevropskem pokalu Beogradski SK pa je doživel v Budimpešti v svoji' drugi tekmi s Ferencvarošem drugi težak poraz. Prvak Madžarske je zmagal 6:1 (4:1). Beograjčani so se razen napadalca Marjanoviča odlikovali edinole v izredni požrtvovalnosti. Sodil je.g*.Prešsler z Dunaja. Publike 20.000. V Budimpešti sta igrala včeraj tudi za isti pokal domača Hungaria in dunajski Rapid. Hungaria je ostala zmagovalka 3:1 (3:0). Sodil je g. KriSt iz Prostejova (ČSR). Občinstva 18.000. Dosedanji rezulatb Admira—Slavija 3:1 im3:3. Slavija izpadla iz nadalnjega tekmovanja. Rapid—Hungaria 6:4 in 1:3. Ker imata oba kluba enako golov, se bo odigrala še tretja tekma, Ferencvarož— BSK 7:0 in 6:1. BSK izpadel. Gradjanski —Viktorija Žižkov 3:2. I. mlad. »Maribora«—SK Mura 4:3 (2:2) V Murski Soboti je bila včeraj po treh letih odigrana zopet nogometna tekma. Prvo moštvo SK Mure je imelo za nasprotnika prvo mladino ISSK Maribora, ki je porazila domačine v razmerju 4:3 (2:2), čeprav je navzočna publika hotela na vsak način in z vsemi sredstvi »pri-drukati« zmago svojcem. Soboškemu občinstvu še mnogo mnogo manjka, da bi se smelo imenovati športno občinstvo! Gole sta zabila: Kukovec 3 in Gajšek enega. Sodil je g. Mohorko, ki bo gotovo poslal nadrejeni športni instanci točno sliko o športnih razmerah in incidentih tekom tekme. II. mlad. »Maribor«—Il.mlad. Rapida 5:1 (4:0). V predtekmi k mednarodni igri »Maribor«—Sturm je zmagala druga mladina našega prvaka drugo mladino Rapida. Sodil je g. Turino. Rote EU 1921—Rapid old boys 5:2. Ljubljana: tekma za poškodbeni fond: Ilirija—Slavija 11:0 (6:0); Hermes—Jadran 10:1 (3:0); Primorje—Reka 5:1 (1:0). Split: Hajduk—Teplitzer (ČSR) 4:2 (3:1) in 2:0 (0:0). Dunaj: prvenstvene: Admira—Vienna 0:0; Hertha—Nicholson 2:1 (0:0); WAC —Austria 1:0 (1:0); FAC—Wacker 6:3 (3:1); prva tekma je imela 4000, druga 2000, tretja in četrta 10.000 gledalcev. Praga: DFC—Žižkov 8:3 (4:2); Rapid —Košiče 3:0 (1:0); Kladno-Nuselsky 3:3 2:1), Slavia (Praga)— Slovan (Dunaj) 4:1 (3:0). Celovec: DS V Leoben—KAC 1:1 (1:0). Bratislava: SK Bratislava—GAK 5:2. VČERAJŠNJA KOLESARSKA DIRKA. Reklamno konkurenčna kolesarska dirka, ki jo je priredil včeraj za znano tvrdko koles Waffenrad - Steyr gosp. Divjak pod pokrovieljstvom »Peruna«, je vrlo lepo uspela. Udeležili so se je člani klubov Perun, Bistra, Poštela, Zvonček, SK Bistrica in Edelweis, ki so na progi Maribor - Hajdina - Račje - Fram - Maribor (55 km) dosegli naslednje rezultate: Senjorji: 1. Franc Kramaršič 1.38-22, 2. Rudolf Lakner 1.38.22, 3. Ivan Jurič 1.38 25, vsi člani »Peruna«. 4. Stanko Kalan (Bistra) 1.38.26, 5. Štrucl (Perun) 1.38.29, 6. Matičič (Bistrica) 1.38.30. Junijorji: 1. Ivan Štipar 1.38.45, 2. Štefan Grmovšek 1.38.47 (oba Perunaša), 3. Anton Štrucl (Zvonček) 1.38.48, 4. Cvetičič (Perun) 1.38.49. 5. Rajkovič (Perun) 1:41, 6. Frančeško (Perun) 1.48.55. Dirka je potekla v najlepšem redu. Pripetilo se je radi slabe ceste pri Račjem sicer nekaj padcev, ki pa so k sreči ostali brez resnejših poškodb. Znana vozača Nabergoj (Perun) in Bračič (Edel-weiss) sta imela izredno smolo, ker beleži vsak po tri, štiri defekte med dirko. Zvečer se je vršila v restavraciji »Kosovo« izredno dobro obiskana zabava kolesarjev, pri kateri so bila razdeljena zmagovalcem res dragocena darila gosp. Divjaka. Od šestih daril si jih je; Kolesarski klub Perun priboril celih: pet. Gradec—Zagreb 65:42. Pri včerajšnji medmestni lahko-atlet'-ski tekmi Gradec-Zagreb, ki se je vršila na GAK-ovem igrišču v Gradcu, so zmagali domačini v razmerju 65:42 proti pričakovanju. Gradčani so zasedli prva mesta v vseh tekih razen na 400 m, potem, v skoku v višino, skoku