Klan., A-t '■■iii^^Maiiii^'^ymi^difcfcfrifli
„......: . -.--
Velj« za vse leto. .. $3.00 Ima 10.000 naročnikov:- jjj
GLAS
--- ]
List slovenskih delavcev v Ameriki.
TMLUTON PISAJtKE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Hatter, September SI, 190S, it the Post Office at Hew York, N. Y.t under the Act of Congress of March 3, 187».
TELZFON PISARNE: 4687 CORTLANDT.
NO. 50. — STEV. 50.
NEW YORK, TUESDAY, MARCH 2, 1915. — TOREK, 2. MARCA, 1915.
VOLUME TXTTT. — LETNIK XXTIJ,
RUSI SO PRODRLI CENTRUM HINDENBURGOVE ARMADE.
NA RUSKO POLJSKEM SO SE ZACELI NEMCI UMIKATI.
ZAVEZNIKI PRENEHALI OBSTRELJEVATI DARDANELE.
VEST, DA SO NEMCI UNIČILI DESETO RUSKO ARMADO, J E BILA NERESNIČNA. RUSI SO RAZDELILI NEMŠKO ARM ADO V DVA DELA. RUSKA A RMADA PRED STANISLAVOM. ZAVEZNIŠKO BRODOVJE JE PRODRLO ŽE PETNAJST MILJ V DARDANELE. ?ARADI SLABEGA VREMENA SO ZAVEZNIKI PRENEHALI * Z OBSTRELJEVANJEM. TURŠKI SULTAN PRIPRAVLJEN NA BEG. ATENTAT NA TALAAT BEJA. VAŽNA POGODBA MED
BOLGARSKO IN RUMUNSKO.
za-ak-
Boji pri Grodnu. ' Na Rusko Poljskem in v
Petro grad, itusija. 1. marca. _ paduein delu Galicije stoji v Ku*ke čete so na eeli črti sever- «Ui saiuo artilerija. no od (j rodna stopile v ofenzivo.
I'n-magalf s., nekaj najboljših Uspehi v severnem delu Poljske.
/horov nemške armade in /aple- Berlin, Nemčija, 1. marca. — iiili veliko število topov ter stroj-; Nemiki veliki greneralni štah ua-
iiill pušk. Tudi v bližini Prasniša so imeli Uusi precejšnje uspehe. Itiiske. čete ho zavzemale vas za vasjo, dočiiu so se Nemci v divjem hegvt umikali.
znanji: — Na severnem bojišču smo severno oil Louise odbili vse sovražniške napade. V splošnem se ni ničesar važnejšega prigo-' dilo.
Dva nemška armadna zbora po-' Armada generala Hindenburga
se je umaknila. Petrograd, Rusija. 1. marca.— Nemci si na vse načine prizadevajo. da bi si zopet osvojili trdnjavo Osovec. Trdnjavo bodo oblegali z 42-palčniuii topovi.
Ruski generalni štab naznanja: — Armada generala Hin-denburga se je zadnje dni na razlitih mestih umaknila /a kakih 11 angleških milj. Prepričani smo, d» se l»o Hindeuburg v najkrajšem času umaknil v Vzhodnjo Prusijo. Nemška kolona, ki oblega (irodno, se nahaja v zelo kritičnem položaju. Ce se ne bo pravočasno umaknila, jo homo obkolili.
tolčena.
Petrograd, Rusija. 1. marca. — Poročilo, ki ga je izdal danes ruski generalni štab. se glasi:
'/. rčerajšniiu dnem so bile kotirane operacije pri Prasniau. Dva nemška armadna /bora sta navalila na naše postojanke. doeiiu smo mi skoraj istočasno vprizo-rili izpad. Vnel se je strahovit hoj. v katerem uho bili mi zma-•rovalci.
Vrst. da -so pred nekaj dnevi uničili Nemci našo deseto armado. je neresnična. Našo deseto armado so le potisnili nekoliko ua/aj in to nameravali zaplesti v bitko naše čete, ki no uspešno o-perirale v okolici Mluve. Kakor-trn hi tf to zgodilo, hi udarili naše levo krilo. Načrt se jim je popolnoma izjalovil.
H>. februarja je stopil sovražnik na <"-rti Lipuo-Serpec v ofenzivo in poslal v og»*nj |*et divizij. Xe-kaj easa so divizije še precej do- I bro prodirale in doispcle eelo do Plonska. 1H. februarja se je bila odločilna bitka, v kateri so bili j Nemci poraženi.
hit na
P redu o bodo prišle do Carigrada, bodo morale premagati še nešteto ovir.
Novo turško glavno mesto bo skorajgotovo Brussa. ki leži na azijski strani. Prebivalstvo je že začelo zapuščati Carigrad.
Pogodba glede Dardanel.
Pariz, Francija. 1. marca. —
Temps" poroča, da so sklenile Rusija. Anglija in Francija pogodbo. ki določa, da bo imela Rusija vedno prosto pot v Sredozemsko morje, -če se posreči zavezniškemu brodovju zavzeti Carigrad.
Zaveznika izkrcala artilerijo.
London, Anglija. 1. marca. — Francozi in Angleži so na vseh razdejanih utrdbah razvili svoje zastave in izkrcali nekaj svoje ar-tilerije. Trdnjava Kil I id lialir j»* čisto razdejana. Brodovje sv«* z veliko naglico približuje najožjejše-mu delu morske ožine. Pri obstreljevanju uvrdb je bilo ranjenih oziroma mrtvih 5000 turških vojakov.
S francoskih bojišč. Nove francoske bombe.
Francoska artilerija uporabljaj baje bombe, ki razširjajo strupene pline, kad: se razpočijo.
OBOJESTRANSKE IZGUBE
Dva francoska armadna zbora sta vprizcrila ostre naskoke na nemške pozicije v Champagne.
Angleška blokada
sedaj uveljavljena.
Represalije Anglije kot odgovor na nemško piratsko politiko s podmorskimi čolni.
ZNAMENIT ODGOVOR.
V dveh tednih se bo odločilo.
London, Anglija. 1. marca. — "Timesu" so sporočili, da se ;iu
gieške in francoske bojne ladije'Jev- ,lva kilometra z veliko naglico približujejo svo-»tr®ano *rto- ki s«' cilju.
Rusi prodrli nemški centrum. London, Anglija. 1. marca. — Frederick Rennet, petrogradski dopisnik tukajšnjega *'Timesa*\ je danes zvečer hrzojavil: — Pri Jeuiu
I Vasi Krasiios. b e m.-.l Ostrolen-1 Notranje utrdbe so sieer veliko ! ko in Prasnišem s„ prodrli Rusi ' bolj močne kot so bile zunanje.
centrum armade. generala Hin-1 vendar se lfjpalčniin topovom an- 4 ^^ , .
denhurga. Centrum je prodrla ne- | glc.skih bojnih ladij ne bodo ino- * 1 dn''Ja- mana.
■ . . , ' . . . .. r, -i , - * aanasiljem poročilu vojneg
ka kozaška brigat a. Nemci so st gle ustavljati. Zavezniške bojne , • • , - . . •
, , , , - T i - i iT i i * i mmistrst\a se glasi, da ovirat
na vs»» na hi; ladije ladije bodo ze po preteku
se odrezana oddelka zopet strni- ' dveh tednov dospele v Marmar-
la. kar s»- jim pa ni posrečilo. Po i sko morje. Bati s«* je. da bi Turki
so s.- morali umakniti. Ruska ka- topili par starih ladij, vsled česar
Odstranjena katastrofa. Petrograd, Rusija. I. mirea. — l astniki rtiskega generalnega šta-. . . . , . „ .
I.a so mio iija. da so nameravali r se12 bi
N,„,ei sledeče: - V okolici IVa- m,lj <>d Frasnisa. |goč.
-ruša -o hoteli prodreti glavno p . ! Iz Aten poročajo, da v Carigra
armade, pot.-m pa ob-! . . Podrobnosti. Idu lahko vsak hip izbruhne revo
4* ur trajajočem krvavem boju i na liajožjejšein delu ožine ne po
'd če
bil prehod skozi ožine nemo-
fronti med Avgust o- j^rt*d»*rick Rennet, vmn in vzhodujim delom u^li«;. I,Jo»,,s,1,k tukajšnjega
silo rusk
kol it i vse rusko vojaštvo, ki se! nahaja na front i med Avgusto-
lom lialiei-j j«*. Nemci pravijo. da so s«- na Ru- j sko Poljskem iz strategieiiih ozi« j rov umaknili, iz zanesljivega vi-ii/i ,|r pa /liano, da j.' bilo to '"ii-I tu l k :l ti je podobno divjemu be-|gu. Na bojišču so puščali lanjeii-e. topove in strojne puške.
Sedaj hočejo Nemci skurajgo-ovo začeti z obleganjem trdnja-c (irodno. Dosegli ne bodo ve-iko. ker jc na levem bregu reke ijeineii koncentrirana močna ru-artnada.
Podrobnosti.
London. Anglija. 1. marca. — lueija. Sultan je pripravljen ua
odhod.
Obleganje Stanislava. Pari«, Francija. 1. marca. — II uk,i ištta 11 h v ii s agentura je do-pila i/ Rukarešt« poročilo. »Ih so usi znova zavzeli g«liško mesto .olomejo in začeli z obleganjem itauislava.
Avstrijsko poročilo. Dunaj, Avstrija. 1. marca. — zapaduem delu Karpatov avstrijske čete še pieeej dobro na-i redu jejo. Avstrijsko vojno mi-histrstvo naznanja, da so z n*-*kokom zavzele več ruskih postih jank in pognale sovražnika v beg. Pri tej priliki s«, baje vjeli [Avstrijci nad dva tisoč ruskih [vojakov.
Jnžno o«l reke Dujester so koncentrirali za«lnje dni Rnsi preeej-1 je število svojega vojaštva. Ka-corhitro so to opazili Avstrijci.
svoje čete zadostno ojačili in »daj pričakujejo sovražniškega »pada.
petrograjski "Times-a". naznanja : Nemci so v severnem ileln Rusko-Poljske poklicali n;t [pomoč vse rezerve, samo da bi lista vili prodiranje Rusov. Dosedaj je bilo vse prizadevanje brezuspešno. ker ruska armada pri Na i •evu zmagovito prodira in si osvaja vas za vasjo. Rnsi so razdelili nemško armado v dve polovici. katerih južna se je že začela umikati. Med nemškimi četami vlada veliko razburjenje. Ko so izgubili Nemci Prasniš, so bili cel dan brez mu niči je. tako seže industri-jelui mir v dotičuem okraju.
London, Anglija. 1. marca. — ^Ministrski predsednik Asipiith je danes v znamenitem govoru v po-sl tiski zbornici objavil, da bo etabliranje resnične blokade sovražnih dežel odgovor Anglije na nemške napade na trgovske parnike.
Načrt zavezniških vlad je. da se prepreči dovoz in izvoz vseh predmetov v pristanišča in iz pristanišč sovražnih dežel. Pri tem pa bi ne n istal noben fiziko za nevtralne dežele. Zavezniki bodo zaplenili vse blago, ki je namenjeno za sovražite dežele ali ki prihaja iz teh dežel.
"Nemčija je svoje nasprotnike prisilila. iIh pričnejo s povračilnimi odredbami ter (preprečijo. da hi koinoditete kakršnekoli vrste prišle v Nemčijo ali iz I»jc". je rekel Asquitll.
Z ozirom na nemško mornariško kampanjo proti angleškim^ trgovskim ladijam je izjavil Asquith. da ie kršila Nemčija sistematično vse konvencije, katere se je sklenilo v svrho oinilje-nja vojskovanja ter ila je šla eelo korak naj rej ter organizirala podmorsko kampanjo piratstva. Nemčija ne blokira in tudi ne more nikdar blokirati angleških obali.
•Glede govoric o skorajšnem mini je izjavil Asquith. da je veliko prezgodaj govoriti o miru. Ta čas bo prišel šele tedaj, ko se bodo približali visoki cilji zaveznikov njihovemu uresničenju.
Asquith je nadalje izjavil. «Im ni bila angleška vlada še ob nobenem času tako kot seiHj prepričana. da bodo koucčuo zmagali zavezniki.
Washington, 1). C.. 1. marca. Francija in Anglija sta sporočili danes vladi Združenih držav, da bosta v bodoče ustavili ves paro-brodni promet v Nemčijo in iz nje. Tajnik lit van je takoj obvestil predsednika Wilsona o no vem položaju stvari.
Združene države bodo dvignile protest proti novi politiki zaveznikov, tla preprečijo vso trgovino z Nemčijo. Avstrijo in Turčijo. Vlada bo nasprotovala temu izvaurcdnemu kršenju njenih pravic ter bo postopala na isti način kot proti Nemčiji, ko je slednja zagrozila, da bo onemogočila vse nevtralno parobrod-jstvo.
Odgovor Nemčije.
Rerlin, Nemčija. 1. marca. — Danes popoldne se je ameriškemu poslaniku Gerardu vročilo odgovor Nemčije na poslanico predsednika Wilsona glede mornariške vojne cone in blokade živil. Glasom izjave zunanjega u-rada je odgovor "sprejem ameriških predlogov, z nekaterimi modifikacijami.r *
Za plenjenje čilenskega parnika.
Berlin, Nemčija. 1. marca. — Prekmorska agentura je izdala danes poročilo, da so francoske bojne ladije zaplenile čileiiski parnik " Ranoajnia". ki se je nahajal s solitarjem na krovu na poti proti Benetkam.
Nemci niso izgubili niti enega podmorskega čolna. Berlin, Nemčija. 1. marca. — Nemška adiniraliteta je danes
objavila. o\ rožena od vseh drugih narodov. Avstrijski eesar ponižen sluga nemškega Mihel-na. kateremu snaži škorenj! Žalostno a resnično. — Da so imeli vsi narmli v Avstriji enake pravice in bi bila njena politika drugačna, bi ji ne bilo treba igrati sedaj te hlapčevske vloge.
Pariz, Francija. 1. marca. — Francoskega zunanjega urada se dosedaj še ni obvestilo o slučaju parnika "Dacia". Cradniki mornariškega ministrstva so danes izjavili, [SERVIRALO ZA ZBOROVANJE SLOVENSKE LIGE DVORANO "LITTLE ! BOHEMIA" XA ST. 172 » LOOM IS ST. VOGAL 18. CESTE IX BLUE ISLAND AVE. ZBOROVANJE SE PRIČNE j DNE 9. MARCA. PODRUŽNICE SLO-. ... . i VENSKE LIGE POŽIVLJAMO STEM,
mu napadu. Med Klampeiiborg NAJ odpošljejo SVOJE DELEG\-ji < liarlotteiiiuiiilt se je dolge vrste zakopov. ki so val pred bombami.
izkopalo TE NA TO VELEVAŽNO ZBOROVA-
Stavka v angleških ladjedelnicah.
London, Anglija, 1. marca. — Stavkujoči delavci v t Hyde napravah so povečini izostali danes od dela. kljub zapovedi vlade, naj zopet pričnejo z delom. Le malo delavcev se jc vrnilo na delo.
Pričakovalo se je. da delavci pokorili odredbi današnji dan ni prinese sprave in tudi ni nikak nja. fla bi se kmalu pričelo z delom. Delavci so imeli ^.est zborovanj v stavkarskem okraju.
Xa teh zborovanjih jih je bilo le malo. ki so se izrekli za povra-tek ua delo. Na nekaterih zborovanjih se je sploh odklonilo gla-
ir bodo
vlade, a noben«' ra upa-
»ovanje n prediojrn, ali pa
J'*
kou<
, NJE, NA KATEREM SE BO USTANOVILO GLAVNI ODBOR SLOVENSKE LIGE. NAPREJ ZA NAROD!
PODRIŽNICA SLOVENSKE LK.E V LORAIN, OHIO.
(Posebna brzojavka ti. N.»
Lorain, Ohio, 1. marca. — Tukaj je ustanovljena podrnžnira SIo\ensk»* Lige. Članov šteje 71. Živela Slovenska Liga! Za odbor: Frank Justin.
Za testament .Marthe Washington.
Washington. 1». «'.. 1. mana. <;e ueralni pravilnik i/. Vir^lnije je n:ipi«i sil danes zvezno vrhovno .-ni niity. Va. ler iie« iio l»riM'l \ roke Morgana. Na»ialje t ni I l'ollaii-sestne pravi«-«', tla pa s<- je Hoslej «I» ^leoroko i|r/.;ni Virginia.
