PRIMORSKI DNEVNIK !?agn*n,,,prrtl1 Cena 60 Ur Leto XXV. Št. 108 (7302) TRST, sobota, 10. maja 1969 KONEC negotovosti v zvezi z nemško valuto I DELO NOVE SLOVENSKE SKUPŠČINE Bonska vlada ne bo zvišala tečaja marke pač pa bo sprejela druge ustrezne ukrepe V Londonu so sklep sprejeli z nezadovoljstvom - V Parizu so obsodili protislovne izjave nemških odgovornih politikov v zadnjih dneh - Mnenje jugoslovanskih finančnih strokovnjakov o potrebnih ukrepih 9. — Zahodnonemška vlada je danes po štiriurni ^»Ktemla, da ne bo zvišala vrednosti marke. Na seji je bil na- v okviru splošnega VZ0Č x_ «. • ttviooit* »luuuvovi moiat/. acji jv, xxix~ banske' i ravnatelJ zvezne banke Blessing. Uradni predstavnik ten j® vlade Ahlers je izjavil, da je sklep zvezne vlade dokon-trebno nePrekbcen. V prihodnjih dneh bodo proučili, ali je popinj, sPrejeti druge ukrepe, da se obnovi ravnotežje nemške Kar bliance- Ni hotel povedati, za kakšne ukrepe bo šlo. sti ~ 8e tifie zvišanja vredno- —.. - • predsednik Poher, so razpravljali o novih kreditnih omejitvah, ki bodo pripravljene čez kakih deset dni, ter o mednarodni valutni krizi. Predstavnik vlade je izjavil, da napoved novih ukrepov sovpada s «krizo, ki jo je povzročil nov val špekulacij, ki računa na revalva-cijo marke«. Obžaloval je, da so te špekulacije bile posledica izjav odgovornih politikov Zahodne Nemčije. Francoska vlada je pred dvema dnevoma in danes posredovala v Bonnu, da dobi pojasnila. V Franciji želijo, da ne bi odgovorni politiki podajali protislovnih izjav, ki lahko povzročijo negotovost in koristijo samo špekulantom. V Parizu je tečaj marke potolkel danes vse prejšnje rekorde. Plačevali so 128 frankov za 100 mark. marke vafiTa Paritete mednarodnih ia S(kJe Predstavnik poudaril, iržav aj ne Kaže, da so druge ritetnet.Pr-I>ravljene menjati padejo] !,V0Je valute. Na koncu je bo tj Jr. zvezna vlada upa, da dilarii„P napravil konec špe-Sovori!am’ Ki so jih povzročile Ta 0 Evalvaciji marke, jela nkeP_ jc bonska vlada spre-cel0rw° včerajšnjih in današnjih lep Rlr,vnih Posvetovanjih. Kanc-val n Sln8er se je včeraj posveto-nosjmj2n° v noč s pristojnimi oseb-tovanio danes je začel nova posve-se j. i ,°n 7. zjutraj. Posvetoval “božici ,1 s Predstavniki liberalne nek !e' Zatem javnih 5lediia -h strank. Takoj nato je teti ^Edna seja vlade, na ka-Meb .j sPrejeli omenjeni sklep. socialrJem,a sestankoma pa so se sestali tr;okratski ministri ločeno lišču i.- a sc sporazumejo o staji vlade na^ zavzamejo na se- 'fiidste/0 zan'kak govorice, da je pa je bil sesta-predstavnikov dveh PEdla, gospodarstvo Schiller valvar.fr1 Eesmgerju 7-odstotno re-SchiliJ0 marke- Izjavili so, da je tekaj - Plsa! Kiesingerju «pred in mu svetoval tudi Hajn„sko Evalvacijo marke, dfanus* nemške banke so danes te. v!?0 krčile nakuo tuje valujta fzna banka pa je bila prisi-brjev P*ti nad 200 milijonov do-iarja, ’ Ua °bdrži uraden tečaj do- Jugoslovanski poslovni krogi, med njimi zvezno tajništvo za finance in Narodna banka pozorno spremljajo dogodke okrog denarne krize, posebno špekulacije s francoskim frankom in zahodnonemško marko. Pristojni krogi so že sprejeli ustrezne ukrepe, da bi morebitne spremembe tečajev imele čim manj neugodnih posledic za jugoslovansko gospodarstvo. Morebitno pove Čanje tečaja zahodnonemške marke bi ugodno vplivalo na izvoz jugoslovanskega blaga v Zahodno Nemčijo, istočasno pa bi podražila uvoz iz Zahodne Nemčije. Ker Jugoslavija občutno več uvaža iz Zahodne Nemčije, kot pa izvaža v to deželo, bi povečanje tečaja nemške marke v neki meri prispevalo k uravnovešenju izmenjave. V zvezi z najnovejšo krizo v svetovnem denarnem sistemu sodijo jugoslovanski finančni strokovnjaki, da bi bilo potrebno sprejeti končno dolgoročne ukrepe za njegovo ozdravljenje in preprečevanje izbruha pogostih denarnih kriz. E-den takih ukrepov bi po mnenju iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiiitniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii POROČILO JUŽNOVIETNAMSKEGA ZUNANJEGA MINISTRSTVA Dvoumen odgovor Sajgona na mirovni predlog FNO Še nobene uradne reakcije iz ZDA jugoslovanskih strokovnjakov bil prehod od trdnih tečajev na tečaje, ki bi se določali na svetovnih borzah na podlagi ponudbe in povpraševanja. To bi po njihovem mnenju onemogočilo selitev tako imenovanega špekulativnega kapitala, ki se ceni na okrog 10 milijard dolarjev, iz ene države v drugo iz čisto špekulativnih razlogov. Na ie tul:a*u}ni trg v Frankfurtu se tujih h . anes nadaljeval pritok %a nav*Z- Njih vrednost se ra-v in rJi miliiard mark (milijar-Kaltor farjev) samo danes. prisirCen°' ie bila zvezna ban-■arje tmJClla množično kupovati do-uoski f- uradnem tečaju. Tudi fran-N) ZE„hM *n šterling sta ponov-2aTj a na vrednosti. !v‘ša a bonske vlade, da ne V Lonrio, nosb marke, so zvedeli tote. u lu’ ko so bile borze že za-r«gotov,„S, ^an Je vladala živčna lTKl n., Tečaj šterlinga se je K* je v jnajn^j* ravni, na kateri ^akšrir uZeva a angleška banka. *JI«n® b°d° posledice sedanjega ker ,5 s^anja, je še težko re-Jjtekovaif0 uŠe znani razlogi, ki so > P- M j bonski vladi današnji ‘Jhago etivomno gre za politično t nke P^H^Ke demokristjansko ,Jciji L , je nasprotovala reval-,°ItiitTiike nekaj mesecev pred L^erto, y°Utvami. 1 v Londonu pa meni-v«a ,zaradi mednarodnega va-!*IvaCij slanja postala nujna re-P 2Rorin rnat'ke, čeprav se ne bo *Ki nSi° Sl'daj, temveč čez ne-, O^Jjecev. L^a ast bonske vlade, da ne Tinske f0sti marke, je zadela Z do n„i,flnanene kroge, čeprav fPhodnnoc mere skeptični glede i%o Države, ki so nepo-niSo nteresirane z us°do mar-T?ce i, prejele z zadovoljstvom >V|i, fonna. ^diarke . menjali velike vsote j? želo ..s ?Pekulativnimi nameni, kl^ki, c, ZOcarani in nezadovoljni, bc dneh 80 se v zadnjih dveh ali vi? Vpč sPEmenili v marke, zna-do trnu milijonov šterlingov. J' teiav® )0 prestal prihodnji te-sr 'a n"° Preizkušnjo, ko se bo „^a .menjava mark v nabosti h?61,1 in ko bodo nove za s>,l*atu ;?V21’očile povpraševanje Jjddar rllngu- C1*1 uti6 vse odvisno od more-Vlni>uv’ k* jih namerava kfcpbhodm;* SPrejeti. Del mark ‘P hn* ^°ben zopet prišel na Tdo, znova povzročil delno SAJGON, 9. — Sajgonska uprava je danes zavzela uradno stališče do mirovnega načrta, ki ga je na včerajšnji seji pariških pogajanj za Vietnam predložil načelnik delegacije FNO Tran Buu Kiem. Reakcija Sajgona je v bistvu negativna. vendar ne odklanja vseh točk, ki jih načrt vsebuje. Poročilo, kj ga je danes izdalo južnovietnamsko zunanje ministrstvo, se začenja s trditvijo, da temelji komunistično stališče še vedno na petih točkah programa FNO in na štirih točkah sevemovietnam-ske vlade. To stališče pa je — po mnenju kolaboracionističnega režima — «v očitnem nasprotstvu z demokratičnimi načeli, na katerih sloni vsakršni režim, ki je izšel iz svobodnih volitev«. Poročilo zavrača predvsem zahtevo po ustanovitvi nove koalicijske vlade, ki naj bi bila v nasprotstvu z voljo ljudstva Južno vietnamsko zunanje ministrstvo obžaluje tudi, da ni FNO sprejela načela o ((recipročnem umiku« ameriških in severnovietnamskih sil iz Južnega Vietnama. «V nekaterih točkah pa — prav1 poročilo — ponavlja komunistična stran predloge, ki jih je že predložila naša delegacija«. Tu gre predvsem za zopetno vzpostavitev demilitariziranega pasu in za spoštovanje ženevskih sporazumov, ki pa jih — po mnenju Sajgona — ((komunisti po svoje tolmačijo«. «Ker pa komunistična stran — pravi še poročilo ministrstva — priznava potrebo po rešitvi nekaterih specifičnih problemov, kot so izmenjava vojnih ujetnikov, vzpostavitev demilitariziranega pasu in uveljavljanje ženevskega sporazu ma o Laosu iz leta 1962, bi se lah diskusije, bodisi v okviru pariških sestankov kot tudi po procedurah ki jih je predlagala vlada Vietnam ske republike«. Odgovor sajgonske vlade na načrt FNO je torej precej dvoumen. Treba je v tej zvezi predvsem poudariti, da je delegat fronte predložil načrt kot zaključeno celoto in da ne bo FNO po vsej verjetnost, sprejela ločenih pogajanj o posameznih točkah načrta. Washingtonska vlada je tudi danes nadaljevala proučitev načrta fronte. Predsednik Nixon se je v svoji rezidenci v Key Biscaynu zo pet posvetoval s svojim zunanjepolitičnim sodelavcem Kissingerjem, na državnem departmaju v Wa-shingtonu pa so o načrtu razprav ljali na seji, ki ji je predsedoval državni sekretar Rogers. Uradnih reakcij še ni bilo. Pač pa so se o načrtu FNO izrazile nekatere vidne ameriške o sebnosti Vodja demokratične večine v senatu Mike Mansfield je dejal, da bi načrt lahko pomenil «dobro podlago« za nadaljna pogajanja, ki bi utegnila premakniti pariško konferenco z mrtve točke. Republikanski senator Ja-cob Javits pa je danes obtožil Nikona, da slepo sledi neuspešni Johnsonovi politiki ter izrazil mnenje da nudi pobuda fronte nove možnosti za pogajanja. BEOGRAD, 9. — Državni tajnik za zunanje zadeve Mirko Tepavac je brzojavno čestital kardinalu Jeanu Viottiju ob imenovanju za državnega tajnika Vatikana ter mu zaželel uspešno delo, da bi odnosi List «Zpravy» ne bo več izhajal PRAGA, 9. — List «Zpravy» ne bo več izhajal, kot je bilo to sporočeno v zadnji številki, kjer so istočasno napovedali, da bo pričel izhajati tednik «Novosti». To vest so sporočili na obletnico osvoboditve Češkoslovaške. Gre za po-mebno vest, saj so ta list sovjetske okupacijske čete pričele ilegalno izdajati takoj, ko so vdrle v ČSSR in so ga nato razširjali sovjetski vojaki in nekateri češkoslovaški partijski funkcionarji, pošiljali so ga na naslove na domove in ni bil nikoli v redni prodaji. List ni imel oznake založništva, ne tiskarne, niti odgovornega urednika, kot to zahtevajo češkoslovaški zakoni. V tej zvezi je bilo več pro testov in preiskav in so to vprašanje zastavljali češkoslovaški voditelji med vsemi razgovori, ki so jih imeli z Rusi, prejeli pa so vedno odgovor, da bo list prenehal izhajati, kadar bo tako pisal češkoslovaški tisk. Kmetijski sejem v Novem Sadu NOVI SAD, 9. — V Novem Sadu je danes član zveznega izvršnega sveta Toma Granfil odprl 36. mednarodni kmetijski sejem, na katerem sodeluje riaci tisoč dom:- n Cih in okrog 300 tujih razstavljavcev iz ZDA, Japonske, Brazilije, Maroka, Avstralije, Nove Zelandije in 19 držav Evrope, med njimi iz Italije. Na sejmu so razstavljene najmodernejše naprave in stroji za kmetijstvo in prehrambeno industrijo ter plemenska živina. Toma Granfil je v svojem govoru omenil dosedanje uspehe in dosedanje ukrepe ter ukrepe, ki se pripravljajo za nadaljnji razvoj kmetijstva. Izjavil je, da Jugoslavija upravičeno pričakuje od zahodnoevropskih držav večje razumevanje in učinkovitejše napore v sprejemanju sklepov, ki naj o-mogočljo normalnejše in trdnejše pogoje jugoslovanskega izvoza, posebno kmetijskih izdelkov, tem bolj ker Jugoslavija iz teh držav občutno več uvaža, kot pa vanje izvaža. jih Jugoslavije proslavili dan zmage nad hitlerjevsko Nemčijo. V Beogradu so položili vence zveznega sveta. JLA, delegacije mesta Beograda, mestnih družbeno-politič-nih organizacij, zveze združenja borcev NOV Jugoslavije in diplomatskih misij na grob neznanega junaka na Avali, na grobove padlih v zasedenem Beogradu, na grobnico narodnih herojev na Kalemeg-danu, na spomenik v koncentracijskem taborišču v Jajnici. Izvoljeni predsednik in člani novega izvršnega sveta Slovenije Za predsednika skupščine je bil ponovno izvoljen Sergej Kraigher, za predsednika izvršnega sveta pa Stane Kavčič - Važen govor S. Kavčiča Zbor delegatov občin kot posvetovalno telo v okviru skupščine Slovenije Ljubljanski Radio študent LJUBLJANA, 9. — Danes ob 21. uri se je na valovni dolžini 188 metrov Drvič oglasil ljubljanski Radio študent, Drva študentovska radijska postaja v Evropi. Radio študent se bo redno oglašal vsak dan, in sicer od 12. do 13 ter od 16. do 18. ure. (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 9. — Z včerajšnjim dnem je začela delovati nova slovenska skupščina, ki so jo izvolili na volitvah ^ meseca aprila. Na današnjem zasedanju pa so izvolili predsednika skupščine, in sicer je to mesto vnovič prevzel Sergej Kraigher, za podpredsednika skupščine pa so izvolili dr. Jožeta Brileja in Marjana Orožna. ------------- Posamezm zbori so na ločenih sejah izvolili tudi svoje predsednike. Za predsednika republiškega zbora je bil izvoljen Miran Goslar, za predsednika gospodarskega zbora Tone Bole, za predsednika prosvetno-kultur-nega zbora Miloš Poljanšek in za predsednika zdravstveno-so-cialnega zbora dr. Srečko Koren. Poleg tega je skupščina na skupni seji vseh zborov izvolila tudi dvajsetčlansko delegacijo, ki bo zastopala socialistično republiko Slovenijo na zveznem zboru narodov. V ta zbor, ki je dobil po zadnjih ustavnih spremembah v Jugoslaviji nove in pomembne pristojnosti, voli vsaka republika po dvajset delegatov, obe avtonomni pokrajini Vojvodina in Kosovo pa po deset delegatov. Zbor narodov je prevzel poleg dosedanjih pristojnosti tudi vlogo poprejšnjega zveznega zbora, tki je sedaj ukinjen. S tem je moč-1 neje poudarjena vloga pa tudi e- nakopravnost republik pri oblikovanju skupne politike jugoslovanske federacije, saj bo zbor narodov razpravljal in odločal o vseh vidikih zvezne, notranje in zunanje politike, v njem pa je vsaka izmed šestih republik ne glede na večino in število prebivalstva zastopana z enakim številom poslancev. Ustavne spremembe so prinesle tudi vrsto novosti v sestavi In delovanju posameznih republiških skupščin. Sedaj se struktura teh skupščin razlikuje od strukture zvezne skupščine in tudi med posameznimi republikami so vidne razlike. V slovenski skupščini kaže omeniti novost, da se je skrčilo število poslancev od dosedanjih 400 na 285. Za Slovenijo je nadalje značilno, da bo v okviru skupščine deloval kot posvetovalno telo tudi zbor delegatov občin, kar je posebnost Slovenije. Ti delegati bodo razpravljali o vseh vprašanjih, ki zadevajo življenje občanov in občin, in pristojni skua-ščinski zbori bodo morali upošteva- niiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V SREDO ZASEDANJE CENTRALNEGA KOMITEJA Pred novo večino v socialistični stranki Verjetno novi tajnik Mancini - Avtonomni sindikati šolnikov so skle-nili, da profesorji srednjih šol ne bodo sodelovali na maturah Proslava dneva zmage v Jugoslaviji BEOGRAD, 9. — S polaganjem ___ med Jugoslavijo in Vatikanom na- vencev na grobove padlih žrtev na- ko” že sedaj začele o teh problemih1 dalje napredovali in se razvijali, cifašizma so danes v raznih kra- ...... VČERAJ SO PODPISALI V OPATIJI Sporazum o gradnji motorjev FIAT na Reki Sporazum med FIAT-Grandi mo tori in ladjedelnicami Viktor Lenac Jadranbrod predvideva gradnjo motorjev in servisno službo - Pomembna povezava z Grandi motori ?CSc bo hfe in' trzižk'a. Velika Britanija, žp JaP°nska). Izvedenci so a°Ej posvetovanja, da fiiS11 bodo ■ °vn* spored. Guver-iw. ,estaniAmeli iutr> več neurad ir. v »v. °v’ v nedeljo plenarno ^eddjek pa se bodo u-nj tiWn uPravnega sveta ban-ti .“Odo ar°dna plačila. Nedvom-%Krii rri„azPrav'jal\ o marki in V’JPhJ Ebitni poznejši revalva-, 0žaiii -?ko bodo razpravljali ‘tam.. sterlinga in francoske St., 'i i? Pooh?f?- guvernerji osrednjih .pVaw:asceni, da bi odločali V*a niso a'' razvrednotenju C^ti I °uVa glavna naloga je, tajjb.oijah kreditnih ukrepih in o >pio v t*a- Podpiranje valut, ki v Bruslju sestal va KSplti. evropske gospodarske 0 Jjonrnevajo, da so raz-b bJ? nvv!a^rtu za valutno sode-šestimi državami in v« ^ so jih imele za 'r*dv1 z „ skupnosti špekulacije tNipU n,Ji?Vor’ca|T>i o zvišanju .^jTstvo seji francoske vla-w Predsedoval začasni OPATIJA, 9. — Danes so podpisali sporazum med FIAT-Grandi motori in ladjedelnico Viktor Lenac-Jadranbrod z Reke o tehničnem sodelovanju in o licenci za gradnjo velikih dizel motorjev. Sporazum spada v okvir splošnega dogovora o gospodarskem, industrijskem in tehničnem sodelovanju, ki je bil podpisan med Italijo in Jugoslavijo 28. novembra 1964. Sio D? S»So S Jrždlednlk •!» P«%»LUstroj N™,>*>“,»« družbe Grandi motori inž. Gui-do Vignuzzi, za jugoslovansko stran pa ravnatelj konzorcija Jadranbrod, inž. Winkler ter generalni ravnatelj ladjedelnice Viktor Lenac z Reke, inž. Lukeš. 