KATOlaIŠK CERKVEN LIST. ,,Da^ca4'i*haja mk petek na celi poli, in velji po poiti m eelo leto 4 gld. 60 kr., sa pol leto S gl. 40 kr., sa četen leta 1 gl. 90 kr» v tistarnici aprejeaana sa eelo leto 4 gl., sa pol let» 2gl., sa iertert leta 1 gl. ako sadene na ta dan prasnik, iside „D*niea« dan popi«. Tečaj XXXVIII. V Ljubljani, 18. kimovca 1885. List 38. Dodatek k Furmaohe^jevim premiille- 1. Justns ex fide vivit Pravični is vere živi. (Dalje.) Molitev k angelom in svetnikom. Splošna molite?. Današnji dan, kterega sem z Božjo pomočjo dokončal, prosim tudi za svojo prijatle in dobrotnike, za ▼se, ki so se mi v molitev priporočili, za vse ode katoliške Cerkve, sa vse ljudi, za žive in mertve! Ohrani, o Bog! pobožne na njih potn, daj serčnost maloserčnim, potolaži žalostne, pomsgaj nbožnim, bodi varh in oče vdovam in sirotam, podeli bolnikom ljubo zdravje, ali vssj polajšanje in voljno poterpljenje. usmili se vsih grešnikov in daj jim milost, da se iz vsega serca k Tebi spreobernejo in odpuščanje vsih svojih grehov dosežejo. Blsgoslovi sid zemlje, ohrani mir med narodi, povikšuj svojo sveto Cerkev in pripelji vse ljudi v kraljestvo resnice. Prosim za Tvojega služabnika Leona, rimskega papeža, kterega si svoji cerkvi vidnega poglavarja postavil; ohrani ga nam po svoji'\eliki milosti, dodeli mn duba modrosti, svčta in moči, da vso Tvojo Cerkev po Tvoji sv. volji vlada! Prosim oadalje za našega škofa Jakoba. Daj mu živo vero, terdno zaupanje, delavno ljubezen, nebeško modrost in neprestrašeno serčnost Stori ga pastirja po svojem serci, da nas tako vodi, da bo on kakor pastir, in mi kakor Čeda veselje v Božjih očeh, in da vsi skupaj neizvenljivo krono večnega življenja dosežemo. Prosim še za našega svitlega cesarja Frančiška Jožefe. Dodeli mu, svojemu služabniku, spoznati in Častiti Tvojo moč, s ktero se sovražnik premaga, da bo, ker je iz Tvoje volje cesar postsl, tudi v Tvojem vsrstvu vselej mogočen! Usmili se, o Bog, nevernikov in reši jih is službe malikov; podeli krivo-vercem milost, da svojo zmote spoznajo in so k pravi veri novernejo; rsskolnikom pa, da se papežu podvor-žejo m v edino zveličavni hlev katoliške Cerkve zopet prestopijo. O Gospod Bogi pripelji k sebi nas vse, da Te večno hvalimo in posedamo! To nsm dodeli, o Gospod, nebeški Oče, po svojem 8inu, Gospodu našem in Zveličani Jezusu Kristusu, ki s Tsboj živi ia kraljuje v edinosti sv. Duha, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. Molitev ss podaljšanje življenja. O vsigamogočni, dobrotljivi in usmiljeni Bog! Podeli mi le še eno leto življeqja tukaj, da bom iiiel priložnost na smert se bolj pripraviti, da bom zamogel vse poravnati, kar sem s svojimi obilnimi grehi pokasil, da odpravim vse slabe nasledke svojih hudobij, da postsa— čigoč, da me bodeš pripravljenega našel, kadar me prideš poklicat o moji smertni uri! Gospod Bogi ne želim zato še dalje živeti, kakor da bi meni U svet dopoM; ne želim dalje živeti, kakor da bi hotel dobrote tega sveta, ali posvetne in mesene slasti vživati; zakaj ta svet se mi studi, ako se nebes spomnim; temuč sssm zato pnrim za podaljšanje življenja, da bom imel priložnost, iz celega serca se k Tebi, o Bog! spreoberniti, se v vsih rečeh, v kterih sem grešil, poboljšati, za svoje grehe pokoro delati in Tvoji Bo^ji pravici, kolikor je mogoče, na tem svetu zadostiti. Zakaj dobro vem, spoznam in sem prepričan, da za mene ni druge poti v nebesa, kakor pot pokore. Gospod Bog! Ti ne želiš smerti grešnika, temuč, da se spreoberne, *pokori, poboljša in večno živi. Zato prizanašaš in ai tudi SMoi prizanašal, ko bi me bil lahko tisučkrat pogubiL Ti o Bog! si kralju Ezekiju smert napovedal; ker Te je pa kra|| za odlog prosil, -si mu življenje še za 15 let podaljšal. Ravno tako si prizanesel Ninivljanom, ki so v pepeiu in raševniku pokoro delali; pa še eelo Sodem-jjanom bi bil Ti na prošnjo Abrahamovo prizanesel, ko bi bil vsaj 5 pravičnih v mestu našel. Na te sglede se sklicnjem in opiram tudi jest, in dasiravno nisem Tvojega usmiljenja vreden, Te vender ponižno pissim, o usmiljeni Gospod, ne zavoljo mene, ampak zavoro sveto kervi Tvojega nedolžnega Sina in zavoljo nedolžnih otrok, ki so v tej fari, prizanesi mi in podajjftnj mi moje življenje, če je Tebi k časti in meni v zveličanje I Zgodovinski zapisniki o posvetovanji no* katerih oerkv* ▼ ljubljanski «koj|L (Datfe ia koaee.) 31. Cerkev sv. Nikolaja v Strohinji, v Nskelski fari, Martin, Pičenjaki ikof in patriarha Ladovika vi-karij, 2. avgusta J460 ia potem zopet Jefffc Mb^kt Skof, ■ privoljenjem Ljubljanskega škofa Ravbarja, 10. maja 1496. . 32. Cerkev (farno) sv. Vida (in Martina) v Spodnjih Dupljah, Pičenjski škof Peter Karol 10. junija L 1494 33. Cerkev (iarno) sv. Martina v Terstemku, škof Hieronim, sufragan patrijarha Grimana, U. maja 1507; altar Matere Bo^je pa Pičenjski škof Martin 2e 5. julija 1451. 34. Cerkev sv. Dominika v Zgornjih Tsnetiših, v Tersteniški fari, Pičenjski škof Peter Karol 3. maja 1494. 35. Cerkev sv. Lamherta v Zilogu, Goriške fare, ljubljanski škof Krištof Ravbar, 30. nov. 1521. 36. Cerkev sv. Tilna v Z gor. Bčsnici, Ljublj. škof Krištof Ravbar 1. 1521. 37. Cerkev sv. Janeza Kerst. v Spod. Besniei, Ljubljanski škof Frane Kazianer 24. junija 1542. 