131. Itev.
Paviifini Iranko v driavi SHS.
V liubllani, v feirtch 10. lunlla 1920.
Posamezna itev. 1 krono.
Leto IV.
Izhaja rasen pendei|ha In dneva po prazniku m tv k d a k egteSde«.
Uredništvo je v Ljubljani, frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se lili ne priobči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1'20. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K l*fcO. Pri večjem naročilu popust
*S323Z33X'’,:K£3EE3r$tt3
silo JugesEov. socilalno - demoliratiine stranke.
T©S©!«R£.ka it. 31S2.
Naročnina: Po poiti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 240, za pol letp K 120, ?a četrt leta K 60, za mesec K 20, Za Nemčijo celo leto K 312, za ostalo tujino in Ameriko K 360.
Reklamacije za list so poštnine proste.
UpravniStvo je v Ljubljani,
Frančiškanska ulica št.6/1., Učiteljska tiskarna.
Madžarski beli teror.
Dan na dan vesti o novih nasil-stvih madžarskega belega terorja 1 Zopet citatno po poročilih ime razvpitega Ivana Hejjas, ki ie v Kecs-kemdu pomoril s pomočjo brahijal-ne organizacije par sto jetnikov. Ves svet se je zgražal nad tem grozodejstvom, madžarska vlada pa ni tema krvoloku skrivila niti lasu na glavi. Sedai ie ta zloba storil slično grozodejstvo v madžarskem mestu Szolnok. Dne 24. aprila ie ustavil in aretiral s svojimi organi-morilci na cesti približno SO ljudi. Ze pri aretaciji so njegovi organi ubili tri osebe. Ostale se ie hotelo transportirati v ujetniški tabor v Hajmasker. kamor Pa aretiranci niso prišli. Kakšna je b:la njih usoda, priča naslednji dokument, naslovljen »kr. ogr. lovskemu bataljonu v Szeged«: »Abbon-nv, 3. maja 1920 — Javljam, da je rdeče gibanje med delavstvom v Szolnoku čimda!ie močnejše. Ni-' tega gibanja se spletajo iz Dunaja v roke bivših sočlanov direktorija m drugih nevarnih subjektov. Interni ranec Jožef Bujoki je priznal, da so se v ieči nahajajoči se komunisti v Szolnoku bavili z mislijo na puč. Stotnik Emerih Makav m Ivan Hej-las sta pozaprla dne 28. aprila vse komuniste, da bi onemogočila prvega maia kakršenkoli puč. Jetniki so bili privedeni k moji stotniji. Ponoči so zaprti komunisti napadli stražo in ji hoteli odvzeti orožje. Nato smo dali pobiti vse komuniste ter ‘.ih ponoči zagrebli, da bi ne razburjali iavnosti * — Andrei Molnar, nadporočnik.
Tako torej dela Hort hvjev klerikalni rež;m, pod kater m vlada stroga
revizija nad vsem javnim mnenjem, nad časopisjem, kakor tudi nad posameznikom. In če se kdo ne bi temu režimu pokoril, se mu n?. Ogrskem grozi z enako usodo, kakor je zgoraj opisana. Tak sistem vladanja se obnese. Povsod govori buržoazi-ia o socijalistih samo slabo in celo všeč ji je. gledati ta krvavi buržo-azijski eksperiment na Madžarskem, kaj šele, da bi proti takemu postopanju dejansko nastopila.
K sreči ie na svetu tudi še zavedni proletariiat, ki sočustvuje z ogj-skiin proletarijatom. In ker kapitalistične države dopuščajo, da uganja Hortvjev režim take krvava orgije na račun nedolžnega proletarijata še nadalje, ie mednarodni proletarijat sam posegel po prisilnem sredstvu. Preprečil bo dovoz Madžarski, napove se ji s strani delavstva splošen bojkot. Naihujši udarec Madžarski bo preprečenje dovoza železa, lesa in soli, česar dežela prav nič nima.
Slišali smo že o sklepu mednarodnega strokovnega sveta in transportne zveze v Amsterdamu, da se začne splošni bojkot Madžarske dne 30 junija t. 1. Ves promet z Ogrsko potom železnic, pošte, brzojava. ladij itd- bo ustavljen, dokler ne preneha na Madžarskem krvavi beli teror, ki traia že celih devet mesecev. Kakor kužna dežela bo Madžarska na ta način izolirana od drugih dežel in pokazalo se bo. da se svetovni proletarijat ne da nekaznjeno izzivati od ogrske monarhistične reakeijonarne zalege in zločincev.
Kooperacija med gami iz Amerike
delavskimi zadru-in stare domovine.
I.
Iz Amerike je došlo na našo Nakupovalno zadrugo pismo, ki ga spodaj doslovno objavljamo Temu pismu bo sledila v kratkem prva poši-liatev blaga, ki ga bodo razdelili naši amerikanski rojaki potom Nakupovalne zadruge med svojce v stari domovini.
S tem se polagoma uresničuje le pa misel, s koio smo se že dolgo bavili. Že dolgo smo mislili na to. Kako bi bilo mogoče pošiljati milijone m milijone prihrankov, ki jih pošiljajo svojcem naši amerikanski rojaki v domovino, potom naših lastnih gospodarskih zavodov. Ko sta se mudila pred meseci sodruga dr. Perič in Svetek v Ameriki, sta ponesla v Ameriko tudi to misel. Naši Amen-
kanci so spravili to misel z njim lastno prožnostjo in energijo v najkrajšem času v življenje. Ustanovili so pod imenom »American lugoslav Commercial Board« v Chicagu veliko organizacijo, koje niti segajo do zadnje slovenske naselbine v Ameriki. V načelstvu tega udruženja so ss. Franc Zajc (predsednik), F. S. Tau-char (tajnik), Filip Godina (blagajnik). Ravnatelj pa je sodrug A H Skubic. Ta organizacija stopa sedaj prvič dejansko na plan. Že početek je velika akcija, čeprav pravilo naši Amerikanci, da je to le majhen poizkus. Zakaj, že pri tem poizkusu se nam je poslalo za par milijonov blaga. Možnosti za to, kar se utegne iz teh početkov v bodočnosti razviti,
so nepregledne. Za enkrat je led prebit, stiki so tu, organizacija na obeh straneh ustvarjena. O naših načrtih glede kooperacije med nami in ameriškim delavstvom se bodo naši čita-telji najložje poučili iz pisem, ki sta jih izmenjali glede tega American Jugoslav Commevcial Board jn Nakupovalna zadruga v Ljubljani. Zato naj slede la pisma.
II.
Pismo American lugoslav Commercial Board na Nakupovalno zadrugo.
Chicago, 111, 6. maja 1920
Nakupovalni zadrugi, Ljubljana, Jugoslavija.
Brez dvoma sta Vas že ss. dr. L. Perič in Fran Svetek, ki sta bila začetkom t. leta tu v Ameriki in sta se kot gosta jugoslov. republičanskega Združenja seznanila z načrti te organizacije za ustanovitev ekonomske korporacije pod imenom »American Jugoslav Commercial Board < obvestila, da želi naša korporacija kooptrirali z Vašo zadrugo, obvestila sta Vas najbiže tudi o našem na.‘ Črtu za pomoč rojakom v domovini, kakor tudi da želimo poslati to prvo pošiliatev na Vašo zadrugo, da lo razdeli, kakor hitro d°sPe v Ljubljano.
Obljubila sta nam, da bosta posredovala pri zadrugi, da ona prevzame ekspedicijo m razdelitev tega blaga, ki oojdd na Trst in od tam po vlaku čehoslovaške vlade v Ljub-
lano na Vaše skladišče.
V zavitku najdete vsa navodila kakor tudi vzorce.
Ker naša korporacija za sedaj ne namerava poslati svojega zastopnika v Jugoslavijo, zato ie naša iskrena želja, da prevzame skrb in nalogo razpečavanja te pošiljatve Vaša zadruga.
Način ekspedicije prepuščamo Vam. Paketi in zaboji, ki gredo naravnost na adresirance. so že naslovljeni. Drugače pa je z blagom, katero pošiliamo na Vas in ki še ni razrezano, ampak bo treba vsako naročilo sestaviti, zaviti in ekspedt-rati. Navodilo o tein je precej natančno.
Stroške združene ekspedicije itd. Vam poravna naša korporacija, kakor hitro predložite troškovmh.
Kjerkoli bodete videli potrebo, da se blago zavije v lesen zaboj prosimo, da to storite.
Največjo pažnio ie polagati na to, da liudie dobijo zaboje, pakete in naročeno blago in da Vam daio potrdilo o prejemu. Od povoljnega uspeha te pošiljatve bo največ odvi sna naša druga pošiljatev v velikanskem obsegu, za katero se že pri-oravliamo.
Prvotno smo mislili poslati enega ali drugega zastopnika korporacije s to pošiljatvijo, ampak to misel smo opustili, ker sta nam dr. Perič in Svetek zagotovila, da bo Vaša zadruga vse ravno tako opravila, kakor če bi se razdelitev vršila pod našim lastnim nadzorstvom.
Kasneje, ko bodo načrti izdelani za drugo pošiljatev in ko bo stvar v teku, pošljemo zastopnika v domovino, ki se bo lahko pogovoril z vodstvom Vaše zadruge o kooperaciji in nadaljnjem delu.
Zanesete se lahko na to, da bo-, mo poslali zanesljivo osebo, s katero boste v stanu sklepati pogodbe. Želeli bi pa vedeti že v naprej Vaše potrebe, tako da se naša korporacija že v naprej informira, po kakih cenah in pod kakšnimi pjogoji. bi se mogle dobiti te stvari In v koliki množini.