Nižje cene
za denarje v staro domovino,
Pošiljamo denar na Kranjsko, Štajersko, Primorsko, Koroško, i Tirolsko. Češko, Hrvatsko in O-grsko tako zanesljivo kakor pred vojno. Iz poslovanja zadnjih treh mesecev smo se da dobrega prepričali, da pride denar tudi s»i-
preglasilo predlog, naj se s stavko.
Eksekutivni komitej strojnikov je izjavil danes zvečer, da je kljub izidu današnjih glasovanj pričakovati skorajšnega konca stavke.
Le za nevtralne. Washington, D. ('.. 1. marcu. Trgovinski department je izdal danes popoldne svarilo na posestnike parnikov. ki naj bi pazili na to. kake narodnosti so posadke njihovih ladij. V izjavi se ^lasi med drugim: ''Trgovskemu tajniku Redfieldu došla poročila kažejo, da smatra Nemčija za izvanredno važno z vojaškega stališča, da obstoji moštvo lievtral-1 daj sigurno v roke naslovnikov, nih ladij, ki pridejo v nemška Vojakom se ne more sedaj de-pristani.šea. iz državljanov nev- Dar pošiljati, ker se nikdar za go-tralnth držav. tovo ve se nahajajo, in
nam skoraj vsako pošiljatev za vojake e. kr. poštni urad vrne. Anglija preskrbljena z žitom. Denar nam pošljite po "Do-Ottawa, Canada, l. mana. — mestic Postal Money Order", Parlament je odklonil danes re-jter prii0žite natančni Vaš naslov, solucijo, ki je določala prepoved in one osebe, kateri 8e ima izpla-•zvoza žita. izvzemši v Anglijo in dežele njenih zaveznikov.
fsir Robert I-Sorden je izjavil, da ni nobene nevarnosti, »la bi nastalo v Angliji pomanjkanje žita.
Vest o atentatu. Pariz, Francija. 1. m area. — Iz Kima poročajo, da je bil zadnjo soboto zopet vprizorjen atentat na turškega vojnega ministra Kn-ver pašo in notranjega ministra Talaat beja. Atentatorji, katere je policija aretirala, niso imeli uspeha.
Odobrenje zemljiških posojil. Washington. U. C*.. 1. marea. — l»a-nes zjutraj ob 1. uri je sprejela poslanska zbornica predlogo glede zemljiških posojil in sicer s 100 proti W glasovom.
čatL
Cone:
K $ K $
5____ .95 110...« 19. SO
10.... 1.85 120...« 2t.fiO
15.... 2.75 150.... 23.
20.... 3 '•:"> 140.... 25 20
'25.*.. 4.55 150...« 27.00
30.... 5 45 160.... *>s HM
35.... r. 35 170.... no KO
7.25 32 40
45. m. 8.15 200.... a« no
50.... 9 00 45.00
55.... H.DO 300...« 54.00
CO.... 10.80 350...« r,r, rut
f>-~>.... 11.70 4O0.... 72 00
70.... 12. C0 450.... st.oo
75.... 13,50 50O,..» 8». f«
80____ 14.40 60O____ 11«
85.... 15.30 700____ 123.20
0O.... 16.20 800____ 110. HO
95.... 17.10 90fG3 15H.40
109«««« 18 00 100(}^ 174.00
Ker se cene sedaj jako spreminjajo naj rojaki vedno gledajo na naš oglas,
TVBDKA FRANK BAK8ER, 83 OorUaadt fk, H«wT ork, H. Ti
\
^WiAi m
—r-—
u, .. , N,
r
GLAS NARODA, 2. MARCA, 1915.
GLAS NARODA" I Zborovanje Slovenske
CSlovemc Daily.)
Owned and published by tbe
fUovenic Publishing Co.
(a corporation.) FRANK SAKSER. President.
• LOUIS BENEDIK, Treasurer. «.
-------orpor__„
addresses of above office rs : Cortiandt Street, Borough of Manhattan. New York City. N. Y.
- (eo
Za celo leto velja list za Ameriko ic
Can ado........................$3.00
ol leta....................... 1.50
ito ca mesto New York........4.00
* pol leta za. mesto New York ... 2.00
M EvrorKj za vse leto...........4.50
>1 leta.............2.55
trt leta............ 1"0
•G
"GLAS NARODA" izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
("Voice of tbe People") iMoed every day except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00.
Ad Ttrttoemtn t on uwemit
Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne
pnobčajejo. Denar caj se blagovoli pošiljati po —
Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prcjinje bivsliiče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in pctfiljatvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA"
82 Cortiandt St., New York City.
Telefon 4687 Cortiandt.
«14
David Lloyd George in Združene države,
Anjrleški zakladniear, David Lloyd (Jeorge, jo tekom nekega govora v Bangor, Wales, v nedeljo izjavil; "Ako ostane Nemčija zmagalka nad to deželo, bo praktično diktatorica celega sveta in kam naj se ozremo po vitežki deželi, ki bi nas varovala — na A-meriko? Ako niso mogle dežele kot Rusija in Francija, z velikimi armadami, in mi z najmočnejšo mornarico na svetu nastopiti proti temu strašnemu stroju, kako bi mogla Amerika storiti kaj takega ? To bi bilo več kot bi mogla storiti Amerika, da brani svoje interese na lastnem kontinentu. Amerika je manj pripravljena kot smo bili mi."
Ta izjava angleškega državnika. ki ni dosti več kot par fraz, je imela v tej deželi dvojni učinek. Ameriško-nemško časopisje je videlo v tej izjavi priznanje Anglije, da je poražena. A ne le Anglija, tudi Rusija in Francija no moreta ninčesar doseči proti silnemu nemškemu vojaškemu aparatu. Raditega je Nemčija zmagovalka in zasigurano ji je prvenstvo med narodi.
Na drugi strani pa so porabili tii ugodno priliko ameriški oboroževalni fanatiki ter vpijejo, da je treba Združenim državam velikanske armade in mornarice, ker j<- \^aki čas pričakovati, da bo Amerika potegnjena v vrtinec svetovne vojne. Krieačem se je seveda pridružil tudi politični untie Itoosevelt ter vpije na vse grlo, da hoče on in njegovi štirje muovi pristopiti k Ameriški legiji, katero se ustanavlja.
< >be stranki nimata prav. Nemčija bo imela še dosti opravka ter bo najbrž preje izkrvavela, pred-no bo premagala sedanje zaveznike, \»aj tako premagala, da jim bo mogla diktirati svoje pogoje ?-a mir. Ako se prouči dosedanji potek vojne ter upošteva dejanski položaj, se. nikakor ne more govoriti o zmagah Nemčije. Na Ru-ako-Poljskem so zmagali, a so se morali zopet umakniti. Prodirali a njih prodiranje je bilo brezuspešno in brezpomembno. Na Francoskem ne morejo nikamor naprej in njih akcija proti Angležem obstoji v slepomišenju v Kanalu in anglešikh vodah. Medtem pa raste notranja kriza in pomanjkanje živil postaja z vsakim dnem občutneje.
Istotako je z Avstrijo, ki si je ffpletla v sedanji vojni vse prej kot lovorov© vence.
Stranka v Ameriki, ki kriei po oboroževanju ter zahteva velikansko redno armado in mornarico, pa stoji v službi gotovih intere-«M*ntov, ki bi vlekli velikanske dobičke, ain-bi se uresničile njih sanje. O tem se je na tem mestu it večkrat razpravljalo in isto velja tudi sedaj. ^
Lige.
Podružnice Slovenske Lige naj hitijo, da izvolijo delegata ter ga odpošljejo na glavno zborovanje Slovenske Lige, ki se vrši v torek dne 9- marca v Chicagu. Delegati naj prinesejo s seboj izkaznice, izstavljene od podružnic. Na shod se vabi vse, ki so znani kot narodnjaki in uueti za pravično slovensko stvar. Ne bo se pa pripustilo na zborovanje ljudi, ki bi hoteli tja z izrecnim namenom, da delajo zgago in onemogočijo oživo-tvorjenje velike slovenske organizacije, Slovenske Lige.
Nebroj dopisov nam prihaja, v katerih se navdušeno pozdravlja ustanovitev prepotrebne Sloven-ske Lige. Kar so imeli drugi slovanski narodi že dolgo časa, bomo dobili sedaj tudi Slovenci in nikdo nam ne bo mogel očitati, da spimo ter da smo se odtujili slovenskemu narodu.
Ura odločitve je prišla in vsak mora biti na braniku časti in posesti našega naroda. Nam v Ameriki niso zaklenjena usta in prosto in neovirano smemo izgovoriti besedo v prilog zatiranemu narodu.
Ne zadostuje pa beseda. Treba je dejanja, in sicer hitrega, neposrednega. Čim več je odpora proti stvari, čim bolj se jo skuša osmešiti od gotove strani, tem boljša je, tem več je garancij, da bo uspela.
Navdušenje za stvar Slovenske Lige je nekaj epohalnega, nekaj skoro nepojmljivega. Človeku se zdi kot da bi sanjal. Koliko sile je ležalo v narodu neizčrpane. katero se bo spravilo sedaj na dan! Koliko odporne sile, koliko zdravega razumevanja dejanskega položaja !
Priznati je treba, da smo sebe in rojake podcenjevali. Mislili smo, da bo zadela akcija na velik odpor, da jih bo le malo, ki se bodo zavzeli za stvar. V radostno začudenje pa smo videli, da je bilo treba le majhnega impulza, le migljaja in stvar je bila v teku in v lepšem kot bi si mogel kdo predstavljati.
Naprej, na delo za Slovensko Ligo!
zemskem morju, ako bc zmaga Iposelnih delavcev, kakor jih je naša, in ona sme mirno računati bilo kdaj poprej. Le malo število na trajno zvezo z avstro-ogrsko'premogorovov je, kateri obratu-
monarhijo. Vsi interesi Italije merijo torej na to, da gre dalje po poti zadnjih desetletij ter si v o-kviru trozveze in v prijateljskem sporazumljenju zagotovi svojo bodočnost in svoje ravnotežje.
Andrassv končuje svoj članek z vero v prijateljstvo Italije, ker jej to nalagajo njeni interesi in obstoječa pogodba. V zaupanju v pravičnost naše reči. v hrabrost naše vojske, vstrajnost naših narodov in modrost naših voditeljev moremo mirno gledati nasproti vsem eventualnostim in vsem nevarnostim.
Bodočnost Italije.
Madjarski politik grof Julij Andrassy je priobčil v dunajski "Neue Freie Fresse" obširen članek, v katerem slika bodočnost Italije za slučaj, da zmagata Avstrija in Nemčija ob nevtralnosti Italije, in za slučaj, da zmagajo njiju sovražniki.
Na naše mesto ob Adriji, pravi Andrassv, bi prišla Velika Srbija, kar bi bilo Italiji škodljivo, kajti za, Srbijo bi stala Rusija, ki bi s svojo neizmerno močjo nikdar ne dopustila, da bi se Italija vgnez-dila na Balkanu in slovanskih deželah ob Adriji. Rtisija pa bi vsled premoči ob Adriji zadobila močan položaj ob vsem Sredozemskem morju. Treba upoštevati, da bi Rusija dobila v svojo oblast Dar-danele, pomnožila bi svojo mornarico in zagospodarila tudi na zahodnem obrežju Balkana in ob sredozemski Mali Aziji. In sosedstvo takega slovanskega kolosa bi bilo Italiji veliko bolj nevarno nego avstrijsko. Ali ne vidijo v Rimu, da, dočim je nam zveza z Italijo važna, bi je zmagoslavni carizem niti ne potreboval in bi z brezobzirno odločnostjo iztisnil italijanski vpliv od vzhodnih bregov Adrije.
Zmaga trosporazuma hi bila pa sploh Italiji škodljiva. Anglija bi postala po razdelitvi Turčije neomejena gospodovalka nad celo Arabijo iu Egiptom in Francija bi se še bolj vgnezdila ob severo-zapadni Afriki, kjer bi Italiji le malo več ostalo. Tripolis bi mogla ohraniti le po milosti trozveze.
Pa tudi na suhem bi bila Italija v nevarnosti od dveh strani, kajti Velika Srbija bi jej bila sovražna vsled Istre, hrvatskega Pri m or j a in Dalmacije. Ali se more Italija vmešati v vojno in kršiti pogodbe, da si svoj položaj le poslabša ?
Ako bi sc pa Italija združila z Avstrijo, tedaj bi postala dedinja cesarjev, dobila bi celo severno Afriko, sredozemske otoke, torej veliko več neg« bi od nas mogla vzeti. — In Italiji se ni bati nikdar za svojo bodočnost ob S redo-
New York, N. Y. — Newyorška podružnica Slovenske Lige priredi dne 4. marca ob 8. uri zvečer shod v prostorih ''Brata Vogrič'' na 211 Graham Ave. v Brooklynu. Pri tej priliki se bo izvolilo delegata, ki bo zastopal mišo podružnico na zborovanju v Chicagu. Dobrodošli so vsi, katerim je pri srcu svoboda iu neodvisnost slovenskega naroda.
Presto, Pa. — Delavskih razmer ne bom omenjal, so pač slabe kakor povsod. Sporočam samo svojo nesrečo, ki me je doletela 20. decembra m. 1., ko mi je ugrabila smrt ljubljeno soprogo in par dni pozneje še sina. 21 let starega. Žena je bila članica društva sv. Barbare št. 4 J. S. K. J. in pri društvu sv. Jožefa št. 21 K. S. K. J. Prisrčno se zahvaljujem vsem za krasne vence in ker so ju tako lepo spremili k zadnjemu počitku. Zali valjam se tem potom J. S. K. ♦J. za tako liitro izplačilo posmrt-nino in jo vsem toplo priporočam in želim, da se vsak. kdor še ni. potrudi, da postane član naše slavne Jednote, ker ona pomaga ob bolezni in olajša po smrti mnogo solza. — Žalujoč soprog Gregor Režek iu otroci.
Sheboygan, Wis. — Popisati hočem, kako je tu v naši našelbi-ni. Delavske razmere so tu po 15. februarju tako ugodne, da boss povprašuje za delavce. Vse tovarne so začele delat s polno paro, ker imajo veliko naročil. Dela se po 12 do 14 ur na dan, plača pa je odvisna od posameznih tovarn: nekatere plačajo po 20, druge po 25t na uro. Če bomo tako delali, bomo zanaprej lahko poplačali, kar smo se dosedaj zadolžili. Tisti, ki so brez dela. lahko sem pridejo, ker se tu zdaj lahko dobi delo. — Tu imamo veliko število deklet, ki bi se rade inožile, pa naši fantje se nočejo ženit ter ni bilo nobene ohceti ta predpust. Dekleta se pa jezijo, ker fantje ne marajo zanje. Nekatere pravijo, da bodo šle v drupf kraj za fant mi. Torej fantje, ki mislite stopiti v zakonski jarem, kar sem pridite hitro po Veliki noči, ker tu boste dobili deklet, kakršnih boste sami hoteli, ker skoro pri vsaki hiši so po tri ali štiri, ki bi se možile in veliko vdovic je tudi. Pozdrav! — J. B.
Leadville, Colo. — Kakor mnogo drugih .rojakov, tako tudi jaz prav pridno prebiram list '"Glas Naroda", posebno sedaj v tem pritičnem času. ko traja ljuta vojna v Evropi. Žalibog tudi v Ameriki niso najboljše razmere. Kakor drugod, se tudi tu ne moremo preveč pohvaliti z delom, dasi tukajšnji rudniki in rudotopilnica še preeej dobro obratujejo. Rojakom pa ne priporočam sem hodili, ker tu jih je že* mnogo brezposelnih. V slučaju pa, da se obrne na bolje, bom pa poročal. Kar se pa evropske vojne tiče. imam to mnenje, da bi bilo najboljše.
če bi se takoj končalo to klanje. Ne simpatizirani re z en", ne z drugo državo. pa vseeno želim, da bi se ta blaznost končala v Evropi. Pozdrav! — Tonv Rozman.
Walsenburg, Colo. — Gotovo že marsikateri slovenski rojak radovedno pregleduje po listu, da bi izvedel, kako da se godi premo-garjem v južnem Coloradu, odkar je končana stavka. Marsikateri si je tudi že mislil: no, hvala Bogu. da je vendar enkrat konec tega boja, zdaj si bodo vsaj revni delavci zopet zamogli pomagati iz svojega revnega stanja. In tudi jaz sam sem si prerokoval tako. Toda zmotili smo se. Premogoro-vi, namesto da bi začeli obratovati s polno močjo, so pa popolnoma zastali z delom, tako da je
jejo po eden ali kvečjemu po dva! dni v tednu. Število prosilcev za' delo pa je ogromno. Pa tudi tisti, I
Raznoterosti.