38. Cerkev Marije Dev. na Bleškem jezeru, v Grajati fari, Ljublj. škof Sigismund pl. Lamberg 15. doc. 1465. 39. Cerkev sv. Nikolaja vMevkušu, v Gorjšn-ski fari, 1. 1165. 40. Cerkev sv. Trojice v Sebšnjah, Gorjanske fare, Ljubljanski škof Tomaž Hren. 41. Cerkev sv. Marjete v Jer č ki, fara Srednja vas v Bohinji, 3. okt 1502. 42. Cerkev sv. Magdalene na Brodn, fara Boh. Bistrica, Ljubljanski škof Krištof Ravbar, 26. jun. 1521. 43. Cerkev sv. Ahacija v Nemškem Rovtu, fara Bob. Bistrica, Jakob Valeresso, škof Justinopoljski, s privoljenjem Petra Knacerja, general vikarja ljubljanskega, 1. 1492. 44. Cerkev sv. Klemena na R6dinah, fare Brez-niške, Ljubljanski škof Tomaž Hren, 26. jul. 1601. 45. Cerkev Matere Božje pri Fužinah na Savi, Jeseniške fare, škof Tom. Hren, 26 nov. 1606. 46. Cerkev sv. Barbare pri Jesenicah, škof Tomaž Hren, 9. apr. 1617. 47. Cerkev (farno) sv. Trojice v Kamni gorici, prošt Franc Maks. pL Vaccano, škof Pičenski, 20. okt. 1650. 48. Cerkev sv. Lucije na Skaručini, Vodiške iare, Ljubljanski škof Josip grof pl. Rabatta, 10. julija 1667. 49. Cerkev sv. Leonarda na Ker ti ni, Dobske fare, škof Fortnnat, generalni vikar g patrijarha Ludo-vika, 27. avg. 1458. 50. Cerkev sv. Luke v Praprečah, v Berdski fari, Oglejski gener. vikarij in škof Kaprulanski Daniel de Rubeis 20. sept 1530 in zopet 1. 1535. 51. Cerkev Matere Božje v Dertiji, v Moravški fari, razsvečeno po luteranih, je posvetil jo škof Hren, 25. okt. 1606 s privoljenjem patrijarhovim, 52. Cerkev (farno) Marije Device na C rejš n j i c a h, gener. vikarij Oglejski in škof Kaprulanski Daniel de Rubeis 21. junija 1517. 53. Cerkev (farno) sv. Ane v Javoru, Kaprulanski škof Andrej 30. apr. 1303. 54. Cerkev (farno) sv. Ane v Dobovcu, Ljublj. škof Verban Teztor, 24. okt 1548. 55. Cerkev sv. Mihaela v Zaveršah, Dobovške fare, 22. okt 1540. 56. Cerkev sv.Petra v Dvoru, Polhograjske fare, Ljublj. škof Tomaž Hren, 2. jul. 1613. 57. Cerkev sv. Lovrenca v Smol ni k a, Polhograjske fare, Ljubljanski škof Verban Teztor, 1. oktobra 1547. 58. Cerkev sv. Martina v Setnika, Polhograjske fare. ljubljanski škof Verban Teztor 30. septembra L 1547. 59. Cerkev sv. Urha v Zaklancu, v Horjulski fari, Linbljanski škof Rajnald Scarlichi 19. junija 1637. 60. Cerkev (farno) sv. Mihaela v Rovtih, prošt Ljubljsnski in Škot Prčenjski, Franc Maks Vaccano, 21. maja 1662. 61. Cerkev sv. Ane v Butaj no vi, fare sv. Jošta pri Polh. ffradcu, 9. sept. 1547. 62. Cerkev v Bevkah, Ljubljanski škof Rajnald 8cariichi. (S tem «e pokaže neresnična vest Vslvazor-jeva, ki pravi da Scarlichi ni nobenega posla sam opravljal, ampak le po namestnikih.) I * teh podatkov se razvidi, kateri škofje da so imeli opraviti po oaših krajih, in kdaj da so bile postavljene te cerkve, ki sdaj stoje, ali pa njih prednice. Važno je to ne le za cerkvenega zgodovinarja, ampak porabuo tudi pridigarju ob cerkvenih žegnanjih. A. Koblar. Modroalovje. XV. O da bi zamogel v daljne kroge razširiti spoznsnje, -da med modroslovjem in sv. vero ni nikakega nasprotja, temuč, da se oboje prelepo vjema in med seboj poa-pira! Ali taka želja bode vedno samo želja. Kajti nikakor ni krivo modroslovje, da pride pogostokrat v tabor verskih sovražnikov, marveč popačeno serce je krivo, ki premaga in na svojo stran pripravi pamet, pamet pa v modroslovju išče goljufnih razlogov in navideznih dokazov, s kterimi se pekvarjeno serce tolaži, češ, da ima prav in da hodi po ravni poti. Kdor bi hotel modroslovju očitati, da napravlja velikokrat veri škodo, tema bi naravnost odgovoril: Potem takem zaverzimo tudi vero; ali ne veš, da tudi vera veri škoduje? Kaj pa delajo krivoverci druzega, kakor da kvarijo pravo vero v tem, da pačijo sv. pismo in presakavsjo čiste cerkvene resnice? Ali je orodje krivo, da kdo sebi ali dragoma vzame ž njim življenje? Bralec moj! Grdi je tisto hudo, ki pokončoje vse dobro in pokončnje tudi ali vsaj skuša pokončati resnico. Greh je kriv tudi vseh zmot v mo-droslovji. Kjer je pa le goreča felja poprijela se te 'vednosti, da bi prišla resnica na dan is zasvetila ljudem v čast božje, Um se je tudi vselej dala najti resnica. Tega nas prepriča že perva zgodovina kerščan-skega modroslovja. V pervem stoletji po Gospodovem rojstvu ne na-hajamo nobenega moža, ki bi vspsšno obdeloval bil na kerščanski podlagi modroslovje. To je pa lahko razumeti. Vera pervih kristjanov je bila tako živa in terdna, da jih je popolno"1* prevzemala. Zraven tega so imeii mnogi še posebne darove sv. Duha, tako imenovana pCharismata*, ki so jim dala posebno globoko spoznati verske in pa tudi druge resnice, tako da jih m priganjala kaka potreba, da bi modroslovno raziskovali, kaj je resnično, kaj je neresnično. Pomislimo dalje, da so pervi krisgsni živeli v hudih časih, v kterih niso pra-šali: kaj in koliko veš, ampak koliko zamoreš terpeti za Kristusa. Zato se je kerščansko modroslovje začelo še le v drugem stoletji, ko so izobraženi možje, modro-slovci začeli stopati v sv. Cerkev, in ko je bilo treba sv. vero braniti napadov napačne vednosti. Pervi izmed modroslovcev kerščanskih je sv. Fia-vij J nstin, mučenik, rojen okoli L 100 po Kr. od poganskih starišev v mesta