Naš način pošiljanja neizdelanega blaga se nam ie zdel primeren iz več vzrokov. Prvič, domači obrtniki bodo imeli delo in zaslužek, drugič, ljudem prihranimo velike stroške s pošiljanjem individualnih zabojev: tretjič, ker korporacija nakupi blago na debelo, prihrani ljudem velike vsote in četrtič, ker imate v Jugoslaviji dovoli lesa za eksport, se nam je zdelo potrata denarja za drage zaboje in les. ki se ga v takih količinah eksportira v Jugoslavijo. 7 našim načinom smo prihranili ljudem najmanj 1000 dolarjev za zaboje in ravno toliko za transport od teže zabojev. Zato so liudie kupili tolfiio več blaga za svojce
Povdariti Želimo tudi to. da Je vsa ta akcija dobrodelna, za odpo-moč bede v domovini, in vkljub temu. da smo pisali razna pisma na le-gaciio v Washingtonu, na ministra za tigovino v Bclgradu, na razne poslance, kakor tudi, da smo poslali kabelgrame za oprostitev carine pri tel pešiljatvi. nismo dosedaj prejeli od vlade nohtnega zagotovila, da bo uošiljatev carine prosta. Na to Vas opozarjamo zato, da boste znali storiti primerne korake v slučaju, da bi vlada zahtevala carino od tega blaga.
Pozdiavljajoč Vas najlskreneje ostajamo s spoštovanjem vdani Vodsivo za American Jugoslav Commercial Board LTD in Jugoslovansko republičansko udruženje:
A. N. S k u b i c s. r.
Odlomek Iz pisma NakuDOvalne zadruge na lugoslav Commercial Board.
Z veseljem pričakujemo poročil o Vašem nadaljnetn delu. Zlasti bi nam bilo drago, ako bi se mogli pogovoriti z Vašim zastopnikom o vseh načrtih osebno.
Po našem mnenju bo mogoče izdelati stalen program za našo medsebojno kooperacijo šele takrat, ko se gospodarsko življenje v Evropi zopet nekoliko ustali. Danes se da delati le od časa do časa. Zaenkrat odgovarja način Vaših pomožnih akcij našim potrebam in bo skoro gotovo v interesu Vaših odpošiljal-cev in njih tukajšnjih svojcev. Ko. bomo blago dobili, si Vam bomo dovolili-povedati na podlagi naših izku« šeni določnejše, kakšne pošiljatve so po našem mnenju za odpošiljalce in njihove svojce boli ekonomične in kakšne manj. Tako bomo naše po« sredovanje vedno boli izpopolnjeva-li. Ako nas vse ne vara, ho, ko pri" deio normalne razmere, najboljše, da pošiljajo amerikanski rojaki svoje prihranke na svojce v domovini sa< mo v denarju. Vi boste ta denar zbi* rali, mr pa ga bomo tukaj izplače* vali. Pošiljali nam boste tudi za»a-prej vse prihranke v blagu, ne v denarju. Kakšno oa bo tisto blago, to bo izključno stvar trgovske kon-iunkture In vsakokratnega stanja oa trgu.
Lepa organizacija, kj smo Jo ustvarili, nas napolnjuje z najboljšimi nadami, da bomo kos svoji nalogi tudi pozneje pri težjih razmerah« Opozorili bi pri tem le še na eno, na kar srno imeli čast opozoriti že v, svojih pismih na Republičansko združenje oziroma ss. Etbina Kristana in Franca Petriča Razvoj, ka« kor sl ga mislimo, bo zahteval, da S4 razvije paralelno s trgovsko organi-zacilo tudi denarna. Mi snujemo tokaj Zadružno banko. Z ozirom na kooperacijo z Ameriko, kot si jo za« mišljamo, bi radi osnovali prej ko mogoče tudi v Ameriki filtfalo te banke. Samoobsebi umevno je, da računamo tudi s soudeležbo Ameri-kancev pri podjetju. Zdi se, da bi se. lahko naslonilo vse to popolnoma na Vašo organizacijo. Biti bi moralo vse v istih rokah. Potem b« se dalo iti za tistim velikim načrtom, ki smo. ga zgorai očrtali in ki nam bo po našem mnenju edini omogočil, da ob< vladamo trajno pošiljanje prihrankov naših amerikanskih rojakovi v domovino.
Prosimo Vas, da presojate iz tega vidika liašo agitacijo za »Zadru*« no banko« in da k) smatrate za zadevo. ki ie baš za našo kooperacij« izredno važna.
III.
Teh novih stikov in uspehov smo: prav v tem trenotku dvakrat veseli Zopet lahko pokažemo prijateljem iti sovražnikom, da slovensko delavstvo jn njegove organizacije niso spale. Postavile so za svoje delo trden temeH Jn prišel bo čas. ko se
■naifli
LISTEK.
A. P. Cehov:
Znameniti ljudje.
(Poslovenil Fran Pogačnik.)
(Dalje.)
»Ne gre mi po sreči, dragica,« ji je rekel nekoč pri obedu. Danes smo imeli 4 raztelese-nja in pri tem sem se vrezal v dva prsta. To sem šele doma zapazil.*
Olga Ivanovna se je prestrašila. On se je nasmehnil in menil, da je to malenkost in da se pri razteleševanju večkrat rani na rokah.
»Vedno bo!| sem raztresen, draga!«
Olga Ivanovna se je bala zastrupljenja krvi in je vse noči premolila, a vse se je dobro izšlo. Zopet sta živela mirno, srečno življenje brez Žalosti in skrbi. 2e to življenje le bilo krasno, a približevala se je pomlad, ki se je že iz dalje smehljala in obetala tisoč sreč. Radosti ne bo konca! V aprilu, maju In juniju najameta na deželi vilo in vrstili se bodo izprehodi, risanje, ribji lov, slavci, nato pa od julija do pozne je-šemi vožnje urne mikov po Volgi in pri tej vožnj: bo kot stalen član navzoča tudi ona. Olga Ivanovna. le si je skrojila dve popotni obleki iz Platna, nakupila si barv, kistov, platna in novo Paleto Skoro vsaki dan je prihajal k ftiej Ria-
bovški}, da se prepriča o njenem napredku v slikarstvu. Kadar mu je pokazala svojo sliko je vtaknil roke globoko v žep, stisnil ustnice, zasopel in delal -
»Tako! Ta oblak kriči, nima večernega sijaja. Ospredje je nekako razžvečeno in tako nekako. raztunete, ne tako... A kočica so je pr; vas nekako udušila in žalobno ječi... ta kSt bi moral biti temnejši. A v splošnem ni slabo! Moram pohvaliti'e
Č:m nerazurnljiveje je govoril, tem lažje ga le Olga Ivanovna razumela.
III.
Drugi blnkoštni praznik po obedu je Dimov
nakupil prigrizka in slaščic ter se odpeljal k ženi na deželo. Ni ie videl že dva tedna in ie silno hrepenel po njej Ko je sedel v vlaku in nato iskal v velikem gozdu njeno letovišče, sta ga ves čas mučila glad in utrujenje in premišljeval je. kako bo na prostem večerjal skupaj z ženo in se potem zavalil spat. Veselo je gledal na svoj zavitek, v katerem je nosil kavijar, sir in lososa.
Ko je našel njeno letovišče In ga spoznal, le že zahajalo solnce. Starka-hišna je povedala, da gospe rji doma. a da se nemara kmalu v me.
V	hlšioL ki je bila na pogled zelo neprijazna, in imela nizek strop, oblepljen s pisemskim papirjem, ter vehast, preluknjan tlak. so bile le tri sobe. K eni le »i&fc PJMLtfilla. v drugi m bili pq
stoliii razmet ani k isti, platno, lojen papir in moški površniki, pa klobuki, a v tretji je Dimov našel tri neznane mu moške. Dva sta bila črna in bradata, tretji popolnoma obrit in rejen, po vsej priliki — igralec. Na mizi ie kipel samovar.
»Kaj želite?« je vprašal igralec v basu, ne-uljudno gledaje na Dimova. :-Bi radi Olgo Iva-novno? Počakajte, pride takoj’«
Dimov je sedel in čakal. Eden od črnolasih moških ga je zaspano in malomarno ogledava! notočil si čaia in vprašal:
»Morda bi pili čaj?«
Dimov bi til rad jedel in pil, a <3a bi sl ne pokvaril dobrega teka. se }e zahvalil za čaj. Kmalu so se začuli koraki in znan smeh Vrata
so se odprla in v sobo ie pribežala Olga Ivanovna v širokok rajnem klobuku in skrinjico v rokah, tik za njo pa z velikim solnčnikom in zložnim stolčeni vesel', idečelični Rjsbovskij.
»Dimov!*, ie vzkliknila Olga Ivanovna in vzkipela od radosti. »Dimov!« |e ponovila in stisnila glavo in obe roki k njegovim prsom. »Ti si? Zakaj te ni bila tako dolgo? Zakaj? Zakaj?*
»Kdal pa naj bi bil prišel, draga? Vedno imam posla, a kadar sem prost, ne gre vlak.«
»Ah, kako sem vesela, da te vidim! Vso, vso noč sem sanjala o tebi in bala sem se, da mi ne zboliš. Ah, ko bi le vedel, kako ljub sl kako prav si prišel! Ti boš moj rešitelj! Le ti me moreš otetU Jutri »e bo tu .vršila nenavadna
originalna svatba,«je nadaljevala smeje se in a* vezuje možu ovratnico. »Ženi se mlad telegrafist na postaji, neki Čikeljdjejev. Lep. mlad človek, ld ni neumen in tiči v njem nekaj silnega« medvedjega, mogel bi služiti kor model za inla« dega Variaga. Vsi letoviščarji se zamrnajo zanj In smo dali častno besedo, da se udeležimo njegovega ženftovanja. Bogat ni, je osamel in bo< ječ in bi bilo seveda grešno izostati od svatbe. Predstavljaj si' Po maši ie poroka, potem pr>J-demo vsi peš do stanovanja neveste, razumeš, gozd, ptičje pelje, solnčni prameni po travi in mi vsi kakor raznobarvne lise na svetlozele-nem ozadju, prtoriginalno, po ukusu francoskih’ impresijonistov. Toda, Dimov, v čem nai grem v cerkev ?& je vzdihnila Olga Ivanovna in šlo li je na jok. »Ničesar nimam tu, doslovno ničesar 1 Niti obleke, niti cvetja, niti rokavic... p me moraš rešiti! Prišel si. to se pravi, usoda zahteva, da me rešiš! Vzemi, dragi moj, ključe, pelji se domov in prinesi mi iz garderobe mojo rožasto obleko! Spominjaš se, visi spredaj. Potem naldeš v shrambi na desni strani dva kartona. Ko odpreš prvega, najdeš tam lil, tih til in ostanke raznega blaga, a pod njimi tudi cve< tiče. Cvetice vzemi previdno ven, da jih na stareš, izberem si jih sama. Rokavice mi kupi, »Dobro,« je odvrnil Dimov. »Jutri se odpet ljem is tl vse pošljem’«
(Dalje prih )
bodo uspehi videli. Z ljubeznijo za-
mišljeno in s številnimi energijami grajeno delo mora roditi sadove, To |e treba povedati vsem tistim, ki klonejo pod težo preganjanj, ki gredo trenotno čez našo zemlio. Povedati je treba to tudi vsem različnim Kakinom, ki izdajajo proti nam svoje turške dekrete.