'Na svečanosti so bili prisotni številni italijanski in jugoslovanski predstavniki oblasti in med njimi podtajnik ministrstva za industrijo in trgovino Vito Lattanzio, namestnik zveznega jugoslovanskega tajnika za zunanjo trgovino Komoski, tajnik za industrijo in trgovino Hrvaške Belajič ter kakih sto novinarjev obeh dežel. Med kratkimi priložnostnimi govori so podčrtali, da gre za novo obliko mednarodnega industrijskega sodelovanja. Sporazum med FIAT in Lenac-Jadranbrod (pri tem gre za konzorcij šestih največjih Jugoslovan skih ‘ ladjedelnic) predvideva licenco za gradnjo dvotaktnih motorjev FIAT .vseh vrst do največje meči licenci FIAT. Jugoslovanske ladjedelnice so v zadnjih letih zgradile kakih štirideset ladij za domače in tuje brodarje, ki so opremljene z motorji FIAT in bodo lahko sedaj gradile ladje z lastnimi motorji po licenci FIAT. Sporedno s tem se bo ustvarila tudi nova servisna služba, ki jo bo vršila ladjedelnica Viktor Lenac, ki bo pooblaščena za popravila vseh motorjev FIAT, pa naj bi bili vgrajeni na kakršno koli ladjo iz katere koli države. Ta servisna služba bo vsebovala redno vzdrževanje motorjev s strani specializiranega osebja ladjedelnice Viktor Lenac, dobavo originalnih nadomestnih delov, popravilo in pregled motorjev. Strokovnjake bodo usposobili v delavnicah v Turinu in med popravili se bo lahko jugoslovanska ladjedelnica posluževala strokovne pomoči specializiranega osebja FIAT. . ki je že dalj časa na Reki. Za meterje, ki jih bodo zgradili v Jugoslaviji, pa bo lahko ladjedelnica uporabila tudi lastne rezervne dele. Okvirni sporazum predvideva, da bodo stalno izmenjavali tehnične informacije tako glede gradnje kot glede popravila motorjev FIAT, poleg tega bo torinsko podjetje nudilo tehnično in znanstveno nomoč pri izgradnji ter opremi tovarne ter oddelkov za popravila. Servisna služba FIAT-Grandi motori, tako v Italiji kot v tujini, bo na razpolago jugoslovanskim ladjedelnicam in njih klientom za vse potrebe v zvezi z izkoriščanjem motorjev FIAT zgrajenih v Jugoslaviji. Obe strani bosta razvili sodelovanje tudi glede proizvodnje. Sodelovanje z bližnjimi jugoslovanskimi ladjedelnicami bo še zlasti olajšano in se bo še okrepilo, kadar bo pričelo obratovati novo podjetje Grandi motori v Trstu, kjer bo FIAT osredotočila celotno proizvodnjo velikih ladijskih motorjev v Italiji (Ansaldo in IRI). Družba Jadranbrod je sposobna graditi ladje do 200.000 ton ih ladjedelnica Viktor Lenac jc najpomembnejša v Jugoslaviji zlasti glede popravil ladij ter razpolaga s plavajočimi doki do tonaze 60.000 ton. Predvidena je gradnja suhega OOladi sh etao etao etao etaoineta tk'ka za ledje do 200.000 ton. RIM, 9. — Vodstvo socialistične stranke je danes sklenilo, da se bo sestal centralni komite v sredo, 14. maja ob 17. uri. Do tega sklepa je prišlo zaradi notranjih premikov v stranki in vse kaže, da je dosedanje vodstvo prišlo v krizo in da bo prišlo do bistvenih premikov. Govori se, da bo novi tajni k stranke dosedanji minister za delo Mancini, njegovo mesto pa bo prevzel Giolitti. Na ta način bodo «vrgli» dosedanjega tajnika stranke Ferrija in njegovo desničarsko večino, ki je bila sestavljena samo iz Tanassijeve in Nennijeve avtonomistične struje in ki je razpolagala s šibko večino okrog 52 odstotkov. Zelo gotova je namreč nova večina Mancini - De Martino - Giolitti, pri kateri predvidevajo, da jo bo podprl tudi del Lombardijeve in Santijeve levice. V krogih De Martinove skupine se trdi, da je prišlo do preobrata v stranki in da to dokazuje več primerov. Tako je na zadnjem zasedanju CK prišlo do bistvene podobnosti stališč glede mednarodnih vprašanj, kot je prišlo do podobnih stališč tudi na zadnji seji vodstva, ko je bil govor o javnem redu. Končno je na nedavnem sestanku vseh tajnikov federacij dobre dve tretjine tajnikov sprejelo resolucijo, ki je v isti liniji in ki je nedvomno politično pomembna. Proti poskusom ustvarjanja nove večine v stranki je danes ostro nastopil minister Preti, ki je dejal, da gre za zamenjave neke večine, ki je bila zelo tesna, z zamenjavo druge, ki ne bo nič manj in bo povrh še heterogena. Preti je celo odkrito zagrozil z novim razkolom in z možnostjo težav v vladi. V senatu so se načelniki skupin dogovorili za nadaljnje delo v maju, ko ne bodo na dnevnem redu pomembnejša vprašanja, odnosno bodo ob koncu meseca pričeli obravnavaSi reformo kodeksa o kazenskem postopku. Danes so bila v senatu na dnevnem redu razna vprašanja, v poslanski zbornici pa se je nadaljevala razprava o reformi zakonika o kazenskem postopku. Lenoci, poročevalec večine, ki se je ustvarila na osnovi sporazuma med socialisti, komunisti in liberalci glede ločitve zakona, je vložil uradno obrazložitev zakonskega predloga, ki je nekaka združitev socialističnega predloga Fortuna in liberalnega Baslini. V tem poročilu je rečeno, da se nikjer ne dela zmešnjave med dolžnostmi državljanov in vernikov in kot primer navaja, da so v New Yorku prav katoličani pobudniki za sprejetje novega zakona o ločitvi. Navaja se dejstvo, da je sedaj samo šest držav na svetu, kjer ne obstaja ločitev zakona in da je dejansko cerkveno sodišče «sacra rota» dobilo v Italiji vlogo ločitvenega sodišča, samo da je v praksi na razpolago samo za zelo bogate osebnosti. Poseben poudarek je dan u-stanovitvi zakonskega predloga. V zvezi z reformo državne uprave in s tem povezanimi sindikalnimi vprašanji je prišlo do prvega zapletljaja, ko so včeraj pozno ponoči avtonomne sindikalne organizacije, ki so združene v intersin-dikalni zvezi šolnikov srednjih šol sklenile, da ne bodo profesorji sodelovali na maturah in drugih izpitih. Ta sindikat združuje 250.000 profesorjev in ravnateljev srednjih šol. V poročilu pravijo, da niso so- delovali pri razgovorih med vsedržavnimi sindikalnimi federacijami in med državo in se pritožujejo, da so bili zadnji razgovori z ministrom za šolstvo povsem ne učinkoviti. Minister za šolstvo Ferrari Ag gradi je obžaloval ta sklep in se je že danes sestal s predstavniki avtonomnih sindikalnih organizacij. Po sestanku ni bilo izdano nobeno sporočilo. Vsedržavna tajništva sindikatov CGIL, CISL in UIL so danes izrekla pozitivno stališče o rezultatih, ki so bili doseženi med vlado in sindikati glede reforme državne uprave oziroma glede končne vsote, ki jo ta reforma predvideva, ko je vlada pristala, da se prvotno določeni vsoti 480 milijard lir doda še naslednjih 180 milijard j bo imel dr, Ur. Glede draginjske doklade in ■ ročilo. zdravstvenega skrbstva pa pravijo, da je tesno povezana z reformo ustanov. Končno menijo, da bodo ocenili in izrekU stališče o zakonskem predlogu o kratkih stavkah, ko bo ta predlog bolje poznan. Kongres Volkspartei BOČEN, 9. — Jutri se prične redni kongres Sudtiroler Volkspartei, na katerem bo prisotnih 1000 delegatov, ki zastopajo 50.000 vpisanih članov te stranke. Prvikrat so na kongres povabib tudi novinarje, saj so do sedaj prisostvovali samo novinarji obeh listov, ki jih izdaja stranka. Novinarji bodo prisotni na otvoritvenem delu kongresa, ko bodo opraviU formalnosti in Magnago uvodno po- iiiiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiimiiiuiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiimimiitiiiimii ZAČETEK VOLILNE KAMPANJE V FRANCIJI Pompidou začrtal politiko «golizma brez de Gaulla» Bivši ministrski predsednik se je obvezal, da bo v primeru izvolitve upošteval željo ljudstva po prenovitvi Seja ministrskega sveta - Demanti zunanjega ministrstva PARIZ, 9. — Bivši ministrski predsednik Georges Pompidou je danes praktično začel svojo vo-Ulno kampanjo za predsedniške volitve z objavo govora, ki ga je imel zjutraj na zasedanju centralnega komiteja golistične stranke UDR in v katerem je nakazal politične smernice, ki se jih misU držati v primeru izvolitve. Pompidou je poudaril svojo voljo po «odprtju» proti negolistič-nim silam ter pozval vse sredinske politične sile k sodelovanju. Goli stični kandidat je tudi dejal, da je treba upoštevati izid referenduma ter pomen in posledice tega izida. ((Odgovor naroda referendumu kaže na željo po prenovitvi — je trdil — ki jo mi demokrati moramo upoštevati.« Istočasno pa je Pompidou izrazil prepričanje, da je treba ohraniti temeljna načela pete republike: gre za načela stabilnosti republikanskih ustanov, notranje politike gospodarskega razvoja in družbenega napredka in zunanje politike, ki naj teži k ohra nitvi neodvisnosti na področju za vezništev, h graditvi Evrope, ki naj bo ((gospodar svoje usode«, k utrditvi pravice narodov do samo-odločanja. Kandidat socialistov Gaston Def-ferre je pa danes pozval vlado, naj poroča narodu vso resnico o dejanskem položaju, v katerem ste trenutno država in njena valuta Trdil je, da «mora Francija pred volitvami vedeti, kakšna bo njena bodočnost«, ter izrazil mnenje, da so sedanji gospodarski, družbeni in monetarni problemi zelo hudi. Kandidat ((komunistične zveze« Alain Krivine je imel danes pomembno zadoščenje: svojo podporo na predsedniških volitvah mu je zagotovil slavni francoski pisatelj in filozof Jean Paul Sartre skupaj s kakimi tridesetimi francoskimi intelektualci, pisatelji to umetniki. Ta skupina je izdala ma- _ ___________ nifest, v katerem trdi, da pomeni pisali včeraj številni francoski listi, Krivinova kandidatura možnost za I med katerimi tednik «Le nouvel ob nove sile, ki so se prebudile meti i servateur«. Izjavo na.) bi bil da) majem in junijem 1968, da pove- francoski veleposlanik pri OZN do svoje mnenje. Krivine, ki je I Berard. star 27 let, je trenutno pri vojakih v Verdunu. Vojaške oblasti je zaprosil za izredni dopust, da se bo lahko udeležil volilne kampanje Se prej pa si bo moral zagotovit: sto podpisov parlamentarcev, župa nov in drugih osebnosti, ki so potrebni za predložitev kandidature ter vložiti 10.000 frankov kavcije, ki jih predvideva volilni zakon. Danes se je pod predsedstvom A-laina Poherja sestal ministrski svet ki je razpravljal predvsem o mone tamem položaju. Drugi del zasedanja pa je bil posvečen zunanjepolitičnim problemom, predvsem Vietnamu in Srednjemu vzhodu. Zunanji minister Debre je omenil na predke, ki so jih zabeležili v New Yorku na posvetovanjih štirih ve lesil o Srednjem vzhodu, ter pozitivno ocenil novi načrt za rešitev vietnamske krize, ki ga je. včeraj predstavil delegat FNO na pariških pogajanjih. V tej zvezi je de jal, da so sedaj problemi jasneje začrtam ter da se možnost njihove rešitve kaže v boljši luči. ((France soir« objavlja danes re zultat raziskave, ((francoskega inštituta za javno mnenje« (IFOP). V primeru, da bi na drugem turnusu predsedniških volitev prišlo do o* lotaže med Pompidoujem in Pohev jem — poroča list — bi dobil prvi 50,5 odst. glasov, drugi pa 49,5 odst. Pri tem je treba pripomnit', da Poher sploh še ni kandidat ter da bi se njegov položaj po predlo žitvi kandidature utegnil še zboli šati. Francosko ministrstvo za zunanje zadeve je objavilo danes spo ročilo, v katerem demantira vest po kateri naj bi visok francoski funkcionar izjavil, da so židovski krogi v Franciji vložili visoke vsote denarja za povzročitev de Gaul-love ostavke. Sporočilo ministrstva pravi, da so te vesti popolnoma nesmiselne ter da ne bi niti za služile demantija. O teh vesteh so ti pri svojih sklepih mnenja in zahteve predstavnikov občin. To pa nakazuje, da se v Sloveniji, kot najbolj razviti republiki odpira povsem nova stran nadaljnjega razvoja skupščinskega sistema, ki ga označuje poglobljena demokratičnost. Republiški zbor skupščine je danes ob soglasju vsen drugih zbirov izvolil tudi predsednika in člane novega izvršnega sveta SR Slovenije. Za predsednika so vnovič izvolili Staneta Kavčiča. Nov izvršni svet bo imel dva podpredsednika, in sicer so za to mest« izvolili dr. Franceta Hočevarja in Vinka Hafnerja. Med enajstimi člani izvršnega sveta sta samo dva nova, ln sicer Marjan Dolenc in Milan Zidar. Novo izvoljeni predsednik izvršnega sveta Stane Kavčič je v govoru poudaril, da bo izvršni svet nadaljeval dosedanjo politiko in da s« bo opiral na najširše politične in družbene plasti. «Vsakdo, ki želi dobiti svoj prostor v socialističnem napredku slovenskega naroda, ga bo dobil,« je dejal Stane Kavčič. Novi izvršni svet si bo po njegovem zagotovilu prizadeval, da se bodo zmanjšale nekdanje razlike In nezaupanja med posameznimi sloji prebivalstva in da bo izvršni svet deloval za medsebojno povezanost, razumevanje ln u-sklajevanje ustvarjalnih pobud. «rie bomo tako strnjeni v delu.« je poudari! Stane Kavčič, «bomo morali biti taki tudi v delitvi sadov tega dela. Zato bo treba najti in napraviti nekatere spremembe fn nove rešitve pri delitvi1 nerodnega dohodka.« Stane Kavčič se Je zavzel za tako decentralizacijo, ki bo koristila napredku, po drugi strani pa se Izvršni svet ne bo ogibal tudi centralizaciji v nacionalnem ottvi-ru, kadar bodo to zahtevale skupne koristi. «Predvsem pa se bomo,« je poudaril Kavčič, ((vztrajno zavzemali za gospodarsko In družbeno reformo, če bomo pri tem odločni,« je dejal, «bomo dosegli rast življenjske ravni, lahko bomo odpirali nova delovna mesta in še naprej uspešno spreminjali družbeno sestavo naše družbe.« Podobno kot v Sloveniji so se te dni sestale na prvih zasedanjih tudi novoizvoljene skupščine vseh jugoslovanskih republik in avtonomnih pokrajin in izvolile svoja izvršna telesa. S tem se je končala prva etapa v kratkem pa bo sklicanje nove zvezne skupščine o-značilo zaključek formiranja novih skupščin v Jugoslaviji. V dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani je bila danes dopoldne slovesna seja ob 50-letnici Zveze komunistov, sindikatov in Zveze komunistične mladine ter ob 24. obletnici osvoboditve Ljubljane. Predstavnike mestne skupščine, ljubljanskih občinskih skupščin, družbenopolitičnih in drugih organizacij ter goste je pozdravil predsednik mestnega sindikalnega sveta Rudi Bregar Slavnostni go vor je imel predsednik mestne konference Zveze komunistov Slo venije Franček Mirtič, ki je govoril o pomenu obeh obletnic m poudaril, da mora slovenska družba neprestano težiti k nadaljnjemu razvoju. Poleg tega je omenil, da je bila ljubljanska univerza pred vojno žarišče naprednih idej za katere so se borili znani revolucionarji in druga napredna mladina To tradicijo je treba nadaljevati in na široko odpreti vrata družbenim hotenjem mladine, je poudaril Franček Mirtič Omenil je tudi današnje družbene konflikte, ki so po njegovem mnenju v bistvu konflikti med nedelom in ustvarjalnostjo ljudi, ki težijo naprej Podpredsednik mestne skupščine Sergej Vošnjak je nato razdelil nagrade mesta Ljubljane za leto 1969, in sicer inž. arh. Savinu Severju, akademskemu slikarju Gabrijelu Stupici, pesniku Danetu Zajcu, ljubljanskemu mladinskemu gledališču, pianistu Aciju Bertonclju ter športnikoma Miru Cerarju in Ivu Danevu Simfonični orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom Cirila Cvetka je zatem izvajal skladbe Marjana Kozine s tematiko iz narodnoosvobodilnega boja. Predsednik mestne konference socialistične zveze Ljubljane inž. Drago Lipič je prebral pismo ljubljanskim komunistom ob prazniku osvoboditve Ljubljane in 50-letnici Zveze komunistov Jugoslavije, S slovesne seje pa so poslali tudi pozdravno brzojavKo predsedniku republike Josipu Brozu Titu. S slavnostne seje sta dve delegaciji ponesli vence na grobnice narodnih herojev in v spominski park na Zalah. DRAGO KOŠMRLJ Herderova nagrada prof. Steletu in Ni. Matkoviču DUNAJ, 9 — ZagreusKi književnik Marjan Matkovič in znani slovenski zgodovinar umetnosti prot. Franc Stele sta prejela danes ua Dunaju Herderove nagrade, ki se od leta 1964 podeljujejo književnikom. glasbenikom in znanstvenim delavcem za negovanje in napredek odnosov in prijateljskega sporazumevanja med narodi. Nagradt so bile dodeljene m slovesni seji avstrijske akademije znanosti, tudi madžarskemu zgodovinarju umetnosti Jolanu Baloghu. češkoslovaškemu grafičarju Albinu Brunovske-mu, češkoslovaškemu arhitektu Bo huslavu Fucksu. romunskemu glasbeniku in dirigentu Michaelu Jori in poljskemu zgodovinarju u metnosti Ksaveriju Piivotskemu. Fsi nagrajenci so prejeli kolajno in po 10.000 švicarskih frankov. Poleg tega lahko nagrajenci predla gajo po enega Štipendista, ki bo na račun Herderovega sklada študiral na eni izmed dunajskih visokih šol. 10. maja V PISMU PREDSEDNIKU SENATA Pritožba senatorja Seme Fanfaniju proti odgovoru Restiva o Slovencih Senator ugotavlja, da ministrov odgovor ni bil v skladu z načeli, ki naj urejajo odnose med parlamentom in vlado Tržaški senator, izvoljen na listi KPI, prof. Paolo Šema je 6. maja naslovil predsedniku senata Fanfaniju vlogo, v kateri se pritožuje zaradi odgovorov, ki mu jih je svoj čas dal notranji minister Re-stlvo o pravicah slovenske manjšine v Italiji. V svojem pismu piše Šema, da so ga «ministrovi odgovori začudili in meni, da niso bili v skladu z načeli, ki naj urejajo odnose med parlamentom in vlado*. Šema omenja nato, da so njegova vprašanja zadevala med drugim tudi položaj Slovencev v Furlaniji - Julijski krajini. Pismo ugotavlja, da je minister glede tega dejal, da dejstva, ki jih je senator navedel, ne ustrezajo resnici, in da če se je v kakšnem primeru dogodila krivica, bo to popravljeno. Nato nadaljuje: «čeprav sem popolnoma prepričan, da sem govoril resnico in da sem svoje trditve podprl s točno dokumentacijo in čeprav ne dvomim o informacijah, ki sem jih prejel in za katere menim, da ustrezajo omenjenemu položaju, sem se potrudil in zbral novo dokumentacijo. Prepričan sem, da ni pravica vlade soditi o parlamentarcu, ki izvršuje svojo dolžnost, da govori čenče, ker mu pač ugaja govoriti in protestirati. Nasprotno, je res, da ni dolžnost ministra biti vseveden in je pač dolžan poslušati in vzeti na znanje, kar mu kdo reče. Če ne ve, kako oceniti trditev, naj jo sam preveri in se informira in se nato ustrezno vede. V mojem primeru,* zaključuje Šema uvod k svoji vlogi, «ni bilo tako in sem zato sklenil napisati to svojo pritožbo Vam, ki ste izkušen poslanec in ste bili član vlade, ker želim, da bi se kaj takega več ne ponovilo. Gre namreč za primere, ki ne delajo časti našemu delu.