Kako Turkinje demenstrujejo.
V Erzerumu so uprizorile Tur-
POZOR VSAKEMU!
Moj indijski jermen je najbulj-!ša pomoč brivcem. Zadostuje, da
se grska vlada j«; sklenila s štirimi paroplovnimi družbami pogodbe, da morajo s podporo države pomnožiti število parnikov, in sicer: Adria 13, Ungaro-Croata
začela po malo obratovati, ali ne 20. Levante 2, Fluss- und See-|
sehiffartsgesellschaft 4 parnike,
ve se, kdaj bodo plavže odprli Tu so šele počeli z zunanjim delom, ali srečen mora biti, ki sra
1:i remorkerjev iu 60 ladij vla-čilk. — Koliko bo to dela in za-
.—------— — ' i .
sploh dobi. Ljudi je na stotine iu služka za ladjedelnice!
stotine brez dela; sem ne svetujem nikomur za delom hoditi, kadar se obrne na boljše, bom pa že sporočil v tem listu. — Z zanimanjem prebiram mnenja čitateljev, ali žalostno je to. da nekateri še zdaj ne razumejo, za kaj tu sploh gre. Ni tega dolgo, ko sem bil v Kast Heleni v neki slovenski gostilni. pa smo se pogovarjali o evropskem klanju. Jaz sem rekel, da bi bilo bolje za nas Slovence, da Avstrija in Nemčija izgubita, pa se hitro oglasi gostilničar, češ, kaj mi hoče dati Slovenec. Pravi, da s slovenskim jezikom ne prideš dalje, nego od Ljubljane do Logatca. Pripomnim naj, da je ta patri jot že Iti let v Združenih državah. Pa kaj je temu krivo, je lahko uganiti. Evo ti dokaza, dragi bralec: premalo čitanja in premisleka. Poznam dosti rojakov, ki so bili naročeni na list "Glas Narodapa mesto da bi ga bil skrbno čital in pregledoval dve, tri leta pred to bratomorno vojno, ko se je vedno pisalo o velesilah Nemčiji, Rusiji in Avstriji, pa tega ni storil. Ne samo čitati zdaj vojna poročila. Meni se zdi po moji skromni pameti, da oni, ki čitate ravno zdaj samo nemška in avstrijska poročila, kakor da bi jaz na priliko počel čitati roman kje tam v sredi in potem še malo proti koncu. Rojaki, popri-mite se čitanja knjig o naši zgodovini, potem boste sprevideli, da je naš mili slovenski narod že dosti pretrpel pod tujčevo peto. Jaz pa pravim: Živijo in blagor takim ljudem, kakor sta gg. Ivan Blatnik, Frank Sakser in še dosti drugih takih odličnih mož. Dragi čitatelj, pa ne smeš misliti, da pišem to po navodilu drugih. Jaz sem občeval že z vsakovrstnimi ljudmi in delal z njimi, sploh s Hrvati in Srbi v stari domovini. Prepotoval sem tudi kraje od Srema v Slavoniji pa do Leobna na Zgornjem Štajerskem in od tam pa čez Bavarsko v Belgijo. Pa ko sem delal v Sremu v pre-mogovih jamah, jaz iu dosti Srbov, kakor tudi Hrvatov, smo imeli mi Slovani najslabše prosto re, tako da nismo mogli več zaslužiti na 12 ur kakor 1 K 60 v, Ogri in Nemci pa po 5 in 6 K. Pa boste rekli: zakaj tako velik razloček? Bossi so bili Ogri in Nemci in to je dovolj dokaza. Rojaki, vstaniino zdaj. ne zavidajmo drug drugega, podajmo si roke, kakoi brat pravemu bratu. Zakaj ne bi skupaj držali ravno mi? Poglejte samo Nemce, kako zagovarjajo eden drugega! Tako tudi mi lahko. ker se gre za narodni obstoj in izboljšanje pravice. Posebno pa zdaj, ko imamo čvrste in dobre može ali voditelje. Tudi tukaj nas je nekaj Slovencev. Jaz bi priporočal, da bi se pri društveni seji kaj ukrenilo, zate, ker tam nas je še največ skupaj. Torej naprej, do cilja in za Slovensko Ligo! Vsi za enega, «*ien za vse! S po-
Damska hazardna družba.
Na Dunaju je hazard že dolga
leta tudi ženska strast. Zlasti «ro-;
i
spe i/, židovskih krogov so udauc prepovedanim igram iu že opeto-j \auo je policija presenetila popol-, danske darnske "čaje ", v katerih je igral "makao", "buki" i. j>. j glavno ulogo. Damske hazardnej družbe so se zbirale zlasti v salonih finih dunajskih kavarn, kjer i se je igralo za visoke svote. Te; dni je dunajska policija zopet presenetila v neki prvovrstni dunajski kavami krožek "finih dam". Ženske, kvartopircc, so zasačili detektivi "in flagranti"' iu soduik je sedaj milostive podučil, da je hazard grda in kaznjiva stvar.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Mr. C., Melrcse Park, HI. — <)-
menjeno knjigo dobimo v par dnevih in stane 7~»č. — Avstrijsko cesarico je umoril italijanski a-narhist Luccheni v mestu Ženeva (Geni) v Švici 10. sept. 1S98.
Kje je LOUIS ŠVIOELJ ? Doma je iz Borovnice na Kranjskem. V Ameriki se nahaja že kakih 10 let. Bil je 3 ali 4 leta v Wau-keganu, 111. Od tam je šel v stari kraj, v kratkem prišel nazaj iu se nastanil v Clevelandu, Ohio, kjer se je tudi oženil. Po smrti svoje žene je šel v Joliet, 111., zatem je bil nekaj časa v Chicago, 111., in zadnje njegovo pismo sem pa dobil iz Memphis, Tenn. Ako kdo naših rojakov ve za njega, naj blagovoli naznaniti meni, njegovemu bratu. Je nekaj važnega, njemu v korist. — John Svigelj, P. O. Box C:{. Summit. 111.
sedaj v tukajšnji okolici več brez- zdravom Frank Richter.
Avstrijsko Srbsko Ruska Vojska.
Dobili sme iz Ljubljane knjigo 9 tem naslovom, z lepimi slikami. To je prva knjiga o sedanji vojni v slovenskem jeziku. Dobili smo le 500 komadov. Cena 75c. Kdor jo hoče imeti naj takoj piše ponjo. Dobili smo tudi vojne razglednice Rdečega križa, petero vrst 25c. Cenik pošljemo zastonj.
SLOV. KNJIGARNA
S35 WwUbftM St., Milwaak«, Wh.
A^A A^A A^A A^A A^fc. * A^A A^A A^A A^fc A^A
v slovensko-hnaski koloniji.
Ako ielite kupiti farmo ali zemljo za farmo, ne kupujte preje, dokler se n« prepričate, kakšna prilika se vam nudi y slovensko-hrvaski koloniji ▼ okolici Ashlanda v državi Wisconsin. Ta kolonija obstaja sedaj že šesto leto ter je v njej kupilo farme že 150 slovenakib in hrvaških družin.
Slovenci in Hrvati, ki so naseljeni tukaj, imajo razna gospodarska društva, kojih namen je, da pospešujejo blagostanje in napredek slovenskih in hrvaških farmerjev v oni okolici. Zato je dandanes lahko vsakemu našemu človeku pričeti tukaj z gospodarstvom in to z majhnim denarjem. Pišite po naš list "Good's Colonist", kjer lahko podrobneje čitate o teh kolonijah. Pošljemo ga vsakemu zastonj, brez razlike, ako želi kupiti farmo ali ne.
Naslovite:
TN Jams W. Good Company
Dep. 54 Ashland, Wis.
list. 22. fara Semič na Dolenjskem. Iščem ga radi dedščine njegove matere, ki mu je umrla. Prosim cenjene rojake, če kdo ve /a njegov naslov, da mi javi. ali naj se sam oglasi popolu bratovi hčeri: Mrs. Agnes Schmuck (rojena Jakša), Bremen St.. Brooklvn, X. Y
imel v zalogi molitvenike in razni; druge knjige ter pobiral naročnino za "Glas Naroda"'. Zahvaljujem se vsem rojakom za dosedanjo naklonjenost ter se priporočam še vnaprej. S spoštovanjem Math. Ogrin, zastopnik "lilas Naroda". 12 101 h St.. North Chicago, lil.
<2-3—3 >
Za ameriške Slovenke.
53 KAJ
Evropsko zdravljenje v Ameriki.
Ali trdite na kroiiirnili Imh-znih pljui\ žel<*I<-a. jeter, ereve*«. krvi ali živivv?
Naši zavodi zdravljenje kr<> menili l»«»lezni ><• opremljeni /. vsemi uiiMleriiiiui električnimi pri pnivaini. Tudi z«lrav I jen je /. radijem in krvnim m. kot ir;i je najti le v Velikih evropskih sanatnrijil'.. Knjiži« «- /. ../.n.n l«» uradov in naeiuo\ zdravljenja zastonj.
1'o^ljite ime in nn^Iov na : Dr. L. K. SlEliKLSTKIN.
308 Ptrmasettt BlJg. 746 Euclid Arene.
Cleveland, Okie.
MOKA VEDETI VSAKA OD-KASLA ŽENSKA?
Pravkar je izšla knjiga velezanimi-ve vsebine z naslovom:
Kažipot ameriškim Slovenkam-
Poduk za oil m sla dekleta iu žene. — . Po raznih virib spisala Zora Vitoniir..
1 »olfro easa smo jm»kresali Sloven« if i slic'-no knjigo, ki hi m zmot ri vala in dajala navodila v tako važnih iu skrivnostnih vprašanj človeštva, kakor je I ravno zakon in materinstvo, o f-emur mora hiti |MUieeiio vsako dekle, predtm (stopi v zakon. Knjiga ohseca nad H»o ! strani in je primerno vezana. Knji-jpi ima namen horiti se prdti številnim I uapaenim nazorom med našim zeiist-! vom ter i»okazati pot do prave s reče. jt'ena knjigi je $1.00. Noltena Slovenka ne sme hiti brez te knjige. Naroča se pri:
PODI ONA BIBLIOTEKA. Dept. 2, . I*. O. IW\ SUH. Milwaukee, Wis.
IA.\ ** —■ f\*
Kaj pravi j« Sultner
pisatelji, učenjaki iu državniki o knjigi Sterte pl.
«
Doli z orožjem!"
lifV Nikolajevir Tolstoj je pisal: Knjigo sem z velikim užitkom prebral in v njej našel veliko koristnega. Ta knjiga zelo
vpliva na človeka iu obsega nebroj lepili misli____
Friderik pl. ISodenstedt: o.!k;ir je umrla uiadama Stael ni bilo na svetu tako slavne pi-ateljii-e kot je Snttnerjeva.
Prof. dr. A. Dodel: "I Mi z orožjem je pravo ogledalo »edanje-ua časa. Ko človek prečita to knjigo, uiora nehote p<>mi>liti. da se bližajo človeštvu Imljši časi. Krutkomalo: zelo dobra knjiga.
Dr. I.ikI. Jakobovski: To knjigo bi človek najrajše poljubil. V dno sna me je pretreslo. k<> -111 jo prebral.
Štajerski pisatelj Peter Koseggrr piše: Sedel sem v nekem gozilu pri Krieglneti in sem bral knjigo z naslovom "l»oli z orožjem!" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma in sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj (»osebnega v mojem življenju. Ko sem jo prebral, sem zaželel, da l»i s.- prestavilo knjigo v \-e kulturne jezik«' da bi jo imela vsaka knjigarna, da bo je tudi v šolali ne smelo manjkati. Na svetu »o družite, ki razširjajo Sveto Pismo. Ali bi se ne moglo ustanoviti družbe, ki bi razširjala to knjigo?
Henrik Hart: To je najbolj očarljiva knjiga, kar sem jih kdaj bral....
C. Neumann Hofer: — To je najboljša knjiga, kar so jih spisali ljudje, ki se borijo za svetovni mir....
Hans Iranci (na shodu, katerega je imel leta ISSHI v Iferlinui : Ne bom slavil knjige, samo imenoval jo boin. Vsakemu jo hoin ponudil. Naj bi tudi ta knjiga našla svoje apostolje. ki bi šli žnjo križenisvet in učili vse narode....
Finančni minister Dunajewski je rekel v nekem svojem govoru v poslanski zhorniei: Saj je bila pred kratkim v |»osebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben vojaški strokovnjak, noben državnik, pač pa pri prosta ženska I iert a pl. Snttnerjeva. Prosim Vas, i»osvetite par ur temu delu. Mislim, da se ne bo nikdo več navduševal za vojno, če ho prebral to knjigo.
CENA 50 C ENTOV.
Naročajte jo pri:
Slovenic Publishing Co,,
82 Cortiandt Street, New York City, N. Y.
W ^rirT y»Af Vifif ^Tfr ^uji vmf yifif yw-if ^rinC Vw-f
At
Velika zaloga vina in žganja.
MARIJA GRIIL.L.
Prodaja belo vino po................ 70c, gallon
črno vino po ................ f>0c.
1) rožnik 4 pal Ione za .................... $11.00
Brinjevec 12 steklenic za................ $12.00
„ 4 gallone (sodček) za.......... $16.00
Za obilno naročbo Be priporoča
Marija Grill,
o308 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, Ohio
I
'KRACKERJEV' BRINJEVEC
je najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznini.
Cena za "BRINJEVEC" je: 6 steklenic S 6.50
1J steklenic IU.00 V ZALOGI IMAMO tudi čisti domači TKOPINJEVEC in SLIVOV-KA kuhana v naši lastni distilcriji.
Naše cene so sledeče: Tropi n je vec i>er gal. 7." in $3.00
blovovitz per gal.................$J.7,>- $:i.ft<)
Tropinjevec zaboj .................... $ JMH>
Slivovitz zuboj ...................... $i::.oo
"66" Bye Whiskey 5 let star, zaboj____ $11.00
Rodeča Oliio vina per gal.....55c.t 60c.. 65c.
Catawba In Delaware per gal.......75c.—80c.
Ka 5 in lO gal. posodo ruC-anamo $1.00, za 25 gal. $2.00, za voeja naročila je sod zastonj. Naročilu uaj se priloži denar ali Money Order in nataneni naslov. Za pristnost pijače jamčimo.
The Ohio Brandy Distilling Co.
61024)4 ST. CLAIR AVL, CLEVELAND, 0*
}
■ - ^^ l-iRe in sloge otresti nemškega in ita-J Ionskem vozu in je bilo mogoče! zunaj. Po izvrstnem hordoškem
iwi Alirkiri/'A lim^ «J»"skesa jarma. To je edina ix*. ik, štirih do petih jezikih kouverzi-1 vinu smo dobili šampanjca v po-
\LuY6N5Rfl IITO Lj;ir^i,t^vjn;::!rati-K,avir zar*111 ieki ^ *** 1- ^ jc veu-
j © m U® JM v vsi ST i;otoV8,,~1)0 dar iiarave» in
^ MMWlt ------------. ... ... vidimo pred svojimi duševnimi ! raste v masah po vseh holmcih
življenje j rejšnje- in celo ceste se imenujejo dc
Mia< uitfia-jitHiA'vih'iJVMiiiriiiKaEasaf;?
Ker
jeziku
Itili jako zadovoljni: vse je bilo navdušeno za Iagu. Na shodu je bil navzoč tudi |M»sloV€Hlja Narodnega Vest-inika Mr. Frank M. Iielan-li. ki je golilo >prejeli zadnje dni veliko liiaterijala, tieu- v,,ril ° ,ri»>je..ju slovanskih vojakov v
, 1 - , . ... . .. . tej vojni ter žalostnih razmerah, ka-
•veiiske l-age, smo sklenili vse pnolx iti i>od po-.Vre via.i*j« v naši domovini. Na si„-
du smo izvolili tudi odlior. kateri 1h> deloval z vsi močjo v prid Slovenski
sebno kolono, katera bo v vsaki prilogi našega lista t. j. trikrat na teden.
Na tem mestu bomo priobeevali imena darovalcev, dopise, odgovore na vprašanja, nasvete in sploh vse, kar se ti«V Slovenske Lige.
Komur je kaj nejasnega, naj vpraša, kdor ve kaj dobrega, naj svetuje, komur se ne zdi kaj prav, naj pove. Ta kolona je vsakemu na razpolago.
Murray. I t ah. M. Ž. IN
kaiM» CM]
-11-J vcin i. mogoče >mo prišli do koraka na-
urnt 1 |m» u>iiri>vaiiju n t.»raj j* ne
4 1H* ik.» Mukati.