Vkljub vsemu temu živimo in bomo živeli, ker so naši temelji globoki in ker je naš razmah širok. Na obeh straneh oceana imamo vojsko prijateljev, — kdo se ^more v tem pogledu meriti z nami?
Leon Trockis
I f
pritne le dni Izhajali
v NAPREJU.
Koncentracijski kabinet.
(Herman
Ko je koncem februarja Stojan Protič sestavil iz parlamentarne za-jednice (srbskih radikalcev, hrvat-skih zajedničarjev in slovenskih klerikalcev) svoje ministrstvo, st) njeni pristaši cduševljeno klicali, da ie ministrske krize za vedno konec. Toda Protičeva obljuba, da bo vladal parlamentarno, ie ostala le prazna beseda, ker mu je opozicija odrekala »kvorum«. Protič je mislil vsled tega baje če na diktaturo in belgrajske »Radničke Novine« so na podlaai tajnih vdredb in ukazov razkrile, da je bila za prvi maj odrejena vojaška akcija proti vsem eventualnim nemirom. Delavstvo pa je ostalo prvega maja doma in ni da!o nikomur priložnosti, da bi se mogel naz;vati rešiteliem domovine, če bi došio do krvolitja.
Od prvega dne sestave Proiiče ve vlade — in čeprav Je to parlamentarna zajednica v začelku trdovratno tajila — ie bilo uspešno vladino delo nemogoče. Začasno nar. predstavništvo se je ie za trenotek sestalo, seje so bile vedno preložene in končno le bojkotirala, kar se pač izredno čudno sliši, parlament vlada sama Ker je bila demokratično-soci jalistična opozicija ravno tako malo zmožna vladati sama se je sama po sebi rodila misel na koncentracijski kabinet. Prva pogajanja za sestavo tega kabineta je na svojo pest in brezuspešno vodil Dalmatinec dr. Smodlaka, pozneje pa pariški delegat dr. Vesnič po naročilu regentovem Kljub mnogim perečim vprašanjem zunanje m notranje politike, kakor Je vprašanje glede Reke. Skadra, Madžarske, kriza v prebrani, valutno vprašanje, socijalno nezadovoljstvo, rast komunizma in stalnost v vodstvu državnih poslov, pa so se pogajanja mučno zavlekla. Sele ko je Vesnič stavil 48urni ultimat: da ali ne, Te bila kriza rešena.
Vzrok, da so se pogajanja tako zavlekla, ni bila samo ona balkanska nerazburljivost. tudi če je že ogenj v stiehl, temveč poleg osebnih ne-sporazumljei.J predvsem med Proti-čera in Pribičevičem tudi stvarna nasprotja. Meščanska revolucija, ko-je sad se zdi nova jugoslovanska država, ie imela za svojo posledico tudi ureditev tzv. kmetovskega vprašanja v Bosni, t. j. odpravo onih srednjeveško-fevdahuh razmer me>l zemljiškimi'posestniki in kmeti. To se ie zgodilo z odredbo z dne 25. februarja 1919. Poleg tega Je februarja 1920 minister za agrarno reformo, Henrik Križman odredil, da dobe zemlio zemljiških posestnikov v svojo last proti odškodnini taki najemniki, ki so jo obdelovali že nad deset let. S tem le bilo kolikor toliko tudi ustreženo slavnostni izjavi regentovi. da bodi zernlla tistega, ki Jo
Abditus:
Železničarska stavka in n^e posledice.
(Misli.)
V.
Železniško ministrstvo v Belgra-du je tekom stavke ponovno razglasilo, da so šli železničarji v stavko, ne da bi stavili kakšne zahteve. Železničarska organizacija v Belgradu temu oporeka. Kaj je toraj res? Odkrito povedano: Ne morem verjeti, da bi železniško ministrstvo uradno lagalo, ker bi bila takšna laž v nepregledno kvar javni morali. C« J« centralno vodstvo belgrajske železničarske organizacije uprizorilo stavko, ne da bi izčrpale poprej vsa druga sredstva za dosego namena, potem je ta pogreška neodpustljiva, potem je Beigrajsko Sindikalno Ve-če enkrat za zmiraj izgubilo zaupani* naših delavskih ljudi. Skoro ne morem verjeti, da je bilo tako, Ore sedaj le za ugotovitev, kdo je Lagal Ministrstvo ali Sindikalno Veče’* Ta ugotovitev meni danes ni mogoča. Eno pa j« gQtovo: To BelgraJ&a
Wendel.)
obdeluje. Srbska radikalna stranka pa. ki je nastala iz malokmečke stranke in ima sedaj svojo veliko oporo v begih in agah in sploh mohamedanskih veleposestnikih, je smatrala ta napad na lastnino za preveč komunistično dejanje. In temu nazoru radikalcev so sledili tudi klerikalci in hrvatski zajedničarji, čeprav le število onih Mohamedan-cev, ki bi po tej odredbi dobili zemlje kot dosedanji najemniki v svojo lastnino, mnogo večje, kakor ono mohamedanskih veleposestnikov, ki bi bili vsled izvedbe te odredbe oškodovani. Če bi bil Protič o tem odločilne paragrafe agrarne reforme že prej črtal, bi se pogajanja lahko razbila. Na polju agrarne reforme si je resnično stalo nasproti dvoje svetovnih naziranj: radikalci kot zaščitniki fevdalnega veleposestništva hi demokrati kot bojevniki zemlje lačnih najemniških kmetov. Enotno pa nastopanje demokratov ni bilo in »Republika« je Pribičeviču očitala da le po sprejemu pri regentu kazal glede agrarnega vprašanja veliko popustljivost.
Vsekakor pa imajo demokrati v sedanjem kabinetu, ki je bil sestavljen 17. maja, važno mesto ministrstva agrarne reforme. Ta resort ima Križman. Poleg tega so dobili demokrati tudi notranje ministrstvo (minister Ljuba Davidovič) ter ministrstvo financ (minister Kosta Stojanovič. dober poznavalec balkanskih gospodarskih razmer). Pribiče-vič se le moral zadovoljiti z nepolitičnim resortom ministra prosvete. Demokrati imajo sedem mest. Trije ministri stoje izven strank, parlamentarna zajednica pa si ie med seboj porazdelila devet ministrskih mest: ministrsko predsedstvo. Protič la minister za konstituanto, Nin-čič za trgovino: dalje imajo radikalci še Justico, Javna dela in poljedestvo v svojih rokah. Hrvatska zajednica le dobila v svoje roke pošto, gozdove in rudnike, dočim Je Koro?ec kljub železničarski stavki še vedno ostal minister železnic.
»Kvoruma« se tej vladi ni treba bati, ker ima v parlamentu spričo maloštevilne opozicije enajstih soc. demokratov in petih republikancev precej široko podlago. Ali eno je: tudi temu ministrstvu primanjkuje moči in sape, da bi se odločilo in razpisalo kal kmalu volitve. V<m dan odlašanja pa, in bodisi da vlada ta ali ona vlada s »kvorumom« ah brez >kvoruma‘. le še vedno bo*j otežkoča politični In gospodarski položni ve mlade države, ki jo v teh njenih stiskah ni prav nič zavidat1 Ko pa bo tu parlament In vlala, voljena uo volli in želji ljudstva, se obeta Jugoslaviji dobra bodočnost
I ■»17 '■ lil iyf9SiiiSem
Sindikalno Veče se je izkazalo popolnoma nezmožnega voditi takšne' velike stavke. Pokrajinski njegovi tajniki so pač dobili obvestilo, da je stavka sklenjena stvar in kdai da ima započeti, toda pozneje iz Bel-grada ni bilo nobenega glasu več. Stavkujoči železničarji so bili prepuščeni sebi samim. Ali se vrše kak šna podajanja ali nobena, kal misli osrednje vodstvo, kakšen je celoten vtis stavke v centrali in v državi, ali so dnevni komunikeji ministrstva resnični ali niso — vse to ni vedel nihče, najmanj pa pokrajinsko tajništvo železničarske organizacije v Ljubljani Iz Belgrada ni bilo dobiti nobenih poročil — ali vsled nesposobnosti vodstva ali vsled česa drugega, kdo ve. Stavka se j« vlekla. Pokrajinska vodstva so ljudi tolažila, govorile so se frazaste besede, vladi se J« grozilo z gromkimi besedami. železničarjem se Je kazalo na splošno delavsko stavko, ki pride, na revolucionarno razpoloženje v vojašnicah — kar je bila zavedna laž ali pa traparija? — na pretečo stavko v radarskih revirjih Itd. Po žalostnem 24. aprilu v Ljubljani J« siftvka bitto umirala. V&llka VččiM
Politični pregled.
+ Pogajanja za festavo slovenske deželne vlade med klerikalci in demokrati so se pričela. Demokrati zahtevajo zase polovico poverjeni-ških mest. med temi tudi poverjeništvo za notranje zadeve, Čemur pa se klerikalci upirajo.