* V delu svojega pisma, ki obravnava negativen odgovor ministra Restiva na vprašanje o pravicah Slovencev piše Šema: «V pokrajinah Trst, Gorica in Videm že stoletja živi slovenska narodna manjšina, ki se odlikuje z veliko kulturo in organizacijsko tradicijo, narodnim in demokratičnim ponosom, zavzetostjo v antifašistični in partizanski borbi. Ta manjšina ne uživa popolne enakopravnosti in se že desetletja na omikan način zavzema za priznanje svojih pravic. Obstoj tega vprašanja, nujnost da se reši in s tem v zvezi izdelovanje podrobnih predlogov v tem smislu, so del zgodovine dežele in tistih političnih sil, ki v njej delujejo: zanikajo jih samo fašisti. Manjšina je narodnostno strnjena enota po izročilu in zgodovini, dejansko pa živi ločena na tri dele glede na pravne možnosti zaščite svojih pravic: Za Slovence v tržaški pokrajini bi morala veljati posebna priloga londonskega sporazuma o soglasju: za Slovence na Goriškem je pojem enakopravnosti predviden v republiški ustavi; za Slovence v videmski pokrajini pa ne velja niti ta, ker jim pač enostavno odrekajo obstoj. V fašistični dobi in še prej je nastala vrsta zakonov, odlokov, okrožnic in navodil, obrazložitev zakonskih norm in tudi samo miselnosti, ki niso še bili odpravljeni, ohranjajo pa svoj diskriminacijski značaj, ki sploh ni v skladu z načeli naše ustave. Njihova vsebina so v glavnem prepovedi, ki dejansko omejujejo stvarno uživanje ustavnih pravic članom slovenske narodne skupnosti in potiskajo slovensko manjšino v podrejen položaj. Ta se nikakor ne more uskladiti z demokratičnim režimom, ki bi moral vladati v Italiji. Manjšine kot take (strnjena enota z lastnimi značilnostmi) ni nihče priznal niti prišteval k politični in zgodovinski stvarnosti države in kot tako sestavino in subjekt italijanske demokracije. Javne ustanove, pravosodni organi, dežela in država ne uresničujejo zato posebnih oblik povezave, pogajanj in dogovarjanja za zaščito slovenskih narodnostnih pravic. Slovenski jezik se uradno ne priznava, zato pa izvoljeni svetovalci slovenske narodnosti ne morejo u-porabljati lastnega jezika v tržaški občini, tržaški pokrajini, gori-ški občini, goriški pokrajini in v deželnem svetu Furlanije - Julijske krajine. V teh in drugih ustanovah v krajih, kjer žive Slovenci, se akti, listine, prošnje in odgovori ne izdajajo v materinščini, ko gre za Slovence. Slovenskega jezika se ne smejo posluževati: na preturi, na porot- nem sodišču, na tribunalu in vseh stranskih uradih in to v Trstu, Gorici in Vidmu. Isto velja za vse druge državne ustanove in urade, v katerih se državljan slovensko narodnosti ne more posluževati lastnega jezika, kakor tudi ne prejemati odgovorov in potrdil v slovenščini. V njih ne bo našel niti uradnika, niti za to postavljenega tolmača, ki bo slovenščino znal.» Šema se je poleg drugega dotaknil tudi nekaterih drugih vprašanj, med temi diskriminacije, ki se iz vaja do istrskih beguncev, ki so bili aktivni v antfašistični borbi ali partizani. Zahteval je tudi, naj se begunsko taborišče v Padričah premesti kam drugam, kar ustreza prizadevanjem prebivalstva, in se končno dotaknil grobega ravnanja in psovk, katerih so bili deležni poslanci in senatorji med lanskimi junijskimi manifestacijami proti zapori ladje delivce Sv. Marka. V vseh teh primerih so se poslanci (med temi je bil tudi Šema) legitimirali, v odgovor pa um je nekdo zabrusil, da so izdajalci domovine*. V svoji vlogi se Šema, kot zna no, sklicuje na odgovor, ki mu ga je dal minister Restivo med razpravo o proračunu notranjega ministrstva. Tedaj je Restivo zatrjeval Šemi, da uživajo Slovenci v Italiji ustavne svoboščine in vse predvidene pravice. Dežela Furlanija-Julijska krajina prvič uradno priso tna Danes bodo v Ljubljani odprli «Alpe Adria» SCZ iz Trsta sodeluje z večjim številom domačih trgovcev in proizvajalcev Danes dopoldne bodo na Gospo- | športni in kamping opremi, mod-darskem razstavišču v Ljubljani od- i nih izdelkih itd. prli letošnji 8. sejem «Alpe-Adria* katerega se udeležuje okoli 300 razstavljavcev iz Jugoslavije, Avstrije, Italije, Danske, Liechtensteina, Švice, Anglije, češkoslovaške in Zahodne Nemčije. Na prireditvi je letos prvič uradno prisotna dežela Furlanija - Julijska krajina, ki je na njej postavila poseben stand na površini 210 kv. m. Tudi sicer so na sejmu številno zastopana proizvajalna področja iz naše dežele. Slovesnega odprtja ob 11. uri se bodo med drugimi udeležili tudi zastopniki tržaške, goriške in videmske trgovinske zbornice, deželni odbornik za industrijo in trgovino Dulci pa bo imel popoldne ob 16. uri v hotelu Slon tiskovno konferenco, na katero so povabili zastopnike jugoslovanskega krajevnega in specializiranega tiska. Kakor smo že zabeležili, sodeluje na letošnjem sejmu «Alpe-Adria» tudi Slovensko gospodarsko združenje iz Trsta, ki je prisotno z večjim številom domačih trgovcev in proizvajalcev. Sejem «Alpe-Adria» bo odprt do 18. maja, in sider vsak dan od 9. do 19. ure. Razstave obsegajo izdelke za trajno porabo in za široko potrošnjo, s posebnim poudarkom na strojih in napravah za gospodinjstvo, keramičnih izdelkih, VČERAJ POPOLDNE Hudo neurje v Mariboru MARIBOR, 9. — Danes popoldne malo po 13. uri je nad Mariborom divjalo hudo neurje z dežjem, točo in grmenjem. V dvajsetih minutah je padlo na kvadratni meter 21 litrov dežja. Zaradi naliva so se mnoge mariborske ulice spremenile v deroče potoke. Na Zrkovski cesti je treščilo v hišo, ki se je vnela. V bližnjih vaseh pa so hudourniki s Pohorja poplavili ce- ste ter njiv. zalili več travnikov in Že 11 v dvajsetih dneh V Moskvi javili smrt gen. Keneviča MOSKVA, 9. — Glasilo sovjetskih oboroženih sil «Rdeča zastava* je javilo smrt «po dolgi in mučni bolezni* 62-letnega generala Boleslava Keneviča, ki se je med vojno boril v sovjetski armadi, kasneje pa je služboval v poljski armadi. Leta 1954 so ga iz zdravstvenih razlogov upokojili. OB ROB DEVETEGA KONGRESA KP KITAJSKE Za strogo zaprtimi peKinšKimi vrati Neki japonski dopisnik iz Pekinga je sporočil, da je Maocetung zahteval od znanega maršala ču Deja, naj napiše javno samokritiko, toda le-ta je odločno odkio-nil: «če se mora kdorkoli opravičevati pred našim ljudstvom, potem ta čast gotovo pripada tebi (Mao-cetungu, op. av.)». čeprav so skrbno zrežirali kulturno revolucijo, ki je nosila v sebi niz protislovnosti, ki so zaostrile odnose v partiji ter pospešile priprave na 9. kongres KP Kitajske, Maocetungu ni uspelo odstraniti nekaterih voditeljev, med njimi predsednika vlade ču En laja, le-ta ni samo ostal na svojem položaju, ampak ga je celo Se bolj utrdil. Zadnja faza kulturne revolucije je pospešila tih preboj naprednih sil v partiji, ki bodo v prihodnjih letih tc deželo popeljale po novi pori notranjega ekonomskega razvoja in v novo vlogo v mednarodnih odnosih. Da bi v zadnji fazi mobiliziral vse notranje politične sile v podporo kongresu, je Maocetung nujno moral poiskati neko točko, ob kateri bi lahko pridobil potreben politični kapital. Spomi otok Damanski ob reki Usuri Je bil več kot orime- , . da ustvarijo potrebno politično psihozo pred začetkom kongresa. Spopad ob Usuri ju je bil torej skrbno pripravljen in po svoji notranji logiki ni mogel prerasti v širši vojaški spopad med SZ in Kitajsko. Kljub hrupnim izjavam kitajskih voditeljev je več kot ver- jetno, da se v Pekingu dobro zavedajo nesmiselnosti vojaškega obračuna s SZ. Spopad na Usuriju je bil za Kitajsko zelo dobrodošel za napade na «ruske carje in sodobne imperialiste v Moskvi«, kot se je izražal kitajski tisk. KP Kitajske bo prav gotovo tudi v prihodnjih mesecih storila vse, kar bo škodovalo KP SZ in njeni vlogi v mednarodnem komunističnem gibanju, posebno še, ker v Pekingu ne prikrivajo veselja nad sovjetskimi težavami v pripravah na svetovno posvetovanje partij, določeno za 5. junij letos mislil, partija delala, ljudstvo.^, v Moskvi. Da je imela Kitajska | tičnih metod. Dialektika dn^, sovražnik mojega sovražnika jektivno moj prijatelj, kar v primeru pomeni, da bo slehern. med treh poizkušal čimbolj riščati nasprotja med oStw“^ dvema. Menim, da je preboj n apr0®,,, sil v kitajskem notranjem zakonit družbeni proces pri ra sevanju protislovij dosedanjega zvoja. Morda pa je ta kongr®* četek drugačnih procesov in )( sov v kitajski družbi, za kat«^ pa j' bilo slepo orodje veI-i3V^gjel® glede spopada na otoku Damanski l in ekonomskih procesov bo točno določene in omejene okvire, I zrušila takšno stanje. ^ ie pozneje posredno povedal žen Znano je, da je bil na k0** Min ži Bao, ko je zapisal, da ta I maršal Lin Piao uradno pows jj otok ni več aktualen, ker ga bodo I Maocetungovega nasledniki . poplavile pomladanske vode. ! mu bo z njegovimi sPos0^fS Drugega aprila se je v Pekingu Iuspelo voditi Kitajsko UGOTOVITI BODO MORALI ŠE, KJE SO UBILI ERMANNA LAVPRUSIJA MEDTEM KO SE MEČI ANI BORI S SMRTJO SO GA OBTOŽILI PRIKRIVANJA TRUPLA Tudi Delta Latta uradno obtožen - Malo upanja, da bi Mecianija ohranili pri življenju Končno sklep pre- prikrivanju trupla Ermanna lavo- rane nai glavi ldjd jo je povzm PIŠA, 9. iskovalnega sodnika dr. Mazzocchi-ja. Ta je danes javil, da je podpisal zaporni nalog za Adolfa Mecianija, ki se po včerajšnjem poskusu samomora v jetnišruci Don Bosco bori v rianimacijskem centru bolnišnice Santa Chiara s smrtjo in za Rodolfa Della Latto. Prvega je obtožil prikrivanja trupla Ermanna Lavorinija, drugega pa nudenja osebne pomoči Marcu Bal-disseriju, ki so ga že uradno obtožili nenamernega umora, in prikrivanja trupla. V zadevo je zapleten tudi 13 in pol letni Andrea Benedetti, ki ga zaradi mladolet-nosti ne morejo niti obtožiti. Preiskovalni sodnik, ki je novinarjem javil sklep, ni hotel preiti v podrobnosti, temveč je kratkomalo izjavil: «Preiskave še ni konec. Preiskava se nadaljuje.« Z obtožbo Mecianija in Della Latto je preiskovalni sodnik potrdil njuno krivdo in soudeležbo pri IIlUIIIMIIHIIIIMUlllinillllllUnillllllllMIIlHIUIIIM VPRAŠANJA IN ODGOVORI Novi pokojninski zakon in družinska doklada rinija, katerega so našli 9. marca letos pod tenko plastjo peska na plaži Marina di Vecchiano. To je edini ugotovljeni element v preiskavi, kajti sodnik dr. Mazzocchi še ni zaključil raziskavo o kraju, kjer naj bi verjetno 31. januarja Lavorini umrl. če bi sodnik iz Piše ugotovil, da je Lavorini umrl v Viareggiu, to je v pokrajini Luc-ca, bi sicer nadaljeval preiskavo, vendar bi akte zaradi ozemeljske nepristojnosti predal državnemu tožilstvu v Lucci. Preiskovalni sodnik je tudi danes nadaljeval z zasliševanjem, ker hoče z gotovostjo ugotoviti kraj, kjer naj bi prišlo do tragičnega dogodka. Danes so nastali dvomi v zvezi z vilo, ki jo je omenil Della Latta, ker verjetno to stanovanje ni v nobeni zvezi s krajem, kjer naj bi 31. januarja prišlo do tragedije. Ni izključeno, da bodo Della Latto še enkrat spremili v Viareggio v upanju, da jim bo dokončno pokazal kraj, kjer naj bi bile «orgije». Zaradi tega je sodna oblast povabila, o tem je bila obveščena tudi Interpol, na zasliševanje tudi 29-let-nega Natalina Venezianija, ki je trenutno v Amsterdamu. Brez dvoma pa samo Marco, Andrea in Ro-dolfo poznajo resnico, vendar še ni znano, če so to izpovedali. Vsi trije trdijo, da so se orgije udeležile tudi tri ali celo štiri polnoletne osebe, katerih imena noče nihče izdati bolj iz previdnosti, predvsem, ker so lahko ta sad izmišljotin izprijene troperesne de- Končno je bil po predhodnem sporazumu med vlado in sindikati in po daljši razpravi v poslanski zbornici sprejet novi zakon o pokojninah. Potrebno je bilo nekaj mesecev, da so se razni predlogi v prid upokojencev spremenili v pravno veljaven zakon, potrebno pa bo še nekaj potrpljenja, da se teoretične ugodnosti s papirja spremene v prakso. Novi pokojninski zakon se bo moral pač pri njegovi uresničitvi spoprijeti z birokratskim aparatom, ki ima od danes dalje glavno besedo za dokončno uveljavitev novih določb. Vendar pa moramo poudariti, da nekatere ugodnosti začnejo veljati s 1. januarjem letošnjega leta, druge pa z izidom zakona. Ta je bil končno sprejet in bo izšel najkasneje čez teden dni. Najvažnejše pa je to, da bodo socialne pokojnine (pokoj-nine ki so predvidene za stareise osebe nad 65 let in ki so v sla-bem ekonomskem stanju) začele vel:ati s 1. majem letošnjega leta. Zato pa je potrebno, da se napravi čimprej prošnjo, da ne bi zaradi lastnega zavlačevanja zamudili nekaj mesecev pokojnine Katere so bile glavne ugodnosti novega pokolninskega zakona smo na tem mestu že pisali, zato bomo sedaj začeli razčlenjevati vse novosti novega zakona in Pokazali našim čitateljem v dobri in slabi luči. Ena od novosti novega zakona Je. da se bodo s 1. januarjem 1970. leta začele plačevati upokojencem družinske doklade v e-naki višini kot so družinske doklade delavcev v industriji. Danes upokojenci, ki spadalo pod INPS, in ki so bili upokojeni kot odvisni delavci, prejemalo 2500 lir mesečne doklade za zakonca ali za otroke, ki jih vzdržuiejo če je njih pokojnina manjša od 28000 lir mesečno. Za višje pokojnine pa znaša družinska do- čila med padcem, tudi številne podplutbe po telesu. Policija je uvedla preiskavo. V SANREMU Obsojen tatinski švicarski duhovnik SANREMO, 9. — Devetinpetde- setletnega švicarskega duhovnika Severina Girardija so v enem dnevu dvakrat sodili in ga dvakrat obsodili. V prvem procesu so ga zaradi soudeležbe pri izdajanju ponarejenih menic obsodili na leto dni in dva meseca zapora, v drugem pa so ga zaradi tatvine zašili na eno leto in tri mesece ječe. klada 10% pokojnine za vsakega družinskega člana. Po novem zakonu se minimalne pokojnine povišajo od 18.000 na 23.000 Ur /a upokojence, ki imajo manj kot 65 let, ter od 21.900 na 25.000 lir za upokojence, ki imajo več kot 65 let. Istotako se povišajo vse o-stale pokojnine za 10%. Družinske doklade pa bodo znašale 5720 Ur za vsakega otroka ter 4160 lir za vsakega zakonca. To bo šlo vsekakor v prid upokojencem, ki imajo nizke ali najnižje pokojnine. Vzemimo za primer upokojenca z več kot 65. leti, ki je prejemal minimalno pokojnino in tudi družinsko doklado za ženo Danes prejema skupno 24.400 