PRIMORSKI DNEVNIK
Abbna,JS?|arna,v IPtoviiM n	OS	1*
btutoo - Lena 35 lir
Leto XVII. - St. 198 (4972)
TRST, torek 22. avgusta 1961
Izredno zasedanje generalne skupščine ZN o položaju v Tuniziji
Mongi Slim obtožil francosko vlado namernega napada na njegovo deželo
Predstavnik Tunizije je izjavil, da bo njegova vlada pristala le na P°gajanja o umiku francoskih čet iz Bizerte - Morozov je izrazil solidarnost SZ z vsemi narodi, ki se bore proti kolonializmu
Yorv
?anje Kenprnii?1-,- Danes se je začelo izredno zase-Pf&vljaii o rccri skupščine ZN, na katerem bodo raz-® Položajem	.	afriških in azijskih dežel v zvezi
Ie. Predložilo „ niziii-. Načrt resolucije, ki so jo te de-ia ® Tuni»iiogen®ralni skupščini, zahteva, da Franci-bi se snririf, za?neta takoj pogajanja z namenom, J®1 oborožen^61 0 ukre pih za umik vseh franco-‘«iteva hkrati j 32 Tunizije. Omenjena resolucija i, ^ resolueiio	Francija	uveljavi	brez pridržkov	do-
;arnostni ’.	J0 ie preteklega	22. julija	sprejel
* zahtevo ♦ - -n	v kateri
Mtev oenin 0Jžn.)a preki-tenih ln umik oboro-jlh drži Položaje, ki so ^rt resnhfd-19' iuliiem-^Ver<mo DTaC1-e	Pnznava
a zahtevali1,?0	Tuniziie’
ooskih	mik vseh fran-
hahaiaio na°Z?,nih sil- ki se ^ez n, orv onem ozem-"	®J6nega pristanka.
fr*
dežel i„ * P°dP1-..Burma rsl?,er: Af ganili1' Gana i °.n' Ciper,
!'b5ambodžaaniAa' Jugoslavi-&.Ko“«?. .Liban,
dei.a*;Ja, Libiia n«?, Llban-
tal iia’ Mal? .^aleska fesi,' ^‘Serija p 3aroko, Ne' lta%.Arabija’ Pak>stan, Saud-. ?di]8. Somalii« t,,.
^ratiCl
RAU
in Vi-
!aS,k'Ip,ed-
dcs;r‘na Snoi. ueleSata je 1 bGa?jBiega nr In° Potrdila ‘anda. Sa Predsednika Irca II "eltj;
«2> nAl Pred začetkom i hi ' e sltnDj an‘ afriško-j Mii ieb1i ‘s.e, PPeli privat-he 1 ne bna	in sk!e‘
4 n‘lu^eeuerftbe jvnesii nobe-i Ctga;f ki v.v. v načrt re-i	Ja -va takojšnja
*	* VliVmmik vseb fran-
p rk>h Sii iz Tunl.
4 ski l ie .
T';ia*ne>tPrl?„0:Pril Junizij-
S?^>Il9a J-Uia 1961, ^•S>ravi<la Se Francija d	vUd0 a36 obtožl1
Jak uaizii„ ' da je na-iz. til v. • Potem ko se 1 tbrn Z‘le svA1 deželam, ki St “Jo, 'n°l° solidarnost ¥ >iir>CosvaAtevai unizjjski de-xL%.4h čet -umik vseh A tfLSVil iz. Tunizije,
IP°ioLr°nfil Siim o
... krav,
I? , Vea?°ske ČM zatrjeval, da * ®Vh? at kf?.® v preteklost11!*) v ’ zlasti ,unizlisk0
“‘rij; \zveti stl v teku one.
C btev bis
in	^°dal	da	ob
v teku ope-, z vojno v Al-;r-.Mongt Slim
?toriat
L aae0,.,blo	-emoouil-
Lt *‘h	n-1"'* Predvidet.
f‘lu ij^azaf^enov, kakor
1«U l96hZertl V JU’ nat0 zatr. ytn^etan IPhija *ran.cosk> na-yitttle n 'P le	Bizerti
■—j^jtvih Avzročiied°dal, da so n? 1.150 Vec kot 800 AAbihu-d civi, ranienih, pre-
|ileC°skel Aeleg?tmi osebami. /	} Je obtožil
’0r ?. so upora*
\v‘aa ki A, ?o izvršili
Rambouil-
la,1*1 olak
jKiT ju stam?Us'’manske
‘»h, Pr«?- repe ? nja ter * yr‘ili,?tvo Jvalltvu U civilne-
g"“
Ilil*' ki rešitev tnamerava
CS‘5'5' ,b,i„b“ «VS J
t - Hibi, ..................
it’ da Pted a a apon-
nPft Veu\,iahodm gim za-«Hubi
$ (fbiij JUiji ežim : v režim Sa-
e1'|W;'a,no zato°bll pre->• I "^l »badpi Vendar ’ r 30
< CiLi
ZSSR
je
da
da ravna kakor to zahteva njena varnost, toda osporava-mo ji pravico, da to deli na našem ozemlju, na škodo nase varnosti«. Mongi Slim je še izjavil, da je izvedel iz časopisov, da je francoski generalštab skušal doseči združitev med Bizerto in francosko vojsko v Alžiriji in tako zasesti vse severno področje Tunizije.
Kar zadeva zahteve Tunizije na Jugu dežele, je Mongi Slim izjavil, da trenutno ne zadevajo zahodnega področja Sahare, ki ni vključeno v francosko-tunizijsko razmejitev iz leta 1905. Kar zadeva razmejitev med Tunizijo in Alžirijo, je Mongi Slim dejal, da bodo to vprašanje rešili .izključno v vzdušju bratskega zaupanja z vlado neodvisne Alžirije, Kar pa zadeva južno-vzhodno mejo z Libijo, je Mongi Slim citiral dokument francosko-turške komisije iz leta 1911, da bi nanj oprl zahtevo Tunizije do točke 233.
Končho je Mongi Slim izjavil, da se je sporu med Francijo in Tunizijo pridružil še spor med OZN in Francijo, ki je stalna članica Varnostnega sveta in ki bi se spričo tega morala še posebno zavedati svojih obveznosti do te mednarodne organizacije.
Za njim je spregovoril delegat Liberije Barnes, ki je izjavil, da se Francija »obnaša v XX. stoletju tako, kot da bi bila v XIX. stoletju«; podčrtal je nujnost, da takoj pienehajo vse francoske vojaške operacije, ker bi Francija, v nasprotnem primeru, resno kompromitirala avtoriteto OZN. Nato je Barnes predložil skupščini zgoraj o-menjeno resolucijo.
Na popoldanskem zasedanja je prvi spregovoril sovjetski predstavnik Platon Morozov, ki je izjavil, da je Sovjetska zveza »obsodila francoski napad na Tunizijo in nevarnost za mir, ki jo ta napad p)odstavlja«; dodal je, da »francoski kolonizatorji hočejo ohraniti Bizerto kot napadalno o-porišče proti Tuniziji in afriškemu kontinentu«. Zahto al je odpravo oporišča v Biztzti in dejal, da »vojaška oporišia Zahoda na tujih ozemljih služijo le v militaristične in imperialistične namene« in predstavljajo kršitev izjave Generalne skupščine na njenem prejšnjem zasedanju o odpravi vseh kolonialnih statusov. V nadaljevanju je Morozov dejal, da so ameriška oporišča v Guantanamu, Latinski Ameriki, Pakistanu, Turčiji in Iranu sestavni del načrtov proti ZSSR, tunizijsko vprašanje pa je sestavni del vprašanja likvidacije oporišč. Oo zaključku je Morozov proglasil solidarnost ZSSR z deželami, ki se borijo proti kolonializmu in dejal, da bo SZ podpirala Tunizijo, tako v okviru ZN kot tudi izven te organizacije.
Za sovjetskim delegatom so govorili še predstavniki Irana, Cejlona, Malija, Gane, In-
dije in Senegala. Vsi so pod-I prli resolucijo afriško-azijskih dežel in zahtevali umik francoskih čet iz Bizerte. Po govoru delegata iz Senegala so zasedanje odložili na jutri.
Ves francoski tisk komentira današnje izredno zasedanje Generalne skupščine ZN in skoraj soglasno smatra, da bo rešitev	spora med
Francijo in Tunizijo moč doseči samo z neposrednimi pogajanji med obema deželama, hkrati pa	še kritizira
odločitev francoske vlade, da se ne udeleži razprave o tem vprašanju. »Le	Monde« pa
pravi v zvezi s to razpravo, da bo »izredno zasedanje Generalne skupščine služilo v neki meri kot uvod za beograjsko konferenco. Skupina afriških in azijskih dežel je namreč s svojimi 46 člani, postala, od poslednjega zasedanja skupščine, razsodnik večine v OZN«.
Podpredsednik ZDA Lyndon Johnson s kanclerjem Adenauerjem prejšnjo soboto v Bonnu
Po obisku in razgovorih v Bonnu in zahodnem Berlinu
Lyndon Johnson, Clay in Bo h len
poročali	predsedniku
Ameriški minister za mornarico je na inšpekcijskem potovanju po Evropi prispel v Berlin Adenauer se zahvaljuje Kcnnedyju - Razen Francije, je Zahod za čimprejšnja pogajanja
z ZSSR - Adenauer obišče danes Berlin
BERLIN, 21. —Ameriški podpredsednik Lyndon Johnson je odpotoval danes ob 4 zjutraj z letališča Tegel v francoskem sektorju Berlina. Na letališču se je od njega poslovil župan zahodnega Berlina Willy Brandt. Skupno z Johnsonom sta odpotovala tudi general v pokoju Lucitts Clay in izvedenec ameriškega zunanjega ministrstva za sovjetske zadeve Charles Bohlen. Johnson je označil svoj obisk v Berlinu za «ploden in prijeten*.
Ob velikem navdušenju prebivalstva je včeraj prispela v zahodni Berlin ameri-
ška kolona 1500 ameriških vojakov kot simbolična o-krepitev ameriške posadke v mestu Z namenom, da bi dočakal prihod ameriških vojakov, je Johnson odložil na danes zjutraj svoj odhod v Washington. Lucius Clay je včeraj nemoteno obiskal vzhodni Berlin. Clay je tudi demantiral glasove, na podlagi katerih bi on utegnil ponovno prevzeti mesto, ki ga je imel pred desetimi leti, ko je bil vrhovni poveljnik ameriških čet v Nemčiji, in de-
liiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiliillliiiiliiiiilifiiiiliiiriiiiiiuiiiiiiiHfiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiniiitiiiiiiiiiiiiiiMtiittiiiliiliiliilililiiliifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiitliilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiliiHiiiuiiiiiitiiii
Ali bo Saragatu uspelo izsiliti razširitev konvergence tudi na PSI?
Vedno več živčnosti radi zahteve PSDlda
Oglasil se je tudi predsednik republike Gronchi - Republikanci se s PSDI strinjajo - Tridnevna stavka delavcev v tovarnah sladkorja Stavka nameščencev državnega monopola je preklicana
Vodstvo KPI poudarja nujnost pogajanj glede Berlina
(Od našega dopisnika)
RIM, 21. — Vedno večja živčnost vlada v vladnih de-mokristJanških krogih zaradi ponovne zahteve Saraga-ta, da mora sedanja Fanfanijeva ^konvergentna* vlada odstopiti, ker je nastala s pogojem, da bo stala na oblasti samo začasno. Ta živčnost je prišla do izraza zlasti v včerajšnjem govoru demokristjanskega prvaka Guija, ki je s Saragatovo zahtevo polemiziral, češ da je mednarodni položaj
zelo napet in ne gre povzro. čati vladne krize itd. Sara-gat mu je odgovoril v članku, ki bo jutri izšel v glasilu PSDI in v katerem odgovarja tudi na izjavo predsednika republike Gronchi-ja, za katerega se je v zadnjih dneh govorilo, da namerava poslati parlamentu posebno poslanico, s katero naj bi povzročil «politično razčiščen j e*, ker bi bila ta poslanica baje zelo polemična do Fanfanijeve vlade.
Saragat poudarja v svojem članku, da se Gronchijeva izjava (ki jo je dal v svojem govoru v Cascina Terme, kjer so mu podelili častno meščanstvo) očitno nanaša na splošni položaj s poudarkom na mednarodne dogodke, pri čemer pa je upošteval tudi notranji položaj. Gronchi je namreč dejal da je edina njegova zasluga, da je vedno hotel storiti tisto, kar je bilo v njegovi moči in da je mednarodni položaj «poln negotovosti in slabo je, da tega človek s ceste ločno ne občutiš. Saragat pravi, da če človek s ceste tega ne občuti, občutijo to politiki. To je občutil tudi poslanec
tranje politike kot pa zunanje. Saragat poudarja, da je prav gotovo berlinsko vprašanje v središču pozornosti vseh narodov, toda ni dvoma, da je prav nemški narod najbolj zapleten v to vprašanje, kar pa ga v Zahodni Nemčiji nikakor ne ovira, da se ne bi pripravljal na volitve, ki bodo 17. septembra in s tem ogrozil obstoj Adenauerjeve vlade, ki je demokristjanska vlada. Zaradi tega ne drži Guijeva trditev, da «ne more noben odgovorni demokrat vzeti državi Fanfanijevo vlado, dokler je položaj napeti). «Ta trditev ne odgovarja mnenju odgovornih demokratov, ki so vsaj toliko odgovorni kot Gui.» Saragat pravi, da bo še nadalje podpiral Fanfanijevo vlado, toda «lahko se zgodi, da ravno formula konvergentnosti v sedanjem trenutku predstavlja o-viro za tisto bolj široko konvergenco, ki je po našem mnenju skupni cilj Fanfanija in Mora. Ze sedaj se lahko omenijo konvergence, ki so mnogo bolj plodne od sedanje konvergence, ki se že opažajo in ki se ne smejo a priori zavreči. Nato Saragat polemizira s pisanjem glasila Katoliške akcije, ki je izrazilo »veliko zaskrbljenost zaradi zbli
Gui, ki se je dotaknil bolj no- žanja sedanje vladne zunanje
i
J	jet<!den	zel“
-?%Najlko(Jo. e Povzročil V ia' da adio Mn.
Mo. nor?
sedai živ
Ameriški tanki, ki Jih Je poslala vlada ZDA za okrepitev «v°Jih tet v »hodnem Berlinu
politike s tezami PSI». Saragat pravi, da je vladna zunanja politika »zelo zvesta solidarnosti z zahodnimi demokracijami, po drugi strani pa ni nobenega dvoma, da se stališče PSI razlikuje v zelo važnih zadevah od stališča KPI». «Ce to zaskrblja Katoliško akcijo, potem moremo reči, da nas socialdemokrate zadovoljuje, ker na ta način prispeva, da postaja bolj učinkovita tista konvergenca, ki jo želimo in za katero delamo. Sicer pa bo o vseh teh važnih dejstvih sklepal centralni komite PSI na svojem prihodnjem zasedanju.#
Še bolj jasna kot Saragat pa sta bila socialdemokratska poslanca Preti in Viglia-nesi, ki sta danes poudarila v svojstvu voditeljev struje »itinonamento«, da je sedanja vlada samo začasna in da bo njen padec končno prisilil krščansko demokracijo, »da bo morala izbirati med desnim in levim centrom«. »Mi mislimo, da če bo sedanja vlada prihodnjo jesen prisiljena odstopiti, bo potem mogoče zaigrati karto levega centra. Avtonomisti v PSI — čeprav jih je dolgo čakanje oslabilo — bodo resno upoštevali nujnost podpore nove vlade levega centra od zunaj. Ce se bo Nenftije-va struja še bolj utrdila v PSI in če bodo socialisti začeli s sodelovanjem s katoliki.. bo s tem hkrati rešeno tudi vprašanje socialistične združitve.«
Socialdemokrate podpirajo v tej zahtevi po odstopu Fan-fanijeve vlade tudi republikanci. 2e v soboto je Saragat po sestanku s političnim tajnikom PRI, Realejem, izjavil, da se popolnoma strinja z njim. Danes pa je republikanski prvak La Malfa poudaril, da se popolnoma strinja s tistim, kar je Saragat napisal v odgovor Guiju, čeprav je mednarodni položaj prav gotovo »delikaten in resen, toda Gui mora upoštevati, da obstaja poskus v nekaterih političnih krogih, da ta položaj dramatizirajo še bolj kot je potrebno in da ga ' izkoristijo kot notranjepolitični manever in je zaradi tega Saragat storil prav, da je takoj na tak poskus reagiral«.
Jutri se bo vrnil v Rim predsednik vlade Fanfani in se verjetno takoj sestal s Sa-ragatom, da bi v razgovoru razčistila nastali položaj tudi zaradi tega, ker je Saragat pisal, da bi se sklicala poslanska zbornica na izredno zasedanje, na katerem bi pretresla vprašanje Berlina in dala zadevne predloge.
O berlinskem vprašanju je razpravljalo danes tudi vodstvo KPI, ki se je sestalo v Milanu. Po Togliattijevem poročilu in diskusiji je vodstvo objavilo poročilo, v katerem se poudarja nujnost, da »Italija pri zahtevi po pogajanjih igra aktivno vlogo, tako da bi se pogajanja čimprej začela in zaključila s pozitivnimi sklepi.# »Italijansko ljudstvo je tragično trpelo zaradi posledic zločinskih pustolovščin nemškega militarizma in ima pravico in dolžnost izvršiti tako vlogo, ker ima na razpolago tudi po-
litična in diplomatska sredstva, da to svojo voljo uveljavi, čeprav ostane v okviru sedanjega zavezništva#, se poudarja v poročilu vodstva KPI. Poročilo vsebuje še obširno razlago in analizo nemškega vprašanja ter našteva naloge organizacij KPI, med katerimi se poudarjajo zlasti «nujnost kritike pasivnega in indiferent. nega zadržanja vseh tistih, ki podcenjujejo nevarnost vojne, in ki ovirajo delavskem razredu, da bi popolnoma izvršil tu. di v sedanjem trenutku svojo avantgardno vlogo v boju proti imperializmu.#
Češkoslovaški veleposlanik pa je na posebni tiskovni Konferenci v Rimu obrazložil novinarjem zgodovinske, zemljepisne, pravne in politične razloge, zakaj vlada CSSR zahteva takojšnjo sklenitev mirovne pogodbe z obema nemšKima državama ali pa vsaj z Vzhodno Nemčijo. Veleposlanik je zlasti poudaril pojave nemškega revanšizma in podčrtal nujnost spoštovanja nemških meja, ki so bile določene leta 1945, kakor tudi da se smatrajo za dokončne vse preselitve prebivalstva, na podlagi spora, zuma v Potsdamu.
Medtem je vodstvo sindikatov sporočilo, da se jutri ne bo začela tridnevna stavua nameščencev državnega monopola, ker je podtajnik finančnega ministrstva sindikalistom obljubil, da bodo zahteve nameščencev ugodno rešene. Pač pa se bo danes nadaljevala tridnevna stavka delavcev tovarn sladkorja, ai se je začela včeraj. Delavci zahtevajo obnovo kolektivne po godbe za vso državo.
A. P.
jal, da so ti glasovi brez vso-kršne podlage. Clay se je leta 1949 umaknil v zasebno življenje in je predsednik upravnega sveta družbe »Continental Can Company», ki izdeluje konserve.
Ob svojem prihodu na letališče v Washingtonu, je Johnson izjavil; «Vračam se s svojega potovanja in z razgovorov z visokimi osebnostmi Zvezne Nemčije prepričan, da so se stiki, že itak zelo trdni, med ZDA, zahodnim Berlinom in Zvezno Nemčijo, še bolj utrdili in da so postali trajnejši.# Podpredsednik ZDA je označil sprejem v zahodnem Berlinu za topel in je podčrtal prijateljski sprejem, ki ga je prebivalstvo zahodnega sektorja bivše nemške prestolnice priredilo 1.5G0 ameriškim vojakom. Ob zaključku je Johnson izrazil nado, da je njegov obisk uspel razpršiti »nemir med prijatelji#. Johnson je še izjavil: «Ni dvoma, da bodo v bližnjih dneh nastala resna vprašanja za nas in za naše zaveznike. Obvezali smo se z našo častjo in nameravamo storiti našo dolžnost.# Johnson je še dejal, da je bilo njegovo potovanje v zahodni Berlin 'le navaden obisk in da morajo zavezniki stalno vzdrževati stike med seboj, da bj mogle »svobodne dežele skupno sprejeti konstruktivne odločitve#.
Po svoji vrnitvi v Washing-ton so Johnson, Clay in Bohlen poročali predsedniku Kennedyju o svojem obisku v Bonnu in zahodnem Berlinu. Sestanka se je udeležil tudi državni tajnik Dean Rusk. Ob zaključku razgovora se je Kennedy zadržal v razgovoru z novinarji in je ponovno poudaril odločenost ZDA, da branijo svobodo zahodnega Berlina. S svoje strani pa je podpredsedpik Johnson podčrtal «veliko odgovornost, ki jo ZDA prevzemajo nasproti prebivalstvu zahodnega Berlina... Mi bomo skupno nadaljevali pot, dokler ne bo končno svoboda zavarovana v svetu#.
Ameriški minister za mornarico John Connally je danes prispel na dvodnevni cbisk v Berlin. Connally je dospel v Evropo na inšpekci-
jo ameriških vojaških naprav.
Kancler Adenauer je poslal predsedniku Kennedyju zahvalno brzojavko, da bi mu izrazil svojo hvaležnost za obisk podpredsednika Johnsona. «Ta obisk — pravi kancler — je povzročil globok in znaten vtis v vsej Nemčiji, zlasti v Berlinu in v sovjetski coni Nemčije.#
Vladni funkcionarji v zahodnem Berlinu so sporočili, da bo kancler Adenauer prispel jutri ob 11. v Berlin s posebnim ameriškim letalom. Po svojem prihodu v mesto, si bo Adenauer ogledal demarkacijsko črto. Potem ko bo prisostvoval posebni seji vlade zahodnega Berlina, se bo Adenauer seslal z novinarji. Ni izključeno, da bo kancler obiskal tudi taborišče beguncev v Marienfelle.
Poveljstvo policijskih sil v zahodnem Berlinu je danes preklicalo izjemno stanje, v katerem se je nahajalo 13 tisoč policijskih agentov zaradi ukrepov, ki so jih uvedle vzhodno-nemške oblasti 13, t. m.
V vzhodnem Berlinu pa nadaljujejo z ojačenjem ovir, ki ločijo vzhodni sektor od zahodnega sektorja mesta. Danes zjutraj so v oddaljenosti treh metrov od prve, postavili še drugo žične oviro na področju mestne četrti Span-dau, v angleškem sektorju.
Vlaki berlinske nadzemske železnice (ki je pod upravo oblasti vzhodnega Berlina) so danes sicer redno vozili, toda popolnoma prazni. Skupine delavcev so postajale pred postajami edine prometne zveze med vzhodnim in zahodnim Berlinom in nosili e napisom:	»Niti stotinke za
komuniste«. Ravnatelj železnic NDR za področje Berlina Otto Arndt je izjavil, da so »banditi zahodnega Berlina hudo poškodovali 62 vagonov S-Bahn» (berlinske nadzemske železnice) v teku prvega tedna po uvedbi u-krepov o omejitvi osebnege p t omela. Aujdt je še 4b'iak da je poškodbe »organizirala mestna uprava zahodnega Berlina.«
Zvedelo se je, da je župan občine Falkensee (Vzhodna Nemčija), ki je blizu velikega Berlina, se je danes zatekel v zahodni Berlin in se javil policiji.
V vladni izjavi, ki so jo objavili danes v Pragi, je rečeno, da je Češkoslovaška pripravljena biti garant za svobodno mesto zahodnega Berlina. V izjavi se zatrjuje: »Socialistične dežele so jasno povedale, da so naklonjene trdnim jamstvom, ki naj
lina zagotove, da bo moglo živeti v družbeni ureditvi, ki si jo je izbralo. Češkoslovaška vlada ie pripravljena podpisati jamstva za svobodno mesto zahodnega Berlina na temelju novega mednarodnega statusa in je prav tako pripravljena povečati svoje trgovinske in gospodarske odnose z zahodnim Berlinom«. Izjava, ki jo je razširila češka agencija »Ceteka«, zatrjuje, da češkoslovaška vlada »globoko ceni odločenost oblasti Vzhodne Nemčije v uveljavljanju priporočil, ki so jih dežele varšavskega pakta dale za zavarovanje vzhodnega Berlina*.
Diplomatski urednik londonskega časopisa «Daily Te-legraph«, postavlja danes domnevo, da bodo vlade treh zahodnih velesil sprejele še ta teden odločitev v zvezi s pogajanji glede Berlina, medtem ko bi se sestanek med zahodnimi zunanjimi ministri in sovjetskim zunanjim ministrom utegnil vršiti v jeseni, sledila pa bi mu konferenca predsednikov vlad štirih velesil. Konkretne pred-iege v tem smislu bi zahodne velesile utegnile predložiti ZSSR v svojem odgovoru na sovjetsko noto od 3. t. m., ki jo sedaj proučujejo v Washingtonu skupno z angleškim, francoskim in nemškim veleposlanikom v ZDA.
Po vesteh, ki jih imajo v Londonu, se zdi, da ie Hru-ščev baje pozval vlade ostalih socialističnih dežel, naj podprejo s propagandno akcijo namen Sovjetske vlade, da sklene mirovno pogodbo z Vzhodno Nemčijo. Češkoslovaški veleposlanik v Londonu je na tiskovni konferenci podčrtal, da sklenitev mirovne pogodbe z Vzhodno Nemčijo predstavlja »glavni in najnujnejši cilj njegove vlade«.