-f Volim! red za konstituanto, »SI. Narod« poroča* Odsek za volilni red v ustavotvomo skupščino je zaključil svoje delo In sprejel načrt volilnega reda. Po tem načrtu pride na 30.000 prebivalcev v Jugoslaviji po 1 poslaniški mandat. Ljubljana dobi 3 mandate. Slovenija je razdeljena v dve volilni okrožji. Prvo volilno okrožje tvori Kranjska z okrajnim glavarstvom v Borovljah drugo okrožje Štajerska z okrainim glavarstvom v Velikovcu in Prekmurjem. Na 100.000 prebivalcev mora biti izvoljen 1 poslanec s kvalificirano Izobrazbo. Načelno je bila sprejeta tudi določba o varstvu volane svobode, ki le ogrožena z zlorabo prižnice (Kanzelpara,:raf). Minister za konstituanto Protič je izjavil, da bo to vprašanje spravil šc v ministrski svet. Odsek je kljub temu sprejel dotično točko in poveril poslancema Pešiču in drju Palečku nalogo, da stilizirata ta paragraf.
+ Naknadne občinske volitve v Osijeku so razpisane na dan 2. julija t. 1. Meščanske stranke nastopilo skupno.
+ Avstrijski delegati, !4 po številu so prišli v Belgrad, da se pogajalo z vlado glede ureditve prometa in trgovskih odnošajev med obema državama. Delegacijo vodita Lewin-gers in Paul. Konferirak) z ministrom trgovine Ninčičem.
-f Nlttijeve težave. Nittijevo ministrstvo se maje. Večina nacionalistov in radikalcev se mu iznever-ja vsled najnovejšega položaja glede jadranskega problema. Slabo vplivalo tudi afere velikih penever-lenj v zasedenem ozemlju in demonstracije dijaštva v Rimu. Klerikalci že kandidirajo naslednika vlade. Medo. Drugi zopet imenujejo ime Festa.
-t Reforma kazenskega prava ▼ Avstriji. Justični odbor avstrijske vlade le glede kazensko-procesne novele iz 1 1920 sklenil, da se uvedejo prisedniška in presojevalna sodišča (Schoffen- und Erkenntmsge-richte). Porotna sodišča bedo odslej odločala le še v tiskovnih in političnih deliktih, detomorih, umorih in zločinih, za katere zakon določa več kot desetletno kazen.
4- Ustavni načrt nemških socl-Jalnih demokratov n« čehoslova-šketu. Nemški socijalni demokrati na Čehoslovaškem so predložit! predsedniku parlamenta predlog, da predloži najpozneje do leseni vladno predlogo, po kateri naj se ustava izpremenl takele:	1. birokratičm
ustavni sistem nat se odpravi. Drsava naj bo razdeliena v nacijonalno zaoki užene okraje, ki se po piosto izvoljenih korporacijah same vladajo. V narodnostno mešanih okrajih naj si ustanovi vsaka narodnost svo-ie posebno predstavništvo na podlagi splošne vplitve. 2. Vsa okrožia In okraji iste narodnosti naj se strnejo v nacijonalno celoto z voljenim narodnim svetom in narodno vlado na čelu. Ta vlada imel pravico do urejevanja šolstva potom lastne zakonodaje, gojenja dotične narodne kulture, sklepanja pogodb z narodnimi sveti drugih narodnosti glede zaščite narodnostnih manjšin, kontrolo
stavkajočih je šla na delo. Stavkah so le še stari, pošteni, organizacile vajeni in v njo verujoči delavci. Vlaki so vozili čedalje pogosteje, zmaga, popolna zmaga vlade le bila tedaj že gotova reč. šele sedaj ie prišel v Ljubljano zastopnik Sindikalnega Veča v Belgradu in zahteval, da se stavka nadaljule najmanj še 15 dni. To le bilo naravnost smešno-Utemeljeval je to s tem, da pride naibrže v Belgtadu do vladne krize, ker se Protič suče tako, Vesnič tako, Trifkovič tako in dr. Korošec zopet drugače . . . Kakšna smešna figura, tale belgrajskl odposlanec! Ze čred njim oa ie prišla iz Belgrada brzojavka. da se Ima prlhodnH dan stavka končati! To naj bodo vodniki ta-ko resne stavke, v katerih Je ek«.* stenca tlsočev in tisoče v na tehtnici? Železničarji ga seveda niso poslušali. zakaj stavka Je bila tedaj že zlomljena in zadnji, ki so bili še na cesti, so gledali, kako pridejo zopet na delo in h kruhu.
Btlgrajsko vodstvo se ni izkazalo. Ne samo železničarjem, vsemu slovenskemu delavstvu bo treba resno pomisliti, ali na) res izroči vso svoto usodo x rok« ljudem, ki imata
nad socializiranimi podjetji in pravi’
co naseljevanja na razlaščenih veleposestniških zemljiščih. Narodni svet odločaj o višini davkov v %\or Jem področju. 3. Skupni parlament opravljaj zadeve, ki so vsem narodnostim republike skupne. Vlado vzpostavlja narodno predstavništvo, Senat naj se odpravi — Na ta način upajo nemški socijalni demokrati za-sigurati vsem narodnostim čehoslo-vaške, ki jo nekateri imenujejo Avstrijo v stari izdaji, eksaktno enakopravnost in ublažiti nacijonalna nasprotja.
-f Monarhistične spletke na Grškem Monarhistični pristaši odstavljenega kralja Konstantina z vso paro delujejo na to, da posade Konstantina zopet na prestol . Venizelos je strankam, ki to stremljenje podpirajo zapretil, da proglasi obsedno stanje in eventuelno tudi republiko, če monarhisti ne bodo kmalu nehali s svojimi napadi na sedanjo vlado.
-+- Centralni urad sovjetse vlade
v	Londonu. V svrho neposrednega trgovanja sovjetske Rusije z Anglijo. je Llovd Geoige v razgovoru z zastopnikom sovjetske vlade izjavil, da bo na vsak način dovoljena usta- \ novitev centralnega urada sovjetske j vlade v Londonu. Poslopje, kier se j namesti ta urad. je že designirano Krasin otvori tudi v Rimu trgovski biro, pozneje tudi v Pragi. Tako javljajo iz Pariza in Milana došli brzojavi.
-+ Italijanski in francoski socija-listl sodr. Graziadei in Serradi ter Cachen in Frossard so odšii v svrho informacij v sovjetsko Rusijo. Hočejo natančno proučiti sedanje ruske razmere.
-f Madžarski nacionalistični imperialisti so začeli, organizirani v društvu »Move«. v Veliki Kaniži iz-daiatl list »Medjumurje«, ki propagira madžarske nacionalistično šovinistične ideje, naperjene proti državi SHS. Delo novo poživljene imperialistične stranke 48-nikov (program leta 1848.) že rodi svoje sadove.
r In sedaj še zelena Internacijo-nala! Nemški listi p »ročajo, da se je bavarski voditelj kmetov, dr. Heim izrazil na zborovanju krščanske ljudske stranke v Kolnu. da bodo združene kmetijske družbe iz Nemčije. Avstrije, Ogrske. Belgije, Holandije. Švedske, Norveške itd., ustanovile svojo »zeleno« internacijonaio s sedežem v Haagu. Predpriprave za bo izvršile dne 6. Julija v Passau. ustanovitev te internacionale se bo-
4- Aiuerikanski trgovci proti sovjetski Rusiji. Kakor javljajo »Times«, se je trgovska zbornica v New Jor ku, kateri pripadajo mnogi odlični industrijalci države, enoglasno izrekla proti vzpostavitvi trgovskih stikov s sovjetsko Rusijo in proti priznanju sovjetske vlade.
-f- Anarhiste Izženo Iz Amerike. Predsednik VVilson |e podpisal zakonski načrt, po katerem ie ddvolje-no. izgnati one tujce, k: pripadajo anarhističnim organizacijam.
Narodno predstavništvo.
Belgrad, 7. 96. redni sestanek začasnega narodnega predstavništva je otvoril podpredsednik dr Ribar ob 5.?0 popoldne, nakar ie tajnik dr Mihajlovič prečital zapisnik zadnje seje, kakor tudi razne peticije, ki so se izročile odborom. Zatem so bila predložene nastopne interpelacije: Interpelacija poslanca dr. Nežiča o eksploataciji rudnika Lubije. nadalje poslane t dr. Dinka Puca radi opu-
le malo pojma o strokovnih organi-zacilah in zelo malo sposobnosti voditi velike stavke. 11 diktati j z Liei • grada se niso obnesli. Morda jih bo pohvalil kakšen njihov narneščenik, slovensko delavstvo jih ne 1 o l .v>glo! Tl ljudje tam doli Imajo zaenkrat manj izkušenosti, kakor pa velika večina slovenskih strokovničarjev, ki Imajo veliko šolo ži vilenskih Izkušenj in stoterih bojev za seboj. Naši slovenski delavci so se v stanovskih bojih naučili solidnih metod od svojih nemških tovarišev; te metode so boljše od balkanskih, ki so Prikrojene za kulturno nižje stoječe Hudi« kot pa Je naše slovensko delavstvo.
Ker pa mora priti v skupni državi tudi v strokovnem delu in v stanovskih gibanjih delavstva do kolikor mogoče velike enotnosti, ie v danih razmerah edinole federalizem na mestu. Ako hoče slovensko delavstvo, pa bodi to železničarji ali katerakoli druga stroka, varovati svojo kvžo, poteni tnora pri vseh nastopih in bojih tudi soodločevatt, čt »oče, da bodo drugi k njim eksperimentirali n« na svoj, temv*4 m nfcr ko« račun* '	*
ščanja službene pragmatike za urad* ništvo v Sloveniji, druga radi povratka jugoslovanskih vojakov i* Sibirije, nadalje radi slabega mate11 rijalnega stanja in zapostavljanja do« brovoljcev v naši vojski. Zatem j« stavil poslanec Djordjevič na min? stra za trgovino vprašanje radi pre< povedi izvoza živil in radi poslova« nja središnje zadruge za uvoz in iz« voz. Minister za trgovino dr. Nmčifi ie v svojem odgovoru poudarjal principe svobodne trgovine, ki jili smatra za zelo škodljive naši državi, Nato je prišlo na dnevni red vpraša« nje poslanca Popoviča na ministr* skega predsednika radi javne varno« sti v južni Srbiji Ministrski pred* sednik dr. Vesnič je izjavil, da je pr« va dolžnost vsake vlade, da zagoto-
vi	rnir in red v deželi, in istotaka smatra vlada za svojo največjo dolž^ nost, da zavaruje državljanom njihovo življenje in imetje. Izjavil je, da je vlada že podvzela zadostne odredbe za pobijanje strašnega razboj« ništva, ki je razširjeno v nekaterih delih naše države. — Po teh vprašanjih se je prešlo na dnevni red: Poročilo verifikacijskega odbora. Po* ročevalec poslanec Dušan Vasiljevič ie prečital poročila od 6. in 10. marca. V načelu je prejelo poročilo narodno predstavništvo brez debate.