Ur pokojnine (21.900 pokojnine ’n 2500 Ur doklade), po novem zakonu pa bo prejemal 29.160 Ur pokoinlne (25.000 Ur pokojnine in 4160 Ur doklade) Ta nova odločba glede družinskih doklad bo šla v prid upokojencem, ki imajo pokoin'ne nižje od 50.000 mesečno, vsem ostalim pa bo pomenilo zmanišanie pokoinlne Pri tem pa moramo upoštevati, da polovica upokojencev v Italiji uživa le minimalno pokojnino, od ostale polovice pa večina Ima pokoinino manjšo od 50 000 Ur mesečno. S tega vidika lahko ta ukrep samo pozdravimo, kalti prinesel bo ekonomsko izboltšavo veliki večini uDokolencev Na žalost Da niso upoštevali možnosti, da bi preiemaii upokoienci družinsko doklado tudi za ostale člane družine. ki živilo v breme uooko-jenca (starši, bratle itd.) kot to vella za družinske doklade na splošno. Kaj pa tisti, ki preiemajo višjo doklado kot je predvidena v novem zakonu? Prejemali jo bodo še naprej, vendar ’im bodo odvzeli del predvidenega 10% poviška In sicer za razl'ko med preišnio višio In sedanjo nižjo druž'ncko doklado. v stanovanju, je član ameriške nacistične stranke. AMERIŠKI NACIST Hotel je pognati v zrak nemško potniško ladjo NEW YORK, 9. — Ameriški zvezni agenti so aretiraU 34-letnega Charlesa Schoferja, ki je priznal, da je imel namen pognati v zrak 25.000-tonsko nemško prekooceam-! sko ladjo «Hanseatic». Ladjo je nemška družba kupila pred dvema letoma od Izraela, ko je plula pod imenom «Shalom». Ni znano, če je Schofer vedel, da ladja ne pluje več pod izraelsko zastavo. Schofer, ki je izročil policijskim agen- rmu^nTr^SJ pa bo prav gotovo oanesel s seboj ]SIJ K v grob precejšen del skrivnosti, ki obkroža ta primer, ki ga kljub zadnjim izpovedim Rodolfa Della Latte, Andrea Benedettija in Marca Baldisserija, še niso mogli popolnoma osvetUti. Ljudje ln tudi preiskovalni organi se sprašujejo, kaj je Mecianija prislUlo, da je skušal napraviti samomor. Zdravstveno stanje lastnika kopaUšča v Viareggiu «La pace» je še vedno izredno resno. Zdravniki so po začetnem oklevanju izjavili, da so poškodbe na možganih neozdravljive. Adolfa Mecianija ohranjujejo pri življenju z avtomatično dihalno napravo. V nosu ima cevko, drugo pa v sapniku, ki so mu ga prerezali, hranijo pa ga skozi žile. Zdravniki se boje komplikacij pljučne srčne aU ledvične narave in menijo, da ima Medani malo možnosti da bi se rešil in da bi prestal globoko nezavest. Skratka: če bi se Medani, ki ima 41 let, rešil, bo obsojen le na «životarjenje». Zgodaj popoldne, ko so Marcel-lo Medani pustiU v sobo k možu, je nastal pretep med njenim bratom in nekateri fotografi. Marcel-lin brat je celo nekemu fotografu razbil aparat, zaradi česar ga je oškodovani tožil. Prvi del preiskave Je praktično končan, toda preiskovalni sodnik bo moral ugotoviti v katerem stanovanju Viareggia ali kakega drugega kraja so se sestali mladoletniki in tudi kako so truplo umrlega Lavorinija prenesli na plažo Marina di Vecchiano in ga zakopali. Adolfo Meciani v bolnišnici v Piši med zdravniškim posegom nenadoma začel IX. Kongres KP Kitajske. Kje so osnovni vzroki, da so domačo in svetovno javnost izključili od dogajanj na kongresu? Očitno je. da se je na tem kongresu bil oster in zagrizen boj dveh nazorov prihodnjega ekonomskega in družbenega razvoja te dežele, če to drži, potem je več kot ra-Izumljivo, zakaj so javnost izkjučili iz dela kongresa, ker si Maocetuna najbrž ni želel dajati takšnega ali drugačnega izida kongresa v roke domačim in zunanjim nasm-otni-kom. Predsednik vlade ču En lai. ki je bil ena izmed poglavitnih tar$ napadov rdeče garde med kulturno revolucijo, je bil imenovan za sekretarja kongresa. Mar ni to v ostrem protislovju z vsem tistim, česar ga je obtoževal Maocetung in njegovi sodelavci? če upoštevamo vsa tista dejstva, ki so znana od kulturne revolucije naprej, lahko s precejšnjo verjet-, nostjo domnevamo, da je Maocetung praktično odstopil od svojih nazorov in metod hitre izgradnje socializma in vsaj posredno prepustil ekonomsko izgradnjo tisti skupini politikov in ekonomistov, ki so bili glavna tarča njegovih napadov med kulturno revolucij.). Posebno zadnje leto se je namreč Kitajska ekonomsko precej odnrla navzven in navezala trdnejše ekonomske stike predvsem z zahodno evropskimi deželami in Japonsko. Vse kaže. da se ta proces še poglablja. Morda pa je Maocetung končno Ie spoznal, da je s kmeti sicer mogoče pridelovati dovoli hrane, da pa je po drugi plati Ki tajski nujna sodobna tehnologija in moderna organizacija dela. ki edina lahko zagotovi hiter gospodarski vzpon in premaga tisočletno zaostalost. Prvi pogoj za tak prooes pa je seveda čhn večja sAihostojnost gospodarstva pred togimi notranjimi in zunanjepolitičnimi okviri. Dobro obveščeni japonski viri vedo povedati, da se je 9. kongres kitajske partije največ ukvarjal prav s problemi nadaljnjega družbenoekonomskega razvoja dežele. Normalno je, da kažejo japonski gospodarski in politični krogi veliko zanimanje za dejanska izhodišča kongresa, če to drži, potem je bil prav gotovo zelo zanimiv izhod tega boja za zaprtimi vrati med dogmatsko politično doktrino in liberalnimi ekonomisti ter politiki. V tej luči pa ne bi smeli ocenjevati dela tega kongresa po sklepnih dokumentih, pač pa po praktičnih učinkih, ki bodo sledili kongresu in ki bodo najbrž manj hrupni od samih dokumentov. če zgornle hipoteze ln dejstva ustrezajo resnici, potem bo v prihodnje toliko bolj nehvaležno o-cenjevati to deželo po iziavah n1e-nih vodi tel 1ev, ki bodo teko kot doslej v protislovju z reelnostio. To seveda velia za notranii razvoj kot tudi za zunanjo politiko, ker se bo zelo verjetno dosti bolj aktivno in taktično vključevala v razmerle sil in interesov ZDA in SZ. V okviru novih odnosov «velike tro1lce» se bo naibrž toliko bolj zrcalila znana In stara resnica v politiki, da je ali pa bo zgolj formalna fifN**u. najvišjem partijskem polož®F1' jansko politiko pa bodo vod1'! gi? Vsekakor odpira kongres* vrsto tehtnih in zelo zaJ?'nU:r vprašanj, na katera v tem%* ku najbrž še nihče ne ve oag° k V* Zaradi uvodnih besed «Alfa Tau» Liberalni poslanec toži F. Giammattea GENOVA, 9. - Liberau« ^ nec Durand De La Penne> |lf kolajna za vojaške zasluge- Fp. žil kinematografskega krit1*3 ^ nalda Giammattea za uvod** sede k filmu «Alfa Tau», 30. aprila predvajali na kanalu TV. De La Penne Giammattea «sramotenja vojn j, narice in oboroženih sil* in. Lje tožil «ker se čuti -osebno ^ 1 ga» tudi zaradi žalitve. 1 bi je De La Penne razširil n ^ je TV, ki nosi odgovornost dajo. Prijavo je predložil tajnik liberalne stranke vnrjav«1 odv. Gustavo Gamalero. v pravdnik bo moral sedaj pravosodnega ministra do y za uvedbo sodnega postopK ima na podlagi čl. 313 kaz - •* zakonika to ministrstvo, ko * u sramotenje ustavnih ustan žavnih oboroženih in oS.v za položaj. Poraja se v tem primeru borba, rekli bi celo nekakšna otroška vojna za položaj posameznika v družini. Vsi ti otroški prepiri v bistvu niso prav nič nevarni in ne trajajo dolgo, ker se bodo otroci kmalu pomirili, pobotali, spoprijateljili. Vendar je tu treba nekaj dodati. Vprašanje obnašanja staršev pri takšnih prepirih med brati je izredno važnega pedagoškega, sociološkega in psihološkega pomena za nadaljnje odnose med otroki, med brati v družini. Starši morajo namreč biti zelo oprezni ko se vmešajo v porušene bratske odnose. Starši ne smejo dajati in kazati, da dajejo prednost temu ali onemu svojemu otroku, seveda na račun drugega. Prav to občutljivega prizadetega otroka boli. To pa povzroči pri njem ne-razpoloženje, ljubosumnost, sovraštvo do drugega otroka, skratka, to privede do sovraštva med brati. Neki sociolog Je zelo primerno zapisal, da bo med otroki Iste družine prišlo manj pogosto do takšnih sporov, če bodo starši racionalno in razumno načrtovali nataliteto svojih otrok. V kolikor bi se to ne upoštevalo in se bodo v družini otroci rojevali prepogosto drug z drugim, bo prišlo do tega, da bo en otrok živel in se razvijal v mnogo povoljnejšlh razmerah kot drugi. In to bo privedlo do tega, da bo azapostav- “,l»MH,i,,ll|lltliti|iiin|||||1||||||11||1,|lllllllll,,„llll„IIIIllll...................... ne- znane popevke; 11.15 Pev- . - Glasba in pesem; 12.00 4i5 Glasba po željah; 14.00 16 JA1 ’ 15-30 Od Soče do Drave; - "speli motivi; 17.00 Izbrail 18.00 in 19.30 Prenos RL; 13.15 za t)8 „,p°le D. Martin; 22.10 Ples-a Masba. Racionalni program roti??’ 8 0°- 13 0°. 15.00, 20.00 Po-Slteh ; 8-30 Popevke; 9.06 Operna Ua0 ,, u00 Plošča za poletje; ft8tii, , m ugaja klasika?; 11 Doleti . kronike; 14 40 Plošča is- ,ie’ 10.30 Znanstvena oddali i pp Veliki variete; 20.15 Plo- Devke Ske41: 2220 Tržaške P°" , H PROGRAM rotil?'. 5'30’ 13.30, 14.30, 19.30 Po-Teief ’ 8-40 Plošča za poletje; 9.40 bem Pski pogovori; 10.40 Glas-?ovQ„arlete: 11.35 Telefonski po-14 oo r’ I3'00 Program z V. Lisi; <3W uke box; 15.00 Plošče; 16.00 p'b5ten° 8°vorni spored; 17.40 bem ? 24 najmlajše; 18.35 Glas-W n ritlv; 20.00 Roman; 21.10 ’ 22.40 Ital. folklora. •II. PROGRAM Vzw6. Baletna glasba; 12.20 kl?re^h_a glasba; 13.00 Smetana, 14.10 Glinka, življenje za carja; 17.20 Nemščina; 17.45 Mozartova fantazija K 594; 18.30 Lahka glasba; 19.15 Koncert; 20.40 Simf. koncert. FILODIFUZIJA 8.00 Začetni koncert; 8.45 Hayd-nove simfonije; 9.30 Od gotike do baroka; 10.35 Mozartove variacije; 12.00 Violinist U. Ughi; 1310 Franckove simf. variacije. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00 in 19.30 Poročila; 6.50 Danes za vas: 7.45 Inform. oddaja; 8.08 Glasbena matineja; 8.55 Sola; 9.25 «če? travnike zelene*; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Naš orkester; 12.40 Narodne iz Slavonije: 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 B. Nemco-va - J. Jež; Dve pravljici; 14.25 Ritmi; 15.40: D Kumer; Humoreske; 16.00 Vsi*k dan za vas; 17.35 Zbor ((Grafika*; 18.00 Aktualnosti; 18.15 «Top - pops 11»; 19.15 Lado Leskovar; 20.00 Spoznavajmo svet; 22.15 Oddaja za Izseljence. ITAL. TELEVIZIJA 10.00, 15.00 Sola; 12.30 Filozofi: Manc; 13.30 Komični filmi; 13.30 Dnevnik; 17.00 Giocaglč; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino: 19.10 V parlamentu; 19.35 Nabožna oddala; 19.50 Šport ’n kronike; 20.30 Dnevnik ; 21.00 Glasbena priredba z Patty Pravo: 23.00 Dnevnik. II. KANAL 14.30 Športno popoldne; 18.00 Nemščina; 21.00 Dnevnik; 21.15 Tenorist A. Bottion; 22.00 Man-zonl: Zaročenca. JUG TELEVIZIJA 20.00, 23.00 Poročila; 9.3o TV v šoli' 14.30 Tenis za Davisov po kal- 16 00 Prenos športnega dogodka; 17.45 Slovenski mštrumen talni kvintet, '8.15 Mladinska igra 19.15 Jugoslovanska revolu cija — film: 19 45 Cikcak; 20.30 3—2- 1: 20 3C Zabavnoglasbena oddaja; 21.35 Rezervirano za smeh 21.50 Maščevale-’ — film 22 4i' TV kažipot MOTORIZACIJA IN NEVŠECNI «5M0G» Bencinski motor še vedno najboljši Edina rešitev v popolnejših izpušnih ceveh NEW YORK, 9. — Industrijske , države se iz dneva v dan ved- j no bolj ukvarjajo z vprašanjem, kako zajeziti narščanje tako ne-všečnega in tudi zdravju škodljivega «smoga», ki prihaja še posebej do izraza v dneh nizkega zračnega pritiska, ko se nad velikimi industrijskimi in mestnimi centri raztegne «kapa» gostega zraka pomešanega z dimom in vlago. Znano je, da ima pri ustvarjanju «smoga« velik delež industrija, kajit iz tovarniških dimnikov uhajajo velikanske količine dima. V zadnjih letih so se tovarniškim dimnikom pridružili tudi dimniki stanovanjskih blokov in hiš, kjer imajo centralno kurjavo na naftne peči. Toda ne zaostaja za gornjima dvema elementoma tretji element — motorizacija. Izpuhi sto tisočev vozil, ki neprestano krožijo po velikih mestih in središčih, bruhajo v zrak ogromne količine plinov, ki niso prav nič manj škodljivi od plinov in dima iz tovarniških in stanovanjskih dimnikov. V zvezi s tem se v avtomobilskih industrijskih podjetjih trudijo, kako bi izdelali vozilo, ki bi bilo kar se da manj škodljivo glede plinov, ki uhajajo iz izpuhov. ............ MNENJE PEDAGOGOV IN SOCIOLOGOV Načrtovanje družine se odraža na otroku Zakaj prihaja tudi med bratci do prepirov ljeni* otrok živel v senci drugega, da bo deležen manjše pozornosti, manjše skrbi staršev. Tak otrok bo zaostajal v celotnem psihofizičnem razvoju. Tako zatrjujejo psihologi in sociologi, ki te svoje trditve podkrepljujejo tudi s konkretnimi utemeljitvami. Ugotovljeno je namreč, da o-trok, če se razvija v družini v prepričanju, da se mu ne posveča zadostna pozornost, da ni prišel na svet po želji staršev ln njim v veselje, da bo tak otrok postal nervozen, nezaupljiv, asocialno razpoložen. Mnogi, zolo mnogi mladi ljudje, ki so prišli (Nadaljevanje na 6. strani) V okviru raziskav v tem smislu je ameriška družba General Motors pripravila v Detroitu razstavo vozil vseh vrst in z naj-različnješimi motorji, in sicer z bencinskimi motorji, z električnimi motorji, celo s parnim motorjem. In ko so si strokovnjaki ogledali vse te avtomobile, so prišli do zaključka, da je za nadaljnji razvoj prometa v mestih in tudi na odprtih cestah še vedno najboljši avtomobil z bencinskim motorjem, kajti vsi ostali poskusi. kot so avtomobili na električni pogon, avtomobil ina parni pogon in avtomobili s tako imenovanim «mešanim» motorjem niso doslej dali rezultata, ki bi obetal, da se bodo v bližnji bodočnosti uveljavili. Iz tega pa izhaja ugotovitev, da bo avtomobil na bencinski motor še dolgo zastrupljal ozračje po mestih in središčih. Iz tega pa nadalje izhaja zahteva, da je treba pospešiti in okrepiti dejavnost pri iskanju takšnih rešitev, da bo bencinski motor manj škodoval. Kdor se kolikor toliko spozna na avtomobil in na bencinski motor, ve, da tudi dober bencinski motor ne izkoristi vsega porabljenega goriva in da iz izpušnih cevi uhajajo plini, ki hi se dali vse drugače izkoristiti, če bi našli kako drugo primernejšo rešitev. Ker pa so vsi dosedanji poskusi glede tega propadli, se iz te zagate išče rešitev v novi strukturi izpušnih cevi. V ZDA so že z zakonom prisilili avtomobiliste, še prej avtomobilsko industrijo, da skrbijo bolje za izpušne cevi. V avtomobilski industriji ni ostalo pri tem. Vse tri velike ameriške družbe, ki izdelujejo avtomobile, se že dolgo trudijo, kako bi izdelale najboljše izpušne snovi. Glede tega je treba priznati, da jim je že marsikaj uspelo. Družba General Motors pa bo s prihodnjim letom uvedla še nove izpušne cevi. ki bodo glede ((smoga* še bol.i učinkovite kot so bile dosedanje. V kolikor pa bi bilo potrebno še bolj skrčiti količino plinov, ki uhajajo iz izpušnih cevi, bo uvedla še neki novi priključek, ki pa bo kupca avtomobila stal nadaljnih sto dolarjev, torej 60.000 lir v naši va luti. Ko že omenjamo razstavo, ki so jo prierdili v Detroitu, bomo navedli zanimivost, da je tu na ogled avtomobil na parni pogon, ki je bil izdelan že 1926. leta. Pri tem pa velja dodati, da ne gre za vozilo ((muzejske vrednosti*, ker je ta avtomobil prevozil doslej okoli milijon kilometrov ceste. PRI NEMCIH IN ITALIJANIH V JUŽNEM TIR0LU «Lederhosenkultur» kot značilnost folklorne in prosvetne dejavnosti Med politiko stranke in prosvetnim delovanjem ni ločnice ■ Dom kulture je stal 400 milijonov ■ Nemški TV in radijski program Za kulturno - prosvetno življenje nemške manjšine v Južnem Tirolu so sl izmislili originalen izraz, ki skoraj vse pove: pravijo ji «Lederhosenkultur» (kultura usnjenih hlač). Usnjene hlače so sestavni del južnotirolske folklore, ki ima močne, v pretekla stoletja segajoče tradicije. «Lederhosen » srečujemo v godbah na pihala, v folklornih pleonih skupinah, v vaških običajih. Tirol je na splošno ves zavzet s svojo tradicijo in Južni Tirol noče zaostajati za sosedom v Avstriji. Kako zelo je razvita ta dejavnost, naj zadostuje podatek, da muzicira v Južnem Tirolu kakšnih 100 godb na pihala. Imajo jih torej prav v vsaki občini. Neverjetna je njihova teža v političnem življenju manjšine. Predlogi za financiranje njihovega delovanja, ki jih dajejo pokrajinski odborniki in svetovalci, iahko predstavljajo poglaviten jeziček n?, volilni tehtnici. Z ENO ROKO NA DUNAJU, Z DRUGO V MUENCHNU Južni Tirolci se za politično podporo obračajo na Avstrijo, za materialno op. na Zahodno Nemčijo. V Munchnu delujeta