s palico, skoku v daljavo, Zagrebčani pa v metih. Mes-ner je postavil nov jugolovenski rekord v metanju kopja 58.43 m. Predanič, ki je prišel tetji na cilj, je dosegel pri teku 1500 m nov jugoslov. rekord-4:19.20. Gradčani so pa dosegli nov štajerski rekord s štafetnim tekom 4X100 m v času 44.4 sek. _________________________ Osemnajstletno letargične spanje V Londonu je neko 20 letno dekle ob vesti O smrtni nesreči ženina že l 1910 padlo v letargično spanje, ki je trajalo skoraj brez presledkov do letos. Vsa dolga leta so jo morali umnim potom hraniti in nikdar ni bila pri zavesti Odkar je zbujena, živi sicer normalno ne more pa govoriti in tudi spomin ji je zamrl. Zdrav niki se mnogo bavljo s tem slučajem najdaljšega letargičnega spanja. Mariborski V E C E P N 1 K Mra = .v— »s-. Edgar WaHace: Žaba z masko (The Fellowship with the Frog.) Elk M je bil svest velikega uspeha. Telefonično vprašanje pri drugi policijski postaji, kjer je bil del tolpe pod streho, je dovedlo do čudne informacije, da se je na postaji javila neka ženska ter povpraševala za ključem, katerega naj bi bil vzel seboj eden od jetnikov. Odgovorilo se ji je, da ga ima mož v Brixtonu. »Vsi morajo priti v zapor v Wormwo-odu in ne sme se jim povedati, kam bodo odvedeni,« je zapovedal Elk. Istega popoldne se je pomikal navaden voz proti Whitehallu, da odda tam vse jetnike. Na nekem ovinku je pa zadel ob ta voz neki motociklist. Takoj so se znašli od vseh strani ljudje čudne zunanjosti. Izglodalo je, kakor da bi vsi vagabundi sveta prežali v zaiedju. Vrata policijskega voza so šiloma odprli, in izvlekli čuvaja. Predno so mu pa mogli skriviti samo en las, se je vsulo iz voza 20 policistov, iz stranskih ulic je pa pridrvelo menda isto število policije na konjih. Boj ni trajal niti tri minute. Par vagabundov je ušlo, večina je pa marširala uklenjena po dva in dva precej potlačeno med svojo eskorto. Dick Gordon je ponosen na svojo organizacijo opazoval boj raz strehe s policisti natlačenega omnibusa- Ko je bila bitka pri kraju je prišel k Elku. »Ste aretirali kako važno osebo?«, je vprašal. »To se sedaj še ne da ugotoviti. Vsi skupaj se mi zdijo navadni pretepači. Litnov je najbrž že v Wandsworthu. V zaprtem policijskem avtomobilu sem ga poslal proč že davno prej, predno je odrinil ta voz.« V Scotland Yardu so si eno žabo za drugo dobro ogledali in pri vsaki so ugotovili tetoviranje na roki. »Eden od ljudi bi rad z Vami govoril, gospod inšpektor,« je javil neki policist. Elk Je se spogledal s svojim Sefom. »Govorite z njim,« je rekel Dick. »Žali-bog ne smemo prezreti nobene informacije.« Policist je privedel prvo žabo. Velik možak z brado, ki je bila stara en teden, ubožno oblečen in umazan. Raztrgan klobuk je bil potegnjen preko oči in iz rokavov suknje, M je bila gotovo last kakega manjšega moža, so se tiščale njegove mogočne pesti. »No, žaba,« je dejal Elk, »kaj boš pa ti zaregljal?« »Regljat! je lepo,« je rekel mož In Elk se je zdrznil, ko je slišal ta glas. »Gospod inšpektor, menda ne boste misHli, da bo Vaš stari policijski voz kedaj dosegel Wandsworth? — kaj?« »Kdo ste?« je vprašal Elk in strmel vanj. »Oni morajo dobiti Litnova nazaj, da ga spravijo iz poti,« je dejala žaba. In če ta ubogi tepec misli, da se bo stara žaba edinole iz bratske ljubezni tako trudila, se še nikdar v svojem življenju ni tako motil.« »Broad!« Amerikanec si je zmočil prste in zbrisal znamenje žabe na roki. »Pozneje Vam bom vse razložil, gospod Elk. Za sedaj pa vzemite dober svet prijatelja in pokličite Wandsworth.