V	specialni debati pa je zahteval mi* nistrski predsednik dr. Vesnič, naj se točka 3, pqročila od 6. marca vrne odboru radi nove stilizacije. Z ozirom na to, da le ravno vlada zahtevala. nai se posamezen člen poročila verifikacijskega odbora vrne, je povzel besedo poslanec Jaša Prodanovič, ki ie dokazoval, da vlada nima niti pravice zahtevati kaj takega. Zaradi tega je došlo do kratke debate med ministrskim predsednikom dr. VesniČem, poslancem ’ašo Prodanovičem in poslancem Zujovičem, nakar le bil predlog vlade sprejet. Zatem je izjavil predsednik narodnega predstavništva, da zaključuje sejo in odreja prihodnjo za petek, 11 t. m ob 4. popoldne.
Dnevne vesti.
Slepa r jen je Javnosti.
Cene padajo 1 Tako nam trobijo že štirinajst dni na r.?esa In vend-ar nihče ne čuti tega na svojem žepu. Pač pa se cene dvigajo. Ljubljanski župan g. dr. Tavčar je stvar prav dobro označil v svojem članku. Dol! v Belgradu imajo namreč čudne običaje ali oa nič ne vedo. Ni še dva meseca. ko so nas tolažili s tem, da so zaloge živil pošle in da lih je sploh premalo, ker jih le prejšnja vlada dala izpeljati iz države. Sedal ko kaže dobra letina, le vlada zaprla meje za izvoz in v enem tednu |e bilo toliko živilskih zalog, da so cene »pričele padati«, a padle pa niso. In glej, cene ne smejo pasti, zato se dovoli izvoz za toliko in toliko vagonov žita, prašičev, fižola na sploh, kolikor kdo hoče. Obenem se pa ustanovi zadruga za izvoz živil in drugih potrebščin. Ko so modri možje Izvedeli da imalo oderuški špekulanti z zaporo meja izgubo, so takoi zopet izpreme-nili svojo gospodarsko politiko, da rešijo špekulante — ljudstvo pa, da strada dalje, dasi bi to ne bilo treba. Konfiscirali so blago aprovizacilam, zasebnikom, češ, da ni živil, in sedal je naenkrat vsega dovolj. Kako je bilo mogoče, da so verižniki toliko blaga? In kaj sedal?	,
odpro, zadruga za izvo* ^ izvoznice, verižniki	1	1
O tem le ^dnja železničarska stavka vse podučila. Kdor hoče biti delavski vodnik, mora imeti tri reči* srce. pamet in vest Pri polpreteklih dogodkih je v Ljubljani manjkalo eno ali drugo. V Belgradu pa vseh teh treh reči Slovensko delavstvo naj si poslel ne da vzeti pravice, da se s svojimi srbskimi in hrvaški,r*i tovariši pogaja In pogovori kot enak z enakimi, da toraj v vseh važnih vprašanjih tudi samo soodločuje. Kadar izbira svoje zaupnike in za-stopn:ke, mora vsakdo vedeti to, kar aern že zgoraj povedal: Svojo usodo zaupaj temu, ki ima srce zs ljudsko b61 in ljudske potrebe; ki Ima dovoli razuma In izkušenosti, da bo izbirai prava in sigurna pota; ki ima dovolj razuma In Izkušenosti, da to. kar govori in dela. Boi* pa naj se delavstvo zlasti pijancev, nepremišljenih kričačev -n sebičnežev. ki se radi prodado, ako jih kdorkoli boljše plača. -- Organizacija le danes nujno potrbna; toda organizacija ni igrača, zato morajo njeni člani in vodniki vedeti, kje ki kdaj bodo nastopili; zakaj kakor sl boS poklat, teko bol ležali
živila po visokih cenah v inozemstvu in doma zadrževali blago mi pa bomo življenske potrebščine zopet drago in dražje plačevali Rojaki, ne >troštajte« se takega padanja cen in ne verujte v »troštanje* gospoda Ninčiča, ki ima zopet glavno besedo.
»Slovenec« nam prepoveduje boi proti laži in nenioraB.
»Slovenec« odgovarja na naš Članek »Škofovska okrožnica duhovnikom« zopet na prav premeten aa-Čin. Naš članek je bil naperjen piou nemorali katoliškega tiska; v njem smo opozarjali škofe, da zavzamejo kot zastopniki katoliške^vere, in ce hočete, tudi katolike cerkve, ki je danes v nar ečji meri politikant vsaj pri nas, stališče gled*. nepoštene a, ki jo uganja katoliški tisk v peli tiki in tudi sicer v javnem ž . ijenju. Do tega smo opravičeni iz jav ..ih interesov, ker prav katoliško časopisje je Pri nas vir političnih zmed in politične nepoštenosti. V nobenem časopisju ni toliko neslanosti, toliko neresne, toliko obrekovanj, kot v tem. škofje kot višji pastirji bi tukaj morali reči svojo odločno besedo tal-o ali tako. V odgovoru pa ^uo opazili Še neko drugo posebnost. »Slovenec« govori v odgovoru le o *krš-scanskem« tisku. Zakaj , a ne o »ka-toličanskern« tisku kakor ste prej vedno pisali. Zdi se nam, da je tukaj ali ozir na pravoslavno cerkev merodajen ali pa se vam vendar zdi frialo preveč, da bi svoj tisk imenovali katoličanski. Tudi pri »CLv:.i-®i« se znajo akomodirati torej preko °ačel in preko svoje boK itosti. Mi nismo napovedali v članku ofenzivo veri, ampak vaši politiki. Kaj torej navijate?!
0
Čudno postepanie Dne 4.* Junija
t L me je slučaino zanesla pot v Cerknico. Pred carinarno sem zapazil gručo Hudi. Stopim bliže. Takol sem bil na iasnem. Cariniki so prodala!; na dražbi usnje in podplate *>obro. si mislim, tu bo nekaj zame m družino f Sal hodimo Itak skoro bosi Postojim. poslušam. Kilogram pod Dlatov. kdo da več? !n šlo je kvišku Dražilo se ie tako, da se le prodalo kilogram po 330 K. Kasneje so prodajali cariniki po kosu. Pri vsakem ie bila cena kilogramu nad 300 K. Kdo torej dela draginjo? Državni tirad v imenu države. Ta'Ko so prodali okrog 60 kg usnia. Izvedel sem, da ie vzel to usnje obmelni finančni stražnik nekemu domačinu, ko ga Je nesel čez Javornik iz zasedenega pzemlia. Dotičnik ie imel namen sam iti do carinarne in plačati predpisano carino, kar ie takoj povedal stražniku. Ta pa mu ie odgovoril, 'da mu ne veruje, kajti iti bi moral po cesti, ne po gozdu. Silno modro in prebrisano* Kakor da bi italijanska obmejna straža spala oziroma mirno Kledala iztihotapljanje blaga. Čigav ie izkuoiček? Polovico dobi država. Polovico dotični iinančni stražnik Da dobi slednii več, zato je treba dražbe, navijanja. Kazni se ni bati. Razumemo sedai to Čudnu postopanje! Opozarjamo pa na ta ne edini slučai naše zastopnike v narodnem predstavništvu.— Proletarec
Kai ie v Jugoslaviji vse mogoče! Iz Radovljice nam pišejo: Ko ie odšel iz Radovljice nadučitelj Slapšak. ie dobil začasno šolsko vodstvo na naši i uetrazreduici po letih tretji nal-ralajši učifeii. S 1. majem t 1. je bil ta učitelj kot invalid vpokojcn in ie dobil obenem tudi glavno trafiko. Po modrosti višiih šolskih oblastev ie obdržal ta vpokoieni učitell In glavni trafikant še vedno začasno šolsko vodstvo. In sedaj se vprašuje vsa tikajSnja javnost, zakaj ta vnebovpi-j-5ča krivica, ker delujeta na naši šoli dve, v vseh slojih, — posebno pa pri onih starših, ki imamo tu svoje otroke všolane — priljubljeni učni moči
—	ki bi pač bili vsaj toliko, če ne Še boli sposobni voditi našo šolo ka-kar sedanji vpokoieni trafikant. — Gospa Huthovžt priznano dobra učiteljica. služi že nad 30 let gospod Šega, služi že tudi več kakor 28 let. ie bil pa začasni šolski voditelj že pred desetimi leti, po smrti nepozabnega nadučitelja Grčarja. -- Seveda, mož se je pa zameril Susteršičevi kliki, da ga te ob času vojne radi sr-bofilstva tako preganjala, da ie bil nad leto dni konfinlran. a spravila ga je ta klika slednjič pred vojno sodišče. In tako preziranje Je menda plačilo ... Kaj pravi organizirano učiteljstvo k tej protizakonitosti? in kje ste narodni predstavniki? — Eden v imenu prizadetih staršev.
f^-8&9em humanistično Izobra*-b«. Ustanovni zbor Društva prijate-yRv hum. gimnaziie s sedežem v Ljubljani se bo vršil dne 19. t. m ob ?• Pod. na I. državni gimnaziji Dru-bo 2ko!J obrambno in linfi* ohra-
niti vsaj par popotnih hum. gimnazij. Pripravljalni odbor nam je poslal v objavo daljše vabilo, ki utemeljuje, ustanovitev društva.