dve legal ni in javni organizaciji, ki zbirata denarne prispevke ter jih pošiljata stranki SVP. S tem denarjem Nemci ustanavljajo konzorcije za gradnjo in vzdrževanje svojih otroških vrtcev, da jim ni treba sprejemati vrtcev ONAIRC, ki jim jih še izbod fašizma vsiljuje država. Z denarnimi sredstvi mun-chenske centrale vzdržujejo Nemci zasebne konzorcije, ki skrbijo za 80 otroških vrtcev ter za šolo, ki vzgaja otroške vrtnp.rice. Zaradi tako samostojne dejavnosti z deco služijo vrtci ONAIRC samo za italijansko govoreče državljane ter ne vršijo takšne raznarodovalne vloge kot na primer v Beneški Sloveniji. Pred dvema letoma so v središču Bočna zgradTi dom kulture, ki Je veljal okoli 400 milijonov lir in v katerem so takoj po otvoritvi sklicali kongres SVP V njem so večja dvorana, sejne sobe in sedeži kulturnih organizacij. Ko smo ze zanimali, če imajo dobre prosvetne organizacije, so nam odgovorili, da med stranko SVP ln prosvetnimi organizacijami, ki so zelo šibke in maloštevilne, ni velikih razlik. Skorp.j zp. vsako prosvetno in kulturno dejavnost je čutiti i SVP. «Pri nas je vse politika in stranka*, nam je nekdo odgovoril, i Edino pomembnejše kulturno življenje se razvije ob gostovanju I operet iz Avstrije, ki prihajajo dvakrat letno. Večjih kulturnih prireditev v obliki gostovanj pa nimajo in bržčas po njih ne kažejo velike potrebe. Dokajšnji uspeh med meščani doživljajo nastopi mestnega simfoničnega orkestra Haydn, ki ima skupen oder, sestavljen iz nemških in italijanskih mecenov, nastopajoči godci so skoraj izključno samo Italijani, publika pa je spet dvojezična. V GLEDALIŠČE Z MODRIM PREDPASNIKOM Ne vem, kako se podeželski kmetič počuti v domu kulture, prav za gotovo pa vem, da je meščanu občasno neprijetno. Ne prenese, da prihaja na kulturne prireditve v modrem predpasniku, kakršnega ima na njivi ali v delavnici, ne ugajajo mu njegovi okovani čevlji, moti ga, da ob premoru potegne iz koša obloženi kruhek ali biškote ter se okrepča kot na njivi med kratkim postankom pri delu. Prostor za dom kulture je po delila bocenska pokrajina, ki je v nemških rokah, denar je nemška manjšina zbrala iz svo ih gospodarskih potencialov, pa tudi vzdržuje ga sama; država doslej še ni prispevala niti lire. In najbrž tudi nima namena, da bi svoje ravnanje spremenila. V poslednjem času oddaja RAI-TV vsak dan po eno uro nemškega televizijskega programa, ki vsebuje kratka poročila, prirejena po vsedržavnem vzorcu, ter predvajanje kratkega filma, ki so ga poprej že večkrat videli v dveh kinematografih v Bocnu, edinih v mestu, kjer predvajajo filme v nemškem prevodu. Zelo sl prizadevajo sprejemati avstrijsko televizijo, ki se v nekaterih višjih krajih tudi vidi. V teku so pogovori, da bi namestili nekaj prenosnikov, vendar se Italija temu upira, češ, kako je mogoče dopustiti gledanje avstrijske televizije, kadar napada Italijo ter daje drugačne verzije o dogodkih v Južnem Tirolu kot italijanska. Govori se tudi o namestitvi italijanskega cenzorja v študiju na Dunaju in obratno, vendar iz vsega tega, kaže, ne bo nič, ker ni na italijanski strani pripravljenosti za ureditev tega vprašanja. Nekoliko boljše je z radijskim programom, ki traja dnevno po osem ur in pri katerem je zaposlenih kakih osem novinarjev, ki so vsi zelo zavzeti za svojo narodno razvm SV°J občutek od-« bi ir?6, Pojdite na sestanek, kot c!,.(0(3 21. 3. do 20. 4.) Sku- bii0 h -j—»• klk fmolov 2.400 lir. orad aznn u ’ llS?v 4480 lir' ribonov 4.400 lir, sardel 560 lir. skuš 1.200 hr, jastogov 5.600 lir, morskih rakov 2.280 lir itd. . Zaradi slabega vremena je prišlo na trg nekoliko manj zelenja- ln sad)a kot po navadi, in sicer 69.890 stotov nasproti 74.610 stotom v marcu. Cene so bile precej spremenljive. Zvišale so se ce- Včeraj-danes vi/ ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 9. maja 1969 se je v T-rstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 8 oseb. UMRLI SO: 83_letna Cristina Ai-mo, 29-letni Dario Dutti, 65-letna A-melia Lovco por. Gattesco, 62-letna Aurelia Millo vd. Matassi, 68-letni Rocco Santin, 78_letni Cesare Volter. ra, 20-detni Vincenzo Siniscalchi, 85-letmi Gino Conti. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Godina, Čampo S. Giacomo 1. Gri. golon. Trg VirgtKo Giotti 1. Ai Due Mori, Trg Unita dTtalia 4. Nicoli, Ul. di Servola 80 (Skedenj). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do S.30) Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26. Dr. Rossettl, Ul. Combi 19. Dr. Signori, Trg Ospedale 8. Tamaro &, Neri, Ul. Dante 7. SAK JADRAN VABI NA TRADICIONALNO NOGOMETNO TEKMO SUHI in DEBELI KI BO DANES, 10. MAJA, OB 15.30 NA NOGOMETNEM IGRIŠČU V SV. KRI2U. Za vino preskrbljeno! OBIŠČITE NOVO ODPRTO RIBJO RESTAVRACIJO «JADRAN» V PORTOROŽU! Vedno sveže ribje specialitete: kamenice, dagnje, škampi. Vse ostale mesne Jedi pripravljene na ražnju VLJUDNO VABLJENI - CENE ZMERNE — ne česna, pese. artičokov, korenja, zelja, cikorije, krompirja, paprike, bučic, mandarinov, jabolk in hrušk. Znižale pa so se cene belušev, cvetače, kumare, solate, graha. paradižnika, radiča, špinače, zelene in motovilca. Cene raznih pralnih praškov so ostale v glavnem nespremenjene, kar velja tudi za milo. Zaradi trajajočega mraza in slabega vremena se je zakasnila prodaja pomladnih oblačil, zaradi česar tudi niso šle cene navzgor. Precej dobro pa je šla v prodajo obutev tudi zaradi velike podražitve popravil. Tako je treba plačati sedaj na primer za popravilo podplatov 2.800 lir. Gledališča Verdi __Danes ob 21. uri bo v gledali šču Verdi 9. koncert spomladanske simfonične sezone. Zaradi nenad-ie obolelosti dirigenta Hansa Giester ja, bo koncert vodil dirigent Ernst Marzendorfer, solstka pa bo pianistka Maureen Jones. Program bo nespremenjen in bo obsegal Rahmaninov Drugi koncert za klavir in orkester ter Bruckner-jevo Peto simfonijo, v Trstu prvič izvajano. Prodaja vstopnic se nadaljuje pri blagajni gledališča (tel. 23-988). Teatro Stabile Danes dve predstavi (ob 16.30 in ob 20.30) dramatizacije Slataperjeve-ga dela «Moj Kras«. Jutri samo ena predstava ob 16.30 Igralska skupina Tina Buazzellija bo gostovala v Trstu v Avditoriju od srede, 14. do nedelje, 18 t.m. izven abonmaja z igro Hcnoreja De Balzaca ((Mercadet. 1’affarista«. V glavni vlogi nastopa Buazzeili. ki ie obenem tudi režiser. Abonenti na sezono Teatro Stabile imajo občuten popust Rezervacija vstopnic v Pasaži Protti (tel. 36-372 in 38 547). Nazionale 15.30 «Funny Girl«. Bar-bra Streisand. Omar Sharif, Wal ter P dgeon Grattacielo 15.30 «Vedo nudo«. Nino Manfredi, Sylva Koščina Enrico Maria Salerno. Technicolor. Fenlce 16.00 «Cimitero senza croci« Mfchele1 MeFčicr, Robert Hussein Lee Burton. Eden 16.00 «Therese and Isabelle« Micheie Mercier, Robert Hossein Prepovedano-mladini pod 18. letom Excelsior 16.00 «La via lattea« p Clementi. L. Terzieff, M. Piccoli Ritz 16.00 «Top sensation«. E. Thu lin, M, de Belleroche, M. Bonuglia Prepovedano mladini pod 18. letom Alabarda 16.30 «Cinque per 1’infer no«. Klaus Kinski, Margaret Lee Colorscope. Filodrammatico 16.00 «Gungala la pantera nuda«. Kitty Swan. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Aurora 16 00 «Dove osano le aquile». R. Burton, C. Eastvvood. Technicolor. Cristallo 16.30 «Una ragazza piutto-sto complicata«. Catherine Spaak. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Capitol 16.00 «La battaglia di El A. lamein«. F. Stafford, G. Hilton, I. Fiirstenberg. Impero 16,30 (dndovina chi viene a merenda«. Franco Franchi, Ciccio Ingrassia Vittorio Veneto 16.00 «L’amante di Gramigna«. G. M. Volonte, Stefa-nia Sandrelli. Prepovedano mladini pod 14. letom. Technicolor. Astra 16.30 »Riusc ranno i nostri e. rol a trovare Pamico misteriosa. mente scomparso in Africa«? Alberto Sordi, Nino Manfred'. Ideale 16.00 «Straziami ma di baci saziami«. P. Tiffin, U. Tognazzi, N. Manfredi. Technicolor. Abbazia 16.00 «11 giomo della civet-ta». C. Cardinale, Franco Nero. Technicolor. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU IN PROSVETNO DRUŠTVO «IVAN TRINKO V ČEDADU V nedeljo, 11. maja 1969, c® 15. uri v dvorani «A. Siston® v ČEDADU SLOVENSKI PASIJON Mirko Mahnič »VINSKA ŽALOSTNA z alelujo* KONCERT NABOŽNIH PEšM1 izvaja pevski zbor «JACOBU5 GALLUS« iz Trsta pod v0“ stvom UBALDA VRABCA V sredo, 14. t. m., ob 2l.®j v Kulturnem domu v Trstu Josip Tavčar RED MORA BITI farsa v dveh delih (javna generalka pred ofi& dom na Sterijino pozorje) V Slovenske® klubu bo v torek, 13. maja ob 20.30 RAZGOVOR t 0 REFORMI MATW Govorili bodo prof. Eg><^ Košuta, prof. Stanislav Soh8® g. Srečko šuman, srednje"® ca Breda Pahor in Zor* Spetič. ■ Vljudno vabljeni vsi, ki * za vprašanje nove mature ** nimajo. Mladinski pevski zbor K®' ški slavček iz Devina-Nah®' žine, harmonikarski zbor I® ramar ter oba harmonika®*8 ansambla šole Glasbene ce bodo nastopili jutri ob uri v rudniški dvorani v lini KINO IRIS PROSEK danes ob 19.30 Cinemascope barvni westem film: VADO... L'AMMAZZO E TORNO Igrajo: K. 0’Hara, P. Sanchez, J. Torres. KINO NA OPČINAH danes ob 18. uri Panavision barvni film: VIA DALLA PAZZA FOLLA Igrajo: Juhe Christie — T. Stamp — p. Finch. Za spomladanski izlet SPDT na Čaven, ki bo v nedeljo, 11. maja, so še razpoložljiva mesta. Hrana iz nahrbt. nika. Odhod avtobusa ob 7. url z začetka Ulice F. Severo. Vpisovanje v Ulici Geppa 9 ZADRUGA »NAŠ KRAS* vabi na otvoritev «Kraške I* lerije« in razstave slikarja SP* cala in kiparja MascheriniJ8’ ki bo danes, 10. maja, 0 18 uri v Kraški hiši v Ve kem Repnu 31. , Zaradi stavke poštnih us®* , bencev niso bila poslana P®’ sebna vabil*, zaradi česar • objava velja kot vabilo vse®' ki se otvoritve želijo udelen/ Odbor zadruge «Naš Kr*s «MAJNICA» NA PROGRAM^ TV LJUBLJANA Reportaža o letošnji niči« v Dolini in Boljuncu na sporedu v okviru «Kalejdoskop» v ponedeljek 26. maja ob 19.15. V galeriji Rossoni na Korzv ‘rj) ja je razstava tržaškega sl pl Ottona Grisellija, ki je doS®J )tj-stavljai že v številnih mestih v „ liji in v tujini. Razstava Je do 10. maja. 4 V občinski galeriji na lrgU„a # je do 10. t.m. odprta razstav? sij». karjev Bressanuttlja in ViU®1' ^ V Mestni galeriji v Piran« J^pat' stava treh mladih 1'kovnikov. flti' ja Franceta Kokalja, slikarja rvuKf ja Novinca in kiparja Mon® t> viča. Razstava je odprta d° 1 p V galeriji ENDAS v Ul. j® decche l/c razstava jedkamc> jjai1' razstavljajo Cappuccio, Farletd1 dero. Martini in Steidler. j t V paviljonu dežele Furla«1!' ' nit lijske krajine na velesejmu 'JI A? bello) razstava slikarja Gul01ul,1, tonija z naslovom «Clovek °arIjaj3-Razstava je odprta do l7- 1 jjiid V galeriji »La Cappell« " Franca 17 je razstava Franc8 longe iz Benetk. Umetnik predmete v njihov, estetski Razstava je odprta do !*• ■“ at Na glavnem sedežu Ljudske niče z vhodom iz Ul. Ko58 N|(J nadaljuje razstava, posvečen?.^ coloju Machiavelliju ob 5““" pr njegovega rojstva. V razstav ranici v Ul. del Teatro R0,„i. ^ pa bo v ponedeljek, 12. rjtiti 18.30 otvoritev fotografske epi ve, posvečene otroškim vtJ~ ib" Trstu. Razstavo je na P oB„a$e ženja italijanskih učiteljev riuI žele uredil fotograf Eldo 0 Mali oglasi POMEMBNA MEDNARODNA J KA za električno montira"^ pf nujno 100 električarjev, k* 1Ijjo j( pravljem preseliti se v <0> Hannover. Mesečna plača ""vrh','« z možnostjo napredovanja. ” upf*' potnih stroSkov. Ponudbe na lista, Ul. S. Francesco 20. i 0$ Nepričakovano nas je zapustil naš dragi oče in sta® RADIVOJ REHAR pisatelj in časnikar Pogreb bo v nedeljo, 11, t. m„ tamkajšnje mrtvašnice. ob 16. uri v Kop®1 Žalostno vest sporočajo: žena MIMI. hčerka LELJA SANCIN, sin RADAN, vnuki SAMO, IGOR, STOJAN in 01 gi sorodniki. Koper, Trst, Ljubljana, Vipava, H. maja 1969. JUNAŠKIH SODNIH DVORAN Obsojeni trije mladeniči zaradi političnega protesta Obtoženi so bili, da so pisali protestna gesla po zidovih hiš v zvezi z vladno politiko glede tržaškega gospodarstva - Huda obsodba tihotapca na ladji okrajnimi sodiščem bi se morali obvezati, da bodo ^favnavaproti bl,a,, v^erai omogočili hitrejši sodni postopek 1 Petim mladeničem „ i/vih; („i___ »biS^.^mslom, ki Pisali • so v oktobre petim mladeničem, "‘om, ki so bili - ■ oktobru lam na-«U, in po. zidovih hiš v me-Jiil občma eI -:zven Prostorov, ki raaie ob^v5ajaI J13 razP°lago za i Na zatožni ’ J!akate ln Podobno, teii 252™. klopi so: sedeli: 26-V5?0o io%fl1Pancich iz Ul. Čarala i- Ti "-‘etai Piermarco D’An-^nsani £ m 9alUna' ^etni Ugo J»a Clari , , ■ penova, 23-letni Fa-27-letni f.^.Uonjerske ceste 171 ter lta M v?ian° Uerluga iz Ul. Sa-Pr0«s jaleno 17-ozari i«Je o,?mel v bistvu politič-M zarari. bl° za odločen pro-Vi jih jp "'zavlačevanja ukrepov, ^ljubijo umska vlada že pred leti adietleln,'flj!vez), z obnovo tržaške Sor°dnih h6- lndustrije in drugih Tisto r,„,Javnosti-'*« 23 S„'bll° je nekaj po 23. JSUhi n5,°bra lani> so policijski °d Vsenčfuži ^^nih zidovih •enghi in ei i!63 Pa d0 Ulice Be-?? Papisp ^Je številne protest-“fed nanic,bapisane 2 rdečo barvo. ? sl°venščhiiS0 bib nekateri tudi iadSin”10 neka> gesel: (' »Borimo se , PohciisiH Nočemo se izseljevati«. ®SLafentl so zasačili ne-^atere na h,V v sedišču mesta, capitohnapa bhzu sedeža KP v Ul. ^•iikali^ri^Pii obravnavi so vsi JJJJkrške nu°. zagrešili omenjene ?ivetniic' Txd?tozence ie zagovarjal h obt0?Ij?n"0' Sodnik je spoznal bGermanjJa' Clarija .°4i ^g0) za krive ter jih je ob-"r denam« P™ zapora ter ca ka .Treg 25.000 dva ob- . denarv, P™ zapora t .kazni. Druga ^ja dJPk °prvos«l zaradi po- :m .kazenskim sodi- pioka° vIm„t'"-‘uaciJPe uangiano iz bS SSene.,Latina)' ki je bil 8a. tihotapstva številnega bla- jl1^Pravija »a kuhar po P°klicu, ^ssih lin ■sv°l poklic na tr-“ lafjah,- Lani je bil mla-Paia t,a Iad.n «Pidelity», ki pri-^ SjwIlsid družbi «ST Tno-v Co. Panama» in ki J*. V ^,!r°P; svoj sedež v Luga- v tožbi giede tolmačenja o men lenega člena. Lekarnarji so sprejeli to obveznost, sedaj pa se menda mora odločiti za to tudi osrednje vodstvo INAM. Upajo, da bodo tokrat dosegli sporazum še ta mesec, saj gre vsekakor le za začasen kompromis. Na ta način bodo lahko vsaj vsi upokojenci INAM dobivali zdravila v kateri koli lekarni. Predstavniki lekarnarjev in INAM iz Trsta in Gorice so se zahvalili odborniku Devetagu za njegovo koristno zanimanje za rešitev tega dolgotrajnega spora. Deželni prispevki gostinskim obratom Deželno odbomištvo za turizem opozarja, da zapade 31. maja rok za vlaganje prošenj za prispevke. k: jih določa člen 1 deželnega zakona štev. 21 z dne 24. avgusta 1967. Prispevki se nanašajo na finančno leto 1969. Na podlagi tega zakona, ki so ga razni turistični operaterji zelo ugodno sprejeli, lahko deželna uprava podeljuje prispevke v kapitalu za uresničenje določenih turističnih pobud. Dežela daje največ do 50 odst. prispevka v mejah pol milijona lir za dela za izboljšanje lokalov sob, ki jih dajejo zasebniki v najem turistom. Prispevki veljajo zlasti za izboljšanje sanitarij; nadalje daje 25 odst. prispevka v mejah do enega milijona lir za obnovitvena dela in za opremo restavracij, gostiln, gostišč s kuhinjo in podobnih javnih lokalov, ki mnogo prispevajo k razvoju turizma. Prispevki velja- jo za dela, ki še niso bila opravljena. Prošnje je treba pošiljati na odbomištvo na turizem preko pristojnih občinskih uprav v krajih, kjer so razni gostinski obrati. V Frankfurtu kongres mednarodnega sveta deželnih gospodarstev Na pobudo mednarodnega sveta deželnih gospodarstev, kateremu se je pridružila tudi naša dežela, se je začel predvčerajšnjim v Frank furtu peti mednarodni kongres tega sveta. Kot je znano, je ta svet mednarodno stičišče za organizacije in osebnosti, ki delujejo v okviru deželnega gospodarstva in ki proučujejo metode za deželni razvoj. Iz poročil in razprave strokovnja kov, oblasti in višjih funkcionarjev raznih držav (vštevši Jugoslavijo, Češkoslovaško in Poljsko) je bilo razvidno, kako ima sodobna tehnika odločilno vlogo pri razvoju dežel. Razne izkušnje s tega kongresa se bodo lahko koristno uporabile tudi v naši deželi. Zaradi obmejnega in obrobnega položaja naše dežele je treba namreč proučiti pogoje, ki zavirajo razvoj našega gospodarstva in vsega tega se je