V francoski prestolnici ni sicer nobene potrditve teh napovedi, vendar se pripominja da smo imeli v teh p( slednjih dneh pomembne izjave tako ameriškega dr-revnega tajnika Deana Ruska, kakor kanclerja Adenauerja, v katerih oba poudarjata potrebo o pogajanjih G Sovjetsko zvezo, da statika angleških vladnih krogov glede tega niti ne omenjamo. V tej akciji je torej francoska vlada izolirana in v pariških političnih krogih se vprašujejo, kako dolgo bo francoska vlada mogla vztrajati pri svojem stališču, da je za začetek pogajanj potrebno doseči konkretne dokaze Sovjetske zveze o nje-
prebivalstvu zahodnega Ber-lniii dejanskih namenih.
nviiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiii
Beograjske konference se bo udeležilo 24 držav
Tudi PSI bo poslala svoje zastopnike v Beograd Izjave uglednih brazilskih politikov
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD. 21. — V protokolu državnega tajništva za zunanje zadeve so danes objavili vrstni red, po katerem bodo predstavniki izvenblo-kovskih držav na beograjski konferenci sedeli v sejni dvorani. Ta vrstni red so določili z žrebom, in sicer: Sudan, Tunizija, ZAR, Jemen, Jugoslavija, Afganistan, Alžirija, Burma, Kambodža, Cejlon, Kuba, Ciper, Etiopija, Gana, Gvineja, Indija, Indonezija, I-
HIIIIIIIHIIIHIIIinillllllllllllllllllllllllllllimilMIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllll«
Na pobudo gospodarskega in socialnega sveta OZN
Mednarodni sestanek o novih energetskih virih
Sestanka se udeležuje v Rimu 600 delegatov iz več kot 70 držav
RIM, 21. — Danes je bna otvoritev mednarodne konference o novih energetskih virih, ki se je sestala na sedežu FAO na pobudo Gospodarskega socialnega sveta OZN ob sodelovanju italijanske vlade. Navzočih je bilo okrog 600 delegatov iz čez 70 držav. O-tvoritveni seji je predsedoval veleposlanik Egidio Ortona, generalni ravnatelj za gospodarske zadeve italijanskega zunanjega ministrstva, Ki ie prebral poslanico ministra za industrijo in trgovino, Colom-ba. Z delom bo začela konferenca jutri zjutraj. Obravnavali bodo temo »Izkoriščanje energetskih virov. Glavni poročevalec bo jezuit, pater E-manuel de Breuveiy, član oddelka za ekonomske in -oeial-ne zadeve OZN. Prr i -inval bo angleški delegat De Fer-ratni.
Današnji predsednik konference, Egidio Ortona, je med drugim poudaril, da je Oospo-darski in socialni svet OZN že leta 1957 sklenil organizirati konferenco o sončni in geo-termični energiji. Po štirih letih priprav se je danes ta zamisel uresničila. Ortona je nato dejal, da je prva važna mednarodna konferenca, ki jo je OZN organizirala v Italiji.
Kenijata
NAIROBI, 21. — Danes so ukinili vse omejitve, katerim je bil podvržen Jomo Kenijata. Sedaj bo mogel Kenijata zapustiti svoje stanovanje v Gatundu, ki se nahaja 15 km od Nairobija, potovati po o-zemlju Kenije in govoriti na javnih zborovanjih.
kak, Libanon, Mali, Maroko, j državami lansko leto 52.2 mi-Nepal, Saudska Arabija in So- lijarde dinarjev, leta 1956 pa
malija.
Dne 27. avgusta bo vnovič sestanek predstavnikov vseh držav beograjske konference. Na tem sestanku pa bodo proučili vprašanje organizacije in postopka.
Iz Rima so sporočili, da bo vodstvo Socialistične stranke Italije poslam na beograjsko konferenco dva zastopnika, in sicer poslanca Pieraccinija, ki je član vodstva PSI in glavni urednik lista «Avanti!», ter Vittoreliija, člana CK PSI.
Več brazilskih politikov je v zvezi z beograjsko konferenco dam danes svoje izjave dopisniku Tanjuga. Ti politiki so izrazili svojo solidarnost s politiko izvenblokovskih dežel, ki se bodo konference u-deležile. Predsednik predstavniškega doma kongresa Ser-gio Machegalis je izjavil, da predstavljajo izVenblokovske države večino v svetu. Ta večina lahko prispeva k večji mednarodni integraciji in zmanjša velike razlike v blaginji med narodi. Navzočnost opazovalcev Brazilije na beograjski konferenci pa krepi mednarodni položaj Brazil.je. Predsednik nacionalistične parlamentarne fronte, ki ima 100 poslancev, je mnenja, da je težnja malih držav po vzajemni pomoči pravilna. Socialistična stranka Brazilije je objavila sporočilo, v katerem poziva brazilsko ljudstvo, naj nudi vso podporo skupini narodov, ki se bodo zbrali v Beogradu. Študentovski nacionalni svet Brazilije pa zahte-va, naj vlada vodi izvenblo-kovsko politiko.
Iz Nikozije poročajo, da je predsednik Makarios pristal, da kot predstavnik Cipra sodeluje na beograjski konferenci izvenblokovskih držav.
Gospodarsko sodelovanje Ju-goslavije z državami Azije in Afrike se vedno bolj razvija. Po najnovejših podatkih je znašala skupna vrednost izmenjave Jugoslavije s temi
komaj 19.5 milijarde dinarjev. Posebno velik razvoj izmenjave je bil dosežen z afriškimi državami, tako da se je vrednost povečala od 4 milijard leta 1956 na 26 milijard v letu 1960.
Kennedyjcvi sestri obiščeta Poljsko in Jugoslavijo
VARŠAVA, 21. — Potrjujejo vest, da bosta sestri predsednika Kennedyja Eunice Ke l-nedy Shriver in Jeanne Ken-nedy Smith obiskali Poljsko od 1. do 8. septembra, takoj po obisku Jugoslavije. V poljskih uradnih krogih ne skrivajo svojega zadovoljstva nad tem obiskom, kljub temu, da nima nobenega uradnega značaja. V i* stih krogih se hkrati pripominja, da bosta sestri ameriškega predsednika prispeli na Poljsko na 22. obletnico začetka druge svetovne vojne.
Mednarodni sestanek študentov v Ljubljani
LJUBLJANA, 21. — Ob nav-zočnosti 90 delegatov iz 30 dr-žav se je začela v Ljubljani danes konferenca Mednarodnega Študentskega gibanja za Zedinjene narode, ki ima sedež v Ženevi. Na konferenci bodo razpravljali o tem, kako naj bi se povečalo zanimanje študentov za mednarodna vprašanja in o sodelovanju študentske organizacije z OZN.
 «#--------
PARIZ, 21. Danes se je sestal stalni svet NATO, Smatra-jo. da so razpravljali o ameriških vojaških ukrepih v zvezi z berlinsko krizo. Glede o-bravnavanih argumentov pa vzdržujejo največjo diskrecijo,
Zahodnoevropska
a torna
— O------
Evropska komisija Skupnega trga je po več kot triletnem razpravljanju objavila svoje načrte za ureditev skupnega zahodnoevropskega agrarnega trga. Naravnost presenetljivo je, kako se ti načrti razločujejo od prvotnih pričakovanj francoskih kmetovalcev. V podrobnostih predvidevajo načrti pospešitev integracije, tako da bo namesto leta 1973, kot se je doslej predpostavljalo, že leta 1967 na vseh agrarnih področjih uveljavljen skupni zahodnoevropski tržni red. Za osnovni kmetijski pridelek, žito, zahteva komisija pod vodstvom profesorja Hallsteina predčasno opustitev režima uvoznih kontingentov. V zvezi s tem bo uveljavljen sistem postopnega zniževanja cen, s katerim naj bi se med šestletno prehodno dobo cene agrarnih produktov držav članic kolikor le možno izenačile. Tako naj bi se po zamisli omenjene komisije gibala enotna cena žita na območju Skupnega trga za 100 kg pšenice med francosko ceno 31 DM in zahodnonemško ceno 43 DM. (Cena rži dosega v Franciji 26 DM, v Zahodni Nemčiji pa 40 DM, cena ječmena je v Zahodni Nemčiji prav tako 40 DM, v Franciji pa le 27 DM za 100 kg!).
Vsekakor je težko prezreti, da je omenjena objava Hallsteinovega agrarnega plana v tesni zvezi z nedavnimi kmečkimi nemiri v Franciji, ki so bili posledica predvsem zelo velikih žitnih presežkov kakor tudi izredno velikih zalog mesa in surovega masla (60.000 ton govejega mesa in 40.000 ton surovega masla). Z druge strani pa zadevni plan ne pomeni dejanske odstranitve agrarne krize v vsej Zahodni Evropi, temveč le premaknitev kmečkega nezadovoljstva o-ziroma kmečkih nemirov v Zahodno Nemčijo. Dr. Adenauer je že takoj po objavi omenjenega plana naletel na močno opozicijo zahodnonemških kmetovalcev, katerih voditelj Reh-winkel je le glede na bližnje parlamentarne volitve in zaradi pravkar odobrene pomoči za proizvajalce perutnine in jajc ter za vinogradnike opustil še bolj radikalno formulacijo kmečkih zahtev.
Za zahodnonemške kmetovalce so perspektive trenutno naravnost vznemirjajoče. Ce bodo francoski kmetje svojo produkcijo do leta 1965 zares dvignili za 30 odstotkov (kot je planirano in kot to ustreza predvidenemu razvoju) in če bo zahodnonemška a-grarna proizvodnja prav tako naraščala v dosedanjem obsegu, bo edini izhod iz zahodnoevropske krize agrarne hiperproduk-cije le še v ustavitvi vseh manjših in srednjih obratov (zahodnonemška proizvodnja žita, ki jo je doslej država subvencionirala in ki je uživala obsežno zaščito proti uvozu, se je od leta 1950 do leta 1960 povečala od 10 milijonov na 15 milijonov ton, proizvodnja mesa pa od 1,6 milijona ton na 2,6 milijona ton. Prav tako se je v omenjenem razdobju povečala proizvodnja jajc od 270.000 ton na 400.000 ton? in proizvodnja mleka od 14,5 mi-jarde kg na 18,5 milijarde kg. Celotna proizvodnja živil pa se je v istem razna 400.000 ton in proiz-no 45 odstotkov!). Plan bo prizadel od približno 2 milijonov kmetijskih obratovf v Zvezni republiki Nemčiji, predvsem tistih 1,4 milijona kmetovalcev, ki i-majo manj kot 10 ha zemlje in ki ne bi mogli prenesti še nadaljnjega znižanja svojih realnih dohodkov iz osnovne proizvodnje.
V Zahodni Nemčiji je bilo zaradi tega že takoj slišati zahtevo po izravnavi cen francoskih agrarnih proizvodov z ustreznimi za-hodnonemškimi cenami.
Brez dvoma bo objavljeni načrt Evropske komisije v njegovi sedanji formulaciji po zahodnonemških parlamentarnih volitvah tudi sprejet. Zahodnonemška industrija, ki bo imela od Hallsteinovega načrta očitno korist, se ne bo mogla več upirati francoski zahtevi po pospešeni u-resničitvi agrarne integracije.
Ali se v kapitalističnih razmerah še morejo najti pota in sredstva, da bi se izognili grozeči krizi?
Ni dvoma, da bi imelo znižanje cen na strani proizvajalcev za posledico pomembno povečanje potrošnje. Potrošnja mesa v gospodinjstvu štiričlanske delavske družine je znašala leta 1959 v Zahodni Nemčiji okoli 33 kg po osebi na leto in je bila daleč
politika
pod statističnim povprečjem potrošnje mesa zahod-nonemškega prebivalstva, ki je znašalo letno 53 kg po osebi. Pri številnih gospodinjstvih upokojencev pa je bila potrošnja mesa še daleč pod 30 kg po o-sebi. Da pa bi si zagotovili množično potrošnjo, bi morali manjši obrati znižati lastne stroške. Morali bi te. .j opustiti že tako udomačeno in doslej po vladi propagirano obliko družinskega obrata in se organizirati v večje obratovalne enote.
Nadalje bi morala družba, torej država, kriti dosedanje presežne obremenitve zahodnonemških kmetovalcev. Te obremenitve povzročajo predvsem visoki prevozni stroški, ki znašajo v Zahodni Nemčiji za 400 tonskih km 43,60 DM, v Franciji pa le 20,49 DM. Težko je tudi breme vzdrževanja lastne družine: v Franciji dobi družina s 4 otroki letno 3024 DM subvencije, v Zvezni republiki Nemčije pa le 960 DM.
Zahodni Nemčiji vsekakor ne bi bilo treba, da se utopi v «francoskem izobilju*, če bi bila n. pr. industrija prisiljena, da odslej finansira svoje investicije in s tem zvezano o-fenzivo izvoza s tujimi sredstvi in ne več preko cene. Toda prav v tem je problem:	zahodnonemško
kmetijstvo je — kolikor ga ne zajema sproletarizirano vaško siromaštvo — še v veliki meri ostanek fevdal-no-konservativnih družbenih krogov. Potem ko je moglo skoraj 100 let živeti poleg industrijske buržoa-zije in v tesnem sodelovanju z njo, ne da bi moralo opustiti svoje zastarele pojme o gosjodarskem doga-ajnju, pa je sedaj zašlo v odkrito nasprotje z mednarodnim finančnim kapitalom. Kmetijstvo torej ne more več pričakovati nobene pomoči od industrije in še manj od države.
Dober znak pa je, da se namerava državni sekretar v zahodnonemškem ministrstvu za kmetijstvo, Son-nemann, v oktobru letos umakniti iz državne politike in se docela posvetiti zadružništvu. Mora pa se vsekakor zavedati, da mora biti strah pred ckolekti-vizacijo« (ki ga zvezna vlada umetno vzdržuje) premagan, ko bo integracija v celoti uveljavljena. V nasprotnem primeru se v Zahodni Nemčiji ne bi mogla več preprečiti resna gospodarska, socialna in politična kriza. Francoski kmečki nemiri so bili le medla senca tistih dogodkov, ki bi utegnili postati pereči kot posledica pravkar objavljenega načrta Evropske komisije.
H.P.R.
iKMBi
mm
m.
V nedeljo je bila slavnostna otvoritev beneškega filmskega festivala
«Te!esna straža in Ve ubijaj ki sta še dokaj dob
Slavnostna otvoritev z ministrom, a brez znanih filmskih div Japonski film otvoril letošnje predvajanje v konkurenci - Po* lemika okoli «jugoslovanskega» filma «Ne ubijaj»
Japonski igralec Tošino Mifune (na desni), ki igra glavno vlogo v filmu (Telesna straža«, je
že pred dnevi prispel na Lido
(Od našega dopisnika) BENETKE, 21. — Minister Folchi je v nedeljo zvečer otvoril letošnji filmski festival v Benetkah ter,., že obenem podelil prve nagrade, namreč nagrade vsem producentom. To naj bi bilo priznanje za filme v kotjkuren-ci. Tudi če film ne bo na Koncu nagrajen, je vendar že to, da je bil sprejet v konkurenco, vredno odlikovanja. Poleg ministra je bilo na otvoritvi več uglednih osebnosti, toda manjkalo je tistega leska, ki je za take priložnosti skoraj obvezen. Večer je namreč potekel, ne da bi bila navzoča kaka velika diva, ni bilo Gine, ni bilo So-
UIllllliiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiinnilillliliiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Titov piše o svojih vtisih med poletom v vesolje in o svojih tovariših
»
Kozmonavt štev. 3 in «Glavni Konstruktor misteriozni osebnosti in čuvani skrivnosti
«Kozmonavt št. 3» ho daleč prekosil Gagarina in Titova - Nenavadno močna osebnost razmeroma mladega glavnega konstruktorja, ki sanja, da ho nekoč še poletel v vesolje
mmmm
.tt' ■ • *>.
mm& '■
KS9
Nekaj posnetkov, ki jih je objavila (Pravdam o zadržanju majorja Titova v kabini vesoljske ladje med njegovim poletom okoli Zemlje. Sovjetski znanstveniki so notranjosti kabine in Titova opazovali s pomočjo posebne televizijske kamere
MOSKVA, 21. — Sobotna «Pravda» je objavila nekaj slik o zadržanju majorja Titova med njegovim poletom skozi vesolje ter članek, v katerem vesoljski pilot št. 2 opisuje nekaj vtisov o svojem poletu ter še posebej o svojih tovariših in «glavnem konstruktorju«.
Major Titov piše, da je bila kabina v vesoljski ladji «Vo-stok II« zelo udobna, tako u-dobna »kot soba«. Vse je imel pri rokah, notranjost pa je bila razsvetljena z lučjo, ki ni utrujala oči.
Kozmonavt nato opisuje svoje občutke med poletom. Pravi, da je ropot motorjev, tresljaje in pospešek hitrosti prenašal dobro, brez vrtoglavice ali
slabosti. Težnost je izgubljal postopoma. Najprej je imel občutek, kot da bi se obrnil in letel z glavo navzdol. Toda po nekaj sekundah je ta občutek ponehal in tedaj se je zavedel, da leti v vesolju.
Toda še bolj zanimiv je oni del Titovega poročila, v katerim opisuje kozmonavta št. 3 in glavnega konstruktorja. Za prvega pravi:
«Skupaj sva se pripravljala. Moj prijatelj, kozmonavt št. 3, je človek izredne hladnokrvnosti, železne odpornosti in ne. verjetne odločnosti. Ni dvoma v tem, da bo daleč prekosil vse tisto, kar sva Gagarin in jaz dosegla med prvimi polet: v vesolje«.
iiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniii«miiiillllniiiiiiiiilliiiiiiimmiiiiiii»iiiiii»»iiiiuiiii«iiiiiini»iiiiiiiiiiii»iiiiiiiiiHiiiiiiii»iiiiiiiiiiiii
Sinoči na «Avtomobilski cesti sonca»
»
Dva potnika v avtu «1900 streljala proti policistom
Zasledovanje ni dovedlo do zaželenega rezultata, kajti avto je skozi zasilni dohod na cesto izginil v neznano smer
FLORENCA, 21. — Na »Avtomobilski cesti sonca* je nocoj prišlo do streljanja iz mi-sterioznega avtomobila proti prometnim policistom, ki so avto zasledovali.
Okoli 18.50 sta dva prometna policista nedaleč od predora Citerna ustavila črn avto «1900» z evidenčno tablico FI 13674. Avto, v kate-lem sta bila dva potnika, se je res ustavil, toda ko je policist zahteval, naj šofer pokaže svoje dokumente, je le ta nenadoma prtisnil na plinski vzvod ter pognal avto s polno brzino naprej. Policista sta presenečeno odskočila, a že naslednji trenutek sta skočila v svojo «Giuliet-to» ter se pognala za ubežnikoma.
Toda policista nikakor nista mogla doseči močnejšega vozila ubežnikov, ki sta med divjo vožnjo tudi streljala pioti *Giulietti». Zaradi tega je med zasledovanjem eden od policistov po radijskem telefonu obvestil svoje poveljstvo o dogodku, to pa je poskrbelo, da so na izhodih iz avtomobilske ceste ter na zasilnih dohodih postavili bloke ali pa jih zaprli z verigami.
Tako se je zgodilo tudi pri Barberšno di Mugello, kjer so zasilnem izhodu potegnili
čez cesto železno verigo. Toda potnika v tajinstvenem avtu sta bila očitno vajena poti, kajti s polno brzino se je «1900» zaletel v verigo in jo pretrgal, potem pa je avto izginil za bližnjim križiščem. Vsa zasledovanja so bila zaman in policija sedaj vneto
išče sled za avtom in ubežnikoma.
Jasno je, da je bila evidenčna tablica na avtu «1900» u-kradena, saj pripada avtu nekega trgovca, ki ni imel pojma, da je njegov «1100» v garaži brez tablice.
«Stric iz Amerikc» v pravem pomenu besede
MESSINA, 21. — 57-letnega zakupnika Carmela Provenza-la iz Messine je doletela nenavadna sreča. Njegov stric iz Amerike mu je namreč zapustil v državi Ohio veliko farmo in 60 milijonov lir v gotovini.
Ko je zvedel za to razveseljivo novico, je izjavil: «Ko bom prejel denar, ga bom znal dobro uporabiti. Z njim bom znal bolje organizirati moj poklic gradbenega podjetnika.«
«Stric iz Amerike« je bil 75-letni trgovec Frank Marolta, ki je umrl pred desetimi dnevi v Clevelandu. S Sicilije je odšel pred 60 leti.
 «»--------
Preiskava o kraji Cezannovih slik
AIX EN PROVENCE, 21. — Poveljstvi policije v Aix en Provence in v Marseillu sta izjavili, da se preiskava v zvezi s tatvino osmih Cezannovih slik v paviljonu Veldome v skupni vrednosti 2 milijonov delarjev (okrog 1 milijarde 260 milijonov lir) nadaljuje,
da pa do tega trenutka ni bila aretirana še nobena sumljiva oseba.
V nasprotju s tem sporočilom pa je iz dobro obveščenih krogov prišla vest, da je policija vendarle aretirala neko osumljeno osebo, da pa te vesti ni niti zanikala in niti potrdila. Isti viri poročajo, da so sumljivo osebo opazili v bližini paviljona Veldome dan pred izginotjem Cezannovih slik.
Nič novega še ni v zvezi s krajo slik v muzeju v Saint Tropezu prejšnji mesec. Policija meni, da so ukradene slike bile prenešene v inozemstvo takoj po tatvini, ne izključuje pa možnosti, da so tatovi skrili dragoceni plen na varnem mestu, dokler se nadzorstvo na meji ne bi o-mililo.
To je prvi opis moralnih kvalitet človeka, ki ga doslej poznamo pod nazivom »Kozmonavt številka 3» in gi bo verjetno kmalu presenetil svet s poletom na Luno.
O kozmonavtu številka 3 pravi major Titov samo še, da ni oženjen. «Jaz sem oženjen in bi moral za polet na Luno dobiti dovoljenje moje žene Tamare Vasiljevne«...
V članku majorja Titova naj. demo še eno «misteriozno osebnost« znano pod nazivom »Glavni konstruktor«. Titov izraža svoje neskončno spoštovanje do tega človeka s tem, da piše obe besedi z velikima začetnicama.
Iz prejšnjih časopisnih poročil vemo, da je «glavni konstruktor« zgradil oba «Vostoka» in da je v svojih rokah držal vse niti vesoljskih potovanj. Major Titov je podal literarni opis «glavnega konstruktorja«, iz katerega je razbrati, da gre za nenavadno močno osebnost, tako v fizičnem kot tudi intelektualnem oziru. Glavni kons-tiuktor je po besedah majorja T.tova, človek velike volje in izrednega znanja. Razmeroma mlad je še in sanja o tem, da to nekoč poletel v vesolje, Ime tega človeka, ki ga v zadnjem času večkrat omenjajo v tisku, pa tudi Hruščev, Gagarin in Titov so o njem večkrat govorili je ena izmed najbolj strogo čuvanih skrivnosti Sovjetske zveze.
Pred dnevi je imel major Titov na radiu govor, v katerem je dejal, da bodo na Luni kmalu postavili znanstvene postaje za osvojitev Venere. Marsa in drugih planetov. Titov je tudi izjavil, da bodo ljudje kmalu začeli množično prodirati v kozmos.
Jurij Gagarin pa je sedaj v Budimpešti, kjer so mu priredili navdušen sprejem. Gagarina spremlja tokrat njegova žena.
 «»-------
MADRID, 21. — Štiri osebe so izgubile življenje, drugih 10 pa je bilo ranjenih pri iz-tirjenju vla'.<a na progi San-tander-Bilbao, do česar je prišlo včeraj zvečer.
Danes zjutraj pa sta v pokrajini Huelga trčila tovorni vlak in potniški vlak zaradi napačnega manevriranja s kretnicami. Ranjenih je bilo 39 oseb, od katerih 3 težje.  «»-----------------
ADIS ABEBA, n. — Hudi nalivi so povzročili ogromno škodo, ker sta reki Barca in Gasb prestopili bregove. Voda je odplavila na tisoč glav živine in smatrajo, d« je voda skoro povsem uničila ei-cer bogato favno na tem pod ročju. Voda je povzročila tudi ogromno škodo na poljih in odplavila cele vasi. Človeških žrtev še niso mogli ugotoviti.
polnoma resno (op. ur.) — da ljudje vesolja s pomočjo televizije opazujejo vse, kar se, dogaja na Zemlji.
—«»——
Henri Breuil umrl
«Začasni minister vlad« na Zcmljb
TOKIO, 21. — Neki Aishin Sakai, ki se je sam proglasil za «prvega začasnega ministra vlade na Zemlji«, je sporočil, da so ljudje, ki bodo prišli iz vesolja, pripravljeni ustanoviti svetovno vlado, če tega ne bodo naredili Zemljani. Sakai je dejal, da ga je imenoval «za prvega začasnega ministra vlade na Zemlji« vesoljski človek, ki je govoril japonski in ki ga je srečal na nekem goratem področju.
Drugi »funkcionarji« iste «vlade na Zemlji« so pojasnili, da je cilj omenjene vlade «prekinitev sedanjega bednega življenja človeštva in splošno izboljšanje«.