Koikovanie vlog, prošenj, pritožb Itd. Opozarjamo cenjeno občinstvo, da se morajo kolkovati vse uradne vloge po določilih začasnega zakona o najnujnejših fiskalnih odredbah z dne 4. aprila 1920, (glej Uradni list z dne 11. maja 1920). ker se nekoiko-vane in nezadostno kolkovane vloge vračaio vložniku, kaar mu napravlja stroške za poštnino ne glede na to, da se tudi rešitev zakasni. Pristojbina za splošne vloge na administrativne oblasti, na katere se želi pismena rešitev, znaša 12 K. -in sicer stalna kolkovna pristojbina za vlogo 4 K, občna pristojbina za pismeno odločbo pa 8 kron.
Promocija. Na vseu-^ou SII3 v Zagrebu je bil promoviran 6. t. m. g. ŠUiPiui Franc za magistra farmacije. Čestitamo.
Imenovanje. Dr. Josip Pogačnik je imenovan primarijem za ušesne, nosne in vratne bolezni na ljubljanslr deželni bolnišnici.
Vozni red, veljaven od 1. maja 1920 za vse proge v Jugoslaviji iz-vzemši onih v Srbi! je izšel prav!: ar v založbi Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani. Izvod velja 12 K (3 dinarje),	.	,
Glavni odbor za obdelovanje oar-fa obvešča potom razglasa, ki je nabit na mestni deski prizadete barjanske posestnike glede povrači.a nosojila v svrho osuševalnih del na Barju. Razdelbeni izkazi so na vpogled interesentom od 9. do inklus. 16. junija 1920 v uradu i-estnega ekspe-dita ob navadnih uradnih Ul ah.
Zahvala. Podpisana se zahvaljujem rudarjem v Hrastniku in Ojstrem za nabrani znesek 120 kron, katerega so mi podarili kot pokoro za časa interniranja mojega moža. — Amalija Brstič.
Celjska pollciia ie aretirala v Ce-liu dobro poznanega Derganca, sina bivšega mestnega ekonoma, zaradi umora. Ustrelil ie baie v Petrovčah nastav^enca neke srbske tvrdke, ki je kupoval les za dotično tvrdko in ga oropal za 70.000 kron.
Izpustili so iz preiskovslnega zapora v Celju sodr. Leskoštka. Martinčiča in Orozla. ki so bili zaradi železničarske stavke 49 dni v preiskavi zaiadi veleizdaje.
Politični procesi. S tako kričeča reklamo od klerikalne strani napovedovani politični procesi zaradi zadnie splošne železničarske stavke se po malem izeimuiejo v bagatelne kazenske zadeve, ki pridejo v razsojo pred okrajno sodišče. Večinoma so to prestopi zoper § 3 koalicijskega zakona. Tekom tega meseca bode v tem oziru več razprav, zlasti bo dne 24. t. m., pri kateri je obtoženih 12 železničarjev južne železnice.
Obosojeni mesarji. Centralni urad zoper verižnike je obsodil mesarja A. Z. in J. 2. ter mesarico F Ž, na teden dni zapora, ker so prodajali telečje meso po 24 K kilogtam.
Aretacija. Aretiran je bil trgovski potnik Karol Čihak, rodom iz Karlovca, ker je že 22. januarja t. I. v Tržiču pod coljufivo pretvezo izvabil dvema čevljarskima mojstroma za 20.000 K čevljev, češ, da jima kupnino pošlie takoj brzojavnim potom iz Ljubljane Čevljarski mojster Florijan Tadel ima 14.150 K škode, čevljarski mojster J. Peharc pa 6300 K. čihak je izročen državnemu pravdništvu v Ljubljani.
Pudstrešni vlom. Neznani vlomilci so odnesli iz podstrešja prof. dr Šarabonu na Čopovi ulici št. 19 za 40.000 K raznega dobrega blaga in
Perila.	.	«	i.
Veleverižnikl z moko. Prejeli smo ia objavljamo: Svoj čas je poročal naš list, kako so bili obsojeni zaradi veleveriženja z moko Vitko Mejač. Pavei Erzin in Ivan Vreček. Z oziipm na to poročilo nam naznanjaj. Ivan Vreček ml., da se je proti obsodbi pritožil na urad za prehrano (pri deželni vladi) in da je dobil dne 31. maja t. 1. rešitev druge instance, po kateri je oproščen vsake kazni. Dotična odločba pravi: »Razsodba zoper Iv. Vrečka sc raz-veliavlia, ker ie iz spisov razvidno, da je imenovani nameraval pšenico ki Jo je kupil od Erzina po 7 K 80 v za kg, po isti ceni odstopiti Kavčiču in Kranjcu, da bi s! pri tem zaslužil kako provizijo oziroma si izgovoril kak dobiček. Ker se omeniena kupčija Vrečka po svojem bistvu ne more kvalifirirati za verlžništvo, se je morala razodba razveljaviti «
Čitajfe!	Sirit®!
= naprej =
•dlMi —»Ulito*. tfMvnlk ttovuuihh
Novice.
t*- Nova avstrijska himna. Ko se bo zaprisegala nova avstrijska oborožena sila, se bo prvič intonirala nova avstrijska himna; njeno besedilo ie zložil državni kanceiar dr. Renuer.
— General —- morilec. Pred dunajskim sodiščem se zagovarja rad! zločina večkratnega umora bivš* avstrijski general Liitgendorf. Obtožen ie. da ie aprila leta 1915. jelal kot komandant 7. divizije pred Sabcem z bajoneti umoriti tri vojake, ki so v vinjenem stanju ob Savi streljali v zrak. General zagovorov teh treh vojakov ni hotel niti poslušati in jih je pustil kar na mestu prebosti i bajoneti.
— Na smrt ie bi! obsojen v Mel-nlngenu (Nemčija) ključavničar F. Schreppler, ker ie ubil o Veliki noči lOletno dekletce in je njeno meso kot telečje razprodal Skoro neverjetna stvar le to!! Pa tudi posledice vojskine morale in človečnosti.
— Portugalski ministrski pred sednik Babtista je nenadoma umrl
Kultura.
Repertoar slovenskega gledališča
v Ljubljani. Drama- Sreda. 9. junija, »Dvoboj«. Abon. B. Četrtek, 10 junija, »Pritožne bukve«. Abon. E-Petek, 11. junija, zaprto. Sobota, 12. junija, »Veleja«. Abon. A. Nedelja, 13. junija, vVeleja«. Abon. E. Ponde-ljek. 14. junija, »Dvoboj«. Abon C. Op.era: Sreda, 9. junija, »Faust«. Gostuje gospod Nikola Zec. prvi basist državne opere na Dunaju Abon. izven. Četrtek, 10. junija, »Jevgenij Onjenin«. Abon. C Petek, 11. junija, »Vesele žene Wind3orske‘. Gostuje gospod Nikola Zec. prvi basist državne opere na Dunaju. Aboti. izven. Sobota, 12 junija, »Pagliacci, Les Svlphides«. Abcn. D. Nedelja. 13. junija, »Vesele žene Windsor-ske« Abon. izven. Gostuje gospod Nikola Zec. prvi basist državne opere na Dunaju. Fondeljek, 14. junija, zaprto.
Iz stranke.
Sodrue, ki ne bere »Napreja«, ne more biti dobro poučen o delavskem in socialističnem gibanju. Zato berite »Naprej«. Kdor sam ne zmore naročnine, naj si poišče sodruga, da si ga naročita skupno. »Naprej« berite vsak dan!	(3)
Člane in članico »Svobode« v Ljubljani se opozarja, da se ho odslej pobirala članarina na domu.
Organizacija stavblnskih delavcev. Osrednje društvo sklicuje na nedeljo, dne 13. t, m. ob 9. uri dopoldne izredni občni zbor v veliki dvorani »Mahrove šole«. Podružnice naj pošljejo svoje delegate, in sicer na vsakih 200 članov po enega in na vsakih nadalinih 100 zopet po enega. Delegati nai javijo najkasneje do sobote svoj prihod, da moremo pravočasno preskrbeti stanovanja.
Gospodarstvo.
~ Izvozna carina na vino je znižana na 20 vinarjev pri hektolitru.
-	Popravila velikega železniškega mosta na Savi pri Belgrndu so
vspešno dokončana. Na ta način ni obstoji nobena ovira več zopetnemu prometu orient-ekspresa. ki je prej vo^il med Parizom in Carigradom preko Švice, Avstrije in Ogrske (Čez par dni pa bodo poročali bel-grajski listi, da savski moti poka — Op. ured.).
Mia
(Vesti LDU.)
STAVKA BEL-RAJ2KIH NATAKARJEV.
Belgiad, 7. Vse. natakarsko osob-je v beleraiskih gostilnah in kavarnah je stopilo danes v stavko. Zahtevajo povišanje plač odnosno 8% vsega brutto dohodka. Od danes so vse večje gostilne in kavarne zaprte.
ŽALNA SEJA ŠTAJERSKEGA DEŽELICA ZBORA.
Gradec, 8. Za danes dopoldne sklicana seja štajerskega deželnega zbora je bila v znak žalosti nad včerajšnjimi dogodki po nagovoru dežel: ega glavarja dr. RIntelena zaključena. Deželni glavar }e dejal med iSruflhn: »Danes stojimo vsi pod k anton vtisom dogodkov včerajšnjega dne. (Poslanci se dvignejo raz sedežev.) Nekateri neodgovorni elementi so aiorabili žalostni miočtM
ljudstva v svoje zločinske napačne
in so izigrali osebe, ki so se deloma nezavedajoč se poledic dale zapeljati do kaznjivih dejanj. Obžalujemo smrtne žrtve in sočustvujejo z ostalimi in z ranjenci. Natančna preiskava je že uvedena. Pojasnila bo, kar je potrebno, nakar se b j ' nastopilo proti krivcem z vsemi zakonitimi sredstvi. Deželna vlada si je svesta svoje dolžnosti. Mir in red se morata na vsak način ohraniti in ima vlada v to tudi dovolj sredstev na razpolago. Na prebivalstvo siavljam nujen poziv in prošnjo, da podpira deželno vlado Pd čuvanju miru in reda.«
PONEVERBA V ITALIJANKEM MINISTRSTVU.