treba lotiti s širokega evropskega gledišča ter uporabiti najbolj sodobna sredstva gospodarske politike in tehnike. Kongresa sta se v imenu naše dežele udeležila deželni odbornik za načrtovanje Stopper in dr. Cian. Oba sta se tudi sestala ob robu kongresa s predstavniki evropske skupnosti v zvezi z načrtom o študiju razmer in nalog mejne dežele Furlanije - Ju'iiske krajine. USPELA PRIREDITEV DRUŠTVA «0T0N ZUPANČIČ'» OB STOLETNICI ČITALNICE «Napredna misel veže Trubarja, kmečke upornike, taborsko gibanje, Cankarja in Osvobodilno fronto» Tako je govoril predsednik SKGZ Gorazd Vesel - V Standreiu sta nastopila še pevski zbor «Kres» in tržaška skupina bivših učencev Ciril-Metodovih šol $ 30-ietni ^oraI zagovarjati vče- v J Giuseppe Cangiano iz .................................. “ ‘ bil VESTI Z ONSTRAN MEJE Uspela razstava goveda sivorjave pasme v Lipici V Piranu dvodnevno mednarodno srečanje književnikov - Dober začetek turistične J". V iwli°Pi. sv°j sedež v Luga->lula vepib™ lani' k0 Je laflja n j° Priv^ i^ko Pristanišče ter S0sti LrZall ob P°mo1 v novi w ”• * ■” ro1' ^Sčer ^rk?rg.aru so 8. novembra ,? ter n;f/rVl1 na ladji preiska-•^Ijuče v nekem skladišču H*6* sam,Vst°P v skladišče je ® Cangiano, ki je bil skla-kUiega izv, kUhar 1 140 kg cigaret ter 24n0r?i 120 Jeklenic konja-h,bančni btrov semenskega olja. !jISttik S; °rgani so napravili za-S?' Witsn0dSesli zaplenjeno bla-Jeri3?, BulMšek se ni uprl ^tihota-^11' da sploh ni vedel htCangitonk? zalogo na ladiL v n Je izJavil. da je kupil v V, n£ekem Pristanišču v Ku-v >ačVeraval pa ga je Prodati tiV*aitu n PQv,edal je še, da je c 6oo oon .P10511 kapitana, naj mu ar> je tednV za nakup ^vH. Kapi-daj ugodil njegovi proš- st^ieg ca bila poknt?menjenega Cangiana r^bia sooh 3"3 na zagovor, kot t??ska -r^hozenca, omenjena pa-^bkosek p'ovna družba ter kapitan ^ PozJf pa se ni mogel od-P?,t: po Jd*- ker je verjetno na tiu hilj Igorju. Sodniki so včeraj **te»*- * a izločijo postopek proti civilnemu soobtožencu, ,, C 'JWUS~ - * • — % iSu kn? Postopek proti J so civilnemu soobtožencu, ga ^ah Cangiana za krive-« zapor« b.SOtUli na 2 leti in 20 faNmskt ner i'332 600 Ur globe. ^ bo morala pla- ^ bi r',,510 kazen v primeru, če s^iega dofjtano. moge! poravnati s pravico. Pomor- sezone V Lipici se le zaključila živino- št. 307, ki je zaposlen v Novem rejska razstava goveda sivorjave pristanišču pri družbi za raztovar-pašme. Razstavo so organizirali v janje blaga, je včeraj zjutraj po-ekviru mednarodnega posvetova- magal pri raztovarjanju raznega n ja predstavnikov raznih držav, ki blaga z neke ladje v hangerju št. gojijo to vrsto goveda. Razstavlje- se je z nekega tovora, ki ga «Audvly». ki zastopa kot 7 družbo je plačala nekaj ' da j« jinhJonov lir kavcije za-«Fidelity» lahko odplula. dtžcli pogovori sP°ru INAM-Iekarnarji hCrtj^vo INAM je bil na de-^vstv, ^h^ivu za higieno in (čjrpnj nov sestanek v zvezi s iejdišita hi katerega je zapletena j^iiarij Di.agajna z zasebnimi leta baitu-pA . rednje vodstvo INAM C ie hn lzTeklo pridržek o tem, sklenjeno svoj čas gle-lt&a ls » .Postopka o tolmačenju Na i^j^ona štev. 475 iz leta r« tega člena se nam- f^ica :av Ja vsem državljanom v ^1, i,jSV?bodne izbire lekarne. k-boli Tl foče razlagati ta člen l,]>v0U?lejenem obsegu, odklanja :čbr Sp PpPolno uveljavljanje, ko-, in pzavarovancev iz trža-Xi?8ke pokrajine. tkV' tkv ,Za higieno in zdravstvo t^bia Je Po razgovoru z L^srf, atlkatna predlagal aorn ^vo L.fesitev, da oi prebrodili ^ko. INAM in lekarnarji nih je bilo nad 100 primerkov krav, telic in plemenskih bikov z raznih področij Slovenije in Hr-vatske tako družbenega kot zasebnega sektorja. Več vencev z zlatimi in srebrnimi trakovi so prejele razne kmetijske organizacije iz Slovenije ter kmetijski kombinat iz Labina. Denarne nagrade in častne diplome so prejeli tudi nekateri zasebni živinorejci. Med njimi je bil na prvem mestu Dušan Marc iz Ajdovščine, ki že vrsto let pobira prve nagrade na vseh razstavah in je v vsej Primorski znan kot najboljši zasebni rejec sivorjavega goveda. Komisija je izrekla posebno priznanje kmetijskima zavodoma v Novi Gorici in v Ljubljani, podjetju Planika v Kobaridu, izvozno uvoznemu podjetju Jadran Sežana in še nekaterim drugim gospodarskim organizacijam za pomoč pri organizaciji in finansiranju te razstave. Razstavo so si ogledali člani med narodnega zasedanja rejcev sivorjavega goveda, številni živinorejci in tudi številni turisti, katerim so ob koncu pripravili majhno presenečenje — revijo lipicancev. » • • Jutri se bo začelo v Domu slovenskih književnikov v Piranu dvodnevno mednarodno srečanje književnikov. To srečanje bo letos že drugič po vrsti. Udeležili se ga bodo književniki iz vseh jugoslovanskih republik ter iz Ceškoslo-i vaške, Madžarske in še nekaterih drugih sosednih dežel. Prvi dan bo na programu razgovor ((Umetnost — začetek in konec«. Udeležence srečanja bo sprejela tudi predsednica piranske občinske skupščine Jolanda Kos, za soboto zvečer pa je predviden literarni večer v Tartinijevem gledališču. V prvih štirih mesecih je bil turistični promet na koprski obali ep 9 odstotkov večji kot lani v e-nkkem razdobju. To so vsekakor obetajoči podatki pred bližnjo glav no turistično sezono. Trenutno je v hotelih na koprski obali od 1500 dq 2000 tujih gostov, predvsem iz Ntmčije, Italije in Velike Britanije. Hotelske zmogljivosti so poprečno 50 od sto zasedene. je prenašal Žerjal,- odtrgala velike, deska in ga oplazila po glavi. Delovni tovariši So1'ponesrečencu Koj priskočili na pomoč ter poklicali avto Rdečega križa, ki je ranjenega delavca odpeljali v glavno bolnišnico. Tu so mu ugotovili hud udarec na levi strani zatilja ter ga nemudoma sprejeli na nevrokirurškem oddelku s prognozo okrevanja v osmih dneh. Deska je padla delavcu na glavo 56-letni Rudolf Žerjal Is Doline °kviru edinstvenega izbora Vrhun8kih dosežkov slovenske književnosti Naša beseda j° izšlo še izbrano delo SLAVKA GRUMA (i knjiga) in JANEZA TRDINE (s tiiaika khiigattui TRSI . Ul. »v. Frančišku 20, tel. 61.792 Z mopedom se j*e zaletela v avto Včeraj popoldne približno ob 13 uri se je 20-letna uradnica Anna-maria Coslovich iz Ul. Testi 3 peljala s svojim mopedom «Ciao» po Ul. S. Giacomo in Monte proti središču mesta. Na višini Ul Ta-prin se je zaletela v avto fiat 1100 (TS 88390 ) 28-letnega Giuseppeja Bertolinija iz Ul. Ginnastica 44, ki je prihajal z nasprotne strani in obračal na desno. Sunek je dekle vrgel na asfalt, kjer je ranjena obležala. Z avtomobilom mesta’h redarjev, ki so se slučajno peljali mimo, so jo pospremili v glavno bolnišnico, kjer se bo morala, zaradi številnih ran in udarcev po nogah in rokah, zdraviti približno 10 dni na I. kirurškem oddelku. Štandrežci so v četrtek zvečer do kraja napolnili dvoranico domačega prosvetnega društva «Oton Župančič«, ki je bila za to priliko lepo okrašena. Mnogi so morali ostati na stopnicah pred dvorano, mnogi pa so odšli ker niso našli prostora. Škoda da ni bil prirediteljem dan na razpolago večji prostor, kjer bi nastopi prišli bolj do izraza. Prisotnost na prireditvi, kot tudi na drugih kulturnih nastopih v Štandrežu, dokazuje, da je stoletnica domače Čitalnice prebudila domače prosvetno delo. Poskrbeti bo treba, da bo tako tudi v bodoče. Med prisotnimi smo opazili tudi nekatere predstavnike našega kulturnega in političnega življenja, prav pa bi bilo, da bi na prireditev prišli tudi taki, ki se sicer z društvom «Oton Župančič* ne strinjajo, saj ne smejo biti prosvetne prireditve zaprtega značaja. Večer je otvorila domačinka, učiteljica Angela Nanut, ki je v kratkih in jedrnatih besedah prikazala pomen te proslave. Sledil je nastop pevskega zbora «Kras» z Dola-Poljan, ki je pod veščo taktirko pevovodkinje Pavline Komelove, dokazal, da so bila nedavno podeljena Gallusova odličja upravičeno dana pevcem gori-škega Krasa. Zbor je na večeru nastopil trikrat, v začetku, v prizoru o čitalnici, ob zaključku. Skupno je zapel osem pesmi, ki so bile vse dovršeno podane. Vsakokrat so štandrežci zbor nagradili z navdušenim ploskanjem. Sledil je dramski prizor iz Vilharjeve «Deteljice», «Večer v Čitalnici«. Nastopili so učenci bivše Ciril-Metodove šole v Trstu in to z istim programom kot letos marca v Trstu ob priliki proslave 80-letnice te šole, ki je formirala generacije tržaških Slovencev. Igralci so nastopili v narodnih nošah, obudili spomin na takratno čitalniško dobo in precej od tega, kar je bilo v tem kratkem prizoru je še danes za nas aktualno. Doživeli so navdušeno ploskanje domačinov in prav zaradi tega so vredni, da povemo tudi njihova imena: Justina Vuga-Kraljeva, Olga Ban. Eralda Daneu, Angel Turk, Albin Orel, Edi Fišer, JosId Kravos, Josip Šušteršič. Režirala je Stana Kopitar-Offizia. Sledil je priložnostni govor predsednika Slovenske kulturno gospodarske zveze Gorazda Vesela, ki je analiziral zgodovinski in politični razvoj slovenskega naroda tako v čita’niškem obdobju kot v današnjih dneh. Vredno je, da iz njegovega govora povzamemo najbolj značilne misli. »Govoriti o stoletnici 'bralnega društva' v Štandrežu — je dejal Vesel — pomeni govoriti o izredno pomembnem razdobju slovenske zgodovine, saj se je pred sto leti rodil zavestni in borbeni slovenski človek, ki je točno vedel, kaj hoče. Naši predniki so bili v revolucionarnem letu 1848, ki ga imenujejo pomlad evropskih narodov, še tlačani, sužnji fevdalnih veleposestnikov. Ko smo mi, Slovenci s Prešernom dosegli sam vrh v kulturnih stvaritvah, takrat je naš prednik še tlačanil za gospodarja, povečini za tujca. Revolucionarni val leta 1848 je zamajal družbene temelje takratne konservativne Evrope in slovenski kmet je tako kot kmečke množice drugih narodov v avstroogrski monarhiji postal svoboden, da je prosto razpolagal z delom svojih rok.« Potem ko je orisal taborsko gi banje na Goriškem in razvoj prvih čitalnic v Gorici in njeni okolici, je predsednik SKGZ prišel v svojih izvajanjih do časa pred prvo svetovno vojno, ko se je naš največji pisatelj, Ivan Cankar, jasno opredelil za stvar delovnega človeka. Nato je nadaljeval: «Ozrimo se nekoliko na našo preteklost. Nikoli nismo imeli vojske, ki bi podjarmila druge narode; nikoli nismo imeli ljudi, ki bi izkoriščali druge narode, ampak so nas vedno izkoriščali tujci; pretepale so nas samo tuje policije. Tudi danes naš nacionalni ponos ni naperjen v škodo soseda, ampak samo nam v prid. Hočemo živeti zvesti naši preteklosti in izročilom naših prednikov, hočemo biti zvesti samemu sebri in živeti v skladu z našo častjo. Imeti hočemo idejo, idejo naroda, zakaj brez nje smo nič, smo brezimenska čreda, ki se zlahka pomeša s tujo čredo ter se v njej izgubi. Hočemo imeti svojo osebnost in svoj značaj, da bomo kot ljudje prispevali svojo nacionalno posebnost v človeško družbo.« Po prikazu usode drugih, večjih narodov in njihovih nekdanjih cesarstev, ki jih danes ni več, je Gorazd Vesel dejal, da smo se Slovenci postavili cv vrste naprednega človeštva, ki podira kolonialne sisteme, ki osvobaja narode iz suženjstva ter jih napravlja enake med enakimi, ne glede na ve.ikost i vse naše sposobnosti, da smo se in zgodovinski razvoj.« kot narod razvili in uveljavili. Mo- rali smo prenašati avstrijakantstvo pred prvo vojno, pritisk nazadnja-skc reakcije med obema vojnama, ki se je prodajala Hitlerju in Mus- Govornik je nadaljeval takole: «Govorim o tem velikem bloku naprednega sveta tudi zato, da bomo vedeli, kaj smo in kaj hočemo, skratka, da bomo vedeli, da se misel našega naroda izpred sto let razvija, se plemeniti, izpopolnjuje in da stoji vštric najbolj naprednih miselnih tokov v sodobnem svetu. V vsej slovenski zgodovini smo imeli dve silnici, ki sta se medsebojno bojevali; ena za naprttlek in druga za konservativcem. Napredek slovenskega naroda se začenja pri kmečkih uporih proti izkoriščevalcem in s protestantskim gibanjem, ki nam je prek Primoža Trubarja dalo prvo slovensko pisano besedo, se nadaljuje s Prešernom, s tabori, z našim Levstikom in Cankarjem, pa dalje z naprednim socialističnim gibanjem in naprednim narodnim gibanjem pod fašizmom. Napredna rdeča nit pelje v vseljudski upor proti okupatorju Slovenije v letu 1941. Kcnservati-vizem pa je bil v Sloveniji vedno vezan na tuje sile, na nemški fevdalizem, na konservativno duhovščino, ki je zažigala protestantske knjige in je za 200 let in še več, tja do Prešerna, preprečevala sle hemi razcvet slovenske književnosti, kulture, slovenske misli, tako da srno morali po dobi temne inkvizicije z velikimi napori razviti soliniju, ter smo se vse te nesrečne zavore rešili šele v osvobodilni borbi, ko smo vse to pometli iz naše hiše ter svobodni krenili na pot napredka in samostojnega odločanja o lastni usodi. To govorim kot Slovenec, vam kot Slovencem, ki smo vsi člani tega skorajda dva-milijonskega naroda, ki živimo na enotnem narodnem prostoru, na e-notnem kulturnem prostoru, ki sega od Prekmurja do Jadranskega morja in Soče. Vse kar se na tem prostoru dogaja je r-ša zgodovina, je naša last, pa čeprav so državniki odločili, da živimo v drugi republiki, ne v slovenski.« Štandrežci so govor predsednika Slovenske kulturno gospodarske zveze sprejeli z navdušenim ploskanjem. Za zaključek prireditve je nastopil še enkrat pevski zbor «Kras», nakar se je prireditev za ključila. Ko so ljudje odhajali, si slišal med njimi glasove, da bi bilo treba take prireditve pogosteje prirejati. Naj bo torej ta prva med številnimi! Prosvetno društvo «Oton Župančič» se javno zahvaljuje vsem nastopajočim. ki so pripomogli k izrednemu uspehu čitalniškega večera. iiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimiii NA SPOREDU SO DANES IN JUTRI Začetek mladinskih iger v Sovodnjah in Doberdobu Nastopali bodo šolski olroci in dijaki - Veliko zanimanje za tekme V mestu in na podeželju je mladina vsa v vrvežu. Ponekod so se tekmovanja že vršila, v večini krajev, zlasti na vasi, pa bodo jutri. Govorimo o mladinskih igrah, za katere je dal pobudo CONI in ki bi se morale vršiti vsako leto, da bi mladino, tudi v najbolj zakotnih krajih, privabile v športno tekmovanje. Uspeh mora biti, kajti prav tako so pred približno dvajsetimi leti nastala lahkoatletska tekmovanja v srednjih šolah. V Sovodnjah bo tekmovanje jutri, v nedeljo 11. maja. Tekmovali bodo otroci rojeni v letih 1954-1958, izven konkurence pa bodo nastopili otroci rojeni v letih 1959-1960. Organizatorji pričakujejo velik odziv otrok iz vseh vasi občine. Tekmovanje bo na nogometnem igri šču in se bo pričelo ob 9. uri zjutraj. Fantje rojeni v letih 1954-1955 bodo tekmovali v teku na 80 metrov, v skoku v višino in v skoku v daljino ter v metu krogie. Fantje rojeni v letih 1956-1957-1958 pa bodo tekmovali v teku na 60 metrov, v skoku v višino in v skoku v daljino. Dekleta rojena v letih 1954-1955 bodo tekmovala v teku na 60 metrov, v skoku v višino in v skoku v daljino. Enak program imajo dekleta rojena v letih 1956-1957-1958. Mlajši tekmovalci, ki bodo sodelovali izven konkurence, bodo tekli na 50 metrov in se bodo pomerili v skoku v višino. Otroci v Sovodnjah pridno treni- rajo ves teden pod vodstvom profesorja Alda Rupla. Prireditelji priporočajo otrokom in staršem naj se polnoštevilno udeležijo jutriš njega tekmovanja. V Doberdobu bodo letošnje mladinske igre preizkusnega značaja in so omejene na lahko atletiko, košarko in odbojko Od letošnjega uspeha in udeležbe mladine pa bo odvisno, če bodo mladinske igre v prihodnjih letih vsebovale še druge zanimive športne panoge. Poleg tega pa bo že v jeseni mladincem na razpolago športno igrišče z naj nujnejšimi objekti in športnimi rekviziti. Prav te dni so začeli z gradnjo tega igrišča. Tekmovanja letošnjih Mladinskih iger pa bodo na travniku za osnovno šolo v Do berdobu In na župnijskem dvorišču. Otvoritev teh iger, za katere vla da veliko zanimanja zlasti med mladino, bo danes popoldne s pričetkom ob 15. uri. Na trati zz osnovno šolo v Doberdobu se bodo mladinci pomerili v lahki atletiki. V nedeljo 11. maja ob 9. uri pa bodo tekmovanja v košarki in odbojki na župnijskem dvorišču. Mladinske igre v Doberdobu se bodo zaključile v četrtek 15. t.m. ob 11.30 na dvorišču osnovne šole v Doberdobu s praznovanjem Olimpijskega dne in z odlikovanjem zmagovalcev v posameznih športnih panogah. Nedvomno bo na tekmovanjih prisotna množica domačih navijačev in ljubiteljev športa ......................................................miiiiiiiiiiiiii POBUDE NA MEDNARODNI DIDAKTIČNI RAZSTAVI Tisoč šolnikov na predavanjih ob dnevu Italije v Novi Gorici Predlog za izdajanje posebnega časnika, ki bi spodbujal nadaljnje stike in sodelovanje med pedagogi v obmejnih krajih treh sosednjih držav Mednarodna didaktična razstava, | Ul. S. Michele 15 (8„ 9., 13. in 14, jih precej poškodovali. Ustavljeni ki je sedaj v preddverju občin- maja) in na košarkarskem igrišču Marcelliana v Tržiču 10., 11. in 12. ____................ Pri krvnem centru v goriški bolnišnici določajo krvno skupino posameznikov po ceni 1000 lir ,, ,, tj* (običajna cena je 3.000 lir). V tr- goškem pogledu kot tudi glede govlni na Korzu Italija 14 je raz_ nihtmvn fohnieru) licrtncnhliannch in J ske palače v Novi Gorici, je deležna velikega zanimanja in šte viln3h"obišRov. To 'dejstvo' kaže, d'a so takšne prireditve potrebne, ser lahko prispevajo k splošnemu napredku šolstva tako v čisto peJa njegove tehnične usposobljenosti in organizacije. V torek je bil na razstavi dan Koroške. V tem okviru so gostje predstavili instrumentalni ansambel političnega oddelke iz Wolfsber-ga, potem pa prebrali poročilo o organizaciji koroškega obveznega šolstva ter predvajali diapozitive in učne filme Posebno uspešen pa je bil dan Italije v četrtek. V veliki dvorani skupščinskega poslopja je bilo okrog tisoč šolnikov iz obmejnih krajev Slovenije, Italije in Koroške. Med njimi smo z zadovoljstvom opazili tudi precejšnje število slovenskih učiteljev in profesorjev iz Trsta in Gorice, šolski nadzornik dr. Mario Candotti je tako številnemu avditoriju prebral poročilo o obveznem šolstvu v Italiji, zlasti še o pedagoškem sistemu in učnem načrtu. Lueiano Karner je predvajal poučni film o pouku sodobne matematike v osnovni šoli, medtem ko je učiteljica Anna Maria Lorenzini obrazložila pouk v prvem razredu osnovne šole. Mednarodna didaktična razstava se bo zaključila v ponedeljek, ko bodo na vrsti sklepni govori ter izročitev nagrad in diplom avtorjem najboljših šolskih nalog. Pišejo jih učenci osmih razredov osnovnih šol v obmejnih krajih treh sosednjih dežel. Ugledni pedagogi iz Italije, Slovenije in Koroške, ki se udeležujejo manifestacije v Novi Gorici, so sprejeli več sklepov o nadaljnjem sodelovanju na področju šolstva. Zlasti je zanimiv predlog, da bi izdajali poseben časnik posvečen stanju in težnjam na področju šolstva oziroma vzgoje in izobraževanja. Tiskali bi ga v slovenskem, I italijanskem in nemškem jeziku. M. O. Urnik trgovin za vnebohod Zveza goriških trgovcev javlja, da bo v četrtek. 15. maja, praznik vnebohoda, za trgovine veljal sledeči umik: v sredo, na predvčer praznika, bodo lahko trgovine podaljšale pol ure čas zaprtja; popoldne bodo odprte tudi mesnice. V četrtek, 15. maja bodo zaprte vse trgovine, razen pekarn, mlekarn in cvetličarn, ki bodo odprte samo v jutranjih urah. Olajšave v tednu avtomobilskega kluba Avtomobilski klub v Gorici opozarja prebivalstvo, da so v teku razne prireditve ob tednu avtomobilskega kluba. Prireditve se bodo zaključile 15. maja, ko bodo razdelili, po blagoslovu motornih vozil, značke «cestnih pionirjev«. V zvezi s tednom avtomobilskega kluba se vrši brezplačna kontrola gum pri tvrdki Autogomma, stava najnovejših knjižnih izdaj založbe avtomobilskega kluba. Vrši se brezplačen tečaj za dosego voznega dovoljenja «A» za motocikle Poleg tega je na razpolago pranje avtomobila po znižanih cenah C200 za člane, 450 za nečlane), to samo pri pralnici avtomobilskega kluba v Ulici Roma. Danes in jutri seminar KD o mednarodnih odnosih Na pobudo struje «sinistra di base« v goriški krščanski demokraciji bo danes popoldne ob 16. uri v dvorani Ginnastica seminar o temi ((Italijanska demokratična vest in mednarodni odnosi«. Uvodno besedo bo imel eden izmed državnih voditeljev te struje poslanec Luigi Granelli, predsedoval pa bo poslanec Giovanni Galloni. Seminar se bo nadaljeval v nedeljo. Predvidevajo, da mu bodo prisostvovali številni ministri in poslanci večinske stranke. Goriška občina bo gostom priredila sprejem na gradu v nedeljo zjutraj. Zapleten karambol pri Tržiču Na državni cesti pri Tržiču se je včeraj pripetila dokaj čudna prometna nesreča, ki ni k sreči zahtevala človeških žrtev, je pa prizadela precej škode raznim vozilom. Na cesti, pred tovarno Bon, je iz Trsta pripeljal avto fiat 600 s tržaško registracijo, vozil ga je Roberto Medelin iz Sesljana, ki je hotel obrniti na levo na ploščad tovarne Bon. Za njim se je ustavil kamion, za tem težkim vozilom pa sta prihitela dva avtomobila, ki sta ga hotela prehiteti ne glede na to, da se je kamion ustavil. Noriš Bevilacqua Iz Sesljana s svojo cortino in Livio Antoni iz Medje vasi s svojim fiatom 850 sta prehitela kamion, trčila ob že imenovani fiat 600. Avtomo-taili so nato zadeli na štiri pred tovarno parkirane avtomobile in so bili avtomobili raznih delavcev, m sieer fiat 500, ’ fiat 750, fiat 1500 in bianchina. Gre torej za lep pregled avtomobilov. Skoda znaša nad milijon lir. Nocoj glasbeni nastop v Gregorčičevi dvorani Danes zvečer ob 20.30 bo v dvorani kluba «Simon Gregorčič« na Verdijevem korzu glasbena prireditev, ki jo prireja slovenska glasbena šola v Gorici. Nastopila bosta dva glasbenika iz Kopra in sicer Nadja Hladnik (flavta ln klavir) in Edvidij Gardina (klarinet). Glasbena šola v Gorici vabi na to prireditev učence in njihove sorodnike ter vse ljubitelje glasbe, Nove slovenske knjige v državni knjižnici V preteklem mesecu marcu in aprilu se je obogatila državna knjižnica v Gorici, Ul. Mameli 12 za naslednje slovenske knjige: BRECELJ: V času odmaknjena sidrišča. BRUMEN: Srce v sredini CANKAR: Zbrano delo: Druga knjiga. COP: Raj pod Triglavom GRABELJSEK: Med strahom in dolžnostjo. HABIČ: Kraški svet med Idrijco in Vipavo. JURCEC: Skozi luči in sence (1914-1918). KERMAVNER: Ivan Cankar in slovenska politika leta 1918. KUGY: Iz življenja gornika. MISAC: Slovenska korespondenca Vraz-Koče-var. MALENŠEK: Poslušaj, zem- lja: Variacija na temo. NEDOG: Tone Tomšič: Oris življenja ln revolucionarnega delovanja. PREŠEREN: Poezije doktorja Franceta Prešerna in dodatek njegovih drugih pesnitev ter prevodov in ljudskih pesmi. Prešernove nemške. Prevedel Anton Sovrfe. Razstava slovenske nabožne ljudske umetnosti. REGENT: Spomini. Savreme-na jugoslovanska grafika. ŠIRC: Nesmisel in smisel. ŠNUDERL: Osvobojene meje. STELE: Slikarstvo v Sloveniji od 12. do srede 16 stoletja. TITL: Zgodovina za poklicne šole. j&cp&Lfo Vl&lJ SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA Vse ljubitelje lepe pesmi vabimo, da pridejo na koncert svetovno znanega SLOVENSKEGA OKTETA ki bo v petek, 16. maja ob 20.45 v Prosvetni dvorani v Gorici, Verdijev korzo 13. — Predprodaja vstopnic je na sedežu SPZ, Ulica Ascoli 1/1, tel. 24-95. VTISI S POTI Goriški srednješolci na izletu v Firencah Dijaki slovenskih višjih srednjih šol v Gorici so bili prejšnji teden na večdnevnem izletu po Italiji in ob tej priliki obiskali Firence, ter si ogledali njene zanimivosti. Tudi pisec tega članka je bil med njimi in je takole napisal svoje vtise, ki jih je nanj napravilo to izredno mesto umetnikov in spomenikov: Ko so mi Firence zablestele pred očmi, sem precej videl, da ni mesto gole puste zunanjosti, okrašeno s kakim zijalastim kipom. Vse okoli mene je pričalo, da tu ni prostora za ljudi, ki spijo omamljeni od vrvenja cest, tovarn, strojev, napredka, stalne borbe za obstoj telesa in denarja, denarja. Ne, ljubezni do Firenc si ne moreš kupiti v nobeni prodajalni. Pojdi kamor hočeš, kupi kar hočeš, toda nič te ne bo naučilo čutiti lepote. Med nami in lepoto je srebrna nit, ki si jo moremo spresti le sami. Ko sem hodil po temačnih ulicah, po lesketajočih se trgih, mi je venomer nekaj pravilo: Daj, pusti zaživeti svoj notranji jaz. Glej izmučen in izsušen je, ker nima dovolj hrane, ker se duši v problemih, skrbeh, apatiji, ker nima pravega razvedrila. Tu v Firencah je bilo zame stalno nihanje med vsakdanjostjo in nečem, kar se dviga nad poprečjem in ima veliko moč. Hodil sem po ulicah, se ustavljal pred izložbami, mislil na nepomembne stvari. Pa sem vstopil v muzej: Michelangelo, figure vklenjene v marmor, neukročena želja, borba po nečem, ki se upira biti. Rembrandt: njegove portrete ožarja plemenita otožna luč. Rubens, zverlženje, borba, zdi se, da se bo vse razletelo v nezadrž-ljivi napetosti, toda moment na sliki je večen. Greš po stopnicah, vidiš lepo tujko v mini krilu, kakšne noge! Misliš na punco, pa glej! Piazza della Signoria, vtis je močan. Za trenutek si bilka, ki trepeta v vetru genialnosti. Gledaš palače, nebo jim je strop, sonce ožarja mojstrsko razporejen kamen. Po ulici zdrči avto: »porche«, odličen avto, vzbuja pozornost. Avto izgine, pred tabo stoji kot dama žlahtne postave Giottov stolp. Marmor, bel, zelen, ne vem kakšne barve, ni to razkričana lepota, ampak nekaj sila rafiniranega, vanjo ne buljiš, ampak jo uživaš v nemirnem utripanju duše. Bil sem utrujen, vsedel sem se v bar in počasi srebal pijačo. Po večerji smo šli na Ponte Vecchio. Tu sem zopet našel samega sebe, kipi, stavbe, slike, vse se je počasi odtajalo v mojih možganih, pogled je bil zopet jasen. Pod mano je neslišno drčal temni Arno, v njem so odsevale luči. Tam v kotu je sedel Japonec, brenkal na kitaro in polnil prostor okoli sebe z otožno melodijo, še enkrat Giotto. Nekaj enostavnih črt, a v njih vsa veličina silovite notranjosti, ki odklanja mlačna čustva. To je zadnji dih razburljivega dne. Nisem več v oblasti teh velikih mož. Mislim zopet s svojo glavo, čustva so znova moja, sem jaz, ki barvam svet. M. F. CORSO. 17—22: «Pendulum», G. Pepard in G. Sederg; film je v barvah. VERDI. 17.15: «Nero su bianco«, A. Sanders in T. Carter; barvni film, mladini pod 18. letom prepovedan. MODERNISSIMO. 17.15—22: «Che cosa hai fatto quando slamo rimasti al buio«, D, Day in T. Thomas. Ameriški kinemaskope v barvah. VITTORIA. 17.00: «11 grande in- quisitore», V. Priče in I. Ogilvy; angleški film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE. 16.30, 19. in 21.30: «Un giomo... di prima mattina«, J. Andrews; ameriški kinemaskop-ski film v barvah. Tržič AZZURRO. 17.30—22: «Anna Kareni-na«. Ruski film, EXCELSIOR. 16—22: «La battaglia di El Alamein«, Robert Hosein. PRINCIPE. 17.30—22: «La monaca di Monza«, A. Heywood, Carla Gra-vina in A. Sabato. Barvni film. S. MICHELE. 17.30—22: «1 tre su-permen di Tokyo», D. Gordon in W. Newton, kinemaskopski film v barvah. l\ova Gorica Soča (Nova Gorica): «Mož, ki ni znal ljubiti«, ameriški barvni Cim — ob 18. in 20.45. Svoboda (Šempeter): «Sest črnih konj«, ameriški barvni Cim — ob 18. in 20.15. Deskle: «Za pest dolarjev«, italijanski barvni film — ob 20. Prvačina: «Velika ljubezen Elvire Madigan«, švedski barvni Cim — ob 20. Šempas: «Ujeti v pustinji«, ame- riški barvni film — ob 20. Kanal: «Los Tarantos«, španski barvni Cim — ob 20. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči bo odprta lekarna Al Corso, Marzlni, Korzo Italija 89, tel. 24-43. TRŽIČ Danes je dežurna lekarna «S. Ni-colb«, last dr. Giorgia Olivettija, v Ul. 1. maja 94, tel. 73328. CVETLIČARNE JUTRI Pokrajinska zveza trgovcev v Gorici sporoča, da bodo cvetličarne jutri, na praznik mater, vse odprte od 8. do 13. ure. TENIS V TEKMOVANJU ZA DAVISOV POKAL Italija že po prvem dnevu praktično v višjem kolu Italiji zadostuje po vodstvu nad Belgijo z 2:0 le še ena zmaga za napredovanje - Presenetljiva zmaga Castigliana GENOVA, 9. — Italija si je v tako da ta v tem delu igre sploh izločilnem predkolu tekmovanja za Davisov pokal v srečanju z Belgijo že v prvem dnevu priborila nepričakovano in odločilno prednost. Po vodstvu z 2:0 je namreč le malo verjetno, da bi uspelo Belgijcem svoj zaostanek spremeniti v prednost, ki bi jim prinesla napredovanje. Glavni junak tega podviga je bil mladi Eugenio Castigliano, kateremu je uspelo po štirih zelo izenačenih setih v petem in odločilnem moralno streti svojega nasprotnika, DOMAČI ŠPORT D A N K. S Sobota, 10. maja 1969 ODBOJKA Moška D liga 21.00 v Gradiški Torriana Bor * * * Ženska promocijska liga 20.30 v Padričah Gaja - OMA B * * • 20.30 v Dolini Breg B - FARI TS B KOŠARKA Mladinske igre 15.45 na Opčinah, Prosvetni dom Bor B - Polet * * * 17.00 na Opčinah. Prosvetni dom Bor A - Mivar * * * Pokal Meltoni 21.30 v Trstu, Ul. della Valle Bor ' Hansbrandt JUTRI Nedelja, 11. maja 1939 NOGOMET Prijateljska tekma 16.30 v Trstu, stadion «1. maj» Rep. 3. amaterske lige - Breg . * * * Mladinsko prvenstvo 16.00 v Trstu, Sv. Sergij Breg - Gaja * * * Naraščajniško prvenstvo 14.45 v Trstu, stadion «1. maj» Union - S. Sergio * * * Začetniška liga 12.30 v Miljah Libertas B - Breg ODBOJKA Ženska B liga 15.00 v Nabrežini Sokol - AGI * # * Moška D liga 10.00 v Miljah ACEGAT - Olimpija * * •- 10.00 v Turjaku Turriaco " Kras * * * ženska promocijska liga 15.00 v Trstu, Ul della Valle Edera - Zarja B KOŠARKA «1. divisione» 11.00 , v Skednju Servolana - Bor * * * Naraščajniški pokal 10.15 v Trstu. Ul. Ginnastica Lloyd - Bor B ni več nudil resnejšega odpora Resnici na ljubo je pa treba povedati, da je imel Castigliano pri svoji igri tudi precej športne sreče: vrsta žog mu je namreč padla točno na črto ali pa na rob mreže, razen tega pa so tudi sodniki izrekli na račun Drossarta nekaj dokaj dvomljivih odločitev. To seveda nikakor ne zmanjšuje cene njegovi zmagi, ki je prišla vsekakor precej nepričakovano, čeprav jo je dosegel nad belgijskim št. 2. Otvoritveni dvoboj sta opravila oba najboljša igralca obeh reprezentanc, Pietrangeli in Hombergen. Italijan je bil v začetku igre precej živčen in se je tudi lotil polemiziranja z občinstvom, kot je njegova navada. Kmalu pa se je umiril, prevzel pobudo v igri v svo. je roke in je močno zaposlil svojega nasprotnika. Pietrangeli sicer ni predvajal lepe igre, njegov tenis pa je bil zato koristen in učinkovit. Belgijec je le od časa do časa pokazal nekaj več, toda Pietrange-lija ni nikoli resneje ogrozil. Hombergen je precej sam kriv za tako gladek poraz, saj je zgrešil taktiko igre: predvajal je precej počasen tenis, s tem pa je šla voda na Pietrangelijev mlin. Pietrangeli je namreč kar 14 let starejši od Ho-bergena in je ob počasnejši ign bolje uveljavil svoje glavno orožje, izkušenost. Tehnična izida prvih srečanj P >-sameznikov sta bila naslednja. Nicola Pietrangeli (Italija) - Patrick Hombergen (Belgija) 3:0 (6:3, 6:2, 6:3). , ... Eugenio Castiglione (Italija - Erič Drossart (Belgija) 3:2 (6:4, 4:6, 6:4, 5:7, 6:1). ZARADI DEŽJA Jugoslavija-Francija zopet odgodeno MARIBOR. 9. - Hud naliv, ki je povsem preplavil igrišče, je zopet preprečil srečanje med Jugoslavijo in Francijo v okviru tekmovanja za Davisov pokal v Mariboru. Dvoboj so zato odgodili še za en dan. V soboto bi morali biti tako na sporedu prvi srečanji posameznikov, v nedeljo dvojic, v ponedeljek pa poslednji srečanji parov. 6. Wagtmans (Hol.) 67.50’01” 7. Canet (Sp.) 67.50’09” 8. Echevarria (šp.) 67.50’26” 9. Wolfshohl (Nem.) 67.51’04" 10. De Geest (Bel.) 67.51’34” Dirka po romandski Švici Zmaga Adoriiija Italijan Vittorio Adorni je zmagal na 2. etapi kolesarske dirke po romandski Švici. 