KUK 1 ».jak JlmviiKki
*k*» na1 tal UM >*• .^iljlll^
'♦•III I MM >0 glltlWa u-
■i »-lin -1 in Italijanl. Ža
uredil iei . Itojakl, Slo-
ustat o\ Ijena. |tr«-»lla-
v na lei'i naselbini
ii«-a ** »venske Ujse".
V VM •Ii stvaivh .••lini
III. tudi v
M.inislt •k« na stran.
I-i;a. Izvoljeni so bill sledeči: John Teran, predsednik: Fred Wider, tajnik : George I*. Hrozu-b. blagajnik. Na shodu se je tudi nabralo za Sl«»-
vensko IJgo. Sklenjeno je bilo. da denar ostane pri tukajšnjem blagajniku, dokler m* ne ustanovi -ila S. N. 1». J." štev s )«»! naslovom "Narodu«* vprašanje" iu predl«>c Ivan '/.. Ivančiča. kateri je bil objavljen v 1 »redka. St.>f>ajui<» jto i*.ti. katero smo j "(JUs Naroda" štev. :k». Tako so sio-si za. rtali. Naslov .«lM-ka Slovenske j v.*n .itrajnik. mnogit l«*t. Srce s«- nam krvi. ko sliši-
Wankegan. III. !C..jak Ivan Brus pi- , iu.i kako prelivajo kri naši i.rati na še: Me»l tukajšnjimi rojaki s.-iu nabral' i M.jneui |*.lju. I»a zakaj jo prelivajo? /-i Slovensko I.i^M *>.s«>. Ker -te j«a v Za svobodo? Ne, pač |.a za tistega, ka-eni zadnjih š|,.vilk pihali, da ■«• deuarjteri jih je mučil že leta in leta. Prišel lili laliko izroči tudi za>to|wiku. vas pro-j j«. da m- .tsvotntdinio naših zatiral-
vidimo pred
oci moderno unjvijc jrcjsnje- m četo ceste se imenujejo po ga časa, slišimo kakor v sanjali njem. na primer Boulevard Pom-inehke melodije, ki se vrste z tu- merv ali Boulevard Louis Roese robnim petjem. Minoli so ti vese-irer. Zadnji kozarec še ni bil na li večeri, ko smo se shajali v u- polnjen, ko se je — razletela dobni družbi in ni hotel nihče pr-. granata na trgu pred našimi ok-vi vstati. Zdaj pa hiti vsakdo na ni...-
vsaki postaji po najnovejše po- To je bil vsakdanji bombard-sebne izdaje časopisov, ki jih kar ;ma Nemcev. Naš doyen, neki Švi-trgajo prodajalcem iz rok. Cesto-[car. je vstal, kakor da bi ga iz-krat se posreči komu. da dobi le'strelili iz topa. dvignil kozaret?
>hu. da mi sporučite. kaj naj «torim 7. denarjem. I »a rova li -dedeC-l: Ivan l!ru» *1 : |w r««h-.: Ali t < ki Malovašič. Jot- Kaplan. .Marija Knvčnik, Neta Vivj**nt. 1'eter K cm. J.*- Suhadoluik: |mi ."*> e.: Joe Farlan. Anton l».ileiM !>•• '2Z e.: Frančiška Jaušek. Ivana l're-bil. Frank Kavčuik. Anton Zdašar. Ivan Kupnik. Frank IVzdir. Štefan i;ral«er.M*L. Andrej Kavenik. Neimenovan. Alojzij Malovašič. Frank Mikuš. Jakoli l>'skovec. Frank Prestopnik. Ivan Sedaj, Frančiška Ogriu, l.izi Kavčuik : Neimenovan liti*. Prosim odgovor.
Opomba uredništva. Veseli nas, da -•e je 111« 1 i pri vas začelo gibanje za Slovensko ligo. V slučaju, da mislite
'■». mana v fhicagu. je najboljše, če izročite denar njemu, da ga l>o imel UH*'šiiii iKikritje stroškov. (V ne. |ki j m iča -
1 na imvršje. Na a snu 1 zavedni ro-
k;ijte. da Ik> ua zborovanju izvoljen blagajnik Slovenske Lijre. Ku bo izvo-l a jamo zji drugimi U'1!«. |»»šljite njemu denar. Pozdrav!
a moj kli
ne (mi
Slot rnska lasa \
rtMlM-.li.ik: Frank -< 111 i k : Frank iVlar 1'erko; blagajnik
Pit i sburghu. Pa.
Mohar; (io*l|»rt^l-> : tajnik: John Frank Horvat.
• Mil
Kev
i k. I:
l£o
lie v. Matt Keln'. J. Mertel. Itijrtu, A. Podvasttlk. Mrs. S« hlau-lliri, Herman Tliouiau. It. F. tiregorič, John
Kri Kill
v iMNjelj«. . 1 ►raj omenji ko-Kb>veiisk Sts. Javen
• t. |m>|M»IU-iti iMllMir v ■gai iNMaa. reil te^a m- j.riolH-i v nekaj
vsakega zavednega s«- udeleži tesa vele-i/.ne^a sIhmIm. kjer se Im» razpravljalo razmerah v naši stari domovini. Slovenska narodna IJga v Little alls, N. v. Prvi shod dne 14. februar-i llHo v dvorani sv. Jož,fM. Sb.-I vori rojak Kr. <;r«v..ika i nda U>se l>eskovee: Ant. Pleško; Jan. *kovei-; Fr. IJregorka; Jan. Tun-k: m. Kolar; l.uk. Siismau; Jos. Siniou-P; Jan. PetavM; Jan. Kiuistel; Ant. rhlč; Fr. Per; Jos. Štiglie: Ant. Iluar; Jau. Zore; Anion Fedrau iu m. Kolar.
Nato iNivabi |n>tdxane Fr. ltostnar drugo zborovanje, katerose vrši v orani Ur. Sv. Itarbarc -'1. febr. t. 1. i .'t. uri pat Mil udu*. Na drugem zl»or<»vanju pre-mo izkoriščevalci naroda, ako smo »drl. učimo ga. Jaz sem kot mlad ut v starem kraju slišal »iNMštovaue-a duhovnika, ki je govoril na prilnk-i: tako ljubiš Boga, brata i« sovražiš > ga še nikoli videl nisi. Dajmo vsi tial dar ilomu ua oltar. Podpisano. Četrti predlog: Kaznoterosti. Fr. ust na r predlaga, da naj delujejo vsi merika nski Slovenski časopisi, za
Kenosha, Wis. I/, pisma, ki ga nam je pisal rojak Frane I^>skovcc. prb>ln"i-m.• ua tem mestu par odstavkov. Itojak F. L. pi^- uie«l drugim tudi sbileče: \aše neumorna agitaeija za Slovensko l.igt« me je toliko navdušila, da sem tudi jaz sklenil napisati par vrstic. \eliko se Imi lahko doseglo s S. L., pa še veliko več bi se, če bi bili rojaki složni. Ni sii-er jiotreha. da bi vas to kaj oviralo, ampak stopajte naprej ]h» l"'ti. katero ste si zaertali. Nemci so v tem (»ogledu res olW-udovauja vredni Oni žrtvujejo zji svojo nemško mis<>| v»e: denar, delo, prosti čas itd. Kaj bi že lahko mi Slovenci dosegli, če bi bili tudi mi taki. Dobro bi bilo. če bi vam pri vašem delovanju priskočile lia
moe i ii«H Jetlnoie in krajevna društva I o raj vse Zi» kori»t naše Ijuln- domovine: Pozdrav!
Ojflrsli), m. Kakor že omenjeno. s< j>* due i:i. februarja v tukajšnji nast-l
cev. Prosim vas. rojaki, delajmo skuii-iio iu složno, če hočemo kaj doseči. — Član Slovenske Lipe.
Na sibirski železnici.
bini »slanovilo imdružuico Slovenske l.i^e. Ker jia veliko rojakov Slovencev ni bilo navzočih, st* jirireili v nedeljo dne 7. uutrea ob s. uri zvečer dru sIhmI v .1 oe Corlškovi dvorani. Toraj komur j»* drago domači1 Idago. naj pri de ua sImmI. Naj ne ImmIo Slo\en naselbini, ki bi ne bi) član Slovenski Lige. Pridite vsi: |»osebuo tisll. ki nis< bili na zadnjem shodu. Zvedeli I h isti veliko zanimivih stvari. \'m- v lalnir Slovenske Lige! Živela svoboda, živela Slovenska Liga I J. M.
Vsem pororev alrem u shodu Slov Lije v < levelandu. Ohio. Kakor vidite, je bilo jMtročilo O shoilu že natisnjeno v našem listu. Vsa nadaljna tozadevna |Hirm"ila smo inonili zaenkrat savreči, ker nam primanjkuje prostora. Priob •"ill smo prvega, ki nam je prišel v roke. Pozdravljeni!
\ se podružnice SLOVENSKE LIGE katere s« že ustanovljene, ali se bodo pa ustanovile 6. oziroma 7. marca, se
opozarja, da POŠMEJO SVO-FE DE LKliATK NA ZBOROVANJE SLO-VKNSKK UGK. KI BO 9. M ARC \ IHIPOLDNE V CHICALI. ILL. V L VOHAM "LITTLE BOHEMIA" N\ STEV. 1722 LOOMIS ST., VCHJAL 18. PESTE IN BLI E ISL.VND AVE. Dele-uatje. pridite polnoštevilno!
Vabilo na ljudski shod. Podpisani
želimo zvisleti. kakšnega mnenja so rojaki v Midway in okolici glede Slovenske Lige. Zategadelj sklicujemo shiMl dne 7. niarra oh 4. uri popolne v dvorani društva Glas Naroda št. 89 S. N. P. J. Tem|Mitoiu se uljudno vabi vsi« tukajšnje Slovane da se shoda u-deleže. Na shodu ImmIc lahko vsakdo govoril in |tojasidl svoje mnenje. Zato-raj rojaki, vsi na sliml! John Sire. Martin S trupe k, Peter Lukau.
Ely, Minn. V nedeljo. '21. februarja s«' je vršil tU shod za Slovensko Ligo. katerega se je vdeležilo veliko S lov en-i-ev. ter tudi nekaj Hrvatov. Na tem shodu sta Mr. Oeorge I.. Brozich in Marko Zoretieh govorila o zgoilovlnl slovenskega in hrvatskega naroda. Cetirge L. Brozich je pojasnil koliko muk in bolečin je že prestal naš slo-veuskl narod pred krvoločnim Turkom. Ko so se Slovenci otresli turškega so-vraga. prišel je drugI, pod katega pritiskom živimo oziroma živijo naš!
kupno*! in pov»iigo naroda. Zasleduj-. brati oustran oceana Se sedaj. Ta so-io napredek vsih stanov in vseh na-jvražnik je Nemčija. Zato resno stvar «>d«v, nazadnjaštvo izš^ibl obutauek iu se je s«laj prUfel zavzemati tudi slo-
ki zahodnjega vzhoda zbirali v
ijKištovanJe, to je pogin naroda. Slo-!venski narod in se skuša 8 pomočjo"lepi kozmopoiitični družbi v aa-
1'oroče valeč lista "Nationalti dende" opisuje svojo vožnjo po sibirski železnici sledeče:
"»Stisnjen med neskončno vrsto vojaških vlakov, leze počasi sibirski kurirski vlak iz Irkusta proti Petrograd u. Pasažirji, med temi več nego polovica štabnih častnikov in zdravnikov, se shajajo zjutraj v restavracijskem vozu in z računa vajo nastale zamude, ki so med tem iz ur postali dnevi. En ali drugi je vsekakor slabo razpoložen, toda večina se vendar uda neizprosni u-sodi. Tu se le na eno ozirajo, namreč na vojake ki gredo v bojno črto. Imamo le eno možnost. da nadaljujemo svojo vožnjo, če se vojaki na postajah u-stavijo. da dobe jesti. Potem se našemu vlaku posreči, da vozi mimo. toda hitro smo zopet dohiteli vojaški vlak. ki vozi pred nami. in zopet vozimo le s hitrostjo tovornega vlaka. Včasih stoji naš vlak ob strani vojaškega vlaka in tedaj moremo opazovati brezkončne vrste transportnih vozov. Za transport vojakov uporabljajo stare tovorne vozove, toda vojaki s z njimi zadovoljili. tudi če imajo malo prostora in če je zrak dušljiv. Kdo ve, če ne bo imela večina njih v par tednih še slabejša ležišča. Iz Sibirije prihajajoči vojak je dobro oblečen v kožuhovino in gor-ke suknene škornje, iz poljskih kuhinj dobiva na naprej določe
_____en rs et
v njihovih potezah na obrazu vi- chers confreres des pays neutres. dijo uade In strah. Se na Uralu ee coup de canon nous rappelle je zelo mrzlo. Dnevi so lepi in notre devoir." Ko je bila napit-solnčni. Jasno nebo je nad nami. | niea končana, smo pogledali sko-Toda vsaka ura. ki nas bliža za- zi okno. da vidimo, kam je uda-hodu. nas približuje tudi našemu rila granata. Hotelirka je stala
dobremu staremu prijatelju, 'ev, ropskein prijatelju" s svojim dežjem in mokroto. In dan od Petro-grada že kar curkoma lije iz tie-ba in svetlo beli sneg je izginil. Poslednji večer ležemo z občutkom zadovoljstva ,v postelj, da pe to zadnja noč v tem majhnem vozečem se svetu, da se bodo naslednjega jutra razvezale vse zveze, ki so uas med potjo skupaj držale, in da bo vsakdo izmed nas kmalu izginil v toku velikega mesta Petrograda."
V Rheimsu med bombardiranjem.
Vojni poročevalec lista 4'Poli-tiken" slika pojedino, na katero so bili pozvani vojni poročevalci in ki se je vršila med groznim bombardiranjem. ;
"Med svojim potovanjem ob južni fronti, sem še le v Rheimsu prav dobrega čutil, da sem blizu najhujših bojev. Tu smo dobili ognjeni krst. dobili smo ga pri neki slavnosti. Tako epična slav-nost, taka bojna slavnost. tako impresionistična in čudovita, dai je nihče izined nas. ki jo je doživel, ne bo pozabil. Dozdevalo se mi je kakor "crimen laesae; humanitatis" slaviti slavnost v hipu, ko je Francija, da ves svet v najgroznejši vojni, ki je kdaj divjala med narodi. Ju sicer je bil to zajtrk, ki ga je dala republika nevtralnim poročevalcem, ki so prišli sem. da vidijo in poročajo.
Postalo je že precej pozno, ko smo prišli iz pernaya v Rlieims. Nismo si torej hoteli ogledati mesta in smo takoj odšli v hotel du Nord na Place Drouet d'Erlon. kjer nas je čakal zajtrk. Ko smo prišli do hotela, sem videl nekaj čudnega. Moj avtomobil, ki je bil zadnji v vrsti, se je ustavil pred hišo. ki ji je bila fasada popolno-
nih provijantnih postajah svojo "1® P°rušena- Vprašal sem zelo hrano in čaj. kolikor hoče. kajti vlJlHine^a hotelskega slugo, ki
v Rusiji se dobiva na vseh postajah vedno gorka voda. Čim bolj smo se bližali Petrogradu, tem večje je število sanitetnih vlakov, ki vozijo v nasprotni smeri kakor mi. Ranjenec kar najhitrejše vozijo v nasprotni smeri na vzhod; kajti neprenehoma se mora delati prostor za novo došle. Izračunali so, da leži v lazaretih v Moskvi tiri do petkrat toliko ranjencev, nego jih una prostora. Na posameznih vozovih se je napis "za težko ranjene". Okoli vozov vlada tišina. In villi jo se le zdravniki v njihovih belili plaščih in bolniške strežnice, ki z mirnimi koraki. skoro neslišno vstopajo in izstopajo. Popolnoma drugače je življenje blizu " vozov, v katerih se nahajajo lahko ranjeni. Na odprtem peronu stoje, kolikorkrat se ustavi vlak, ranjenci. Okoli teh se zbirajo gruče vojakov in pasažirjev iz vlakov, ki vozijo proti zahodu, ter poslušajo z velikim zanimanjem njihova pripovedovanja. Vsi ranjenci imajo velik res pek t pred nemško artile-rijo in nemškimi zrakoplovi. — Prav posebno sem opazil, da je nerazmerno veliko število ranjeno na levi roki. Čudno je vedno učinkovalo na me. kadar sem bil priča, ko sta se srečala obe stranki, ena, ki je šla v fronto, druga, ki je prihajala iz fronte. Mi pasažirji smo se potem pomešali med vojake, jiin dali vse svoje stare časopise in toliko tobaka, kolikor smo ga mogli pogrešiti.