Sakai je dejal, da bi Ken-nedy in Hruščev morala biti njegova podrejena in da je že zahteval njuno sodelovanje. Sakai je še opozoril — po-
PARIZ, 21. — Štirinajstega tega meseca je v Parizu umrl opat Henri Breuil, avtor po-mebnih del s področja prazgodovine in predzgodovinske geologije. Njegovo smrt je njegova hči prijavila šele danes.
Pokojni opat se je rodil leta 1877 v Mornaimu ob Ro-kavskem prelivu. Doktoriral je v naravoslovnih vedah leta 1903, nakar je poučeval na univerzah v Freiburgu, v Švici, na paleontološkem inštitutu v Parizu, v kolegiju Francije ter na univerzah v Lizboni in Johannesburgu.
Prvo pomembnejše raziskovanje je opravil leta 1902 v kavernah pogorja Altamira v Španiji. V naslednjih letih je raziskal okrog 80 podzemeljskih jam v Franciji, Španiji, Abesiniji, Afriki, Avstraliji in Irski. Bil je avtor številnih važnih znanstvenih del o okraskih in risbah v kavernah. Objavil pa je tudi nad 400 člankov v specializiranih revijah vsega sveta.
 «»--------
PlARTZ, 21. — Avtomobilske nesreče v Franciji so za praznik malega šmara zahtevale 142 mrtvih in 3627 ranjenih. Od 12. avgusta do 26. avgusta so policijski in žen-darmerijski organi zabeležili 2548 nesreč.
fije, tud> Brigitte Bardot ni prišla. Baje so telefonirali igralki Jean Moreau naj takoj pride z letalom iz Pariza, toda igralka se počuti preslabo po komaj prestani bolezni. In tako se je nehote znašla Rossunna Schiaffmo v nlopi p(arr-.a atrakcije večera. Poleg nje sta bili še s televizije znam dvojčici Kessler, toda vse skupaj je bilo premalo, da se ne bi preko vseh ostalih uveljavil pravzaprav nepovabljeni gost-slikar Salvador Dali s pištolo pod odpetim smokingom.
Cast, da s svojim filmom «Jojimbo» prično letošnji festival, je to pot pripadla Japoncem, in sicer dvema znanima Japoncema:	režiserju
Kurosauri ter igralcu Toširu Mifuneju. V Benetkah sta obadva poznana že enajst let, to je od «Rašomona«, s katerim sta tukaj 1550 osvojila »Zlatega leva«. Tudi še pozne, je sta se skupno pojavila na beneškem festivalu.
Film «Jojimbo» (Telesna straža) se dogaja v preteklem stoletju v neki japonski pokrajini, kjer vlada še dokajšnja anarhija. Pravzaprav gospodujeta v vasi dve tolpi, ki se neusmiljeno bijeta druga proti drugi. Pa pride semkaj nekega dne »brezposelni« samuraj Sanjuro, mimogrede pobije tri pripadnike tolpe, ki ji je poglavar Ushi-Tora (drugi poveljuje Sobei). Med obema poglavarjema se vname prava tekma, kdo si ga bo osvojil. Samuraj se odloči za tistega, ki mu da več, vendar je dovolj prebrisan, da zna tudi e-ne proti drugim izigravati. Toda pri neki priložnosti ga vendar pripadniki Ushi-Tora razorožijo m potem kruto mučijo. Vse to se je laže posrečilo, ker ima eden od tolpe že tudi pištolo, toda Sanjuro se s. svojo nenavadno močjo vendar reši in pozneje niti nasprotnikova pištola nič več ne opravi proti njemu. S svojo izredno močjo in spretnostjo poseka s svojo sabljo vse, kar mu pride v bližino. Nekako zadovoljen, da je v vasi spet mir — potem ko je pobil skoraj vse na eni in na drugi strani — samuraj od ide iskat drugega dela.
Kurosavja je postavil na platno kos japonske epike, kjer naša merila z «zakaj» in »čemu« ne bi mnogo opravila. S tem filmom ni dosegel svojih prejšnjih vrhov, vendar je ostal na svoji višini. Z njim
tudi Toširo Mifune, čeprav topno distribucijo
tudi zanj pelja, da smo ga že videli boljšega. Pri včerajšnji predstavi je bil Mifune navzoč in ploskanja mu ni manjkalo.
Kot vsa leta, vrte na festivalu še druge filme. Retrospektivna sekcija je letos posvečena Masku Sennettu in pa češkemu filmu. V informativni sekciji pa so na sporedu filmi avstrijske, argentinske, korejske, francoske, japonske, angleške, grške, indijske, italijanske, jugoslovanske, mehiške, poljske, kitajske (LR Kitajska), sovjetske in ameriške proizvodnje. — Jugoslovanski film, ki je napovedan, je «Na-sil je na trgu» Leonarda Ber-kovičija.
Marsikaj je prispevalo, da današnji film «Ne ubijaj«, ni ostal neopazen, kot se rado dogaja za filme, ki so na sporedu takoj drugi dan po otvoritvi. O njem se je že pred njegovim izvajanjem toliko govorilo kot o nobenem drugem ne. Znano je, da se je režiser Claude Antant - Lara sam močno prizadeval, da pride ta film na beneški festival. Toda Francija ga ni prijavila. Kako naj bi ga tudi, saj film ni francoske proizvodnje. Pa se je film pojavil na sporedu kot jugoslovanski film, vendar ga tudi Jugoslavija sama ni navedla med filmi, ki jih je predlagala za beneški festival. Ker se je torej pojavil pod jugoslovanskim imenom, ne da bi bilo to sklenjeno v Jugoslaviji, je družba »Lovčen film« kot koproducent zahtevala, da se film odstavi. Toda videti je bilo, da to ne bo zaleglo in zato je film nekaj časa nosil švicarsko znamko: vendar tudi Švica ni hotela prevzeti očetovstva nad njim, zlasti še zato ne, ker so denarna sredstva pravzaprav iz Vaduza, ki je že v kneževini Lichtenstein, ki pa tudi ni hotela prevzeti nase filma «Ne ubijaj«: Končno je vendar prišel odrešilni glas iz Jugoslavije, ki je pristala, da film nastopi na festivalu kot jugoslovanski.
Kaj je pravzaprav jugoslovanskega na tem filmu? To je kmalu povedano:	režiser
Claude Au tant-Lara je film. delal v Jugoslaviji. Pri tem mu je vse potrebne usluge stavila na razpolago družba »Lov-čen film«, tudi nekaj jugoslovanskih igralcev nastopa v tem filmu in pri njem je sodelovalo tudi precej jugoslovanskega tehničnega osebja. Na festival pa je film spravil pravzaprav Moris Ergas, sve-
miiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiliiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiliiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil
Oktobra začetek gradnje
Nov italijanski paviljon na zagrebškem velesejmu
Paviljon je zamisel rimskega arhitekta Contigianija V njem bo 5.000 kv. m pokrite razstavne površine
Italija bo zgradila na za- i kor znano, od 9. do 24. sep-
grebškem sejmišču nov pavi- ; tembra, bodo italijanski raz-ljon, ki bo nadomestil seda- j stavljavci nastopili še v sta-
njega. Tega je zgradila pred tremi leti družbo Societa Veneta Costruzioni iz Trsta, ki bo zgradila tudi novi paviljan. Podpis zadevne pogodbe je bil te dni v Rimu. Za Zagrebški velesejem je pogodbo podpisal generalni direktor sejma dr. Ivan Bačun, za italijanski inštitut za zunanjo trgovino (1CE) pa predsednik dr. Giuseppe dalTOglio. Na letošnji jesenski prireditvi, ki bo, ka-
RA	S IZ E
P
Rasistični belokoži porotniki v Monticellu (Georgia) so obsodili na smrt 15 let starega črnskega dečka Presotna Cob-ba, kj bo moral sesti na električni stol 22. septembra. Cobb je pred časom lovil ribe na posestvu nekega 70 let starega kmeta. Zaradi tega je kmet dečka neprenehoma zasledoval in mu grozil, tako da ga je ta ustrelil. Za storjeni zločin bi moral seveda prejeti zasluženo kazen, a nikakor ne smrtno — pa še brez možnosti prizival
rem paviljonu. Ta razpolaga s 3600 kv. m pokritega razstavnega prostora, kar pa ne zadošča za čedalje večje število italijanskih tovarn in podjetij, ki želijo prodreti na jugoslovanski trg in iščejo prvih zvez :a zagrebških prireditvah, in zalo, da bi zadovoljili razstavljavce, ki nameravajo najeti večje površine razstavne površine. Paviljon bo prevzela uprava Zagrebškega sejma, ki bo z njim razpolagala po potrebi, za novo gradnjo pa je dala Italijanom na razpolago zemljišče 8000 kv. metrov. Novi paviljon se bo imenoval »Italia« in bo služil svojemu namenu po sedanjih predvidevanjih 10 let. Stal bo na kraju, kjer so prvotno nameravali postaviti Palačo narodov. V njem bo 5000 kv. m pokrite razstavne površine.
Paviljon je zamisel rimskega arhitekta R. Contigianija, ki izhaja iz šole priznanega arhitekta Nervija, izkušenega zlasti v gradnjah iz železobe-tona. V grobih obrisih je paviljon zamišljen kot velika štirioglata konstrukcija z robom, dolgim okoli 70 m. O-koli paviljona bo 12 piramid, njegova višina pa bo dosegla 18 m. Gradili ga bodo skupno Italijani in Jugoslovani. Pričetek del je predviden že za oktober.
Nesreča na reki Kwai
BANGKOK, 21.	— Osem
tajlandskih študentov je utonilo v reki Kwai, drugih šest pa pogrešajo. Do nesreče je prišlo zaradi potopitve čolna, s katerim so se študenti podali na izlet. Na čolnu, ki je zadel v podvodno pečino, je bilo 80 študentov.
prevzela «Columbia». Claude Autant-Lara I ^
pravil dokaj polemicfj
film. Bivši nemški
Dojok >
ler se kmalu po za^^, t
nahaja v ječi, kjer
ko
proces. Bilo je nie^ v‘
Franciji že v času,
morali Nemci umik0**■ -mlad
za r
ja, ki je sicer neki podoficir določi l jan je nekega francoski ^ deniča, pravzaprav s A} ga z dvema
ki so
ujeli z orožjem. Adl*r nič vojak in
upreti, toda nič mu
ga, ker je voju*. y- ^ vršiti ukaz. Dokaj 9 scena preden Adler streli.
V istem času se n * ječi tudi Francoz C°r ^ di on je bil versko ofl in sodeloval je z “ Svoje versko prePr ^ če izvajati po črki ttt a če bit i vojak. P° vojna in ubijanje <’	.	■
česar ne rešujeta. Ko
moral obleči vojašk0 se temu upre: Z
ne more rešiti, kajti d ^
tiil1 1
da je zdrav. Toda ’ sen nastop polkovni
.-ilrrfli 'a
mi častniki ter trik? Ijeno vprašanje ali ** ^ vojaško uniformo, 9a ., makne z njegovega ^ To pa pomeni, da )e ^ zakrivil dejanje, za
čaka do dve leti se po tem času ne J
'slil, se to lahko Pont^S
pre]-	■	.ta	i'
Adler in Cordier s
znala v ječi. Cordie? ^
reč nahaja v ječi j
Nemci, ker b? Franc0g^
»okužil«. Tu Cordiet Jj
je Adler ustrelil t
Francoza. In nemšk'
slovesno no udari, da ^
nedolžen, čeprav je
se je pač
pokoraval da za Cnrdiera je Adler strahopetec.
Se pred procesor* , ju dovolili, dn priča , ces v nekem sanios ] dan procesa pride, dvorano veliko štel” . nikuv iz tega jih zelo zanima, kA « končalo za Adlerja-. pred sodniki poja?1 jjt niškem oblačilu. D*.^ je kot človek in (*il. (i1 pel in še sedaj trP^ jak pa ima čisto jj) Cordier, ki tudi ze jt stopi pred sodnike,	|
da se je Adler Vre°jt
tedaj je prepričan.
mec oproščen.
priča zanj neki -lauec, Cordier odK ..
vo pričevanje.
tedaj v njem versn f
ie narekovalo uP°r< daj zrušilo, nje9oV sirpr vedno	.i	f
st cer še vedno in še vedno velja
bijuj«, toda tako, veljati za vsakega ^ ne glede na vero. ^ Ko sodniki P°te 0, tresajo oba pritne ..L
..	  /tri
oproste, Cordier
mora v zapor pač držali zakona■	,.
Ni dvoma, da la sproži celo vrSt°rll i11
Claude Autant-La
napraviti film, ^'gjp0'
ljudeh vzbudil ^ . . vojni. Porabil )e retoriko, ki bo 9	.
gajala.	(	J
v glavnih viof {Cf Laurent Terzie)! .) . Horst Frank <A“ sanne F Ion Prvi se močno	1
stale. Od jugoslov
cev pa sodeluje)° nič in drugi.
1»
Državna podp0^. „
t najirrjin. t
n
tu
RIM, 21 Seme objavil
_ JJOO
nec Semeraro )e
sel**1*# ji
A
tražnih filmov. ^ s* I
1. januarja d0,A»'l<'f)\ letos deležni .»f (!| re nad 30 m'	J
znano, je Prl!Tv. /j od višine inkas ^ a Na prvem 1,1 gjv8,#| je film »Sladk«' jjtj.fVj je za inkaso ^,1 j-
dobil prispeve*
Sledijo filmi:	1	lPK»s^
s 643,934.173 >‘r ,jf f
milijoni 029.46?^,!«» V
«Jovanka m oS.„ P(lj/ som 640,320.350
spevkom 81,l3®'® in Golja« z ‘nl<a fiFJ.
102,451.257 »f. >5,. z inkasom 50 -i Uj
in prispev
kol*1
»Bete sence« |g7 milijonov on* ijf.. d. kom 73,094.63? $ • * tore« z	jjj!
nrisnevkom ’ njfl
prispevkom
z
ifl * S
l.i prispev«-- ,
po*.
«Vojak in
milijonov
497
in
%
M
kom
z inkasom	ve,
spevkom 52,8 Sledi še r * državnim Pr milijonov lir'
tf
st,
•ti
t>t
«v
"St
th|
hi
i1'
Ho
tki
‘tt
ki
"ti
Pred konferenco izvenšitokovskih v Beogradu
Ekonomski problemi m neangažirane dežele
Problemi	?konomski
Arijah «ni - nakalaJO na re-dvojenoirt?	svetovne raz-
J°vg\UJ» revni
- v»i . in Zahod Neant ?• in mali mir V enntane drŽave iščejo d‘ teea l. 01.1' sveta- Zara-od zrnast b-PriCaku^ei° rešitve m‘zma 7ka*eregakoli ekstre-sProtne hfudl tega 80 na-“ju. vll;,,- Vskemu zdruze-bi	tudi tako, ki
4‘ se obstnlp Za cil^ izogni-Sošitev s°J .Clm .antagonizmu. sl!ib Drnwe	gospodar,
“ajti samo f°V - ie m°S°če teresov * .Priznanjem in-v svetovno ^ partnerjev ?ode*ovanj^mEt S^Podarskem aSo traln„' Ekonomsko pod-
de aaiti s m‘ru je mogo-koordinaciji"^ ekonomski v ekonnmlV- mkakor pa ne t0 Predstavlja Podreditvi. Za-n°ms'Ke Pravica do eko-tio sine anclpacije condi-
ter™1«*
Sklh Problemov"111 gospodar'
Janez Stanovnik
tod tudi njihov življenjski interes na rešitvi teh problemov. Ekonomski problemi pa znatno večji odstotek svetov- so najtesneje povezani s po-nega dohodka. Vse te dežele , litičnimi. Zato reševanje eko-skimoi »; nraij.i. „ »1».’- nomskih predstavlja tudi re-
Ni
,Vediega
I.
svetovnega eko-
“»mskega eistv°, da on T3 kot je
,v«skega rT, 20 odstotkov člo-k°v svetov UŽiva 80 odstot-
kov
k 20 o%tntk8a rodu životari
*j Orl Ir n	lkl	SVetnunpoo	rlrs-
nega dohodka 1 strani 80 odstot-
da “n drug-č1-
l^čka 'vr«K1 svetovnega dobrih 'Se ata Problemov o ka-
Blecinarr)rln?uPrav*ja v raznih ? “vlja	hrumih pred-
la osnn?° Pojavne oblike
fc| S4 deJStVa S°'
u
aUrovin ‘V* z,n'žuje cene teh
iH,tudninske2Vajaf° kmetijske °*i n‘a“ke surovine, tehno. le,a vnaProdek bogatih pa z 1 in z,niauje cene teh
°,v“em traPe SUr°vin na sve. ,uds.totkov i?°u Padejo za 10 ries‘je Dartoi v razuobju re-t revPnaedal°.oelo
leth gub0
n	Vsntn—*	ceioma
Dnm„smednarodne fi-
. — za več ‘—» oezele utrpijo več-k°t znaša celotna
i-„-“erazvit ck žtot zdravilo n^a. “aj r,lm državam pripo-iJ *“ sheni^	k	nacio-
Sc;« Sv*“-dI “
<‘>»w
Vp S. Uiso
e svetovne “estabilnosti za »L^dbo jPltl najmanj kri-w' rešiteJ ' da Je mogoče Svetovn Samo v sPi°š" »»> vi	sporazumu
4 bi UgoUrtr°VlnSklh
lit 'Ost. g0dn0
s’ k<“ "tev^f-u4 razvoj boga-
o
tržišč, o vplivalo tako
f*£ jffedežel
akumulacijo
nacionalnega
PO Satih JrfVeč dva odstotka, 'ih akta* Ze'ah je ta tem-Se Pa ceh, „vedR. v r.ekate-aočpSlabh-Pafkrat večji. Jez UkcL r«Ui ■ ,^oblem je mo-
vsSj - ezelah ž‘i ^Prefe1.41' .To Pomeni, Po
4 Vsi dezelahVeutiC1f v ne' da Podvom- ,1 se mora' 2el ir!« Prebivii u° Pomeni, N a‘i letn bo6at‘h de-ka aP° lj j Posoditi rev-
“apr ‘ja bi k jev' Xoda ta-
«tiCli« ftoVf, n°«atim deželam
a_tržiSča za inve-
dežeitS,0 b'ag0 °vtie	bie v nerazvitih
hsip. sile zaposlenost de-
c‘t«t 1st inrh,ez.aaostna izko-
vivah.p?oabistrijSKih
kapa-
1 s seznama
.	^	V	X.	.	■	o	actildiua
:* „'*■ ki bi “Satih deželah. k‘ o(1e“ivalci 'la °d tega ime-dolt vecie razvitih dežel, Men*	žrtvovanja
vs° Jlov“8ki
'Osti
genij
»a,tornov,eiPirie,>n. v taj-
ltl6oaSa t0(j^ Je polovica člo-h^‘ednost!e-dalje nepis-
Sahm^venosti znanosti. ved SjJS; 'tehmčn!0 Pristojne ®Šk)k Prot-* vede po-S. v rok zv°dno silo clo-
Ht'sUišiitl0PnaV ,bogatm deze-> st‘ “ svoi “lviiizacija je N n znanL* apredek, ka-r1 tth,r?aehau uln tehnične ebov ‘legij . ■ ‘ti monopol
k>sti hvetovn,.101113^^ ‘n
n »am 111 tehin- razs‘rjenje ?“*t korist cnih ved lah-i ‘v lnesporLVsem- fkeved-“es*Vei<>Vnirazumi so pora-,,'boič'c- Svet ! ,0V‘J“ mno.
Dorn Potrebuje ne ^5Škč	-	m°Č»	torv,„^A
k»i
Sod Pi z. temveč Se °d H^an^e>>» kaJti '*«i, in drugega lahko
is^šit«.	“lega	oko-
meffah <(b“8astvo 4J»it*v “ketovnj - lSAati v
h t i le v ^ razporeditvi
revnim;
bn ^ ^ pr°i2Vnri proizve-k>i «t>emVOdov- To kar t,?PraV|! aJo» t„ 1 v tem, da VVn° .Sdfceč da 'ena-
‘ujejo
II.
Prešle
zno 30 od-
t)e><ik t k°liko	Prebival-
Ptiw'e v e'0vneo m“njši od-% stavii°kviru 8a7 dohodka.
0»heg“Jo	pa
skupaj, "Ki pripadajo v glavnem Severu, razpolagajo z najmanj 80 odstitki svetov, nega dohodka.
Ta dva dela sveta — Vzhod in Zahod — sta med seboj v neprijateljskem odnosu. Ta antagonizem, ki je ideologizi-ran — posega globoko v bistvu svetovnega gospodarstva.
Vzhod in Zahod izdajata sedaj letno 120 milijard dolarjev za orožje in vojne priprave. Ta vsota je skoraj enaka celotnemu letnemu dohodku nerazvitih dežel. Ce bi se ta vsota deset let investirala v nerazvitih deželah, namesto v sredstvu uničevanja človeškega rodu, bi problem gospodarske nerazvitosti izginil z našega planeta. Jasno je, da se to ne more uresničiti preko noči. Prav tako pa je tudi jasno, da so proizvodne sile danes take, da povsem onemogočujejo hitro rešitev problema gospodarske nerazvitosti. Ce bi v preteklem desetletju preživljali razdobje ((svetovnega razvoja# namesto «hladne vojne«, bi se nam danes ne bilo več treba bati za goli obstoj človeške družbe. Program preusmerjanja od svetovnega oboroževanja k svetovnemu razvoju — pa čeprav v začetku skromen — bi istočasno bil najbolj zanesljiva pot za izgradnjo mednarodnega zaupanja. S takim ekonomskim preusmerjanjem bi se postopno odstranjevalo mednarodno nezaupanje, ki je pravi vzrok oDorozevanja.
Medtem ko se obe blokovski strani izrekata za svobodo mednarodne trgovine, vsaka od njiju uvaja to ali ono vrsto omejitve. Vsaka diskriminacija, ki je zasnovana na političnih motivih, ne škodi samo nasprotniku, temveč tudi deželi, ki jo uvaja.
V organizaciji mednarodnega gospodarskega sodelovanja še vedno ne prevladuje princip univerzalizma. Toda z enostavnim izključevanjem ne bo nihče nikogar prisilil, da spremeni svoje ustanove. Ta ekskluzivizem se lahko samo maščuje onim, ki ga podpirajo. Mednarodno gospodarsko sodelovanje je možno samo ob priznavanju obstoječih sistemov.
Nerealna bi bila politika, ki bi si zastavljala kot edini cilj «razpustiteV» ekonomskih blokov. Neangažirane dežele si prizadevajo za ustvaritev pogojev v katerih bodo ekonom, aki bloki odveč,
III.
Zdi se, kot da bi nas sodobni svetovni gospodarski razvoj vodil v «ekonomijo velikih«. V Zahodni Evropi se ustvarja veliki gospodarski prostor, ki bi lahko zajel 14 dežel. V Vzhodni Evropi se pod okriljem SEV ustvarja podoben veliki gospodarski prostor. ZDA so tak prostor ustvarile že v prejšnjem stoletju.
V eliki razviti prostori vedno bolj tež.jo k temu, da bi zadostovali samim sebi. Njihova odvisnost od svetovnega tržišča je relativno majhna. Toda odvisnost malih in nerazvitih dežel od tržišč velikih je zelo velika. To nas vodi do problema trgovsae diskriminacije, ki jo v svetovno trgovino uvajajo sodob-ne ((integracije«.
Trgovina	velikih dežel	je
nesorazmerno bolj razčlenjena in zaradi tega manj izpostavljena pritiskom, ki bi jih bilo mogoče izvajati po tej poti. Male dežele pa so neizbežno odvisne od velikih tržišč. Razen	tega je tudi	nji-
hova gospodarska preteklost vplivala na to, da se često tudi polovica nacionalne proizvodnje preliva skozi zunanjo trgovino, ki so jo predstavljale ena, dve ali tri vrste blaga. Male dežele povsem razumljivo iščejo rešitev v medsebojnem	povezovanju	in
ustvarjanju velikih ekonomskih prostorov.
Niti rešitev «problema integracije« ni v razbijanju velikih gospodarskih prostorov na male enote. Rešitev je tre. ba iskati v zavesti o medsebojni povezanosti in medsebojni odgovornosti. Reka, ki teče skozi	moje ozemlje,	ni
samo «moja». Prav tako ni moje ravnanje v svetovni trgovini samo «moja etvar«. Dosedanja svetovna gospodarska zgodovina in svetovna razdelitev dela sta omogočili nekaterim deželam gospodarski dvig. Toda svetovna ekonomija in tehnologija predstavlja edinstveni proces in nihče ne more trditi, da pripada zasluga za njegov gospodarski napredek samo njemu.
IV.
Nihče ne občuti težje na svojih ramenih sodobnih svetovnih ekonomskih problemov kot nerazvite dežele. Od
sevanje političnih problemov. Nihče zaradi tega ne more trditi, da se problem ((razorožitve« ne tiče neangažiranih dežel, kei naj bi to bil problem onih, ki imajo orožje, kakor tudi nihče ne more reči, da je problem Berlina samo «evropski» problem.
Neangažirane dežele vidijo pot za premaganje antagonizmov, ki razdvajajo sodobni svet, v priznanju pravice vsaki deželi do njene ekonomske emancipacije in v podpiranju njenih naporov v tej smeri.
Političa slika sveta se je v teku zadnjega desetletja spremenila. To je imelo za posledico tudi spremembe v svetovni ekonomiji. Moralna enotnost neangažiranih dežel odločno nakazuje, da rešitev problema ni v katalizaciji na dveh antagonističnih poljih, temveč nasprotno v koeksistenci dežel z različnimi družbami sistemi, bogatih in revnih velikih in malih.