318 km dolgo pro-igralcem i go je prevozil v 6.34’54' 2. Shutz (Luks.) 6.34'55” 3. Dancelli (It.) 6.35'38” 4. Ferdinand Bračke (Bel.) 1. č. 5. Gianni Motta (It.) 6.35’51'\ KOLESARSTVO DIRKA PO ŠPANIJI V 16. etapi tekmovanja 1. Oeana, 2. Pingeon SAN SEBASTIAN, 9. — V 16. etapi kolesarske dirke po Špan ji so dosegli na 25 km dolgi progi na kronometer za posameznike naslednje uvrstitve: 1. Luis Ocana (šp.) 36’05” s p. h. 41,17 km n. u. 2. Pingeon (Fr.) 36’59” 3. Perurena (Sp.) 37’30" 4. Velez (šp.) 37’34” 5. Lasa (šp.) 37’42” 6. Linares (šp.) 37'47” 7. Gabica (šp.) 37'50” 8. Lopez Rodrlguez (šp.) 37'j5” 9. Canet (šp.) 37’58” 10. Echevarria (šp.) 38’05’’ Skupna lestvica 1. Pingeon (Fr.) 67.44'48” 2. Ocana (Sp.) 67.48’36" 3. Wright (VB) 67.49T4" 4. Lasa (Sp.) 67.49'27” 5. Bellone (Fr.) 67.49’50’’ tin.it V ZENSKI B LIGI Jutri in v četrtek še zaostale tekme Te tekme morajo odigrati Sokol, Bor, Zarja m AGI V ženski odbojkarski B ligi bi morali v naši deželi prvenstvo že zaključiti. Ker pa sta se Pernar-čičeva (Bor) in Barbierijeva (A Gl) udeležili skupnih priprav italijanske mladinske odbojkarske reprezentance. ki bo v kratkem odpotovala na Poljsko, ti dve ekipi nista opravili vseh svojih srečanj, ki so bila na tekmovalnem koledarju. Razen tega je ostala zaradi slabega vremena neodigrana tudi tekma med Sokolom in AGI in tako bodo ta srečanja opravili v prihodnjih dneh. Doslej sta le Breg in Casagrande iz Sacileja opravila vseh deset prvenstvenih tekem in igralke teh društev so že odšle na zasluženi počitek. iiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuiiuiiiiuiiiiiiiiHiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiMiiniii NA POBUDO VESNE Turnir veteranov za pokal «Chizzo» Turnir bo 15. in 22. junija v Sv. Križu Kot je znano so v Sv. Križu z velikimi napori Vesne in vseh vaščanov • zgradili novo nogometno igrišče, katerega sedaj ograjujejo, postavljajo pa tudi slačilnice. Igrišče bo tako nared že za prihodnjo nogometno sezono. Ker so stroški za postavitev takega objekta zelo veliki in ker ga Križani grade izključno s svojimi sredstvi, je sklenila Vesna organizirati (da bi si denarno vsaj delno opomogla) turnir veteranov Triestine, Udine-seja, Tržiča in seveda reprezentance primorskega Krasa. Te enajsterice bodo vsekakor privabile v Sv. Križ lepo število ljubiteljev nogometa iz okoliških vasi, pa tudi iz samega mesta, saj bodo nastopili igralci, ki so v svojih mlajših letih oblekli celo dres državne reprezentance, igrali pa so tudi v višjih ligah italijanskega nogometnega prvenstva in se še danes na drugačen način poklicno udejstvujejo v tem športu. Povabljene enajsterice, ki so že potrdile svoje sodelovanje, se bodo 15. in 22. junija potegovale za trofejo «Bruno Chizzoa in sicer na kriškem igrišču. Bruno Chizzo je bil pred vojno zelo znan nogometaš. Na Tržaškem, kjer je igral za Triestino in nekatere druge ekipe, je bil med navijači zelo priljubljen in je bil večkrat tudi član državne reprezentance. Po vojni se je naselil v Sv. Križu, kjer je živel skromno m tiho, pred letom dni pa je umrl. Križani bodo tako počastili njegov spomin s tem turnirjem, ki bo gotovo privabil v njihovo vas veliko število gledalcev, saj za to jamčijo tudi imena Triestine, Ud:-neseja in Tržiča. K. Košuta Pavatič, Babuder, Truant, Pappa-tico, Milkovič, Gombač. Komar, V. in R. Križmančič, Suber, Camassa, žagar, čok, Kalc in B. čuk. Rezervi bosta Poropat in Mora-bito. JUTRI OB 16.30 Reprez. 3. amater, lije proti moštvu Breja Jutri, 11. maja, ob 16.30 bo na stadionu «1. majo v Trstu nogometno srečanje med Bregom in reprezentanco 3. amaterske lige. Za reprezentanco bodo nastopali: Zaostala srečanja bodo opravili jutri in v četrtek. Jutri se bo na -nabrežinskem 1-grišču ob 15. uri pomeril AGI z domačim Sokolom, nato pa bodo Nabrežinke sprejele v goste ob enaki uri v četrtek še šesterko Bora. V četrtek bo na sporedu tudi zaostalo srečanje med AGI in Zarjo. Ta tekma bo na sporedu v Gorici. MLADINSKO PRVENSTVO Borovke sinoči odpotovale v Neapelj Mladinke Bora so sinoči z vlakom odpotovale v Neapelj, kjer bodo v nedeljo nastopile v finalu Italijanskega državnega ženskega mladinskega odbojkarskega prvenstva. Na pot so odšle dobro razpoložene in polne optimizma. Trener Furlanič je pred odhodom izjavil, da so njegove varovanke dobro pripravljene in v zadovoljivi formi, kar so pokazale tudi v svojih zadnjih nastopih v B ligi. Borovke se bodo vrnile v Trst v ponedeljek ob 8. uri zjutraj. Bologna " Palermo Cagliari - Sampdoria Juventus - Fiorentina Milan - Napoli Piša " Vicenza Roma - Alalanta Varese - Torino Verona - Inter Catania - Lazio Genoa - Catanzaro Spal - Reggina Sottomarina - Marzotto 2 Salerni. - Intemapoli X 1 1 X 1 X nev. 1 I X I 1 X 1 1 X 2 Vodstvo Totocalcia jc sporočilo dokončne uradne podatke o višini dobitnikov za pravilne rešitve na stavnem listku št. 34 z dne 27. aprila 1969. Nagrada za 13 pravilnih rešitev v istem stolpcu znaša 115.053.967 Ur, za 12 pravilnih rešitev pa 2.170.830 lir. PRVENSTVO «1. DIVISI0Nj» Težka naloga borovcev v srečanju s Servolano Po sedmih odigranih kolih je Bor še vedno na predzadnjem mestu lestvic Po zasluženi zmagi nad Mivar-jem, čaka jutri borovce tekma proti Servolani. Naloga «plavih.> ni lahka, čeprav so v prvi tekmi izgubili šele po podaljšku. Trenutno se škedenjci nahajajo na drugem mestu s samo enim porazom. Če dodamo, da so v nedeljo z lahkoto odpravili Ciano Colori, ki se nahaja pred Borom, lahko si predstavljamo kako težka bo tekma za «plave». Poleg tega bodo igrali še v okrnjeni postavi. Odsotna bosta gotovo brata Hrvatič, ki bosta v nedeljo nastopila z dijaškim domom v Kopru. Prav tako ni gotov nastop Rajmunda Kralja, ki je bil do sedaj najboljši na vseh tekmah. Ta igralec se je ravnokar zaposlil, zato bo težko, da bo takoj dobil prosti dan. Martin Kralj pa bo odigral v pičlih 10 urah kar dve tekmi. Naslednji igralci naj se zbero ob 10.30 na igrišču v Skednju. (Začetek tekme ob 11. uri): Tavčar, Čermelj. Kafol, Pertot Sandi, Livij Pertot, štokelj, Martin Kralj in Rajmund Kralj. * * ♦ Prvo kolo povratnega dela tega prvenstva ni prineslo nobenega presenečenja. Prvi na lestvici, Don Bosco, je imel nekoliko težav za zmago nad Italsidrom, vsekakor pa je »potrdil« svoje prvo mesto. Škedenjci so odpravili z visokim rezultatom- Ciano Colori. Morda edino presenečenje je zmaga «pla-vih« nad Mivarjem, saj ni prej nihče računal na ta podvig. V drugem kolu se bodo v nedeljo še pomerili Ciano Colori in Mivar ter Italsider in CRDA. V prvem srečanju je rezultat negotov. Vsekakor so nekoliko večji favoriti igralci Ciano Colori, ki so se v zadnjih tekmah precej izboljšali. V drugi tekmi je predvidevanje lažje, saj Italsider ne bi smel i-meti večjih težav za zmago nad peterko CRDA. Rezultati prvega povratnega kola: Mivar - Bor 42:43 Don Bosco - Italsider 46:41 Ciano Colori - Servolana 39:84 (počival je CRDA) ............................. KOŠARKA NA MLADINSKIH IGRAH V slovenskem derbiju Polet premagal Bor A Srečanje je precej motilo deževno vreme Lestvica Don Bosco 7 7 Servolana .7 6 Italsider 7 4 3 Mivar 7 3 Ciano Colori 7 2 = Bor 7 1 6 CRDA 6 1 3 Jutrišnje tekme: Servolana — Bor Italsider — CRDA Ciano Colori — Mivar ' (počiva Don Bosco) ^ 0 1* 1 I« 8 8 1 2 2 POKAL MELLON! Drevi borovci proti Hausbrandtu Po tesni zmagi nad Tricol^ tek®1 ' skle?»' Joetf POLET - BOE «A» 47:17 (28:3) POLET: Adrijan Sosič 16, Da-nev 9, Jani Sosič 16. Jugovič 4. Hrovatin 2, Kraus, Milič, Košuta. BOR «A»: Barazutti 10, Milič 5, Francia, Tul, Kapič, Kosmina. Danijel Zavadlal. SODNIK: Tavčar. V dežju, zaradi katerega sta bila igrišče In žoga spolzka, se je v sredo popoldne odvijal na igrišču Prosvetnega doma na Opčinah slovenski derbi med Poletom in Bo- Jako jultt i u tj^r , __________ VERONA De Min: Ranghino, Petrelli; Mascetti, Battistoni, Ripari; Bui, Madde, Traspedini, Bo-natti, Bonfanti. INTER Miniussi; Burgnich, Facchet-ti; Bertini, Landini, Suarez; Domenghini, Mazzola, Spadet-to, Corso, Jair. ROMA Pizzaballa: Sirena, Carpenet-ti; Salvori, Cappelli, Santari-ni; Bertogna, Peiro, Landini, Capello, Cordova. ATALANTA Cometti; Poppi, Nodari; Tiberi, Pelagalli, Bertuolo: Nasta-slo, Clericl, Dell’Angelo, Laz-zotti. Chiesa. VARESE Carmignani; Andena, Rimba-no (Maroso); Sogliano, Dolci, Picchi; Leonardi, Tamborini, Cappellini, Della Giovanna, Bonafe TORINO: Vierl; PolettI, Fossati; Puia, Trebbi (Depertini), Boleh!; Ca-relli, Crivelli (Rampantl), Com-bln, Moschino, Facchin BOLOGNA Vavassori; Roversl, Ardizzon; Cresci, Janich, Prini; Perar.i, Bulgarelli, Mulesan, Gregor!, Savoldl PALERMO Cel; Sgrazzutti, Furino (Co-etantlni); Lancini, Giubertonl, I.andri; Pellizzaro (Perucco-ni), Landoni, Bercellino, Reja, Ferrari JUVENTUS Anzolin; Salvadore, Leoncini; Bercellino, Castano, Del Sol; Menichelli, Sacco, Anastas', Haller, Žigoni FIORENTINA Superchl; Rogora, Mancin; E-sposito (Merlo), Ferrante, Bri~ zi; Chiarugi, Rizzo, Marascnl, De Sisti, Amarildo PIŠA Annibale, Lenzi, Gasparroni; Casati, Federicl, Gonfiantlni; Manservisi, Guglielmoni, Pla-ceri, Joan, Cosma L. VICENZA Bardin; Carantini, De Petri; Biasiolo, Tumburus, Calosi; Mentl, Cinesinho, Reif, Fon-tanka, Gallina CAGLIARI Albertosi; Martiradonna, Lon-gonl; Cera, Niccolai, Tomasi -ni; Nens, Brugnera (Ferrero). Boninsegna, Greatti. Riva SAMPDORIA Bat tara; Sabadini, Colletta (Delfino'; Sdbatini. Morinl, Garbarinl; Salvi, Vieri, Novell!, Morello, Francesconi MILAN Cudicini; Anquiletti, Rosa to; Maldera, Schnelllnger, Trapat-toni; Rognonl, Lodettl, Sor-mani, Rivera, Prati NAPOLI Zoff; Nardin, Zurlini; Monte-fusco, Panzanato, Bianchi; Gane, Juliano, Nielsen, Sala, Ba-rison rom. Po predvidevanjih so gladko zmagali domačini, ki so v vseh treh tekmah do sedaj osvojili vse točke. Zasluga gre ne le trenerju Tavčarju, ampak tudi vsem igralcem, ki so se zares navdušili za košarko. Kot v prejšnjih tekmah so se spet izkazali oba Sosiča in Da-nev. Presenetil pa ,ie Jugovič, ki je prestregel lepo število odbitih žog. Pozna pa se mu. da se je začel ukvarjati šele pred kratkim s košarko, vsekakor pa bomo še slišali govoriti o njem. Med borovci, za katere tokrat ni nastopil Deško, se je posebno izkazal Barazutti s svojimi značilnimi meti od daleč. Milič, ki ni nastopil proti Mlvarju, je začel lepo, toda na žalost je kmalu :jo-pustil. Isto velja za ostale igralce. Vsekakor so zaigrali bolje kot proti Mivarju. Kronika. Obe ekipi sta začeli braniti :° ,og0 starejši otrok prevzel nase ' s, zaščitnika novorojenega otrreiSl To naklonjenost bodo st° bratci oziroma sestrice kaza" sproti mlajšim bratcem ;l1 {i-stricam vedno, če bo družin* Pavlino načrtovala rojstva merno pripravila starejše 0 na novi prirastek. , /■ Prof. V. C' MAKS ZADNIK Med Snežnikom in morjem Spomini na NOB • Istrski odred v Brkinih in Istri V MILJAH IN ŽAVLJAH SO SE USTAVILI STROJI Ko so minerji opravili svoje, smo odpoklicali stražarje in se umaknili približno 100 metrov v hrib. žito je prižgal vrvico in se nam pridružil. Kmalu se je močno zabliskalo in zagrmelo je. Cez nas so zažvižgali kosi železnih nosilcev in pretrgane električne žice, ki so žarele po nočnem nebu kot ognjene kače in grozeče padale v naši bližini. Spreletel me je srh, ko je komaj nekaj metrov od mene padla daljša žareča zvita žica. Naenkrat so v vsej okolici ugasnile luči. Za hip je nastala mučna in turobna tišina, ki jo je pretrgal Salko Barakovič s hudomušno pripombo: «Skoro bi mi opanke opalilo«. Kmalu je po cestah vse oživelo. Fašisti so bili spet ob mirno noč. S ceste od morja so se oglasile strojnice in minometi. Eksplozije min so odmevale v nočno tišino, po cestah pa so zabrneli sovražnikovi kamioni. Mi pa smo se umaknili v hrib proti Dolini in Socerbu. Naslednji dan pa se je že zgodaj zjutraj začel krvavi in ognjeni ples. Fašisti so požgali Gabrovico, zibelko predvojnega protifašističnega odpora in center partizanskega gibanja v Slovenski Istri, in pobili 9 ljudi, med njimi tudi petletnega otroka. Razstrelitev tega objekta v neposredni bližini Trsta je bilo drzno partizansko dejanje, ki je povzročilo nemškemu vojnemu gospodarstvu na Tržaškem občutno škodo in močno odjeknilo med delavci. Zaradi razstrelitve transformatorske razdelilne postaje ni tri dni obratovala rafinerija nafte Aquila, kjer so dnevno predelali 30 vagonov te dragocene vojne surovine: tri dni je bilo zelo otežkočeno delo v Žavljah. Prav toliko časa so bila brez toka obmorska mesta: Milje, Koper idr., kjer je zastalo redno delo. Uničen objekt je bil vreden več kot 100 tisoč predvojnih italijanskih lir. Eksplozija pa je povzročila veliko škodo tudi na vsem omrežju napajalnih naprav. Ker ni bilo vzporednih linij, je trajalo precej časa, da so pretrgane linije spet povezali in obnovili njihovo normalno delovanje. Preskrbovalna kolona na počitku v snežniških gozdovih dom iz Notranjske v Brkine; poleti 1944. UNIČILI SMO PATROLNI VLAK PRI PREŠNICI NADUTI NACISTI SO ZLETELI V ZRAK V začetku junija 1944 je taboril I. bataljon Istrskega odreda jugovzhodno od Slavnika (kota 1028); taborišče je bilo v gozdni dolinici med Skadanščlno in Malimi vrati. Lokacija je ustrezala tako za vojaške akcije, rušenje komunikacij, uničevanje sovražnih prevoznih sredstev in njegove žive sile na tem, za sovražnika zelo občutljivem območju, kot tudi za sprejemanje mobilizirancev z območja Slovenske Istre in okolice Trsta, ki smo jih spremljali v Brkine. Tako zaradi vojno-strateških razlogov kakor tudi krajevnih moralno-političnih učinkov je bila zlasti tedaj prva naloga mnoge pomembnejša. Prav od koncu maja in začetku junija 44 je bila v polnem razmahu 7. nemška ofenziva proti našim enotam in vrhovnemu štabu NOV in POJ v Bosni, priprave za zavezniško izkrcanje v Francijo so vstopile v zaključno fazo, sovražnik pa se je bal tudi zavezniškega izkrcanja v Istri in v Tržaškem zalivu. Požig brkinskih vasi 18. maja in Gabrovice v Istri 28. maja, masovna streljanja prebivalcev in drugi zločini, ki jih je zagrešil okupator proti tamkajšnjemu ljudstvu, so narekovali vsem borcem na tem območju, da še bolj sistematično uničujejo sovražni vojaški potencial in ohranijo borbeno moralo ljudstva. Kako velik pomen sta pripisovala glavni štab NOV in PO Slovenije in štab VII. korpusa rušenju železniških komunikacij in uničevanju prevoznih sredstev, ki so služila sovražniku, dokazuje več navodil podrejenim enotam. Tako je štab VII. korpusa opozoril podrejene mu enote z navodilom 21.1.1944, da so naše enote po italijanskem razpadu zanemarile rušenje prog, ki koristijo sovražniku za pregrupacijo vojaških sil na Balkanu in za oskrbovanje fronte v Italiji. Tu je bilo tudi poudarjeno, da nemški vojski primanjkuje cestnih motornih vozil in goriva, zato so ji železniške proge toliko bolj potrebne. Z dopisom 26.2.1944 pa je štab VII. korpusa ukazal štabu Istrskega odreda, naj napade železniško postajo Šempeter na Krasu (Pivko) in stalno ruši železniško progo Ljubijana-Trst. Tudi z navodili 24.6.1944 in pozneje so na to še opozarjali. lfo^ Intendanti iz VII. korpusa prihajajo v Brkine. Med nji*01 z leve) Tone Debeljak, intendant IO; poleti 1944. Ostre sovražnikove reakcije na vsako našo akcijo na ^0j»-dokazujejo, kolikšen pomen ji je pripisovala nemška ška komanda. Nemci in Mussolinijevi fašisti so uporabljali progo Pulj za oskrbovanje vojaških sil v Istri, za odvažanje Pre' t* in drugega gradiva iz rudnikov Raše in Labina, zlasti Pjgtf' oskrbovanje mornariške baze v Pulju. Zato so jo enot® ^ skega odreda in hrvaške partizanske enote od januarja jji stalno napadale, med drugim so 19. marca 1944 nap®0 uničile železniško postajo v Podgorju, 23. maja 1944 Jc transportni vlak in onesposobile progo. Nemška koman0e{jil> poskušala progo zavarovati s tem, da je vzpostavila * v ’ jtd krajih ob progi, kot so Herpelje-Kozina, Podgorje, Buz^^ vojaške posadke, ki so varovale posamezne objekte "a (Nadaljevanje sie 93 808 in 94-638 — Poštni preda! 559 — PODRUŽNICA GORICA: Ulica 24 MaggiO 1/1, Telefon 33-82 -UPRAVA: TRST - UL SV. FRANČIŠKA št.-20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA, mesečno 800 tJ lir SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno .100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaSKflB $ telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani — 501-3;270/1 — OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca^; trgovski-150, .finančno-upravni 250, osinrtnlce RO Ih - Mali ogla* beseda — Oglasi za tržaško tn goriško pokrajino ne UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 6, II., TELEFON vnaprej, četrtletna 2.250 Ur, polletna 4.400 Ur, celoletna 8.100 Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT. DZS, Ljubljana, starjJr8 telefon te u^“n ^gih potoajtoTtalije ”pri '«Sode» PubUclta iteUanaa Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO~— Izdaja in'tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst