Utrjevanje politike nepo vezovan j a Po trojnem sestanku Tito ■ Naser ■ I. Gandi 17 o so se pred desetimi le-li tl prvikrat srečali Nato** ser, Nehru in Tito na honih, so morali v zaključ-sP°ročilu ugotoviti, da so pred njihovimi tremi državami d pred neodvisnimi silami sve-a poglavitne naloge — premagovanje blokovske hladne voj-Po eni strani in po drugi ‘rani odpravljanje kolonial-odnosov, ki so prevladova-* d® velikih afroazijskih ob-™°ejih. Te naloge so tudi že ° tedaj, zlasti pa od omenjena prvega trojnega sestan-daprej, bilo osnovno je-d Programa nevezanih držav. 8®d je sčasoma uspelo zbrati .omenjenim programom širok rog drugih držav ter doseči, 2? J® začela ukrepati tudi Organizacija združenih narodov. ~®asoma je namreč na svetu P^vladalo spoznanje, da so sa-do stalni ukrepi v teh smereh fdt do smotrov, ki jih uresni-3>®Jo ljudie ln uradna politi-vedno več držav sveta za P^jdUTitev v svobodi in varno- deset let po tem pr-®di srečanju, lahko brez ne-IVdosti. da bi pretiravali, re-da je delo v teh smereh sadove in da desetletna danca politike nepovezovanja, Z: J® dosegla zgodovinske zrna-^ na dveh poglavitnih fron-iHn.svPj® akcije, utrjuje to po-]7J*° kot samostojno in od-,”cno svetovno progresivno si-Jz dadega časa. Hladna vojna »“blokovski sistemi se že ne-®asa vidno umikajo; pre-mesto na širšem pod-odnosov Vzhod — Zahod pomiritve in poga-iv-~L3a ožjem področju med-TJdipskiih odnosov so se pre-Ajj* Povečali napori, da bi izlo-ovire hladne voljne in za-?hJLukr®Pati za medevropsko la5®a«je. Uspešen sestanek par-s^d®dtarnih zastopnikov šved-tinL ^dske, Belgije, Danske, jr^dunije, Madžarske, Bolgari-Jugoslavije v začetku le-r^doega septembra v Beogra-« neposredno nadaljeval w?rečanji zunanjih ministrov Ujbdržav in Avstrije v začet-tg! aktobra v New Yorku; pri 3 Moramo omeniti aktivira-temi?Vstrij« P° trenutnem sep--Jdbrskem omahovanju. Te . Dude na področju medvlad-1* Jn, diedparlamentarne akci- Sovn kazu'elJO tudi t0’ da izgla" uj^d.ie važne »evropske* reso- 4.3® na XX. zasedanju Zdru-10 ‘d narodov 1965. leta ni bi-nit^ trenutnih razpoloženj vJ deklarativna poteza, mar-ra_,.?dsev resnične volje držav odni°niJl delov Evrope, da se hl??v®do mučni preteklosti tHo 0 v°ine in se skupno lo-biS, ustvarjanja alternative r*°vskim odnosom. ^jAddi kolonializem je doživel , k° usodo, če ga vzamemo *V«tnCelot°, kot širok sistem w>vnih odnosov. Spričo moč-mv napadov svobodoljubnih Je ln mednarodnih akcij svo/1*01*11 ta sistem zapustiti j^jjdvno prizorišče, na kate-z&riT-,?? danes samo še njegovi J®jo 1 °stanki, s katerimi bi-kolonialni, odnosi svoje rjgT!*J®' zgodovinsko in material^ Zgubljene bitke za ob- dbra^f>lilce Protikolonialne pre-®tonfbe na afro-azijskem pro-... m so zrasie številne r.eod-države, ki so .se v skladu vtsn^ 80 zrasl® številne r.eod-g .'® države, ki so .se v skladu si jpoglavitnimi intere-tiidi Anjami hkrati odločile staL2*8, neodvisno in uro grebi*0 Politiko. S tem je bila r.u fn° spremenjena doteda-k^JS^vrstitev sil na svetu, v r®m i» nato rasln SDlošna §k. UZtri .j. —- i,»us»''0" --- -----" hib ® ‘ami nasilja v mednarod- je nato rasla splošna sil progresa in miru So J^dnosih in nad tistimi, ki btoZ Prizadevali, da bi zavrli sprememb ali pa po-11 kolo zgodovine nazaj, ho 8ir®ko, p0 vrsti drugo troj-ž« j.^o^nje, je konec leta 1961 biotov^o ugotovilo take spre-h«vp^ in občutilo, da stopa vho\ma in svetovna politika • Pokolonialno obdobje, v OspT^oi pa počasi prihajajo v ho TdJe novi problemi. Skladalo 10111 srečanje pome Javl^^botek mednarodne de ročju‘1 na gospodarskem pod-sP®Ši S Poudarkom, da se po-dam. razv°.i novih in gospo-iihejr1 zaostalih držav, ker Je sMoi 10 za bistveni element sivni?® stabilnosti in progre-kar l1 Ribanj na svetu. Tisto, st?rili na sestanku 37 let8 se držav v Kairu hi ia8z. in po tem na svetov-go*podarski konferenci v Ženevi leta 1964, kakor tudi tisto, kar naj bi storili na drugi taki konferenci v letu 1967 — ima svoje korenine v sklepih trojnega srečanja v Kairu. Tedaj so poudarili, da so problemi novih držav in konkretneje potreba, da se pospeši gospodarski razvoj bivših kolonij — prevladujoča naloga nevezane in svetovne politike po uspešno dokončani protikolo-nialni revoluciji, podobno kot se kmalu za tem razvojem medevropskega sodelovanja pojavlja kot ključna naloga iste politike na področju skoraj dvajsetletne hladne vojne. Na evolucijo odnosov v svetu in na izpolnitev tako postavljenih nalog je v začetku odločilno vplivala politika LR Kitajske, odkar je svoje ideološke teze spremenila v državne in narodne politične akcije do socialističnih držav in do držav Afrike in Azije. Pri močnih silah Zahoda so se že pred tem pojavile tendence, da bj v novih državah uvedle svoje nadzorstvo in da bi na tleh Afrike in Azije zamenjale porušeni kolonialni sistem gospodarstva. Številni ukrepi, med njima zlasti oborožene akcije proti neodvisnemu Kongu, so od začetka 1960. leta naprej opozarjali na to, da se privilegirani interesi Zahoda nočejo sprijazniti z razmerami, ki jih je ustvarila protikolonialna revolucija. Zato so nekatere velike sile Zahoda precej zgodaj začele ukrepati, ne da bi zbirale sredstva in metode, tako da bi novim državam vsilile svode gospodarstvo, čeprav v novih oblikah. Na odpore teh držav in . na sposobnost neodvisne svetovne politike, da podpre te odpore, deluje uničujoče politika LR Kitajske, ker paralizira enotnost akcije v mednarodnih merilih tudi s tem, da vnaša zmedo in razdor v vrste novih držav. To nam zlasti jasno pove zlom druge bandunške konference v novembru 1965. leta; od tedaj dalje je tudi bandunška politika v delni krizi. Take motnje v razvrstitvi sil, ki je nastala z zmanjšanjem hladne vojne, zlasti pa z osvoboditvijo številnih držav izpod kolonialnega jarma, so prinesle velike možnosti za ukrepe nekolonialnih sil proti novim državam. Te države so vedno pogosteje izpostavljene gospodarskim izsiljevanjem. diplomatskim pritiskom, obveščevalnim subverzijam in po potrebi — to nam kaže tragičen primer Vietnama — tudi neposrednim oboroženim intervencijam. Problem novih držav, ki se je do tedaj pojavljal prvenstveno ali izključno kot problem njihovega gospodarskega razvoja — čemer so iskali rešitev v bitki za osvoboditev izpod podedovane gospodarske In splošne zaostalosti, prerašča v novih okoliščinah neo-kolonialne ofenzive v kompleksno svetovno vprašanje. E-nako akutno se zdaj pojavlja potreba za konsolidacijo narodne neodvisnosti, za zagotovitev varnosti in nujnost pospešenega razvoja. Ne bi mogli trditi, da do zdaj niso bile vidne spremembe v mednarodnih odnosih in da ni čutiti naraščajočega pomena ; in kompleksnosti problemov novih držav. Toda poudariti moramo vendarle, zlasti po se Stanku v Novem Delhiju, da se sčasoma kljub vsemu le bolj poudarja gospodarski vidik tega vprašanja. Politični vidik in potrebo varnosti novih držav še vedno obravnavajo v glavnem od primera do primera, epizodno, ker se tudi pojavljata pred nami kot prostorno omejeni in občasni spopadi, incidenti ali krize. Počasi spe znavajo, da gre pravzaprav za večjo preobrazbo značaja, pomena in obsega celovitega problema novih držav in za to, da je le-ta že nekaj časa sem prerastel v poglavitno nalogo sodobne politike. Ta zavest ne odreja samo neogibne prednosti, s katero moramo obvezno obravnavati ta problem, marveč nalaga tudi potrebo da se določijo za njegovo obravnavanje ustrezni okviri. V tej zvezi se zdi samo po sebi jasno, da neki posebni mednarodni sestanki določenih skupin držav ne bi bili ustrezni predvsem zato, ker bi lahko samo popolneje določili in aktualizirali ta problem, ne bi pa mo-(Nadaljevanje na 2. strani) ji w ' m.'' s ,r SsJBn. O nadaljevanju akcije IARD Končajmo z nevrednimi šolskimi eksperimenti v Beneški Sloveniji vsaj ob stoletnici preganjanja slovenskega narečja! V četrtek dopoldne so se gor iški kmetovalci pripeljali s traktorji v Gorico- Zbrali so se na glavnem trgu in zahtevali odpravo številnih tež koč, ki se pojavljajo pri njihovem delu in zavoljo katerih no daje naše kmetijstvo, kakor tudi kmetijstvo v vsej državi, primernega kosa kruha ljudem, ki 60 v njem zaposleni. Traktoristi, ki so obšli glavne mestne ulice, so na svoja vozila pritrdili napise, s katerimi «o opozorili pristojne oblasti in javnost, da je nujno potrebno zvišati ceno mleka pri proizvajalcu na sto lir, tako)1 izplačati odškodnino za škodo, ki jo je povzročilo neurje pred 16 meseci, in pa odškodnino za razlaščeno zemljo, na kateri so zgradili objekte splošne javne koristi. Na svoja vozila so kmetovalci iz okoliških vasi pritrdili slovenske napise. Udeležencem zborovanja je spregovoril v slovenščini deželni svetovalec Jože Jarc Po izjavi videmskega šolskega skrbnika dr. Giovannija Liuzzija je osem občin v Furlaniji z nad tri tisoč prebivalcev, ki nimajo obvezne srednje šole. Med njimi je Podbonesec, od koder se vozijo dijaki z avtobusom v Špeter. Slovenska občina Rezija ima sicer od ljudskega štetja 1. 1961 samo 2.830 prebivalcev (še pri štetju 1951 jih je imela 3.350), toda ima že obvezno srednjo šolo. Obvezno srednjo šolo ima tudi špeter, ki ima po zadnjem štetju 1. 1961 le 2.842 prebivalcev (še leta 1951 jih je bilo 3.088). Skupno s Špetrom ima obvezno srednjo šolo Sv. Le nart kot podružnico špetrske srednje šole, ker ima samo 2.077 pre bivalcev. Toda Sv. Lenart je dobil to srednjo šolo tudi zato. kpr gravitirajo na Sv. Lenart občine Dreka, Grmek, Sovodnje in Srednje, ki imajo vse skupaj po štetju leta 1961 6.008 prebivalcev. Poseben šolski avtobus pobira s pomočjo denarne podpore dežele dijake, zrele za obiskovanje srednje šole v teh štirih občinah in jih vozi v svetolenartsko srednjo šolo. Videmski šolski proveditorat in dežela sta napravila izjemno gesto ter omogočila najprej slovenskim absolventom osnovne šole v občini Sv. Lenart, da lahko obiskujejo srednjo šolo v Sv. Lenartu, ker so tam ustanovili obvezno srednjo šolo, čeravno nima občina Sv. Le nart predpisanih 3000 prebivalcev. Drugo lepo gesto sta napravila videmski proveditorat in deželni odbor s tem, da sta s šolsko »asistenco* omogočila še slovenskim absolventom vseh štirih navedenih slovenskih občin, ki gravitirajo na Sv. Lenart, da se lahko vozijo v srednjo šolo v Sv. Lenartu in tako uživajo srednješolski pouk. Tretjo lepo gesto opravljata videmski proveditorat in dežela s tem, da sta ne samo dopustila, ampak podprla prav tako plemenito akcijo videmskega Rotary Clilba v prostorih in okviru svetolenartske srednje šole, da vsi ti slovenski dijaki vseh teh petih slovenskih občin Svetega Lenarta, Dreke, Grmeka, Sovodenj in Srednjega uživajo še v popoldanskih urah in tenzivni pouk v kulturnih krožkih (circoli culturali) IAD (»Indivi duazione e assistenza dei ragazzi dotati») in j.a potem razpeljejo domov z avtobusi, plačani z denarno podporo deželnega odbora. Iste ugodnosti uživajo slovenski dijaki občine Špeter in dijaki številnih vasi podboneške občine Tudi ti ulivajo intenzivni pouk v kultur nih krožkih IARD. iiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTii/iiiiifiiiiiiiiiiiiiiiJiiiMriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumniiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiiiiimiiiiiiiiiirt PO ZAKLJUČNIH KONGRESIH PSI IN PSDl VČERAJ V RIMU ‘ dokumenti za ustanovitev nove stranke Danes bo slovesna «socialistična konstituanta» Polemičen nastop Santija, predstavnika manjšinske struje - De Martinov zaključni govor - Tanassijevo poročilo in govor A. Cartyja, tajnika Socialistične internacionale, v katero bo vstopila nova stranka Uživajo pa ga zato. kot je bilo navedeno v obrazložitvi razlogov i* ustanovitev teh kulturnih krožkov IARD, ker: 1. «per le difficolta, che nella zona presenta la retta pronuncia delTitaliano — non si dimentichi cl.e alla scuola accedono ragazzi che abitapo nellhntera fascia mon-tana della Val Natisone*. in 2. »che la zona delle Valil di Natisone sopporta ancora, e pro-prio a causa del proprio isola-mento, le tracce d'un dialetto slavo che pone i giovani in una condizione di evidente svantaggio.* («Mes ggero Veneto* dd. 25 feb-braio e 15 maggio 1966). V svojem odgovoru deželnemu svetovalcu dr. šiškoviču je deželni odbornik Stopp 'r 12. julija 1966 odgovoril ,ed drugim, da bodo plemeniti program IARD razte-.—; 1 i dalje še na druge kraje videmske pokrajine »con lo scopo di garantire un’istruzione adeguata ai giovani meritevoli, ma privi di in«”i economici*. Kot nam je znano, nista videmski proveditorat in deželni odbor niti pomislila, da bi v šolskem letu 1966-1967 razširila program IARD še na kakšno drugo obvezno srednjo šolo v siromašnih gorskih krajih Kami.: in v drugih predalpskih krajih Furlanije, pa čeravno obiskujejo te šole pridni in inL...,_ )i furlanski in italijanski dijaki brez gospodarskih sredstev. Tu.i videmski skrbnik ni v svoji izjavi ob začetku šolskega leta dne 4. oktobra v listu «11 Gazzetino> omenil nobene nove razširitve delovanja IARD. To po-t Juje navedene trditve lista »Mes-saggero Ve" -to», da so pravi pogoji za ustanovitev kulturnih krožkov IARD edino «le difficoltd nella retta pronuncia delVitaliano» in pa «le tracce d‘un dialetto slavo*. Teh pogojev furlanski in italijanski dijaki po drugih siromašnih rbcinah nimajo in zato se lahko obrišejo pod nosom za plemenito akcijo Rotary Cluba iz Vidma in za pomoč, ki jo dajeta s polnim razumevanjem < -a Slovenci se sprašujejr, s kakšnim polnim ra-z"ievanj"m? videmski provedib)-rat in deželni odbor s šolsko »asistenco* in s favoriziranjem Rotarjeve akcije v okviru srednjih sol v Špetru in v Sv. Lenartu. Slovenci v deželi Furlaniji Julijski krajini s vzeli na znanje zatrjevanje odbornika Stopperja, da «il programma IARD», ki ga podpira dežela, «non si prepone di svol-gc. j la benche minima azione per eliminare una lingua o un parti-colare lipo, nella specie il dialetto di estrazione slovena che si parla nelle Valli del Natisone*. ovenci smo hvaležni za priznanje odbor” .u Stopperju, da se g ivori v Nadiških dolinah «i! dialetto di estrazione slovena*. Kaj se pa drugega govori po vseh 91 italijorskih pokrajinah kot italijanski dialekti di estrazione italiana, a vseh slovenskih krajih slovenskega nzerdja ducat slovenskih dialektov di estrazione slovena. Hvaležni smo tudi za Stopperjevo zatrdilo, da ne bo program IARD razvijal niti najmanjše akcije, ki Ji bi odstranila kak jezik ali pa poseben tip Itur\ v konkretnem primeru »dialekt slovenskega korena*. ki ga govorijo v Nadiških dolinah. Ob sto'»tnirj priključitve Furla- RIM, 29. — Zaključila sta tri ob 10. uri bo v veliki, sveči dolgo pripravljam združitveni stituanta», s katero bo nastala stranka. Jutrišnji kongres i-ma izključno manifestativno-politični značaj. Zato so predvideni samo govori dveh trajnikov, predsednika Nennija in predsednika mednarodne socialistične internacionale, katere članica bo nova združena socialistična stranka kot je bila članica PSDI. Kongres PSI je bil tudi danes zelo živahen, kljub temu da so sklepi bili že vnaprej znani in da so delegati v okviru sporazuma med strujami zvečer — kot predvideno — soglasno odobrili resolucijo o socialistični združitvi. Zanimiv je pojav, da so največ aplavzov poželi predstavniki levice in to od vseh delegatov in gostov, med katerimi v veliki večini prevladujejd avtonomisti. Deloma je to razumljivo iz psiholoških razlogov, saj ti žele ohraniti predstavnike levice v novi stranki, delno pa odraža notranjo razdvojenost PSI kot celote, ko je »racionalno* ugotovila, da je pot združitve pravilna, »emocionalno* pa te poti ne spremlja preveliko navdušenje. Zato je bil tudi danes v 0-spredju zanimiv govor bivšega tajnika CGIL in znanega predstavnika levice Santija, ki so ga pozorno poslušali vsi delegati in se kongresa PSI in PSDI in tono okrašeni športni palači EUR kongres ali »socialistična kon-nova italijanska socialistična ga večkrat prekinili z aplavzi ter ga, ob zaključku burno stoje pozdravili, ko je Santija objel in poljubil Nenni. Santi je v uvodu povedal, da bo ostal v stranki, da bo po svejih skromnih močeh prispeval, pri čemer pa ne bo štedil s kritiko. Nato je kritično pregledal izvajanje politike levega centra, kjer je preveč obljub in malo dejstev. Polemiziral je z Nenni jem glede mednarodne politike in odnosa PSI do Vietnama, češ da je res, da se revolucija, ne sme lz važatl, toda ne sme se niti izvažati kontrarevolucija. Zlasti obširneje je Santi obravnaval odnose s komunisti in ugotovil, da je bil tudi PSI nekoč stalinistična in kominformistična in da so tudi komunisti naredili velike korake. Na vsak način pa je treba upoštevati njih prisotnost in se ne more strinjati z načrtnim ustanavljanjem odborov levega centra v lokalnih upravnih ustanovah glede katerih se je na kongresih PSI že pred nekaj leti govorilo, da so pomembna zmaga delavskega razreda. Zaključek govora je bil zanimiv, saj je Santi orisal lik socialistov kot poštenih ljudi, predanih stvari delavskega razreda. Na dopoldanskem zasedanju je Matteotti ugotovil globoke razlike med socialisti in komunisti češ da gre za mejo, ki je sicer ne nameravajo preplesti z bodečo žico, ki pa Je dokončna in se nanaša na vprašanja svobode in demokracije. Senator in minister Tolloy je imel obširen govor, med katerim je preletel vsa pereča politična vprašanja in jih je obravnaval bolj s stališča strankine desnice. Predstavnik levice Codignola pa je ugotovil, da Je osrednje vprašanje izvajanje reform. Zadnji je govoril tajnik De Martino. Dejal je, da bodo imeli »italijanski delavci od jutri dalje orožje socialistične demokracije za dosego vedno bolj naprednih pozicij za gradnjo nove družbe*. De Mariino ni hotel odgovoriti na razna vprašanja kongresistov, zlasti pa na vprašanje predstavnikov manjšine. Rekel je namreč, da današnji kongres nima naloge določati politično linijo ali »dajati odgovore na številna vprašanja, ki nas čakajo, kajti današnji kon greš je samo etapa, vse ostalo pa bo prišlo jutri*. »Danes pa maramo biti zadovoljni z iskrenostjo govorov in živahnostjo i-dej. Po drugi strani pa bi bila stranka brez idej, ki bi se združevala na konformističnih pozicijah, mrtva stranka. Mi pa hočemo, da se rodi živa.* De Mar- (Nadaljevanje na 2. strani) ZA IZVAJANJE POSEBNEGA STATUTA L. M. It zasedanje mešanega odbora nadaljuje delo v Rimu Doslej so podrobno proučili vprašanja: šole, pomoč prosvetnim organizacijam, enakopravnost inraba slovenščine - Odbor bo zasedal še do četrtka RIM, 29. — Mešani odbor za izvajanje posebnega statuta londonske spomenice o soglasju je pričel zasedati v ponedeljek in bo nadaljeval delo prihodnji teden do vključno srede ali četrtka, čeprav se je prvotno predvidevalo, da bo zasedanje kratko in bi se po mnenju nekaterih moralo zaključiti že v petek. Že to dejstvo priča, da je mešani odbor pričel resno proučevati položaj obeh manjšin in zlasti pregledal izvajanja določil londonskega sporazuma, ki so bila sprejeta pred dvanajstimi leti. Zato obravnavajo vsa vpra-' I šanja, ki jih vsebuje posebni statut, pri čemer 60 zlasti podrobneje proučili šolsko vprašanje, pomoč slovenskim kulturnim organizacijam in ustanovam, vprašanje enakega položaja pripadnikov manjšine in vprašanje rabe slovenskega jezika. Za sedaj je težko predvidevati zaključke, saj čakajo me sani italijansko-jugoslovanski odbor še tri, štiri dni trdega dela, ki ga ne bodo prekinili niti v torek kljun prazniku. Že to dejstvo daje upati, da se bo glede izvajanja pravic, ki jih predvidevajo mednarodna določila, po dvanajstih letih morda nekaj premaknilo na bolje. c.,s in s tem tudi slovenskega pre-bivalsva v zgodovinski Slaviji oglejskega patriarhata in beneške republike in še celo predfašistične Italije k zedinjeni Italiji, ni uradna državna Italija že takoj od plebiscita dne 21. in 22. oktobra 1866 poznala drugega ravnanja kot teli-minare* z vsemi sredstvi »il dialetto di estrazione slovena che si parla nelle Valli d.. Natisone* in v drugih dolinah stare Slavije. To je bilo storjeno že s pozivom v «Giornale di Udine* od 22. novembra 1866 pa do najr,ovejših današnjih dni, kot so to tudi povedali v svoji spomenici predsedniku republike Saragatu 19. oktobra 1966 Slovenci videmske pokrajine: «Ne moremo razumeti ravnanja, ki smo ga kot jezikovna oziroma narodnostna sk”pnost deležni po drugi svetovni vojni, V marsičem je naš polož j slabši, kot je bil.» Za merilo, kako j • ravnala sto let uradno ja, naj velja, da štejejo Slovenci v posebno čast deželnemu odborniku Stopperju njegovo navede i/javo. V sto letih ni noben uradni predstavnik Italije v Rim,, in seveda tudi ne na prefekturi v Vidmu drugače izjavljal, kot da je treba s šolo eliminirati v učencih in dijakih vsako sled slovenskega narečja, v letih po drugi svetovni vojni pa noben uradni predstavnik italijanske države sploh ne priznava obstoja prebivalstva, ki govori dialekt »di estrazione slovena*. (Nadaljevanje na 2. strani) Soglasno odobreni dokumenti za ustanovitev nove stranke (Nadaljevanje s 1. strani) tirno ja zlasti podčrtal pristop manjšine k novi stranki, ki je prav tako važna kot večina, ker je »bistvena komponenta moči socializma*. Ko je govoril o vlogi nove stranke v političnem življenju Italije, je dejal: «Mi smo sestavni del vlade in kongres je poudaril, kakšne morajo biti programske točke naše politike. Ta politika je vezana z levim centrom, ki ima nalogo uresničiti programske obveznosti in reforme. Toda, če se ta politika ne bi uresničila, smo pripravljeni tudi ponovno izbrati svojo svobodo akcije.