(Iz «Mednarodne Politike»)
Zamenjani
Basen o človeku in slonu
Igodba iz džungle
Neka ameriška modna hiša je svojo manekenko predstavila v opičji kletki, opico pa kot gledalca izven kletke. Ni jasno ali je hotela s tem poudariti vlogo manekenk ali pa podati karakterizacijo ljudi, ki te manekenke gledajo
Basen o človeku in slonu
Nekoč se je slon sprija-teljil s človekom. Nekega dne •)c nastala huda nevihta, da je treskalo, in slon je odšel k prijatelju, ki je imel kočico na robu gozda, in mu dejal:
«Dragi, dobri človek, ali mi, prosim, dovoliš, da vtaknem rilec v tvojo kočo, da si ga ne premočim v tem hudem nalivu?»
človek, ki je videl, v kakšnem položaju je njegov prijatelj, je odvrnil: «Dragi, dobri slon, moja koča je zelo majhna, toda v njej je prostora za tvoj rilec in zame. Prosim, vtakni previdno svoj rilec v kočo..d Slon se je zahvalil prijatelju z besedami:
«Storil si mi veliko uslugo in nekega dne ti bom povrnil prijaznost.» Toda, kaj se je zgodilo.
Človek izgubi kočo
Brž ko je slon vtaknil rilec v kočo, je počasi zrinil še glavo noter in naposled pognal človeka na dež, sam pa se je udobno vlegel v prijateljevo kočo in dejal:
Džomo Kenijata
Ko se politik Džomo Kenijata, voditelj kenijskega ljudstva, katerega so pred dnevi angleški kolonialisti po sedemletni konfinaciji izpustili na svobodo, spremeni v pisatelja, s čudovito simboliko izraža tragedijo in borbo svojega ljudstva. Objavljamo legendo izpod njegovega peresa, ki jasno govori o poutiki in metodah kolonizatorjev ter o prenujeni zavesti afriškega človeka.
«Dragi, dobri prijatelj, tvoja koža je trša od moje in ker ni dovolj prostora za oba, lahko ti ostaneš zunaj na dežju, jaz pa si bom obvaroval nežno kožo pred točo.»
človek, ki je videl, kaj mu je prijatelj zagodel, je začel godrnjati, živali v bližnjem gozdu so slišale godrnjanje in prišle pogledat, kaj se je zgodilo. Vse so stale okrog in poslušale vnet prepir med človekom in «prijateljem> slonom.
V tej zmešnjavi se je rjove približal lev in glasno dejal:
*Ali ne veste, da sem kralj džungle! Kako si kdo drzne kaliti mir v mojem kraljestvu?»
Ko je to slišal, je slon, ki je bil eden izmed viso-
iiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiii ■fiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimmimiiiiiiiiiiiim, m im itiimiiiiiiini mirnimi im itiiiiiamiiBiiiimaiiiiiiit,iiiiiiii,i,ftiiiiiiiiiii«,«i«iii,iii,iia«iiiiiRitniuiiiiiiiii««iiiiviiiiBiiiiiiiiiai«iimiiiiii«iiiiiiiiiiii
Minula so že tri leta od žalostnega dogodka
Kako jugoslovanska živita v šangajskih zaporih
Tri leta so sprejemali zavoje, da bi jih nato vse skupaj vrnili - Na listu napisana vprašanja za morebiten obisk - «...dragi brat, zobje mi izpadajo»
Pred nekaj več kot tremi | kitajskih policijskih agentov,
leti, točno 13. julija 1958, je v šangajskem pristanišču prišlo do zelo žalostnega dogodka, ki je upravičeno razburil jugoslovansko javnost in imel precejšen odmev tudi drugod po svetu. Ker so od tedaj minila že tri leta in so mnogi poznejši pomembni dogodki spomin na ta dogodek potisnili ob stran, ga bomo na kratko obnovili:
Malo po polnoči je skupina
oboroženih z brzostrelkami, v vsej naglici pridrvela na jee-pih v pristanišče. Ustavili so se ob jugoslovanski trgovski ladji «Lika», se povzpeli na palubo in od dežurnega častnika surovo zahtevali, naj prebudi «krivca» in ju pripelje v ladijski salon. Ko sta se natakar Milan Vučetič in kuhar Ivan Buškulič javila v ladijskem salonu, so ju policaji takoj obkolili in eden izmed njih je potegnil iz žepa listek,
Grom v domovini
Po nekaj letih odsotnosti, polnih težkih vprašanj: bo uspel ali ne bo? — se Je pred dnevi povrnil za krajši čas v svojo staro domovino tržaški slikar Bogdan Grom, ki živi, dela in poganja korenine v novem svetu, v New Yorku, Skočil Je samo naposlovni obisk v Benetke, za nekaj uric v domače gnezdo in že nazaj — prav po ameriško. V New Yorku Je že z uspehom razstavljal. Zraven ilustrira knjige in tudi kakšno izda. Ukvarja se z obsežnimi slikarskimi deli z dekorativno funkcijo v arhitekturi mogočih modernih zgradb v vseh mogočih tehničnih izraznih sredstvih. Svojemu tržaškemu prijatelju je v spomin na svoj bežni obisk pustil najnovejšo sliko iz svojega ameriškega atelejeja
			
v U°Je r-.2' do 20. 4 ) e- da
sy°ie
Cu »e f!“antne "n'- aa ne bi
i
, la“skemu pa “e “t !?> Ji.	aniu'
Sil
iNlo ^n^čno- raz-
S0sf. bi ^ehtajte081^110 preJ - ‘kibe./naia Nenopust-Sk°dovati va-
j*VV&
k.S*‘ev %*> "a raz-R	za'	Jemljite
^	"meljfno	^
S
L J* t-S 23
y»h
da
3k° ,‘^slovnl“ za-
° daVl?- 1) Ze.
hua
zabredete, Z
se ooste iz težav kaj težko izmazali. Edino zadoščenje boste Imeli v družini.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) S taktom In diplomacijo si boste pridobili simpatij« nek* vplivne osebe. N« poslušalte nasvetov, posebno te prihajajo o^ zainteresirane osebe
DEVICA (od 23 8. do 22. 9.) Svoje tajnosti držite zase, ker bt Jih lahko izkorist 11 vaši poslovni tekmec: Ne zgubljajte časa v ljubezni, ki je že zdavnaj umrla.
TEHTNICA (od 23	9.	do	23.
10.) Kako uro posvetite izključno sebi in svojim osebnim zadevam. Sprli se boste z nekom, ki trdi, da vas ima rad, pa ne drži.
ŠKORPIJON (od 24. 10 do 22.
11.) Ne prevzemajte deta, ki ni vaše, posebno če niste prepričani, da *a boste zmogli. Oster spor v družini, ki ga boste morah rešiti.
STRELEC (od 23. U. do 20.
12.) Popolno razumevanje v službi in temu ustrezni uspehi.
Zanimiv predlog, ki bi se splačalo o njem razmisliti. Ljubo-sumnje.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) S svojimi novimi idejami si boste predobili zaupanje sodelavcev. Kaže, da boste v ljubezni izgubili vlak, Nekdo vas bo prehitel.
VODNAR (od 21. 1. do 19 2.) Zelo dinamični boste, kar bo tudi potrebno, kajti od vas bodo veliko zahtevali. Pazite, da se v vaša čustva ne vrine nevaren dvom.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Dopoldne se boste z nekom srečali, kar bi znalo odločilno vplivati na vašo dejavm s' prihodnjih dni. Izkoristite priložnost za nove stike.
s katerega je slovesno prebral sledečo «obtožbo»:
«Ker je jugoslovanskim mornarjem prepovedan vsak stik z našimi ženskami, sta ta dva prekršila zakone Ljudske republike Kitajske. Podpišite tu!«
Jugoslovanska mornarja ni sta hotela podpisati «obtožbe», ki je bila ze obsodba, in tedaj so kitajski policaji mornarjema nataknili lisice, ju vrgli na policijski avtomobil in temna noč Sangaja ju je pogoltnila.
Vsaka takojšnja in poznejša intervencija poveljstva ladje je bila zaman. Ladja je morala odpotovati iz Sangaja brez svojih dveh mornarjev. Tu mesece so ju držali v preiskovalnem zaporu in ju nato obsodili. Na «procesu» je bil Ivan Buškulič, doma iz Vira pri Zadru in oče dveh otrok, obsojen na šest let zapora, njegov sorojak Milan Vučetič pa je dobil pet let zapora.
Od tedaj so minila tri leta. Jugoslovanska trgovska ladja «Lika» še vedno vzdržuje redno progo Reka - Severna Kitajska - Japonska in vsakih šest mesecev se ladja vsidra tudi v Sangaju. Ob vsakem pristanku «Like» v Sangaju posadka pripravi po en zavoj za svoja dva tovariša, ki sta v kitajskih zaporih in ju preko kitajskega agenta jugoslovanske pomorske družbe skuša posredovati svojima tovarišema Tj se digsja p0 dvakrat na leto že tri leta zaporedoma.
Teda pred kratkim, ko je bila ladje «Lika« zadnjič v Sangaju, je poveljstvo ladje odkrilo nekaj, kar je povzročilo razočaranje in gnev vse posadke. Bilo je to letos 24. februaija. Poveljnik ladm ((Lika« je preko kitajskega agenta. zastopnika družbe na Kitajskem, prosil oblasti, ds bi smel obiskati svoja dva mornarja v zaporih. Na-lednjega dne je prišel od oblasti odgovor, da mu obisk ni dovoljen.
((Pripravili smo zavoj, kot smo ga pripravili in izročili vsakokrat že tri leta zapored. Oblastem izrazite naše prepričanje, da jugoslovanska mornarja ne bosta umrla od lakote. Ta dva zavoja nista torej nič drugega kot znak prijateljstva njunih tovarišev,« je poveljnik jugoslovanske ladje naročil agentu v Sangaju.
Kitajski agent, ki je bil tudi tokrat uslužen kot vedno, je zavoja vzel in ju odnesel, toda naslednji ponedeljek, malo preden je ladja «Lika» odplula iz pristanišča, je na ladjo prihitel agent in prinesel s seboj ne le zadnja dva zavoja, pač pa vse zavoje, kar so jih bili mornarji »Like« v vseh teh letih pripravili in oddali. Motivacija je bila sledeča: ((Kitajske oblasti pravijo, da vaši zločinci ne potrebujejo prav ničesar. Imajo vsega dovolj!«
Na jugoslovanski potniški ladji ((Partizanka« služi mor nar Sime Buškulič, brat Ivana Buškuliča. Sime mi je pokazal zadnje pismo, ki mu ga j je pisal brat iz Sangaja. Pismo ,
nosi datum od 15. aprila letos. Sime mi je še povedal:
«Ivanu je dovoljeno pisati po eno pismo na mesec ženi. In tudi od nje sme dobiti po eno pismo vsakih 30 dni. Lansko leto, v marcu, je mornar Drago Katolič z motorne ladje «Trebinje» obiskal mojega brata v-zaporu. Ker je Drago naš sorodnik, so mu dovolili obiskati ga.or
«Iz pristanišča so ga z jee-pom odpeljali v zapore. Tu so mu dali list, na katerem so bila že napisana vprašanja, ki jih sme Ivanu postaviti. Ni smel izgovoriti niti ene besede, razen tega, kar je bilo na papirju napisano. Seveda vse to ob prisotnosti «angelov varuhov«.
Z Ivanom se je sestal v zaporni govorilnici. Spremljal ga je oboroženi čuvaj. Drago je bral vprašanje za vprašanjem in Ivan mu je odgovarjal:
«Kako je z zdravjem? Dobro? Si zadovoljen?«
«Da.»
((Potrebuješ česa?«
«Ne.»
In tako dalje, vse v tem tonu, do konca, do zadnjega vprašanja na papirju...«
V pismu, ki ga je Ivan pisal Simu, sporoča, da ga od časa do časa obiskuje funkcio-
nar jugoslovanskega veleposlaništva Markovič, ki mu je prinesel tudi en zavoj in nekaj jugoslovanskih časopisov, nato nadaljuje:
«. ..Brat moj Sime, zavoj je v skladišču in oni mi izroče kaj, ko jih vprašam. Napravim kak sprehodek, ko mi dovolijo. Citam časopise in vem, kaj se dogaja v naši deželi. To je vse. V drugem krilu zapornega poslopja se nahaja Milan Vučetič, toda z njim ne morem imeti nobenega stika. Zobje mi izpadajo. Obljubili so mi, da mi jih bodo začeli zdraviti . . .»
. .. Minula so že tri leta. In še prav toliko jih bo moralo miniti, preden bo Ivan Buškulič mogel objeti svoja dva o-troka in svojo ženo. Milan Vučetič pa bo svojo ženo objel leto prej.
R. D.
PREJKLI SMO
NASA SODOBNOST. Izdaja Državna založba Slovenije. Leto IX. Številka 8-9. Ljubljana,
UMANA. Rivista di politica e di cultura. Anno X. 5-6. Trieste, Luglio-agosto 1961.
kih ministrov kraljestva džungle, odgovoril z blagim glasom in dejal:
«Ukazujem!»
«Gospod. Nihče ne kali miru v tvojem kraljestvu Jaz sem se samo malo raz-govarjal s prijateljem tu kaj zaradi kočice, v kateri stanujem, kakor vidi vaša gnada!»
Lev, ki je hotel imeti «.mir in spokojnost> v svojem kraljestvu, je s plemenitim glasom dejal:
«Ukazujem svojim ministrom, naj imenujejo preiskovalno komisijo, ki bo temeljito proučila zadevo in ustrezno poročala.»
Potem se je obrnil k človeku in mu dejal: «Prav si storil, da si se sprija-teljil z mojimi ljudmi, posebno s slonom, ki je eden izmed mojih častitljivih ministrov. Nikar več ne godrnjaj, saj ti koča ni šla po zlu. Počakaj, da se sestane moja cesarska komi sija, in takrat boš imel dovolj možnosti, da razložiš svoje stališče. Prepričan sem, da boš zelo zadovoljen z ugotovitvami komisije:» človek je bil zelo zadovoljen, ko je slišal te sladke besede Kralja džungle, in je nedolžno čakal na priložnost v prepričanju, da mu bodo kočo seveda vrnili.
Slon je v skladu z gospodarjevim poveljem začel pridno zbirati ministre, da bi imenoval preiskovalno komisijo. Ti le dostojanstveniki iz džungle, so bili imenovani v komisijo: gospod Nosorog, gospod Bivol, gospod Krokodil, častitljivi poslanec gospod Lisjak v svojstvu predsednika in gospod Leopard, ki je dobil položaj sekretarja komisije.
■ Ko je videl sestav komisije, je človek ugovarjal in vprašal, če ne bi bilo primerno, da sprejmejo v komisijo tudi kakega člana iz njegovega rodu. Toda odgovorili so mu, da je to nemogoče, ker ni nihče iz njegovega rodu dovolj izobražen, da bi 'razumel zapletene zakone džungle.
«Nič se ne boj!»
Dalje so mu rekli, da se mu ni treba nič bati, ker so člani komisije vsi možje na dobrem glasu in znani po svoji nepristranosti in pravičnosti in da jih je bog izbral, da bi skrbeli za interese ras, ki niso tako primerno opremljene z zobmi in kremplji. Zatega delj naj ostane miren in prepričan, da bodo zadevo najskrbneje raziskali in nepristransko poročali.
Komisija se je sestala da bi zaslišala prizadete Najprej so oklicali častit-
Torek 22. iivffiiNta 19tfl
Radio Trst A
7.30: Jutranja glasba; 11.30:
Šopek slovenskih pesmi; 11.45:
Vrtiljak, pisani odmevi naših dni; 12 30: Za vsakogar nekaj;
13.30: Glasba po željah; 17.00:
Za prijeten uvo<j igra ansambel Franco Vallisnerl; 17.25:
Pesem in ples; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve;
18.30: Dimitrij Zebrč: «Tri vizije«; 18 50: Kitarist Laurindo Almeida: 19.00: Glasbena skrinjica, oddaja za mladino; 19.30:
Življenja in usode:	«Hunt
Hartford, ekscentrični milijarder«; 19.45: Igrajo «The Three Suns»; 20.00: Šport; 20.30: Večer z Lenom Mercerjem,, Ri-nom Salviatijem in Julo De Palmo; 21.00: Alpske legende:
»Legenda o Rajbeljskem rud-	_______
niku«; 21.30:	Schubertovi,	glasba;	18.00:	Zbor	SAT	ob
May; 16.30: Tretja stran; 16.45: Iz Puccinijevih oper; 17.40: Južnoameriški	ritmi; 18.00:
Prenos RL; 19.00: Roger VVil-liams pri klavirju; 19.30: Prenos RL; 22.15:	Spomin	na
Glenna Millerja; 22.35; Pastoralna suita Emanuela Chabrie-
ra; 23.00: Prenos RL.
Nationalni program
6 30: Vreme na ital. morjih; 9.00:	Angelinijeva pesmarica;
9.30:	Jutranji koncert; 11.00:
Zenski operni	liki:	Norma;
11.30: Najnovejše pesmi; 12.00: Glasbeno življenje v Ameriki; 12.20:	Glasbeni	album; 13.50:
Operno gledališče; 15.15:	Z
glasbo na počitnice; 15.55: Vreme na ital. morjih; 16.00: Program za najmlajše; 16.30: Veliki jezovi; 17 20: Simfonična
roejeva doktrina: 29 00: Vsa-kovečerni koncert; 21.30: Goe-the-Mozart, 22 25: Skladbe za pihala: 23.20: Za radio prevedena dela; 23.35: Isaac Albe-niz: Iberia.
Slovenija
Mendelssonovi in Schoeckovi samospevi v izvedbi sopranistke Merlje_ Stader; 22.00: Obrisi eksperšionistične poezije v nemški književnosti Janez Hribar:	((George Heym»; 22.20:
Moderni ritmi:	23 00:	Orke-
ster «The Firehouse fice plus Two».
Trst
12.25:	Tretja stran; 14.20:
Kulturno življenje v Trstu — peta oddaja; 14,45: Pesmi brez besed; 15.10: Portreti glasbe-niKov: Friedricn Gulda.
Koper
6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15:	Glasba za
dobro jutro; 12.00: Glasba po željah; 13 40: V zabavnem ritmu; 14.00: S popevkami doma in na tujem; 14.30- Mladina poje...; 14 45:	Orkester Gian
Stellari; 15.10: Zabavna glasba; 15,30: V ritmu polke; 16.00: Orkestri Flangen, Svvan in
35-letnici ustanovitve; 18.30: Sinje potovanje; 19.15: George Shearing in njegov orkester; 19.30:	Filmske in gledališke
novosti; 20.00:	Glasbeni al-
bum, 21.00; Glasbena komedija: »Scandalo a Svveet Spring«; 22.45:	Chaplinove skladbe;
23.00; Nunzio Rotondo in njegov orkester.
II. program
9.00:	Jutranje vesti; 10.00:
Ml in pesem; 11.00: G'asba za vas, ki delate; 14.00: Naši pevci; 15.00:	Kratem simfonični
koncert; 15.45:	Najnovejše
plošče; 15.00: Program ob štirih; 17.00; Album jazza; 17.30: Stare in nove pesmi; ’ 20.30: Radiofonično nagradno tekmovanje; 2145: Večerna glasba.
III. program
17.00:	Brahmsove komorne
skladbe; 18,30:	Filmski pre-
gled; 18.45: Na programu Vivaldi in Boecherini; 19.15: Mon-
8.05: Jutranji operni spored; 8.30: Oddaja za otroke; 9.00: Zvoki za prijetno razvedrilo; 9.40: Zenski pevskj zbor France Prešeren; 10.15: Simfonični plesi in rapsodije; 11.00: Zagrebški jazz kvartet; 11.15: Branje za vroče dni; 1135: Harfistka Žužkova in violončelist Požar; 12.00: Veseli hribovci; 12 15: Kmetijski nasveti; 12.25: Melodije za opoldne; 13.15: Zabavna glasba; 13.30: Pol ure s slavnimi pevci- 14 00-Marjana Deržaj, Vice Vukov, Krsta Petrovič; 14.30: Prireditve dneva: 15.40: Pianistka Ruth Slenczynska; 16.00: Počitniška zgodba; 16.20: Melodije za oddih; 17.15: Blaž Ar-nič: »Na domači grudi«; 18.00: Človek in zdravje; 18 10: Od Plesišča do plesišča; 18 45: Ljudski parlament; 20.00- Zbor iz Dornberga; 2030: Radijska igra; 21.33:	Handel:	Koncert
za harfo in orkester; 21 48: Zvočni kalejdoskop; 22.15: Večer francoske glasbe:	23 05:
Jugoslovanski -festival jazza na Bledu.
Ital. televizija
14.30: TV šola; 18.30: Program za najmlajše: 20 30: TV dnevnik; 21 15: Film: ((Dobrodelna prireditev«; 22.05: Prikaz vsebine enciklike Janeza XXIII; 22.55:	Od Salta do
Punta delTEste; 23 25: dnevnik.
Jug. televizija
Prenos tujega sporeda.
TV
Ijivega Slona. Prilomastil je z vzvišenim izrazom in si pri tem čistil okle z vejo, ki mu jo je dala gospo Slonica, ter z avtoritativnim glasom dejal:
«Gospodje iz džungle, ni potrebno, da bi vam jemal dragoceni čas s pripovedovanjem zgodbe, ki jo menda vsi poznate. Zmeraj sem imel za svojo dolžnost ščititi interese svojih prijateljev, in to je menda, povzročilo nesoglasje med menoj in mojim prijateljem. Prosil me je, naj mu pomagam, da mu vihar ne bi odnesel koče. Ker se je vihar uprl v prazen prostor v koči, sem imel za potrebno v prijateljevem interesu, da neizkoriščeni prostor ekonomičneje uporabim tako, da sam sedem vanj. To dolžnost bi brez dvoma vsi izmed vas storili z enako pripravljenostjo v podobnih okoliščinah.»
Dostojanstveniki džungle
Ko je komisija slišala dokončno izpoved častitljivega gospoda Slona, je poklicala gospo Hijeno in druge dostojanstvenike džungle, ki so vsi potrdili besede gospoda Slona. Potem so poklicali človeka, da bi ta povedal svojo plat zgodbe. Toda komisija ga je kmalu prekinila z besedami: cLjubi človek, prosim, o-meji se na pomembna dejstva. Slišali smo že za o-koliščine iz raznih nepristranskih virov. Radi bt samo vedeli, če je kdo izkoriščal neizkoriščeni prostor v tvoji koči, preden se je vselil gospod Slon?* človek je začel: «Ne, toda ...» Toda zdajci je komisija izjavila, da je že dovolj slišala z obeh strani, in se je umaknila na posvet. Po izbornem kosilu na račun častitljivega gospoda Slona se je komisija sporazumela, poklicala človeka in takole razsodila.
«Po našem mnenju »e prišlo do tega spora zaradi obžalovanja vrednega nesporazuma, ki izvira iz tvoje zaostalosti. Sodimo, da je gospod Slon izpolnil sveto dolžnost, ko je zaščitil tvoje interese. Ker je očitno tebi v dobro, da se neizkoriščeni prostor čimbolj ekonomično uporabi, in ker sam še nisi dosegel tiste stopnje ekspanzije, ki bi ti omogočila, da ga s pridom izkoristiš, imamo za potrebno razglasiti kompromis, ki bo ugodil obema strankama. Gospod Slon bo še naprej bival v tvoji koči, mi pa ti dovolimo, da si poiščeš novo zemljišče, kjer si lahko postaviš drugo kočo, ki bo bolj ustrezala tvojim potrebam skrbeli bomo, da boš dobro zaščiten.
Zobje in kremplji
človek, ki ni imel nobp. ne druge izbire in se re bal, da bi se ga člani komisije lotili z zobmi in kremplji, če bi se upiral, je storil, kakor so mu sve-tovali. Toda komaj st je zgradil drugo kočo, že se je zapodil vanjo gospod Nosorog s sklonjenim roaom in pognal človeka iz nje.
Spet se je sešla kraljevska komisija, da bi raziskala zadevo, in izrekla i-sto razsodbo. Ta proces se je nadaljeval, vse dokler niso gospod Bivol, gospod Leopard, gospa Hijena in vsi ostali dobili stanovanja v novih kočah.
Tedaj se je človek odločil, da se bo učinkovito zaščitil sam, ker mu preiskovalna komisija očitno ni nudila zadostnega varstva. Usedel se je in si dejal: «Ng-enda thi ndeagaga mo-tegi,« kar dobesedno pomeni: «Vse, kar stopa po zemlji,. je mogoče ujeti v past,» ali z drugimi besedami: «Lahko imaš ljudi za norca nekaj časa, toda ne za zmeraj.»
Zgodaj nekega jutra, ko so koče, v katerih so živeli gospodje iz džungle, že začele raznadati, je odšel ven in si postavil nekoliko proč še večjo in lepšo kočo.
Brž ko jo je gospod Nosorog zagledal, je divje prilomastil, a je našel v njej že gospoda Slona, ki je trdno spal. Naslednji je prišel gospod Leopard skozi okno, skozi vrata pa so prišli gospod Lev, gospod Lisjak in gospod Bivol, medtem ko je gospa Hijena tulila, ko je iskala prostor v senci, in s,e je gospod Krokodil sončil na strehi.