Fiavia Neapoiis (v sveti deželi). Bil je zelo vedoželjen in hodil je od enega uče- nika do dreiega, da bi našoT resnico; pa našel je oi nikjer. So le čudovit starček mu jo je pokazal in razkazal t kerščanski veri Pa poslušajmc, kako on sam piše (diai c. Trjrpb. c. 2. L n.): „Ko sem v pervo želel a kakim modroslovcem pogovarjati se, sem se ndal nekemu Stoiku. Bil sem dovolj Časa pri qjem; a ko nisem več zvedel o Bogu, sem šel od ajega io se podal k drugemu, ki so ga imenovali Peripatetika; ta mož se je zdel sam sebi zelo bistroumen. Ko sva bila *nekaj dni skopaj, mi je rekel, da naj se pomeniva za plačilo, da bi kaj dobička imel od podočevanja. Pa ravno zato sem mu dal slovo in ga nisem mogel imeti še za modrijana ue. Ker je duša še gorela v hrepenenji, da bi slišal to, kar je poglavitno i o posebno v modroslovji, sem se obernil do zelo slovečega Pitagorejca, moža, Mi si je veliko domišljeval v svoji modrosti. Ker pa nisem vedel (tsko blizo govori Justin dalje) dosti o muziki, astronomiji (zvezdoslovji) in geometriji, me je poslal drugam. Nekoliko zbegan sklonil sem Platonovih učencev se okleniti, ker so imeli veliko vezavo, in mnogo sem se pečal s umnim možem, ki je bil ravno prišel v naše mesto in bil pervak med Platoniki; napredoval sem in mnogo pridobil dan za dnevom. Zdelo se mi je, da sem postsl v kratkem moder in v nespameti sem npal, da bom Boga kar hitro videl: to nsmreČ je namen Platonovi filozofiji." »Ko sem hotel nekoč si duha v samoti poživiti in ogniti se ljudi, sem šel v kraj, ki je bil blizu morja. Že sem bil blizo tega kraja, ko je začel ne daleč za menoj hoditi neki starček, dostojne postave, resnoben ia mil. Obernivši se postanem in ga natančneje pogledam. „Ali me poznaš?" me je vprašal? »Ne**, sem mu cdgovoril. „K^j me tedaj tako gledaš?" — r Čudim se", mu odvsrnem, „da sem te dobil v tem kraji, kajti nikogar se nisem nadjal tukaj". In ko sta si eden dragemu dopovedala, kakšen da je njihov namen, je rekel starček Justinu: „Ti tedaj ljubiš lepe besede, nikakor pa ne djanj in pa resnice in ne prizadevaš se, da bi Loti delal kakor pa modrovai" Justin na to hvali modrovauje, ki je najbolj vz7išeoo delovanje človeško. „ Modroslovje toraj naredi človeka srečnega?" vpraša ftarček. . . .Da", odgovori Jastin, „in sicer edino le modroslovje." — »Povej mi vendar, kaj pa je modro-►lovje, in kako blaženost d4 človeka?" — .Modroslovje — tako pravi Justin — je vednost o tem, kar je, in spoznavanje resnice. Blaženost pa je plačilo te včde in modrosti" — .Kaj pa je Bog?" praša starček. — „Bog je ono bitje, ki je zmerom tisto in zmerom enako, ki je vzrok vsemu dragemu: to je gotovo Bog." Tako sem ion odgovoril (osmroč Jastin) in on me je rad poslušal io me še dalje prašal." — Jastin pripoveduje dalje, kako mu je starček dokazal, da modroolovci niso spoznali in tndi niso mogli prav spoznsti Boga, da so ga pa spoznali prav preroki, kterim se je Bog sam razodeval in ki so dragim povedali, kar jim je bilo razodoto. Da oo govorili resnico, to so dokszsli s čudeži. „Ti pa", rako je sksenil starček, .prosi pred vsem, da bi se ti odperle vrata svetlobe; nikdo ne more tega razumeti in razvideti, komur ni dal spoznanja Bog in njegov Kristus." —• Ko je starček to in še mnogo drnzega povedal — tako pile dalje sv. Justin — mi jo odhajajoč naročil, da naj to premišljujem. Njega nisem več videl. Meni se je pa precej v duši vnel ogetg in hrepenele se je zhndilo po prerokih in po onih, ki so Kristusovi prijatelji Premišljevajoč njegove besede seu našel, da j edino to modroslovje (namreč kerščanska vera), ki je zanesljivo in koristno. „Taki modrosiovec sen jas in zaradi tega vzroka. Želel bi, da vsi, ki enako mislijo, ne bi popustili Zveii-čarjevega naaka. Ta« nauk je namreč čudovito veličasten in najbolj zamore ganiti tiste, ki oo zsšli od prave poti: sa tiste pa. ki g* premišljujejo, je najprijetoiši počitek. Ako imaš tedaj kaj skerbeti sam zase, ako se želiš zveličati in v Boga zaupaš, bodeš zamogel srečno živeti, ak^ bodeš spoznal Kristusa in okusil svete skrivnosti." Tako nam popisuje Justin sam svoje modrovanje, svoje spreobernjenje, svojo srečo v kerščanski veri Dal se je kerstiti, a ostal je še vedno modrosiovec. Kako vnet kristjsn da je bil, to nam kažejo niegovi spisi, kaie pa tudi njegova smert, ker je prelil kri za Zveličaija. L. 166 je bil ob glavo djan. V zgodovini kerščanskega modroslovje ima st. Justin po pravici odločno mesto. Kako lep zgled daje vsakemu modroslovcu, ki išče tudi resnice! In ko jo je nagel, se zaojo poteguje in celo svojo kri prelije. To je prava modrost, ki se kaie v besedi in tndi v djaiyi. Najbolj se razodeva v spisih sv. Jastioa živo hrepenenje, da bi spoznal Boga, ker nas je pa draga božja Oseba, namreč večna Beseda podučila o Bogo, zato pa on ■ toliko gorečnostjo io v globokem spoznanji govori o Besedi. Beseda je luč, ki je prišla na ta svet ki razsvetljuje kristjane, pa razavitjjevala jo tndi Jade in colo pogane. Neizrečeno lepo je znal strinjati sv. Jastin, vse kar je dobil resnične^ in lepega v poganskih pi-savcih, s kerščansko resnico, zato je pa tudi zamogel sv. vero tako odločoo braniti. Sv. Juatio nam je tedaj priča, da je posvetna modrost takrat