« Zaključni 15. kongres PSDI pa je bil gola formalnost, ki so jo opravili v dobrih dveh urah v «Teatro Maestoso« v bližini EUR. Po pozdravu predsedujočega podpredsednika poslanske zbornice Paola Rossija, je prebral poročilo generalni tajnik Tanassi, ki se je skliceval na zaključke zadnjega neapeljskega zasedanja, ko so ugotovili, da so bile premoščene ladnje težave med socialdemokrati in socialisti in Je sedaj zaključen dolgi in težavni boj. Nato je Tanassi orisal politiko nove stranke, ki je, na kratko, v naslednjih odnosih: 1. Od «• do KD bo v prehodnosti za, :n, saj gre za težavno stranko, vendar pa ne sme nikoli priti do odkritega spopada. Tanassi torej zanika možnost «altemative», ki lahko pomeni samo poziv za podporo komunistov, o čemer pa je bilo na kongresu PSI mnogo govora. — 2. Glede odnosa do komunistov Je bil Tanassi previden, saj je uporabljal izraz »ločeni bratje«. Nato je govoril o krizi KPI in o tem, da mora nova stranka dati odgovor o njih zahtevah in težnjah. — 3. Glede mednarodnih vprašanj pa je Tanassi ponovil pripadnost Socialistični internacionali in soglašal z njenimi stališči. Tudi kongres PSDI Je sprejel združitvene dokumente. Na kongresu PSDI je govoril tudi tajnik Socialistične internacionale Albert Carthy, ki je pozneje govoril na kratko tudi na kongresu PSI, ko Je zlasti poudaril, da na takem kongresu govori prvič. Socialdemokratskim delegatom pa je dejal med drugim, da je že pred sto leti pristopila k Internacionali prva italijanska organizacija, ki je bila »Associazione del lavoratori di Na-poli«. Povedal je, da je že 9. t.m. politično tajništvo Internacionale soglasno sprejelo predlog PSDI, naj bi bila nova stranka avtomatično članica Internacionale. Ko je govoril o perspektivah nove stranke, je dejal, da njena ustanovitev pomeni «okrepitev vse italijanske levice«. Nato Je izjavil, da socializem čakajo naslednje velike naloge: konec vojne In lakote, siromaštva, nevednosti in strahu. Dejal je, da gre za vprašanje »ponosa: kriza v Vietnamu, apartheid v Južni Afriki in Rodeziji, fašistični režim v Španiji in na Portugalskem — vse to so še vedno dramatično realna dejstva. Nato je omenil frankfurtsko listino, v kateri je rečeno, da se »socialisti borijo za tak svet, v katerem ne bo izkoriščanja človeka po človeku in suženjstva«. «To je naš problem tudi zato, ker mislimo, da samo socializem lahko prinese svobodo ter spoštovanje pravic in varnosti«. Z jutrišnjim dnem bo torej nastala v Italiji nova, močna, socialistično politična formacija, ki ima sedaj okrog 5 milijonov volivcev (od 32 milijonov) in bo imela nedvomno odločilno besedo v italijanskem javnem mnenju v prihodnjih letih. Vendar pa podoba te stranke še ni dobila povsem določenih obrisov, čeprav se je »po hodnikih« socialističnega kongresa že mnogo govorilo tudi o bodočih notranjih ločevanjih, o strujah in njih predstavnikih. Tako je opozicijski tisk na veliko izkoristil razlike v govorih Nennija in De Martina, češ da gre za bistveno različna stališča, pri čemer obstaja tudi delček resnice, saj danes ni več mogoče govoriti o »avtonomistih« pripadnikih nennijevsko-demarti-novske struje, temveč lahko po kongresu opazimo obrise treh struj (za neko razdobje celo ne štiri) pri čemer bo verjetno prišlo do notranjih ločevanj. Pri tem pa gre seveda samo za oceno političnih opredelitev, saj ni verjetno, da bi prišlo do kristalizacije struj v organizirani obliki. B- SAMSA Od ostalih dogodkov v Italiji pa je brez dvoma najvažnejše razbitje pogajanj med Confindustrio in sindikati kovinarjev v podjetjih z državno udeležbo, potem ko so se včeraj razbila pogajanja s kovinarji v zasebnih podjetjih. Sindikalni voditelji so poudarili, da so predlogi delodajalcev povsem nezadovoljivi in da bodo zaradi razbitja pogajanj nastale hude posledice. Sindikalna vodstva CGIL in CISL bodo o tem sklepala jutri. Dodatna vojaška pomoč Tajski COLOMBO, 29. — Johnson potujoči poslanik Averell Harriman je prišel danes iz Džakarte na Cejlon. V Džakarti se je Harriman pogovarjal z generalom Suhartom. V ameriških krogih pravijo, da bi Indonezija eventualno poizvedovala v Hanoju za morebitna mirovna pogajanja, toda stik bi se moral navezati po neki tretji državi. Dalje pravijo, da Indonezija ne bi hotela imeti aktivne vloge glede tega, tem-več bi rajši delovala za kulisami, da s tem obdrži svojo tradicijo nevezane države. Za sedaj pa sploh ni še poizvedovala v Hanoju. Predsednik Johnson, ki je na obisku v Bangkoku, je danes obiskal univerzo v Culalongkomu, kjer so mu podelili častni doktorat. Ob tej priložnosti je znova obrazložil ameriško stališče glede vojne v Vietnamu. Jutri se bo Johnson še zadnjič sestal s' tajskimi voditelji in bo nato odpotoval na Južno Korejo. Predsednik tajske vlade je danes izjavil, da je Johnson privolil v zvišanje ameriške vojaške pomoči za eno tretjino. Za tekoče finančno leto znaša ameriška vojaška pomoč Tajski 38 milijonov 400 tisoč dolarjev. Z zvišanjem za tretjino bo ta znesek narastel na približno 60 milijonov dolarjev. V ameriških krogih pravijo, da ima ameriška vojaška pomoč Tajski dva namena: povečati moč tajske vojske, da bo lahko odločneje nastopala proti o-svobodilnemu gibanju, ter moder-nirizati oborožene sile. Ameriška gospodarska pomoč Tajski pa znaša sedaj približno 43 milijonov dolarjev. iiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiinarmiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiii VČERAJ V MOSKVI Kardelj o škodljivosti kitajske politike Revanšistične kroge v Zahodni Nemčiji podpirajo od zunaj MOSKVA, 29. — Vodja Jugoslovanske parlamentarne delegacije, predsednik zvezne skupščine Edvard Kardelj je govoril danes na velikem zborovanju, ki so ga priredili v Domu arhitektov v Moskvi mestni komite KD SZ, Zveza sovjetskih sindikatov in Svet sovjetskih društev za prijateljstvo s tujimi državami v čast jugoslovanski parlamentarni delegaciji. Kardelj je ugotovil izredne rezultate, ki jih je dosegla Sovjetska zveza na vseh področjih, in dejal, da je Sovjetska zveza danes steber miru, v katerega z zaupanjem gledajo vsi ljudje, ki se bojijo nove svetovne vojne in jedrske katastrofe. Ko je poudaril napredek ln zgodovinsko vlogo Sovjetske zveze v razvoju mednarodnih odnosov, je Kardelj opozoril, da danes nekateri krogi Kitajske in drugih držav napadajo prav tiste konstante v razvoju sovjetske mednarodne politike in vloge, ki so od Sovjetske zveze napravile to, kar je Sovjetska zveza danes v očeh narodov in vseh miroljubnih ljudi. Kot primer škodljivosti kitajske politike je Kardelj navedel Vietnam, kjer politika kitajskih voditeljev ne otežkoča samo dejanja pomoči osvobodilni borbi vietnamskega ljudstva, temveč ovira napredne in miroljubne «- n in | -et-MutJ v Hm , I '•f » r fr* Istituto di Credito Fondiario delle Venezie Z GLAVNIM SEDEŽEM V VERONI je konzorcij med hranilnicami: Cassa di Risparmio di Bolzano, — Gorizia, __ dcirisria, — Padova in Rovigo, Trento in Rovereto, — Treviso, — Trieste, _ Udine, — Venczia, — Verona, Vicenza in Belluno ter Istituto Federale delle Casse di Risparmio delle Venezie, s 180 milijardami posojil v amortizaciji in čez 11 milijardami premoženjskih skladov sile na svetu v njihovi mednarodni politični akciji v korist Vietnama. Pri vietnamski vojni misli kitajska vlada bolj na svoje politične smotre kot pa na koristi vietnamskega ljudstva. Ti smotri temeljijo na stremljenju, da se lastni interesi vsilijo drugim kot skupni interesi, kot smotri socializma in antiimpe-rialistične borbe. «Mi smo prepričani«, je dejal Kardelj, da tudi tako imenovana kulturna revolucija na Kitajskem ne samo nima nobene zveze z marksizmom in leninizmom, temveč je skrajno škodljiva in nevarna za notranji, gospodarski in politični razvoj Kitajske.« Ko je govoril o položaju v Evropi, je ugotovil, da je položaj boljši kot prej, čeprav je še vedno odprto vprašanje evropske varnosti in to zaradi politike reakcionarnih krogov do nemškega vprašanja. Dokler bodo revanšistični in imperialistični krogi v Zahodni Nemčiji uživali podporo za svojo politiko od zunaj, bo nemško vprašanje držalo Evropo razdeljeno in predstavljalo nevarnost novih zapletljajev in kon. fliktov. Jugoslavija je posebno zainteresirana za varnost in razvoj sodelovanja med evropskimi narodi in podpira vsako iskreno pobudo v tej smeri. Kardelj se je na koncu svojega govora dotaknil vprašanja enotnosti socialističnih držav in enotnosti v mednarodnem delavskem gibanju in ugotovil, da mora biti ta enotnost rezultat skupnih’1 ‘ihtere-šbv in demokratičnega spoštovanja posameznih interesov in ne plod pritiska, da se določeni posamezni interesi identificirajo s skupnimi. 0 nadaljevanju akcije IARD (Nadaljevanje s 1. strani) Seveda pa z zagotovilom deželnega odbornika Stopper ja, da IARD ne bo razvijal niti najmanjše akcije, da bi eliminiral slovensko narečje, ki ga govorijo v Nadiških dolinah, Stopper ni odstranil- tistih šolskih ukrepov in ukrepov IARD, ki gredo za tem, da hočejo eliminirati slovensko narečje z izključno italijanskim učnim jezikom v vseh šolah vseh stopenj in vrst’ v katerih je že sto let strogo prepovedana najmanjša raba materinega «dialetta di estrazione šlovena». Po sto letih čisto italijanskih šol v zedinjeni Italiji so imeli gospodje od Rotary Cluba v Vidmu in njegovi pomagači v akciji IARD, videmski proveditorat in deželni odbor za umestno, da se ustanovi IARD v občinah s slovenskim narečjem samo zato, da se odpravijo težave, vehe presenta nelle Valli del Natisone la retta pronun-cia delVitaliano». Ali pa še huje — kar naravnost iz rasistično strupene nacionalistične motivacije, da zsopporta la zona delle Valli del Natisone ancora e proprio a causa del proprio isolamento le tracce d’un dialetto slavo che pone i gio-vani in una condizione di evidente svantaggio». Zato je koncentrirana akcija IARD tudi letos samo na Nadiške doline. Slovenci se pa sprašujejo, katera — ne akcija IARD, ampak navadna osnovna šola v krajih s prebivalstvom z «dialetto di estrazione slovena» — bo skrbela za «retta pronuncia* slovenščine, ki je njihov književni jezik, a doma morajo govoriti svoj udialetto*, ki je še zmerom «dt estrazione slove-na» in v precejšnji meri tak, kot ga je ustvarilo sto let popolne eliminacije iz vseh šol od azilov pa do srednje šole. Govoriti na ozemlju Nadiških dolin o tem, da uboge preganjane «tracce d’un dia-letto» postavljajo slovenske mladeniče «in una posizione di evidente svantaggio» je pri masovnem emigriranju vsega moškega in ženskega aktivnega prebivalstva v Nemčijo in Švico nasproti ravno tako tisočem in tisočem furlanskih mladih emigrantov v Nemčiji (ki govore ali ne govore «la retta pro-nuncia») najmanj nerealno, da ne rečemo slaboumno ali celo rasistično nestrpno do najzvestejših sinov italijanske države, krivih le tega, da jim je materin jezik «dialetto di estrazione slovena». Redki, zelo redki slovenski mladi ljudje iz Furlanije diplomirajo na višjih srednjih šolah Furlanije in prave bele vrane so tisti, ki diplomirajo na raznih italijanskih univerzah, a so prav zdaj med tisoč diplomirancev Furlanije, ki se ne morejo nikjer zaposliti v isti tposizione di evidente svantaggio». Na vodilne ljudi v deželi zlasti na predsednika in odbornike apeliramo zdaj ob stoletnici življenja slovenskih ljudi v Furlaniji, zato ker nas je sram, da mora ta slavnostni datum pomeniti pravo karikaturo demokratičnosti in jezikovne enakopravnosti na šolskem področju za najbolj zveste italijanske državljane in vdane dežela ne te dežele, da skušajo deželni odborniki in predsednik po zgledu na deželni predlog zakona o kazenskih odredbah za zaščito narodnostnih manjšin, odobren na deželni seji dne 16. marca 1966 delati na tem, da se uvede v osnovnih šolah s prebivalstvom, ki govori dialekt «di estrazione slove-na», poleg italijanščine še slovenščina kot učni jezik. Le s poučevanjem v materinem jeziku bodo imeli mladi slovenski ljudje v Furlaniji «la retta pronuncia delVita-liano», kot jo imajo učenci in dijaki na slovenskih šolah na Goriškem in Tržaškem. Prepričani smo, da vedo prav dobro vodilni ljudje dežele, da je popolnoma nemogoče, da ne bi čisto italijanski redni šolski pouk, pojačen v preostalih urah dneva z ravno tako čisto italijanskim obdelovanjem v kulturnih krožkih IARD imel drugega namena kot eliminirati materino narečje «di estrazione slovena», saj ga že eliminira dejansko ves čas šolskega leta. Kaj bi rekli pametni kulturni Italijani, ki bi jim zatrjevali kjerkoli drugod na svetu, kjer bi se izvajal za italijanske dijake samo neitalijanski učni program in nato še dodala krepka celopopoldanska porcija programa IARD spet v ne-italijanskem programu, pa naj bo to kjerkoli drugod: v Jugoslaviji, v Južni Tirolski, v Franciji, povsod kjer žive italijanske etnične skupine? Smejali bi se in morda še kakšno pikro dodali. Slovenci v deželi Furlaniji — Julijski krajini pa se ne smejejo. Zakaj po sto letih nam ni do smeha in tudi nam je žal odbornika Stopperja in drugih, ki morajo daiati take odgovore. Predvsem na škodo Italije v tej deželi. Utrjevanje (Nadaljevanje s 1. strani) gli tudi omogočiti njegovega neposrednega in praktičnega reševanja. Prav tako bi bilo odveč, 6e bi iskali potrebne rešitve na rednih zasedanjih Združenih narodov in v okvirih rutinskega dnevnega reda letnih zasedanj, ki po sami svoji naravi zajemajo le posamezne elemente in napovedujejo splošne smeri za reševanje kompleksnejših vprašanj. Skratka, preostala bi edinole akcija za izredno zasedanje skupščine svetovne organizacije; na njem bi lahko članice osredotočile svojo pozornost izključno na ta problem v vseh njegovih vidikih hkrati ter določile ukrepe za njihovo reševanje v skladu s težnjami teh držav in z vedno bolj priznano potrebo, da se vgradijo v temelje medharodne pomiritve in miru tudi neodvisnost, svoboda to progres novih držav. J. D- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiinniiiiiiii ZAVOD DAJE POSOJILA: * ZA GRADBENIŠTVO posameznikom, zadrugam, podjetnikom ter ustanovam * ZA KMETIJSTVO za izboljšanje zemljiške posesti, za ustanovitev obdelovalnih posestev, za hribovska področja in za živinorejo * ZA JAVNA DELA IN NAPRAVE JAVNE KORISTI ki jih izvršujejo krajevne ustanove, njihovi konzorciji, avtonomna podjetja kakor tudi zasebne družbe, ki imajo v zakupu javne storitve CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE sprejema prošnje za posojila in je na razpolago za zadevna pojasnila e vsaki finančni operaciji. ZEMLJIŠKE VREDNOTNICE IN OBVEZNICE 5 % izdane v zvezi s podeljenimi posojili omogočijo dejanski dohodek 5,70% in se lahko kupijo pri hranilnicah in vsakem drugem kreditnem zavodu V1. kolu odbojkarskega prvenstva ženske A in moške B lige Presenetljiv poraz deklet in zmaga moške šesterke Bora s 3:0 Moška šesterka Bora je z neoporečnim rezultatom začela odbojkarsko prvenstvo moške B lige. Borovci so gladko premagali nasprotnike iz Mester, ki so branili barve gasilskega kluba Codogna-to 3:0 (15:11, 15:13, 15:5). Borovci so, pa čeprav niso predvajali tehnično perfektne Igre, rahlo prevla- ----------- dovali in so le tu pa tam dovoljevali tekmecem, da so se razživeli in nadoknadili del razlike. Le v drugem setu so bili plavi na robu poraza. V zadnjem trenutku pa so zbrali vse sile in z neverjetnim for. cingom, med katerim je prišla do izraza udarca moč in obrambna spretnost borovcev, najprej izenačili skoraj brezupno stanje ln nato tudi osvojili set. Zadnje dejanje pa je bilo podobno treningu, ker so borovci gladko pometli s popolnoma demoraliziranimi gosti iz Mester. Igralce Bora je treba pohvaliti ne samo zaradi borbenosti, temveč tudi zaradi športnih potez, ker so sami opozarjali sodnika, pa čeprav ta jim je že priznal žogo, na lastne napake. Poudariti pa je treba odlično sodelovanje stranskega sodnika in zapisničarja z glavnim sodnikom. BOR — Jurkič, Vodopivec, Orel, Uršič, Veljak W., Plesničar, Vitez, Fučka, Šušteršič. Trener Učo Jurkič. CODOGNATO (Mestre) — Baes-sato, Fusaro, Brandoli, Fazzin, Mu-sari, Tassan, Stevanoto, Molin, Da-rin. Trener Luciano Bergantin. Glavni sodnik Luciano Braglia (Bologna), stranski sodnik — Glno Caputo (Trst), zapisnikar Valerio Cattaruzza. Borovke pa so sinoči zabeležile, kljub nastopu v domačem okolju, neuspeh. In vendar je v prvem setu kazalo, da se bodo brez težav odkrižale tekmic Cabasslja iz Medene. V drugem nizu pa so gostje, posebno po zaslugi odlične Santu-nione, premočno prevladovale in izenačile. Plave niso popustile in so ponovno povedle, vendar je njihova prednost splahnela že v četrtem setu. V odločilnem nizu pa so dekleta iz Modene brez pristanka napadale in dobesedno bombardirale Tržačanke, ki so se sicer z vsemi silami in tudi zelo požrtvovalno upirale, žal je bil njihov trud zaman in prve točke, ki bi morale ostati doma, so romale v Medeno. Izid: Cabassi — Bor 3:2 (8:15, 15:2, 7:15, 15:7, 15:11). Postavi: BOR: Pavletič, Švab, Batista, Mi-jot, Kenda, P. Hmeljak, Zavadlal, S. Barej, L. Barej. CABASSI (Modena): L. Santu-nione Grandi, Guerra, Boraldi, Sai-natl, Bellodi. Pldaleo, Bulgarelli. Glavni sodnik: Aldo Schiavo (Padova), stranski sodnik: G. F. Mar-con (Trst), zapisnikar: Valerio Cattaruzza. HELSINKI, 29. — Po prvem dnevu dvoboja teniških reprezentanc Finske in Jugoslavije v Helsinkih za pokal švedskega kralja je stanje neodločeno 1:1. Pilič je premagal Raima Suominena 4:6, 6:2, 13:11, v drugi tekmi pa je Finec Peka Saila odpravil Vladimira Prešeckega 6:4, 9:7. nadaljevanju ~ bili zabele- HAVANA, 29. — V šahovske olimpiade so ženi naslednji rezultati: Jugoslavija - Mehika 2,5:0,5 (1) (Iglesias - Parma 0:1; Asevedo-Ma. tanovič 0:1; Kamarena - Čirič prekinjeno; Araisa - Matulovič remi). Turčija - Islandija 1,5:1,5 (1) Mongolija - Indonezija 0,5:0,5 (3) Stanje -po 3. kolu Jugoslavija 9,5 (1) Islandija 5 (1) Turčija 4,5 (1) Indonezija 4 (3) Avstrija 3,5 (3) iiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiHiiuiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NAMIZNI TMS 4. KOLO B LIGE Danes zjutraj odločilna tekma Bor-Alpi Vigano Za barve športnega združenja bo nastopil tudi Boris Košuta Najvažnejša tekma 4. kola B lige bo brez dvoma Alpi Vigano (Bergamo) — Bor. Spoprijeli se bosta dve od najmočnejših ekip, ki nastopajo v B ligi. Obe se trenutno borita za vstop v A ligo. Ce bo uspelo Boru premagati močne nasprotnike, bodo slovenski igralci najbrž osvojili 1. mesto v svoji sku- pini in tako lahko nastopili v zaključnem delu, k! bo določila ekipe (3), ki bodo vstopile v A ligo. Prvič bo branil letos barve Bora Boris Košuta, ki bi moral Imeti odločilno vlogo. Ce bo borovec v dobri formi, bo lahko sam prinese! tri točke. Eno ali dve bi moral o-svojlti njegov brat Edi Košuta, tretji igralec, Adrljan Tavčar, pa bo skušal premagati vsaj enega nasprotnika. Mislimo, da bo o konč- ni zmagi odločala tekma, ki jo bo Boris Košuta odigral proti Triul-ziju. Slednji, komaj 18-letnL igralec, je na lestvicah 12. v Italiji in se je že v začetku sezone dobro Izkazal. Tekma bo danes 30. t.m. ob 10. uri dopoldne na stadionu «Prvi maj«. Vabimo vse simpatizerje namiznega tenisa, da pridejo bodrit domače moštvo. T—ar NEDELJA, 30. OKTOBRA PONEDELJEK, 31. OKTOBRA Radio Trst A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.50 Simfonija za godala; 10.15 Poslušali boste...; 10.45 V prazničnem tonu; 11.15 »Petnajstletni kapitan«; 12.00 Nabožna glasba; 12.30 in 13.30 Glasba po željah; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj; 14.45 Al Hirt igra na trobento; 15.00 S pesmijo naokrog; 15.30 I. Pregelj: «Tolminci»; 16.00 Sopranistka A-nita Mezetova; 16.20 Revija orkestrov; 17.15 Obisk v diskoteki; 18.00 Koncert v miniaturi; 18.30 Glasba za dobro voljo; 19.15 Nedeljski vestnik; 19.30 Napevi; 20.00 šport; 20.30 Iz slov. folklore; 21.00 Kromatična fantazija; 22.00 Nedelja v športu; 22.15 Sto let komorne glasbe v Furlaniji; 22.35 Beneške pesmi; 22.45 Antologija Jazza. 9.30 Kmetijska oddaja; 9.45 Nabožna oddaja; 12.15 Settegiomi šport; 14.00 «E1 Campanon«. Koper 7.30, 12.30, 14.30, 19.15 — Poročila; 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 9.05 Zabavni zvoki; 9.30 Iz življenja španskih borcev; 10.00 Prenos RL; 10.30 Popevke; 10.45 Glasbeni zmenek; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.15 Orkester Hansen; 11,30 Današnji pevci; 11.50 in 13.05 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 13.00 Sosedni kraji in ljudje; 14.00 in 14.45 Glasba po željah; 15.30 Domače pesmi in melodije; 16.00 Prenos RL; 18.30 Nedelja na športnih igriščih; 19.00 športne vesti; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba. Nacionalni program 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Skladbe za godala; 9.15 Nabožna oddaja; 10.35 Nove plošče; 11.40 Roditeljski krožek; 13.30 Odrska in filmska glasba; 14.00 Orkestri; 14.30 Koncert na trgu; 15.30 Orkester Jones; 16.00 Ital. plošče; 17.00 Simfonični koncert; 18.00 Plesna glasba; 19.15 športna nedelja: rezultati In kronike; 20.25 Veliki orkestri; 21.00 Mendelssohn in Chopin; 21.45 Nove pesmi; II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30. 