« Elkov telefon je divje zvonil, ko je dospel v svoj urad. Postaja Wandsworth ga je klicala. »Vaš policijski avtomobil je bil na Občinskem travniku ustavljen, dvoje Vaših ljudi je ranjenih, ujetnik ustreljen,« seje glasilo poročilo. »Najlepša hvala!« je rekel Elk. II. * Dick Gordon in njegov asistent sta dospela v Wandsworth deset minut pozneje, ko sta bila obveščena o dogodku. Ostanke policijskega avtomobila ie o-kroževala velika množica ljudi, katero je policija pozivala k miru. Litnovo truplo so prepeljali v jetnišnf-co, kamor so odvedli tudi enega od njegovih napadalcev. Tega moža je ujel oddelek jetniških čuvajev, ki se je vračal od kosila. Kratka preiskava mrliča ni prinesla Dicku nič novega. Srce je bilo prestreljeno in smrt je morala takoj nastopiti. Novi ujetnik, ki so ga privedli, je bil mož kakili 40 let in bolj izobražen od žab v splošnem. Pri njem se ni našlo nobenega orožja in zatrjeval je, da ni v nobenem OzitU udeležen na komplotu. Trdil je, da je uradnik brez posla In da se je sprehajal PO travniku baš, ko se je začel boj. Po nedolžnem so ga aretirali, medtem ko je on zasledoval morilca. »Žaba, Ti si mrtev mož!« je rekel Elk s svojim najglobokejšim glasom in ga onazoval nreko roba svojih očal, »Kje si stanoval, ko si bil še pri življenju?« Ujetnik je priznal, da stanuje v severnem delu Londona. »Ljudje iz severnega Londona se ne pridejo sprehajat na občinski travnik v Wandsworth,« je rekel Elk. Po kratkem razgovoru z višjim jetni-škim paznikom je odvedel ujetnika na dvorišče. Tu ga je Elk naravnost vprašal: »Kaj bi se Tl zgodilo, če bi govoril?« Mož je nakremžil obraz in pokazal zobe. »Ni še ubit tisti medved, katerega kožo bi naj jaz nosil na prodaj.« Bogomir Divjak MARIBOR Trgovin« z dvokolesi in pnevmatiko. Isto-tam dobite tudi vse sestavne dele. Ohnmo zastopstvo svetovnih kolos Waffenrad-Stey«r Mehanična delavnica z električnim pogonom aa popravila dvokoles in motociklov. Lastna poniklovalnica, bakranje in emajliranje. Trgovina: Olavnl trg 17 isoo Delavnica: Ključavničarska ul. it. 1 so otvorl 22. avg. Prodaja se le čez ulico! Velika 1502 temnordeča in antikva-rične mobilje na prodaj. Naslov pove uprava lista. Garažo lepo veliko pri glavnem kolodvoru oddam v najem. Aleksandrova c. 34 M dvotišču 1568 Elk se je ozrl naokrog. Dvorišče je bilo majhen, kamenit četverokot, obdan z visokim zidovjem. V enem kotu je stala mala utica s sivimi vratmi. »Pridi tu noter!« je rekel Elk. Vzel je VHuč, katerega mu je dal višji paznik in odprl vrata. Bil je to prazen, čist prostor s pobeljenimi stenami. Na stropu sta bila počez dva močna trama, med njima pa trije železni drogi. Jetnik je gubančil čelo, ko je Elk stopil k dolgemu jeklenemu ročaju. »Pazi, žaba,« je dejal ter potegnil za ročaj. Sredi tal so se odprla vrata in videlo se je v globoko obzidano jamo. »Poglej si ta vrata na tleh in črko T, ki je na njo narisana s kredo. Tja mora človek postaviti svoje noge, da mu jih rabelj zveže. Vrv pa visi od trama tam zgoraj.« Mož je prebledel, skočil par korakov nazaj'ter zahropel: »Ne morete me obesiti, ničesar nisetjvstoril.« »Človeka s tč umorili,« je dej--al Elk. »Vi ste edini, ki ste se doslej ujeli in trpeti boste morali za vso tolpo.« Jetnik je dvignil tresočo roko do ust ter izrekel hripavo: »Vse bom povedal, kar vem.« Eno uro pozneje se je vračal Dick z važnimi informacijami na policijsko ravnateljstvo. Prvo, kar je storil, je bilo, da je poslal po Broada in kmalu je stal ta preoblečen v potepuha veselo v njegovi pisarni. »No, gospod Broad, povejte mi svojo zgodbo,« je dejal Dick in mu ponudil sedež. »Dosti ni za povedati,« je menil Broad,« teden dni sem Že z žabami natan čnejše znan. Zdelo še mi je neverjetno, da se ne bi med seboj poznali in držal sem se prvega, ki sem ga srečal. Naletel sem nanj v heki hiši v Deptfordu. Danes zjutraj sem zvedel, da je došlo nujno povelje za neko veliko akcijo. Takoj sem se pridružil. Na poti so mi pripovedovali, da je druga skupina odšla, da bi zajela Litnova, katerega vozijo v Wandsworth.