na svojem verhuncu, kadar se ponižno uklone sv. veri. Ogled po Slovenskem in dopisi. Osemsto lčt stara mati hčerami Hvsljen Jezus in Marija! Češoo sv. Jožef in naš sv. Vidi „Spoitaj očeta ia mater, ia Uvel bos dolgo, ia dobro ss ti bo godilo na sem^ji Bojja sap. Mati obhsja svoj rojstni godf in ozira se na svoje otroke, svojo drago sinove in hčere. Žoli jih videti, le enkrat krog sebe zbrati in se z njimi serčno veseliti. Napravi velik praznik sa mlade io stare, za tč, ki sr dom* in sa ono, ki oo bolj oddaljeni. Olepša ia opravi se v ta namen v najslavniši obleko. Vso mora biti snažno, čedno, posebno pa hiša oboov^jeoa odznotraj in odzansj, da bo vredna tako slavno družine, Id se hoče čez toliko lčt zopet sniti, kajti ostarela aaati svoje domače in svoje ločene otroke želi zopet videti, jili serčno pozdraviti, z njimi skupaj Boga moliti, Marijo in svetnike častiti, zlasti svojega zavetnika, pa tadi jte kaj lepega povedati, kakor je bilo svoje dni, ko oo bili še vsi doma, še vsi ena-ista velika in bogojjubna družna. Pridite tedaj k meni, preljubi moji sinovi in hčore ir vsi nsši otroci, pridite* mojo olepšano hišo, razsvetlite svojo mater vsi skfpsj; ne bof!- vam žal: poživili, pogostovali, serčno veselili se btdete pri zaeai, svoji JjubUoči mater. Pripraviti vam Ločeni tadi da-hovno kopel, očistiti vaše in valih otrok dušno oblačile, da se lepi kakor angolji in napolnjeni s najslajšim dušnim veseljem domu vernete! Jlišite-li U ljubezojivi glas Šentviško stara matere, Vi otroci njeni, ve hčere? Slišite duhovntye: Pogi ajska, Horjulska, Sentjoška, Dobrov-aka, Šentkattrinska, — slišite podružnici sv. Jerneja v spodnji Šiški in sv. Duha na Golem horda? Vaša mati Vam pripravlja veliko veselje, prekrasne sk>-fesoosti, prave dahovro gostije! So Vam mar to čudno ali neverjetno zdi? Poslušajte, kaj je za Vas osnovala Vaša skerbna in ljubiioča mati! _ 2. V Sent-Vida mad Ljibljaio so bode čistiti, z odpustki iz Rima obdarovani osemstoletni jubilej vsčanovljenja ondotne faro (L 1065) slovesno obhajal, kakor sledi: I. V četrtek, 17. septembra popoldne ob štirih, oo slovesno prepelje iz I«jubljane v ognji pozlačeni ta-bernakelj. Peljal se bode skozi Gorenjo Šiško in Dravi je. Do kovača Peterlina mu grč duhovščina naproti. Njej se pridruži šolska mladež, katoliško društvo rokodelskih pomočnikov in čitalnica. Med slovesnim zvonenjem in streljanjem se pripelje tabernskelj v vas, se prenese v cerkev, kjer bode precej na veliki oltar postavljen. II. V soboto, 19. septembra popoludne ob štirih, bodo eno rro slovesno oznanjevsli začetek osemstoletnice zvonovi domsče farne cerkve, njenih podružnic, in zvonovi onih farnih cerkev in njihovih podružnic, katerim je šentviška duhovnija nmati-faratt, in to so fare: Polhov Gradec, Horjul, Šent-Jošt nad Polhovim Gradcem, Dčbrova, Sv. Katarina, in podružnici Sv. Jerneja v Spodnji Šiški in ona sv. Duha na Golem Brdu. — Zvečer ob sedmih litanije z blagoslovom. — Od osmih do devetih zopet slovesoo zvonenje po cerkvah domače fare in razsvitljava vseh hiš po celi fari. — Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov in čitalnica priredite bakljado. HI. V nedeljo, 20. septembra: a) Zjutraj ob dveh slovesno zvonenje pri fsrni cerkvi. b) Ob petih perva sv. msša z blagoslovom. c) Ob poli devetih slovesni sprejem procesije iz Dobrove in Šiške. d) Ob devetih slovesni blagoslov Križevega Sota po preč. gvardijanu o. Kališ tu Mediču. lavnostna pridiga imenovanega preč. gospoda. f) Blagoslov tabernakeljna po p. n. gosp. dekanu Antonu Urbasu. g) Slovesna velika sv. maša, katero služijo p. n. fosp. dekan. 'opoldne ob polu štirih pontifikalne ve-spere, katere vodijo mil. p. n. gosp. stolni prošt Jožef Zupan. i) Litanije z blagoslovom. j) Blagoslov znamenja sv. Vida, »spomenika na osemstoletnico" v Vižmarjih, po mil. p. n. gospod stolnem proštu. Sprevod grč iz farne cerkve po sledečem redu: 1. Šolska mladež. 2. Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov. 3. Čitalnica. 4. Deklice v beli obleki. 5. Cerkvena banderca. 6. Duhovščina, in slednjič mil, p. n. gosp. stolni prošt v pontifikalni opravi, gredoči pod baldahinom. k) Zahvalna pesem: »Te Deum" za srečno dover-šenje vseh novih naprav pri cerkvi. IV. V ponedeljek, 21. septembra, zjutraj ob devetih slovesni sprejem procesije od sv. Katarine. V. V nedeljo, 27. septembra, slovesno praznično duhovno opravilo. Ob poli desetih slovesni sprejem procesije iz Polhovega gradca, Horjula in Sent Jošta. Ob desetih slavnostna pridiga, katero imajo preč. gosp. prof. J Miroslav Križnar, potem velika sv. maša, katero služijo p. n. g. kanonik dr. Janez Kulavic. Popoldne ob treh sloveene vespere in litanije s blagoslovom. VL V nedeljo 4. oktobra, slovesno praznično du- hovno opravilo. Ob poli deeeGh slovesni sprejem procesije iz Preske. Ob desetih slavnostna pridiga, katero govorijo vis. Č. g. katehet Ant Keržič, potem pontifi -kalna sv. maša, katero služijo mil. p. n. g. prošt dr. . Anton Jsrc. Popoldne ob treh slovesne pontiikalne vespere in litanije z blagoslovom. VII. V nedeljo, 11. oktobra, slovesno praznično duhovno opravilo. Ob desetih slavnostna pridiga, katero govorijo p. n. g. kanonik monsignor Luka Jeran, potem