Dnevi v sibirskem ekspresnem vlaku potekajo počasi in enolično. Ni več onega življenja, kakor ga poznajo iz prejšnjih in srečnejših časov, ko so se potni-
mi je pomagal iz voza, kdaj se je to zgodilo. "Predvčerajšnjim", mi je odgovoril. Tti marsikdo bii mislil, da bo ta hipni in krepki arguinentum ad hominem spravil človeka v neprijetno razpoloženje. Toda nikakor ne. Bilo nam je, kakor da bi se veseli humor, ki smo ga prinesli iz fronte od! čet s seboj, in pa naravni način, na kakršen so se. prebivalci v Rheimsu gibali in živeli, polastil tudi nas. tako da smo vsi z nekakim izvrstnim humorjem in dobrim tekom sedli k mizi. Jed je bila dobra, in zajtrk naravnost sijajen. Velika okna jedilnice so bila obrnjena proti trgu. kamor so padle pred kratkim zadnje nemške bombe. Menda sploh nismo na to mislili, da bi mogli dobiti eksplodirajoč pozdrav iz Nemčije na našo belo pokrito mizo. ali pa smo mislili sploh na navadne vsakdanje stvari, dejstvo pa je bilo. da se je zabava hitro razvila. Več častnikov je prišlo iz strelnih jarkov k nam da na§ pozdravijo. In niso mogli dovolj povedati o čudnem življenju tam
smehljaje se ob naši strani ter rekla: "Ne gospodje, bilo je v smeri proti železniški postaji. <1 vest o metrov oil tu oddaljeni." Toda priletela je že druga granata. ki je še v zraku eksplodirala. "Ta je bila že bliže", je rekla. "kakih sto metrov daleč na drugi strani." Nato je priletela tretja. In zdaj smo slišali natančno, kako se je nam nasproti na cesti porušila neka hiša. Tedaj pa je postala hotelirka nekoliko resna ter rekla, kakor da bi se hotela opravičiti: "Gospodje, storila sem vse mogoče, da prikrijem vašo navzočnost, toda se mi zdi. da je sovražnik izvedel, da st^ vendar tukaj (!?)." Eden francoskih častnikov je nato nazdravil najpogumnejši hotelirki v deželi. ki ni zaprla hotela niti en dan med celo vojno, čeprav je sredi najhujših bojev."
Razne zanimivosti.
Petrolej ski vrelci na Španskem.
"E1 M undo" v Madridu poroča, da je pri vrtanju v premogovniku pri Gijouu brizgnil iz zemljo curek vroče tekočine, ki se je takoj vžgala. Sodi se. da gre za vrelce petroleja.
Francosko državno gospodarstvo.
Po poročilu francoskih listov je bilo 1. 1914 plačanih za skoraj 19 milijonov frankov direktnih, davkov manj, kakor 1913, indi-rektnih davkov pa za 641 milijonov manj kakor 1913.
Preložitev glavnega mesta Avstralije.
Iz Londona poročajo: Avstralska vlada je preložila svoj sedež iz Melbourna v Sidney. Preložitev je le provizorična in izvršena iz upravnotehničnili ozirov.
Dunajski kavanarji.
so zvišali ceno kave pri porciji za 4 v (v manjših kavarnah za 2 v) in to navzlic dejstvu, da delajo dunajske kavarne baš v sedanjih časih prav izredne kupčije. Kavanarji se izgovarjajo, da na to, da se jc zvišala cena surove kave za 20 odstokov.
Bodočnost Jeruzalema.
Dunajski "Reichspost" poroča: V zadnji seji ruskega Svetega sinoda je bilo oficijelno naznanjeno. da končajo zavezniki vojno s Turčijo še le tedaj, čim bo Jeruzalem proglašen za svobodno mesto pod zaščito Rusije. Anglije in Francije. Sveti sinod je odredil v ta namen molitve po vseh ruskih cerkvah. Poljski centralni pomožni odbor se je osnoval v Švici pod predsedstvom pisatelja Sienkiewicza in pianista Paderewskega. Odbor, ki je bil ustanovljen, ima namen v Evropi in Ameriki nabirati darove za podpiranje bednega prebivalstva brez ozira na državno pripadnost in vero v Galieiji in na Poljskem. Odbor tvori 36 odličnih Poljakov.
Pot k Bogu, elegantno ve- Naseljenci
zano $1.201 Na divjem zapadn, vel.
Skrbi /a dnio, elegantno
vezano $1.20
Sveta tira, elegantno vezana $1.20 Vrtec nebeški —.40
POUČNE KN7I1E:
Abecednik o venski. "*«' tan —.25 Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan —.50 Angleščina brez učitelja —.40 Angleško-slovenski in slo-
vensko-angleški slovar —.40 Berilo prvo, vezano —.30
Berilo drugo, vezano —.40
Berilo tretje, vezano —.40
Dobra kuharica, vezano $3.00
Domači živinozdravnik _.50
Evangelij —.50
Hitri računar, vezano —.40 Katekizem veliki, vezan —.40 Katekizem mali, vezan —.15 Navodilo za spisovanje raznih pisem —.70 Nemščina brez učitelja, 1.
in 2. del po —.50
Nemščina brez učitelja, 1.
in 2. del, vezano $1.20
Novi domovinski zakon —.20 Pesmarica, nagrobnice $1.00
Poljedelstvo _.50
Popolni nauk o čebelarstvu, vezan $1.00 Pouk zaročencem, vezan —.70
Prva nemška vadnica _.35
Sadjereja v pogovorih —.25 Schimpffov nemško-sloven-
ski slovar $1.20
Schimpffov slovensko-nem-
ski slovar $1.20
Slovar nemško - slovenski
(Janežič-Bartel), vez. $2.50 Slovar slovensko - nemški
(Janežič-Bartel), vez. $2.50 Slovenska kuharica, vez. $3.00 Slovenska Slovnica, vez. $1.25 Slovenska pesmarica 1. in
2. zvezek po —.60
Slovensko- angleška slovnica, vez. $1.00 Spisovnik ljubavnih pisem —.40 Spretna kuharica, brošir. —.80 Trtna uš in trtoreja —.40 Umna živinoreja —.50 Umni kmetovalec —.50 Zgodbe sv. pisma, vez. —.50 Žirovnik, narodne pesmi, 1., 2. in 3. zvezek, vez., po —.50
—.20 —.60 —.20 —J25
ZABAVNE IN BAZNE DBUGE KNJIGE:
CENIK KNJIG®
katere ima ▼ zalogi
SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. T.
MOLIT V EH JLKI:
Marija Varhinja —.60
Marija Kraljica —.60
Marija Kraljica, elegantno vezano $1.20
Rajski glasovi —.60
Rajski glasovi elegaatao
vezano $1.20
Rajski glasovi, elegantno
vezano $1.40
Avstrijska ekspedicija —.20
Balkansko-turška vojna _.35
Baron Trenk _.20
Bel grajski biser _.20
Beneška vedeževalka _.20
Beračiea _.20
Bitka pri Visu _.30
Boj za pravico _.40
Boj s prirodo _.15
Božični darovi _15
Burska vojska _.25
Cerkvica na skali _.15
Cesar Jožef II. _.20
Ciganova osveta _.20
Ciganska sirota, 93 zvezkov $5.00
Človek in pol (Cankar) $1.00
Cvetke _20
Devica Orleanska _.30
Don Kižot _.20
Dobrota in hvaležnost _.60
Doma in na tujem —.20
Evstahija dobra hči —.20
Eno leto med Indijanci. —.20
Fabiola _.35
George Stephenson, oče železnic * _.20
Grizelda _jo
Grof Radeckj _.20
Hedvika, banditova nevesta —.20
Hirlanda, _.20
Hildegarda _.20
Hlapec Jernej _.60
Hubad, pripovedke, 1. in 2.
zvezek po _.20
Ilustrovani vodnik po Gorenjskem _.20
Izlet v Carigrad _.20
Ivan Resnicoljub —.20
Tzanami, mala Japonka —.20
Izidor, pobožni kmet —.20
Jama nad Dobrušo —.20
Jaromil _.20
Krištof Kolumb * —.20
Križana umiljenost —.40 Kaj se je Makaru sanjalo? —.50
Kukelcev stan —.15
Lažnjivi Kljukec —.20
Leban, 100 beril —.20
Lepa Vida (Cankar) —.80
Maksimilijan I. —.20
Marija, hči polkova —.20
Mati, socijalen roman. $1.00
Mlinarjev Janez —.40
Malomestne tradicije _J25
Mir Božji —.70
Mirko Poštenjakovig —.20
Na različnih potih —.20 Na valovih južnega morja —.15
Na indijskih otokih —.30
Na jutrovem —.35
Najdenček Nesrečnica Narodne pripovesti, 2.
iu 3. zvezek po —.20
Nezgodan a Palavanu —.20
Nikolaj Zrinski —.20
O jetiki —.15
Odkritje Amerike, vez. —.80
Pasjeglavci $1.00
Pavliha Jf —J20
Pod turškim jarmom i —.20
Potovanje v Liliput —J20
Pred nevihto —.20
Prihajač . —.30
Pregovori, prilike, reki —.25
Pri Vrbčevem Grogi —.20
Prst božji —.20
Pariški zlatar j —.25
Razne povesti, vez. —.40
Randevouz _.25
Revolucija na Portugalskem —.20
Rinaldo Rinaldini —J25
Sen ila _.15
Sita. mala £Iindostanka —.20
Stanley v Afriki —.26 Strahovalci dveh kron, 2
zvezka $1.60 Sherlock Holmes,
3., 4., 5. in 6. zvezek po —.80
Sv. Notburga —.20
Sveta noč _.20
Srečolovec _20
Strah na Sokolskem gradu,
100 zvezkov $5.00
Strclec _.20
Šopek lepih povesti —.20 Sanjska knjiga, velika —.30 Slovenski šaljivec —.35 Skozi širno Indijo —.35 Štiri povesti —.20 Tegetthof " __.25 Turki pred Dunajem —.30 Trije rodovi " " —.50 V delu je rešitev —.20 Vojna na Balkanu, 13 zvez. $1.85 Zlate jagode, vez. —.30 Življenjepis Simon Gregorčiča . —.50 Življenja tmjeva pot —.30 Znamenje štirih -—.30 Za kruhom —.20 Z ognjem in mečem, 7 zvez. $2.00 Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa —.75
SPILMANOVE POVESTI:
.20
1. zv. Ljubite svoje sovražnike
2. z v. Maron, krščanski deček _.25
3. zv. Marijina otroka —.25
4. z v. Praški judek _.20
6. zv. Aruinugan, sin indijskega kneza —J25
7. zv. Sultanovi sužnji _.25
8. zv. Tri indijanske pove.
8ti —.30
9. zv. Kraljičin nečak ' —.30
10. zv. Zvesti sin —.30
11. zv. Rdeča in bela vrtnica _.30
12. zv. Korejska brata —.30
13. z v. Boj in zmaga —.30
14. zv. Prisega huronskega glavarja —.30
15. z v. An gel j sužnjev —.30
16. z v. Zlatokopi —.30
17. zv. Preganjanje indijanskih misijonarjev —.30
18. zv. Preganjanje indijanskih misijonarjev —.25 19. zv. Mlada mornarja —.30
TALIJA:
Zbirka gredaliških iger.
Brat sokol Cigani Dobro došli Doktor Hribar Dve tašči Pri puščavnikn Putifarka Raztresenca Starinarica V medenih dn«»h Županova Micka
—.25 —.40 —.20 —.80
—.20 -.20 —.20 —.30 —.20
—.30
RAZGLEDNICE:
NewyorSke, s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po —.08
ducat po —.25
Z slikami mesta New Torka
po —.25
Album mest New York a s krasnimi slikami, mali —.35
veliki
—.71
ZEMLJEVIDI:
Avstro-Ogrske mali, —.15
Združenih držav, mali —.15 veliki —.25
Balkanskih držav —.15
Evrope, vezan —.50
Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po —.M
Vojna stenska mapa $1.50
I
Opomb«: Naročilom je prflož iti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici, ali poitn ih znamkah. Poitnrca je pri vseh cenah že vračunana.
<
——!F
GLAS NARODA, 2. MARCA, 1915.
IsP
Jugislovanska
B :
=0
Katol. Jedneta
13
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57, Brad dock, Pa%
Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Bar berton, O.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICTI. Box 424, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE. Box 105. Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583," Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN J. IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, HL NADZORNIKI:
MIKE ZCNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER SPKIIAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana. JOHN' VOGRICH, 444—Cth St., La Salle, 111. JOHN AI'SEC, 641:1 Matta Ave., Cleveland, O. JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN, 1708 E. 28. St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR. 30S— 6. St., Rock Springs. Wvo. <■'. A. PORKNTA, liox 701. I Hack Diamond. Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MLRTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, štv 1 Ely, Minn.
LOl IS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, štv. 2, Ely, Minn.
JOHN GRAHER, st., od društva Slovenec, štv. 114, Ely. Minn.
Vsi dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne poši I jat ve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega (porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisme od strani članov se ne bode oziralo
Društveno glasilo: "GLAS NARODA".
treba svinca in kruha. Zemlja je J vsled tega nobena suha država popolnoma opustošena. Na se-1 jamstva, da ostane suha." , vernem Poljskem so jedli ljudje Ustava določa, naj predlaga celo crknjene konje! V južni kongres amendment k konstitu-Poljski je še tu in tam najti na^ciji, kakor hitro sta za to dve tre-ročaj sena. nekaj živine, kako.tini poslancev obeh zbornic, gos: vojaštvo se ničesar ne do- Največja prednost konstitueije takne, da bi se prebivalstvo ob- je ta. da izenači silo, katero uve-
Vojne težave na Poljskem.
Sredi januarja so poročali vojni poročevalci:
"Na eel i fronti nobene izpre-nieinbe."' Tako ali podobno se že več dalj časa jrlase poročila uein-škega in avstro-ogrskega generalnega štaba. Dež. ki zadnje tedne neprestano lije, oneuiojročuje vsako operacijo, samo v Karpatih si» še. nekaj vojuje. Zdi se celo, kakor da (»i hoteli Nemci na severnem Poljskem /a sedaj n-staviti nadaljne napredovanje, ki bi se (lo«ffli. ne bili v nobenem razmerju z napori in trpljenjem. ki bi se mu morale podvreči čete.
e nam namreč prizadeva U'orja in neprilik. Poleti reke radi suše iu vročine ijhiie. tla so Rusi enostav-rodili nizke vode. Sedaj Sedaj so reke tako tvorijo naravnast tie-zapreke eelo v (iali-goratem ozemlju vo-prilike, da bi se na široko razlile, ter je le malo krajev zamočvirjenih. Tenia na Poljskem. posebno na jugu, so tla ravna nižina, tako da se morejo i v n
Vrni
c t i ne
n ar
pre ciji de
»bratno. istle. da
nagljive
kjer v
nimajo
samo peš. A hoja po ozemlju, ko se človek pri vsakem koraku pogreza do gležnja, do kolena, za-hteva nadčloveških naporov tudi pri četah, ki so utrjene in vsega vajene. Na severnem Poljskem se •>edaj bojujejo čete, ki so jih spravili semkaj z zapadnega bojišča« Vasi so redke iu revne; v zadu-hli kmečki izbi. kjer vse mrgoli mrčesa, se mora stiskati večkrat po 15 do 20 ljudi. Toda če se u-pošteva neprestan dež zadnjih tednov, so ta stanovanja še vendar mnogo ugodnejša nego bivanje v strelskih jarkih. I>e-ti se morajo često izkopati sredi močvirja ter s.i je lahko misliti, kako je v njih.
0 v Konieepol. To so prvorazredne ido 1000 kg težke vozove, ceste. ki — ne razmehčajo ob pr ! Med posameznimi vasmi, četu-vih de/n i h kapljah. Raz. ti tega di so večje, ni nobenih cesta. V s'» ti štiri železniške proge, in si-,mirnem času vodijo slabe steze cer na severnem Poljskem proga i iz vasi do vasi; v vojni si vsaka iz Thorra preko VVIoclauka in j kolona išče pot, ki se ji zdi naj-Kutna v Lom i.-/ in proga iz O- : boljša. Skozi gozd, močvirje in Mroea preko Kališa iu Sieradza pusto celino — samo da pride v lx>dz: na južnem Poljskem pro- naprej. Pijonlrji so napravili po-ga i/ Ruskega Herbvja preko ti, zgradili prehode čez odprta 4 en s t oho ve v Piotrkov in Bend-[barja in rtiočvirja; tako so izza Zlil ter končno proga iz Krato- jLipnja napravili 200 metrov dol-iMeza in Micslow icza preko Wol-j?o pot. na drugih mestih so sko-broma in Kielea v Itadom. Prve lzi gozdove zgradili cele železni-tn imajo za cilj Varšavo. Četrta ce. Toda kakšna je korist od vselil zadnja pa Ivangorod. Ob teh(ga tega? En dan dežja, trije tež-progah teko tudi črte, po katerih j ki vozovi municije — pa ni več prodirajo nas - čete. Rusi so pa,ne poti ne prehodov. Dvakrat ob svojem umikanju temeljito sem se vozil po odortem močvir-ra/drli vse kar se je le dalo. Raz- ju, ki ga ni bilo mogoče ne prestreči so vse mostove, vse pre- inostiti ne obiti. Odprta voda je hode čez vode in naši pijonirji varnejša, nego goljufiva tla po-inorajo noč iu dan delati, da po-[leg nje. v katera se človek po-
pravijo škodo.