Reka, 8. Po vesteh iz Rima so zasledili v ministrstvu za osvobojene dežele, med katerimi štejejo tud' Istro in Dalmacijo, velika poneverje-nja. Zaprli so 30 uradnikov. Preiskava se nadaljuje in je zapletenih vanjo tudi mnogo uradnikov iz drugih ministrstev.
DAVČNE PREDLOGE V OC ZBORNICI.
Budimpešta, 7. Ogrski dopicni urad. poroča: Narodi.a skupščina je v današnji seji obravnavala zakonski načrt o rudniških pristojbinah. Načrt. po katerem se dosedanje pristoj bine za osemkrat zvišajo, je bil brez debate v splošnem in v detajlih sprejet. Zbornica je nato razpravljala o zakonskem načrtu, po katerem se finančni minister pooblašča razpihati na izvoz nekaterega blaga Izvozne pristojbine v prid državi, a udi ta načrt je bil v splošnem in podrobnem sprejet. V današnji seji Je finančni minister predložil zakonski načrt, J se tiče izpremenitve in dopolnitve nekaterih zakonitih določb o zv&v-nju direktnih davščin.
STAVKA NA ČEŠKEM.
Praga, 7. Kakor Javlja »Prager Abendzeitung«. je stopilo delavstvo okrožij Karlovi Vari, Elbogen, So-kohiikv. Krasinec in Neudeck v splo ŠTio stavko vsled lakote. Ce krušna aprovizacija do srede ne bo zagotovljena. bodo tudi delavci dragih okrožij z železničarji in poštnim, nastavljenci vred stopili v stavko
PLEBISCITA V ŠLEZ1JI NE BO.
Dunaj. 8. Po poročilu lista »Neue Freie Presse« Iz Moravske Ostrove se potrjujejo vesti, da bo te&nsko okrožje priznano Poljski. Pravijo, da
bo Poljska morala za to koncesijo privoliti v to, da se nevtralizira Gornja šlezija.
VOLITVE V NFMSKI DRŽAVNI ZBOR.
Doslej Izvoljenih 86 socliainih demokratov In 57 neodvisnih sociialistov.
Po dosedanjih rezultatih o izidu volitev v nemški državni zbor je očividno, da bo tudi v novi državni zbornici socijalno - demokratična stranka najmočnejša. Dosedaj je izvoljenih med 319 znanimi rezultati 86 socijalih demokratov in 'i? neodvisnih socijalistov. Kakor težko pri čakujemo nadalinih obvestil, imamo nado. da bo nemško delavstvo tudi pri tei voiitvi častno rešilo svojo misijo.
Berlin. 7. Do dvaindvajsetih je bilo znanih 319 volilnih izidov iz vseh volilnih okrožij. Po teh izidih je izvoljenih: $1 socijalnih demokratov, 57 neodvisnih, 1 komunist, 27 demokratov, 44 poslancev centru-ma, 12 pritašev bavarske ljudske stranke. 43 pristašev nemške ljudske stranke. 41 nemških nacijonal-cev, 2 nemška liannoveranca (Wel-fa). 2 poslanca bavarske kmetske zveze. Opozicijonalne stranke, namreč nemško - nacionalna, nemška ljudska stranka in neodvisni, so do-sedaj dosegle 141 mandatov. 1 ri skupine naprednih strank so dosegle 157 mandatov. Nadalje le izvaljenih še 14 bavarskih m hannoveranskih poslancev, ki stole blizu centruma
VOLITEV V NEMŠKE DEŽELNE ZBORE.
Berlin. 8. Iz Stuttgarta Javljajo-Mandati za novoizvoljeni deželn', zbor so razdeljeni takole- demokrati 15, centrum 4, socijalni demokrat’ 17] meščanska stranka 10, kmetska zveza IS, komunisti niso dobili nobenega mandata.
Monakovo, 7. V bavarskem ministrstvu za notranje zadeve Je bil ob 5. popoldne znan naslednji delni izid iz 8bavarskih okrožij: večinsk’ socijaiisti 301.365 glasov, neodvisni 246.215 glasov, komunisti 42.261 glasov, nemška bavarska ljudska stranka 839.962 glasov, nemška demokratska »tranka 145.200 glaov, kratska stranka 145.200 glasov, osredula stranka »7 563 glasov.
NEMŠKI DRŽAVFJ1 KABINET PODAL OSTAVKO
Berlin, 8. Kakox javlja »Vossl« sete Zeitung«, bodo dali danes do-* poldne Člani državnega kabinet^ predsedniku državne zbornice svojfll portfelje na razpolago. Čeprav ko n« čnoveljavni izid volitev še ni pc činoma znan. meni državna vL.da, da mora že sedaj izpolniti svojo obljubo’ in dati predsedniku idiliko, da na’ podlagi spremenjene drL.vne konstelacije prične pogajanja glede sestave nove vlade.
ODGOVOR MOSKOVSKE VLADE KRASINU.
Pariz, 7. »Daily Telegraph« , >-roča, da je odgovor, ki ga je dobil Krasin iz Moskve na 3 pogoje, ’ a-tere Je stavila angleška vlada, le v vprašanju osvoboditve angleškiŠ vojnih ujetnikov smatrati kot zadovoljiv. Kar se tiče ostalih, d veh vpra--šanj, namreč, da se opusti boljše ,1-ška propaganda v zapadni Evropi in da se ustavijo napadi proti angleškim interesom v oTientj,!, meni moskov« sika vlada, da ie njih izpolnitev odvisna od angleške intervencije pri Pollakih’,
7 RITSKO-POI "k BOJlSC \\
Moskva. 8. Frontno poročilo: Ju« gozapadna fronta. Rdeče čete so zo-oet dosegle levi breg Dnjepra iit nadaljujejo ofenzivo. Zasedle so zopet vse postojanke, ki so Uh bile poprej izgubile.
Iz Slovenile.
Gorje pri Bledu. V spomin g.
J a n. P i b r u.) Pred desetimi leti s<* le zbrala ogromna množica ljudstva* ognjeeasci. Marijina dražba, fantje ta dekleta v narodnih nošah in z za« stavami topiči so pokali.,. Takrat, g. Piber, le bil Vaš slovesen sprejem, E»olgo Vam ie bilo lepo v naši fari, ko ste gospodarili z Vašim Šušteršičem nad nevednim ljudstvom. In VaS odhod? Izginili ste rano v Jutru, ni' hče se ni poslavljal od Vas in celo Vaši lastni pristaši se ieze nad Va« mi... Sovražili ste vse, kar ni bilo Vaše, ljubo Vam ie bilo le Vaše korito. Pustili ste za seboj samo ne« snago. Odšli ste, socijaiisti pa — ostanejo! V drugi Vaši občini pa pu« stite na miru vso pclitiko, ker v po' litiko naj se ne vmešava noben duhovnik več kakor kot državljani —• Gorjanski socijaiisti.
ŠPORT 1N TLR1STIKA.
Nogometna tekma med S, Iv. Svoboda« (Ljubljuua) ter S. K. »Spar« ta« se bo vršila v soboto dne 12. t, m. ob pol 7. uri na igrišču š. K. Ilirije. S. K. Svoboda nastopa v sobo« to v Ljubljani prvič javno. Je že precej močen in igra bo zelo zanimiva, ker bo »Šparta« napela vse silo, da svojega tdaneca premaga.
Nogometna tekma Š. K. »Svoboda« Celje — S. K. »Celje« Je Izpadla z rezultatom 0:3 (0:0) v prid »Svobode«. Igra Je bila prvi polčas slaba, lena, vsled tega tudi rezultat 0:0« Drugi polčas pa je pričela * Svoboda« napadati in kmalu zadala nasprotniku prvi udarec. Igra postaja vedno bolj in bolj napeta. »Svoboda« v precejšnii premoči, S. K. »Celje« brani z vso silo in se mu posreči večkrat predreti črto; da se je goal »Svobodi« ubranil se je edino zahvaliti desnemu halfu,. Dobra je napadalna črta. »Svoboda« je delala precejšno preglavico §. K. »Celju«. Orešnik, Toplak. Dobrojc in Selekar delajo čast S. K. »Svobodi«. Branilci S. K. »Celje« ter Erh..iič izborni. Kombinacija na obeh straneh drugi polčas povolina. Sodnik g. Reben-schegg dober, občinstvo pa ima premalo smisla za šport. — c. M-i-a.
V	nedelio dne 13. t. m. Igra Š. K, »Svoboda« C.nljfe z mariborsko Š. 'C. »Rofe elf«. čas se pravočasno obvesti.
Ste prehlaieni? Imate bolečine v prsih? V grlu? Ali kašljate? Imate nahod? — Dobri prijatelj v takih' hudih dneh Vam je Feilerjev pravi Elza-f.aid! 6 dvojnafib ali 2 veliki špecijalni steklenici 38 K. — ski sok zcoer kašeli in prsne bolečine 1 steklenica 6 K.
Slaba hrana Vam le pokvarila želodec? Fellerleve prave Elza-kroglfice ga spravijo v led! 6 škat-Ijlc 18 K. — Omot in poštnina posebej, a najceneje! Eugen V. Feiler, StubJea donia, Elzatrg St. 282 (Hr-vatsko).	—B—.	930
Izdajatelj: Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: Jak Vehovec,
Tisk »Učit tiskarne« y .Ljubljani,
‘41 ef W B. I W B tast (vpitana zadruga z omejenim ^oroStvem)
sprejema
hranilne vloge
&wgs£m v it 9 k© množino
cinkiisvinca
po najvISflh cenah.
M. Ussar, ttpH
Maribori Schillerjeva ulica 17.
4 1
0a
Na podlagi zadnjega računskega zaključka ima 1033 članov ter sledeče društvene sklade:
Rezervni delež.........................K 41.647 42
Društveni sklad ...... K 80.939'43
Blagovni promet za leto 1919 je znašal K 2.329 207 94.