Zdajci so se psi začeli prepirati, kdo ima pravico do penetracije in iz prepira se je začel boj in medtem ko so bili vsi med seboj sprti, je človek zažgal kočo, da je zgorela do tal z gospodi iz džungle in vsemi pritiklinami. Potem je odšel domov in si ao-voril:
«Mir je draga reč, a se splača zanj nekaj žrtvovati,» in je potem živel srečno vse žive dni.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 26.2, najnižja 16.8, ob 19. u-ri 22.4; zračni tlak 1017.9 stalen, vlage 71 odst., nebo 1/10 poob-lačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 22.3 stopinje.
Tržaški d ne v
O
Jl
Daues, TOREK, 22. avgusta
Timotej	h
Sonce vzide od 5.13 in zatone o 19.02. Dolžina dneva 13.49. Ljjn vzide ob 16.09 in zatone ob Jutri, SREDA, 23. avgusta Zdenka
70 odpustov
v «Arri§oni3
Še en udarec tržaškemu gospodarstvu
Po 120. dnevu stavke in za sedbe prostorov ravnateljstva podjetja Arrigoni je 70 uradnikov podjetja preteklo soboto dobilo pismo o odpustu. Pismo sta podpisala glavni ravnatelj podjetja dr. Arrigni in glavni inšpektor dr. Sis-mondi.
S tem, za delodajalce čisto upravnim aktom, naj bi se dokončno zaključilo vprašanje obstoja glavnega ravnateljstva Arrigoni v Trstu in premestitev v Ceseno. Sicer pa je družba ta korak že storila, saj se v svoji reklami po radiu že poslužuje novega naslova, in sicer •Arrigoni-Cese-na* in ne več *Arrigoni-Trie-ste*.
Vprašanje obstoja glavnega ravnateljstva Arrigoni v Trstu je nastalo že nekaj mesecev prej kot so uslužbenci začeli stavkati. Toda najprej je šlo le za govorice, ki so jih v začetku določeni tržaški politični in gospodarski krogi skušali zanikati, češ da so to samo govorice, ki jih širijo neodgovorni elementi, samo da bi povzročili v mestu preplah in ustvarili med prebivalstvom nezaupanje v gospodarsko trdnost mesta. Toda pred štirimi meseci so bili u-radniki glavnega ravnateljstva prisiljeni zasesti prostore in začeli z doslej najdaljšo stavko in zasedbo delovnih prostorov, ki jo mesto pomni.
Zdi pa se, da je bila ta odločitev uslužbencev že tedaj, vsaj po načrtih družbe, obsojena na neuspeh. Toda najbolj zanimivo je dejstvo, da so se za usodo in obstoj ravnateljstva Arrigoni v Trstu zavzele najvidnejše osebnosti z županom dr. Franzilom na čelu, ki so ustanovile poseben odbor za borbo proti premestitvi glavnega ravnateljstva v Ceseno. Ta odbor sindikalne organizacije (na žalost ločeno), razni poslanci in politični predstavniki so v preteklih štirih mesecih posredovali na ministrstvu za delo in celo na predsedstvu vlade, da bi preprečili premestitev ravnateljstva tega podjetja iz Trsta. Vprašanje Arrigoni je postalo, saj tako se je zdelo po izjavah najvišjih osebnosti, načelno vprašanje za mesto, ki mora z vsemi sredstvi braniti obstoj svojih gospodarskih ustanov.
Toda pri tem je treba odločno obsoditi pomanjkanje e-notne sindikalne akcije, ki bi združila vse delavce v borbi proti premestitvi ravnateljstva Arrigoni. Od prvega dneva stavke in zasedbe prostorov se je videlo, da Delavska zbornica CISL noče enotno nastopiti s CGIL. To je potrdila zlasti ob ustanovitvi .Odbora za obrambo Arrigonija», v katerega niso povabili Delavsko zbornico CGIL.
Podjetje Arrigoni odpustilo vse svoje uradnike v Trstu
Uslužbenci, ki stavkajo že štiri mesece, da bi prepre-
čili premestitev ravnateljstva v Ceseno, so v soboto dobili pismo o odpustu - Prve reakcije v nekaterih krogih
Izjava K. Forteja ob šesti obletnici podpisa videmskega sporazuma
Predsednik jugoslovanske delegacije ne izključuje kakšnih novosti v novem enotnem tekstu videmskega sporazuma
V zvezi z odpusti, ki jih je podjetje Arrigoni najavilo v soboto, se je sinoči sestal na županstvu posebni odbor, ki so ga svoj čas sestavili zato, da bi dosegli od pristojnih krogov odločitev, naj podjetje ohrani svoje ravnateljstvo v našem mestu. Sestanku, kateremu je predsedoval župan dr. Franzil, so prisotvovali pokrajinski predsednik dr. Delise, predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi, predstavnik Delavske zbornice Novelli ter predstavniki KD PLI, PRI in PSDI.
Ob zaključku sestanka so
udeleženci soglasno sklenili,
naj župan dr. Franzil zahte. va od ministra za delo Sul-la, naj pride takoj do skli canja prizadetih strank za ponovno obravnavo tega perečega vprašanja. Na sestanku so tudi sklenili, naj se nadaljujejo poluradni stiki, ki bi omogočili, da ostane sedež podjetja Arrigoni v Trstu, čeprav z novim nazivom (menda nameravajo lastniki prodati podjetje).
Na kraju so udeleženci sestanka pozvali razne ustanove, naj finančno pomagajo stavkajočim uslužbencem, ki že skoraj 4 mesece niso prejeli plače.
2e prevčerajšnjim zvečer je Delavska zbornica objavila poročilo, v katerem je o-stro obsodila sklep ravnateljstva Arrigoni ter ga ozna-
čila kot sredstvo, s katerim
Iz tega je razvidno, da so si iteli nekateri politični krogi igotoviti vse časti in zaslu-* v primeru, da bi bilo to prašanje pozitivno rešeno.
"oda ti ljudje so napravili jje račune brez velike ve-e delavcev organiziranih v ',IL. Hoteli so doseči nekaj iz njihove podpore, da jim bi bilo treba »deliti» mo-litnega uspeha. Ce bi samo mislili na odločen in enoten stop tržaškega delavstva in iga prebivalstva v podporo 1 avcem arzenala, bi gotovo a gače ravnali, če bi iskreno teli doseči tiste smotre, za t ere so proglašali, da se
skuša zlomiti odpor delavcev, ki se borijo za svoj obstoj. Poleg tega je Delavska zbornica zahtevala naj ministrstvo za delo ukrene vse potrebno, da bi prišlo do pogajanj med prizadetima strankama. Delavska zbornica je končno zahtevala naj pri spo-iu posredujeta sindikalni organizaciji CISL in UIL.
Tudi vodstvo PSDI se je že predvčerajšnjim obrnilo na svoja poslanca Pretija in Orlandija s prošnjo, naj zahtevata od vlade, da bi prišlo do pozitivne rešitve tega vprašanja.
Delovanje Zveze stanovanjskih upravičencev
ka pokrajinske uprave prof. Deliseja, katerima so obrazložili razmere družin, ki so jih izgnali iz stanovanj in živijo v hudih razmerah.
Predstavniki oblasti so se zanimali za vsa vprašanja in so zagotovili, da bodo upoštevali vse predloge, da bi se omilila stanovanjska kriza.
Uvoz iz Poljske skozi tržaško carino
V okviru izvajanja dolgo-
ročnega sporazuma o trgovski izmenjavi med Italijo in Poljsko, ki je bil podpisan 27. novembra 1960, je ministrstvo za zunanjo trgovino sporočilo, da	je dovolilo uvoz
naslednjih	količin mesa iz
Poljske za dobo od 1. septembra do 31. oktobra letos: govedo za zakol. 2500 glav skozi carino v Pontebbi in 1500 glav skozi carino v Trstu; konjev za zakol in za vprego, 1500 skozi carino v Pontebbi in 500 v Trstu; volovsko in	telečje meso 3500
ton skozi	Pontebbo in 150
skozi Trst.
Po izjavi predsednika italijanske delegacije v stalni mešani komisiji za izvajanje določil videmskega sporazuma, ki jo je odvetnik Guido Ge-rin dal tržaškemu radiu in smo jo tudi mi v izvlečku objavili, smo včeraj po telefonu poklicali šefa jugoslovanske delegacije Karla Forteja ter ga prosili, če nam lahko ob šesti obletnici podpisa videmskega sporazuma da priložnostno izjavo. Predsednik jugoslovanske delegacije, ki je na svojem službenem mestu v Beogradu, nam je najprej dejal:
— Ob šesti obletnici podpisa videmskega sporazuma lahko še enkrat ponovim — kar je bilo z jugoslovanske strani že večkrat poudarjeno —
da je videmski sporazum e-den važnih činiteljev v razvoju dobrih sosedskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo, izvajanje sporazuma pa daje koristne rezultate za obmejno prebivalstvo na obeh straneh jugoslovansko-italijanske meje. Število koristnikov olajšav, pa tudi število prehodov se iz leta v leto veča, tako da lahko trdimo, da je danes meja med Jugoslavijo in Italijo e-na najbolj odprtih meja v Evropi. Od podpisa sporazuma pa do danes je bilo zabeleženih okoli 55 milijonov prehodov prebivalcev z obeh strani meje, pri čemer naj zaradi primerjave navedem, da je bilo v letu 1955 zabeleženih le 300.000 prehodov.
Ob tako povečanem in in-
lllllll|IIH1li:i..|ill 11111III lili III) I lil III liti IIIIII lltll III lil IIIIIIII M 1111 M III Iti lllll 111II lllllllltl llltl IIIIIII lllltl lllltltllll IIIIIIIMII MIIIHIIM lllf ■ MIH ■ IIIIIH MUHI M IIIIIII HM IIIIIIIIIII lllll II M :	:	(tf MIIIIIU
Na obisku v koloniji devinsko-nubrezinske in zgoniške občine
79 slovenskih in italijanskih deklic
skupnem, prijetnem letovanju v Rigolatu
na
V slovenski sekciji je 48 deklic, v italijanski pa 31 - Domačini so z našimi otroki zelo zadovoljni - V koloniji bodo deklice ostale do 30. t. m.
Dolga je pot od Trsta do Rigolata, kjer letos že četrtič letujejo otroci iz devinsko-na-brežinske in zgoniške občine. Toda lepo vreme, ki nas je spremljalo v nedeljo dopoldne po vsej poti, in raznolika pokrajina sta pripomogli, da smo se že opoldne ustavili pred šolskim poslopjem v Rigolatu, kjer smo z velike table na pročelju razbrali, da smo prišli na pravo mesto.
Otroke pa smo srečali že prej. Nekaj sto metrov pred vasjo smo jih videli, kako so prišli po stezi s travnika in se uvrstili v kolono, ko so stopili na glavno cesto. Takrat smo jih prehiteli in zato smo imeli dovolj časa za razgovor z ravnateljem kolonije in eko-nomko, torej dvema glavnima xjaktorjema» v življenju kolonije. S tem pa seveda nočemo podcenjevati vloge ostalega osebja, zlasti vzgojiteljic in kuharice, ki imajo z otroki največ stika, in pa seveda bolničarke, ki vsak dan odda po nekaj «kroglic» in «pilul» za grlo. Višinski zrak v Rigolatu je namreč pTecej oster in ga miada grla niso vajena. Zato prav rado pride do kakega
manjšega vnetja, ki pa hitro Kakor je bilo sklenjeno na' poneha, To je razvidno tudi
........................... "	iz dejstva, da so postelje v
bolniški sobi vedno prazne.
Ravnatelj in ekonomka sta rada odgovorila na naša običajna vprašanja in tako našim čitateljem, zlasti pa staršem otrok, posredujemo njune odgovore:
V občinski koloniji v Rigolatu je sedaj skupno 79 deklic (dečki so bili v prvi izmeni), in sicer 48 deklic v slovenski, 31 pa v italijanski sekciji. Otroci so razdeljeni na «čete», in sicer tako, da ima vsaka sekcija po dve četi, ki sta pod stalnim nadzor-
zadnji skupščini, so člani predsedstva Zveze stanovanjskih upravičencev obiskali te dni spet nekatere predstavnike oblasti in raznih ustanov, da bi jih opozorili na nujne probleme stanovanjskih upravičenčev.
Tako so obiskali podprefek-ta dr. Pasma, kateremu so izročili spomenico glede problemov, ki se tičejo dodeljevanja stanovanj s strani pokrajinske komisije, ki ji on predseduje; G-uglielma Lipossija, predsednika občinske dobrodelne ustanove in predsedni-
stvom vzgojiteljice. Upravnega osebja je dovolj, saj za otroke skrbi 16 oseb: ravnatelj, ekonomka, bolničarka, kuharica, 3 kuhinjske pomočnice, 5 vzgojiteljic in 4 postrež-nice.
Življenje v koloniji je podvrženo okvirnemu dnevnemu redu, ki je lasten vsem tovrstnim ustanovam. Zjutraj ob 7.30 otroci vstanejo, se umijejo in ob 8. uri posedejo za mize, kjer jim servirajo kavo s kruhom. Potem gredo na sprehod (včasih v bližnje gozdove, včasih h koritu deročega hudournika, lahko pa tudi v sosedno naselje Valpicetto), toda medtem jim tudi razdelijo malico, tako da lahko vzdržijo do kosila, ko se vrnejo domov. Najprej odložijo svoje reči, potem pa posedejo za mize in videli smo, da jim gre kosilo zelo v slast. Hrane vsekakor ne manjka. Kdor želi, dobi še eno porcijo — recimo «paštašute» z mesom — a le malo je takih, ki bi jim prva ne zadostovala.
Po kosilu je obvezen počitek, ki traja do 15.30, Otroci se potem zberejo na dvorišču, kjer se igrajo, postrežnice pa jim nato razdelijo popoldan-sko malico. Potem gredo spet na sprehod a’i pa se igrajo okoli šolskega poslopja — vse do 18.30, ko je večerja. Po večerji še zabava, igranje in petje, potem pa hitro v posteljo. Ob 20.30 zavlada v koloniji splošna tišina.
Deklice so z življenjem v koloniji zelo zadovoljne. Najbolj se seveda veselijo sprehodov, ko se igrajo bodisi v senci velikih smrekovih gozdov ali pa na sončnih travnikih, a tudi bistra voda hudournika ima svojo posebno privlačnost. Prav sedaj cvete jo v okolici ciklame in z vsake-
iiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiitiiiiiiiiifiniiiiiiiiiiiiitiniiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiniii
Po sklepu ministrskega sveta
Giovanni Suttora imenovan za novega predsednika velesejma
Odstavljeni inž. Sospisio je vodil velesejemsko ustanovo 12 let . Ugibanja o nenadni spremembi - Novi predsednik je bil doslej ravnatelj tržaške podružnice pomorske družbe «Italia»
i rezultat te njihove «bo*-je tukaj, na dlani: po 120 h stavke je bilo vseh 70 ižbencev odpuščenih.
( 'i
PRIMORSKI DNEVNIK
UREDNIŠTVO ST - UL. MONTECCHI 6-11. ILEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 »ODRUZNICA GORICA ca S. Pellico l-II. e-Tel. 33-82 UPRAVA ;ST — UL. SV. FRANC1-LA št. 20 — Tel. št. 37-338
NAROČNINA
esečna 650 lir — Vnaprej:
itrtletna 1800 lir. polletna >00 lir, celoletna 6400 lir — LRJ: v tednu 20 din, mečno 420 din — Nedeljska: jsamezria 40 din, letno 1920 n, polletno 960 din, četrtino 480 din — PoStnl teko-račun; Založništvo trža-fega tiska Trst U-5374	—
a FLRJ: ADIT, DZS, LJub-ana, Stritarjeva ulica 3-1, >1. 21-928, tekoči račun pri omunainl banki v Ljubljani 600-70/3-375 OGLASI
Cene oglasov: Za vsak mm
v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 Ur. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Val oglasi ti naročajo pri upravi
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT Trst
Prefekturni tiskovni .urad je včeraj pozno popoldne sporočil, da je prišla iz Rima vest, da je predsedstvo ministrskega sveta imenovalo Giovanni-ja Suttoro, dosedanjega ravnatelja tržaške podružnice pa-roplovne družbe »Italia», za predsednika Ustanove tržaškega velesejma. Giovanni Suttora bo zamenjal inž. Enrica Sospisia, ki je več let vodil to pomembno tržaško gospodarsko ustanovo.
Ze v jutranjih urah se je šušljalo sent pa tja, da do prišlo do spremembe v vodstvu neke tukajšnje gospodarske ustanove. Kje pa bo zagrmelo, je ostalo zavito v meglo, ki obdaja politiko večinske stranke. Ugibalo pa se je seveda povsod, posebno v tistih krogih, ki so jim bila znana razmerja, ki vladajo v go-spodarsgih ustanovah, kjer gospodari vladna stranka.
Vsa ugibanja so šla v eno smer, in sicer so zadevala ob vprašanje predsedstva omenjene ustanove, ki se je začelo postavljati že ob zaključku letošnjega tržaškega velesejma.
Prav tedaj so prišle na dan razne govorice, ki so se nanašale na srečanje med ministrskim predsednikom Fanfa-nijem in bivšim predsednikom velesejma inž. Sospisiem. Govorilo se je, da ni bilo srečanje nič kaj prisrčno ter da je ob tisti priliki predsednik velesejma zahteval od -dade večjo finančno pomoč za svojo ustanovo. Ce ne, je baje dejal, da bo podal ostavko. Zdi se, da je Fanfani ostavko takoj sprejel.
Z druge strani pa se je zvedelo, da je kmalu nato najavil svojo kandidaturo za nasledstvo na predsedništvo ve-lesejmske ustanove ravnatelj podružnice «Italia», ki stopa
s koncem tega meseca v pokoj. Giovanni Suttora je :.am-reč star 65 let ter je s tem dosegel tisto starostno mejo, ki mu dopušča, da po 49 letih službovanja zapusti svoje delovno mesto v pomorskih u-stanovah. Novi predsednik velesejma je namreč stopil v službo pri neki tržaški pomorski družbi že leta 1912.
Vse to pa še ni moglo pojasniti pravih vzrokov, ki so privedli do te nenadne spremembe v vodstvu ene zmed najvplivnejših tržaških ustanov. Kazno je, da si te spremembe ne moremo razlagati s čisto osebnih razlogov, temveč da tiči njihova osnova nekoliko globlje. Na to vprašanje je seveda težko odgovoriti. Pri tem nam lahko pomagajo le ugibanja, socialna, gospodarska in politična preteklost oseb, ki se jih ta sprememba tiče, ter razni glasovi, ki se širijo po mestu. Zdi se, da je inž. Sospisio, demo-
kristjan z desničarsko usmeritvijo, ki je zagovarjal teze gospodarske politike, ki so posebno pri srcu tržaškemu kapitalu. Kaj pravzaprav zahtevajo tržašgi kapitalisti? Prevladuje mnenje, da so ti krogi nezadovoljni, ker rimska vlada ne da Trstu na razpolago izdatnejših finančnih sredstev, iz katerih bi oni lahko črpali del svojih dobičkov. Ce je temu tako, potem si lahko razlagamo tudi Sospi-sievo zahtevo po izdatnejši finančni pomoči v prid vele-sejemski ustanovi. Ali pa je to le koncesija liberalcem v o-kviru politike »konvergence* vladne stranke?
Morda so to le ugibanja, toda neko podlago v stvarnosti jo vendarle imajo. Bodoči razvoj v velesejemski ustanovi jih bo morda potrdil. Na vsak način pa je treba priznati bivšemu predsedniku njegova prizadevanja za razvoi ustanove, ki ji je predsedoval 12 let.
ga sprehoda jih deklice prine. sejo domov številne šopke.
Vreme je bilo doslej vseskozi lepo, razen dan ali dva, ko se je nebo pooblačilo in je tudi deževalo. A že v nekaj urah se je nebo spet zvedrilo in pokrajina je po dežju še lepša, kot je bila prej.
Domačini so z našimi otroki zelo zadovoljni. Dokaz temu je tudi v tem, da je župan Rigolata prišel takoj po naših zadnjih volitvah v Nabrežino ter osebno in v imenu tamkajšnjega občinskega odbora povabil devinsko-na. brežinske in zgoniške otroke spet v Rigolato. To dejstvo je nedvomno laskavo priznanje za našo kolonijo, ki si je od vsega začetka pridobila velik ugled med tamkajšnjim prebivalstvom.
V začetku tega meseca so otroke v koloniji obiskali tudi predstavniki devinsko-na-brežinske in zgoniške občine. Prišla sta podžupan Albin Skr k iz Nabrežine in župan Alojz Pirc iz Zgonika skupno z nekaterimi odborniki. Zanimali so se za življenje v koloniji in se pri deklicah pozanimali, če se dobro počutijo itd.
Deklice bodo ostale v koloniji do 30. t .m. Med seboj se zelo dobro razumejo in jih razlika v narodnosti prav nič ne moti. Isto velja tudi za upravno osebje, tako da vladata v koloniji harmonija in res prijetno vzdušje.
Skoda le, da čas tako hitro mineva. Komaj se bodo otroci dodobra navadili na zrak, komaj se bodo vživeli v kolonijsko življenje — pa bo že treba napraviti kovčke in oditi. In na kolonijo bo ostal samo še lep spomin, ki pa se bo morda prihodnje leto spet izoblikoval v resničnost.
Čila j te in Sirite
PRIMORSKI DNEVNIK
Delavec hudo ranjen na cesti pri Proseku
Ko sta sinoči končala delo na proseški postaji, sta se 16-letni Francesco Furlan iz Tržiča in 19-letni Giancarlo Vi-sintin od Sv. Martina hotela vrniti kot običajno z motor-
jem domov. Včerajšnja vožnja pa je bila zelo kratka n se je žalostno končala za Furlana.	•
Visintin je vozil motor, na zadnjem sedežu pa je szdei Furlan. Na nekem ovinku blizu Proseka pa je Visintin nenadoma zavozil s ceste i,a travnik, pa spet na cesto. Motor se je seveda prevrnil in motorista sta zletela na tla. Medtem ko se Visintinu ni zgodilo nič hudega, se je Furlan hudo ponesrečil, močno se je udaril in ranil v čelo ter je dobil možganski pretres. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli s pridržano prognozo na I. kirurški oddelek.
tenzivnem prometu pa nismo zabeležili nobenega resnega incidenta ali nesporazuma.
Poleg nadaljnjega razvijanja prijateljskih vezi med obmejnim prebivalstvom pa videmski sporazum spodbuja tudi gospodarsko sodelovanje, medtem ko se na osnovi zaključkov zasedanj stalne mešane komisije razvija tudi koristno sodelovanje predstavnikov lokalnih oblasti in prav tako tudi aktivno sodelovanje predstavnikov obmejnih sanitarnih in fitopatoloških ustanov FLRJ ter republike Italije.
Stalna mešana komisija — kar je razvidno iz vseh objavljenih komunikejev in dokumentov — deluje v duhu medsebojnega razumevanja in z mnogo dobre volje, ki jo kažeta obe strani. Tudi v bo-
doče bomo storili vse, da se takšno sodelovanje v stalni mešani komisiji nadaljuje.
— Kdaj bo prihodnji sestanek stalne mešane komisije?
— Prihodni sestanek stalne mešane komisije naj bi bil takrat, ko bodo strokovnjaki za sestavo novega enotnega prečiščenega teksta videmskega sporazuma končali svoje delo. Vsekakor pa še v tem letu.
— Ali se poleg redakcije novega teksta videmskega sporazuma predvideva na prihodnjem zasedanju še kakšna novost, ki bi lahko tudi že bila vključena v novi tekst?
— Sedaj bi bilo prekmalu konkretno govoriti o novostih, ki naj bi bile vključene v novi tekst sporazuma, ker pričakujemo, da se bomo na prvem sestankov šejov obeh delegacij v stalni mešani komisij i dogovorili o programu in delu komisije strokovnjakov za pripravo novega teksta sporazuma. Šele po sestanku s šejom italijanske delegacije bi mogel konkretneje odgovoriti na vaše vprašanje, vendar mislim, da bodo novosti že vključene v nov, prečiščen enotni tekst videmskega sporazuma.
Slovensko fdodolišče v '/'rslu
Danes 22.VIII. ob 20.30 na prostem
v TREBČAH
komedija v treh dejanjih BRANISLAVA NUSICA
«Dr.»
Režiser:
ADRIJAN RUSTJA
Scenograf:
J O 2 E CESAR
m * *
V soboto, 26 VIII. ob 20.30 na prostem
v TREBČAH otroška igra v treh dejanjih PAVLA G O LIE
«SNEGULJCICA
»
Režiser:
J02KO LUKES
Scenograf:
J O 2 E CESAR Skladatelj pesmi: prof. KAREL BOŠTJANČIČ
Nazionale 16 00 «Ti si beze,i», Peter Finch. P dano mladini	-.&Jf
Fenice 16.00 «Možje na su», VVaiter Chiari. J. Excels:or 15.00 ((Izgubljen w Jean Sorel, Lea Massar povedano mladini.	pj.