velika sv. maša, katero služijo p. n. g. monsignor Mihael Potočnik. Popoldne ob treh slovesne vespere in litsnlje z blagoslovom. VI1L V nedeljo, 18.oktobra, žegnansko nedeljo, slovesno praznično duhovno opravilo. Prevzvišeni, pre-milostni gospod dr. Jakob Misija so milostljivo obljubili, ds hočejo to nedeljo v Šest-Vidu slovesno pontificiratL Rod cerkvenih opravil za to nedeljo se bode pozneje določil in nedeljo poprej z leče oznsnil. — Popoldne bode po slovesnih vesperah in litanijah slovesna procesija z Najsvetejšim. (Ako bi bilo vreme nevgodno, procesija izostane). Zahvalna pesem: „Te Deum". Zvečer od sedmih do osmih slovesno zvonenje pri cerkvah domače fare, in pri v*eb v začetku imeno ranih cerkvah. Razsvitljava vseh hiš po domači fari in bakljada. Konec nosemstoletniceu. Skoz ves čas bo slednji dan tudi ob devetih tiha sv. mašs. Pri sprejemu procesij vdeležite se obe društvi z zastavami. Sv. misijon prične se dnš 19. oktobra, vodili ga bodo čč. oo. Lazaristi iz Ljubljane. Nebeški zakladi za cerkev sv. Vida nad Ljubljano v času obhajanja 8001etnice. Sv. Oče papež Leon XIII so na prošnjo župnika Šentviškega, čast. gosp. Andreja Volca, podelili te-le cerkvene milosti: 1. Popolni odpustek, kteri se zamore zadobiti enkrat v času obhajane 8001etnice pod navsdnimi pogojami in da se na papežev namen v tej cerkvi moli; 2. vsak dan v tem času 300 dni odpustkov, kdor cerkev sv. Vida obiše in ondi skesano in pobožno moli. Vsi ti odpustki se zamorejo darovati tudi dušam v vicah. Papeževo pismo so glasi tako-le: Vsim Kristusovim vernikom, pred ktere to pismo pride, pozdravljenje in apostolski blsgoslov! Naznanjeno Nsm je, da v farni cerkvi pod naslovom sv. Vida pri Ljubljani, v Ljubljanski škofiji, se imajo to leto jubilejne slovesnosti v spomin ondi vstanovljene imenovane fare obhajati od 20. septembra do 18.- okt tega leta. Zato Mi, v pomnoženje vere pri vernikih in v zveličanje duš, nagibani od dobrotne ljubezni, usmiljeno v Gospodu podelimo popolni odpustek in odpušenje za vse grehe vsim in vsakim vernikom Kristusovim obojnega spols, kteri se zares skesani spovedd in sv. Obhajilo prejmejo in imenovano cerkev sv. Vida en poljuben dan v prej rečenem času tega leta obišejo in ondi pobožno k Bogu molijo za edinost keršanskih poglavarjev, zatrenje krivoverstev, spreobernjenje grešnikov in povišanje matere sv. Cerkve. Verh tega ravno tem vernikom, kteri vsaj s skesanim sercem med tem časom obiščejo omenjeno cerkev in ondi, kakor je ravno rečeno, molijo, po enkrat na dan po navadni šegi sv. Cerkve podelimo odpustek 300 dni naloženih ali druzih kakor koli dolžnih pokorfl. Dovolimo pa, da vsi in vsakteri teh odpustkov, prizanesenja grehov in pokorfl zamorejo se po načinu priprošenj oberniti tudi za duše Kristusovih vernih, ktere so z Bogom v ljubezni sklenjene ta svet zapustile. Vso to valj* lo samo za tekoče leto. Dano t Rimu pri Svetem Petru pod Ribičevim per-stanom I. dan septembra 1885. Našega papeštva osmo leto. Miecislav kardinal Lodochovsky. Ie Ljubljane, 13. kimovca 1886. (Slovesnosti Lurške M. B.) Danes smo pa ros imeli v Ljubljani slovesnost, ki je je bil vsak vesel. Ravno ob osmih so se pripeljali premilostni gospod knezoškof dr. Jakob Misija k frančiškanski cerkvi, Pri cerkvenih vratih so jih sprejeli častiti očetje frančiškani z gospodom provinci-jalom o. Evstahijem in gvardijanom in župnikom o. Ka-listom na čelu. Stopivši v prelepo ozališano in razsvetljeno cerkev in po opravljeni molitvi pred svetim Rešnjim Telesom v tabernakeljnu so premilostni gospod knezoškof s pri-serčno in ginljivo besedo proslavljali Mater Božjo in prav umevno skazovali njeno visoko čast, moč njene priprošnje pri Bogu in njeno ljubezen do Boga in do nas, ter so tako oživljali vero, upanje in ljubezen v zvestih poslušalcih, ki niso le z ušesi, ampak tako rekoč tudi z očmi in ustmi poslušali svojega ljubega višjega pastirja, ko so jim tako priserčno oznanovali besedo Bo^jo. Po pridigi je bila velika škofova maša z vso slovesnostjo, pri kteri se je o. Angelik zopet izverstnega skazal v orglanji in s svojimi pevci. Po veliki maši so premilostni gospod knezoškof slovesno blagoslovili podobo Lurške Matere Božje in so jo v slovesnem obhodu spremili do Lurške kapele pod Rožnikom. Ta slavnostni obhod prečisti Devici Mariji v čast eo med veselim zvonenjem pričele podružnice z Rožnika, iz Šiške in iz Viča s svojimi banderi; za njimi je spodbudno svirala godba društva veteranov; potem so prihajali Marijni otroci v beli obleki z usmiljenimi sestrami, častiti očetje frančiškani, cerkveni pevci, ki so milo in ginljivo slavili Marijo prečisto Devico, potlej izverstna podoba Lurške Matere Božje, ki so jo nesli frančiškanski far&ui in obdajali veterani in deklice s cvetličnimi šopki, in poslednjič premilg. knezoškof z mitro na glavi, s škofovo palico v roki in ogernjeni s predragim večerničnim plaščem, in pa obilna duhovšina, ki so gredoč molili sveti rožni venec s petnajsterimi skrivnostmi in poslednjič lavretanske litanije. Ljudstva pa je 'bilo glava pri glavi, kjerkoli se je obhod prizazoval, bodisi v mestu, bodi si od zunaj mesta, in vse se je Čudilo prelepi, častitljivi podobi Lurške Matere Božje, in moramo reči, da je bilo obnašanje Ljubljančanov vseskozi spodobno in pobožno pri tem obhodu. Ko obhod opoldne dospe do Lurške kapele pod Rožnikom, premilostni gospod knezoškof kapelo blagoslovi, in potem mo^je vanjo postavijo podobo Matere Božje, deklice Jo pa s cvetličnimi šopki obsujejo,* in višji pastir z gorko besedo pozdravijo in počasti Mater Božjo v Lurški kapeli in ji zaupljivo priporočajo sebe in vso škofijo v varstvo, vse starše in otroke, nedolžne in grešnike, zdrave in bolne in umirajoče, da bi vsim pomagala k zveličanju, in so v ta namen še odmolili tri če-šonamatije. Posledigič so bile še pete litanije Matere Božje s tako gorečnostjo, da se je vse gori proti Rožniku razlegalo: »Prosi, o Maršal svojega Sina, prosi za nas!