Kamor vozi železnica, gre vse kakor po loju. Proge so večinoma dvotirne in zato jako ugodne za transport čet. municije in živeža. Dobro je tudi, kjer tečejo gori navedene ceste. Kamor pa ne vodi ne železnica, ue dobra cesta, tam je. pa gorje. Po močvirnih poljskih pustinjah morejo čete
grezne. da je vsaka rešitev -izključena. 100 m široko močvirno ozemlje leži n. pr. tik pred dohodom v vas! Ondi sem se vozil ponoči ter sem se v tistih trenutkih iznova naučil moliti. Toda u-boge trenske čete. ki morajo s svojimi vozovi toil skozi! Cesto so tako obupane, da pozabijo psovati. A naprej morajo! Četam
varovalo strahovite usode, ki so 'ji izpostvljeni ljudje na severu. Vse se inora torej dovažati in tre ba je, da pride tren naprej, če (tudi živali koncem poti padajo mrtve na tla. Vprašanje je samo, j kako se bodo nadomestile te strahovite izgube? Na Poljskem je danes konjsko meso najredkejŠa stvar; v celih velikih vaseh nimajo več niti enega konja. Rusom se godi v tem oziru nekoliko bolje; pravijo, da pri njih prevažajo tren večinoma voli. Tudi to prednost imajo na Poljskem, da se bore pred svojim lastnim pragom. Imajo železnice in znatno krajše črte za dovoz municije in živil.
S takimi težavami se imajo to* rej na Poljskem boriti avstrijske in nemške čete. Toda vremenske razmere so spremenljive in že se javlja, da na Poljskm nastopa hud mraz. Potem se reke in močvirja izpremene v trde gladke, ceste in Rusi izgube s tem svojega najboljšega zaveznika.
Osebna svoboda.
ljavlja. Varujoč pravice naroda, ne ustanavlja demokracije, temveč reprezentativno obliko vlade. Senat, ki ne predstavlja nareda. temveč države, drži na ojnici drugo polovieo. lstotako se za-branjuje hitro izpreinembo ustave s tem, da mora o aineudmen-tih razpravljati najprvo kongres, ki je bolj izurjen v vladnih zadevali kot narod, nakar naj se jih predloži državam v odobrenje v slučaju, da sta dve tretini obeh zbornic za amendment.
V takih stvareh se ne sme prenagliti in v tem smislu je izjavil poslanec Coutrill iz Kentucky-ja: 'Nobeno zlo ni gorje kot nezmerna zakonodaja in jaz smatram vprašanje, predloženo sedaj tej zbornici za najbolj nezmerno odredbo. kar se jih je kedaj predložilo.'
Način, kako se je agitiralo za stvar, pa je značilen za duha in-tileranee. ki ogroža naše institucije. posebno pa našo osebno svobodo.
Ruske noči.
Louis N. Hammerling.
XXVIII.
V teli dneh agitacije za soci-jalno zakonodajo je dobro iti včasih nazaj k osnovnim pricipijem ter vzbuditi v spominu osnovne ideje, na katerih je zgrajena ameriška država. John Fiske je pokazal z občudovanja vredno jasnostjo. da je bila konstitueija Združenih držav rezultat dveh struj evolucije in misli in sicer na eni strani čiste teorije francoskih pisateljev osemnajstega sto-ietpa in na drugi strani skušnje angleškega naroda, katero si je pridobil tekom stoletij v praktični politiki. Iz tega kompromisa je nastal ta znameniti dokument, o katerem je rekel Gladstone, 'da je najznamenitejše delo, dano ob gotovem času narodu'..
Dočim se priznava, da ni ničesar, kar izvede človek, popolno ter da obleka, katero se je pred več kot sto let izrezalo za majhen narod, v marsičem ne pristo-ja velikanu, v katerega je razra-stel, bi si vendar morali dobro premisliti, predno položimo roko na to mojstrsko delo politične u-metnosti.
Do takih razni išl je van j pride človek, če čita poročilo o zadnji debati v kongresu plede resoluci-je, katero je predložil kongresnik Hobson in s katero naj bi se uveljavilo amendment k ustavi za narodno prohibicijo. Neglede na argumente, katere se je spravilo na dan v prilog tej predlogi, je najznamenitejša točka debate način. kako so razpravljali zagovorniki resolucije o funkcijah vlade in jamstvih prostosti z ozirom na konstitueijo Združenih držav.
Iz govora poslanca Kellj- iz Pennsvlvanije posnemama sledeče:
"Ne glede na izgovore obstaja še naprej dejstvo, da nima nobene pravice zabraniti predložitve tega vprašanja celemu narodu. Ako ue dovoli kongres sedaj narodu, da da izraza svoji volji glede te osnovne predloge, potem nimamo več reprezentativne oblike vlade. Poslanec, ki postavlja o-blast kongresa nad ono naroda, ki je vstvaril kongres, nima prostora v ameriški demokraciji.
Velike zločine se je vprizorilo v imenu osebne svobode. Ta ta-kozvana prostost je nemogoča v civiliziranem narodu, kajti kjerkoli je postava, so tudi omejitve osebne prostosti. Poneverniku je prepovedano pridobivati denar vsled prevare. Ljudje ne smejo poškodovati cestnega tlaka ter ne smejo pošiljati gotovih stvari potom pošte. Oni ue smejo loviti divjačine izven predpisane dobe. Vsak človek je obdan od tisočerih omejitev njegove osebne svobode in raditega. ker pospešujejo te omejitve javni blagor. Vsak korak naprej v civilizaciji pomeni novo omejitev takozvane osebne svobode."
K temu naj še pridenemo izjavo kongresnika Hobsoua iz Ala-bame. Rekel je: Država ima pravico biti suha, ako želi tako: s tem da je suha, ne škoduje sosednim državam. Nobena država pa nima resnične in bisvene pravice, da bi bil« mokra, ker nima
Volkszeitung fuer das Mul-dental" priobčil je z ruskega bojišča to-le pismo: Ti bi naj kedaj videl ta polja, kako so jih granate razrovale. Strašno! Jame, po dva metra globoke, s premerom štirih do petih metrov. Zvečer, gredoč na svoje postojanke, moramo paziti, da si v teh brezdnih ne polomimo vratov. Vsa livada je posejana z železnimi kosi vsake velikosti, do celih granat, ki se niso razletele. Klobuki "cu-kra", ki se jim spoštljivo izogneš.
Vasi so skoro docela razstreljene. prebivalci so zbežali; onih nekoliko hiš. ki jih še stoji, so nam ogrevališča. ku.lar nas v strelskih jarkih premenjajo. Kar je še celo ostalo, pa moramo mi uničiti. Vse gorljive reči: plotove in o-graje. vse leseno orodje in hišno opravo smo pokurili, da se ogrejemo in si skuhamo kave in drugih takih "dobrot". Saj drugačnega kuriva ni bilo dobiti. Koliko pa takih reči en polk v treh tednih porabi, tega si še misliti ne moreš.
Tu ležimo 800 metrov daleč od Rusov, namreč glavni strelski o-kopi; naprej pomaknjena straži-šča in poljske straže so morda samo 300 metrov proč. Seveda začnejo tu večkrat puške pokati. Najbolj norijo in besne ponoči. Hvala Bogu pa Rusi. kakor znano. visoko streljajo in narede navadno četam v ozadju več škode kakor pa onim, na katere so merili. Poleg tega nam je rusko topništvo poslalo tudi kakih 12 granat na našo stran, in jim je bila pri tem srečo skoro mila. Višino so pravilno pogodili: še 100 metrov dalje na desno, pa bi bili celo naso stotnijo ob nastopu pobili v tla.
Delovali so žarometi in preča? rali noč v dan. Zares čudovito je. kako se je dalo v velikih daljavah vse, skoro boljše kakor po dne natančno razločiti. Pa ruski žaromet, ki ni prav nič nepopol-nejši stroj od našega, jo obrnil svoje veliko mačje oko na nas ter nas pregledal kakor z drobnogledom. Oni večer smo bili prepričani. da nameravajo Rusi pono-čen napad, isto pa so mislili Rusi o nas.
Naše topništvo je molčalo kakor grob. Cez tri ure se je vihar polegel in smeli smo zopet oditi. Pozneje se je pokazalo, da se je ruski napad pri Novem Radom-skem razširil do nas. Tako mine dan za dnevom, noč za močjo. Nikdar pa ne pozabim teh groznih črnih ruskih noči.
Trgovci
z mešanim blagom, branjevci in peki v Budimpešti so ustavili prodajo moke.
Generalni štrajk v Seini.
Iz Milana poročajo: Vsled po-draženja kruha pe prišlo tu do velikih ženskih demonstracij. Delavstvo pa je zvečer proglasilo generalni štrajk.
Turščina kot učni predmet.
Predsedstvo trgovske zbornice v ITildcslieimu je sklenilo, uvesti o.' tista velika zgodovina naroda, katero bodo nap' vani. Takrat bodemo Neii: ■ . obče sodili in poznali drugače kot pa jih poznamo danes.
Ma
rsikatero učeno knjigo bodo skušali Nemci po vojni predelati in za marsikatere jih bode celo sram, da se je bila kedaj napisala.
•
Avstrijski Slovani se bodo morali tudi v gospodarskem oziru ožje oprijeti Nemčije, če se hoče obdržati kot velesila." (Panjrer-inan Dobernik v "Grazer Tages-post" 10. dec. 15>14; t. j. takoj
po padcu Be Igra d a ).
Se že vidi, kako nam diktirajo. še predno je vojna v kraju. Pa naj še kedo trdi. da nas Srbi ne varujejo nemške samopašno-sti. Komaj je padel Belgrad. že
je rastel Nemcem greben. •
Armadno povelje avstr. nadvojvode Friderika. 10. tleč. 1!>14: Ze se majajo vrste sovražnikov. Še en naskok pa bodo na tleh !"
Da vidimo. Friderik! Čez dva meseca še ni nič kaj odleglo. Ljudje postajajo nervozni in ma-loverni.
Kako je z avstrijskimi vojnimi poročili, se razvidi iz tega. da so fi dni po izgubi Belgrada zatrli v Gradcu še vse novice o tem in da je bilo prvo uradno poročilo o porazu v Srbiji objavljeno še le
— za Božič.
Med tem pa so pisali 18. dec.:
Glavna ruska sila potolčena. obče umikanje v Poljski in v Galiciji."
Ti pa znajo usnivati svoje Pepčke!
Italija bi
se ze zdavnaj zakadila v našo dežele in tamkaj neusmiljeno zagespodarila. Nad nami bi se maščevala za stare avstrijske grehe, zato ker smo mi najbližji. Edino ruska beseda, s katero so brez dvoma vsemn sveta naznanili zaščito avstrijskih Slovanov, povzroča neodločeno stanje Italije. Če se Avstrija o-dabi ali izkrvavi v tej vojni, potem pričakujmo najhujšega za našo domovino! Italija in Rumu-nija imata dogovor, da se nnu.. šata. ko hodo drugi /<- n- ,- r.;,
in takrat pobereta /> . -dovc. ki se izčinijo iz •--.-»»: U tja drugih. — To politik«, imek. je Rumunsk a tudi v balkanski vojni. — Kako pravi Kraljevič Marko: "Latini su stare varali-ce*'. — Ne marajo vzajemnega dela z zavezuiki. čakajo da morejo na svojo pest! Takrat postanemo druga Poljska, česar bog-nas varuj.
•
Samo ena bančna podružnica na Dunaju je podpisala 10.000 K za turški rudeči polumesec.
Ti pa nabiraj bato po Ameriki
— za Dunaj! Izmencaj si že enkrat bato. ki jo iinaš v očeh, v
svojih lastnih očeh!
•
■Mestni očetje v Budimpešti so sklenili osnovati v mestu mošejo, v počastitev svojih sorodnih turških prijateljev. Med tem so pa Avstro-Madžari streljali dom o-
3BE
Za smeh in kratek čas.
PRIJATELJICE.
PRI VLIVANJU SVINCA.
— Soptk pomenja poroko. Kdo ga je vlil?
— Stara mati.
RIBO LOV.
— Vas jrotovo lv
lovite ri be ?
NEPRIPRAVNO MESTO.
................... Žandar vagabundu. ki je pred gledališčem zaspal: — Raji
rodne pravoslavne duhovne po;vstopite! V tem gledališču igrajo tako dolgočasne igre, da mor Srbiji. (Dec. 1914). vsak poslušalec zaspati.
\
GLAS NARODA, 2. MARCA.
je v
stek u Šutne pri Sv. Križu na Dolenjskem. Služil je pri 97. pešpol-ku. Ruska kroglja ga je zadela v
tree.
Mrtvi, vjeti in pogrešani. Iz-
med dolenjskih vojakov 17. peš-polka s»* v uradnih izkazili naštt vajo: Mrtvi: Doblekar Pavel, 3. odd. strojnih pušk, Trebeljevo; (lolobir- Franc, 2. stot., občina Šinihfl-Stopiče; Ilvala Ignacij, stot.. Kresnice pri Litiji; Kaplar Janez, 1. stot., Bučka; Kovač Albin, G. stot., Zagorje ob Savi • Šar-bek Franc, 1. stot.. Kresnice ob Litiji; Zupančič Janez. 1. stot., Toplice. — Vjet: Lov Jožef, 11. stot., Kočevje. — Pogrešani: Va-laiul Ivan, črnovojniški topničar pri oddelku 5 3, Praproče pri Žužemberku ; Ložar Janez, 7. topn. polk. 3. bat., Bizovik pri Ljubljani^ Moder Feliks, 27. domobranci pešpolk, stot., Toplice pri Zagorju ob Savi.
V ruskem vjetništvu. Iz Pre čine poročajo: IL ruskega vjetui-Štva so se oglasili sledeči: Zagorc
vzročil Škode 100.000 kron. Skoda je večinoma pokrita z zavarovalnino.
Mariborski magistrat je izdal razglas, v» katerem obvešča prebivalstvo mariborskega mesta, da je po zakonu o vojnih dajatvah prhnorano dati stanovanje v privatnih hišah častnikom in njih slugam.
Deputacija pri namestniku. De
putacija graškega meščanskega društva je predložila namestniku grofu Clarvju več zahtev. Predvsem se je govorilo o vprašanju kako preskrbeti mesto z zadost uimi zalogami živil, posebno žita in moke. Govorilo se je pa tudi o potrebnih korakih v sanitetno-policijskem ozira, da se prepreči nevarnost epidemij.
KOROŠKO.
Imenovanje. Imenovan je bil dosedanji deželni predsednik na Koroškem dr. Alfred baron pl. Fries-Skene na mesto princa llo-henlohe za namestnika v Trstu in Jo/.- i/ Bršljina, Potočar Frane iz za deželnega predsednika na Koroškem v ministrstvu notranjih stvari zaposleni dvorni svetnik dr. Karol grof Lodron-Laterauo.
Dol. Kamilic. To iti i<* »Janez iz Lok in Može Rudolf iz Dol. Straže, o katerem so že vsi mislili, da ga ni med živimi. Umrl je dne 4. febr. na l»rezo-vici pri Ljubljani deželni dacar Anton Zeniljak za pljučnico. Služboval je veliko let v Kostanjevici, še več let pa v Št. Jerneju. Bil je dober človek in pravičen
uradnik.
Begnnec umrl. I/. Prečine poročajo: Na graščini Breitenau je u-mrl 70 let stari dalmatinski begune Narko Petovie. Z južnega bojišča se je vrnil v Novo mesto profesor dr.' Serko ot rekonvalescent; profesor Lov še je še vedno v bolnišnici na ujmi.