Grattacielo 16.00 ((Primež*.
povedano mladini. r»§ Arcobaleno lb.00 «Sabot»»* Prepovedano mladini Supercinema 16.00 «Vsl —
na palubi«. Pat Bone, ^ scope, technicolor. DruJ1 ^ Alabarda 16.30 «Princ 1 nicolor, Tony CurtiS. rv
Aurora 16.30 »NeutešljM *
boj«. Prepovedano mlad1"^
■ icšnlln 122 'JA	H
( Šolske vesti )
Nevaren padec
Blizu svojega doma je v soboto zvečer nerodno padel 48-letni Franc Jerkič iz Ulice Praga 17, ki se je hudo udaril v glavo. Z rešilnim avtom so ga včeraj zjutraj odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli s pridržano prognozo na nevrološki oddelek.
niiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Včeraj
na univerzi
Otvoritev 2. mednarodnega tečaja za prevozništvo
Včeraj ob 10.30 je bila na skupnosti, ki je na včerajš-ur.iverzi slovesna otvoritev 2. njem zasedanju govoril o te-mednarodnega tečaja za pre- mi. «Vloga in važnost prevozništvo. V veliki dvorani: vozništva v življenju skupno-univerze so se ob določeni sti». Prof. Origone je pouda-uri zbrali italijanski in ino- ril zasluge, ki jih je imel zemski gostje ter najvišji poslanik Schaus pri organiza-piedstavniki krajevnih in vo- ciji prvega in drugega teča-jaških oblasti. Med drugimi ja. Izrazil je upanje, da se so prisostvovali otvoritvi pod-, bodo ti tečaji nadaljevali tu-prefekt dr. Molinari ki je. di v prihodnjih letih. V na-predstavil generalnega komi- j daljevanju svojega govora je sarja dr. Palamaro, pokrajin-' dejal, da je prisotnost pri.
ski predsednik dr. Delise, župan dr. Franzil, gen. Visma-ra, predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi ter predstavniki raznih inozemskih konzulatov.
Tečaj je otvoril rektor tržaškega vseučilišča prof. O-rigone, ki je v svojem govoru pozdravil belgijskega poslanika Schausa, predsednika komisije za prevozništvo pri Evropski gospodarski
lili IIII lllll MII IIIII lllll III llllllllllll 11*111111 II Hllllllll III lllllll IIIII lllll IIIIIIIIIIIHMIIII1HIIIIIIIIIIIII
Požari na podeželju
V nedeljo zvečer se je pri Sv. Primožu vnela suha trava in grmičevje in je bila ve lika nevarnost, da se bo po žar razširil na bližnji borov gozd. Ob 18.45 je nekdo poklical gasilce, ki so nemudoma pohiteli na označeno mesto nad pbalno cesto blizu hotela »Riviera*. Skraja gasilci niso mogli blizu, ker je nad cesto zelo gosto grmičevje, zaradi tega so morali po stezi skoraj do vrha grebena, nato pa navzdol, kjer je bil požar. Na pomoč so jim prišli še drugi gasilci z brizgalkami, imeli pa so štiri ure polne roke dela, da so lahko pogasili požar, ki je zajel 120 tisoč kvadratnih metrov po-
vršine in povzročil nad 120 tisoč lir škode. Požar je bil viden od daleč in mnogi meščani, ki so se vračali iz Bar-kovelj, so zrli v hrib. Vzroki požara niso še ugotovljeni, verjetno pa je kakšen nedeljski izletnik odvrgel ogorek cigarete. Tudi na Trgu I.iberta blizu železniške postaje je nekdo vrgel ogorek cigarete v kup smeti, ki so se vnele, da je bilo vse okrog polno dima, dokler niso prišli gasilci.
Gasilci in oddelek vojakov so imeli opravka s požarom v nedeljo popoldne tudi blizu Briščikov, kjer se je vnela -u-ha trava in je požar zajel približno 1000 kvadratnih metrov površine.
'JbP&ko/vl	vtonim	x/X,	JkoUnujt
ManJLcnfLČ
CL
^Dcvvvtjei
iju VitM
I9?,
fojZtJki ^oTU'OJ $Uida/YL
^nJLv i/CaV'
t
l^o/nv
%
OJOUMlCO
'-imv
‘^UvoA	il«,
VXh	JMU
t $ao|^
LatO)Uv
!f ta/ruČ Mmy
Deklice, ki sedaj letujejo v občinski koloniji v Rigolatu, so poslale pozdrave svojim staršem. Zgrnile so se okoli mize v jedilnici in se podpisale, tako da bodo starši prijetno presenečeni, ko bodo videli podpise svojih otrolt
znanih strokovnjakov porok za gotov uspeh tečaja.
Končno je profesor Origo-re prečital imena raznih o-j sebnosti, ki se niso mogle udeležiti otvoritve tečaja in Ki so pismeno ali brzojavno izrazile predsedstvu svoja voščila za čim boljši uspeh tečaja.
Takoj nato je povzel besedo poslanik Schaus, ki je med drugim dejal, da je evropska politika prevozov šele pri prvih korakih. V lanskem poletju je komisija poslala državam članicam priporočilo o razvoju prometnih zvezah. 10. aprila letos pa je izročila ministrskemu svetu spomenico o skupni politiki na področju prevozništva. V tem pogledu komisija smatra, da mora biti skupna politika na področju prevozništva zasnovana na načelu kpnkurence med prevozniškimi podjetij. Treba pa težiti k temu, da pride tudi na področju prevozništva do enako stopnje konkurence, ki že obstaja na blagovnem tržišču Poslanik Schaus pa je poudaril, da ta politika nima nič skupnega z načelom, ki je vladalo v 19. stoletju, to je s klasičnim »laisez fal-re», ali po domače povedano* naj gre kakor hoče*. Izvajanje teh načel, je dejal govornik, bo zagotovilo narodom skupnosti zvišanje njihovega življenjskega standarda.
Poslanik Schaus je nato obravnaval vprašanje pomorskimi ter zračnih prevozov. Pripomnil je, da ta dva načina prevozov nista v skladu z določili četrtega poglavja pogodbe. Potrebno pa je, da Evropska gospodarska skupnost poseže tudi na to področje. Posebno skrb pa bi morala posvetiti zračnim prevozom, ki so posebno v zadnjih letih postali vedno važnejši. Končno je govornik obravnaval vprašanje naftovodov, in sicer z vseh stališč Posebno je poudaril, da je treba graditi naftovode z vidika energetske politike tor gospodarskega razvoja določenih področij.
Po predavanju poslanika Schausa so udeleženci tečaja odšli v občinsko palačo, kjer jih je sprejel dr. Franzil. Popoldne so se na vseučilišču nadaljevala znanstvena dela. Zbranim je predaval prof. Baudelaire.
Na Državnem trgovinskem tehničnem zavodu v Trstu se vrši vpisovanje za šolsko leto 1961-62 vsak dan od 9. d0 12. ure v tajništvu zavoaa v Ul. Caravaggio 4, neprekinjeno do vključno 25. septembra 1961.
Popravni izpiti za vse razrede se bodo začeli 4. septembra ob 8 uri po razporedu, ki je razviden na zavodovi oglasni deski.
Ravnateljstv-)	Državne	nižje
industrijske strokovne šole s slovenskim učnuo jezikom v Trstu opozarja prizadete starše, da se vrši vpisovanje učencev lu u-čenk za prihodnje šolsko leto 1961-62 za I. II. in III. razred do vključno 25. septembra t.l.
t-cv/Jn. i i v. po v oui...-
Cristallo 16.30 «Eiohman» čev sluga«	jjjl
Garibaldi 16.00 na Pr0 «Zajčja past«, E. Borgn« ^ Capitol 16.30 <(Krog nasilja*’ Crodley, cinemaseope-^ Impero 16.30 «Otok devic’j.(J J Italia 16.30 «Marisol. de ^ Madrida«. Marisol. M- /. I Zadnji dan	a,'j
Massimo 16.30 «K°.'is5CV ^ technicolor, Roek bara Rush.	iWjil
Moderno 17.30 «Trije P' za umor«, John Lipi°^( Astoria 17.00 «Konec svet ’ Belalonte, M. Ferrer._^ Aslra 16.30 ((Tiste«, teč’1" , Prepovedano mladini. p Vittorio Veneto 15.00 ReJ.f. P licijskih filnr.iv: «t’relwjcliel;l!:| špektorja Morgana«, w Prešle.
Ideale 16.00 »Dekle za r technicolor.
Marconi 16.30 na prost«1" ^
»Violettera«, Raf Vallo"^ nicolor.	.
Abbazia 16.00 «Begunec |
ta Fe«, technicolor.
Odeon 16.00 (tMaščevalef’^ na Schiaffino, John R0
na zs-cniauiiiu, jvihi jr■
Skedenj 16.00 na Pt051^,W oSamson in Daliia», ^'1 ture, Hedy Lamarr, •.^J lor, Cecil B. De Mi®** I
, M
( LJUDSKA
v A
da"*t:l
iiiliiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiliiiiiii
Prosvetno društvo v IJah sporoča, da bo
Več potnikov ranjenih pri trčenju dveh trolejbusov
Potniki, ki so se včeraj ob 17. uri_ peljali v trolejbusih proge štev. 17 in štev. 5, so se zelo prestrašili, nekateri potniki trolejbuso št. 5 pa so se ponesrečili in se bodo morali zdraviti nekaj dni.
Trolejbus proge štev. 17 je vozil po Ulici Milano proii Trgu Verdi 45-letni Giacomo Punis iz Ulice Bisiani 6, na križišču z Ulico XXX. oktobra je zagledal pred seboj trolejbus proge štev, 5, ki ga je vozil 40-letni Frane Poldrugo vac iz Ulice Baiamonti 6 po Ulici XXX. o leto Ura™*p roti Rojanu. Pritisnil je na zavore, toda zaman, ker so mu odpovedale zaradi pomanjkanja zračnega pritiska. Tako je trolejbus proge štev. 17 trčil s sprednjim delom ob zadnji dfel trolejbusa proge štev. 5, nato pa je še zadel ob avto, ki je parkiral :ta drugi strani ceste.
Zaradi nena Ir.ega sunka je dobilo poškodbe 5 potnikov trolejbusa štev. 5, in sicer 44-letna Maria Corlini po.. Tre visan s Scale Sante št. 4, ki se je pobila in ranila po glavi ter se bo morda zdraviti 8 dni na I. kiruiškem oddelku. 17-letni Salvatore k rio s Kja-dina 1005, ki se je tudi močno udaril v glavo in se bo moral zdraviti 10 dni na I. kirurškem oddelku, 30-ie‘ua E-lena Segala por. Ferfoglia s Scale Sante 46, ki se je nekoliko pobila po obrazu in bo okrevala v 5 dneh, 40-letni Libero Crevatin iz Ulice Mah-lig 6, ki se je pobil po glavi in se bo moral zdraviti dober teden ter 31-letna Ilda (Jolom-bano iz Ul. Barbarigo 2, ki je dobila živčni pretres in bo okrevala v nekaj dneh.
2 f
t.m. ob 21 uri odb°"°Vješ: Prosimo za točnost. kef g važna.
Prosvetno drušivo v
priredi v nedeljo
piiieui v
izlet v bolnišnico ((Fram
Postojno	|ni
Vpisovanje v društve j0 štorih vsak ponedeljek d tek od 20.30 do 22. dre’ J
Izlet SPDT
v Kamniško B
stric”
-Slovensko planinsko
ir,-- ,
i« ■
Trstu .'medi v soboto » ljo dne 2 m 3. septel"" Š
v Kamniško Bistrico, ^ dišče za planinske izlele A nianova vrata (Kamni*11 na Korošico in druil
na iw vmvv »»*	—	..rtlfl*	«
prelepih Kamn.škrh P1*, </>
prelepih ic.amn.skm *■--. ho,} v soboto dne 2. seP uri. — Vpisovanje k<A JI v Ul. Geppa 9-II- v rah.
* * *
Prosvetno društvo	3'
Cok» z Opčin priredi “	r,
tembra enodnevni izl n]e * gartsko sedlo. VpisoV" .ffl karni Cok na Opčinah’ j * * *
Prosvetno društvo jj. ■ nara priredi v ne . ima""'!!
tembra izlet v	-3
Bled, v Bohinj in K
* v*fc**	’	-	-j	i\p.	t,r^* j ’
ce. V pisovanje do ^
dežu društva v Lonj^ do 21 ure irt danes, dopoldanskih urah.
MALI
OBIŠČITE VELETHCtfji« LICE - Trst, Ulic»
Kupili boste:	IJ/
šče. hlače, srajce,	(lljT.'
go drugih art^^Jfjii r vrst po res konK»r‘ nah.
Tttmna
predvaja danes 22. t. m. z začetkom ob 18-
«
vsi d omot
(TUTTI
Igrajo; Alberto Sordi, Eduar
A CASA)	jjI
, C & J do de Filippo m c' 'J.
 ----------
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 21, avgusta t.l. se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa Je 13 oseb.
KODILi SO SE: Patrizia Cres-sevich, Gabriella Rosslt, Teodo-ltnila Ducci, Carlo Gabrielli, Pie-tro Bologni, Antonio Loss, Da-rio Oherlani, Grazieilla Angelini, Fabio Urgu, Fabio Perentin, Maria Roiaz, Paoto Privileggl.
UMRLI SO; 80-letni Girolamo Giuseppe Cattaruzza, 87-letna Vktoria Anna Apollonio vd. Cer-nuzzi, 73-letni Natale Righetti, 55-letna Teresa Michelich por. Enzmann, 67-letnl Giuseppe Mi-lacol, 57-letna Marija Lovrančina pori Delbaochl, 82-letna Anna Bevilacttua, 83-letna Arduina Mancinelli por Martelll, 58-let-ni Giovaiuii Resetta, 85-letna Vlncenza D’Arlenzo vd. UUsSe, 89-letna Paola Mlklavich vd. Iu
go, 1 mesec stari ^ 2 dni stari Roberto —
NOČNA SLUZ0*
All’Alabarda, I9trSsv- L#1, . ... . vn 5 tlPTJ
/Vil AldUdl
de Leltenburg. Trj*,r
J)
dr. Praxmarer, 1 ye£ Prendtnl, Ul. Tlzl"n°
20. t. m. nas J® zapustil naš drag
, sp<9
2alostno veSt. iP na, otroci, bratJe- t rodniki.	,	rJ
Pogreb bo da^e ** ob 17. uri i* 5 Ulici Giarizzole
l
ceiH , r
Vsem sorodnikom, prijateljem in zna gt 1* ročamo žalostno vest, da nas je v starosti pustila naša draga mama, tašča in stara "J
Ha nasa draga mama, tasca in stara "'a
MARIJA REBULA roj. ŽUZk*
r
—^ ^	0	j7, v
Pogreb drage pokojnice bo danes ob lače pokopališče.	,	hietV
2alujoči sin An6®Si s°1
in Frnpstn tf»r OStfl*
domače pokopa'
in Ernesta ter os' Slivno, 22. avgusta 1961
fv or iško - beneški dnevnik
0tr°ci slovenske
sekcije kolonije v Rigolatu, ki jo je organizirala devinsko - nabrežinska občina v sodelovanju z zgooniško občino
italijanske sekcije niso tako številni. Med deklicami obeh sekcij vlada prijateljstvo, ki ga razlika v Jeziku ne moti
Pogrnjenih mizah gre otrokom zelo v zlast. Višinski zrak vzbuja res * dober* tek, a hrane Je toliko, da nikoli ne zmanjka
""uh
Včeraj takoj po 13. uri so v Drevoredu XX. septembra pred zgradbo štev. 148, kjer stanuje 76-letni Alojz Cej, nekateri možje skupno s Cejem vlačili z dvorišča na cesto priklopni voz. Ko so ga pripeljali na rob ceste, so se možje vrnili na dvorišče, Cej pa je ostal sredi ceste. Ker je vrhu tega tudi naglušen, je postalo zanj usodno, da se je preveč časa zadrževal na cesti. Vtem se je namreč na mopedu vračala iz mestnega središča 17-letna Bogdana Hlede iz Ste-verjana, Ašči štev, 8. Mladenka ni vedela, da je Cej naglušen; prepričana je bila, da bo ostal sredi ceste, kar bo njej dovoljevalo, da bo zavozila mimo njega po desni strani. Nesreča pa je hotela, da je Cej, ko je bila Hledetova vštric njega, napravil korak proti robu ceste. Prišlo je do neizogibnega trčenja, ki ga sploh ni predvideval nihče od obeh. V hipu sta se oba znašla na tleh. Ker sta začutila bolečine, so nekatere osebe, ki
""‘'"••■iiiiiiimiiiiiiiniinnmmiiiii  .............................    m.............................................
°bvezen počitek. Deklice poležejo po posteljah in do 15.30 počivajo. Potem pa je že na vrsti malica in za njo igranje
V zadnjih 100 letih je zapustilo «fogolar» pol milijona Furlanov
Sedaj si iščejo zaposlitve v evropskih državah poprej pa so hodili predvsem v Argentino
Pol milijona prebivalcev videmske pokrajine je odšlo s trebuhom za kruhom v inozemstvo. To je žalosten obračun gospodarskega stanja te obsežne pokrajine, kjer najvidnejši in najbolj odgovorni predstavniki niso znali zgraditi industrij, obratov, kmetijskih posestev itd., kjer bi se lahko zaposlila domača delovna sila.
Izseljevanje furlanskega prebivalstva se je začeo 10 let potem ko je Furlanija postala sestavni del italijanske kraljevine, se pravi, leta 1876. Največ se jih je izselilo v Argentino, in sicer več kot 200.000. Pred prvo svetovno vojno so se Furlani, ki so zapustili svoj «fogolar», odhajali v države Srednje in Vzhodne Evrope. Vsako leto jih je odšlo v te države okoli 60.000. Med temi so bili tudi Rezijani, ki so se odlikovali •'lasti kot popravljalci dežnikov. Delali so v nemških opekarnah, sodelovali pri gradnji čezsi-birske železnice itd.
Po prvi svetovni vojni furlanska delovna sila ni mogla dobiti zaposlitve na nemškem trgu, ampak se je usmerila v Francijo, Belgijo, predvsem pa v Južno Ameriko. F išizem je preprečil izseljevanle v inozemstvo. Zato so furlanski delavci dobili zaposlitev v kolonijah in v krajih, ki so jih pričeli izboljševati. Med vojno so se nekateri zaposlili v Nemčiji, od koder so odnesli zelo slab vtis. Takoj po vojni so videli »Indijo Koromandijo* v Venecueli, kasneje pa se je emigrantski tok preusme-
ril v angleške kolonije v A-friki. Toda to so bi>a prehodna leta in pozneje, ko se je emigracija kolikor tr.l'ko uredila, so si Furlani pričeli i-skati delo predvsem v evropskih državah. Statistike kažejo, da je štiri petine emigrantov zaposlenih v evropskih državah, in sicer v Švici, Belgiji, Nemčiji in Franciji. Ker je v Argentini in v Venecueli tržišče nasičene, se izseljujejo v Kanado in Avstralijo. Vsako leto zapusti svoj •fogolar* okoli 20.000 Furlanov. Nekatere domotožje še spravi domov, velika večina
pa si v državah, kjer so našli zaposlitev, poišče svojo drugi domovino.
Emigracija je najbolj razširjena v Karniji in Kanalski dolini. Po podatkih prof. Mi-chela Gortanija, ki je proučil to vprašanje, se je v Karniji število prebivalstva v zadnjih desetih letih znatno zmanjšalo. Na zmanjšanje števila prebivalstva ne vpliva samo e-migracija, ampak v nekoliko manjši meri tudi urbanizacija prebivalstva, ki si poišče zaposlitev v mestu in se tam nastani, zmanjšanje števila rojstev itd.
Prvi nagradi sta odnesla slikarja iz Vidma Trsfa
Pohvalili so tudi našega rojaka Palčiča iz 'trata
V nedeljo se je na posestvu grofa Forrnentinija v Stever-janu zbralo nekaj nad 60 slikarjev iz Trsta, Gorice in Vidma, ki so se udeležili tekmovanja, ki so ga letos že drugič organizirali za slikarje naše dežele_ Razsodišče, sestavljeno iz umetnostnega kritika Artura Manzana, slikarjev Di-na Predonzanija in Raoula Ce-nisija, umetnostnega kritika Angela Curzija Cosse in kiparja Maria Sartoria, je ob 17. uri na sestanku v Stever-janu pregledalo vseh 66 del, ki so jih morali na podlagi pravilnika razdeliti v dve kategoriji: abstraktno in figurativno. Pri tem je ugotovilo, da pridejo v poštev za najvišja mesta slikarji kot na primer Altieri, Brumatti, Ciussi,
        .................................................
Pritožbe prebivalcev Oslavja in Pevme
Ribijevi avtobusi vozijo z zamudo sedaj po so povišali še voznino
Prašna cesta vsakogar odvrne od namere, da bi se odpeljal v Števerjan
Pred nekaj dnevi sem čakal avtobus na gornji postaji na Oslavju. Avtobus, last podjetja RIBI, vzdržuje vož-je iz Gorice do Medane v Jugoslaviji in je namenjen tudi Pevmcem in Oslavcem. Vsako jutro odpelje iz Gorice preko Pevme in Oslavja do Medane, nato pa se vrne v mesto. Do tu je vse v redu; ni pa tako za tiste, ki čakajo avtobus tostran meje in ki morajo zjutraj v mesti. Ker nam je znano, kako je
imiiimmiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiuramiiiiiimiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiifiiiiiimiiiiiii
Prometna nesreča v Drevoredu XX. septembra
V
Motoristka iz Steverjana podrla priletnega moža
Ponesrečeni Cej je zapeljal voz na cesto, kjer se je zadržal nekaj časa brez pravega vzroka
Kri na asfaltu
je povozit žensko
H &«a-letn“J .nekoliko po iz urna Santner Sl i*. cest	°°
*10 V
S jo ? Trgom Vitto-* Ul, kitni V Povozil z av. V°*il ^hian5eon^el ^egro ‘ taft*	^
Ulici Milano
Cavour" w5lti	sprejeli	na
Sr
ht
16
S;
s pridrža-tilnik u je verjetno ”*	‘k.	krvavela	je	iz
S ST** se je"huro u-io s)e PrisWu° teme- So-a „rtVoiiin	Pomoč
na
A®?<SneVl1,m,a«ra je vče-
V
Sfe - V°Zil
,0«i iz	Mirosla-
?°vozil , ,e Costalun-
,e, je Pelini	et°,	s
rt:- utr*‘ci, 17J,al Proti Stari S 6 ^ovifa .‘etnega Clau-SljjSkovi*	Concor-
O* m se V* je “daril
se Pobil
4i» &
toki
6i,'"':iia]iteš'ln"im P“D‘' P° levi 0 >noraiPH0r?oe- zdra.
0» nev	'	teden'
S* wl	°ddelk“	se
*	dria!,il; ll> dni	40
ni VCa^Ulos7zljaAn, Cregou-»L v bo tjutro Aten' 'Ki se Slavo raj močno uda-
fetfevor^V Miramar-6i ‘1 Dri. °b »v. sv°llm av-
t>«vtane	Barknvl ■	ie
“ttk. "nco	Dg JPVljam	28-let-
Vannat	i2	Be-
tatovi
%£• S0 S°ra ’trabili
' rli v trgo-
nočne
vino «Compagnia Elettro gas« v Ulici Genova 14 in odnesli iz izložbenega okna 10 tranzistorjev. Skoda znaša skupno 380.000 lir.
 n«-------
Zletel je z motorja ker mu je počila guma
V nedeljo zvečer se je 20-letni Franco Godina iz Ulice Lazzaretto Vecchio 2 peljal z motorjem iz Opčin proti Proseku, ko pa je dospel do nadvoza nad avtomobilsko cesto, mu je nenadoma počila sprednja guma. Godina je zletel z vozila in se precej ranil ter pobil po desni roki, zaradi česar so ga sprejeli na I. kirurški oddelek >n se bo moral zdraviti skoraj 2 tedna.
Iz koprskega okraja
\ eni noči tri liude prometne nesreče
Včeraj ob 0.2 zjutraj je prišlo na cesti II. reda 1 .*cin pred vasjo Kubed do hujše prometne nesreče. Kmetovalec Jordan Kocjančič iz Hrastovelj 39 je na nepreglednem ovinku zavozil s cestišča v obcestni zid, kjer je vozilo obtičalo močno poškodovano. Pri nesreči sta bila hudo poškodovana sopotnika Adrijan Vidali in Zvezdan Rojc, oba iz Kubada, in so ju takoj pr.-peljali z rešilnim avtomobilom v izolsko bolnišnico. Tretji sopotnik, Cvetko Udovič iz Kubeda, je utrpel lažje poškodbe.
Kocjančič je vozil svoj osebni avto Fiat 1100, vendar ni
To Je avtomobil Vladimirja Ježa iz Kopra, ki se je ponesrečil y Rižaui
imel vozniškega dovoljenja. Vozilo je upravljal v vinjenem stanju. Takoj po nesreči je pobegnil in pustil ranjence na cesti. Toda organi ljudske milice so ga kmalu našli na mejnem bloku.
Uro pozneje se je pripetila druga hujša prometna nesreča, tokrat v Rižani na propu-stu krniškega potoka. Voznik amater urar Vladimir Jež iz Čevljarske ulice v Kopru se je ob povratku iz Vipave zaletel v zidno ograjo nad pro-pustom potoka Krnica, kjer je vozilo obtičalo močno poškodovano. V avtomobilu sta bili Ježeva hčerka Neva in njena prijateljica Alma Koren, ki so ju s hudimi poškodbami pripeljali v izolsko bolnišnico, medtem ko je voznik o-stal nepoškodovan.
Pri zasliševanju je Jež izjavil, da mu je odpovedalo krmilo, zato so takoj odredili tehnični pregled vozila. Hkrati so mu odvzeli kri, ker sumijo, da je vozil v vinjenem stanju. Na Ježevem vozilu I iat 500 so ugotovili za okrog 150.000 dinarjev škode.