* in slovesni Škofov blagoslov jo bil znamenje, da je ta prelepa, zares ginljiva svečanost končana. Obilo vernih je šo hitelo na Rožnik k sveti maši, ki so jo služili častiti vikar o. Placid okoli ene popoldne. Pri veselem obedovanji v frančiškanskem samostanu so se preč. P. gvardijan v svojem in svojih sobratov imanu priserčno zahvalili premilostnemu gospodu knezo-škofu za čast, katero so jim današnji dan skarali s tem. da so prevzeli vse duhovno opravilo v samostanski cerkvi, kor ravno očetje frančiškani so od začetka doidej si vodno veliko prizadevali za pospeševanje časti Matere Bo^je, in zlasti se vselej z vso gorečnostjo pogantali za versko resnico brezmadežnega spočetja Matere Božje. Popoldne je bila pa Ljubljana skoraj prazna ker ua tisoče jih je vrelo k Lurški Materi Božji pod Rožaik in tudi na Rožnik, Iger so ob štirih imeli gospod prof. Anton Zupančič govor o Lurški Materi Božji in potem gvardgan in župnik o. Kalist litanije lavretanske in pa darovale. Smemo reči, da Ljubljana tako veselega dne doslej še ni kmali doživel?.; naj bi pa tudi v hvaležni spomin *ega veselja toliko vestueje varovala se žaliti našo predobro Mater, preČis+A, presveto Devico Marijo. Izpod Sinke vega tnrna, 7. ki m ovca. (Prošnja do čč. upokojenih gospodov.) Štiri ure hoda od Ljubljano na gorenjsko stran razteza se za Rašico in omamo goro v zavetji obraščenih hribov in temnih ~oj-zdov po rodovitni planjavi med žitnim poljem in hladnimi logi stara. lepa fara Vodice. £no uro od Vodic oddaljena proti izl odu, tik Rašiškega hribovja, stoji pa prijazna podružnica Vodiške fare, cerkev Matere Božje pod Sin ko vi m Turnom, pri kateri je tudi prav čedno stanovanje za g. duhovna, kteri bi v tem tihem in prijetnem kraji, v pokoju živeč, opravljal ob nedeljah sn praznikih v tej cerkvi službo Božjo za ljudi soseske pod Šinkovim Turnom. Dokler ni bilo toliko pomanjkanje duhovnov, so k tej cerkvi lahko dobivali upokojenih gospodov, ki so pod Šinkovim Turnom v miru in zadovolj-nosti živeli. Zadnji duhoven pod Šinkovim Turnom bili so daleč znati in mnogo spoštovani raujki g. Miklavž Dolinar, ki so 15 let tukaj živeli popolnoma zadovoljni in prav goreče službo Bo^jo opravljali. Po hudi n^d dva meseca dolgi bolezni, so umerli tukaj sredi meseca julija, prav močno obžalovani od hvaležnega in jim vda-noga ljudstva. V terdi nadi, da bodo dobili kmalo ranjkemu g. Miklavžu naslednika, popravili in posnažili so hišo in stanovanje prihodnjemu svojemu gospodu; ali žal, da do zdaj še niso dobili gospoda, kakor bi jih tudi radi iireli in jim zvesto izgovoijeno plačilo odrajtovali. Zato st s tem vabilom, ker je v jeseni in o zimskem Času zavoljo s-abih potov mnogim težavno hoditi v cerkev v Vodice, obračamo do čč. gospodov, ki žive v pokoju, s ponižno prošnjo, da bi kateri izmed njih blagovolili priti in te naseliti pod Šinkovim Turnom, da bi jim tuksj opravljali službo Božjo. Ako bi kateri izmed čč. gospodov, ki v pokoji živi, hoteli ljudem to dobroto skazati, lahko več o tem pozvedo pri vis. č. gosp. župniku v Vodicah, ali pa tudi sami pridejo pogledat v Sinkov Turn, in mislim, da jim bode všeč prijszna cerkvica in lepo stanovanje, pa tudi droge pogoje po volji. Iz Amerike. (Spomin misijonarja Pirca.) (Kouec.) Pred tridesetimi leti zasadil je raqjki misijonar Pire misijonski križ tukaj na obrežju roke Misisipe bolj na jug, kjer so reka Sauk-River izteka v Misisipo. l.malo nato dogovoril se je s pervimi naselci v Št. Klavdiju, da bodo ondi zidali cerkvico, in v resnici so delo kmalu pričeli. Ker 80 pa zl mdi njegove delavnosti čast. o. Pirca na vso strani prosili, tedaj mu ni kazalo pri dobro ustanovljeni mali občini dalje v St Klavdiju ostajati. Oborne se tedaj do Škofa v Št Pavlu in ga z dokazi pregovarja, da naj pokliče očete reda sv. Benedikta ▼ škofijo Št Pavel, da bodo že nekoliko vtemeljeoo ka- toliško vero dalje razširjali. Poerečilo ae mu je v rea-nid, ta le keaaj po imena snani red ar. Benedikta v Stearnš«i okraj naseliti. Lete 1856 pride čast. P. Demetrij s drema kleti-koma, katera sta t bt Pavlu bila to le posrečena In sta ▼ praznik ar. Trojice obhajala noro mašo, ▼ dan pred praznikom proav. Rešnjega Telesa ▼ St. Klavdij, da bi se ta veliki p raz- ntk povsod tod sloveeno praznoval. Novo posvečena mašoika bila ste čč. oo. Kornelij in Branon. Pod modrim in očetovskim vodstvom ao doveršili pervo cerkev, katero zidanje je bilo ie pričeto. Občina naraščala se je zmirom bolj. teko, da je cerkvica, katera