Najvišje sodišče je potrdilo ka-eusko sodbo ljubljanskega dcžel-i«-ga sodišča v zadevi "Agro-Mcr-
: ii rja "
.Darovali so za vojake v boluiš-irv v Kandiji: Novomeška Mari-
jina kimgregaeija 'spa Vinlnik St raž
ltXH>
PRIMORSKO.
V ruskem vjetništvu se nahaja črnovojniški nadporočnik Ivan Kosnik. profesor državne realke v Gorici.
Smrtna kesa. Iz Kobarida poročaj«*: Dne lb. jan. je umrla nepričakovane smrti mlada gospa Marija 1'rčančič. soproga mladega gospodarja pri Kotlarju na trgu. Stara je bila šele 27 let. Umrla je na sedmi otroški postelji. Pokoj-nica je bila sosedova hči Žnajdcr-jeva, po priimku Gruntarjeva na trgu: hiši se tiščita. Ljubezen med sosedi je združila tudi mladega Kot I a rja /. inteligentno Marijo Znajderjevo in nastala je to lepa zakonska dvojica, ki je mogla biti vsem za vzgled Kotlarje-va hiša je težka, veliko j» tu dela in .skrbi za gospodinjo (gostilna, cigaret, mesnica, polja itd.', ali pokojnica
pa
vuuče, Ivan Viutar je h\\,d Vrla, Ijubeznjiva, skrbna K M > K. Na dan Svetnice gospodinja s katero jc prišla v hitre i/ Sinihela razdelile g0 poleg ljubezni še prava sreča
» gojeiikah vojakom ci«rarete in lu zadovoljnost. Bila je obenem i:aiv ter darovale /a vojake, ki j i/obražena in zavedna Slovenka lidejo i/ bolnišnice, nekaj gor-1 w vr!a rodoljubka. Zato ni čuda,
da je udarila ta smrt Kotlarjevo hišo s tako težko roko. da je žalost nepopisna iu izguba nenado-mestna. Dne 17. jan. Ne je vršil pogreb; bil je velikanski. — Bovca poročajo:
ill oglavnic iu klobas. Premeščen vojni kurat. Pater
ane/^ Zurga. frančiškan v Novem nest u. sedaj vojni kurat. je s srb-IKega bojišča odšel v Karpat
Štajersko.
V srbskem vjetništvu. lila/. Li-
ja, posestnik na Fari pri Celju, ši- piše iz srbskega vjetništva v išu: Mnogo sem v vojni doživel, inogo pretrpel, nikomur ne ženi kaj takega. Shujšal sem za 20 lilogramov. Dobil sem sive lase.
Padel je na se vernem bojišču in konjiškega župana Karel Kle-eti. rezervni kadet 17. pešpolka. Župana napadel. Iz Ptuja |»oro-
ijo : Postili
Znidarič a podpo-
piea
stal
l:
K-
uea Marija je prosila mož k vojakom. O-rstvo v Ptuju je pa »dpnm zavrnilo, ker posestvo. Žni-bojiščll vsled poškodbe, da jc t službo nesposo-n. se je vrnil do-I. da njegova že-
I
ua
a potlpore. Je prip|M»- j„ 7 ua t »-»n doiuaeemu žu- "* i in dne 17. jau. je šel •evolve rje m nad župa-je dvakrat na Kojka l na trebuhu iu glavi, je posrečilo, odvzeti riču revolver, nakar -b..;«l | strelil je « ženo, pa je Km že od ar
krivdi iu Roji abitim Ust rel ga rai tpaiiu si
bili
kdah-e /»» di na Hoj k Orožnik por.
ISpeharji v spehkamri. V
fru je bilo obsojenih več špr na zapor iu globe, ker so ladeiii zaradi draženja mesa iu eha. Mariborski in ptujski mest-»vet hočeta s«mI«j šp»*harjem [edpisati primerne cene. Samomor. Poročalo se je že. da e v Gradcu ustrelil \išji jetui-i ravnatelj Anton Markovich v !). letu Hvoje stnroMi. Mm r kovic h bd tvoj rae oticir in kot tak ne-
lz(
Avgust Likar, tukajšnji rojak, ki je služil pri 7. lovskem bataljonu iu umrl v Friedlandu pri Misteku na Češkem kot prvi vojščak t a mošnje bolnišnice, je bil z veliko častjo pokopan. Spremljala ga je ondot-na godba, župan s starešinstvom, v.m' uradništvo s svojimi predstojniki. državni in deželni poslanci, trgovci, vse odlične dame celega mesta in več sto meščanov ter ti-smiljenke iz bolnišnice. Bolniki iu ranjenci so mu zložili za lep venec in ga tudi mnogi spremili. Pogreb se je vršil s 3 duhovniki in peto mašo. V cerkvi je dekan imel giu-ljiv govor. Mestna občina je na sredi pokopališča dala prostor za prvega vojščak a iu hoče postaviti vsem. ki še pridejo tja. na koncu vojn«' skupen spomenik. Stariši pokojnikovi so bili obveščeni iz bolnišnice, kako sin smrtno bolan vseiu že previden. Po smrti jitn je bila brzojavno nazuauj«*ua celo uro pogreba. Pred kratkim jim je pa d oil o še lepo tolažiluo pismo z obširnim popisom pogreba iu razglednicami, ki pojasnjujejo sprevod. — Dne 21. jau. je na-j j,, umrl v Gorici Fran Pečenko, •i k rat bivši orožniški posta je vodja, poni za- tem kakih 20 let občinski tajnik nali v v Bovcu, zadnja leta pa jc živel j v pokoju v Gorici, oziroma je slu-Mari- /boval s«' kot pomožni uradnik na iiehar-'alavarst \ u. še ko je bil v orožniški službi v Istri, zlasti v Kopru, je kot zavedni Sloveuec. vedno :u jhjvsihI pi ipomogel v narod-ii' m pogledu, kjer je mogel kaj dobrega storiti. V Ilovcu je bil ugleden mož. izvrsten tajuik. da. vzor občinskega tajnika, kakor je naglašal celo deželni odbor ter ga postavljaj za vzgled. Tudi na na-
NflVirF 17 ^TAPF nOMOVINP Bovcu biI pokojnik obdarovan' Imenovanje. Tržaški namestnik
w T IvL 1 Lt Ol/ini«r I/VJU1V/ T srebraim zaslužnim križcem s princ Hohenlohe-Scliillingfurst je
__krono. — V (Jradeu je umrl v ne- imenovan za predsednika najviš-
KRANJ8X0. [ Požar v elektrarni pri Falu. o,kei" sa«ntoriju kobariški občinski jega računskega dvora.
Padel je v Galiciji Anton Me- katerem smo že poročali, je po- travnik dr. Več. Podvreči se-je
J - moral tetžki operaciji m je na po- BOSNA.
sledieah umrl. Zapustil je uepre- Usmrtitev sarajevskih morilcev.
skrbijeno rodbino. — V Gorici je Dne 3. febr. zjutraj so bili usmr-
umrl velikoletui nadškofov vrt-jčeni na dvorišču trdnjavskega za-
nar .Josip Grudiua. — V Mirnu pora v Sarajevu v veleizdajniški
pri Gorici je umrla 22. jan. nagle sodnijski razpravi na smrt obso-
snirti Alojzija vdova Faganelije-1 jeni Cubrinovič. Miško .Jovanovič
va. rojena Sta niče v a iz Bat. ua'in Danilo lik'. Na smrt obsojena
široko znana posestnica in krčma- Jakob Milovič in Njedok Korovič
rica. Bila je vzorna Slovenka insia bila pomiloščena in s., jima je
vrla mati. Tudi njen pokojni mož'spremenila smrtna kazen v do-
Ivau Karol Faganeli je umrl pred smrtno, oziroma 20letno težko
11 leti nagle smrti v Gorici na u- ječo.
lici. Sijajen pogreb 24. jan. je pričal, koliko prijateljskih sre je žalovalo za vrlo ženo. Zapustila je štiri hčere in dva sinova; od teh je poročena le Helena s Krausom. ki je na južnem bojišču. Odlikoval se jc v vojni iu zato dobil sedaj mal dopust. Prihitel je vesel v Miren, kjer je našel žalost. Najstarejši sili je bil ranjen na severnem bojišču. — V Koza n i je umrli soproga posestnika Debenjaka mlajšega. — V Ladrah pri Kobaridu je umrl Andrej Goinilšček, 7!» b-t stari Skalar. — V Št. Petru pri CJorici je umrla županova mati Lucija Černie v 75. letu starosti.
Odličen goriški rojak. Ignacij G runt ar. e. kr. notar v Ribnici na Kranjskem, se je odpovedal svoji službi in se j«' nastanil v Ljubljani. kjer hoče v miru preživeti svo-stara leta. Clruntar je rodom iz Kobarida, iz znane Spičkove rodbine. Bil je velik prijatelj sloveče rodbine Pagliaruzzijeve. ki je skoro izumrla (živi edino še vdova Matilda Klodič pl. Sablado-ka), iu posebno še pesnika Kri-lana. Vrla pobrat ima sta bila spokojnim skladateljem Josipom Ko-ejančičein in prav posebno s pokojnim Simonom Gregorčičem. Na Goriškem je notar široko znana in priljubljena osebnost še izza Lavričeve dobe, idealno narodna dobričina. ki ima odprto srce in odprte roke /-a vse. kar je narodu koristno. On je tudi oče prvi občinski knjižnici, ki se je ustanovila z njegovim izdatnim prispevkom v Kobaridu in deluje ves čas
jako plodovito.
Pcročila sta se Josip Velikouja. učitelj na Kobariškem, in gdčna Zofka Černuta, hči znanega rodoljubnega gostilničarja Andreja Cernute v Logu pod Mangartom.
Tudi "nasvet". Neki prijatelj ranjencev goriški "Soči" piše: V 'Edinosti" poučuje neki dopisnik naše ranjence na Travniku in v Semenišču, kako naj se vedejo v prostem času, in očetovski svetuje. naj vojaška oblast poduči moštvo, kaj sme govoriti po gostilnah. da ne bo ovadb iu nesreč. Dopisnik je dosegel svoj namen; dušla je namreč prepoved, da ranjeni ne sinejo na prosto, nikamor iz bolnišnice. Dopisnik "Edinosti" bi bil pač veliko pametneje ravnal, ila jc ohranil lepe nauke /.ase. zlasti v taki obliki! Koristil ni nič. pač pa je škodoval ranjencem in je dal višjim oblastim povod, da se jim vzbujajo neutemeljene sutnnje.
Izpred sodišča, šolski sluga pod Kapelo Josip Vida je bil med mobilizacijo zaprt, ker je bil obdolžim. da se je izrekel žaljivo o vojski. Žaljive besede je baje izrekel v navzočnosti krčma rja Alojzija Podberšiča. ki je obdolžitev potrdil s prisego tudi pred kazenskim soduikom. Kljub temu je bil Vida oproščen. Nato je Vida ovadil Podberšiča. proti kateremu je bila medena kazenska preiskava iu je bil koneetio obsojen na tri mesece zapora. Že ovaduštvo samo na sebi je ostudno, kaj li še obrekovanje. zlasti v časih, ko ima obreko-vanee sitnosti, zapor itd. Doslej smo čuli le eno obsodbo obreko-valca. ali je on sam na Goriškem* — Preti vojaško sodnijo v Gorici se je vršila razprava proti Josipu Degauisu iz Cervinjana. Obtožen je bil žaljenja veličanstva in motenja javnega miru. Razprava je bila tajna. Deganis je bil oproščen. — Anton Puškau iz Kojske-ga je bil obsojen na oseiu mesecev ječe s posti, ker se jc zavzemal za republiko. Nekaj novega! Republikance v Kojskem !
En odvetnik majaj. Dr. Vinei se je preselil iz (forice k svojemu si-
roduem polju je sodeloval povsod, ,-asa poUtčuik rajnega pre-j kjer jc le mogel. Vsled bolehnottti! ntt. odvetniku v Krminu. Z njim nika Rudolfa. Pozneje je opustil službo v Bovcu in se je izginila z goriškega pozorišča 1 v justično upr*miško preselil v Gorico, kjer je živel; jako markantna osebnost znana > t. i- je služboval nekaj časa| skromno in tiho iu ga je dohitela ' prav dobro tudi slovenskemu pre-Pokojui Marko-^ smrt šele v ."»!». letu starosti. V pri-j bivalstvu. Drugi sin je kazenski avtor znamenite knji- znanje za svoje občekoristno de-j sodnik v Gorici, ki je bil precej
vanje kot občinski tajnik v časa v Sežani za sodnika.
Kje so rojaki MARTIN PAŠEL, doma iz Stare Oslice nad Škof-jo Loko. JOSIP KOLENC. do-j ma iz Škofje Loke. in RUDOLF DOLENC, doma iz Žirov. Mi smo bili skupaj v Rock Springs, AV.vo. Prosim, če kdo ve za njih naslov, da ga mi javi, ali naj se pa sami oglasijo. — John Eržen. Box 4^6. Superior, AVyo.
(1-3—3)
NAZNANILO. •
Vsem članom slovenskega lovskega in ribiškega kluba "Orel" v AVaukegan. II!.. tem potom naznanjam, da sr gotovo udeleže klubove seje v soboto dne (i. mar-ea ob 8. uri zvečer v Mat. Slanovi dvorani na 10. cesti v North Chicago. Ker je na dnevnem redu
več važnih stvari, katere ne more samo par članov rešiti, zato poživljam vse člane tega kluba, ila se gotovo udeleže seje dne 6.
marca t. 1.
Anton Celarec, tajnik. (2x 27-2&2-3)
Pouk v angleščini.
Prva in edina Slovenska Korespon-denčna Sola.
Podučuje angleščino po najnovejši metodi od treh do šest mesecev, pot im dopisovanja pišite za pojasnila
Slovenska Korespondencna Sola 6119 St Clair An., CU**Ua4, 0.
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom v državah Illinois, Indiana in Wisconsin naznanjamo, da jih bo obiskal naš potnik
Mr. OTTO FEZDIB,
kateri je pooblaščen pobirati na roenino ca "Glas Naroda" in is-davati pravoveljavna potrdila 1» ga rojakom toplo priporočamo. Sedaj je v Chicago, 111. S apoštovanjem
TToravniitvo Glas Naroda.
DRUGI IN TRETJI ZVEZEK
IMENIKA padlih, ranjenih in vjetih naših vojakov v sedanji evropski vojski.
Sestavljen i»o izvirnih poročilih vojnega ministrstva s ozimni na tretje zborno iioveljništvo (eorps t pri katereui službujejo izključno skoraj sami Slovenci. Tu so navedeni vojaki ljubljanskega, spod-n je-štajerskega, . spodn je-koroške-ga, tržaškega i. t. d. pešpolka: naših lovskih bataljonov, d rajonskega in domobranskih polkov; Slo-vend drugih oddelkov in vojne ' mornarice, skupno nad -Jono imen. ; V kupno je do zdaj navedenih nad | 5000 jMHiesreeeneev v vojski. Pri 1 nekaterih vjetih je navedeno, kje 1 se nahajajo v vjetnišništvu a pri neka ter ill padlih naveden je celo grob, kjer so fioknfiaui. Cena za in IS. zvezek je *IT» ren-tov, za vse tri do zdaj izšle zvezke, ki obsegajo -OO strani, pa samo ."»O centov. Naročila in denar inišljitc na:
FELIX M. DOLINAH 45 Vesey St., I »ep. <;, New York.
Kdo želi razprodaja!i imenike, naj pi>e po jiogoje.
OGLAS.
SIovensko-Amerikanski
KOLEDAR
leto 1915
Sedaj smo začeli razpošiljati nai Koledar za leto 191§ onim, ki zo nam 2e poslali naročnino. — Letošnji koledar je i zv an redno zanimiv ter vsebuje med drugim številnim itivom tudi znamenito razpravo w>J¥il ka tajne aluibe Združenih driav, Williama J. Flynna: "ČRNA ROKA IN NJE DELOVANJE", v kateri popisuje pisatelj resnJi-no zgodbo, kako je s svojimi pomočniki zasledoval in konečno n-gonobil zločinsko družbo, ki iivi 3d izsiljevanj, ponarejanj ln za /ratnih umorov. 2e sama ta pojest je vredna male avote. Poleg ega je ie nebroj drugega zanl nivega, poučnega in zabavnega etiva. Prepričani smo, da bo lo mošnji Koledar izvanredno nga jal našim čitateljem. Cena: 80*
Ker je valed uvedbe paketn« poŠte poštnina za Koledar različ-ia, veljajo za posamezne driav« dedeče eene:
Koledar stane SO centov s poštni no vred za iledeče države;
Connecticut, Rhode Island, De aware, District of Columbia, Maryland, Massachusetts, New Jersey, New York, New Hampshire, Ohio, Pennsylvania, Vermont. Koledar stane 35 centov i poštnino vred za sledeče države:
Alabama, Maine, Florida, Georgia, Arkansas, Illinois, Indiana. Louisiana, Iowa, Oklahoma, Ken-Tacky, Kansas, Michigan, Minnesota, Mississippi, Montana, North Dakota, South Dakota, North Csr -olina, South Carolina, Nebraska, Tennessee, Virginia, [West Yirgi-iia, Wisconsin.