« »Ali ste spoznali katero od večjih žab?» Broad je odkimal. »Navidez so bili vsi enaki. Brez dvoma sta pa bila med njimi dva ali pa še več od glavnih voditeljev. Nikdar si nisem mislil, da hočejo Litnova rešiti. Žabe so vedele, da je priznal in moral je izginiti. Kai ne, da so ga že ubili?« »Da,« je prikimal Dick, »a povejte mi, zakaj imate toliko zanimanja do žab?« »Samo iz veselja in radovednosti. Bo-gat sem. dela nimam in že od nekdaj se zanimam za kriminalne slučaje. Pred par leti sem prvič slišal o žabah in to je tako razvnelo mojo fantazijo, da sem sklenil priti jim na sled.« Broadov pogled je zdržal Dickove poizvedujoče poglede. »Sedaj bi še pa rad vedel, kako ste postali bogati,« je vprašal Dick. »V zad- njem letu vojne ste prišli z nekim živinskim transportom iz Amerike in imeli ste približno 20 dolarjev v žepu. To ste sami pripovedovali Elku in je tudi res. Intere-siram se skoraj toliko za Vas, kot Vi za žabe. Zvedel sem še tole: Leta 1917. ste prišli v Anglijo. Pogajali ste se za nakup neke podrtije v bližini Hampshire. Podrtijo ste popravili, kolikor se je dalo in živeli ste tam s pičlimi denarnimi sredstvi. Naenkrat ste pa zginili in ste se šele pojavili na Božič istega leta v Parizu. Tedaj ste rešili neko družino iz hiše, ki je bila porušena ob sovražnem zračnem napadu in policija si je zapisala Vaše ime, da bi se Vam lahko podelila nagrada. V francoskem policijskem poročilu stoji še posebej, da ste bili precej revno oblečeni. Imeli so Vas za dezerterja ame riške vojske. Februarja ste pa že stanovali v Monte Carlu s polnimi žepi denarja.« Joshua Broad je to predavanje mirno poslušal in le odsev smehljaja je bil na njegovih ustih. »Seveda, gospod kapitan. V Monte Carlu je potreben denar.« »Treba ga je prinesti seboj,« je dejal Dick. »Ne mislim, da ste si denar drugam če kot pošteno pridobili; ugotavljam samo, da je bil Vaš naenkratni prehod od revščine do bogastva najmanj rečeno — čuden.« »Res, čuden je bil,« je pritrdil Amerikanec, in navidez je gotovo tudi čudna moja sedanja sprememba od bogastva v revščino.« Dick je pogledal umazanega potepuha, ki mu je sedel nasproti. »Hočete reči. da se samo maskirate in da bi bili lahko tudi leta 1917 ob navidezni revščini tako bogati kot sedaj.« »Tako je,« je rekel Broad. »Ljubše bi mi bilo, če bi bili vedno v svoji pravi podobi. Amerikancu ne bi rad napovedal izgona iz naše dežele, ker bi bivanje v Ameriki pri tem izg1 c kot nekaka kazen.« Joshua Broad je vstal. »"'j, gospod kapetan Gordon, je migljaj z debelim kolom in preljubezniva grožnja. Od sedaj naprej bo Broad zopet častivreden član družbe. Edino, kar Vas prosim, je to, da ne bi po policiji tirjall mojih .dopustnic.« »Dopustnic?« je vprašal Dick. »Da. Dva revolverja nosim s seboj Iti prišel bo čas, ko še ta dva ne bostn zadosti.« 12. V Oueen-Hallu je bil koncert in zanimanje za slavnega violinista je bilo tako veliko, da je bila kljub vročini dvorana polna. Dick Gordon se je sredi dela spomnil, da si je naročil sedež. Pelo ga je utrudilo in skrivnostni dogodki so ga tako razburjali, da ni vedel ne kod ne kam. Pismo lorda Farmleya, ki je zjutraj došlo, je zahtevalo takojšnjo izsleditev ukradene trgovinske pogodbe. Dalje prihodnjič. JM, ■—ri- feoafaM hi —lj*W. IIMHM •MiOTtv*: vaaka Im*, da 30 p, Mjmaajii m Mak Oh« B*— Mali oglasi Žanftva. 4opte**u»|. ta a«4*. »1 trg»Mfci>ya ai f«Wai»ma biH