dandanes kot redovna hiša tukajšnjim benediktina-ricam služi, bila ie premajhna. Na* mestu tedanjega tako imenovanega „Frame-poslopja* vidignje ao sedaj lepa prostorna hiša Bo^ja, katera je bila pod voatvom čast P. Meinulfa pred 20 leti sezidana. Dve milji na jog od St Klavdija bil jo zidan pervi benediktinski samostan, in zraven aamoatana potrebne šole. V tej napravi delovali ao mnogi patri kot profesorji, ki so bili učitelji, zraven tega pa tadi verli misijonarji; oni ao vieoke povzdignili sedaj slavno in znano katoliško občino Št. Klavdija, slovečo v duhovakem in svetnem ozira. Mod temi čast gaepodi, ki ao pri vsteaovitvi občine do današnjega dne delovali, bili so benediktinski očetje: Demetrij, Kornelij, Branon, Aleksij, Benedikt Anahar, Magnus, Matej. Klemen Meinulf, Bonifacij, Alfons, Severi a, Alojzij in Leon. Razan miaijooakega križa v Št Klavdija zasadil je oče Pire kot misijonar krii tadi bolj v zahodu ob Sant-R'ver-u pri ar. Jožefu Na tem kraju, kjer ae je sa časa ranjeega očete Pirca nahajala le mala druiba katoličanov in prepevala Boga hvalo, stoji danea lepa velikanska, kamnita cerkev. To je dokaz, da je ranjki Pire na pravi kraj zadel, kar je pri sv. Joiefu krii zasadil. O koliko duhovnega aadfi je krii storil pri av. Jožefu! Ne daleč od cerkve jo akademija in začetni aamo-fctan benediktinskih sestri, ki prav pridno akerbč za vzgojo šolske mladine. In daljno štiri amerikanske milje (dobro uro) na zahod cveto vseučilišče av. Janeza, v prostorih očetov roda av. Benedikta, katero je pod modrim in previdnim vodstvom prečast opate Aleksija Edel-broka postal zelo obiskovan in na dolgo in široko ime-uiten zavod. Tudi v preriji (poljanah) av. Jakoba in v Ričmondu zasadil je bil misijonski krii ranjki misijonar Pire. Tako je na vso moč skerbel za razširjanje katoliške vere v našem sedaj večinoma katoliikom Stearaškem okraju, ne samo s svojim okrožnic potovanjem od kraja do kraja, z vstanovljenjem novih katoliških občin, temveč tudi a tem, da je vabil katoličane tujih dežel k naselitvi v ondotne kraje. Različna in večkratna poročila o lepih pokrajiuah ob Sauk-Rivera in drugod razglaaoval je po časnikih in vabil Evropejce, zlasti Nemce, da naj bi se naaeljevali ondot po krajinah, ktere jim jo po imenu zaznamoval Kako neutrudljivo jo delal za oaaelitev severne Minesote, so razvidi n. pr. iz naslednjega poročila: „Ze sem vaa, ljubi Nemci, 4. sušca lanakega leta, t j. 1854, po „Wahrheitafraund-u" s dobrim avetom vabil, da se v Mineaoti naselite, in tu pod vgodnimi razmerami mirno in arečno živite, čez 50 nemških družin se jo mojega vabila že poalužilo, in ao na obeh straneh Sauk-Rivera naselilo, ^jer zadovoljno živo pod najlepšim rebnim pasom in se najboljših dohodkov veselč. Hitite v Minesoto, vi Nemd, kateri ai avoj dom mialite pre- meniti. Ne odlašajte s izseljevanjem, kajti, čim preje pridete, tem bolje kraje ai bote lahko izbrali. Ob 8aok-Riveru zamore par atotia in v daljni daljavi pač Se dragih tiaoč draiin najboljši proator dobiti. V Sauk-Rapidsu sem ravno zidal aovo cerkev za aložbo Božjo, tadi nameravaato na po{jaaah av. Jožefa novo cerkev zidati; v Št Klavdija je prostor za novo cerkev ie odločen." Tak4 ae je glasilo vabilo do Nemcev, da naj bi ae naaeljevali ▼ severni Mineaoti. Poslušali ao vabilo In iz malega gorašičnaga zorna, katero ie modri miaijonar Pire, blagi mu spomin! v dobro zemljo aejal, zrastlo je postavno drevo, k: rodi bogati duhovni sad med vsemi narodi, mod beld in divjaki. Iz teh aostev, katere ao nam prišle v roko po na-vodu enega Pircovih verstnikov je razvidno, kaj V80 ae je zgodilo v 30 letih, za katoliško vero v Stearaškem okraju. Pač hvaležno ao je v dan 301etaice gotovo v nebo dvigalo serce vsakega Stearaškega vernega kristjana in ae opominjalo v pobožni molitvi njega, ki je pred 30 leti pervič v tem okraju opravil daritev av. maše, ki je toliko storil za razširjanje sv. vere v našem okraju, ao imamo pred dragimi zahvaliti, da so je v Stearaškem okraju temota morala luči umakniti, je to, prečast misijonarju Frančišku Pircu, kateremu bedi blagi spomini J. Buh. Odgovori pri petih litanijah Matere BoQe.*) (Janez Bile) L V praznik brezmadežnega apočetja. Izvoljena Divica, Brez madeia Kraljica, Tu sprosi čisto serce nam, In dušam rajsko srečo tam, Da vsi, ki takaj Te slavimo, Tud' v raju večno Te častimo. Izvoljena Divica. Med ternjem lilija, Brez madeža Kraljica, In Mati milostna: Oj Mater nam se skaii: V britkostih nas tola iti, je del noči obračala v znanstveno izobraževanja, v čemur jo je poterdila presv. Devica Marija sama v neki prikazni. Po triletnem skerbnem pripravljanji še ls so jo spregali v samostan, kjer se je mod drugimi redovnicami kmalo cdlikovala s pobožnostjo. Večkrat jo bila zamaknjena, imela js mnogo nebeških prikazovanj is verh toga ji j« Bog dal tudi še dir čudežev. Uberla nuno, večkrat rekel: „Bili smo ror pravi o odpravili l" rtih semenisuikev jo lata 1497. Se. Vmcendj, spoznovavec, rojen t Samariji je kakor kak apdkdj, hodil je. od kraja do kraja, is de-tole v deželo, povsod oznanovaje sv. Jezusovo vero. Naposled Je priiel v Bargnnd, kjer je kot paščavnik življenje sklenil 1. 