19.30 — Poročila; 7.35 Jutranja glasba; 8.45 Oddaja za ženske; 9.35 in 10.35 Veliki variete; 11.00 Zbori z vsega sveta; 11.35 Pevci; 12.00 Športna prognoza; 13.45 Revijski spored; 14.30 Aktualnosti; 15.00 Oddajali smo; 15.30 Glasba in šport; 18.00 Klakson; 18.50 Vaši izbranci; 20.00 Glasba po željah; 21.00 Jazzovska glasba; 21.20 Športna nedelja; 21.30 Glasbeno-govomi spored; III. program 18.30 Haendlov koncert, opus 4; 18.45 Priprave za socialistično zedinjenje; 19.15 Vsakovečerni koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Fau-rejeva suita, opus 56; 21.25 Neapeljski glasbeni večer: Paisiello: «11 mondo della Luna« (opera v Slovenija 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 19.30 — Poročila; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.05 Veseli tobogan; 9.05 Naši poslušalci čestitajo; 10.00 Še pomnite, tovariši... — V. Snoj: Smreka-rica; J. Peternelj: Po sledi; 10.25 Pesmi borbe; 10.45 Lahka glasba; 11.00 Turistični napotki za tuje goste; 12.05 Naši poslušalci čestitajo; 13.30 Nedeljska reportaža; 13.50 Glasbena medigra; 14.00 športno popoldne; 16.30 Humoreska tedna — H. Boli: Nepovabljeni gostje; 17.05 Veliki zabavni orkestri; 17.30 Leopold Suhadol-čan: Dobri divji mož; 18.30 Sofro-nicki igra Chopina; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 «Potujoča glasbena skrinja«; 21.00 Šostakovič — 60-letnik; 22.10 Mozaik jazza in zabavnih melodij; 22.50 Literarni nokturno; Ital. televizija 15.15 Kmetijska oddaja; 11.00 Nabožna oddaja; 15.15 Neposreden prenos športnega dogodka; 17.00 Spored za najmlajše; 18.00 «Set-tevoci«; 19.00 Dnevnik; 19.10 Prenos registriranega športnega dogodka; 19.55 športne vesti in kronike strank; 20.30 Dnevnik; 21.00 Squarzina in Pavoni: «Lo squar-ciagola«; 22.20 športna nedelja, ob koncu dnevnik. II. kanal 18.00 Simfonični koncert; 21.00 Dnevnik; 21.15 Srečanje s Carmen Villani; 21.55 TV priredba: »Strahopetna Rachel«; 22.45 Dokumentarec o Laosu. Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih; 11.45 Tri; je ansambli, tri dežele; 12.15 Brali smo; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Priljubljene melodije; 17.00 Orkester Pacchiori; 17.20 Zabavali vas bodo; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Liszt: Koncert št. 2; 18.50 Zbor »Cambridge«; 19.15 «F van Cankar, pesnik in pisatelj«; 19.30 Zaploskajmo jim; 20.00 Šport; 20.35 Italijanski pentagram; 21.00 Sodobne črtice in novele; 21.15 Tamburaški ansambli; 21.30 V plesnem ritmu; 22.30 Slovenske skladbe za violino in klavir. 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Russo-Safred; 13.30 Popevke; 13.45 Iz istrskega življenja; 13.55 Iz cikla javnih koncertov, Koper 6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 15.30, 19.15 — Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 8.00 Prenos RL; 10.15 Skladbe za orkester; 10.35 Od opere ho opere; 11.00 Otroški kotiček; 11.15 Plošče; 11.30 Današnji pevci; 11-45 Glasbeni zmenek; 12.00 in 13.00 Glasba po željah; 13.40 Mala prodajalna plošč; 14.00 Zvoki in barve; 15.00 Od popevke do popevke; 15.45 Ansambel Pleško; 16.00 Iz športnega življenja na Primorskem; 16.20 športni ponedeljek; 16.30 Pevci lahke glasbe; 17.00 Jugoslavija v svetu; 17.10 Pianistka N. Jankovič; 17.40 Lahka glasba; 18.00 in 19.30 Prenos RL; Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — Poročila; 8.30 Jutranji pozdrav; 8.45 Neapeljska pesem; 9.00 Operetni motivi; 9.20 Strani iz albuma; 9.35 Orkestri; 9.55 Zdravnikovo mnenje; 10.05 Operna antologija; 10.30 Zvočni trak; 11.00 Nove pesmi; 11.30 Jazz; 11.45 Pesmi, ki so v modi; 13.30 Nove umetniške sile; 15.45 Orkester Sforzi! 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 Brittenove skladbe; 17.10 Velik1 variete; 19.05 Delovna Italija; 19.D Glasbeno potovanje; 20.20 Zmenek petih; 21.05 Koncert. II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 -Poročila; 8.40 Poje Salvatore A-damo; 9.10 Harfist R. MaxweH! 9.20 Dva glasova, dva stila; 9.4® Orkester Gold; 10.05 Srečanje z Monico Vitti; 10.35 Izbrane plošče; 11.40 Skladbe za orkester; 14.05 Pevci; 14.45 Glasbena paleta, 15.00 Nove pesmi; 15.35 Kvartet Janaček; 16.00 Rapsodija; 16.5“ Mezzosopranistka F. Barbieri! 17.35 Enciklopedija; 17.45 Galdos' «Misericordia»; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci; 20.00 »I* pejspr.aggio«; 21.00 Francoske plašče; 21.40 Nove pesmi. III. program 18.30 Na sporedu G. Carisslmi; 18.45 O konferenci v Potsdamu! 19.15 Revija revij; 20.40 Straussove skladbe; 21.25 «A. Fersel: «Pioggi®’ stato d’animo». Slovenija 6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19-3° — Poročila; 8.05 Glasbena mati; neja; 8.55 Za mlade radovedneže! 9.10 Orkestralna glasba; 9.45 Otro; ška igra s petjem; 10.15 HaydiU Dvojni koncert za violino, klavu in orkester; 10.35 A. Voranski-Spomini na Gorkega; 11.00 Turistični napotki; 11.15 Sodobna lahka glasba; 12.05 Slov. zabavne me; lodije; 12.30 Kmetijski nasvetu 12.40 Tuji pihalni orkestri; 13™ Priporočajo vam...; 14.05 Šivic -7 klavir, Orožim — bariton; 14-33 Naši poslušalci čestitajo; l5-3“ Glasbena matica; 16.00 Vsak d®? za vas; 17.05 Operni koncert; 18.®“ Aktualnosti; 18.15 Zvočni razgled', 18.45 Narava in človek; 19.00 La«" ko noč, otroci.; 19.15 Glasben” razglednice; 20.00 Simf. koncert, 21.45 V svetu G. Gershwina; 22.1“ Melodije; 22.50 Literarni nokturn0 — S. Kosovel: Tragedija na oce®" nu; 23.05 Mozaik jazza. Ital. televizija Od 8.30 do 12.00 Šola; l?-3? Dnevnik; 17.45 Spored za najml®t še; 18.45 Potovanje na Antile; 19-1J Tedenski knjižni pregled; 1®’, športne vesti in ital. kronik®’ 20.30 Dnevnik; 21.00 C. MazzaTg la: «La quinta strada«; 21.50 T,. razprava: Socialisti po zedinjenju, II. kanaI 21.00 Dnevnik; 21.15 Film: gli o. figlio mio«. SPORED JUG. TELEVIZIJE OD 30.-X. DO 5.-XI. Glasbeni pouk; 17.35 Poročila; tf-f. Tilrtolr* Cor»fi/%Q. irr ec cniv« gY0t6 NEDELJA, 30. oktobra 9.25 Poročila; 9.30 Ansambel Mihe Dovžana; 10.00 Kmetijska oddaja; 10.45 Ubijalca z višavja — — film; 11.30 Sobo detektiv — film; 11.45 Začarani svinčnik — poljska risanka; 12.00 TV konferenca in nedeljsko popoldne; 17.45 Sanremo pozdravlja Ziirich; 19.00 Poročila; 19.05 Mladinska igra; 19.40 Tekma veteranov — humoreska; 20.00 Dnevnik; 20.45 Cikcak; 20.50 Zabavno-glasbena oddaja; 21.50 Razstrelite banko — film; 22.15 Poročila. PONEDELJEK, 31. oktobra 9.40 in 14.00 TV v šoli; 10.40 In 15.50 Ruske zgodbe: Lisica zvitorepka; 11.40 Svetloba in valovanje — oddaja TV v šoli; 12.05 Izdelajmo sami hidrogliser; 16.50 Poročila; 16.55 Angleščina; 17.25 Stanovanje — film; 17.35 Naporno potovanje — risanka; 18.25 Obzornik; 18.45 Pri zobozdravniku: šolarjeva abeceda ustne higiene; 19.05 Za danes in jutri; 19.15 Tedenski športni pregled; 19.30 Portret Josipa Ribičiča; 20.00 Dnevnik; 20.30 B. Cmčevič: Njen prvi čaj — TV drama; 21.30 Nastop orkestra Cincinnatti; 21.45 Lirika; 22.00 Poročila. TOREK, 1. novembra 14.15 Milan: Nogomet ItalijaiSZ; 18.18 Pesnik Srečko Kosovel — film; 18.40 S. Miklavc: Rekviem zahvale; 19.40 Obzornik; 19.55 Kriza vesti — film; 20.15 Radopolje — jug. film; 21.45 Poročila. SREDA, 2. novembra 9.40 in 14.50 TV v šoli; 10.35 ln 15.45 Angleščina; 11.00 in 16.10 Osnove splošne izobrazbe; 16.55 Tiktak: Sanjica; 17.55 Slike sv»--— otroški žurnal; 18.25 Obzornik 18.45 Spomini in spomeniki; 1®£ Zabavna glasba; 19.30 Novi danes; 20.00 Dnevnik; 20.30 C'* cak; 20.35 Balzac-Armand: TrS njava; 21.50 Stari filigrani; 22-* Poročila. ČETRTEK, 3. novembra , 9.40 in 14.50 TV v šoli; U*. Angleščina; 11.30 Glasbeni poUJi 16.10 Svetloba in valovanje; l®-3* Izdelajmo sami hidrogliser; l”'3 Poročila; 17.40 Tisočkrat zakaj £ oddaja za otroke; 18.25 Obzornik; 18.45 Na prvem mestu; 19.10 Glaf' ba za vas; 20.00 Dnevnik; 20-J“ Aktualni pogovori; 21.15 Don hot — baletna predstava; 22Ja Dnevnik. PETEK, 4. novembra (f. 9.40 in 14.50 TV v šoli; 10.36 HJ 15.50 Angleščina; 11.00 in Osnove splošne Izobrazbe; Glasbeni pouk; 17.55 Poroči'®’ 18.00 Mali pegasti deček — Stud1 Sarajevo; 18.25 Obzornik; Zakon o finansiranju vzgoje; 1».•j’ Preveč je groznih že umorov; 2° “r Dnevnik; 20.35 Ciocciara — lta ‘ film; 22.00 Poročila. SOBOTA, 5. novembra in 9.40 in 14.50 TV v šoli; l7-'. Poročila; 17.15 Zviti Pejo — lutke’ 17.35 Kje je, kaj je; 17.50 RagfS taža; 18.10 Vsako soboto; Obzornik; 18.45 S kamero po sVf,' tu; škotska; 19.10 Odlomki oper; 20.00 Dnevnik; 20.30 Jez«**? prebivalci Burme — film; 21-“ Humoristična oddaja; 22.00 F? sledovih plesnih korakov; 22-1 Bonanza — film; 23.05 Poročila- u ■&- & u~m ssajnesani zhor .... .... .. :.;...... : dnAiVA 'a lW.iJ.awii. i \. i.VDIitii. .Jadran*!«) ro»rl«>", i... !<:»;> »kupim v*) <8»4tv* Prosta zabava. in umetaini ognji. V slučaja slabeja vremena se prenest slavnost na tl avgusti. 'T .. • ~ donald moffat POČASI' Sam nakup avtomobila je bil Preprost. Kupil ga je, ne da bi si ga bil ogledal, preden je sploh odplul v Francijo, od nekega ameriškega znanca, Waltersa po ime-nu> ki ga je bil pustil v neki ga-raži v Nici, preden se je za ved-n° vrnil domov. Avto je bil turi-sM6ni kombi in Mr. Mott je z ve-f®lj®m plaCal dogovorjeno ceno Prejel poleg ključev in polne uce dovoljenj, potrdilo o pla- iistnk Venero računu in kopijo pisma, ki ie Mr. Walters poslal garaži v i°i in ki je vsebovalo poročilo 0 Prodaji in opis Mr. Motta za identifikacijo, ^Mr. je torej plul proti ranoiji, trdno prepričan v svoje »strunske pravice do avtomobila in ®i s tem sploh ni razbijal gla- p6’ dokler ga ni do odhoda iz »riža, da bi avto prevzel, ločil ® teden dni; takrat je pisal M. nxu, lastniku Angleške in medicinske garaže, mu povedal, da Cg prihodnjo soboto dospel v Ni-0 in da upa, da bo avto pripraven. Odgovora do torka ni bilo, » ta dan pa je M. Roux odgovo-,* ’ da je kombi v redu, a če ga oče Mr. Mott prevzeti, mora »iprej dobiti dovoljenje »šefa«, e»Poda Meyerja, ki je načeloval emu prevoznemu zastopstvu na e em pariškem naslovu. Mr. Mott * hil rahlo nejevoljen, ker mu je Primanjkovalo časa, a bil je mne-Ja’ da za ureditev take gole for-»nosti ne bo treba več kot dan al’ dva. iska^^nJ6 iutr0 se Je odpravil eno ških je zdaj v garaži v Nici. sem k vam, da vas prosim M. Meyerja in ko se je že Uro čudil okusu malih pari-je Podjetnikov, ki skrivajo svo-v Pis»rne za temnimi dvorišči in ^rajočimj stopnišči, ga je le na-' ^ Meyer ga je z vljudnim teatnellom pozdravil, ga peljal v »Cno zasebno pisarno, mu po-nas ' naslonjad in se mu usedel __ Proti za gladko pisalno mizo rti /s** Vam otinrljiv, okrogel in Celičen možiček z gostimi, za-*mi brki, črnimi ko dimni kar-jev» obleka. j.^r. Mott je rekel: ((Pišem se ott, gospod. Jaz sem tisti Amebi a^.151 ie kupil Waltersov kom-Prišel j Potrdilo, s katerim bom v ga-1 Prevzel avto. Jutri grem nam-C v Nico.a "Aha,d je rekel M Meyer, «ra- Sbori6”1' °earlJiv Človek, tale go-n,°d tValters. Torej ste vi kupili 6g0v avtomobilček, gospod?)) te"^a' Preden sem odplul. Dovolijo *Pi. da vam pokažem svoj pot-lst, za identifikacijo.« Kat ^eyer le z zanimanjem in an*n°stj° prelistal potni list. žal ° Se lotil fotografije, jo dr-jjt,. za dolžino roke od oči in jo *«jal z originalom, potezo za d0 &Z0' <iSrn° gospodu Rouxu, če do-raj,1 e ” Mr. Mott si je čestital za-Pro' t^eyerieve prijaznosti in pre-Me S 0sti zadevice, nakar je M. ti yer Pričel omahovati in bobna-ra Po mizi, pogreznjen v globoko ^"flJahje. «Gospod,» je opravi-a spregovoril, ((oprostite mi, tro takem poslu ni dobro prehi- hia v h^vljub, dkrepati. Previdnost bo obe-korist. Zatorej bom tako en, da vas bom zaprosil za dovoljili vašim pohvale vrednim dvomom.« M. Meyer je poklical uradnika in ga poslal po pismo. In na Mottovo presenečenje se je leta z njim vrnil, preden je M. Me-yer končal s prvim poglavjem svojega predavanja o pariškem vremenu — preteklem, sedanjem in prihodnjem. M. Meyer je bese do za besedo primerjal kopijo z originalom ju nato položil enega na drugega, ju podržal nad glavo proti svetlobi in strmel skozi papir, da ne bi bilo kje znamenj poneverbe. Naposled je spustil roke. «Pis mi,« je izjavil, «sta identični. Čestitam vam, gospod... Ali,« je dodal po kratkem premisleku, ((kako lahko bi prebrisanec napisal tako pismo in ko bi enega odposlal, bi kopijo obdržal zase in se je poslužil v pravem trenutku. Seve da,v, je s prešernim smehom nadaljeval, «dobro vem, da vi ne morete biti obdolžen take lopovščine, toda vidite v kako težavnem položaju sem: prisiljen sem ravnati v skladu s prav to možnostjo. Trdite, da ste gospod Mott; vaš potni list trditev potruje. Trdite, da ste kupili od gospoda Waltersa avto in v dokaz te trditve mi kažete ta dovoljenja. Toda,« — in tu je M. Meyer razširit roke, ko da bi prosil Mr Motta za sodelovanje in usmiljenje — «nič mi ne dokazuje, da ste avtu plačali, razen,« — z obžalovanjem je zmajal z glavo in spustil roke —• «tega pisma, ki mu v tehničnem pogledu, kot sem vam pokazal, lahko oporekamo.« Mr. Mott ga Je z občudovanjem opazoval. Nato se je nenadoma spomnil potrjenega računa, svoje glavne karte, in preklel svojo neumnost. Se enkrat je segel v žep, ril po zbirki listin, ki so mu že po nekajdnevnem bivanju v Parizu na skrivnosten način polnili obleke. Našel je potrjeni račun, ga razrgnil. ((Izvolite, gospo i « je dejal in ga izročil, «to je Walter-sovo lastno potrdilo, da je denar dobil, lastnoročno ga je podpisal. Pazljivo ga preglejte, prosim.« M. Meyer si ni dal dvakrat reči, nato pa je turobno zmajal t' 'glavo. ((Listina je očitno j rava,» je rekel, «a žal neveljavna. Glejte, verjamem vam, da ste gospod Mott, verjamem, da ste res kupili od gospoda Waltersa avtomobilček in ga plačali. Srčno si želim, da bi vam pomagal. Toda tole!« Spet je stresel z glavo. r»ot ljudje vedo, je potrdilo o plačenem računu v očeh zakona neveljavno, če ni plačilo davka na prodajo ham dokaze istovetnosti — Ca reft istovetnosti s pravim kupna avtomobila. Neizpodbitno je M hijeno’ da ste res gospod kuA da je gospod Mott res je .* ^altersov avto?« Ustavil se *n se prijetno smehljal. vrn>a, gospod Meyer,» je od-ki m ^r' Mott. Vzel je listnico, in je bil dal Mr. VValters štiriazgrhil po mizi ključe in vsa javQ hovoijenja in povrhu še pri-.bivališča in osebno izkaznico, parai iu je oskrbel ob prihodu v gl*' M' Meyer Jih ie resno Pre' n0 a hi nato z vljudnim priklo-hiamPriznal- da ima obramba naj-J točko v dobro. hah*''^110’8 ie dejal. cVse je v fr apŠ6rn redu, toda... z Wt* m Mhm i Začetek stavnosti ob 4- url pop. vsror-Niw „ xs ' <>*’«< > ***»■ pn mm. k ila sto \mt m- • ..............*■ I1 I ■ ’’ Nv H. -nv .ji. .Vasovalac. .i ... : ' . rjj T J , J-«-'-iv« , \Y>!»••{;■' i>: V š VnjiAi;: ..Ha vralu Bosne*', vv^i Aiit, p.::: (»'-t. • .Ni ti vsi" ikI Sv. Mari; c ; 1) VOi.AKF' ..Ti osrečiti jo boli" m SIS r.ii-r. jitji' pvssiii! trnAvo Jitijir i/ (Vii-vg")/ A !'VI''.l!>T.I'i(: „Našo gore-, m,zfm. jšge ijii Sv LiUoi.ti. i), H • 'i . tki' ..Slovan na datr ::i.-sb s« ;. jt._ .jrit-tvn ir Ditii-šv. j i o A. Nil iiNTKIi; ..Liabica" mtfSŠiv;»>)<> jsviiltfv _ 'A'' r ' Ob j.ienosu zemeljskih ostankov pokojnega učitelja in skladatelja Frana Venturinija in odkritju spominske plošče na njegovi rojstni hiši v Boljuncu, bo po dolgem presledku spet nastopil domači mešani jvevski zbor prosvetnega društva «Prešercn». — Tu objavljamo vabilo na veliko slavnost ob razvitju zastave P. dr. «Prešeren» na obširnem vrtu, ki je bil takrat last Venturinija. Slavnost je bila 4. avgusta 1907; sodelovalo je deset drugih bratskih društev iz Trsta in nekaterih vasi. Na tej slavnosti je domači mešani zbor tudi izvajal pesem «Ljubica» A. Foersterja (besedilo pesnika Josipa Pagliaruzzija Krilana)- Zbor je izvežbal in vodil pokojni Venturini ter je zbudil med številnim občinstvom navdušeno odobravanje. MILOŠ MARC Boršt Kopru. Njegovo prvo učiteljsko mesto je bilo v Predlokl pri nem Kalu, nato v Borštu prvi svetovni vojni na oasebni šoli pri Sv. Jakobu v Trstu. Poročil se je z domačinko Ano Kraljičevo in vzgojil pet sinov. Dušan je umrl v Skednju že v otroški dobi; Sergij je padel kot partizan pri Vrabčah nad Vipavsko dolino; Oskar, poznani prosvetni in politični delavec, živi v Kopru; Angel, ki se je posvetil trgovini v lesni stroki, živi v Ljubljani; v Mariboru pa je sin Franci, ki je pravnik. Leta 1927 se je Fran Venturini preselil v Jugoslavijo, kjer Je dobil zaposlitev v prosvetnem odseku banske uprave v Ljubljani. Druga svetovna vojna ga je zatekla na štajerskem. Nemci so ga prijeli, vlačili po zaporih, nato pa izročili Italijanom',- M—noga internirali. Po kapitulaciji Italije 1943 se je vrnil v Ljubljano, kjer je dočakal osvoboditev. Vrnil se je v Trst in nastopil službo referenta za glasbo v prosvetni komisiji Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Slovensko Primorje in kasneje je nadaljeval svoje delo kot referent za glasbo pri Slovensko-hrvaški prosvetni zvezi. Zadnji dve leti svojega življenja je bolehal. Zdravljenje v Radencih ga je sicer okrepilo, vendar ga je napor, ki se mu Venturini v svojem življenju ni nikoli izogibal, zlomil. Ti suhi življenjepisni podatki še niso dali odgovora na zgoraj postavljeno vprašanje. Venturini je stopil v zgodovino slovenske kulture predvsem kot glasbenik, kot pevovodja in kot skladatelj. Z dirigentstvom se je začel ba-viti zelo zgodaj. 2e na učiteljišču v Kopru je vodil dijaški pevski zbor in orkester, še kot dijak je ustanovil v rojstni vasi pevski zbor, ki ga je vodil še dolgo potem. Po prvi svetovni vojni je nekaj časa učil petje takratne visoko-šolce, člane akademskega društva «Balkan», nato pa je zavzel mesto pevovodje pri pevskem društvu «Kolo» pri Sv .Jakobu, kjer je dirigiral do svojega odhoda v Jugoslavijo Tudi v Ljubljani se je zelo intenzivno udejstvoval kot pevovodja. Vodil je pevski zbor pri društvu «Slavec» in železničarski pevski zbor «Sava». Najbolj pa je bil navezan na zbor svojih primorskih rojakov v emigrantskem društvu «Tabor«. Po smrti dirigenta in skladatelja Zorka Pre-lovca je postal tudi pevovodja Hubadove pevske župe (ki je bila nekaka pokrajinska podzveza Pevske zveze Slovenije). Pevovodska žilica mu ni dala miru niti v internaciji v Italiji, kjer je zbiral Slovence k petju in tudi po povratku v okupirano Ljubljano je učil partizanske pesmi. Povsem pravilno je tedaj bilo, da je njemu pripadla čast, da je vodil združene pevske zbore, ki so zapeli v pozdrav partizanski vojski, ko je osvobodila Ljubljano. Po povratku v Trst je kljub obilici organizacijskega dela v začetku leta 1964 prevzel dirigent-stvo pevskega zbora «Slavko Škamperle«. Svetoivančani ga štejejo za svojega in ga ne morejo pozabiti. In to po pravici. Zra-stel je s številnim, do 100 pevcev močnim zborom; dvignil njegovo kvaliteto do dokajšnje višine in vodil vsako leto zbor na turneje, ki so ga zboru še bolj zbližale. Pod njegovim vodstvom je zbor »Slavko Škamperle« koncertiral leta 1947 v Ljubljani, Kranju in Tržiču na Gorenjskem, leta 1948 v Beogradu, Kragujevcu in Subotici, leta 1949 v Dubrovniku, Splitu, Šibeniku, Zadru, Biogradu na moru in še po raznih delovnih kolektivih. Poleti 1950 pa je ((Škamperle« gostoval v Banjaluki, Jajcu in Sarajevu. Nato je Venturini zbolel. Toda brž ko je prišel zopet nekoliko do moči, se je zopet vrnil med svoje pevce in je o-stal njihov vodja do smrti. Fran Venturini se kot skladatelj ni uvrstil med največje slovenske komponiste, vendar pa je neizpodbitno dejstvo, da ga moremo prištevati med tiste naše skladatelje, ki so se ljudstvu najbolj približali in priljubili. Po svoji tematiki so njegove pesmi v najtesnejši zvezi s težnjami in borbami naroda, vedno borbene, oznanjajoče lepšo usodo bodočih dni. Njegove pesmi so pritegnile ljudi s svojim vsebinskim optimizmom, pa tudi z glasbeno govorico, ki Je bila vedno melodična, pevna in je, osla-njajoč se na motiviko ljudskih pesmi, bila med pevci in poslušalci občutena. Venturini, ki je kot ljudski skladatelj romantične smeri močno obogatil slovensko.. zborovsko literaturo; vsekakor zasluži, da zbere glasbeni strokovnjak njegov opus in ga strokovno analizira in karakteri-zira. Kdaj je Venturini začel komponirati? Ne moremo točno odgovoriti na to vprašanje, vendar je gotovo, da je začel komponirati zelo mlad. Njegova »Slovenska sv. maša Sladka ura« nosi letnico 1902. Tedaj je bilo Venturiniju 20 let. Njegove skladbe so povečini v rokopisih po arhivih raznih glasbenih ustanov in pevskih zborov. Treba bi jih bilo zbrati. Objavljenega ima manj. Leto 1923 je izdal v samozaložbi «šest mešanih in moških zborov«, naslednje leto so izšle v ureditvi Srečka Kumarja «Otro-ške pesmi«, kjer je tudi ena Venturini jeva. V Ljubljani je med drugimi izdal ((Slovensko sv. mašo« za mešani zbor. V spomin svojim učencem Bidovcu, Marušiču, Milošu in Valenčiču (1931) ter »Pvo glasno slovensko sv. mašo za šolsko mladino« (1936). V Ljubljani je izšla tudi zbirka harmoniziranih ljuds.uh pe srni iz tržaške okolice. S to zbir ko je Venturini rešil pozabe ti ste ljudske pesmi, ki so rast«-jale od 1900 naprej nekaj let ob pevskih natečajih, ki sta jih skupno razpisovala Pevsko društvo »Velesila« Iz Skednja in pevsko društvo «Slava» iz Koionsovca. Med mnogimi harmonizironimi ljudskimi pesmimi (ne le slovenskih, temveč vseh juž-ioslovan skih narodov in še drugih) je tudi pesem iz Boljunca »Barka je zaplavala«. Po drugi svetovni vojni je izdal v Ljubljani kantato /a mešani zbor in soli s spremljeva-njem klavirja «Grobovi tulijo« (na Župančičevo besedilo), posvečeno žrtvam, ki so Dadle za našo svobodo. V Trstu sta izšla leta 1946 v samozaložbi «Dva samospeva« («Domača pesem« in »Begunka«). Isto leto je Slovenska prosvetna zveza izdala »Božične pesmi«. V zbirki sta tudi dve Venuirinije-vi. Slovenska prosvetna zveza je v prvih povojnih letih opalogra-firala na posameznih listih številne Ventirinijeve skladbe za potrebe naših pevskih zborov. Venturini je tudi uredil «Pesmi-ce za otroški vrtec«. V zbirki je tudi njegova skladbica «Polžek in krojači«. Zgornji pregled še zdaleč ni točen in popoln. Število njegovih skladb ni točno ugotovljeno. Vsekakor jih ni malo. Tudi po svojem značaju so različne. Pisal je tudi samospeve na Pre šemovo, Gregorčičevo in Aškerčevo besedilo. Vendar je njegovo najobšimejše področje zborovska skladba. Tu pa je razpon njegovega ustvarjanja zelo širok. Komponiral Je enoglasne in dvoglasne pesmi za otroke od predšolske dobe do skladb za mladinske zbore, ustvarjal je za me- D. P. (Nadaljevanje m 10. straniJ Prvo srečanje z Venturinijem Bilo je leta 1912, v času šolskih počitnic, ko sem se prvič srečal s pokojnim Franom Venturinijem Etikom, in to o priliki, ko je prišel k nam v Rlcmanje nadomeščat svojega odsotnega kolega Frana Košutnlka, klavirskega učitelja mojega