Član postane lahko vsak, kdor plača vstopnino K 2'50 in delež K	40’—.
ita v, 93.
n.„|ln»| srednje veliko posestvo rodo-riUllulll vitne zemlje tri četrt ure oddaljeno od trga M. Brlnovčar, Zurkov dol 16. Sevnica ob Savi.
nami Unfnl za centralno kurjavo je na-rutlil liOlBI prodaj Ogleda In vpraša /saki dan v hotelu .Slon*,
576
nnnnonHnmnnnnBcan
„L I B E R T A S“	B
medlimvedno pronebte d.d» u Zagrebu.
i
i
H
1
nedluatreeine prometne silen, društvo g*
sa sjedištem u Zagrebu, te prema potrebi osnivanjem svojih filijala u svim važ- S?, nim trgovačkim i prometnim centrima tuzemstva in inostranstva.	§jn(i
I
iw tta mpsnripd!y.
U svrhu promicanja tuzemnog i medjunarodnog trgovačkog saobračaja že-ljeznicom, parobrodom, postom te svim ostalim vozilima osnivaju niže potpisani na Čisto trgovačkoj bazi dioničarsko društvo pod imenom
„L I B E R T A S“
lahko vsaki dan v hotelu Ljubljana.
»»
it
ja razen ponedeljka vsaki dan od 8. ure zjutraj do 8. ure pe poldne
odprta.
575
Abadie, Samum, Golub, Club, Ottoman, vsakovrstne stročnice, ! pečatni vosek in konceptni papir priporoča na debelo:
Mestni trg St. 11.
3D5IP3UG
Angleško snkno
elegantni vzorci za gospode; kakor za modne, športne, žaketne in smoking obleke. Odpuščeni vojaki, invalidi, vmivši se vjetniki (Slovenci), delavci in železničarji znaten popust.
Prva kranjska razpošiljalna
Schwab & Bizjak
Dvorni trg 3 LJUBLJANA Dvorni trg 3
lastni modni atelje!
s
M
C
M
«
e
M
Ljubljana
Rimska c. 16
naznanja, da še vedno dela s pristnim blagom. Izvršitev točna. Zmerne cene Za vsa izvršena dela jamčim dve leti.
24
^30
H
B
e
Hi
m
o
m
mašim ku. Morami zavod
Drag. Beseljak
v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje B dobavlja vse kreditne in privatne informacije v tu- in inozemstvu. V abonementu ter posamezno cene zmerne, .s
Da se ta svrha poatigne dioničko druStvo če se baviti
a) Svin^ mogučim granatna spediterskih po-alova te posredovanjem u svim otpremničkim i prevoznim poslovima kot željeznice, pošte, bro-daratva i ostalih vozila u tuzemstvu i inozemstvu, uskladištivanjem robe u vlastitim maga-zinima, kao i otpremom zbirnih vagona i raz-diobom u sabimim vagonima prispjele robe na naslovnike odnosno daljnim edpremanjem na naslovnike.
b) Agentumim posredovanjem kod svili pu-tovanja n inostranstvo i preko mora; kao i da-vanjem svih mogučih informacija kod svih trgo-vaekih, otpremnih i prevoznih posala za tuzem-atvo i inostranstvo.
c) Reklamaoijom svih tražbina nastalih iz prevoznog ugovora sa željeznicom, poStom, bro-darstvom i ostalim vozilima te posredovanja kod ocarinjenja robe i prtljage n tuzemstvu in ino-stranstvu.
K 3,000.600*—
pod slijedečim uvjetima:
1. Prigodom upisa dionica, koje če glasiti na donosioca imade ee nplatiti odmah u goto-vom 30% nominalne vrijednosti dioniee t. j.
K 300 po komadu, a osim tega za pokriče ute-meljiteljnih troskova i osnovanje prve pričuvne zaklade 10°/, t j. K 100 — po upisnoj dionicl.
2 Rok uplate ostalih 70% nom. vrijednosti dionica odrediti če prvo ravnateljstvo u vlasti-tom djelokrugu.
3 Pravo reparticije pridržaju si utemeljitelji.
4. O upisanim dionicima i uplačenim izno-sima izdavat če se potpisavateljima privreinene potvrde, koje če se svojedobno zamjeniti dio-nicima društva.
5. Dioničari, boji ne podmire dioničke uplate do po ravnateljstvu ustanovljenog roka gube u smislu § 170 trg. zakona, dioničarska prava, a dotle uplačeni iznosi propadajo u koristi pričuvne zaklade.
U Zagrebu, dne 17. svibnja 1920.
UTEMELJITELJI:
SlavkoAranvitzkvv.r. Juraj Tomičičv.r. Dr.IvanNjemirovskyv.r. IvanFranjičv.rj odjelni predstojnik u miru. bankovni direktor.	bankovni	direktor.	novinar.
d) Da se olakša trgovački saobračaj sa tu-zemstvom in inostranstvom osnovan je veliki medjunarodni zavod za oglašivanje u svim tu-zemnim i inostranira listovima cijeloga svijeta, a bavit če se i sa agenturnisn i komisijonim poslovima.
e) U svrho promicanja trgovine 1 industrije osnivat če se i izdavati od^o varaj uči stružni Ustovi za tuzemstvo i inostranstvo u vlastitoj štampariji, kao i stručne knjige (željezničke tarife. napntei, trgovačke uputo i. t. d.).
Dionička glavnica ustanovljena je sa K 6.000.000.— (Sest milijona kruna) razdijelje-nih u 6000 (Sest hiljada) dionica po K 1000'— (jednu hiljadu kruna) nominalne vrijednosti po ovakoj dionioi.
Od ovo giavnice izdaje se predbježno 3000 (tri hiljade) komada dionica po K 1000'— nominalne vrijednosti u iznosu od
6. Upisi i uplate na dioniee mogu se obav-Ijati svakog dana za vrijeme nredovnih sati po čam od 21. svibnja do uključlvo 21. llpnja 1920 kod blagajne:
Narodne banke d. d. u Zagrebu i njenih podružnica ;
Prometne banke d. d. u Zagrebu;
Jugoslavenske industrijalne banke u Spljitu i
Jadranske banke u Ljubljani.
7. Utemeljitelji si pridržaju pravo imenovati u smislu § 183 trg. zakona prvo ravnateljstvo za prve tri godine.
Koisstituirajuča glavna skupština obdržavati če se 22. lipnja 1920 u 6 sati poslije podrte u viječnici trg. obrtne komore u Zagrebu.
H
0
1
B
D
13
El
m
n
d. d. v Ljubljani
naznanja, da je kar najmoderneje opremljena in da izvršuje vsa v tiskarsko stroko Bpadajoča dela.
Izvršuje:
knjige, brošure, računske zaključke, cenike, lepake, letake, vabila, trgovske račune, razpredelnice, pisma in zavitke, osmrtnice, posetnice itd. v eni ali več barvah od najfinejše do ::	najpreprostejše vrste. ::
Vse lično in po zmernih cenah.
Konsumna društva, zavodi, organizacije, razna društva, trgovci in obrtniki 1 Priporočamo Vam, da se trdno oklenete te na'bolj zmožne tiskarne v Mariboru.
Pletarje
pod ugodnimi pogoji sprejema
m«.Salix. Velika Saiiii. Hivatska.
Stanovanje prosto. — Hrana po
Dušan Presečki v.r. Gjuro Kontak v. r.
trgovac.	trgovac.
Josip Orhel v. r. Vladimir Radan v. r.
trgovac.	veletrgovac.
ceni.
I.
slamnate torbice (cekarje) predpražnike; vse različne slamnate izdelke, priporoča gospodom trgovcem in cenjenemu občinstvu v obilno naročbo	314
FR&UJO CEMR,
tovarna slamnikov v Stok p. Domžale pri LjuMjaoi.
|jl. Mr. Hi din!
A.Pllchs. Ljubljana,
Selenburgova ulica t. I
Kupujem staro zlato, srebro,; kakor tudi briljante, demante po najvišjih dnevnih cenah. Priporočam veliko zalogo zlatnine, srebrnine, ur, briljantov itd. Popravita in nova dela se šujejo
Vsled padca tuje valute Izvrstna angleška francoska Italijanska
liaiev
Arnold Fleischhackerv.r. Aleks. Hruby v.r. trgovac.	trgovec.
Pava© Salaj v. r. TT.BUMIC. CJ1VIC i PITAREV1C v. r.
trgovac.	veletrgovina	za	uvoz i izvoz.
B
kolesna pnevmatika
gladka in gorska
v ceni
PehlitVO. CettiKi zastoejj
Spalne, jedilne in gospodske sobe, kuhinjska oprava, podložki modroci, otomane, spalni in dekoracijski d'-vani, postelje, omare, mize in stoli iz mehkega in trdega lesa, železne postelje in umivalniki ter vse vrste lesenega, železnega in tapeciranega pohištva v vsakem slogu od proste do najfinejše izvršitve po - - - jako nizkih cenah pri tvrdki za pohištvo - - -
Karol Preis, Maribor, Stolni trg 6
J. G0REC
Gosposvetska c. 14.
rektif. in J|*||i|ji * [|)j|[(!KI SSf drogerijam, zdravljiščam itd.
(succus) prozorno čist na drobno in debelo onim, ki razpolagajo z sladkorjem.
Ml i ksinpazitije “ra“.SjLpz»’La“čl^0
Srežk© Potnik, Ljubljana,
Slomškova uiaca 27.	209
Naročajte ..NAPREJ
r
solidno
m rv
— CeilnH&B ilsvRke —
k aesss.eoc.
Sprejema "loge na knjižice in tekoči račun proti
ugodnemu obrestovanim
L*
jtibljanska
lina banka
Brzojavni naslov: Banka.
-	¥	Ljubljani.
Telelon štev. 261.
Podružnice: U Splitu, Cslovcu, Trstu, S&rsfevu, Carici,	Kariljcru	In
Bercvijsb ter brst£na ekspesitura v P-teju.
B«s*rwr-f S e n <& 'i ©kroglo r SO ,369.00«.
Kupuje in prodaja v a e vrste vrednostnih papirjev, financira ararične dobave in dovoljuje vsakovrstne kredite. —
m