Ca še bolj oddaljene države stan«
Koledar 40 centov ■ poštnino vred. — Te države se:'
California, Washington, Oregon, Nevada, Arizona, Colorado, ^ew Mexico, Wyoming, Utah ie daho.
V naši podružnici Frank la-tier, 6104 St. Clair Ave., Cleveland, O., pri L. Balantu v Barber-tonu, O., in pri Frank Lebenm v Forest City, Pa., pri Charlesn Zgoncu in pri Jakobu Petriehn v Chisholm, Minn., pri Chas. Kar-lingerjn, 3942 St. Clair Avenue, Cleveland, O., pri Antona Kikelj, 1116 Franklin Ave., Youngstown, Ohio, pri Ivanu Pajku v novi zla-tarski trgovini nasproti Cone-mangh pivovarni na Chestnut St., Conemaugh, Pa., se prodaja naš Koledar po 30 centov.
Kdor naroči Koledar, M) ss ozira na te eene.
Naročite ga pri:
1LOVENIO PUBLISHING TO: N Cortlandt St.. New York CKtr
® Po znižani ceni! [|
Amerika in Amerikand I
»pisal Rev. J. M. Trunk [ J
Je dobiti poštnine prosto za[$2.50. Knjiga je vezana y platno in za spomin jako prilična.
Založnik je imel veliko Btrodkov in se mu nikakor n Izplačala, zato je cena >«iians, da se vsaj deloms pokrijejo veliki stroški. Dobiti je prii
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street. ,New York, N. Y
iianiarara^^
Lorain, Ohio.
mrardrdrdTitf^
ij DOMAČA NARAVNA OHIO - VINA
l j kakor Delaware, Catawba, Iwes, in Conkord prodaja
I i
Concord rudeče vino-
Sod 6 gal................$ 5 .50
Sod 10 gal............... 8.00
Sod 25 gal.............. 16.50
Sod 50 gal.............. 30.00
Catawba belo vino:
Sod 6 gal...............$7.00
Sod 10 gal............... ll.no
Sod 25 gal............... 24.00
Sod 50 gal.............. 42.5Q
Delaware belo vino, »od 10 galon $13.00. Sod, 2T> galon $26.00. Sod 50 galon $50.00.
Pri vseh teh conah je vojni davek žeuracunan. Vina so popolnoma naravna, za kar jamčim. Naročilu je pridejati denar ali Money Order,
PHONE 24*
Zastopnik "GLAS NARODA"
82 Cortlandt Street, New York. N. Y.
Frank Petkov šel*
Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET
WAUKEQAN, ILl .
PRODAJA fina vina, izvrstne imotke patentirana, zdravila.
PRODAJA vožne listke vseh prekomor skih črt.
POŠILJA denar v itari kraj tanesljlvc
in pošteno.
UPRAVLJA v«e v notarski posel spadajoča dela.
HARMONIKE
•kod rrm Md«]isi
po ntjalljlk mufc, s 4 trvalao In wnwljlvo. V popravo ■IHto TMkdo poAlJe, kar Itm ft* osd lt
lat tikal ▼ ten poslu ln sedaj ▼ »va-}•■ lastna m domu. V popravek iww knnjik« kakor tm Atus* harmonika Ur raAuui po deli kakorSa« Ua m-
1017
nadalJnlb »pri
JOHN WENZEL,
M. tS. St.. Cleveland. Ohio.
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav/
Velikost je 21 pri 28 palcih.
fc=3@I Cena 15 centov.
Zadej je natančen popis koliko obsega kaka'država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamojtudij
Novo stensko mapo cele Evrope.
Cena ji je $1.50.
Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov.
Naročila in denar pošljite na:
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,
New York, N. Y
Cenjenim rojakom priporočam svoja
NARAVNA VINA iz najboljšega grozdja.
Lansko rdeee vino po 45* gal., j staro rdeče vino po 50* galona,; lansko belo vino po 50* gaL in najboljše staro belo vino po 55* gaL 100 proof močan tropinjevec ±VL> gal. $12.00; 10 gal. pa $25.00.
Vino pošiljam po 28 in 50 gaL Vinarna in distilerija bi iz o postaje. Potovalni zastopnik je g. M- ZngeL Pošljite vsa pisma na: STEPHEN JACKSE,
Milili flfc SMm £•!*
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino«
Do dobrega sem se prepričal, da dospejo [denarne [pošilja t ve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni.
Torej ni nobenegajdvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom
in znancem v staro domovino.
e
100 K velja sedaj $18.00 s poštnino vred.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio.
■ • j v '
• *
JACK.
Francoski spisal Alphonse Dandet. Za "Glas Naroda'' pre vel J. T.
(Nadaljevanje.) 1 Ozdravljenje.
Ko sc jr vrnil -lark v Ktiolles. jt* nevarno zbolel. Skoraj preveč bi bilo vst* popisati kaj s«- j«- dodajalo za časa njegove bolezni. Najprej j;a j»- mueil tir. «I«'len. potem ko ga je vzel dr. Rivals v bvojo skibo. je bilo zanj seveda veliko boljše.
Kakor hitro je toliko ozdravel, da je za mogel stati na nogah, ga je povabil k sebi v stanovanje.
In tako vidimo sedaj Jarka sedečega v lekarni. Okoli njega je vse polno knji^r. katere z veliko slastjo prebira.
— .Moj stari oče je pa res čuden človek — rekla Cecilija, ki je nekaj šivala. Dvakrat ne govori enako. Včeraj je rekel, da ni bil j ri te tudi Vi tega opazili.
ljubi Jack?
Gospodična ? — j«' vprašal kot da bi se zbudil iz sanj. Čemu je rekla Cecilija "moj ljubi Jack", mu je bilo tako milo pri situ takrat, ko ga je včasih še kot dečka poklicala mati.
O. krasni, blaženosti polni dnevi, katere je preživel Jack pri Uivalsovih. Bil je skoraj vedno na svežem zraku, vsled česar se mu je tudi zdravje kuialo povrnilo. Ce je imela Cecilija le količkaj časa. se je j rijazno pogovarjala ž njim. In če je prisedel včasih Stari oče. je bil tudi on čisto podoben dvajsetletnemu fantu. Bog ve. kakšne nrtsli so rojile temu možaku po glavi?
Ko je pesnik zvedel, da ni Jack v vili ampak pri Rivalsovih. bi bil kmalo sanic jeze podivjal.
Tako je zapovedal šarloti. da naj mu piše.
Iu Sar lot a mu je res pisala:
— Moj ljubi Jack! Ni prav, da si se preselil. I>judjt bodo mogoče rekli, tla nimamo »bivolj denarja, da bi za-mogli skrbeti zate. Ne delaš prav. uioj ljubi Jack.
Ker ni to pismo nič pomagalo, mu je pisal pesnik sani:
— Dr. Jelena sem poslal k tebi. da bi te pozdravil. Ti si n«- bolj zanesel na vaškega mazača Rivals« kot pa na priznanega pariškega zdravnika. Zvedel sem. tla se ti je
obrnilo nekoliko na boljše. Dva dni časa ti dam. če se hočeš vrniti v našo vilo. Ce se ne vrneš, smatram to za očiten upor. Svetujem ti še enkrat, tla greš nazaj, če ne. bo do meti nama pretrgane vse zveze. Zapomni si to! — Zdravo.
Ker pa Jaek le ni hotel iti. je prišla Šarlota ponj. Seboj je prinesla polno čokolade, bombonov in drugih sladkarij.
V veži jo je sprejel dr. Rivals rekoč:
Povedati Vam moram, gospa, tla jaz nisem pustil Jacka v vilo. Slo je za njegovo življenje. Da. uiilostljiva gospa, za njegovo življenje. — Vaš sin je prestal strašno krizo utrujenosti in trpljenja. Sreča, tla je toliko močan. Prisegam Vam. da bi ga bil dr. Jeleu umoril, če bi ostal še nekaj časa v njegovi oskrbi. Zdravil ga je s kadilont in iiiošusoin. Vi seveda ne veste, kaj to pomeni. J«/- »«"' ga pripeljal k sebi in setlaj je otrok izven nevarnosti. Pustite ga še nekaj časa pri meni. Ce ga hočete na vsak način vzeti seboj, ne morem drugega misliti, kot da Vam je postal sin nadležen iu tla se ga hočete izuehiti.
Moj l»og. gospod Rivals, česa mi ne poveste. — .Moj Bog! Moj Bog! Ali sem res zaslužila tako žalitev?
Po teh besedah se je spusti'a v jok. toda zdravnik jo je kmalo potolažil. Šarlota je šla na to v lekarno, kjer je sedel Jack pri knjigah.
Prebledel je in vprašal:
— Ali si prišla potne?
— - Ne. ne. nikar se ne boj. Tukaj se ti dobro godi iu zdravnik te ima zelo rad. Kaj bi rekel, če bi moral iti z menoj?
\ prvič v svojem življenju je pomislil Jack, tla je človek tudi drugje lahko srečen kot pa pri svoji materi.
Nekaj trenutkov sta ostala sama. Pripovedovala mu je o pesniku in o pariškem življenju.
Govorila je brez vsake zveze, kot je bila že njena navada. Moj Bog. ti ne veš. kokliko skrbi in dela ima moj prijatelj. Pisateljevanje ni kar tako kot bi si človek mislil. Vsak ponedeljek je pri nas vrl Iks pojedina, vsakih štirinajst dni so predavanja. Pomisli! V Morotivalovetu zavodu je tudi neki kitajski princ. Ti ne veš. kako krasno pesem je zložil. — Seveda v svojem materinem jeziku. Moj Bog. kako je podjeten ta moj d'Argenton Rekel je, da bo pesem prestavil na francoski jezik. Setlaj se uči japonščine. Tudi jaz se bom poprijela tega krasnega jezika. Včasih sama lic vem. kaj delam. — Naš časopis nima niti enega naročil ka. < akaj. ali že veš kaj se je zgodilo s Prijateljčkom? Kuko bi vedel! I 'mrl je. veš. Dober človek je bil. škoda ga je. Ali se ga še kaj spominjaš?
Takrat je. vstopila Cecilija.
— Oh. gospodična Cecilija! Kako ste zrasli! In kako lepi ste!
Razprostrla je roke iu jo objela.
Sarloto s<» hoteli pridržati \ ri kosilu, toda ona ni hotela, češ, tla sc ji mudi na vlak.
Pred odhodom mu je še rekla :
— Jack, moj preljubi Jack, še nekaj. Ce mi boš kaj pisal, ue piši na moj naslov, pač pa na pošto. Na kuverti napravi pripombo. da naj pismo pridržijo. Gotovo veš. da je pesnik setlaj zelo jezen na te. Zagotovim ti. da bo ta jeza le nekoliko časa trajala. On je zelo dober čovek. samo jeziti se ga ne sme. Tudi jaz se bom morala malo jeziti, pa samo na videz, seveda. Včasih mi pisma še celo narekuje. Ravuotako moram pisati kot 011 hoče. Če bo včasih kaka « stra beseda v mojem pismu, te ne sine prav nič presenetiti. Vedi. tla sem jo zal isala na njegovo povelje. Pod tako pismo bom napravila mali križec, znamenje, da niseiu mislila tako hudo.
S temi besedami mu je razodcla. da je čisto v pesnikovi oblasti, da uiti svojemu sinu n«' sine pisati, kar bi hotela.
Kdo še ni opazoval vodnih cvetlic, ki imajo korenino globoko v dnu, cvet pa na površju vode?
Ljubezen Jacka iu Cecilije je bila podobna tem cvetlicam. Svoj izvor je imela v najnežnejši mladosti, dolgo časa se je ne-opaieuo razvijala, slednjič se je pa razvila popolnoma.
— Ce hočeta — je rekel nekega večera dr. Rivals otrokoma — se jutri peljemo v Cautlray k vinski trgatvi. Najemnik mi je ponudil voz. Vidva se lahko že zjutraj odpeljeta, popoldan bom pa jaz prišel za vama.
Ponudbo sta z veseljem sprejela.
Naslednji dan je bilo krasno oktobrsko jutro. Na malem vozičku sta sedela Jack in Cecilija, osla je pa poganjala liajeinniko-va hči. Po preteku treh ur so dospeli na cilj. Jack in Cecilija sta si ogledala vinograd, poslušala petje viničark. potem sta pa proti poldnevu oba utrujena legla v travo. To je bil ugoden trenutek, da bi si drug drugemu povedala, kaj jima leži na srci^
Toda ne! Niti besediee nista izpregovorila o ljubezni. Njuna ljubezen ni bila one vrste, da bi se jo dalo razodeti z besedami. Ce-
SLOVENSKO ZAVETIŠČE.
SLAVNI ODBOR:
Pradaadnik: Prank B«katr, SS Cortland St., Nav Podpredsednik: Paul SchneUar, Calumet, Mich. Tajnik: Frank Karta. I7U S. Miliar« Blagajnik: Oao. k ~ ~
Točk. M
J JU
DIRBKTOItUl
Dlrek torij obstoji ta Jednega saatopnlka ' od ■iiiuludj, od »»•< Mnmiklk listov ta od TMh ■
Uovonakfb ostojnib droitar.
■a nam k«, knjitlce In tn drago m obrnite na tajnika: Frank ICorfa. 1711 a. Millard Ave.. Chicago, lil. Tudi m denarne potlljatre pošiljajte na ta
Narod ki no skrbi sa svoje reee, nima postora med cItI 11 »oranimi narodi. Človek ki ne podpira narodnih savodov. nI vreden eln svojega naroda.
Spominjajte se ob vseh prilikah Slovenskega SaveUMa.
lo popoldne sta preležala v dišeči travi in si povedale vse svoje doživljaje.
Ker je postalo zvečer malo bolj mrzlo, mu je ovila svoj šal okoli vratu. Vspričo take Ijubeznjivosti je Jack zardel.
— Kaj Vam je Jack? Ali hočete še kaj?
— Ne. ne. Cecilija! — Tako lahko mi je pri srcu. Prijela ga je za roko. 111 ko jo je hotela zopet umakniti, jo
je močnejše stisnil.
Oba sta zatisiiila oči 111 tako sedela par trenutkov.
To je bilo vse.
Ko sta prišla k - najemniku, je bil zdravnik že tam.
Po večerji so se odpravili.
— Ali ti je mraz. Jack? — ga jc vprašal zdravnik.
Kako bi m 11 bilo mraz. ker ga ji' gret Cecilijin šal.' Ah. zakaj sledi tako lepim večerom jutro. Ali bi ne bilo boljše, če bi tak večer trajal tlo smrti?
Jack je šele takrat spoznal, tla ljubi Cecilijo, v srcu mu je pa nekaj reklo, da ta ljubezen ne bo posebno srečna. Vedno ne bo mogel ostati ini zdravniku. Zopel mora začeti delati. Toda česa naj se loti?
Od dne tlo dne je odlašal. Nekega jutra je pa stopil v Rival-sovo sobo in se 11111 zahvalil za gostoljubnost.
— Prav imaš — 11111 je rekel dobri mož — Sedaj si močan in lahko dobiš delo. kjerkoli hočeš.
Oba sta umolknila. Obema je bilo tesno pri srcu.
(Dalje prihodnjič).
Samo pri meni se dob« patentirana in garantirana sledeča zdravila: za rast in proti spadanju ženskih in moških las. kakor tudi za rast moških brk in brade: za revmatizem koatibolj ali trganje v nogah. ro!tah in križu, za rane. opekline, bule. ture in kraste i. t. d. Kateri bi rabil moja zdravila bez uspeha, irarantiram S500. Pišite takoj pocenik.
Koledar" in žepna knjipa od 30 strani vredna 5 dolar>ev za vsaketra ki jo prebere. PoSljite 6 centov v markah, nakar vam pošljem Koledar in knjižico.
JACOB tt AHČIČ, 1092 E. 64th St„ Cleveland. Ohio.
NAŠI ZASTOPNIKI,
kateri so itooblašCtMii jtobiruti naročnino za "Glas Naroda" iu knjige, kakor tudi za vse drujje v našo stroko
sj«