V nedeljo zvečer, malo pred polnočjo, je prišlo do hujše prometne nesreče na cesti Koper - Bertoki. Z mopedom sta se pred Kmetijsko šolo v Škocjanu zaletela v obc?stni kamen in nato še v drevo Gi-no Bembič iz I.oparja 13 in Lilijana Krmac iz Marezig 19 Pri padcu sta utrpela nuie telesne poškodbe in so ;u / rešilnim avtom prepeljali v l-zolsko bolnišnico. Vzroke ne sreče še niso ugotovili.
so videle nesrečo, poklicale rešilni avtomobil Zelenega križa, s katerim so Ceja in Hledetovo odpeljali v civilno bolnišnico v Ulici Vittorio Ve-neto. Zdravniki so Hledetovi ugotovili rano na desni strani čela ter udarce po desni nogi, Ceju pa rane na levem sencu in desni roki ter udarec v trebuh. Oba se bosta morala zdraviti 8 dni. Po prejeti zdravniški pomoči sta odšla oba domov. Za prometno nesrečo se zanima tudi prometna policija.
 «»-------
VGradežu se pripravljajo na «Campanile sera»
Kakor televizijski gledalci prav dobro vedo, bo v četrtek 24. avgusta tudi Gradež sodeloval v oddaji »Campani-le sera*. V ta namen so organizatorji že poskrbeli za izvedbo televizijskega filma, izbiro kraja, kjer bo tekmovanje, kakor tudi imen strokovnjakov. V uvodnem delu oddaje bodo videli dokumentarni film o Gradežu, kjer operaterji prav res niso imeli težav pri izbiri motivov. Videli bomo staro mesto, ribiške čolne in kopališče. Operaterji so svoje kamere namestili na strehah stopnic, kjer so tahko posneli življenje tega obmorskega mesta. Videli bomo nadalje tekmo v plavanju med dvema «bagninoma», ki bosta rešila gumijastega pajaca, kateremu sta poprej pritrdila o-koli pasu rešilni pas in ga vrhu tega privezala še na vrv. V drugi športni tekmi na vodi bosta sodelovala dva psa, ki bosta morala priplavati do boe in se vrniti. Reševanje bodo oddajali iz Lavena, tekmovanje psov pa iz Gradeža. Kandidatov za obe tekmi doslej še niso izbrali. Prav tako še ni znano ime družine, ki bo tekmovala v ugibanju cen.   «»----------------
Tekmovanje tapetnikov v izdelovanju zaves
Trgovinska zbornica iz Gorice sporoča, da bodo ob priliki X. mednarodne tekstilne razstave, ki bo od 16. do 25. septembra v kraju Busto Ar-sizlo, organizirali tudi natečaj umetniških zaves, na katerem bodo lahko sodelovala vsa podjetja. ki proizvajajo te izdelke. obrtniki bodo morali poslati organizatorjem natečaja izdelek iz katere koli vrste blaga. Odpošljejo lahko eno ali več zaves, ki morajo meriti v dolžino štiri metre.
avtobus točen, se ga poslužujemo v skrajni sili, ki ko nimamo drugega prevoznega sredstva na razpolago in ki nam ne uspe niti z avtosto-pcm do mesta.
Ker avtobus privozi lo O-slavja včasih že četrt ure pted 9., sem pred nekaj dnevi, kot že rečeno, skupaj z nekaterimi drugimi, čakal na avtobus že ob tej uri. Kdo bi si morda mislil, da smo čakali v udobni čakalnici. Nikakor ne! Sicer pa imamo sedaj srečo, ker je vreme lepo in sonce ob 9. še ne preveč pripeka. Si pa lahko mislite, kako je tu pozimi, ko piha burja in dežuje! Torej potrpežljivo smo čakali in ko smo bili z živci že pri koncu, je končno avtobus privozil pet minut pred 1U. Zdi se mi, da v Revmi ni nihče vstopil, kar pa je povsem razum ijivo* saj . je lahko prišel že najmanj trikrat peš v. mesto..
Avtobus’so čakali, tudi taki nesrečneži, ki so morali na davčni urad plačati davčni obrok; 15 — 20.000 lir in še vec. Na davčnem uradu je bna vrsta s prvega nadstropja na ulico...
Ve se, da je Oslavje precej znana turistična točka, ker je tudi tu spomenik padlim iz prve svetovne vojne in ta teden je sem gor preko ro.csta prišlo precej turistov, seveda le tisti, ki imajo lastna sredstva, ali pa tisti, ki si lahko privoščijo taksi.
Marsikdo, ki hoče naprej do Steverjana, od koder se nudi čudovit razgled, se med potjo premisli, posebno še, če se pelje z motorjem, ker po tako prašni cesti, kot je ta do Steverjana nima zlepa prilike voziti.
Brda se med tem odevajo v jesenske barve; sadje dozoreva. Grozdje postaja sladko in nabite jagode, odete v prašno tenčico, vabijo mimoidoče.
In še zadnja novica za pre-
bivalce onkraj Soče: podjetje RIBI je na tej progi včeraj povišalo voznino.
Motociklist v tovornik
Na državni cesti št. 56, in sicer v bližini Krmina, sta se v nedeljo popoldne zaletela tovornik, ki ga je vozil 35-letni Remo Cecotti iz Villanove, in motociklist 23-letni Walter Cle-ment iz Krmina. Pri trčenju se je poškodoval motociklist, ki so ga z rešilnim avtomobilom Zelenega križa odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so ga pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 10 dneh zaradi udarca v glavo.
Štipendije za raziskovalce
Vsedržavni svet za raziskovanje je razpisal štipendije za kandidate z univerzitetno izobrazbo, ki bi se hoteli izpopolniti v nekaterih panogah. V ta namen bodo podelili 138 štipendij za študij v Italiji ter skupno 115 štipendij v inozemstvu. Prošnje sprejemajo do 16. oktobra.
Colo, Doliach, Furlan, Lo Ber- i nove za turizem cav. Milano, to, Mocchiutti, Palčič, Perizzi, j komandant karabinjerjev ka-Poian, Rosignano, Sgubin, Ve-\petan La Barbera, komandant
rone in Zavagno. Ko je razsodišče temeljiteje pregledalo dela omenjenih umetnikov, je podelilo prvo nagrado ((Ustanove za manifestacije v mestu Gorici» 50.000 lir slikarju Ninu Perizziju iz Trsta. Drugo nagrado kmetijskega posestva grofa Forrnentinija v snesku 50.000 lir so podelili slikarju Brunu Chersicli iz Trsta.
V kategoriji figurativnih u-metnikov je prejel prvo nagrado pokrajinske ustanove za turizem slikar Carlo Ciussi iz Vidma, drugo nagrado občine Gorice v znesku 50.000 lir pa slikar Cesare Mocchiutti i z Gorice.
Nadalje je bilo nagrajenih na podlagi pravilnika naslednjih osem slikarjev: Ser-gio Altieri, Gianni Brumatti, Aldo Colo, Ignazio Doliach, Li-vio Rosignano, Antonio Verone, Giuseppe Furlan in Nane Zavagno.
Zgodaj zjutraj so v gor iški kavarni Edyja De Nico la ope-čatili vsa platna, ki so jih slikarji nameravali poslikati. O-koli 9. ure so se, ali z lastnimi prevoznimi sredstvi ali pa z avtomobili, ki so jih dali na razpolago organizatorji, odpeljali v Formentinijev park v Števerjan, kjer si je vsakdo izbral najprimernejši kraj ter si poiskal predmet, ki se mu je zdel najbolj primeren, da bi ga upodobil na svojem platnu. Med kratkim sprehodom je bilo mogoče videti slikarje, ki so pripadali najrazličnejšim smerem in so uporabljali najrazličnejšo tehniko. Kdo na stojalu, kdo je pa kar na tleh začel nanašati na platno živo-pisane barve, ki so jih nekateri hranili v tubah, drugi pa tudi v velikih pločevinastih lončkih kot sobopleskarji.
Ko je prihrumela nevihta na Goriško, je tudi marljive slikarje pregnala v lokal, kjer so si ob kozarcu vina in obloženi, i kruhki krajšali čas v pričakovanju, da se bo vreme popravilo. Ker je šla nevihta naglo mimo, so lahko nemoteno do kraja nadaljevali z delom.
Tekmovanje so si ogledali številni predita bniki oblasti, odbornik De Simone, carinski direktor dr,- M asm tv šef kmetijskega nadzorništva dr. Via-nello, generalni tajnik trgovinske zbornice dr. Candutti, predsednik pokrajinske usta-
financarjev
ter precej nosti
major Giliberti ljubiteljev umet-
Dvodncvni izlet Štandrcžccv po Sloveniji
Prosvetno društvo «Oton 2u-j pančič* iz Standreža organizi.
| ra v soboto 16. in nedeljo 17. Septembra 2-dnevni avtobusni izlet po Sloveniji. Udeleženci se bodo peljali po Soški dolini, čez Vršič, Kranjsko goro, Celje, Maribor, Ljubljano, Po-stojno ln Novo Gorico. Vpisuje predsednik Alojz Tabaj v Ul. sv. Mihaela 260 do 27. avgusta. Alojz Tabaj bo postregel tudi z vsemi potrebnimi informacijami.
Cepljenje otrok v Scvodnjah
Občinski zdravnik dr. Dalne-se bo v četrtek 24. avgusta ob 9.30 zjutraj cepil proti otroški paralizi otroke sovodenjske ob. čine.
Starši naj otroke pripeljejo v zdravniško ambulanto na županstvu.
 «»-------
Izlet k izviru Soče
Mladinski pevski zbor iz Sovodenj organizira v nedeljo 3. septembra enodnevni avtobusni izlet po Soški dolinj do iz. vira Soče.
Izleta se lahko udeležijo člani in nečlani zbora odnosno prosvetnega društva. Vpisovanje se vrši ob sredah in petkih od 21. do 22. ure v prosvetni dvorani v Sovodnjah. Pri vpisu se lahko dobijo tudi vse podrobnejše informacije.  «»------------------
Avto podrl kolesarja
Ob 18.15 se je 40-letni trgovec Giorgio Poggi peljal z av-tom po Ulici Carso proti železniškemu podvozu. Njemu nasproti pa se je na kolesu pripeljal 49-letni smetar Fab-buccio Attilio iz Ulice Pasu-bio 16. Ker se je peljal preveč po sredi ceste, ga je avto-mobilist podrl. Z rešilnim avtom Zelenega križa so ga odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so mu obvezali rane.
Lepa navada, ki gre v pozabo ?
Ptičjega sejma v Gorici letos ne bodo priredili
Takšen sejem je bil v nedeljo v Sacilu, kjer je bilo več tisoč oseb
V Sacilah v videmski pokrajini so imeli v nedeljo velik sejem, na katerem so, v skladu s tradicionalno navado, organizirali razstavo vseh vrst ptičev iz najrazličnejših krajev obsežne videmske pokrajine. Obenem so organizirali tudi tekmovanje v oponašanju ptičjega petja. Ptičje razstave se je udeležilo več tisoč ljubiteljev krilatcev, ki so prišli tjakaj tudi v upanju,
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO 1
•i8ojqo tuRBjse npoijs I -cjzAod qrt tsj ‘ijsouoajAau or
uiat ud tq ep au ‘a^jeC jnsez 0(l 'qtsai03| qijsBrtuin8 bu toaji atupoAOs A RBtiadud op -oq jej5(bx 'ouBguoijop uiasAOd op-.p oq os( ‘ijnsBz arj-iBj opoq 01B£ tlBJSB JBAOpOIJSOd OUOOUI
iq ‘ojsaj bu ijiABrds fojjs Bj Bd iq ag 'aoiuasoS ogs -utAOJi e uit raj ‘uiaroajs s ojns -bz o>p|B| az afupajs 'ajjjBl af[ -dr>| I5[ 'arjafpod tq ep ‘< tus HapiAZi '|BiaajBui juedoriz! ea
-TABJdpo au Cbubz ‘i[BunuBzod nvaui utauCojsud bu as ouis UAaa tpzoiod az posjauod os ABidaa ‘tpisBz ostu as Aojpief Ep ‘Oj OI|B3| ‘t|B§BjdA SBU OS aaj{ -jauioad bu BAtjdA oqB|s jbij ‘afnzoz ftoq as iBuajem piBiiogzi qtf ‘ajjzo faaaad tqas o'’ aiuBS az ajsaa os ja^j -iAap a | ; tu p
da bodo videli televizijskega napovedovalca Enza Tortoro, ki bi moral sodelovati kot napovedovalec v tekmovanju konkurentov v oponašanju ptičjega petja. Med občinstvom je bilo precej razočaranja, ker Tortora ni prišel v Sacile, ampak je ostal v Genovi zaradi slabega počutja. Prizadetost pa je kmalu splahnela, ko so se oglasili virtuozi s piščalko in z izurjenimi ustnicami, ki so na tako čudovit način oponašali petje vseh mogočih ptičev.
Tudi v Gorici smo imeli vse doslej zadnjo nedeljo v avgustu ptičji sejem, na katerem je bilo mogoče videti in slišati marsikaj, kar nam je še dolgo ostalo v spominu.
Organizatorji ptičjega sejma, ki so imeli na razpolago lep park goriškega županstva, so tudi letos nameravali organizirati shod ptičjerejcev, vendar so morali misel na takšno prireditev opustiti zaradi slabega finančnega stanja. Ko so sporočili, da letos ne nameravajo organizirati ptičjega sejma, ker jim primanjkuje denar, so nekatere ustanove zagotovile svojo podporo. Kljub temu so organizatorji sklenili, da letos ptičjega sejma ne bo.
Ker je vsem meščanom žal, da se je letos opustila ta navada, ki je ena izmed redkih prireditev v mesecu avgustu, se strinjajo z vsemi tistimi, ki priporočajo, naj bi se prihodnje leto pričelo veliko poprej misliti na organizacijo ptičjega sejma, ki je tudi ena iz-med turističnih zanimivosti, če ne mednarodnega pomena, pa vsaj za naše mesto in bližnjo okolico, kjer je precej ljubiteljev ptičev, ki si radi ogledajo takšne razstave in si tudi kupijo kakšno lepo ži-valico, ki jim s svojim petjem krajša čas.
— «»------
Kolesar trčil v avtomobil
4. Kolesar je vozil v smeri proti Podturnu, odkoder je prihajal Ravati. Nenadoma je zavil na levo stran in se zaletel v avtomobil. Ker se je pri trčenju potolkel po ustni-cah in si zlomil nosno kost, so ga odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so ga pridržali na zdravljenju.
Koristne
telefonske številke
Zelem križ v Gorici 2b-t Bolnišnica v Gorici 39-91. Prometna policija v Goi ci 30-82.
Gasilci v Gorici 21-20. Leteči oddelek (Squad mobile) na kvesturi 21-f Rdeči ariž v Ronkah ?-2tW Rdeči križ v Tržiču 7-22-4 Orožniki v Steverjanu 46-1
u mu iiiiiiiiii tu uiiuiii ti n ititui milimi, miin
OD VČERAJ DO DANES
V Ul. Lantieri je avtomobilist 25-letni Elvio Ravati iz Tržiča, ki je prihajal iz Podturna proti Trgu sv. Antona, '.opOA bz an-iBC ofal|ffoi( povozil kolesarja 30-letnega feitau az qefupoAos a i Carla Percona iz Podturna št.
v GORICI
CORSO. 17.00: «Takoj streljajte«. J. Ericson in B. Newman. Ameriški film; mladini pod 16. letom vstop prepovedan.
VERDI. 16.30: «Nebo je prenatrpano«. D. Andrews, R. Fleming. Ameriški film v barvah.
V1TTORIA. 17.00: »Pekoči o-tok«, G. Philipe in M. Fe-lix. Francoski črnobeli film. CENTRALE. 17.00: »Rdeči besi«, M. Oh ki in K. Izumi. Japonski film, cinemascope v barvah. Mladini pod 16 letom vstop prepovedan.
——««-----
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in j anoči je cdprta v Gorici lekarna PON-TONI-BASSI, Raštel št. 26, tel. 33-49.
TEMPERATURA včeraj
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 26,8 stopinje ob 14.50 uri, najnižjo 114 stopinje ob 3.50 uri. Povprečna dnevna vlaga je dosegla b0 odstotkov-
Iz kolonije v Rigolalo
Žalosten obračun gospodarskega stanja Furlanije
Drugo
tekmovanje slikarjev v Steverjanu
Nove zvezde v ameriških bazenih
Deset novih svetovnih rekordov med ameriškim plavalnim prvenstvom
Chet Jastremski dvakrat rekorder na 100 in 200 in prsno
LOS ANGELES, 21. — Letošnje ameriško plavalno prvenstvo se je vodilo pod srečno zvezdo. Se nikoli na nobeni prireditvi, niti na rimskih olimpijskih igrah, ni padlo toliko svetovnih rekordov kot v letošnjem prvenstvu ZDA,
Po dveh rekordih, ki sta padla v petek, so plavalci v teku nedelje zrušili še osem.
Najboljši med njimi je bil mladi Chet Jastremski, ki je dosegel dva nova svetovna rekorda najprej na 200 m in nato še na 100 m prsno.
Nove rekorde so dosegli poleg Jastremskega še Japonec Tsoyushi Yamanaka na 200 m prosto, kjer je premagal Avstralca Murraya Roseya, dalje Bob Bennett na 100 m hrbtno, Carl Robie na 200 m metuljček in Ted Stickles, ki je imel že v žepu nov rekord na 400 m, kateremu se je posrečilo doseči tudi najboljši čas na 200 m mešano, kjer pa Tekorda uradno ne priznajo.
Vse tekme so bile izredno napete, vendar je plavanje na 200 m prosto prekosila vse.
Nič čudnega, saj sta bila v bazenu dva najmočnejša plavalca na svetu, Japonec Ya-manaka in Avstralec Rose, ki sta se do skrajnih sil borila ne samo za prvo mesto, temveč tudi za dosego novega rekorda.
Sploh je letošnje prvenstvo ZDA potekalo v znamenju premoči mladih sil, ki so v finalnih borbah premagali svoje starejše in tudi bolj preizkušene tekmece. Najbolj se je izkazal Jastremski, ki je v zadnjem času dosegel neverjeten napredek. Ne smemo pozabiti na Boba Bennetta, ki je Avstralcu Moncktonu odvzel žezlo prvega na 100 m hrbtno.
Tudi v šategoriji 200 m metuljček se je končalo kraljevanje Mika Troya, ki se je moral zadovoljiti s petim mestom 4” za komaj 16-letnim zmagovalcem Carlom Robiem.
Chet Jastremski, ki je 3. t. m. dosegel v Tokiu nov svetovni rekord na 100 m prsno, je tega že izboljšal. Progo je preplaval v 1’07”8, medtem ko je bil njegov prejšnji rekord
r09”5.
Poleg Jastremskega, Benne-ta, Robieja, Roseja, Yamana-ke in Sticklesa so še izboljšali svetovne rekorde Tom Stock na 200 m hrbtno, Fred Schmidt na 100 metrov metuljček in ekipa Indianapolis Athletic Cluba v štafeti 4x100 m prosto. Vsega skupaj so med prvenstvom dosegli deset novih svetovnih rekordov.
Izidi finalnih tekem ameriškega plavalnega prvenstva so naslednji:
200 m prosto 1, tsoyushi VAMANAKA (Jap.) 2’00”4 (nov svetovni rekord — prejšnji:	Yamanaka
2’01”1 — 6. 8. '61 v Tokiu);
2 Murray Rose (Avstralija)
2’00”9;
3. Richard Blick 2’01 5;
4. Peter Sintz 2’02 3;
5. Steve Clark 2’02”.7.
200 m prsno
1. CHET JASTREMSKI (ZD A) 2’29”6 (nov svetovni rekord
— prejšnji: Jastremski 2’38 6
— 28 7. ’61 v Tokiu);
2. Pal Hait 2’34”5;
3. Ken Nakasone 2’35”6(;
4. Gary Tremewan 2’36
5. Peter Fogarasy 2'36”1.
100 m hrbtno
1. BOB BENNETT (ZDA) 1’
1”3 (nov svetovni rekord prejšnji:	John	Monckton
Avstralija 1’01”5 — 20.2.1958);
2. Jed Graef 1’01”7;
3. Ed. Bartsch 1'01"9;
4. Tom Stock 1’02”3;
5. Thompson Mann 1’02'6.
200 m metuljček
1. CARL ROBIE (ZDA) 2 12”6 (nov svetovni rekord — prejšnji: Mike Troy — ZDA 2’
12”8 — avgusta 1960);
2. Lary Schulhef 2’14”5;
3. Fred Schmidt 2T6”3;
4. Tony Tashnick 2’16”5;
5. Mike Troy 2T6”9.
200 m mešano
1. TED STICKLES (ZDA) 2' 15”9, najboljši svetovni čas — prejšnji: Ted Stickles 2’21 ”2;
2. Chet Jastremski 2’17”9;
3. Roy Saari 2’21”5;
4. Bill Utley 2’21”9;
5. Rich Mcbeach 2’22’T.
200 m Hrbtno
1. TOM STOCK (ZDA) 2’11”5 (nov svetovni rekord — prejšnji: Stock — 2’12”2 — 2.7.1961);
2. Jed Graef 2’14"4;
3. Roger Goettsche 2’16”4;
4. Ed Bartsch 2’16"4;
5. Thompson Mann 2’18”0.
100 m metuljček
1. FRED SCHMIDT 58 ”6 (nov svetovni rekord — prejšnji: Larson 58”7);
2. Luis Nicolao (Arg.) 58”9;
3. Lary Schulhof 59’’2;
4. Bob Bennett 59"4;
5. Dick McDonough 59”6.
100 m prsno
1. CHET JASTREMSKI 1' 7”8 (Nov svetovni rekord — prejšnji: Jastremski — 1’09"5 — 3. 8. 1961 v Tokiu);
2. Paul Hait 1’09"8;
3. Ken Nakasone 1’11"6;
4. Peter Fogarasy 1’12”0;
5. Kenji Ishikawa (Jap.) 1’ 12”5.
400 m prosto
1. TSUYOSHI YAMANAKA
(Jap.) 4’17”5;
2. Murray Rose (Avstralija) 4’17”8;
3. Alan Somers 4’23”2;
4. Peter Sintz 4’23”5;
5. Stephen Reryck 4’25”5.
Štafeta 4 x 100 m mešano
1. INDIANAPOLIS ATHLETIC CLUB A (Tom Stock, Chet Jastremski, Lary Schulhof, Peter Sintz) 4'03”0 (nov svetovni rekord — prejšnji: reprezentanca ZDA 4'05”4 — v Rimu m.d olimpiado);
2. Indianapolis Athletic Club, B — 4’12”0;
3. Santa Clara Swim Club 4’12"5;
4. Los Angeles Athletic Club 4’13”5;
5. Gopher Swim Club, Min neapolis 4’18”0.
Štafeta 4 x 200 m prosto
1. Indianapolis A. C. (Alans
Somers, Dick Allen, Mike Troy, Peter Sintz) 8’17”9;
2. Santa Clara S, C. 8T9”6;
3. Los Angeles A. C. 8’31”5.
Evropsko prvenstvo v kajaku
Jugoslovan Aleksič mladinski prvak
Jugoslovanski mladinec Velimir Aleksič je na progi 500 m prepričljivo zmagal v finalni tekmi evropskega prvenstva, v kajaku na mirnih vodah, ko je v Poznanju in osvojil naslov evropskega prvaka za mladince. Zmagal je s časom 2:00,7 pred sovjetskim in madžarskim tekmovalcem.
TENIS
Chet Jastremski brez konkurence
V nedeljo v turinskem občinskem bazenu
Prvi goli jugoslovanskega nogometnega prvenstva
Z dvema rekordoma končano Premoč beograjskih enajstoric italijansko plavalno prvenstvo po zaslugi uspešnih napadalcev
Oba novinca v I. zvezni ligi odlično prestala prvo preizkušnjo
Dennerlein in Sainijeva izboljšala rekord na 400 m prosto
TURIN, 21. — Z dodelitvijo naslovov se je v nedeljo končalo italijansko državno plavalno prvenstvo za posameznike. Kot v prejšnjih dneh tekmovanja, tako so tudi med zadnjim zabeležili dva
nova rekorda in sicer po zaslugi Fritza Dennerleina in neprekosljive Paole Sainijeve. Oba sta si zagotovila naslov in izboljšala rekord na 400 m prosto.
V skokih s stolpa pa je zmagal Giovarruscio, medtem ko je Tržačanu Parovelu pripadlo tretje mesto.
Izidi zadnjega dne so naslednji:
400 tn prosto moški:
1. DENNERLEIN (Can. Na-poli) 4’32” (nov ital. rekord),
2. Liotti (Can. Posillipo) 4’40’T, 3. De Gregorio (AS Romaj 4’40’”8, 4. Rastrelli (R N Napoli) 4’41”, 5. Rosi (R N Livorno) 4’41”7, 6. D’Orio (Fiamme Oro) 4’52”6.
100 m prsno ženske:
1. MiARCELLINI (Can. A-
STOCKHOLM. 21. — Teniško prvenstvo Švedske se je končalo z zmago Erika Lund-quista, ki je v finalu premagal Ulfa Schmidta 6:4, 12:10,6:1.
HiuilIllIiHHllMMniiHlllllllIllIlilliliiliillllimiiililllllllllllllllillilllllllllillinillllllllimilllllllimiinMMlllHHlMIlIllIlHHIIIIIllIMlimilimHlillll
Med vojaškim atletskim prvenstvom v Bruslju
Američan Silvester ponovno izboljšal svetovni rekord v metu diska: 60,72 m
Livio Berruti prvi v teku na 200 m s časom novega vojaškega rekorda
BRUSELJ, 21. — V nedeljo se je končalo lahkoatletsko vojaško prvenstvo, katerega so se udeležili atleti številnih evropskih in izvenevropskih držav. Najboljši rezultat je dosegel Američan Jay Silvester, ki je v metu diska dosegel s 60,72 nov svetovni rekord.