400. Danes se obhija tudi spomin 40 mučenih* vojafkega stani, ktere je brezbožni rimski cesar Galijen današnji dan zavoljo sv. vere dal terpinčiti in umoriti. Listek za raznoterosti. Iz LJabJjane. Bogoslovski nauki v kn. škof. semenišu se pričnd 5. oktobra; oglaševanje je 3. okt Šele so se zopet pričele s sv. mašo k sv. Duhu 16. t m. - Pač je ras potreben blagoslov Božji pri toliki mladini, ktera staršsm in dobrotnikom tolike skerbi in toliko stroškov prizadeva, in na ktero je zastavljena srečna ali pa nesrečna prihodnost Imeli smo priliko prepričati se, kako nezmerno n pogreznejo v brezno spečeoosti, ktere gospodinje pustijo zvečer in ponoči okrog klatiti se, an pa če doma svojih dolžnost ne spolnujejo. Prejšnje čase so šolske vodstva in magistrat stanovanja nadzorovali in bilo je bolje; zdaj pravijo saj. da se »kvartirji" ne ogledujejo. Nesrečni „proietarijst* so goji v stanovanjih, ako mladina ripusti rad, zgubi strah boiji, zanemarja učenje. Višji nsj sami prevdarijo, kako bi jim bilo pri serca, ako bi se njih otrok spačil ia postal potepuh brez vere, brez poštenja in torej ves nesrečen. — Tudi v cerkvi, kolikor še hodijo k Bojji službi, se je bati, da šolska mladina prav malo blagoslova sprosi. Dajajte jim sank, ie bo{j pa lastne izglede žive vere, da se mladfna obva-rnje spridenosti. Iz Afjaike kahiaje danes ie ne moresao kaj nataoč-nega poročati, razan, da se je družina šolcev namnožila po besedah: »Msltipiicasti gentem", dasiravno mnogim nismo mogli postreči, kakor bi bili radi. (Neki mož se je menda zeM hudovsl, ker ni bil sin sprejet; ta naj v*, da ravno s gerdim psovanjem je pokazal, da dobrote ni vredso.) Kteri pa so bili sprejeti, naj sami in njih starši s svojci molijo za dobrotnike, in pa da bi dobrotni vi Bog ie dalje obodoval ve misijonu". V Ljudsk kar se more, zvečer da ne hodi mladina v mraka iz stanovanja, kar je lahko začetek velike nesreče. — Bog ohrani blage dobrotnike zdrave in srečne! Z dijaki vred vsak dsn za nje molimo. Občni zbor društva za napravo zvonov za novo cerkev v ljubljeni bode 27. t m. v mis. hiši ob 6 zvečer. „Zgsdeviaa tarft Ljubljanske ika^je", AL zvezek. Ta knjiga je vredna posebnega priporočila, ker obsega ne-le nstančen popis treh Gorenjskih fari, ampak tudi dolge vsrsto jedernatih življenjepisov nam znanih slav-nih mož duhovskega in svetnega stani. Zgodovinsko jorinii so namreč fcre: NakePska, Dupijanska, Goriška. Lična knjiga obsega 180 strani prav na lepem nepiijL Dobi m ^rijgosp. Rožniku A. Koblnr-ju, kaplanu v K psauajkasjs dahtvnsv. V avgšburski škofiji je posmnlkinja dahovnov 96 fari praznih! — Bate je tadi svoje dni ukazovalo z zatiranjem redov in samostanov. Kakoiai pa se nasledki take divje vMns? Taki so, da je parsU kralj Maka sam, kar Je je pretečeoo leto bilo ? Pragi 1& (v četertem letu 38), v (Homncn 188, v Bn-~ vid 121, v Kraljev. Hradci 107. Največ jim jih pri-iz mslih semenišč, ki so silno dobro obiskovana. Tako n. pr. ima olomuško malo semenišče v Kromeriži 268 gojencev, kterih le dva pripadata nemškemu reda, eden pa škofiji Vratislavaki. Opomniti je, da so ti gojenci vsi že tudi kleriki (prima tonsura clericali initiati). Kdo pa prevkerbljuje potrebe semenišča? — Nekaj vsta-nova semeoiika ssms, drugi plačujejo sami, za nektere plačuje nadškof, za ene stoljni kapitelj, za njih več pa tudi posamezne plemenite hiše, n. pr. knez Ldchtenstein, grof Schduborn, grof Seilern i. dr. — V Ljubljani jih je do zdaj sprejetih kacih 19. Dobrotni darovi. Za opravo ubo&mih cerkev ljubljanske fMm: Is Ls-šič 24 gl£ — Z Goč 28 gld. — Iz Sempeterske fare v ljubljeni po č. g. J. Zagoijanu 50 gld. — Gabrisla grofica Auerspergova 1 gld. — Marijanica grofica Auer-spergova 1 gld. — Po čč. gg. Uršnlinaricah 9 gld. 79 kr. — Iz Koežaka zopet 2 gld. — Marija Bosicio 1 gt — Marija Elsner i gld. — Terezija Elsoer 1 gld. — Po č. g. župniku J. Oblaku 30 gld. — Ana Šmid 60 kr. — Mica Kogovšek 40 kr. — Jera Kogovšek 40 kr. Marija Kogovšek 50 kr. — Mina Poreate 40 kr. — Iz Radolfovega po milg. proštu 30 gld. 13 kr. — Iz Brusnic 10 gld. 27 kr. — Iz Osilnice sopet 1 gld. Za Hmdmteeeko kuhinjo: Čast gosp. župnik Anton Jamnik 3 gld. — G. J. Oblak 2 gld. Čast g. župnik J. Ažman 2 gld. - Čast g. župnik Fr. Rihar 2 gld. — C. g. Fr. Rozman 5 M. — Č. g. župnik J. Oblak 6 gld. — Nekdo 3 gl. - Čast g. stol. kapi M. Šarabon 2 gld. — B. B. „za domači misijon (t j., dijaško kuh.)10gL; — za tri Bošnjake 10 gld. — Čast g. Anton Knkelj 2 gld. — Čast g. žup. Jak. Dolenec 5 gld. — S. M. 5 gL — Is odlično visoke roke 10 gld. — Z napisom: Govjč je ministru, Ce žepič je suh: On čuje proseče, Pa mora bit' gluh! 2 gld. — Čast. g. žap. Fr. Eržen 1 gld. — J. .Z. R. 10 gld. — Cist g. župnik Demšsr s pristavkom: Zadeva je srečno iztekla; zato pošlem za »fante", kar sem obrabil — 20 gld. Deo gratias! Za ss. Odeto: Č. a. župnik Fr. Eržen 2 gld. Za Bchm&ko cerkev: Dobrotnica 20 gld. Za afrikaneki misijon: Neim. 10 frankov v zlata. Za ss. Detmetao: L. Andrijak 90 kr. — Čast g. J. Tavčar, župnik v Lešab, 5 gld. — Is Žirov 72 kr. Za kapelo e Mmrijmniitfu: Ktera je sicer v vnaajsm, a nikakor ne v notranjem dodelana: Preč. g. kan. dr. M. Leben zopet 10 gld. — Preč. g. dek. J. Razboršek 5 gld. — Neim. 20 gcld. - L. J. 5 gld. -