brata Danila. Navzoč sem bil pri tej in še marsikateri drugi Venturinijevi klavirski učni uri in ugotovil — čeprav sem bil tedaj še zelo mlad — Venturinijev glasbeni talent in glasbene sposobnosti; pri pouku se je odražala tudi njegova preciznost, pedantnost in predvsem odlični metodični postopek. Prav v istem razdobju so se vršile zadnje priprave vseh štirih naokoli znanih pevskih zborov iz Brega za skupni pevski nastop na tedanjem društvenem dvorišču v Boljuncu. Pevski zbor «Slavec» iz Ricmanj je vodil prof. Košutnik, »Slovenca« iz Boršta in «Prešerna» iz Boljunca Venturini, a «Vodnika» iz Doline prof. Jereb. Tedaj se je Breg lahko ponašal s tremi zavidanja vrednimi zborovodji; smelo trdim, da je po sposobnosti eden prekašal drugega; vsi so tudi zelo zadovoljivo obvladali klavir. Kontrolo nad vajami vseh zborov (interpretacija) je imel pok. Venturini, ki je večer za večerom «bdel» pri vseh teh pevskih vajah. Ker je od tega skupnega koncerta, ki je imel ogromen in vsestranski uspeh In katerega se Je udeležila nepregledna množica, minilo nedavno tega 50 let, je menda prav, da se že zaradi kronike spomnimo vsega tega. Skupen pevski zbor, ki je zapel Gojmira Kreka ((Pogovor z domom«, Aljaževo »Domovini« in Venturinljevega prvenca «Mornarja», je dirigiral Venturini. Ko sem se po prvi svetovni vojni vrnil od vojakov zopet domov, sem obiskal Venturinija v njegovem občinskem uradu v Dolini. Tedaj mi je kot oče — saj je bdi 15 let starejši — govoril o gospodarskem položaju občine, o čemer sem sploh prvič slišal v življenju, in tolmačil takratni politični moment. Posebno obširno in temeljito, dejal bi skoro «šolsko» pa mf je razlagal problematike tedanjega istrskega deželnega sveta s sedežem v Poreču. Omenil je pri tem velike zasluge, ki so Jih imeli za kulturni in politični dvig istrskih Slovencev in Hrvatov deželni poslanec in šolski upravitelj Josip Valentič, ki je bil — mimogrede omenjeno poleg župnika dr. Antona Požarja glavni akter znane ricmanjske cerkvene afere — ter prvoboritelji dr. Marko Mandič, Laglnja in drugi. Venturini je bil, ki je meni in še vsem drugim tedanjim breškim študentom dal spodbudo za kulturna in politična vprašanja naše ožje ln širše domovine. Omembe vredno je med drugim tudi odlično funkcioniranj* tedanje organizacijske in podporne komisije, ki sta bili obe pod njegovim skrbnim in resnim vodstvom. Venturini je bil tudi neutruden član izvrstne dolinske o-krajne kmetijske zadruge. Neprecenljive zasluge ima Venturini tudi za razvoj šolstva v Bregu. Leta 1922 je izšla prva tiskana zbirka Venturinijevih skladb. V tržaškem tedniku »Novice«, katerih upravnik je bil Fran Venturini, sem napisal nekaj vrstic o tej njegovi glasbeni izdaji. Da sem se tega sploh upal lotiti, je bil prav tako plod Venturinijevih prizadevanj za vsestranski dvig mladincev, med katerimi sem bi! namreč tedaj tudi sam. Da se je Venturini začel ukvarjati z glasbo, je iskati razlage v njegovem izrednem glasbenem talentu. Kot so ml pravili stari boljunškl pevci, je že kot otrok prisluškoval zvokom orgel v farni cerkvi in neprestano brskal po njih tipkah, ka-dar se mu je posrečilo vdreti na kor. V svojih študentovskih letih se je začelo njegovo zanimanje za glasbo vidno stopnjevati. K njegovemu glasbenemu napredku so kajpak največ pripomogle glasbene revije in njih priloge, ki so mu prihajale kot stalnemu naročniku. Lotil se je študija harmonizacij ia kompozicij tedanjih vrhov zborom skih skldab, Adamiča in Lajovica, ki sta mu bila svetal vzor. Venturini je bil slino obdarjen z vedrim humorjem; v njegovi družbi ni bilo nikdar nikomur dolg čas, nihče ni imel razloga za zehanje. Venturini je bil tudi izredno premeten. Povedal bi rad, kako je prelisičil avstrijske oblasti. Januarja leta 1918 sem prišel domov zaradi nameščenja v učiteljsko službo, ker sem bil za vojsko «nesposoben». Vojaška oblast me je oprostila vojaške službe do konca šolskega leta, t. j. do 1. julija 1918. Nameščen sem bil v Predloki, ki je spadala v občino Dekani. Moja domovinska občina je bila Boljunec. Ker se nisem ob koncu šolskega leta javil ponovno v vojaško službo, je prejela občina Boljunec (župan je bil Venturini) tiralico zame, da me takoj napoti k moji vojaški edinici. Venturini me je tedaj poklical in dejal: «Veš, ti si sicer občan boljunske občine, a ker si služil v Dekanih, bom vrnil tiralico vojaškim oblastem z motivacijo, da spadaš sedaj kot uslužbenec v Dekane ln jim svetoval, da me poiščejo tam. Medtem je Venturini obvestil o stvari svoje prijatelje na dekanski občini ter jim svetoval, da vrnejo vojaški oblasti tiralico zame, če jim bo do-poslana, z motivacijo, da so sedaj šolske počitnice, da me ne morejo nikjer najti ter da sem najbrž v svoji domovinski občini Boljuncu. Tako so romale tiralice tja in nazaj, dokler se ni novembra zrušila stara Avstrija, kar sem pa zaradi Venturinijeve premetenosti dočakal doma v Rio-manjih. E. Š. Kitajci so že pred 3000 leti poznali merilce za čas Palica ali kamnit steber, predhodnik sončne ure - Vodne in peščene ure - Ure na olje - Stolpne in žepne ure - Iznajdba vzmeti - podlaga žepne ure - Znamenita ura na strassburški stolnici ■ ■■■■■■■ ■■■■■ Iz zgodovine človekove zveste spremljevalke: ure ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ Dandanes si pač človek težko misli življenje brez ure. A v dobi, ko še niso bili iznašli priprave, s katero bi mogli določati čas, so si pač pomagali z naravnimi pripomočki. V naj starejših časih so uporabljali za določanje časa gno-mon. To je vsekakor najstarejša astronomska priprava — palica ali pa steber, ki meče svojo senco na kako vodoravno ploskev. Po dolžini sence glede na višino gnomona se more določiti višina sonca, a dolžina sence ali nje smer nam pove dnevni čas. Določanje časa in opazovanja, na podlagi katerih so ugotavljali višino kakega kraja, oziroma nagib ekliptike so poznali že Kitajci okoli leta 1.100 pred našim štetjem. Iz teh sončnih kazalcev ali sončnih stebrov iz prastarih časov so nastale sončne ure, ki jih moremo še dandanes marsikje videti na južni steni kake cerkve ali podobnega poslopja. Pri tem razlikujemo vodoravne in navpične sončne 1 je marsikje še dandanašnji o-ure, dalje še dopoldanske in | hranjena, čeprav morda le v popoldanske. Vse pa imajo I muzeju. Pri obeh urah — vod- svoj izvor v senci, ki jo vrže pokončna palica na vodoravno podlago. Tja do 15. stoletja so bile sončne ure edini javni merilci časa. Izumil jih je Berosos, babilonski zgodovinopisec in duhovnik, ki je že okoli leta 600 pred našim štetjem prinesel na Grško «sončno palico«. V Rimu so se pojavile prve sončne ure šele 400 let pozneje Na Nemško pa jih je prinesel menda Georg von Peuer-bach, matematik in astronom. Ta nemški učenjak se je rodil na današnjem Avstrijskem sredi leta 1423 in je prepotoval Nemčijo, Francijo, Italijo in Ogrsko ter je nazadnje poučeval na dunajski univerzi. Poleg sončnih ur pa so že prav zgodaj rabili tudi vodne ure. Vodna ura ali klepsidra je bila prav tako že v davnih časih znana naprava za merjenje časa. To so pozneje nadomestili s peščeno uro, ki MiiiiimiiiiiiiiiiiiitiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHMiiiiniiiiiiliiiiif imiMiiimiuuiiiiimi iiniuiiiiiiiiiiii Zanimivi podatki o prehrani v državah EGS 53 milijonov Italijanov porabi vsako leto za hrano 7.482 milijard lir. Ta vsota je višja od državnega proračuna in teži k naraščanju. Iz zanimive študije, ki jo je nedavno objavila revija «Comunitk Europee«, je razvidno, da šest držav EGS porabi vsako leto 32.500 milijard lir za 180 milijonov njenih prebivalcev. V zadnjih dvajsetih letih je Italija znatno skrčila razdaljo, ki jo je ločila od drugih bolj bogatih in razvitih evropskih držav. Čeprav še ni starodavna lakota Italijanov popolnoma izginila, zlasti ne na zaostalih področjih južne Italije, je vendarle za večino države le še daljen spomin. Če hočemo proučiti redilno vrednost živil, ki jih zaužije povprečno vsak Italijan, ugotovimo, da znaša 2.750 kalorij na dan, medtem ko porabi Francoz malo manj kot 3000 kalorij, Holandec 3020, Belgijec 3.040. Polagoma se spreminja tudi vrsta prehrane. V Italiji še vedno jemo v glavnem tako imenovana «uboga» živila, toda dieta se vedno bolj bogati z živili, ki so bila včasih na italijanskih mizah prava redkost. Tako porabimo sedaj na leto 134 kg moke, 52 kg krompirja, 8 kg suhih stročnic. Mesa porabimo 31 kg, sladkorja 24, mleka 64 litrov, tako da smo glede teh treh osnovnih živil na dnu lestvice. Vsak Francoz namreč porabi na leto 74 kg mesa, vsak Holandec pa dvakrat več mleka kot mi. Tudi glede jajc smo na zadnjem mestu; prav tako pojemo malo rib. Z anketo so nadalje ugotovili, da uporablja 96 odst. Italijanov za zabelo olje, 54 odst. Italijanov ima v kuhinjskih omarah surovo maslo, 21 odst. jih ima margarino, 28 odst pa slanino ali loj. Ce se obrnemo nazaj v preteklost, se naš pesimizem zmanjša. Še pred petdesetimi leti, in sicer v letih 1911—1915 je bilo namenjenih 84 odstotkov naših dohodkov za potrošne dobrine. V letih 1936—1940 se je ta odstotek znižal na 81. Čakati smo morali na leto 1958, da se je delež, namenjen naložbam, zvišal na 22.9 odst., in delež, namenjen potrošnji na 77,1 odst. Dandanes gre le polovica denarja, namenjenega za potrošnjo, za živila. Navidezno kaže, da nismo storili velikih korar kov naprej, saj porabijo Francozi od skupnega izdatka le 36 odst. za živila, v Angliji in Nemčiji pa samo 32 odst. Toda če primerjamo kakovostni jedilnik Italijanov s tistim izpred petdeset let, opazimo, da je prišlo prav v tej panogi do počasne, toda temeljite spremembe. ni in peščeni — je princip e-nak: voda ali pesek teče iz gornje posode v spodnjo, za kar potrebuje določen čas. Te ure pa so z leti v marsičem izboljšali. Tekoča voda je poganjala razna kolesca in so številni izumitelji pri tem sestavljali pravcate umetnine. Harun al Rašid, kalif v Bagdadu, ki je znan ne samo kot junak iz pripovedk v Tisoč in eni noči, temveč tudi kot prijatelj in podpornik znanosti in umetnosti, je leta 807 daroval kralju Karlu Velikemu čudovito izdelano vodno uro z zvoncem in gibajočimi se figurami. V starih časih pa so poznali poleg teh tudi ure na olje, to so svetilke, pri katerih so določali : čas po porabi olja. Znameniti švedski astronom Tycho Brahe. ki je živel v drugi polovici 16. ‘stoletja pa je uporabljal pri svojih astronomskih opazovanjih namesto vode živo srebro. Papež Silvester II. (947 do 1003) pa velja za izumitelja ure z utežmi. Ta papež je bil prej menih Gerbert in je živel v nekem francoskem samostanu ter so ga šteli za najbolj učenega moža tistega časa. Odlikoval se je zlasti kot matematik in astronom. Nekako tristo let pozneje so začeli postavljati v cerkvene zvonike, na stolpe gradov in mestnih hiš prve «stolpne ure« s kolesi. Tudi v nekaterih domovih so jih že imeli, seveda primerno velike. Do današnjih časov so torej ostale ure, ki jih poganjajo zobata kolesa ali pa uteži. Vzmet, ki je nadomestila u-teži, so iznašli sredi 15. stoletja. To je zadnja važna stopnja v izpopolnjevanju urne tehnike, poleg avtomatičnih in e-lektričnih ur. Z iznajdbo urne vzmeti je bila pot do žepne in zapestne ure odprta. In res so se prve žepne ure pojavile že začetek 16. stoletja. Prvo je menda izdelal nlim-berški ključavničar Peter Hen-lein. Njegove ure so bile jajčaste oblike. Okrov in številčnica teh ur so pri prvih žepnih urah izdelovali iz rdeče litine z vložki iz srebra ali dragih kamnov. Zelo raznolike pa so bile oblike žepnih ur. Imele so obliko križa, srca, želoda, školjke in podobno. Celo obliko mrtvaške glave so dajali takim uram. Izdelovali so tudi ure, ki so jih mogli natakniti na prst ali kot broške, zaponke in celo uhane. A vse ure tiste dobe so kazale samo ure, ne pa minut. Minutni kazalec so prvič izdelali šele leta 1670. Kmalu so jeli izdelovati tu- di ure, ki so kazale datum, mesec, živalski krog, lunine mene ipd. Ko pa so začeli rabiti pri izdelovanju ur emajl, so se odprla na široko vrata za najrazličnejše okraske, umetniške in kičaste. V 16. stoletju se je udomačila navada, da so izdelovali velike ure na zvonikih in stol pih drugih poslopij, ki so dajale poleg ur še razne astronomske podatke. Najpopolnejša ura te vrste je menda ura na strassburški stolnici. Že leta 1352 so vgradili prvo kolesje v tej uri. Drugo je bilo napravljeno v letih 1574 in 1789, zadnje pa je izdelal leta 1842 Schvvilguč. Na spodnjem delu te svetovno znane ure je nebesni obok z zvezdami, na katerem se kaže občasno ozvezdje, dalje je tam še koledar, iz katerega se vidi dan in mesec etr ime vsakokratnega svetnika. Kolesje je tako natančno izdelano, da Za vsako leto Kaže 365 ali 356 dni, a ob zadnjem udarcu ure 31. decembra se takoj vse spremeni in pridejo na pravi datum vsi premični prazniki, ki slede v novem letu. Ura kaže tudi točen sončni čas: vzhod in zahod sonca in lune, mrke lunine mene. Na tej uri je moč videti še začetek letnih časov, sončni krog, zlato število, rimsko število nedeljsko črko in še marsikaj. V srednjem delu te ure Je planetarium, na katerem se vidi gibanje planetov. Nekoliko više so štiri življenjske dobe: otrok, mladenič, vojščak in starec, ki bijejo vsak svojo četrtino ure. Zgoraj pa je v niši podoba Kristusa, a vsak dan opoldne se prikaže vseh 12 apostolov, ki gredo mimo njega. Obenem pa še petelin trikrat zapoje. Novejša doba pa je prinesla tudi v industriji ur številne novosti in izboljšave. Ne samo, da so današnie ure lične j še in popolnejše, so tudi bolj uporabne, ker so manjše in so zavarovane proti vodi, proti magnetnim vplivom in proti udarcem. Urejene so tako, da je moč videti številke tudi v temi in imajo še mnogo drugih uporabnih novosti, potrebnih modernemu človeku. S. A V Ameriki si pač vse izmislijo. Ameriški dijaki so sklenili, da bodo nabirali prispevke v korist otrok v zaostalih deželah. Toda stvar so hoteli malce «posladkati» z izvolitvijo kraljice lepote. O tej mis, ki se pi'"e Lynnell Raye ne moremo niti reči, da «ima komaj 16 let», ker jih ima manj, to je niti 15. Vsekakor pa je marljiva, saj je šla takoj na delo, prodajat razglednice vprav v dobrodelne namene iiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiniiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||||||||||||||||||||||||||||||||||||||tiil||||||||||tfl||||||||||||||||||||rii||||||||||||||||||||||iiil||||iii<, ki je značilna za raka, pripisovali mehanizmu klasičnih bolezni, kot so prehlad, ošpice ali kolera. Takrat je nastalo veliko iznena-denje in medicinski krogi so bili naravnost pretreseni. Tudi upi so bili neizmerni. Toda kmalu je prišlo razočaranje. Tajni virus je navidezno deloval samo na ptiče in sam Rous Je menil, da je slučajno naletel na neke vrste biološko zanimivost, ki pa je bila izjemna, ter je zato opustil svoje raziskave. Ponovno je pričel z njimi šele leta 1932. Takrat je neki njegov kolega z Rockfellerjevega zavoda Richard Edwin Shope odkril drugi virus, ki je povzročil nove tvorbe na divjih zajcih; te tvorbe pa so bile blagega značaja. Rous Je preštudiral način oku-žitve in ugotovil, da se te tvorbe lahko spremenijo v določenih primerih v rakaste. Sel je še dalje. Dokazal Je, da se s kemičnimi snovmi, o katerih menijo, da lahko povzročajo raka, avtomatično povzroči ta sprememba navadnih novih tvorb v rakaste. Pri tem se je ugotovilo, da ti proizvodi sami od sebe sicer še ne povzročijo raka, da pa okrepijo škodljivost virusov, povzročiteljev raka. Pri tem je nastalo torej vprašanje, ali so vse oblike raka posledica virusov. Rous Je že dolgo časa prepričan o tem. Toda malo zdravnikov in znanstvenikov mu je sledilo na tej poti. Med drugimi je verjel v njegovo teorijo Francoz Francais Charles Oberling. Kljub novim odkritjem, zlasti v poskusih z mišmi, so to hipotezo na mednarodnem kongresu o raku v Londonu leta 1958 komaj mimogrede omenili. Medtem pa so dokazi naraščali. V raznih laboratorijih so vcepili Rausov virus raznim sesalcem. In ti sesalci so dobili raka. Tudi drugi virusi so pokazali, da imajo rakaste učinke. Pravo pre- senečenje pa je nastalo na mednarodnem kongresu o raku, ki je bilo leta 1962 v Moskvi. Sicer tudi takrat niso poudarili tega na govorniškem odru, kajti le malo je bilo poročil zdravnikov in znanstvenikov, ki bi zagovarjali Rousovo tezo in še ta poročila so bila zelo oprezna. Toda o tem se je mnogo govorilo po hodnikih, kakor se po navadi dogaja v parlamentu, številni specialisti z vsega sveta so namreč po zasebnih razgovorih ugotovili, da jih je večina prepričana, da je treba pripisati raka virusu. Nihče skoraj pa ni hotel izrecno priznati, da so prišli skoraj vsi do zaključka, do kakršnega je prišel Francis Peyton Rous že leta 1910. Ko mu je zavod Karolinška podelil Nobelovo nagrado, ni popravil samo nekaj krivice. S tem je pravzaprav zavzel določeno stališče, saj je v poročilu z ute-melitvijo te nagrade med drugim zapisal: «Ne postavlja se več v dvom važna vloga, ki jo imajo virusi za vse številne oblike raka.« Za Rousa je seveda to važno moralno priznanje, ki pa ne more več vplivati na njegovo dejavnost, saj je že v letih. Ko pa je zvedel za podelitev, je izjavil, da pojde z ženo in hčerko osebno po nagrado v Stockholm, ker so sedaj zanj denarne skrbi rešene. Sam je rekel, da je zdaj njegov glavni posel ta, da bo še kaj užival od življenja. Vendar je zadovoljen, ker vidi, da so raziskave o raku prešle v fazo, ki ne zanima le zdravniških in znanstvenih krogov, marveč vso javnost sploh. V bližini mest Bilbao in Bur-gos so naleteli španski raziskovalci na ostanke iz stare kamene dobe. Jamarji so naleteli na «medvedje pokopališče«. «Ursus espelaus«, čigar lobanjo so našli v podzemski jami, je živel pred 45.000 leti. V okolici Aba-diana (okrožje Bilbao) so v jami naleteli na kosti, kamnito orodje m na druge sledove iz paleolitika. iiiiiiiiiiiiiiiiHiifiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMmiiiiiiiiiiiiitMiiiiiinimiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiMiimiiiMHimiiiiiiiimiiiii KRIŽANKA t 2 r3 5 6 7 8 M 9 10 ir r 15 0 15 S 16 » 17 i 16 19 71 L n M 25 r~ 0® % 27 w ' 0 29 50 31 3 '1 5H 55 0 57 56 59 0 »iO * F* V mT~ — ■ - - n ■ . _______ ______ VODORAVNO: 1. pijača iz jabolk, 9. proizvod čebel, med, 13. prerokovalec iz zvezd, 14. popularni angleški popevkar, 15. začetnici hrvaškega izumitelja na polju ZDA, ki je ustvarjal v ZDA, 16. napustek, zidec, pas, 17. avion, 18. ime Tvvainovega junaka Saw-yerja, 20. nepravilnost, izjemnost, posebnost, 22. francoski pisatelj (Claude, «Ariana»), 24. kratica mednarodne organizacije za begunce, 25. kratica ameriške zvezne države Oregon, 27. oblika rastlinskega stebla, 29. reka in mesto v Sibiriji, 31. glavno mesto Gane, 33. starogrški filozof, najvplivnejši mislec v obdobju sofistike, 36. indonezijski šahovski mojster, 37. Krleževa drama, 38. popularni italijanski filmski komik, 40. kratica na koncu pisem, 41. ime slovenskega pisatelja Jurčiča, 42. pomemben uradnik na dvoru, 44. ime treh pergamskih kraljev, 45. krdelo jezdecev, jahanje. NAVPIČNO: 1. okamenela smola iz predzgodovinskega igličaste-ga drevja, 2. angleški fizik in kemik, Nobelov nagrajenec za kemijo leta 1922 (Francis William, 1877-1945), 3. različna soglasnika, 4. makedonsko kolo, 5. deloma odprt prizidek pri hiši, 6. udi kake organizacije, 7. zavaljena afriška žival z debelo kožo, 8. vas blizu Ljubljane, 9. vrsta poučnega pesništva, zabavljica, 10. ladja za prevoz vlakov, 11. gorovje v Bolgariji, 12. spodnja ploskev posode, 14. posel, opravilo, 17. romanski spolnik, 19. priležnica, ljubica, 21. dolgoletni sovjetski zunanji minister, 23. močno razstrelivo, 26. država v zahodni Evropi, 28. plesni korak, 30. vonjava, dišava, 32. eno od vodilnih dunajskih nogometnih moštev, 33. debela šiba, 34. medmet, 35. koralni otok, 37. vzdevek Goethejeve matere, 39. latinsko ime za grško mitološko podzemlje, 42. avtomobilska oznaka Karlovca, 43. predlog. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. Slavnik, 8. srobot, 14. lovrata, 15. Nevada, 16. oktav, 17. Ik, 19. nizek, 20. krog, 21. vrat, 23. nart, 24. Air, 25. propeler, 27. NS, 28. Rab, 29. rak, 30. PS, 32. karakter, 35. pol, 36. jeri, 38. Sirk, 39. Delo, 40. Adana, 42. Po, 43. Kotov, 44. Se-vern, 46. starina, 48. Ararat, 49. Telstar. NAVPIČNO: 6. I(van) T(avčar), 45. N(ikola) T(esla). Veljaven od 30. oktobra do 5. novembra OVEN (od 21. 3. do / ,v \ 20. 4.) V ljubezen- [ mm j skih zadevah bodite ) potrpežljivi in previdni, če hočete pri ti do zaželenega za ključka. Na delu boste neko liko nervozni, toda boste opra vili dobro vse svoje dolžnosti Z zdravjem pojde zelo dobro. Ukvarjajte se samo s stvarmi, ki se vas samih tičejo. BIK (od 21. 4. do / \ 20. 5.) V ljubezni bo I položaj precej spre- l 'V J menljiv, vendar se N. J bo vse lepo porav-* nalo. Ne bodite tako okorni. Na delu boste za-dovoljni s svojimi načrti in boste imeli možnost, da bolj izkoristite svojo marljivost in tudi sposobnost. Male motnje v zdravju. Ne bodite dlakocepski-DVOJČKA (od 21. 5 do 20. 6.) življenje vam bo osladila oseba, ki vas ima rada in ki vas spoštuje- Zaradi nekih dogodkov boste na delu optimistično razpoloženi, čaka vas tudi zvišanje plače. Kar se zdravja tiče, pazite se pred spremembami temperature. V življenjskih zadevah bodite bolj stvarni-RAK (od 21 H do 22. 7.) Kar se ljubezenskih čustev tiče, ne razdajajte se preveč in ne odkrivajte preveč svoje notranjosti. Na delu boste imeli v začetku precej dvomov, ki Pa se bodo kmalu razblinili. Napredovali boste tudi v družbenem življenju. Za ozdravitev pijte zdravilne čaje. LEV (od 23. 7. -' 23- 9. do 23. 10.) V i* stvenih zadevah boste iznenadili neko osebo s tem, ko boste ugotovili, da laže. Na treh sestankih boste imeli toliko zadoščenja, da vam bodo dali veselje do življenja-Na delu boste zelo uspešni. Hodite vedno po uglajeni Pot 1 Zdravje bo odlično. ŠKORPIJON (od 24 10. do 21. 