Italijan Livio Berruti pa je s časom 20”8 zmagal v teku
na 200 m in s tem dosegel nov rekord (Conseil interna-tional des sports militaires). Vojaški rekord so izboljšali tudi drugi atleti in sicer Avstrijec Thun Broke v metu kladiva (68,33 m), Irec Neol Carrols v teku na 800 m ter Američan Max Truex v teku na 5000 metrov.
Rezultati zadnjega dne vo-
Japonec Yamanaka, eden najboljših plavalcev na svetu
jaškega atletskega prvenstva so naslednji:
200 m: 1. BERRUTI (It.) 20”8 (nov rek. CiSM), 2. La-gorge (Fr.)	21’2, 3. Adams
(ZDA) 21”4,	4. Williams
(£DA)	21 ”5, o. Petitgirard
(Fr.) 21”6,	6. Pote (Belg.)
2i**8
110 m zapreke: 1. RAZIK U aK.) 14'a, 2. Mazza (It.) 14’4, 3. John (Nem.) 14”6, 4. Marsellos (Grč.) 14”8, 5. De-sprez (Fr.) 15”1, 6, Overhol-ser (ZDA) 15’’3.
1500 m:	1.	LUROT (Fr.)
3’49”8,	2. Bohme (Nem.)
3’50”7,	3. Stieglitz (ZDA)
3’51”2, 4. Young (ZDA) 3’51’4, 5. Darras (Fr.)	3’52'”4,	6.
Sommaggio (It.) 3’53”.
5000 m: 1. TRUEX (ZDA) 14’16”4 (nov rekord CISM), 2. Clerckx (Belg.) 14’24”, 3. Rodda (ZDA) 14'27”8, 4. Van Praet (Belg.) 14’35"2, 5. Saou-diallal (Mar.)14’35”8.
Daljina:	1.	VERON (Fr.)
7,48, 2. Brakchi (Fr.) 7,36, 3. Manclaras (Grč.) 7,34, 4. Ca-valli (It.) 7,21, 5. Paccagnel-la (It.) 7,15.
Kopje; 1. Sikorsky (ZDA)
70.69, 2. Bock (ZDA) 70,20, 3. Nawaz (Pak.) 69,18, 4. Klemm (Nem.) 68,41, 5. Bonaiuto (lt.)
67.69, 6. Eudes (Fr.) 67,14, 7. Roelands (Fr.) 60,69.
Disk: 1. SILVESTER (ZDA)
60,72 (nov svetovni rekord),
2. Keerd (ZDA) 50,70,	3.
Pierron ({"r.) 48,87, 4. Dalla Pria (It.)	48,04,	5. Fantoni
(It.) 46,10, 6. Paccagnella (It.) 45,66.
Štafeta 4x100: 1. FRANCI-JA (Veron - Lagorce - Capri-ce - Petitgigard) 41”4, 2. Italija (Berruti - Bellott? - Caz-zola - Mazza) 41"5, 3. ZDA (Lee - Williams - Adams - Jo-
T0TIP
1. —	1.	Origano	1
—	2.	Drouais	X
2. —	1.	Avelengo	1
—	2.	Peverada	1
3. —	1,	Erie	1
—	2.	Argento	2
4. —	1.	Consalvo	1
—	2.	Euriante	2
5. —	i.	Pipardiere	1
—	2.	Quisque	2
6. —	1.	Cantastorie	X
—	2.	Buttero	2
KVOTE:			
12	—	194.347 lir	
11	—	9.921 »	
10	—	1.234 »	
niene) 1’23”9,
2. Zennaro (Veneziana nuo-to) 1*25”, 3. Schiezzari (CS Fiat) l’U5”6, 4. Trevisan (AS Edera Trst) 1’26”, 5. Pescia (Can. Aniene) 1’28”3.
200 m prsno moški:
1. CONTRADA (Can Napoli) 2’43”9
2. Sica (RN Milano) 2’50”2, 3. Massera (GS Pirelli) 2’51"6,
I 4. Caramelli (Fiamme Oro) 2’53"1, 5. D’Agostini (SS La-zio) 2’53”7.
400 m prosto ženske:
1. SAINI (SS Lazio) 5’12”8 (nov ital. in juniorski rek.),
2. Veschi (SS Lazio) 5’14”2, 3. Martinoli (AD Genova) 5’17”8 (nov ml. /rekord), 4. Costoli (AS Roma) 5’19'T, 5. Mariani (Can. Aniene) 5’33”5.
 «»------
Davisov pokal
ZDA-Mehika 3:2
CLEVELAND, 21. — V finalu ameriške cone za Davisov pokal so ZDA premagale Mehiko s 3:2 m se uvrstile v nadaljnje tekmovanje, ki bo z Indijo. Zmagovalec tega srečanja bo nastopil z Italijo, ki je v evropski coni, odpravila Švedsko.
V prvem sirfglu zadnjega dne turnirja je Američan MacKin-ley premagal predstavnika Mehike Llamasa 6:4, 7:5, 10:8, v naslednji igri pa je Bartzen dosegel z zmago nad Osuno s 6:3, 6:3, 7:5 odločilno točko za ZDA.
* * *
SUBOTICA, 21. — Jovanovič je z zmago nad Piličen 4:6, 6:1, 6:4, 6:4 osvojil naslov jugoslovanskega teniškega prvaka. O-stali naslovi pa so si osvojili Maja Dukič iz Novega Sada med ženskami, Jovanovič-Pilič v moških, Martinec-Kokeza v ženskah in Nikolič-Genčič v mešanih parih.
Medtem ko v Italiji enaj storice še niso popolnoma pripravljene za start v letošnjem nogometnem prvenstvu, so jugoslovanski nogometaši že stopili na igrišča, kjer so bile že v prvem kolu ogorčene borbe za točke.
V prvi zvezni ligi sta si oba novinca zagotovila spo-
štovanje nasprotnikov, ki sta ju odpravila s pičlo razliko. Novi Sad, ki je igral na domačih tleh, sicer ni imel nevarnega nasprotnika, a ta je bil trmast in žilav. Kljub akcjam pa je moral po ostri borbi prepustil zmago tekmecem.
Hujšega tekmeca je imel Borac, ki je prav tako igral pred lastnimi navijači. In tem je Borac podaril prvi dve točki, ki sta toliko bolj vredni, ker je v Banja Luki gostoval nič manj kot splitski Haj luk.
Tudi OFK Beograd je odlično prestal prvo oviro prvenstva. Svojega sarajevskega
razliko, s čimer je dokazal, da so igralci že v dobri formi. Domačini so bili v obeh polčasih v premoči in so prevladovali na igrišču, medtem ko so se gostje hoteli z menjavanjem igralcev rešiti zmede.
Najbolj uspešen pa je bil napad Crvene zvezde, ki je gostovala na igrišču Vardarja. Zanimivo je, da so Beograjčani petkrat streljali v vrata in žoga je vedno našla pravo pot, da je obtičala v mreži domačinov, ki se nikakor niso mogli uspešno upirati razigranim napadalcem Crvene zvezde.
Tudi Rijeka je uspešno začela letošnje prvenstvo z zmago nad nevarno Vojvodi-
gosta je odpravil s precejšnjo IIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIlilllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllNIIII
Prijateljski nogomet
Dinamo-Fiorentina 2:1
no Rečani so bili v zače srečanja v popolni premoči I so imeli tudi več priložnos^
za dosego gola. Gostje so sčasoma opomogli in se 0 sli pritiska ter so postali kovredni domačinom, Pa. prav je to šlo v škodo lt same. To pa predvsem, so igrali po močno raz® nem igrišču
Tudi igrišča klubov zvezne lige so bila v ne' prizorišča prvega kola 1 metnega prvenstva. Sl°ve
predstavnik
Maribor
del)11 ni# •nsld " ’! svoj0
vil
M*
Kijevski Dinamo, ki je pred dnevi klonil s 4:0 v srečanju z Interjem, je bil v nedeljo gost Fiorentine. Igralci sovjetske enajstorice tokrat niso podlegli, temveč so si po ostri borbi zagotovili zmago z 2:1 (0:1). Fiorentina je še enkrat razočarala lastne na-
vijače, ki so imeli priložnost spoznati, da njihovo moštvo še ni pripravljeno za prvenstvo. ki se bo začelo prihodnjo nedeljo
SAMPDORIA-DERTHONA 8:0
Moštvo iz Genove je hotelo v nedeljo preizkusiti ne samo moč ekipe, temveč še posebno nova nakupa iz Jugoslavije Veselinoviča in Boškova. Oba sta zadovoljila tehnike in gledalce, saj je prvi celo dosegel dva gola. Sampdoria je gladko zmagala po zaslugi odlične napadalne petorice, s katero je Veselinovič složno in krasno
nes) 41”7, 4. Nemčija 41”8,
5. Belgija 43”4, 6. Grčija 44”2.
Iliiiimiiiiiilliiilllll m i UM inilliumil m illiin>i*i*in mil lini imun m H iliilillilllllli mil ll m iii*iiiiiiiii Mtnllllllllili n n m II ll lillll,,,i||,|,||,i,|ll,|l
Za svetovno kolesarsko prvenstvo v cestni vožnji
Binda sestavil italijansko reprezentanco
Tudi Baldini v ekipi, ki bo 31. t. m. odpotovala v Švico
RIM, 21. — Italijanska kolesarska zveza je danes objavila imena tekmovalcev, ki jih je tehnični komisar Alfredo Binda izbral za nastop na svetovnem prvenstvu v cestni vožnji profesionistov, ki bo v Bernu 3 septembra.
Italijo bodo v kategoriji profesionistov zastopali Ercole
Baldini, Guido Carlesi, Angelo Conterno, Nino Defilippis, I-merio Massignan, Gastone Nencini, Arnaldo Pambianco in Diego Ronchini.
V Švico bo kot rezerva odpotoval Silvano Ciampi, medtem ko bodo ostali doma na razpolago komisarju, ki )ih lahko v primeru potrebe takoj povabi v Švico, Carlo Brugnami, Roberto Falaschi in Adriano Zamboni. S kolesarji bosta odpotovala maserja Ita-lo Villa in Benito Santi ter mehanika Umberto Maschero-ni in Vincenzo Barengo.
Vsi povabljeni kolesarji se bodo morali zglasiti s 31. t. m. najkasneje do 9. ure v nekem milanskem hotelu, odkoder bodo nekaj minut po opoldnevu odpotovali v Berno. « * *
HANNOVER, 21. — Tudi nemška kolesarska zveza je določila svoje zastopnike za
svetovno cestno prvenstvo. Nemške barve bodo v Bernu branili Hans Junkejmann, Dieter Puschel, Ludwig Tro-che, Rolf Wolfshohl, Horst Ol-demburg, Klaus Bugdahl, Sigi Renz in Dieter Kemper, medtem ko bosta Fischerkeller in Tuller za rezervi.
BERNA, 21. — Italijanski amaterski kolesarji, k; se bodo 2. septembra udeležili cestnega svetovnega prvenstva, so v nedeljo dosegli v dirki okoli Hagglingena odličen uspeh. Italijani so namreč zasedli prvih osem mest, kar je presenetilo ne samo švicarske temveč tudj italijanske tehnike.
Italijanski tehnični komisar je seveda zadovoljen z uspehom, posebno Zancanara, ki je v sprintu premagal tako Storaia kot zmagovalca amaterske dirke po Franciji De Rossa.
Baldini
zopet v italijanski reprezentanci
prvo tekmo zaključil v korist in si tako spra' žep dve dragoceni točki-riborčani so imeli v B°s osiješki Proleter,, ki se j ogorčena upiral, a ni ® preprečiti, da ne bi t® ostala na tleh gostiteljev- ^ Za prvo kolo prvenstva ^
zvezne lige je značilno, “a
se nekatere tekme konča precej visokimi izidi. T8* , n. pr. Zeljezničar spraVI mrežo Varteksa kar Pe* „ lov, Split pa je odpravil rovo s 4:1.	-p
Izidi nedeljskih teke® vega kola so naslednji'
I. LIGA	*
Beograd: OFK Beograd - s' jevo 6:1 (4:0)	, jj
Novi Sad: Novi Sad - Vel«
lt
igral ter sploh režiral igro.
PADOVA-PRATO 3:0
Padova je brez težkoč prešla oviro, ki si jo je izbrala za zadnjo predprvenstveno tekmo. Padovanci so imeli v gosteh odlično moštvo iz Pra-ta, ki se je vneto branilo, a ni moglo zaustavljati napade domačinov, ki so imeli v Jugoslovanu Kaloperoviču in v Koelblu dva odlična strelca.
NAPOLI-PALERMO 3:2
Neapeljčani so se še kar dobro pripravili za letošnje prvenstvo, kar so dokazali v nedeljski prijateljski tekmi, ko so na domačem igrišču premagali goste iz Palermo.
**#
V ostalih predprvenstvenih tekmah je Spal premagal enaj-storico Coma s 4:2, a moštvo iz Ferrare ni zadovoljilo. Prav
tako ni zadovoljil napad Ve-nezie, pa čeprav je moštvo iz mesta ob Laguni premagalo na igrišču Trevisa švicarsko enajstorico Locarno z 2:0.
Tudi Mantova je svoj nedeljski trening z Verono končala z zmago s 3:1. Najboljši igralec je bil bivši švicarski reprezentant Alleman, ki bo letos nastopal za mantovske barve. Manj zadovoljni so navijači Catanie, ki so v nedeljo doživeli prvo razočaranje. Ca-tania je namreč na lastnem igrišču podlegla Cosenzi z 1:0. Najhujši udarec pa je dobila Messina, ki je v Lucci klonila z okroglim 5:0.
Tudi napad Interja je bil v nedeljo v Genovi petkrat u-spešen, toda obramba se je večkrat zmedla in je morala celo trikrat kloniti. Udinese je šla na nedeljsko predprvenstveno tekmo v Brescio, kjer je zmagala s 3:1, s čimer pa ni rečeno, da je videmsko moštvo zadovoljilo v celoti. Tudi Bologna, ki ima v svojih vrstah dobre igralce, je zmagovito izšla iz srečanja z enajstorico Lazia. Tekma se je končala s 3:0
Za svetovno krono
Jofre premagal Ariasa s t.k.o.
CARACAS, 21. — Svetovni prvak petelinje kategorije za NBA Braziljanec Eder Jofre je z zmago s tehničnim k. o. v sedmi rundi nad Ramonom A riasom (Venezuela) ohranil svoj naslov.
(1:1)
Rijeka: Rijeka - Vojvod®4
(0:0>	Ha*
Balja Luka:	Borac	-	Baj
1:0 (1:0)
Skopje: Vardar - C. zvezd*
(0:3)
II. LIGA (ZAHOD) j Maribor:	Maribor	-	Pf®TE
1:0 (0:0)
Split: Split - Borovo 4:1 V Tuzla: Sloboda - Čelik Karlovac:	Karlovac	*	®
3:1 (1:0)	ltp
Sarajevo: Zeljezničar - V®1^1
5:0 (4:0>	.	oko111*
Zagreb: Trešnjevka - L<®
tiva 3:0 (0:0)
Mitropa Cup
Jutri v Vidmu Udinese - Kladfl«
MILAN, 21.	— P° -fI9l
prireditvenega odbora ‘ po za srednjeevropski P0*4 at* sredo 23. t. m. v Vidn® .,yoJ nje med Udinese in ®i F1 Kladno. To srečanje, ki Ljg*< zaradi naliva odloženo, v fe« prvo kolo tretje skup® '(fif* ma, ki jo bo sodil A )a o Franz Mayer, se bo za 16.30.	fStlI
Zmagovalec se bo u „» finale Mitropa Cup	S1
terega sta se že plaSir„a, van Nitra in FC BoloB
 «»   •
Italijanski pokal 1*®*
V nedeljo prv0 izločilno kolo ^
MILAN, 21. — Tisk°VI1jj »J %
1'ISKU'J, r
nogometne zveze javil8*
do v nedeljo 27. t. ®- tlJi prvega izločilnega k®a t[n ja za italijanski nogo® -o kal 1961-62. V primero ,pF. čenega izida, se bodo ^ 9 nadaljevale dvakrat P 2oV* nut. Ce še ne bo znl ,,rJv' , bodo streljali enajst®1 j,,® Tekme bodo po nai„a razporedu m urniku -sto
šču prvoimenovanih e jj
Verona-Pro Patria o # Parma-Novara ob jd-N Modena-Rrgg ana <® ^
S. Monza Bari ob Bresc-a-Como ob , Prato-Lucchese ob » Lazio-Genoa ob ZL* |fJ Napoli-Alessandria ~ Sambenedett.-Cata>'z ^.3* Messina-Cosenza ob
asgaagSj)L0J1 RA VBAR;
V viharju
NIKO
Ko mi je obljubil, sem m povedal vse, kar sem vedel od dne, ko sem prišel v partizane, do dne, ko so me ujeli. Nato ml je dal podpisati izjavo, s katero sem se obvezal, da se vrnem na karavlo, kjer bom deloval po navodilih, ki jih bom dobival preko Vande iz Doba, ki je njihova zaupnica. Po podpisu tiste izjave mi je neki gestapovec rekel, naj skočim skozi okno, on pa bo na videz streljal za mano. Potem so pritekli za mano oni trije policisti in streljali, a ne name. Nekaj dni zatem so razglasili, da dajejo zame kaj vem koliko mark, če me kdo ujame. Tudi to je bila samo krinka, da so me bolje zamar
skirali pred vami in drugimi partizani...»
Umolknil je ves zlomljen in voščeno bled. Kurirji so nepremično zrli vanj in niso mogli verjeti, da je resnica, kar slišijo.
»Dalje, dalje!» je po premolku rekel komandir. »Po-vej vse!*
Niko je z muko požrl slino in nadaljeval:
«Ko sem se vrnil na karavlo, sem začel pošiljati preko Vande, s katero sva se naskrivaj sestajala, razna poročila in drugo .. .»
Utihnil je, ko da bi nerad govoril o tem.
»Kakšna poročila si pošiljal, in kaj je tisto .drugo’?* je rezko vprašal komandir.
Niko je pripovedoval, kako se je v času, ko je proti
jutru stal na straži, vtihotapljal v bunker, kamor so skrivali pošto, kadar so čutili kako nevarnost. Pregledoval je pisma in če je bilo v kakem pismu kaj, kar je posebno zanimalo Nemce, je tisto prepisal v svojo beležko, nato pa je pismo spet zalepil in ga vtaknil med ostalo pošto. Več pisem pa je vzel in jih nato izročil Vandi.
«To je vse,» je zaključil svoje pripovedovanje.
«To ni vse,» je ostro rekel komandir. »To je komaj del tvojih umazanih početij. Vem, da je še cela vrsta stvari, ki si jih zamolčal.*
Spraševal ga je še o tem in onem, toda Niko je tr-dii, da nima nič skupnega z dejanji, ki mu jih očita.
«Kako pa sta pravzaprav končala Stane in major Dingo?* Je dalje spraševal komandir.
Kako? Takole. Ko se je zbal, da bo Stane povedal komandirju, da ga je nagovarjal, naj zbeži od partizanov, je sklenil, da to prepreči. Temu je sledil spor z majorjem. Niko ga
je tako zasovražil, da je sklenil, da se iznebi tudi njega. Ko so prišli do ceste, je začel streljati na majorja in na Staneta, ki sta hodila pred njim. Major je bil takoj mrtev, Stane pa je hudo ranjen v prsi omahnil, privzdignil glavo, ga pogledal z začudenimi očmi in vprašal: «Za-kaj...?» Naslednjo sekundo ga je s strelom v glavo ubil. Nato je vzel majorju brzostrelko, Stanetu pa puško in nahrbtnik ter skupno s svojim nahrbtnikom zmetal v neko brezno. Toda tega ne bo povedal.
«Saj sem že povedal, da so ju ubili Nemci, ko so nas napadli,* je po daljšem presledku odgovoril in si obliznil ustnice.
Komandir ni silil dalje v to vprašanje, ker je zaradi pomanjkanja dokazov moral verjeti Nikovi laži. Cez nekaj časa je vprašal:
«Kaj pa Borisa — kdo je ubil Borisa?*
Ko se je tisto popoldne vračal s komande področja, se je blizu Doba sestal z Vando.
«Na!» je rekel in ji iz-
ročil dve pismi, ki ju je izmaknil na karavli. «Ko prideš spet — pojutrišnjem, ne? — ti prinesem kaj več.*
«Pridem — čakaj, danes je torek — v petek.*
Malo potem ko sta se razšla, se je iznenada znašel pred Borisom, ki je v Dob grede prihajal po isti stezi. Niko je obstal neprijetno presenečen. Skušal se je nasmehniti in s prisilno prijaznostjo je vzkliknil:
«0 lej ga, junaka! Kam pa ti?»
»Najprej bom vprašal jaz tebe: Ali veš, s kom si govoril, ko si govoril z Vando?*
»Niko je osupnil. Mislil je, da ga deček ni videl v njeni družbi.
»No, z Vando pač,* je slednjič rekel in se zasmejal s ponarejeno sproščenostjo,
»Da, z Vando, ki vohuni za Nemce. Danes sem zvedel, da dela zanje.*
Niko ni vedel, kaj naj reče. Končno se je zbral in z utajevanim gnevom dejal;
«Ha, ti pa kar na celem: vohunka. Ali sploh veš, kaj to pomeni?*
«Nikar ne misli, da sem tako neumen!* ga je zavrnil deček s presenetljivo resnostjo.
Ko je spoznal, da mu ne more ugovarjati, se je skušal izmotati na drug način.
»Res je: za Nemce dela. Hkrati pa dela tudi za nas, česar pa ti ne veš. Zagrozili smo ji, da jo bomo u-bili, če ne bo prenašala naše pošte tja, kamor ne morejo niti naše kurirke.*
»To ni res,* ga je odločno zavrnil deček.
Zdaj je spoznal, da mu preostane samo eno: grožnja.
»Ce komu poveš, da si me videl v njeni družbi, te zadavim!*
Deček je plaho zastrmel vanj, ki mu je grozeče kazal zobe.
»No, boš poveda komu?* «Ne,» je neprepričljivo odvrnil deček.
Tedaj je uvidel, da mu preti nevarnost, da bo raz-kjinkan.
»Kam greš?* je robato
vprašal dečka.
«K Bredi.*
»Potem greva skupaj.*
Ko sta prišla kraj bližnjega bukovja, je potegnil iz toka pištolo in ustrelil dečka v tilnik. Potem mu je vzel nekaj pisem in izginil.
Ves ta dogodek je zdaj plaval pred njegovimi očmi. Toda tudi o tem ne bo ničesar povedal.
«Kaj jaz vem, kdo ga je ubil!* je rekel po daljšem premoru.
«Ne veš?* je jedko rekel komandir. «Morda pa veš, kdo je izdajal Nemcem, kje so sosedne karavle, da so jih potem tolikokrat napadli in pobili vsega skupaj devet kurirjev?*
Niko je molčal in s tem potrdil lastno izjavo, da je Nemcem povedal vse, kar je vedel.
«Da, zdaj je nam vsem jasno, da si jih izdajal ti,» je povzel komandir. »Izdajal si njih in izdajal si nas, le da ste ti in tvoii gestapovski gospodarji imeli posebne načrte za nas, da ste nas hoteli pomoriti, ko bi prišel čas za to. In kot
je videti, je prav danes prišel tisti čas. Povej vse, kar je v zvezi s tem!*
Minila je dolga minuta, preden je Niko spregovoril.
«Ko si mi rekel, da pojdem s karavle, sem o tem po Vandi obvestil Nemce,* je pripovedoval, nepremično zroč v pod. «Sporočil stm jim, da bom v nekaj dneh poslan v brigado in da se tam neha moja naloga na karavli. Nato mi je Vanda prinesla strup in naročilo, naj vas pred odhodom s karavle zastrupim tako, da pomešam strup v hrano. Ko bi to. storil, bi se moral javiti Nemcem...* »Tudi to sl torej bil pripravljen storiti, ker so ti gestapovci milostno podaljšali življenje,* je rekel komandir skozi stisnjene zobe.
«Ne samo zato,* je odvrnil Niko; »tudi zato, ker sem hotel maščevati svojega očeta, ki so ga ubili partizani.*
Kurirji so se spogledali Razen Maksa ni še r.ihče slišal tega.
»Kdo ti je ubil očeta?*
1 je zavzeto vprašal koman-
dir-
Niko je začel Prl^, $ vati zgodbo o svoje
tu-	it	f
Ko je zaključil sV°g\ $ povedovanje, je re mandir:	$
»Tvojega očeta 5/ partizani, ubil se J Ti pa hočeš zdaj 5 ^ dajstvo opravičiti s zo, da si maščeval očeta, ki je iz sleP^ f^ do naše stvari vse ^ ca ostal zvest ne^o fj drugim fašistom vezo si se
začel
boriti proti lastna šem, ki 1 te do - i
meli za sebi ena j >st»P „|]F
tiuslugo izdajal
to ker so ti ges nekaj mesecev ™ življenje, pa
f
si J*«1
rirke in druge Il&'ti)(l'!(!
Izc.ajal pa si	>
  rj-j- *i ie ,.17
denar. Kdo U
nrlc? Ji
osem sto mark vedati? Niti ti
no. Ni dvoma, nagrade za zločin, ki si Sa pa morda s° 11 po^ plačali to, da y
(fludaljevaol*