11.) Žara di ugodnih okolišfm boste v ljubezenskih zadevah zelo optimistični. Ne pozabite-da je treba biti tudi v tem o" plomat. Na delu pojde vse do-bro in boste uresničili svoj želje. Na splošno se boste d0, bro počutili. Brzdajte svoje bojevite nagone. STRELEC (od 22 11. do 21. 12.) Tudi za vas bo veljal Pre' govor, da stara zen ne zarjavi. Toda pazite, da ne P° novite neke napake. Kar s dela tiče, bodite previdni in dobro izberite med raznimi pr6~ logi. Ker boste preveč jedli, b to škodovalo srcu in obistih1-Bodite bolj spravljivi. K()7'*”<’‘G (od 23 12. do 20. 1.) V čustvenih zadevah P°J' de vse dobro: dom9-med prijatelji in 1 osebo, ki vas i018 rada. Potovali boste iz poslov nih razlogov in imeli od teg precej koristi. Sploh se boste lotili zelo važnih zadev. Zdravje bo naravnost izvrstno. Z dobro voljo boste premagali vse zapreke. VODNAR (od 21- 1 do 19. 2.) Pazit«- kajti vaši ljubezenski odnosi z osebo-ki vas ima rada, he _ bodo ravno lahki v teh dneh Na delu bo vaša dejavnost rodila dobre sadove, vendar pa ne bodite negotovi-Z zdravjem pojde bolj ah man) dobro. Pazite na kolena. Bodit« bolj optimistični in zaupljivi-RIB- (od 2U. 2. d« / 20- 3> v čustvenih f A zadevah se bodo P°" 1 J ravnali spori in bo- ste zopet srečni. S«' —- veda morate pok8' zati tudi nekaj pripravljenosti za sporazum. Na delu bo mnogo težkoč, toda le v začetku, potem pa se bo vse ugladilo-Na splošno bo zdravje precej dobro. Mislite manj in delajte več. 42. svetovni dan varčevanja BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE S» p» TRŽAŠKA KREDITNA BANKA GLAVNICA LIR 600.000.000 — VPLAČANIH UR 180.000.000 SPREJEMAMO: Vloge na hranilne knjižice in na tekoče račune — menice na in kašo NUDIMO: Kredite na tekočih računih — eskompt menic — kratkoročna posojila — krožne čeke — vse druge bančne storitve v tuzemstvu ■ Dopisniki po vsej Italiji. m OD 31. OKTOBRA — DNEVA VARČEVANJA — NOVA SLUŽBA ZA ZBIRANJE PRIHRANKOV ZA OTROKE Staršem so v ta namen na razpolago posebni hranilvkl našega zavoda. Dvigniti jih morejo pri naših okencih, kjer bodo prejeli tudi zadevne informacije. TRSI Brzojavni naslov: Bankred UL. F. FILZ1 štev. 10 Tel 38-101 — 38-045 Vloga in pomen varčevanja KMEČKA BANKA GORICA - ULICA M0RLLL114 - TELEFON 22-06 vam nudi ugodne pogoje za trgovske posle in bančne usluge (vezane in proste hranilne vloge, tekoči računi, posojila, vnovčevanje in eskomptiranje ; (' , trgovskih menic, plačevanje davkov, telefona, luči, posli z inozemstvom, menjava tuje valute itd.) Morda bi mogel kdo reči, da bi našemu človeku niti ne bilo treba govoriti o tem, kako pametno, koristno, celo nujno je varčevati, češ saj so slovenskega človeka že od zdavnaj silile k varčevanju že same razmere, v katerih je živel in rastel; poleg tega pa da imamo Slovenci že desetletja in desetletja staro tradicijo organiziranega varčevanja, pri čemer so ((ljudske hranilnice in posojilnice«, ki smo jih nekoč imeli v količkaj pomembnejšem kraju, odigrale zelo pomembno tudi vzgojno vlogo In vendar menimo, da bo prav ,če se danes, na svetovni dan varčevanja, za trenutek ustavimo pri zadevi varčevanja in to iz več razlogov. Predvsem je treba poudariti, da je posebno v moderni dobi pospešeni razvoj in napredek vsake skupnosti, vse od družine do naroda, v veliki meri odvisen predvsem od njegovega ekonomskega stanja, posredno torej tudi od tega, če zna in če je pripravljen varčevati. Poleg tega ne smemo pozabiti, da je doba, ko je bilo varčevanje ena izmed velikih odlik našega človeka, že precej oddaljena in da so določena poznejša zgodovinska dogajanja prinesla med naše ljudi tudi na tem področju določeno zmedo, na vsak način pa v precejšnji meri umrtvičila nekdanjo vnemo po varčevanju. To bi mogli še posebej reči, ba prav pri mlajši generaciji In iz te ugotovitve izhaja poseben imperativ, da se je treba prav pri mlajš! generaciji ponovno lotiti vzgoje, to se pravi, da je treba mlajšim ljudem posredovati miselnost, da je trden in gotov ekonomski napredek in dosledno s tem bodočnost določene skupnosti, možna le tedaj, če človek več pridela, več proizvede, kakor porabi, da je torej potrebna določena mera varčevanja tudi v pogojih ko gmotne razmere niso več tako skope, kot so bile na primer v dobi prejšnjih generacij. Glede tega bi se dalo morda dodati še to, da bi vlogo tovrstne vzgoje ne smeli prepustiti le staršem, pač pa da bi ne bilo napak, če bi se s tem bolj smotrno in ne občasno ukvarjale tudi vzgojne u-stanove. Nič manj pa ni v zvezi z varčevanjem pomemben še naslednji moment: osnovno bistvo kot tudi pomen varčevanja, se je sicer ohranil, v marsičem pa so se in še se spreminjajo oblike varčevanja samega, kot tudi oblike vlaganja prihran- kov. Nekoč, ko je naš človek veliko težje kaj prihranil, je vsak svoj prihranjeni vinar vložil ali v nepremičnino ali pa ga hranil doma «za hude dni». Te svoje prihranke je dajal «v nogavico«, kot so temu rekli. Samo ob sebi se razume, da mu ti prihranki niso prinašali nobene koristi, pogosteje se je dogajalo, da so prihranki na svoji vrednosti izgubljali zaradi večjega ali manjšega razvrednotenja valute. Prišla je nato že omenjena doba «hranilnic in posojilnic«, ki je pri nas pomenila krepak korak naprej, ko prihranki niso več ležali mrtvi doma, pač pa so varčnemu človeku prinašali čeprav skromne obresti, skupnosti pa omogočale večji gospodarski razvoj. Pravzaprav je ta oblika varčevanja še danes glavna oblika in prepričanj smo da bo ta še dolgo obveljala kot najpomembnejša. In vendar se vedno bolj uveljavljajo tudi drugi načini varčevanja, ki dajejo zelo dobre rezultate. V mislih imamo na primer tako imenovano «aktivno varčevanje« kot mu pravijo v ZDA Varčevalec se ne zadovolji več s tem, da mu bodo prihranki, ki jih bo vložil v hranilnico, prinašali predpisano povprečno obrest, kot jih dajejo hranilnice in podobni bančni zavodi, pač pa raje s svojimi prihranki kupuje delnice, ker mu te prav gotovo več nesejo. Glede tega bomo navedli značilen podatek v Združenih državah je nad 18 milijonov varčeval cev, ki imajo svoje prihranke neposredno vložene v delnice. Ker je posamezniku težko slediti dogajanjem na borzah in v poslovnem svetu nasploh, se ti «drobni delničarji« organizirajo v nekakšne korporacije, ki jih usmerjajo v tej dejavnosti in opravljajo zadevne njihove posle Seveda ie potrebno pri tem dodati, da pogoji varčevanja, ki veljajo na primer za ZDA, ne veljajo nujno tudi za nas, kajti način in obseg varčevanja Je odvisen tudi od razpoložljivih sredstev, torej od bogastva skupnosti, odnosno od gmotnega stanja posameznika. In vendar bi se upali tudi glede tega nekaj reči: Ce so pri nas možnosti varčevanja razmeroma manjše, s tem ni rečeno, da jih smemo zanemarjati Nasprotno, prav to stanje bi nas moralo siliti k še večjemu varčevanju, kajti tudi z večjim varčevanjem si bo siromaš-nejša ali manj bogata skupnost pomagala v vsestransko bolj bogato življenje. Menjalnica CAMBIO VALUTE MARIO SEMPREVIVO MENJAONIOA A„. . J ,, „ .. BUREAU DE CHANGE Autonzzato daha Banca d ltalia EXCHANGE OFFICE WECHSELSTUBE Trst . Piazza della Borsa, 15 (Galleria Tergesteo) 5000 nv RABLJENEGA POHIŠTVA ZALOG STAREGA POHIŠTVA PO IZREDNIH CENAH 00 IZČRPANJA ZALOGE na TRŽAŠKEM VELESEJMU PAV. VARČEVANJE CO-OP Ob svetovnem dnevu varčevanja spominjajo Delavske zadruge svoje člane, da lahko izkoristijo tele oblike varčevanja: - NAVADNE HRANILNE VLOGE Imenske knjižice ali na prinositelja obrestna mera: 3 % - MALE HRANILNE VLOGE Imenske knjižice obrestna mera: 3,50 % - VINKULIRANE HRANILNE VLOGE Imenske knjižice ali na prinositelja od 3 do 6 mesecev obrestna mera: 3,75 % od 6 do 12 mesecev obrestna mera: 4,50 % nad 12 mesecev obrestna mera: 5 % Studijske NAGRADE otrokom članov. Dijakom višjih srednjih šol, otrokom članov Delavskih zadrug, se vsako leto podeljujejo denarne nagrade v obliki hranilnih knjižic z namenom da bi izpodbujali navado varčevanja to hkrati pripomogli k večji zavzetosti v šoli. ZA VASE VARČEVANJE SE OBRNITE na poslovalnice ali neposredno, na Trgu San Giovanni št. 6, na Oddelek za varčevanje Delavskih zadrug. C00PERATIVE 0PERAIE BANCA DEL FRIDLI Socdetži per azioni — Fondata nel 1873 SEDE SOCIALE E DIREZIONE GENERALE — UDINE Via Vittorio Veneto, 20 SEDE CENTRALE: Via Prefettura, 9 — UDINE Telefoni 53.5 51 - 2 3 - 4 AGENCIJE V MESTU UDINE: St. 1 — Viale Volontari Libertk, 12 b Tel. 56-288 st. 2 — Via Poscolle, 8 (P.zza del Pollame) Tel. 56-567 st. 3 — Via Roma, 16 (blizu železniške postaje) Tel. 57-350 st. 4 — Via Pracchiuso (P.zza Cividale) Tel. 53-700 GLAVNICA: REZERVE: 300.000.000 1.850.000.000 PODRUŽNICE: Artegna — Aviano — Azzano X — Bula — Caneva di Sacile — Ca-sarsa della Delizia — Cervignano del Frluli — Cividale del Friuli — Co-droipo — Conegliano — Cordenons — Cordovado — Cormons — Fagagna — Gemona del Friuli — Gorizia — Gradišča dTsonzo — Grado — Jesolo Lido —• Latisana — Lignano Pineta — Lignano Sabbiadoro — Maniago — Mereto di Tomba — Moggio Udinese — Monfalcone — Montereale Valcellina — Mortegliano — Ovaro — Palmanova — Paluzza — Pavia di Udine — Pieve di Cadore — Pontebba — Porcia — Pordenone — Portogruaro — Prata di Pordenone — Sacile — S. Daniele del Friuli — S. Donk di Piave — S. Giorgio di Livenza — S. Giorgio di Nogaro — S Vito al Tagliamento — Spilimbergo — Talmassons — Tarcento — Tarvisio — Tolmezzo — Torvi-scosa — Tricesimo — Trieste — Valvasone — Vittorio Veneto. IZPOSTAVE: Bibione (sezonski.) — Caorle (sezonska) — Clauzetto — Faedis — Lignano Pineta (sezonska) — M" -o — Polcenigo — Travesio — Venzone. DAVČNE IZTER"',,\LNICE: Aviano — Meduno — Moggio Udinese — Pontebba — Ovaro — Paluzza — Pordenone — S. Daniele del Friuli — S. Giorgio dl Nogaro — S. Vito al Tagliamento — Torviscosa. BRZOJAVKE: Generalno ravnateljstvo in osrednji sedež: FRIULBANCA Podružnice: BANCA DEL FRIULI DENARNE VLOGE: NAD 71 MILIJARD UPRAVLJALNI SKLAD: NAD 84 MILIJARD CAMEX C0 - ITALARTS DIRECT-EXP0RTERS VELIKA IZBIRA ZLATNIN IZ ZAJAMČENEGA 18-KARATNEGA ZLATA: ZAPESTNICE, VERIŽICE, OGRLICE, OBROČKI, OBESKI, MEDALJE, PRSTANI, UHANI, MANSETNI GUMBI itd ZLATO 22 KARATOV, ZAJAMČENO ZA ZOBE. PREDMETI ZA DARILA VSEH VRST PO NEPREKOSLJIVIH CENAH. ROČNE URE — TUDI ZLATE — ZA MOŠKE IN ZENSKE. TRST - (ORSO ITALIA, 3 P. 0. B0X 316 -Telefon 61-248 31. OKTOBER 1966 42. SVETOVNI DAN VARČEVANJA Leta 1924 je bilo v Milanu, ob prvem mednarodnem kongresu hranilnic, na italijansko pobudo sklenjeno, da naj se 31. oktobri vsakega leta po vsem svetu praznuje kot dan varčevanja, da bi se s tem na določen dan, ki bi bil posvečen marljivosti in varčnosti, poživil smisel za veliki moralni, socialni in gospodarski pomen varčevanja. Od tedaj je praznovanje (»svetovnega dneva varčevanja« zadobivalo v Italiji — podobno kot v vseh ostalih deželah sveta — vedno večji poudarek in hraniInie*- mi to praznovanje izkoristile za uresničenje najrazličnejših in vsestranskih pobud, vendar pobud z visoko socialno in človečansko vsebino, Od leta 196(1 se pred svetovnim dnevom varčevanja prireja tudi teden hranilnic, ki naj služi kot priložnost za tesnejši stik med javnostjo in omenjenimi ustanovami, da bi tako idealno okrepili že tradicionalne stoletne vezi, ki jih povezujejo z italijanskimi varčevalci. I .S miKKOosKmo, letnice gorivu ,a ugrevanje KEROSHELI etrolej za ogrevanje doma TELEFONIRAJ!'«-. NA: 811-304 • 812-316 LA NAFTA di FURLAN GIUSEPPE . Rio Prtmario. 2 TRSI Vreme včeraj: najvišja temperatura 14.6, najniija 10.8, ob 19. url 11.2: zračni tlak 1011.9 raste, vlaga 65 odst., veter severovzhodnik 16 km na uro, nebo 7 desetin po-oblačeno, 0.8 mm dežja, morje skoraj mirno, temperatura morja 20 stopinj. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 30. oktobra Sonja Sonce vzide ob 6.41 ln zatone ol» 16,56. Dolžina dneva 10.15, Luna vzide ob 17.25 m zatone ob 7.37 Jutri, PONEDELJEK, 31. oktobru Bolt en k ZA OBČINSKI SVET PREDLOŽENIH DOSLEJ OSEM KANDIDATNIH LIST Včeraj so predložile kandidatne liste Slovenska skupnost, KD in MSI Danes bo Slovenska skapnost predložila kandidatno listo za pokrajinske volitve ■ Stroge kazni za trganje ali poškodovanje volilnih lepakov Včeraj so na tajništvu tržaške občine predložile kandidatne liste ga tržaški občinski svet Slovenska skupnost, Krščanska demokracija in MSI. Doslej torej je bilo predloženih osem kandidatnih list za tržaške občinske volitve. Slovenska skupnost sporoča, da bodo danes predložili tudi kandidatno listo za pokrajinske volitve. Imena kandidatov KD za občinske ln pokrajinske volitve smo že objavili. Demokristjanski listi za občinske volitve načeluje inž. Spac-cini, dosedanji odbornik za urbanistiko. ki ga KD kandidira tudi za župana. Kandidatna lista Slovenske skupnosti za tržaški občinski svet, ki ji načeluje dosedanji občinski svetovalec dr. Teofil Simčič, ima sledeče kandidate: Simčič Teofil. Dolhar Rafko, Stoka Drago. Košuta Viktor, Danev Robert, Sedmak Mario, Stefančič Franc, Kalc Alojz, Starc Milan, Stoka Ljubo, Ukmar Alojz, Bandelj Sergij, Sosič Milan, Sosič Zoran, čuk Mario, Marc vd. Mužina Angela, Križmančič Alojz, Križmančič Vincenc, Škrinjar Stanko, Lavrenčič Just, Nadlišek Marcel, Bajc Marijan, Debeliš Alojz, Fonda Pavel, Sancin Josipina, Mikulus Valeria, Podgornik Leopold. Gerdol Jožko, Bak Anton, Kokorovec Marino, Marc Rudolf. Mljač Franc, Miro-sič por. Kocijančič Josipina, Žerjal Frida, Rudolf Saša, Starc Andrej, Žagar Josip, Seli Adrijana, Pertot Anton, Černe Dušan, Černigoj Josip, Flajban Mihael, Kollwitz Sal-vatore. Kopitar por. Offizia Stana, Močnik Silvester, Udovič Peter, Valenčič Livij. Kandidati Slovenske skupnosti za pokrajinske volitve: Rudolf Saša, volilno okrožje Devin - Nabrežina. Terčon Josip, Flajban Mihael, Kokorovec Marino, Dolhar Rafko, Močnik Silvester, Bandelj Sergij, Jež Janko, Bern-hardt Edi, Štoka Bartolomej, Mljač Franc, Logar Aleš, Štoka Ljubo, Škrinjar Stanko, Bajc Marijan. Simčič Teofil, Černe Dušan, Marc Rudolf, Sosič Milan, Starc Milan, Sosič Zoran, XXI. volilno okrožje, Tul Alojz, volilno okrožje Dolina. V sredo 2. novembra ob 17. url bo v mali dvorani v Ul. Madonnina 19 skupni sestanek zveznega odbora, nadzorne komisije, pokrajinskih in občinskih kandidatov ter sekcijskih tajnikov KPI. Na se- stanku bodo analizirali volilno kampanjo. Poročilo bo podal tajnik Paolo Šema. Predsednik stalnega odbora za volilno premirje sporoča: Odbor za votlino premirje, ki ga sestavljajo predstavniki vseh strank, je ugotovil, da so bili nekateri volilni lepaki nalepljeni na postavljenih volilnih oglasnih deskah raztrgani. Medtem ko odbor soglasno obsoja ta dejanja, obvešča, da zadevni zakonski predpis: strogo prepovedujejo med drugim odstranjevanje, trganje ali pa katero koli drugo poškodovanje lepakov nalepljenih na volilnih oglasnih deskah. Za povzročitelje omenjenih dejanj, zakon določa stroge kazni do enega leta zapora in od 10.000 do 100.000 Ur globe. ZBOROVANJE PSIUP Danes ob 10.30 bo govoril v kinu Alabarda vsedržavni tajnik PSIUP poslanec Tullio Vecchietti. ZBOROVANJA KPI DANES IN JUTRI Danes: ob 11. uri na Trgu sv. Jakoba bo govorila podpredsednica poslanske zbornice Marisa Rodano, ob 10. v Cerovljah (Baiss Sonja), ob 11. v Mavhinjah (Franc Gombač), ob 11. v Podlonjerju (poslanka Laura Diaz), ob 11. v škednju (poslanec Sergio Scarpa), ob 12. v Slivnem (Sergio Lipovec), ob 10. v Ul. Valerio (Luciano RoncelU), ob 10.15 v Ul. Buozzi (Tonel Claudio), ob 11.30 v Ul. Stiepovic (Bruno Zecchin), ob 10.30 v Miljah (Luciano Cicogna), ob 11.30 v Miljah-na. selje S. Cristoforo (Gastone Millo), ob 15. v Lonjerju (Silvano Bacic-chi in Marija Bernetič), ob 16. na Trgu Marconi v Miljah (poslanka Marisa Rodano). Jutri: ob 11. na Trgu Riborgo (Paolo Šema), ob 11. Ul. Belli (Mario Jurisevic), ob 17. Borzni trg (Antonino Cuffaro), ob 17. na Trgu Oberdan (Claudio Tonel). Urnik trgovin za praznike V TOREK, 1. novembra, vse trgovine bodo odprte do 13. ure. V ČETRTEK, 3. novembra, vse trgovine bodo zaprte. V PETEK, 4. novembra, vse trgo- muh iiiiiii n iiiiimi 111111111111111111 iiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiitiifiiiiiiiuii Tiskovna konferenca dei. odbornika za kmetijstvo Obrazložil je študijo o živinoreji v deželi Deželni odbor bo kmalu predložil v odobritev svetu zukon o razvoju živinoreje Deželni odbornik za kmetijstvo odv. Antonio Comelli je včeraj popoldne priredil na sedežu deželnega odborništva za kmetijstvo v Vidmu tiskovno konferenco ob izidu obširnega poročila, ki ga je sestavila posebna študijska komisija pri omenjenem odborništvu, o razvoju živinoreje v deželi Furlaniji-Julljskl krajini. Tiskovni konferenci je prisostvoval tudi univ. prof. Mario Bonsenbiante s padovske u-niverze. ki je predsedoval omenjeni komisiji. Deželni odbornik odv. Comelli je najprej poudaril, da je problem živinoreje eden izmed najvažnejših v naši deželi. Zaradi tega je odbor-ništvo za kmetijstvo ob samem začetku delovanja deželne uprave poverilo nalogo posebni komisiji, da prouči ta problem. Poročilo, ki ga je komisija sestavila po poldrugem letu dela. je velike važnosti in bo služil kot podlaga za osnutek zakona, ki bo v kratkem predložen v odobritev deželnemu svetu. Omenjeno poročilo, je pripomnil odv. Comelli, naj služi tudi kot podlaga .....................lili;;;.iiiiiiiimmim «Galvba» vsakemu otroku! Te dni se je pojavila prva številka novega letnika «Galeba», ki tako pričenja če trinajsto leto, odkar prihaja mesec za mesecem med šolskim letom v roke našim šolarjem Dvanajst let, ki jih če ima za seboj, je pač dovolj dolga doba, da se je revija uveljavila in priljubila, pa tudi dokazala nujnost svojega obstoja. Ce bi se pa pri tistih, ki se zanjo trudijo in si prizadevajo za njeno razširjenje, natančneje pozanimali, kam vse prihaja «Galeb», tedaj bi seveda ugotovili, da ne moremo govoriti o kaki ((zasičenosti«. Se precej veliko število izvodov bi lahko vsak mesec šlo med šolarje, ki ga mogoče sploh ne poznajo. Jasno je, da se tudi mladinska revija, namenjena šolarjem, ne more dovolj razširiti, če ni deležna zadostne propagande. Obenem pa je tudi jasno, na kom ie največja dolžnost, da mladinsko revijo propagira m širi. Nikaki pomisleki ne bi smeli poklicanih odvračati od svete dolžnosti, da skrbe za dobro branje otrok vsaj s tem, da jim tako branje nudijo, ko je na razpolago. In «Galeb» jim je prav pri roki. Pri »Galebu«, kot kaže že prva številka, so spet zbrani skoraj vsi njegovi prijatelji sodelavci (drugi se bodo gotovo oglasili pri naslednjih številkah). Med pesmice, zgodbe in slike pa je padla grenka kaplja; umrl je Ivav, Grbec, ki je bil odgovorni urednik ((Galeba«. Besede v spomin mu je napisal Josip Ribičič, ki ima 80 let (in je zato tudi njegova slika v «Galebu») in ki je napisal otroško igro «V kra Ijestvu palčkov«. Vsa vsebina prve številke je potrdilo kvalitete in vrednosti te mladinske revije. za diskusijo, nasvete in priporočila strokovnjakov In ustanov. O problemu živinoreje pa bo deželno od-borništvo za kmetijstvo v bližnji prihodnosti priredilo tudi okroglo mizo, katere se bo udeležil tudi minister za kmetijstvo. Prof. Bonsenbiante je nato na kratko orisal sedanji položaj živinoreje v naši deželi ter obrazložil vsebino poročila. Pripomnil je tudi, da ima živinoreja v naši deželi velik pomen, saj predstavlja nad 50 odstotkov vrednosti bruto proizvodnje v kmetijstvu: očitna pa je vedno večja razlika med proizvodnjo in potrošnjo (zlasti mesa). Razen tega bodo v sorazmerno kratkem času začele veljati določbe Skupnega evropskega tržišča, zaradi česar je nujno potrebna modernizacija, da se znižajo proizvodni stroški. Glede poročila je prof. Bon-sembiante pripomnil, da je razdeljeno na šest poglavij, ki obravnavajo vprašanja živinoreje, mlekarstva pa tudi perutninarstva in prašičereje. V poročilu je analiza sedanjega stanja ter so nakazane o-snovne smernice tega ne samo važnega, ampak tudi zapletenega problema. Nato sta deželni odbornik dr. Comelli in prog. Bonsemblante odgovarjala na vprašanja novinarjev. Podrobneje bomo poročali prihodnjo nedeljo na podeželski strani. rine bodo zaprte. Združenje obrtnikov sporoča, da bodo brivnice in frizerski saloni v torek, 1. novembra, četrtek, 3. novembra in v petek, 4. novembra ves dan zaprti. V ponedeljek, 31. oktobra in v sredo, 2. novembra pa bodo odprti ves dan od 8. ure do 19.30 odnosno od 8. do 20.30. OTVORITEV DOMA ZA STARE ZENSKE Včeraj so v škednju odprli dom onemoglih za stare ženske. V imenu dežele se je udeležil otvoritve predsednik deželnega sveta dr. de Rinaldini. Med drugimi je bil navzoč tudi vladni komisar za deželo dr. Cappellini. MED PREDSEDNIKOMA IRI IN FIAT V Rimu podpisan sporazum o ustanovitvi «Grandi Motori» Zadovoljstvo tržaških socialistov - Za tovarno bodo potrošili nad 40 milijard lir Včeraj sta predsednik IRI prof. Giuseppe Petrilli in častni predsednik FIAT prof. Vittorio Valletta podpisala sporazum o ustanovitvi družbe Grandi Motori v Trstu. Pod. pišu so prisostvovali tudi razni drugi funkcionarji IRI in FIAT. Nova družba, ki jo bodo formalno ustanovili v prihodnjih dneh z glavnico, katero bosta vložila v enaki višini oba družabnica, to je vsak polovico, bo imela svoj sedež in ravnateljstvo v Trstu, kjer bodo zgradili zelo sodobno tovarno in koncentrirali proizvodnjo motorjev Diesel, katere gradita sedaj IRI in Fiat. Ta pobuda spada v načrt, ki ga je CIPE pred kratkim odobril in ki ga bodo čimprej izvedli. V novi tovarni bodo izdelovali vse motorje tovarni velikih motorjev pri Fiatu, v tovarni Ansaldo in v Tovarni strojev v Trstu. Tovarna bo opremljena z najbolj sodobnimi stroji in bo razpolagala z izkušenimi tehniki, tako da se bodo njeni izdelki lahko uveljavili na svetovnem trgu. Proizvodnja se ne bo omejila le na ladijske pogonske stroje, marveč bo služila tudi za železnice ter za industrijske obrate. Za novo tovarno bodo potrošili nad 40 miljard lir. Tiskovni urad tržaške PSI pravi, da jemljejo v socialističnih krogih z zadovoljstvom na znanje vest o ustanovitvi nove družbe. Po nedavni ustanovitvi družbe Italcantie-ri je to druga stvarna uresničena pobuda v okviru načrtov CIPE za Trst. Socialisti ostajajo pri svojem stališču, da mora biti načrt te vrste ki jih sedaj proizvajajo v I CIPE šele začetek «polltike za Trst«, iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiHiiiiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiii OBJAVLJENI V URADNEM LISTU Predpisi o izvajanju deželnega statuta v zdravstvu in higieni Doslej so prenesli na deželo že mnogo pristojnosti, ki se tičejo najbolj važnih panog dejavnosti Uradni list od 26. oktobra objavlja nove važne predpise o izvajanju posebnega statuta Furlanije-Julijske krajine. Ti predpisi urejujejo pristojnost dežele v zdravstvu in higieni, zdravstveni in bolnišniški oskrbi, ter prevzgoji fizično in um-sko zaostalih. V vseh teh zadevah ima namreč dežela na podlagi čl. 5 statuta pomožno zakonodajno pristojnost. O teh predpisih se sporazumeva dežela z osrednjimi organi prek paritetne komisije, v kateri sta enako zastopana dežela in država. Skratka .naloge, ki ,so jih doslej imeli osrednji in obrobni državni organi, prehajajo na deželno upravo, razen nekaterih nalog, ki so izrecno pridržani državi, upoštevajoč višje vsedržavne interese. Tako o-staja državi naloga, da odloča med drugim o vprašanjih mednarodne profilakse, zdravstvene zaščite na morju, na letalih in na mejah, o uporabi jedrske energije, o izvozu mesa V: tujino itd- Kar se tiče higiene živil in pijač, prehaja tudi ta pristojnost na deželo, razen nekaterih formalnih nalog, ki so pridržane osrednjim državnim organom. Novi predpisi o izvajanju statuta priznavajo deželi tudi pristojnost, da sprejema določene ukrepe tudi glede socialnih bolezni in zdravniške šolske službe. Glede pravnega položaja zdravnikov, ki so v službenem odnosu flaiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiaiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiv Zadnja pot Ivana Miliča Podelitev nagrad za filme o živalih Pod vodstvom arhitektov Cellia in Tognona se pomorska postaja spreminja v prvi salon živali za družbo ter naprav za njihovo vzrejo. Tudi kletke so že pripravljene, čeprav še niso prišle živali, ki jih bodo poslali tik pred otvoritvijo. Ko bodo prišli V prostore pomorske postaje prvi obiskovalci, bodo najprej zagledali dolgo-krake ptiče močvirnike, zatem bo do zagledali umetno jezerce s čapljami in plamenjaki (flamingos); zraven bo drevo s papigami, s tukani in z drugimi eksotičnimi pti cami iz Južne Amerike, Avstralije, Afrike in drugih dežel. V drugih dvoranah bodo nameščene kletke s kanarčki, z gozdnimi pticami pevkami Itd Sledile bodo velike kletke s psi ih mačkami, ki bodo vsi čistokrvni. Med mačkami ibodo obiskovalci lahko občudovali perzijske mačke s pestrimi kožuhi in s šarenimi očmi. Medtem so objavili izid natečaja kinoamaterjev o temi »Živali, prijateljice človeka«. Prve tri nagrade »o prejeli Tržačani. Zlato kolajno je dobil Arturo Paschi za film »Mladi psički«; srebrno Lattanzio in Nadalotti za kirafcko-metražni film »Dogodek iz kronike«. Tretjo nagrado pa je prejel Bertazzi za film »Srečno življenje«. Nagrajene filme bodo predvajali za občinstvo 3. in 4. novembra od 17. ure naprej. Ivan Milič ni verjetno slutil, da mu bo bolezen neizprosno in razmeroma naglo izžela telesne moči, saj je bil na svoji življenjski poti nepretrgoma čil; ni slutil, da bo ob koncu te poti skoro leto dni velika žrtev telesnega in moralnega trpljenja. V svojem 72. letu pa je omahnil in v sredo smo njegove skrajno izmučene zemslce ostanke izročili domači zemlji. Njegovo gomilo je cvetje okrasilo in pokrili so jo številni venci. Okrog nje in potrtih svojcev se je kljub izredno slabemu vremenu zgrnila množica domačinov, znancev in prijateljev iz soseščine. Pokojni je zvesto čuval svojstva stare kraške kmečke rodbine Miličev, ki so s dvojo žilavostjo in preudarnostjo uspešno gospodarili. Zavedal se je, da so za to potrebne predvsem varčnost, skromnost, delavnost in še druge vrline, ki so p vsakem primeru koristne in dobrodošle. Bil je dober in razgledan go-spodar. Svojo sposobnost je že leta 1919 vlagal v poslovanje domače hranilnice in posojilnice, od leta 1921, ko sta se tej pridružili še devinska in šempolajska hranilnica in posojilnica, pa je v tem denarnem zavodu nepretrgoma opravljal tajniške posle do leta 1965. Lanski občni zbor ga je odlikoval z zlato medaljo. Bil je podoba tihe/ga samotvor ca, ki je svoje sicer redke proste ure s pridom izkoristil za samo-izobrazbo in poglabljanje v to in ono vprašanje ter znal izluščiti pravilen sklep, že v mladosti se je priključil našemu naprednemu gibanju in bil pristaš narodnoosvobodilne borbe. Skrbno in prizadevno je vodil svoje gospodarstvo in s težkimi žrtvami omogočil svojim trem otrokom, visokošolski študij. In sedaj, ko bi mogel uživati nekaj mirnih let, mu rojenice tega niso odmerile. Ohranili ga bomo v blagem spominu. Lahka mu domača gruda! Težko prizadetim svojcem izrekamo naše sočustvovanje. s krajevnimi ustanovami, določajo predpisi, da sprejema dežela od države pristojnost glede pravnega položaja občinskih zdravnikov, medtem ko se pridržuje osrednjim organom pristojnost odločanja o pravem položaju zdravstvenih funkcionarjev, ki pa bodo opravljali določene funkcije tudi v deželni službi. Glede bolnišnic je državi pridržano odločanje o njihovi klasifikaciji, medtem ko opravlja dežela nadzorstvo nad sklepi in upravljanjem bolnišnic. Prav tako pritiče-jo deželi tudi druge naloge, ki so doslej pripadale državnim organom. Končno določajo ti predpisi, da se lahko dežela pri opravljanju svojih nalog, dokler ne bo z zakonom ustanovila svojih osrednjih in obrobnih organov, obrača na pokrajinske zdravstvene svete ter na pokrajinske zdravnike in živi-nozdravnike, katerim bo nakazala svoje smernice. Doslej so bili Izdani, poleg zgoraj omenjenih, še predpisi o izvajanju statuta o naslednjih zadevah: o deželnih financah, o nalogah vladnega komisarja v deželi, o pravni zaščiti, ki jo opravlja državno pravobranilstvo, o deželnem premoženju, o nadzorstvu nad sklepi krajevnih ustanov ter ustanov za javno pomoč in dobrodelnost, o kmetijstvu in gozdarstvu, o industriji in trgovini, o turizmu in gostinstvu, o športnih in razvedrilnih dejavnostih, o javnih delih, o zadružništvu in o nadzorstvu nad zadrugami, o prevozih v deželnem obsegu, o ureditvi in okoliših občin ter končno o toponomastiki. iimiiimiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiii Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 29. oktobra se Je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 12 oseb. UMRLI SO: 74 J etn a Edvige Skil-lani vd. Serasln, 464etml Etilno Tur-ko, 69-ietna Luigia Barich vd. Moretti, 62-letaa Luigia VMlartora por. Steffe, 85-1 etn a Giovanna Greblo vd. Bole, 35-letnl Alberto Re, 63-letni Ar-marado Petronio, 65-letni Virginio Co-meMI, 80-letni Teodoro Buffullnl, 69-letna Emilla Zvetan vd. Cavalieri, 68-let.na Annunziata Bellemo por. Lonza, 79-letna Giovanna Beri ni vd. Patino. OKLICI: delavec Lodovlco Carli (n gospodinja Maria lelusich, delavec Antonio Scavone ln delavka Silvana Romano, uradnik Vittorio Raimondi in gospodinja Luisa Bryce, strojni kapitan Armando De Marco in uradnica Anna Maria Vlsintlnl, mehanik Atdo Esposito in prodajalka Luciana Corrado, trgovec Angelo Arnoldo in baristka Danila Fuabane, podčastnik karabinjerjev Nando Romeo Anito a 1-L in šivilja Maria Vercnica Stefani, šofer Giuseppe Biondi ln baristka Te-resa Sellar, inženir Ugo Luterotti in univ. asistentka Silvia VVehrenpen-nig, agent javine varnosti Leonardo Lauzzana in gospodinja Iva Florissi, učitelj Antonino Čampo in učiteljica Clara C ar n teli, zobotehnik GlOrglo Zeslina in učiteljica Licia Ottaviani, skladiščnik Egidio Vatta in gospodinja Rita Cadelli, finančnik Paolo Belvedere in gospodinja Liiliana Pal-lucci, upokojenec Ernesto Musenich in gospodinja Maria Cacovich, brigadir Giancarlo Fantini in gospodinja Marisa Sforzini, kemik Edoardo San. tim in učiteljica Daniela AUenburger, uradnik Renzo Busetti in uradnica LOTERIJA BARI 58 28 77 23 73 CAGLIARI 25 10 68 4 46 FIRENCE 24 10 45 44 89 GENOVA 70 21 79 69 5 MILAN 71 79 9 64 36 NEAPELJ 64 83 11 39 48 PALERMO 41 44 12 60 1 RIM 56 89 74 34 84 TURIN 37 50 9 82 2 BENETKE 9 74 6 84 35 ENALOTTO X 1 1 2 2 2 X X K 1 2 2 Kvote: 12 točk — 5,218.000 lir 11 točk — 183.400 lir, 14.000 lir. 10 točk — ki jo zahtevajo že deset let in ki jo mora vlada uresničti. Hkrati pa izražajo svoje zadovoljstvo spričo naglice, s katero se uresničujejo sklepi CIPE ter jemljejo pa znanje stvarne rezultate, ki jih i je rodila borba za Trst. Proslava obletnice oktobrske revolucije Ob 49-letnici oktobrske revolucije in 30-letnici obrambe Madrida priredi tržaška federacija KPI v nedeljo 6. novembra ob 10. uri v kinu Nazionale proslavo, na kateri bo govoril senator Vidali, ki je bil poveljnik 5. polka v Španiji. Med proslavo bo španski pesnik Jose Herrera Petere, ki je bil tudi pesnik omenjenega polka, recitiral nekaj pesmi, medtem ko bo sovjetski pevec Vladimir, ki se mudi sedaj v Italiji, zapel nekaj partizanskih in drugih pesmi. Vstop je prost. Občinstvo je vabljeno, da se udeleži proslave. Z Parlamentarni urad tržaške federacije KPI sporoča prizadetim, da je pristojna parlamentarna komisija odobrila zakonski osnutek št. 73, ki sta ga predložila v senatu senatorja KPI Vidali in Fiore in ki se nanaša na priznanje let obvezne vojaške službe v avstroogr-ski vojski med 25.5.1915 in 1. julijem 1920. Da bi se odstranile nekatere ovire, ki jih postavlja ministrstvo glede nakazila potrebnega denarja, sta predlagatelja zakonskega osnutka zahtevala, naj se o njem čimprej razpravlja tudi v avli. Slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom XXII. sezona 1966-1967 OTVORITVENA PREDSTAVA MAKSIM GORKI NA DNU drama v štirih dejanjih Danes, 30. oktobra ob 16. uri V četrtek, 3. novembra ob 16. uri V petek, 4. novembra ob 16. uri V nedeljo, 6. nov. ob 16. uri Prodaja vstopni,9 vsak dan od 12. do 14. ure taft entj.uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije na tel. 734265. ABONMAJI ZA SEZONO 1966-1967 so na razpolago v Kulturnem domu vsak dan od 12. do 14. ure. Prispevajte za DIJAŠKO MATICO! URARNA — ZLATARNA •— LAURENTI Trst, Largo S. Santorio, 4 Tel. 723240 Bogata izbira najboljših švicarskih znamk ur in zlatnine ZA POROKE in KRSTE Poseben popust 1 Orietta Redlvo, mehanik Graziano Ritossa in prodajalka Hannelore Pomp, pismonoša Dario Almerigotti in šivilja Rosanna Novel, upokojenec Adriano Martini ln upokojenka Antonia Vascotto, univ. študent Giano Sereno in uradnica ' Nedda Godina, pleskar Bruno Vesnaver in gospodinja Maria Giuseppina Vodopia, inž. kemije Fabio Romamazzi in uradnica Marisa Calegari. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) D’Ambrosi, Ul. Zorutti 19-c, Croce Verde, Ul. Settefontane 39, Ravasini, Trg Libertš 6, Testa d’oro, Ul. Maz. zini 43. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Alla Salute, Ul. Giulia 1, Benussl, Ul. Cavana 11, Plcciola, Ul. Orlani 2, Vernarl,- Trg Valmaura 11. vse za kopalnim KOPALNE KADI — LAVABOJI — WC — BIDEJI V BELI IN DRUGIH BARVAH — VODOVODNE PIPE IN DRUGI TOVRSTNI IZDELKI — VODNI GRELCI — OGLEDALA — VSA STIKALA ZA PRALNE STROJE. Prodaja na debelo in na drobno besenghi gabriella TRST - Viale D’Annunzio 29-1 - Telefon 96-238 ZLATO 18 KAR. po najnižjih cenah v mestu. ZLATO ZA ZOBE 22 KAR. URE najboljših znamk od Lit. 2.500 dalje. VELIKA IZBIRA zlatih in srebrnih okrasnih predmetov. ZLATARNA IN URARNA AVALA TRST, VIA ROMA št. 22 SLUŽBA OBČINSKEGA ZDRAVNIKA. Za poklic v prazničnih dneh v primeru, če ni mogoče najti drugega zdravnika, je treba telefonirati na št. 90-235. Ljudska prosveta Prosvetno društvo «1. Cankar« ob. vešča, da bo jutri 31. t.m, ob 20.45 odborova seja. PRVOVRSTNA DODATNA OPREMA. DA BO VAŠ AVTOMOBIL BOLJ UDOBEN. ZANESLJIV IN ELEGANTEN! prtljažniki s pregrinjali - elastične vrvi - serijske in izvenserijske maske - preproge - prevleke - varnostne ključavnice - sirene - vzvratna ogledala - okrasne letve - braniki z gumijastimi rozetami - kromasti okviri za šipe - izdelki za čiščenje - vosek in zaščitna tekoča sredstva. Pojasnila tudi v slovenščini in srbohrvaščinil Slovenska prosvetna zveza P. d. «Prešeren» - Boljunec P. d. «S. Skamperle» - Trst obveščajo, da bo danes, 30. oktobra svečan prenos po-zemskih ostankov pokojnega slovenskega skladatelja [RANA VENTURINIJA s pokopališča pri Sv. Ani na pokopališče v Boljunec. Spored celotne svečanosti: Ob 15.15 krene sprevod izpred pokopališča pri Sv. Ani v Boljunec. Ob 15.30 na pokopališču v Bo-ljuncu nagovor, položitev krste v grobnico in petje nagrob-nic. Ob 16. uri odkritje spominske plošče na rojstni hiši na Gorici (trg) v Boljuncu. Ob 17.30 v kino dvorani KONCERT pevskih zborov iz Brega. Sodelujejo zbori: «VODNIK» — iz Doline ((SLAVEC« — iz Ricmanj ((SLOVENEC)) — iz Boršta «PRESEREN» — iz Boljunca Vstopnina za koncert: 200 lir odrasli, 100 lir otroci. — Prodaja vstopnic pol ure pred začetkom. Cenjeno javnost opozarjamo, da se bodo svečanosti vršile točno po napovedanem času. Vabljeni! VOZNI RED AVTOBUSOV TRST - BOLJUNEC - TRST Odhodi iz Trsta (avtobusna postaja na Trgu Stare mitnice): ob 9., 11., 12., 13., 14., 16. in 17. uri. Odhodi iz Doline (približno 10 minut kasneje se avtobus ustavi v Boljuncu): ob 14.45, 16.30, 17.30, 18.45, 19.50 in zadnji ob 21.30. Nazionale 14.30 ((La battaglia dei giganti)) Todd A-O 70 mm. Technicolor. Hen-ry Fonda, Robert Shavv, Dana Andrews, Annamaria Pieran-geli. Excelsior 14.00 «11 grande colipo del 7 uomint d’oro» Technicolor. Phi-lippe Leroy, Rosanna Podesta. Fenice 14.00 (cCombattenti della not-te» Technicolor. Kirk Douglas, Frank Sinatra, John Wayne. Eden 14.00 »La calda preda« East-mancolor. Jane Fonda Prepovedano mladini pod 18. letom. Grattacielo 14.00 »Špara forte, piu forte, non capisco« Technicolor, Marcello Mastroianni, Raquel VVeilsh Alabarda 14.00 «Spie contro Ji mon-do» Technicolor. Stevvart Granger, Agnes Spaak, Filodrammatico 14.30 «7 doHarl sul rosso« Colorscope. Atnhony Steffe«, Dernando Sancho, Cristallo 14,00 «Arabesque» Techni-color.fSopiia Loren, Gregory Pečk. Aurora 13,30 «La caduta delile aqui-le». Garibaldi 14.00 «Operazione Goldman« Technicolor. Wandisa Leight. Capitol 14.30 »Paradiso Havvaiiano« Technicolor. Elvvjs Presley, Susan-na Leid. Impero 14.30 (»Rita la zanzara«. Moderno 14.30 «M 5 codice diamanti)) Technicolor. James Garner, Melina Mercouri, Sandra Dee. Tony Fran-ciosa. Zadnji dan. Vittorio Veneto 14.00 »Le grandiose avventure di Marco Polo« Techni. color. Anthony Quinn. Elsa Marti-nelM. Astra 14.30 «11 oirco«. Ideale 14.00 «11 sole scotta a Cipro« Technicolor. George Chakiris, Dirk Bogarde, Susan Stroyberg. Abbazia 14.30 «Agente 007 missione Goldfinger« Technicolor. Sean Con-nery. Skedenj 14.00 »La dea del peceato« Technicolor. Šarita Montiel. ZLATARNA Cl URARNA S. TRST, Ponte della Fabbra, 1 (Trg Goldoni) • URE OD 5.000 LIR DALJE • ROČNA OBDELAVA ZLATA PO NEPREKOSLJIVIH CENAH - K 18 Z JAMSTVOM Po končanem tekmovanju IX. SSI vsi na veliki športni ples ki bo v soboto, 5. novembra od 21. do 4. ure v dvorani na stadionu «Prvi maj«, Vrdelska cesta 7. Igral bo orkester (iMODSu Kino • fotografski material ŠEGUL JN Trst, Ul. Mazzini 53 Telefon 733-361 rabi prijatelje (n znance, naj ga obiščejo Elettrodomestici — Brusini — • PRALNI STROJI • ELEKTRIČNI GOSPODINJSKI STROJI TRST — UL. BATTISTI 20 Darovi in prispevki Oto odkritju spominske plošče skladatelju Franu Venturiniju na rojstni toiši v Boljuncu darujejo Lidija in Drago Ota 500 lir ln Dorka Vodopivec 500 lir za prosvetno društvo »Prešeren«. V počastitev spomina pokojnega sovaščana pesnika in skladatelja Frana Venturinija daruje vaško društvo Boijunik 6000 lir za prosvetno društvo »Prešeren«. Ob obletnici smrti dir. Marija Sile daruje Centrailsped 5000 lir za Dijaško matico in 5000 lir za Glasbeno matico. Ob odkritju spominske plošče skladatelju Franu Venturiniju na rojstni hiši v Boljuncu darujeta Mirko in O-ton Žerjal, Bol c št. 172 2000 lir za prosvetno d .. /o «Prešeren». V počastitev spomina pok. Karmele Bone daruje Mira Fonda 2000 lir za Dijaško matico. Ob prvi obletnici smrti in v počastitev spomina nečaka Martina iz Sv. Križa daruje teta Ana Semec 1000 lir za Dijaško matico ln 1000 lir za Glasbeno matico. Ob priliki odkritja spominske plošče skladatelju Franu Venturiniju v Boljuncu daruje Vojko Ferluga 10.000 lir za Dijaško matico. ZAHVALA Vsem, ki so z nami sočustvovali in spremili na zadnji poti našo predrago mamo in nono Ano Germani roj. Daneu se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem sorodnikom. Žalujoča družina Germani Trst, 30. oktobra 1966 ZAHVALA /J Globoko ganjeni za neštevilne dokaze ljubezni in spoštovanja do naše drage Karmele se toplo zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani v tako težkih trenutkih. Družini Bonč - Vecchiet ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami in nam pomagali ob izgubi našega dragega JOSIPA BEZINA Posebna zahvala č. g. župniku, zadrugi, godbi, pevcem, da-rovalvem vencev in cvetja ter vsem, ki so na kateri koli način počastili spomin pokojnika in ga spremili na zadnji poti. Žena Marta, sinovi, bratje, sestre in drugi sorodniki Prosek, 30. oktobra 1966 AUTOFORNITURE ZAN CHI TRST Via Coroneo 4. tel. 29684 ZAHVALA Vsem, ki so z nami sočustvovali in spremili na zadnji poti našega dragega IVANA MILIČA se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala č. g. župniku, dr. Stepančiču ter darovalcem vencev in cvetja. Družina Milič in sorodniki Nabrežina, 30. oktobra 1966 ZAH VA L A V nedeljo, 23. oktobra nas je v starosti 77 let zapustil naš dragi IVAN LUPINC Najlepša hvala č. g. župniku, pevcem, darovalcem cvetja in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: brat, sestre in vsi drugi sorodniki Praprot, Ljubljana, 30. oktobra 1966 IZPRED KAZENSKEGA SODISCfl Proces o ponarejenih menicah postaja vedno bolj zapleten Včeraj se je nadaljevalo zasliševanje številnih obtoženk . Včeraj se je pred kazenskim so. iščem (predsednik Lugnani) nadaljevala obravnava proti več kot "0 obtožencem (v glavnem gre za zenske), ki se morajo zagovarjati Mradi ponarejanja zasebnih listin, j goljufij i,n podobno. Na včerajšnji razpravi so sodni-ki najprej zaključili postopek, ki ®e nanaša na zvezek 130-66. Zaslišali so obtoženki Regino Cantori Lino Baechia, ki sta podali svo-3e izjave v zvezi z zapleteno zadela gospodinjskih strojev, ki so Prihajali iz trgovine Germanis v SS Martiri 12 in katere iast-n'k je bil Giovanni Oral. Tržaško sodišče je pred časom proglasilo ®tecaj te trgovine, a lastnik se ^lora zagovarjati na sedanjem pro. cesu. Nato ®o sodniki prešli na obravnavanje goljufij in drugih prekrškov, iki se tičejo kupovanja in ep°dajanja pralnih strojev in se-salcev za prah trgovskega podjetja Singer. Na obravnavi so zaslišali Celso Nicoli (ki se je izkaza-i? kot zelo bojevita), Giovanno ^attaruzzo, Gdno Ce-spa, Imeldo rtino Del Monaco in Nives Con-I?®1.. Sodniki so soočili žensko z a®ifaciovo glede nekaterih podrobnosti kjer se izjave obeh ni-60 ujemale. Sodniki so tudi soočili Celso Ni-a°hjevo z Giasche Arpalice. Končno so še zaslišali' Amedeo Vidal, ondrea Pacifico, Giuseopa Baril-ara, Potral Mario in Srebota Ri-5S- Prečitali pa so izjave Guttra "jUseppa, Izzinoso Giuseppa, Seja8 Antonia in Greca Itala, ki 'so prisotni na obravnavi. Post; Pa Proces se vleče v nedogled ter •aja vedno bolj zapleten. Sem tja prihaja do sporov in raz-ki jih predsednik kroti le ? težavo, posebno še zato, ker so enske zelo občutljive za vsakrš-n<) besedo in bojevite. Obravnava se bo nadaljevala 7. n°vembira. še večje koristi, ker bo še več prihranilo, potrošniki pa ne bodo imeli nobenih sitnosti z izpolnjevanjem dopisnic. Podjetje bo v naslednjih dneh poskrbelo za dostavitev tiskanih navodil vsem potrošnikom, računajoč na njihovo sodelovanje. Izsiljeval je prednost in postal žrtev nesreče Izsiljevanje prednosti je bilo včeraj zjutraj usodno za 14-letne-ga mesarskega vajenca Maurizia Medericija s Senenega trga 1. Na vespetti se je peljal navzdol po Ul. Ginnastica, ker je bil namenjen proti Trgu Goldoni; na vogalu Ul. Timeus pa je treščil v tovornjak tigrotto TS 32617, ki ga je po omenjeni ulici proti Trgu Ospedale vozil 56-letni Pompeo Sors iz Ul. Giustiinelli 15. Zaradi močnega sunka se je Mederici prevrnil z vespette, se pobil po glavi, se ranil po obrazu in rokah. S policijskim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek. Ce ne bodo nastopile komplikacije se bo moral Mederici zdraviti 8 dni. Mali Oglasi UGODNO prodam hiio na Uncu, 32 — p. Rakek. Sunčar, Stara cerkev, Gozdni obrat’ — p. Stara cerkev. SOBO opremljeno ali prazno s kopalnico in telefonom oddamo boljšemu gospodu ali dami z uporabo kuhinje. Pismene ponudbe na upravo lista, Ulica S. Francesco 20 pod »Resno«. STALNO hišno pomočnico iščemo. — Telefonirati na 38896. THGOVINA pohištva Bruno — opre ma za kuhinje in dnevne sobe Iz tor-mike. Lastna izdelava Fonderla št ’ (blizu bolnice). • CITROENI — Samaritani in Mtceu — Servis v Ulici Kittmayer 4-a. Razstava In prodaja avto potrebščin v Ulici Glulta 41. KRZNA vseh vrst, elegantna, boljša vrsta: plašči, krzneni šali in kute ter okraski in klobuki. Izredno nizke cene. Pellicceria CERVO, Ul. XX. Settembre, 16. GRADBIŠČE v bližini Ilirske Bistrice, v izmeri 200 kv.m v Jelšanah, zelo ugodno prodam. Primerno za zgradbo delavniške stroke z vsem materialom. Informacije na naslovu APATH Artur, Jelšane 78. Zaželeno vprašati po 12. uri. IŠČEMO 16-Ietno dekle za prodajal, ko električnih kuhinjskih predmetov v centru mesta. Naslov na upravi lista, Ul. S« Francesco 20. Tel. 37-338 VAJENKO in poldelavko išče krojaški salon Mozetič. Plača dobra. Tel. 90280. VČERAJ POPOLDNE V DVORANI «G!NNASTICA G0R!ZIANA» Lep začetek mednarodnega Pokrajinski svet je skoro soglasno tekmovanja pevskih zborov odobril resolucijo o protosinhrotronu TAPETNI PAPIR NAJBOLJŠIH DOMAČIH IN INOZEMSKIH PROIZVAJALCEV DOBITE PRI... CIA NO TRST • VIALE XX SETTEMBRE 38-b Nov način plačevanja potrošnje elektrike plina in vode . ® Prihodnjim mesecem novem-f,10.1® bo Acegat uvedel preprodal način ugotavljanja in plače-. ahja potrošnje elektrike, plina h vode. Kot je znano so doslej ,cegatovi uslužbenci prihajali na hom vsake štiri mesece in ugo-avuali porabo, potrošnik pa je rno'ral vsake vmesne štiri mesece airi izpisovati potrošnjo na poseb-dopisnico. Na podlagi tega si* erna je bU potrošnik olajšan, ker ni bilo treba plačevati večje sote denarja vsake štiri mesece, jnveč manjše vsote vsaka dva. . " tem načinom je Acegat pri-. ranil Precejšnje vsote denarja, „°da. izkazalo se je, da potrošniki -'f° zadovoljni s' -takb vrsto' Oni Približno polovica ™trošnikov je v redu zapisovala Potrošnjo elektrike, plina in vode a Posebne dopisnice, ostala polo-d!ca. pa se je omejila samo na to, “f.-le na dopisnico prepisala šte-*’kc. ki so se nanašale na potroš. ,J° Prej/mjih dveh mesecev. Veli-število potrošnikov pa se je ’ ptoževalo, da ima vsake štiri me-t,c* sitnosti z izpisovanjem podnje na dopisnice. st« nav®denih razlogov je vod-Acegata sklenilo, da odslej tl:iPreJ ne bo več pošiljalo potroš-hio°m na dom omenjenih dopis-Prihi?-m'Pak bo vsaka dva meseca leu ■ no preračunalo potrošnjo e-trike, plina in vode, na podla-Prejšnjih štirih mesecev. se rePposto rečeno: vsake štiri me-nce,t>o prihajal na dom uslužbe-Sec in ugotovil potrošnjo, dva me. ge a Kasneje pa bodo v uradih A-nj?ata, na podlagi potrošnje prejš-Pot -št.'rih mesecev, preračunali j. rosnjo zadnjih dveh mesecev. bgj^Livo je, da potrošhiki ne hig *me'i več opravka z dopis-in a.m'’ Potrošnjo elektrike, plina UFHOFIISIE Ln^LPTPRNE rpCJ Viale XX Settembre 16 tel 96U16 NABREŽINA (center) SESLJAN (center) /J.A n / \ SR EUR M Oh R ASM PREDMET! Gorišk«-beneški dnevnik NA SINOČNJI SEJI V GORICI V popoldanskem delit je z velikim uspehom in odobravanjem občinstva nastopil «Jaeoluis Gallus» iz Trsta, zvečer pa je nastopil zbor «Prosek.Konlovel» Ob zadovoljivi udeležbi občinstva (spričo popoldanske ure) se je včeraj popoldne začelo v dvorani društva «Ginnastica Goriziana» 5. mednarodno tekmovanje pevskih zborov «C. A. Seghizzi«. Najavljeni program je bil nekoliko spremenjen, ker je zbor iz Gradeža odpovedal svojo udeležbo iz tehničnih razlogov, zbor «G. Verdi» iz Ronk pa ni mogel nastopiti, ker njegov vodja Giorgio Kirschner ni utegnil pravočasno dopotovali iz Rima, k',er vodi zbor «S. Cecilia». Pevci iz Ronk so zalo nastopili v večernem delu programa, o katerem pa bomo zaradi pozne ure Nekaj pred polnočjo je žirija objavila izide prvega dela, t. j. polifonskega dela tekmovanja. V skupini mešanih zborov je osvojil: PRVO MESTO zbor «Volks-chor — Klagenfurt« iz Celovca (Avstrija), DRUGO MESTO zbor «Jako-bus Gallus« iz Trsta in tretje mesto zbor «S. Igna-zio« iz Gorice V skupini moških zborov pa je: PRVO MESTO osvojil zbor «Srečko Kosovel« iz Ajdovščine, DRUGO MESTO zbor Delavskega prosvetnega društva-«Svoboda» iz Ptuja in TRETJE MESTO zbor »Prosek • Kontovel«. Zadnji je v popoldanskem delu nastopil moški zbor iz Rude. Zbor je glasovno dovolj homogen in tudi njegovo izvaianje zanesljivo. Simonitijevo obvezno je podal ubrano čeprav ne v najbolj čisti poli-fonski izvedbi. Zapel je še prikupno «Lieti Amanti« in pa Pou-lencovo «2. in 3. preghiero». Zbore je najavljal isti napovedovalec kot lani na njemu simpatičen način, vendar bi si dovolili pripomniti. da bi se za tgko mednarodno tekmovanje, na katerem so slovenski zbori tako močno zastopani. spodobilo; da bi slišali vsaj v pozdravu tudi kakšno slovensko besedo. Prav tako mislimo, da bi se napovedovalec lahko malo boljše pripravil na izgovarjanje (zanj tujihj slovenskih, nemških in celo francoskih imen in besed. V večernem delu je nastopil med osmimi zbori tudi Prosek-Kontovel. j. K. Zanjo je glasovalo IR svetovalcev - vzdržal se je predstavnik SDZ - Ko bo padla odločitev za Doberdob, bodo s posebno resolucijo zahtevali zaščito slovenske etnične skupnosti Pokrajinski svet je na svoji sinočnji seji po skoro dveurni debati izglasoval resolucijo, s katero vabi rimsko vlado, da z. vso odločnostjo podpre pri ustanovi CERN kandidaturo Doberdoba za sedež protosinhrotrona, ki ga nameravajo zgraditi. Pri tem naj se opre na tehnične, znanstvene in splošne politične razloge in naj premosti eventualne ovire, ki izhajajo iz vojaških služnosti, ne da bi pri > tem okrnili obrambo države. V uvodu resolucije se ugotavlja, da je ta problem postal zopet aktualen, ker se mednarodni organi pripravljajo za dokončno izbiro kraja za to gradnj-o. Med kraji ožje izbire je Doberdob, ki ima posebne tehnične pogoje. Gradnja te naprave bi prinesla tako v pokrajinskem kot v deželnem merilu, poleg tega pa bi prinesla tudi veliko korist in ugled državi v mednarodnem merilu. Tudi deželna uprava je izrazila svojo pripravljenost, da prevzame stroške za osnovne okvirne naprave, ki bodo potrebne v zvezi s to gradnjo. Za to resolucijo je glasovalo 18 svetovalcev, proti ni glasoval nihče, vzdržal pa se je eden in sicer Kranner (SDZ). Na začetku seje je obrazložil v imenu svetovalcev KPI, ki so predložili osnovno resolucijo o tem problemu, svetovalec Menicbino, ki je poudaril potrebo, da vlada poskrbi za odstranitev ovir vojaških služnosti. Za njim so govorili še drugi načelniki strank in v bistvu soglašali ter se strinjali s ogromne koristi vsemu področju, j tem, da je treba napraviti skupno ..........................................n«'................... VČERAJ V PARKU FORMENTINI V ŠTEVERJANU Slabo vreme preprečilo boljši uspeh tekmovanja traktoristov in razstave strojev Vsi tekmovalci so iz Števerjana - Edina ženska Ana Kontjanc - Med moškimi zmagal Armando Štekar - Pomen mehanizacije za napredek kmetijstva v gričevnatih območjih resolucijo. Predstavnik SDZ Kran. ner pa je predlagal, naj bi dodali kot priporočilo še klavzulo za zaščito koristi slovenske etnične skupine na Krasu. Njegov predlog so potem sprejeli kot priporo-čilo, o katerem naj ne bo govora v resoluciji, ker bi to predstavljalo še eno oviro pri realizaciji tega načrta. Pač pa so se svetovalci KPI, socialisti in demokristjani strinjali v tem, da bodo potem, ko bo že padla odločitev za gradnjo protosinhrotrona v Doberdobu, izglasovali posebno resolucijo z zahtevo po zaščiti slovenske etnične skupine na tem področju. Predsednik Chientaroli je v svojem pojasnilu k problemu še poudaril, da je sedaj izbira samo med 8 kraji in da je v Italiji se. daj kandidat s tehničnega stališča samo Doberdob. Dodal je, da bo protosinhrotron stal predvidoma 300 milijard lir, letno pa še 60 milijard, za režijo ter bo v končni fazi zaposlil okrog 5000 specializiranih uslužbencev in delavcev. Kot rečeno so prekinili sejo, da so omogočili sporazum med načelniki strank za zgornjo skupno resolucijo. Pokrajinski svet je na. to prešel na druge točke, ki So bile na dnevnem redu. vode pa bodo kljub temu pla- aH. vsaka, dva meseca. da e Pa se bo na primer zgodilo, dru2aradi odsotnosti ali kakšnega v, razloga, potrošnik ne bo le«.at?'l Približno iste količine e-niih ■ e> Plina in vode, kot v prejš-bij hjesegih, bo kljub temu do-„0 račun, ki bo obsegal približ-Se P°trošnjo prejšnjih dveh me-Vej. i plačana odvečna vsota bo n. Jala kot predujem za nasled-mo-J dva meseca potrošnje, druga lah£nost Pa je ta, da bo potrošnik zahteval vrnjeno razliko, nia ■ m novim načinom plačeva-Vod potr°šnje elektrike, plina in ae> bo podjetje Acegat imelo mio predvaja danes, 30. t. m ob 16. uri Cinemascope barvni komični film. PATTOA TRE (POGODBA MED TREMI) Igrajo: FRANK SINATRA, DEBORAH KERR, DEAN MARTIN, NANCY SINATRA in TRINZI LOPEZ A INO PROSEK KONTOVEL predvaja danes, dne 30. t. m. z začetkom ob 16. uri barvni film: New York diiama SUPERDRAG0 (NEW YORK KLICE VELEZMAJA) Igrajo: RAY DANTON — MARGARET LEE — MARISA MELL — JESS HAHN — S M predvaja danes, 30. t. m. ob 16. uri fantastičen, divji in presenetljiv Francoscope Eastmancolor film: FANTOMAS 70 Igrajo: JEAN MARAIS, MYLENE DEMONGEOT, LOUIS DE FUNES Prepovedan do 3. leta in po 99. letu starosti lahko poročali šele v naši torkovi številki Včerajšnji del tekmovanja je bil posvečen polifoniji. Popoldne so nastopili po vrstnem redu: moški zbor «Srečko Kosovel» iž Ajdovščine pod vodstvom Klaudia Ko-loinija, moški zbor «Ura» iz Kamnika pod vodstvom Sama Vremša-ka; mešani zbor ((France Prešeren» iz Kranja pod vodstvom Petra Liparja, mešani zbor «Jacobus Gallus» iz Trsta pod Sodstvom Ubalda Vrabca in moški zbor «Cora poli-fonico di Ruda» pod vodstvom Orlanda Dipiazze. Vsak zbor je zapel po eno obvezno pesem in dve pesmi proste hs bire- Moški, zbori so imeli za obvezno pemfi^Simonitijevo «Odi ,ct amo»; mešani pa Vtozzijevo ttO to- -traktorju pientiau. Moški zbor «Srečko Kosovel» Iz Ajdovščine je po prosti izbiri zapel najprej Srebotnjakovo «Bori» in nato še Simonitijevo dalmatinsko ((Podgorski mornar». Zbor je številčno močan in tudi glasovno dobro zaseden. Vse tri pesmi je izvajal v čistem polifonskem slogu, z uporabljanjem močnih jortiš-simov, vendar pa vedno v največji blagozvočnosti. Brez dvoma je to kvaliteten zbor. Moški zbor «Lira» iz Kamnika je zlasti obvezno pesem zapel z velikim smislom za polifonsko oblikovanje. Dognano je izvajal tudi Gallusov madrigal «Libertas ani-mi», v katerem so prišli še prav posebno do veljave čisti in' visoki tenorji, pa tudi Foesterjeva ((Večerni Ave» je izzvenela lepo ubrano in precizno predvsem v pianis-simih. Mešani zbor «France Prešeren» iz Kranja je številčno zelo močan, saj šteje nad 80 pevcev. Temu primerno poje polnozvočno, a tudi dovolj izdelano v podrobnostih. Viozzijevo «0 sapientia«, ki je za pevce zelo zahtevna, je podal diskretno. Večjo ubranost je dosegel v ruskem madrigalu ((Akatists v Mokrajnčevi priredbi, zlasti lepo in učinkovito pa je zapel Liparjevo ((Zemlja govori«. Naš «Jacobus Gallus« pod vodstvom Ubalda Vrabca, je predstavljal brez dvoma višek popoldanskega dela tekmovanja. Njegovo petje je izstopalo ne samo po stilno dognanem polifonskem interpretiranju, temveč tudi po finesi izvajanja in po glasovni zlitosti. Viozzijeva «0 sapientia« je v njegovi izvedbi prišla do polne veljave in zbor jo je kljub njenim znatnim težavam zapel do kraja izdelano, še lepše pa so zborove velike odlike prišle do veljave v da Victorijevi «0 Ma-gnum Mgsterium«, ki jo je podel res izvrstno v vseh potankostih. Isto velja za da Pontejevo «La qual in somm’e questa«. Zbor je bil za svo-je izvajanje deležen toplih aplavzov. V Steverjanu je bilo včeraj dopoldne tekmovanje traktoristov in razstava kmetijske mehanizacije. Prireditev, ki so jo kmetijski organi, zlasti UMA ter funkcionarji kmetijskega nadzomištva pod predsedstvom prof. Marsana, priredili na Formentinijevem posestvu in v parku, je imela namen opozoriti kmetijske operaterje na neobhodno pomembnost strojev pri obdelovanju zemlje ter zboljšanju življenjskih pogojev. Tekmovenja traktoristov se je u-deltiilo devet moških m ena žen ska. Med ženskami se je kvalificirala ^sični tn i Čevljev na M<.S£IKA Sintetične preproge h Preproge za hodnike iz pla-»BALATUM« in «MERA-Moderno pokrivanje P>dov z gumo. «MOtJUETTE» T*,, Ploščice »RIKETT« m "ARMSTRONG« Bežna vTata ^bp()RT», beneške zavese renae veneziane) Hitra uredi--ev s specializiranim osebjem. £ R P IT ALPLASl, Trst, *r8 Ospedale št. 6 . Tel. 95-919 Kino Skedenj Predvaja danes, 30. t. m. ob '■ uri Technicolor film: La dea del peccato (BOGINJA GREHA) lgra ŠARITA MONTIEL predvaja danes, ob 15.30 film: 30. t. m. Operazione Crossbovv (OPERACIJA CROSSBOM) JEREMV KENIP ANTH0NY QUAYLE • con lo pidocipmnt nuoulir.iiia di LILLIPALMER • PAUL HENREID HELMUT OANTINE ■ BARBARA RUETING Sc—ggiiMi * BICHAK0 imll.Dtnmr auiNN.RAV mam, Dam, d, MUHAH ANDfcHSDN - AMotio d. CARLO POR« [wNWiŠiONj] METROCOLOR V ponedeljek, 31. t. m. ob 18. uri ponovitev filma: Operazione Crossbovv Ani). Komjanc iz žčecinega. nu ____or ju fiat -s 25 konjskimi sifa-- mi, ki je prejela srebrno“~mečtaT’fb pokrajinske uprave iz Gorice iril.CO kg mazivnega olja središča za traktorsko službo Fiat iz Verone. Med moškimi so se kvalificirali na prvo mesto Armand Stekar na Fiatu 312, ki je prejel srebrno medaljo trgovinske zbornice, 10.000 lir, knjižico Hranilnice s 5.000 iira-mi in 5 kg mazivnega olja ESSO. Na drugem mestu je Karel Ko-mjanc na traktorju Lamborghini, ki' je prejel pokal ESSO, 10.000 lir in 5.000 lir Hranilnice ter 5 kg olja; tretji Aleš Komjanc, 10.000 lir, 5.000 lir Hranilnice in 5 kg olja; 4. Mihael Prinčič, 10.000 lir, 5.000 lir Hranilnice in 5 kg olja; 5. Ivan Koren, bronasta medalja pokrajinske uprave, ker je bil najmlajši tekmovalec, 10.000 lir, 5.000 lir Hranilnice ter 5 kg olja. Nadalje so sodelovali še Lucijan Vogrič (6), 5.000 lir, 5.000 Ur organizacije kmetov in 5 kg olja ESSO; Armando Skok (7), 5.000 Ur; 5.000 Ur konzorcija za briška vina in 5 kg olja; Marino Humar (8), 5.000 Ur in 5.000 Ur kmetijskega konzorcija iz Trsta ter 5 kg olja; Albin Komic (9), skupno 10.000 lir in 5 kg olja. Svečana razdeUtev nagrad je bila v Formentinijevem parku nekaj pred 12. uro. Kakor ves dopoldan je tudi med razdelitvijo nagrad deževalo kot iz škafa ter je postalo tudi hladno. Vreme prirediteljem zares ni bilo naklonjeno ter je velika škoda, da tako pomembna prireditev, zasnovana na deželni o-snovi, ni bila rojena pod srečno zvezdo. Predsednik pripravljalnega odbora prof. Marsano je v svojem pozdravnem govoru pred razdelitvijo nagrad poudaril to okoUščino ter obljubil, da gre za pobudo, ki jo bodo prihodnje leto znova ures-ničiU, zakaj kmetijstvo v Brdih potrebuje mehanizacijo, in ker je 42 od sto celotne italijanske obdelovalne površine v gričevnatih krajih, predstavlja proizvodnja primerne mehanizacije za takšne kraje enega izmed ključev za preprečevanje odhajanja delovne sile s kmetij v druge službe. Številni kmetje, ki so navzlic neprimernemu vremenu prišli v Šte-verjan, so si mogli ogledati okoli 120 najrazličnejših strojev, ki jih je pripeljalo na razstavo 18 podjetij iz Veneta in celo iz Lombardije ter Emilie. Propagandno službo je lepo uredila '‘dNlttott* ESSO; ki je spustila v žfak 'dva velika balona, žal pa s(jt!^ ^1,9*11 pripeti na kratko vrv, ker je pihal močan veter. Sledilo je kosilo v Formentini-jevi »taverni«, katere so se poleg župana občine Steverjan Slavka Klanjščka udeležili še predstavnik deželnega odborništva za kmetijstvo dr. Marcetti, direktor UMA iz Gorice dr. Sanchietti, dr. Jacob s kmetijskega nadzomištva, generalni tajnik trgovinske zbornice dr. Poter-zio, načelnik kmetijskega nadzorni-Stva dr. Vianello, predstavniki kmečkih organizacij, ustanov itd. praznikov bodo cvetličarne v nedeljo 30. oktobra odprte od 8 do 13. ure. V prihodnjem tednu trgovine ne bodo imele poldnevnega med-tedenskega počitka. Padec po stopnicah Po stopnicah v svojem bivališču Ul. Giusti 12 je padla 26-letna Giovanna Grabez in se udarila v desno koleno, levo nogo ter si zlomila nekaj reber. V civilni bolnišnici se bo zdravila 20 dni. Mladenka nosi protezo na nogi ter slabo hodi; to je bil tudi vzrok njenega padca. Urnik trgovin 1. in 4. nov«mbra Na dan 1. in 4. novembra bodo v goriški pokrajini zaprte vse trgovine, vštevši mesnice in trgovine s sadjem in zelenjavo. V dopoldan, skih urah bodo odprte samo pekarne in mlekarne. V ponedeljek 31. oktobra in v četrtek 3. novembra, na dan pred praznikom, se bodo trgovine lahko zapirale pol ure kasneje, mesnice pa bodo odprte tudi popoldne. Zavoljo bližine MEMORIAL »M. FILEJ* 1. in 4. novembra nogometni turnir Nogometni turnir 5. memoriala «M. Filej« 1966 bo 1. in 4. novembra na igrišču v Sovodnjah. 1. novembra bosta kvalifikacijski tekmi: ob 9. uri Sovodnje - Alojzijevišče, ob 10.15 Livada - Podgora. 4. novembra ob 14. uri se bosta zmagovalca pomerila za prvo mesto, ob 15.15 pa premaganca za tretje. Zmagovalno moštvo bo dobilo prehodni pokal. Ce se bodo tekme končale po regularnem času z neodločenim izidom, jih bodo podaljšali dvakrat po 7 minut. Ce še vedno ne bi bilo zmagovalca, bodo streljali po 5 enajstmetrovk. Ce še ne bo prišlo do odločitve, bo zmagovalce odločil žreb. AFERA V TRŽIČU Sodni poziv vmešanim v podkupovanje Preiskovalni sodnik goriškega sodišča je pozval občinska svetovalca Semolo in Sagginija ter Bonezzi.ja, lastnika prevoznega podjetja, naj se javijo v njegovem uradu ter si t treh dneh imenujejo odvetnike, ker so obdolženi, da so prekršili člen 110 in 139 kazenskega zakonika (podkupovanje). Trenutno nam še ni znano, če je tudi občinski odbornik Marchesan prejel takšen poziv. Ce ga preiskovalni sodnik ni povabil istočasno kot ostale tri, tedaj utegne biti njegova odgovornost pri domnevnem podkupovanju toliko večja ravno zavoljo njegovega upravnega položaja. Kolesar na asfaltu Zavoljo nenadne slabosti, ki ga je obšla na kolesu, je padel 34-let-ni Lucano Marchi iz Ul. Baiamon-ti 22. Udaril se je v glavo, v bolnišnici se bo zdravil 15 dni. Marchi se je ponesrečil pred Stando. Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Od 23. do 29. oktobra se je v goriški občini rodilo 34 otrok, umr. lo je 11 oseb, bilo je 9 porok in trije oklici. ROJSTVA: Riccardo Bruno Cici-glia, Michele Rossi, Paolo Medeot, Luca Zlili, Carla Deganutti, Davide Moimas, Franco Cicciarello, Mauro V GORICI GOSTUJE V NEDELJO, 6 NOVEMBRA Goriško gledališče iz Nove Gorice z zabavno komedijo «Pesem s ceste«, ki so jo že nad 20-krat predvajali po raznih krajih na Primorskem. Prepričani smo, da bodo tudi Goričani za to priliko napolnili Prosvetno drovano na Verdijevem korzu 13. Predstava se začne ob 16.30 Bressan, Claudio Cristancig, Riccardo Mattellone, Fabio Zametti, Maria Lavrenčič, Marina Marini, Paolo Urdih, Massimiliano Rossetti, Marilena Zanariti, Franco Clede, Michela Zongher, Antonino Nasta-si, Marco Rebula, Anna Pettisella, Michele Schiavc, Sergio Paulin, Se-rena Storni, Roberta Cattalini, Francesco Fabbroni, Marco Simonlt, Lu-ciano Coren, Roberto Cadeddu, Fla-via Oualli, Mauro Ciani, Edi Lutman, Maurizio Sellan. SMRTI: računovodja 65-letni Gio. vanni Resen, upokojenka 78-letna Ludmilla Brussi, upokojenec 76-let-ni Lino Lego, gospodinja 59-letna Teresa Minin, gospodinja 44-letna Rosana Bonutti, por. Candussi, u-pokojenec 76-letni Michele Catala-no, upokojenec 71-letni Pietro Le-nardi, kmetovalec 74-letni Agosti-no Conzutti, 3 ure star Antonino Nastasi, upokojenec 82-letni Antonio Gerbic, 84-letni Francesco Moro. POROKE: prokurator Livio Ber-not in uradnica Franca Giovanelli mizar Bruno Bevllacqua in gospodinja Almira Paoletti, kmetovalec Romano Culot in delavka Fiorina Da Fre’, električar Amadio Bosco in Natalia Rismondo, brigadir karabinjerjev Andrea Molentino in trgovska pomočnica Anna La Blanca, zidar Giovanni Tell in delavka Giovanna Medeot, tapetnik Gian-franco Cozzutto in telefonistka Lau ra Zanello, uradnik Francesco Pe razza in gospodinja Albertina Maz-zolini, šofer Cesare Piaia in gospodinja Heromelia Velišček. OKLICI: kuhar Luiglno Pozzetto in gospodinja Bruna Paoletti, karabinjer Francesco Palermo in gospodinja Bruna Mariam, Giovanni Rubin in Giuliana Bottaro. Deželna svetovalca Bergomas in Calabria sta vprašala deželnega predsednika, kdaj bo odbor razpravljal o odpravi začasne uprave svinčenega rudnika v Rablju, da se zagotovi spoštovanje delovne pogodbe. Gorica VERDI. 14.30—22; «11 grande colpo dei sette uomini d’oro», Rossana Podestk, v barvah. CORSO. 15—22: «Nevada Smith«, Steve Mc Queen in Karl Malden; ameriški film v kinemaskopu in barvah; prepovedan mladini pod 14. letom. MODERNISSIMO. 14-22.30: «Le pia-cevoli notti«, V. Gassman, Gina Lollobrigida in U. Tognazzi. Italijanski kinemaskope v barvah. VITTORIA. 15.15—21.30: «Beau Geste«, Guy Stockwell in Doug Mo Clure; ameriški barvni film. CENTRALE. 15.15—21.30: «Furia a Marakech«, S. Forsyth in D. Bo-schero; ameriški barvni film. Tržič AZZURRO. 14—22: «L’armata Bran-caleone«, V. Gassman in C. Spaak. Kinemaskope v barvah. EXCELSIOR. 14—22: «Giochi di notte«. PRINCIPE. 14—22: «Matt Helm, il siienziatore«, Dean Martin, v kinemaskopu in barvah. MARCELL1ANA. 14—21.30: «La leg-ge della pištola« in «L’uovo que-sto sconosciuto«; risanka v barvah. Uonko EXCELSIOR. 14—22: «Tutti insie-me appassionatamente«, G. An-drews. RIO. 14—22: «Pazzo per le donne«, Elvis Presley, v kinemaskopu in barvah. DE2UKNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna KUERNER na Korzu Italija št. 10, tel. 25-76. TEMPERATURA VČERAJ Najvišja 16 stopinj ob 10.30, najnižja 8,8 stopinje ob 14.30; povprečne vlage 80 od sto, 20,4 mm dežja. Martinovanje v Kobaridu priredi SPD v nedeljo 13. novembra. Za udeležbo z avtobusom se je prijavilo že dovolj izletnikov; na razpolago je še nekaj mest za udeležence z lastnimi vozili. Vpisovanje do 7. novembra na sedežu SPD v Ul. 1 Ascoli 1/1. v Gorici. Trrrrrf Danes na stadionu pri Sv. Soboti derby Triestina-Udinese Danes bo v našem mestu zanimiv derby A skupine C lige med Triestono in Udinese. Tržaški trener Caciagli še ni dokončno določil postave, ker bo šele danes preizkusil Sadarja, ki se Je prejšnje dni pritoževal nad bolečinami. V glavnem pa bi morala Triestina nastopiti v postavi: Colovatti, Martinem, D’Erl, Kuk, Sadar (Anglleri ali Capitanio), Ferrara, Ridolfi, Palcim, Beorchia, Scala in Gentili. SPORED IN URNIK SSI Danes dopoldne ob 10.30 v Nabrežini kros popoldne na stadionu odbojka in kviz Danes, 30. t. m. KROS. Start ob 10.30 v Nabrežini ODBOJKA. Ob 15.30 finale mladincev KRAS-SOKOL. Ekipi se morata predstaviti najkasneje ob 15. url. KVIZ. Ob 16.30 Jutri, 31. t. m. NAMIZNI TENIS. Ob 20.30 finalne tekme. V torek, 1. novembra NOGOMET. Ob 8. url finale mladincev za 3. mesto. CANKAR - SOKOL ob 9.40 finale članov za 3. mesto DOMAČI NOGOMET DANES Juniorji Ob 12.45 v Drevoredu R Sanzio ARSENALE — BREG ................... TRŽAŠKI PLAVALEC NA PREDOLIMPIJSKEM TEKMOVANJU REPEN . PRIMORJE Ob 11.30 finale članov za 1. mesto BREG - ZARJA Ob 13.15 finale mladincev za 1. mesto BREG . PRIMORJE KOŠARKA. Ob 20.00 finale za 3. mesto CANKAR - BARKOVLJE Ob 21.00 finale za 1. mesto. DOBERDOB - ŠKAMPERLE V četrtek, 3. novembra ODBOJKA. Ob 18. finale žensk za 1. mesto CANKAR-ŠKAMPERLE Ob 19. finale moških za 1. mesto CANKAR - ŠKAMPERLE Ob 20.30 zaključna slovesnost in nagrajevanje. FRAN VENTURINI ■ silno priljubljen a v načelnih vprašanjih neupogljiv (Nadaljevanej s 3. strani) » CIUDAD mexicu ROBERTO PANGARO «Utrujen sem bil že ko sem vstal» Po Luciani sem moral obvezno obiskati tudi drugega tržaškega «predolimpijca» Pangara, prav tako plavalca in člana kluba AS Edera. Roberto Pangaro se je v državno elito prebil letos. Kljub 16. letom je na 100 m prosto že dosegel 56”2, na 200 m pa 2’U”3 in na državnem prvenstvu osvojil na krajši progi drugo mesto. Doma je iz Milj, obiskuje pa tretji raz-rad višje pomorske šole v Trstu Po vrnitvi iz Mehike ga zelo skrbi šola in ko sem prišel k njemu na dcJ», sem ga moral počakati, ker Se je nekoliko zadržal na lekciji. Fant je visoke postave in širokih ramen. O svojih prvih izkušnjah v Mehiki nam je povedal: «Prvi vtis ni bil posebno prije-jeten. Nasprotno! Ljudje brez volje, na videz utrujeni, zaspani, počasni. Najprej mesto iz samih barak revnih ljudi, nato pa bleščeče velemesto bogatih slojev«. 50 vas Mehikanci lepo sprejeli? «Zanimanja za nas je bilo veliko in časopisi so redno vsak dan podrobno poročali o tej ali oni ekipi. Včasih so nas obiskali kar 4 novinarji na dan in tudi več.» 51 tudi ti občutil težave, ko nisi bil v bazenu? «Posebnih motenj sprva nisem imel, kmalu pa so mi razpokale ustnice, med dihanjem pa me je v nosu in grlu zeblo. Zrak je bil zelo suh.« Kako je bilo s prvimi treningi? «S treningom smo začeli takoj, vendar je šlo izredno slabo. Po 200 metrih sem bii izmučen do kraja in pulz srca je dosegel ritem, da sam sploh nisem mogel šteti udarcev. Zdravnik mi jih je naštel kar 260 na minuto. V normalnih razmerah mi po takem naporu srce udari od 130 do 150-krat na minuto.« Ali je bila voda res neprimerna? «Voda je bila odločno pretopla r ti*.., m* Roberto Pangaro in v njej sem se počutil brez volje in nerazpoložen za borbo.« Kaj nam lahko poveš o doseženih razultatih 57”9 na 100 in kar 2’20”8 na 200 m. «Na slabe rezultate je vplivalo okolje. Premalo časa sem bil v Mehiki in se nisem privadil na dane razmere. Francoski plavalci so na primer prispeli v Mehiko mesec dni pred tekmovanjem in dosegli tudi razmeroma boljše rezultate. Američani, ki so prispeli na tekmovanje neposredno iz Kalifornije, kjer so bili zbrani na skupnem treningu, so tudi občutili pomanjkanje kisika in dosegli slabe rezultate.« Si imel stike z domačini? Kaj menijo o vsem mehiški plavalci? ((Zanimivo je, da posledice višine občutijo tudi domačini. Večinoma sicer tekmuje v prestolnici, ko pa kdaj tekmujejo ob rooriu. imajo ob povratku podobne motnje kot ml, le da se oni privadijo takoj na okolje.« Si ti kaj posebnega zabeležil v dnevnik? »Utrujen sem bil že ko sem vstal. Nisem imel volje niti, da bi se umil in počesal. Na dnevnik sem prve dni zapisal nekaj nepomembnih stvari, zaradi utrujenosti in tiste posebne lenobe pa najo nisem dnevnika niti več odprl. Kaj pa v bližnji prihodnosti? «Sedaj moram resno misliti na šolo, saj sem začel pouk obiskovati le pred dvema dnevoma. Zelo sem utrujen in dva meseca mislim počivati. Pozimi bom začel najprej s telovadbo, nato pa s kondicijo in končno s sprinti. Popraviti moram s preplavanimi kilometri tudi slog, ki sedaj še ni najlepši in tudi ne rentabilen.« Tudi Pangaro Je navdušen športnik. Po šoli mu je prva skrb plavanje in povsem naravno je, da resno misli na olimpijske igre 1968. leta, ko ne bodo športnikom v Ciudad Mexico merili samo pulz in pritisk, temveč brez usmiljenja samo v vodi dosežene čase. Njemu in tudi Daprettovi v korist govorita volja in leta. BRUNO KRIŽMAN K0USAKSTV0 IMOLA, 29. — Fellce Odmondi je danes zmagal v 200,4 km dolgi dirki za XV. pokal Placci. Gimondl je progo prevozil v 5 urah 23’49” S povprečno hitrostjo 36,620 km. Za njim sta se uvrstila z istim časom Pifferi in Zilioli. KOŠARKA Mivar v ženski prvi ligi Tržaška ekipa Mivarja, ki je med lanskim prvenstvom Izpadla iz ženske A lige, bo letos ponovno nastopala na elitnem tekmovanju. Spočetka Je kazalo, da tržaški klub zaradi težkih finančnih bremen ne bo mogel sprejeti mesta, ki ga je s forfaitom prepustila ekipa Zaissa. Končno pa so vprašanje rešili in dekleta Mivarja bodo ponovno branile barve Trsta v najvišji košarkarski kategoriji. Prvenstvo ženske A lige se bo začelo 6. novembra. Poleg tržaške peterke bodo v A ligi še ekipe Stan-da, Recoaro Vicenza, Fiat Turin, Bristot Treviso, Lanco Turin, Lamborghini Bologna, Geas Šesto S. Giovanni in Pejo Brescia. šani, za moški in za ženski zbor. Besedila svojim skladbam je jemal pri Prešernu (Zdravljica, Zapuščena ...), Zupančiču (Mornar in Grobovi tulijo), Aškercu (Mi vstajamo!), Gregorčiču (Znamenje) in drugih naših pesnikih. Mislim, da so med najbolj priljubljenimi nekatere njegove ljudske pesmi, kot «Nocoj pa, oh, nocoj« in ((Vasovalec«, posebno pa njegove domoljubne in borbene pesmi («Mi smo ubežniki«, »Pesem bratstva« ...). Njegovo ustvarjalno energijo dokazuje tudi «Nagrobnica». Rokopis nosi na koncu skladbe pripis: Celovec, 24. X. 1941. Celica 63. Skladba je torej nastala v gestapovskem zaporu. Frana Venturinija pa ni njegovo poklicno delo, dirigiranje pevskih zborov in komponiranje odtegovalo od javnega organizacijskega in političnega življenja. Med prvo svetovno -ojno je bil župan dolinske občine in kot župan je ob razsulu Astroogrske pozdravil rojstvo Jugoslavije. Po vojni je bil razrešen županovanja in na občino je prišel vladni komisar Gravisi iz Kopra. Z novo razmejitvijo je slovenska zasebna šola pri Sv. Jakobu, ki je bila od tedaj vzdrževana od družbe sv. Cirila in Metoda, ostala brez svoje matice. Ventu rini je v letih 1920-21 ‘z^ršil vse priprave za ustanovitev nove šolske družbe ((Šolskega društva«, kateremu je bil tudi prvi tajnik Kot agilen in domiseln uprav nik je vpeljal tednik «Novice» ki so začele izhajati z novim le tom 1924 (ukinjene so bile 24 septembra 1927). «Novicam» ni bil samo upravnik, temveč tudi razborit dopisnik in organizator dopisniške mreže. Ko je bilo treba opremiti uredništvo in ni bilo razpoložljivih sredstev, si je kar na šoli pri Sv. Jakobu izposodil nekaj klopi (ki pa so bile seveda odraslemu uredniku le nekoliko pretesne). Venturinijeva dinamična narava ga je gnala prek ozkih ((službenih« dolžnosti. Bil je zraven povsod, energičen, premočrten, udaren. Nič čudnega tedaj, da si je iiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimiiMimiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiHiiiiiiiHiiiiimiimiiiiiiimiiHiiHHiiii KULTURNI NATEČAJI 9. SŠI Zmagovalca dva predstavnika Cankarja Mario Magajna in Nevica Lukeševa Tudi kulturni natečaji so pri kraju. Kvaliteta in udeležba sta nekoliko slabši kot v preteklih letih. Nekaj znanih imen je odsotnih, je pa tudi nekaj prijetnih presenečenj kot v literarnem natečaju, kjer je zmagala Nevica Lukeš (Cankar) s sestavkom «Hej, to je narod moj«. Prvo mesto fotografskega natečaja je osvojil Mario IV«^ajna z res originalno ((Fantazijo*., drugega in tretjega mesta pa komisija ni podelila. Pri slikarskem natečaju komisija sploh ni ocenila del bodisi zaradi kvalitete bodisi zaradi pičle udeležbe. Predložena so bila namreč samo tri dela. Izidi so naslednji: LITERARNI NATEČAJ 1. NEVICA LUKEš (Cankar) Hej, to je narod moj 2. Barej Lučka (Škamperle) Prvi uspeh 3. Kravos Marko (Škamperle) Na vrhu gore 4. Kocjančič Vojko (Breg) To je bila tekma 5. Pavletič Olga (Škamperle) Resnični dogodek 6. Placer Ivana (Škamperle) S smučmi po zasneženi pokrajini 7. Pavletič Olga (Škamperle) Spomin na počitnice 8. Pavletič Olga (Škamperle) Z jamarji v Križno jamo FOTOGRAFSKI NATEČAJ 1. MAGAJNA MARIO 2. Niso podelili 3. Niso podelili 4. Kuferzin Jurij 5. — 6. Magajna Mario 7. Drasič Franko 8. Kuferzin Jurij 9. Magajna Mario 10. Drasič Franko fašistična policija prav njega izbrala kot prvega, da ga konfinira na .sredozemskih otokih. Napravila pa je majhno napako. Venturiniju je poslala pismeno vabilo, naj se pojavi pred komisijo za konfinacijo. Izbral si je drugo pot. Iz Opatije se je odpeljal kot kopalec v čolnu na Sušak. Fašistično policijo je Venturinijeva lekcija izučila: niso več pošiljali vabil. Kogar so nameravali konfi-nirati, so ga kar nenapovedano aretirali in odgnali. V Jugoslaviji se je organizacij sko udejstvoval predvsem v emigrantskem pokretu. Po osvoboditvi je sodeloval pri obnovi ((Glasbene matice«, kateri je bii nekaj časa tudi predsednik. Bil je stalen član giavnga odbora Slovenske in Slovensko-hrva-ške prosvetne zveze; v odboru za zgraditev Kulturnega doma pa je bil podpredsednik. Velika in raznovrstna aktivnost in ustvarjalnost je Venturinija napravila popularnega med našim ljudstvom, njegova velika priljubljenost pa je bila posledica njegovega značaja. V načelnih vprašanjih neupogljiv, borec za pravice svojega naroda nepopustljiv, je bil v odnosu do ljudi prežet s človečansko ljubeznijo do bližnjega. Znal je potisniti v ozadje svojo osebo in nasproti vsakomur je pokazal odkritosrčno prizadetost in pripravljenost pomagati. Takega se ga spominjamo številni stanovski tovariši, ki so se zatekli k njemu, ko je bil kot uradnik v prosvetnem oddelku v Ljubljani, da jim je pomagal v vseh mogočih stiskah. In poznali smo ga kot možbesedo, če je komu kaj obljubil, je smel biti ta prepričan, da bo Venturini to tudi storil. Tudi pevci so ga imeli povsod radi. Bil je uvideven In se je osebno vsakemu približal, če pa je med pevsko vajo šlo kaj zaradi nepazljivosti in nemarnosti narobe, se je tudi pošteno razjezil in ušla mu je tudi kaka neprimerna in groba beseda. Toda po končani vaji je vselej prosil odpuščenja za svoje trpke besede. Sproti se je razblinila vsaka senca med njim in pevci. Kako bi tudi ne! Kdo bi mogel biti jezen na takega človeka, ki je bil vedno veder in dostojen. Tudi s to potezo svojega značaja se je približal ljudem. Njegovi najožji prijatelji so večkrat rekli: «še na drugi svet bo šel Etka z dovtipom«. Ko ga je kako leto pred smrtjo srečal znani tržaški javni delavec, ga je pozdravil: «0, zdravo Venturini, večni mladenič!« Venturini mu odvrne: ((Dohtar, dobro ste povedali, a napačno izgovorili. Izgovoriti je treba tako: več — ni mladenič!«. Danes, ko bomo Venturinija po ložili v zares poslednje domovanje na pokopališču v njegovem Boljuncu, ga bodo naši pevski zbori počastili z njegovo pesmijo; ljudje pa si bodo obujali sporni ne na priljubljenega vzgojitelja in kulturnega delavca in si pripove dovali vedre anekdote iz njegove ga življenja, ki jih je gotovo vsa. toliko, kolikor je njegovih skladb Da, Fran Venturini Etka bo živel med nami dalje v svojih pesmih in v anekdotah. D. P. Restavracija « LI P A » ŠEMPETER (Nova Gorica) tel. 21458 ^ Vedno izbrane jedi in pijače, cene zmerne ^ Hotel «S0ČA» MOST NA SOČI tel. 7 Moderno urejeni hotel © Pristna suninja s specialitetami na žaru — goriška postrv © Lep vrt 5 Vsak dan glasba tn ples © Ribolov celo leto © Lastna čolnarna najnovejši izum moderne tehnike SlIPKRAlITOMATIt; s 57 rubini it , z 88 ru l»i ni ^ sli D'Or> najtanjša ura na svetu X & j Generalno »astopslvo Vrhnika in restavracija Močilnik hotel Poldanovec LOKVE PRI NOVI GORKI - Tel. Čepov a n 3 Odlična pestra nrana S Divjačina © Dobra primorska vin* C Modeme sobe S Izposojevalnica rekvizitov za vse športe S Balinišča S Minigolf igrišče S Izposojevanle konj lipicancev za jahanje © Izleti v naravo. Ne samo pozimi, na LOKVAH le lepo tudi poleti/ E3 MARKET Turisti, izletniki - najveijo izbiro blaga za vaša izlete imajo P -MARKETI e KOPRU • SEŽANI • NOVI GORICI ^70,02 ( \ PREHRAMBENO BLAGO BLAGO StRO’- POTROŠNJE SPOMINKI TRAVEL PAKETI BIFE MENJALNICA 1U % POPUST PRI *’AKUPU NEPREHRAM BENEGA BLAGA 8 TUJO VALUTO ODPRTO NEPREKINJENO OD 7. DO 20. URE, PA OD 7. JO U. URE REHRANA OB NEDEL,. V TOREK, 1. NOVEMBRA BODO VSE TRGOVINE P MARKET ZAPRTE VES DAN VSE DRUGE DNI PRIHODNJEGA TEDNA OSTANE URNIK NESPREMENJEN :::::::::::::::::::!:::i::::::::!:!::::::i::!!:i::!::!i:::i!:i:ii:!::i!!!:i:!:::ii!K!!!i!l!ii:iii!ii!l!Hi! ..:ilH::iii:iH:!mS:ii:i:SiiHI!ii::::i::i:iia..................................................................................................................................................... «Poprej ji nikoli ni bilo do takih stvari. Čudno se mi zdl> da je zdaj tako nenadoma začela zahajati v take lokale, Kje* vlada grozno vzdušje in kjer pleše do druge ure po polnoči.* «Njej je potrebno nekoliko gibanja. Saj vendar ne morem od nje zahtevati, naj si obleče kratke hlače in teka z m»»° vsako jutro po parku.« «Da, vendar bi bilo dobro, da bi vedeli, kaj so začeli o njei govoričiti. S tem sama sebi dela škodo; gre za njen dober gls®-* «Kaj, hudirja, ste hoteli s tem reči?« «Mislim, da je zanjo neprimerno, da se v svojih letih kaž« naokoli s tistim mladim človekom.« Nekaj časa jo je motrii kakor da je ne razume, a ko J® doumel njeno namigavanja se je začel krohotati. «Tom? No, ne bodite tako neumni, Dolly.» »Nisem neumna. Zelo dobro vem, kaj govorim. Ce je kd° tako znan, kakor je Julija, in če zmeraj hodi z enim ln istim moškim, tedaj utegne to postati predmet opravljanja.« «Toda Tom je prav tako moj prijatelj kakor njen. DoW° veste, da Julije zaradi svojih poslov zvečer ne morejn sam spremljati. Vsako jutro moram vstati že ob osmih, da s® pred delom še nekoliko sprehodim. V tridesetih letih svojega gledališkega življenja sem si vendar pridobil določene izkušhJ® v poznavanju ljudi. Tom je prijazen, čist, pošten angle^j mladenič, razen tega je na najboljši poti, da bo postal pr»vl gentleman. Tom verjetno Julijo občuduje. Mladi ljudje v tej dobi si zelo pogostoma domišljajo, da so zaljubljeni v starejS® ženske. Toda t) mu ne bo škodilo, more mu samo koristiti* da bi pa Julija imela kakšne take namere s Tomom — drag« Dolly, vi me spravljate v smeh.« «Tom je dolgočasen, butast, povprečen ln razen tega tudi gizdalin.« <*No, če vi tako mislite o njem, tedaj se morate zares z«w čuditi, da je Julija nad njim tako navdušena.« (Nadaljevanje sledi) W. SOMERSET MflUCHflM ČUDOVITA ŽENSKA «Nič drugega kot hinavstvo.« Potem se je trenutek spomnila Španca z brado, tistega lz spalnega vagona. Spogledljivo se je nasmehnila svoji podobi v ogledalu. «Njemu ne bi smela očitati pretirane sramežljivosti.« Od tega dne dalje je pazila, da ne bi žalila Tomovega pojma o dostojnosti. Julija je bila tako na dobrem glasu, da se je brez najmanjše bojazni, da bi s tem vzbujala pozornost, kazala s Tomom v javnosti. Obiskovanje nočnih lokalov ji je bilo novo. To jo je zabavalo, četudi je zelo dobro vedela, da ne more nikamor iti, ne da bi jo spoznali. Nikdar ji ni prišlo na misel, da bi lahko taka sprememba njenih ustaljenih življenjskih navad vzbujala kakšen sum. Zavedala se je svoje dvajsetletne zvestobe — Spanec, razumljivo, tu ni mogel biti vštet, zakaj kaj takega se lahko pripeti vsaki ženi — in Julija je imela za popolnoma nemogoče, da bi kdo sumničil, da ima ljubezensko razmerje z mladeničem, ki hi ji bil po letih lahko sin. Nikoli m niti pomislila, da bi Tom utegnil biti manj obziren, kakor bi ona to želela. Nikoli ni imela občutka, da Jo izdaja izraz njenih oči, kadar skupaj plešeta. Niti zdaleč ji ni prišlo na um, da bi lahko o njej začeli šušljati. Ko je to šušljanje prišlo na ušesa Dolly de Vries, se je Dolly nasmehnila. Na Julijino željo je bila Toma že nekajkrat povabila v družbo in nekajkrat čez nedeljo na svpje posestvo, a nikoli mu ni posvečala posebne pozornosti. Bil je prijeten mlad dečko, Juliji primeren spremljevalec, kadar je bil Michael odsoten, sicer pa popolnoma nepomemben. Sodil je v tisto vrsto mladih ljudi, ki ostanejo povsod neopaženi, za katere človek niti ne ve, kakšni so, pa čeprav jih pogostoma srečujemo. Tom je bil človek, ki so ga vabili na kosila samo zato, da so dopolnili liho število povabljencev. O njem je Julija zmeraj govorila kot o «svojem malem prijatelju« ali o svojem ((mladem možičku«. Julija nikakor ne bi mogla o njem govoriti tako hladnokrvno in odkrito, če bi bilo le količkaj res, o čemer so govoričili naokoli. Razen tega je popolnoma natančno vedela: Michael in Charles Tamerley sta bila edina moška v Julijinem življenju. Kljub temu je bilo vsekakor čudno, da je Julija, potem ko je vsa ta leta toliko dala nase, začela nenadoma tri do štirikrat tedensko zahajati v nočne klube. V zadnjem času jo je videvala zelo poredkoma in da povemo resnico: bila je nekoliko prizadeta zaradi njene ravnodušnosti. Dolly je imela v gledaliških krogih veliko prijateljev in začela je zbirati poročila. Kar je zvedela, Ji ni niti najmanj ugajalo. Skratka, tega ni mogla verjeti. Vendar, eno je bilo povsem očitno. Julija niti ne sluti, kar se o njej govoriči, in treba bi se bilo o tem z njo pomeniti. Toda ona za to ni imela dovolj poguma. Kljub mnogoletnemu prijateljstvu je bila za Julijo nekoliko v skrbeh. Julija je bila dobro čuteče bitje in čeravno je kdaj pa kdaj govorila ošabno in zviška, ji je bilo vendar težko, vznemiriti jo v njenem miru. Kljub vsemu je bilo nekaj na njej, kar je človeka zadrževalo; proti svoji volji je začutil, da ne sme iti predaleč, to bi lahko pozneje obžaloval. Nekaj pa je bilo treba vsekakor ukreniti. O tej stvari je Dolly premišljevala dobrih štirinajst dni; pri tem si je prizadevala biti nepristranska. Zadevo je presojala zgolj s stališča Julijine kariere. Navsezadnje je sklenila, da bi bilo najbolje, če z njo o tem spregovori Michael. Michaela sicer nikoli ni imela rada, vendar bil je Julijin mož in Dolly je imela za dolžnost, da mu zadevo vsaj toliko pojasni, da ji bo potem znal priti do konca Michaela je poklicala po telefonu in se zmenila z njim za sestanek v gledališču. Michael je imel Dolly rad prav toliko kolikor ona njega, čeravno iz drugih razlogov. In ko je slišal, da želi Dolly z njim govoriti, jo je na tihem opsoval. Jezilo ga je, ker se mu ni nikoli posrečilo odkupiti njenega deleža v podjetju. Vsak poskus vmešavanja v upravne posle z njene strani je zmeraj imel za protipravno in nezaželeno splektarjenje. Ko jo je zdaj njegova tajnica slovensno pripeljala v sobo, jo je pozdravil z živahno prisrčnostjo. Poljubil jo je na obe lici. ((Sedite, bodite kot doma. Gotovo želite zvedeti, kako stoje stvari z vašim deležem?« Dolly de Vries je bila zdaj že žena šestdesetih let. Bila je zelo rejena in njen obraz z velikim nosom in debelimi rdečimi ustnicami ji je dajal videz nadnaravne višine. V obleki iz črne svile je bila kot možača, toda okoli vratu je nosila dvovrstno. biserno ogrlico, diamantno zaponko na plašču in še eno na klobuku. Njeni kratki, pobarvani lasje so se prelivali v bakreno sivo barvo. Njene ustnice in nohti so bili živo rdeče barve. Govorila je glasno in globoko in če se je razburila, so njene besede vrele trdo in odsekano, v njeni govorici pa je zazvenel naglas cockneya. ((Michael, skrbi me zaradi Julije.« Michael, zmeraj zadržani gentleman, je nekoliko dvignil obrvi m stisnil tanke ustnice. Nikakor ni nameraval z Dolly razpravljati o svoji ženi. ((Mislim, da se precenjuje. Sam bog ve, kaj jo je prijelo Velike družbe, ki jih obiskuje, nočni klubi in podobno. Julija navsezadnje ni več mlada ženska: pogubila se bo.» ((Neumnost,. Julija je močna kakor konj in nikoli v življenju ni bila bolj zdrava Videti je mlajša kot kdaj koli poprej. Ne zamerite ji vendar tega, da se nekoliko zabava. Vloga, ki jo zdaj igra, ui preveč naporna. Meni je samo všeč, da ima razen svojega dela še smisel za zabavo. To samo dokazuje, kako vitalna je še.» UREDNIŠTVO: TRSI - UL MONTECCH1 6, II., TELEFON 93-808 ln 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pelltco 1, U Telefon 33 82 - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37.33H as-tm - N apoenu m*__________________________________________a— ... '__,^l. četrtletna 2.250 Ur, polletna 4.400 Ur celoletna 7 700 lir - SFRJ posamezna številka v tednu m nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din 0.000 starih dinarjev), letne \()0 din (loonn starih dinarjev) - Poštni tekoči račun' Založništvo tržaške« tiskaTrsT SFRJ: AD1T, DŽS, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun prt Narodni banki v Ljubljani - 503-3-85 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v Sirim enega stolpca trgovski 150, finančno- io^vtu 250 osmrtnice 150 lir - dali ogla« 40 lir beseda - Oirlnrri -rf.Hrr Ib goriške ppkrajne se mukajo P« uprav) - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Socletš Pubblicitš Italiana« - Odgovorni uredniki STANISLAV RENKO - Izdaja ir, tiska Založništvo tržaškega tiska Trst »->..........■-------------------------- “ " ” ‘ ' ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------— ------------------------—-------------------------------——------------------— —