Leto Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din, za */« leta 90 din, za '/« leta 45 din, mesečno 15 din; za Inozemstvo: 210 din. — Plača in toži se v Ljubljani. TRGOVSKI LIST Številka 119. Časopis za trgovino. industrijo Uredništvo ln upravniStvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poSt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. - Tel. St. 25-52. Izhala ^ pon*deIJ*k’ sredo in petek Liubliana, sreda 20. oktobra 1937 Cena powuneml Številki din 1*50 Na višku borbe V četrtek se sestane v Novem Sadu Centralno predstavništvo jugoslovanskega trgovstva. Se nikdar ni vladalo med trgovstvom za sejo Centralnega predstavništva takšno zanimanje, kakor vlada za četrtkovo. Zakaj na tej seji bo sklepala najvišja instanca vsega jugoslovanskega trgovstva o ukrepih, ki so potrebni, da se reši eno najvažnejših vprašanj, ki trenutno razburja trgovstvo, v korist trgovstva. Gre za vprašanje obnovitve prepovedi veleblagovnic. Odveč je, da bi tu ponavljali vse neštete argumente, ki smo jih že navedli proti veleblagovnicam in proti katerim ni bilo nobenega resnega ugovora. Zato bomo pri tej priliki opozorili le na naslednje: Naj bodo sklepi Centralnega predstavništva kakršni koli, jugoslovansko trgovstvo bo te sklepe zvesto izpolnilo! Vse jugoslovansko trgovstvo stoji kot en mož za svojim Centralnim predstavništvom in voditelji Centralnega predstavništva imajo vso legitimacijo, da govore v imenu vsega jugoslovanskega trgovstva. Naj si nihče ne dela nobenih iluzij, da bi bilo mogoče to strnjeno fronto jugoslovanskega trgovstva s katerimi koli sredstvi omajati in prebiti. Ne bo nobenih ekstratur, temveč vse trgovstvo bo storilo to, kar bo sklenilo Centralno predstavništvo. Ko to trgovstvo z vsem poudarkom izjavlja, pa se tudi zaveda vseh konsekvenc, ki morejo nastati iz te izjave. Trgovstvo je pripravljeno na to, da bo boj hud, pripravljeno je tudi na razne in trige in druge nevšečnosti, toda vse te bo premagalo v zavesti moči, ki je v njegovi solidarnosti. In ta solidarnost je danes realnost. Danes smo na višku boja zaradi veleblagovnic, ko meče tuji kapital tisočake za celostranske inse-rate v liste, ki služijo tujemu kapitalu. V kratkem bomo morda na višku boja zaradi katerega drugega vprašanja, ki ga bo morda zopet povzročil tuji kapital in skušal rešiti v svojo korist s plačanci iz našega naroda. Saj je nerešenih gospodarskih vprašanj cela kopa in saj se njih število kar stalno množi. Ti neprestani boji za najelemen tarnejše pravice davkoplačevalcev in gospodarskih ljudi silijo trgov stvo, da se krepko pripravi na vse te boje in da z mnogo večjim elanom ko dosedaj dela r.a utrditvi svojih organizacij in svojega tiska. Ti novi boji pa tudi zahtevajo od trgovstva in od vseh gospodarskih Hildi da ljudi, da posežejo v javno življenje in da ne čakajo vedno le na to, kar .bodojskubali drugi, femveč da kami začlii.vplivati na javnost, da ,Be bo/o zkčela-r^evati tudi gospodar sica .v|>rašanjfi.takd kakor za-m^Vajo interesi kiašega naroda. ^ Predvsem pa, da se gospodarska vsemf drPgjJkfri "'učfirif.sj uidi »la 7* 1 živi jugoslovanski narod še danes, je tako nizka, da moramo že iskati države, v katerih je ravan še nižja. Pri tako obupno slabih socialnih r,azmerah je pač neprimerno važ-neje ustvarjati narodu možnosti za 'Zaslužek in dvigati njegovo blagostanje, ko pa se poditi za prazniki teorijami. Kadar umirajo tisoči za jetiko, ker so preslabo hranje-ni, takrat je nedopustno s teorijami zavirati zdravo in konstruktivno delo! Ne le zaradi lastnih interesov, temveč tudi zaradi gospodarskega napredka vse javnosti morajo gospodarski ljudje poseči v javno življenje. Samo od gospodarskih ljudi more priti v naše javno življenje ono očiščenje in oni zdravi ustvarjajoči duh, ki ga tako nujno potrebujemo. Danes, ko je borba na višku, je še zlasti jasno, kako potrebno je, da imajo v našem javnem življenju soodločujočo besedo tudi gospodarski ljudje. Kajti ne pozabimo, da gre v tej borbi tudi za to, da nam tuji kapital ne zraste čez glavo! To pa more preprečiti le organiziran in odločen nastop gospodarskih ljudi. Sklepi Centralnega predstavništva bodo uvod za ta nastop, trgovstvo pa bo potem na začeti poti tudi pogumno korakalo naprej! Svoje dolžnosti do celote bo izpolnilo trgovstvo do konca! Premalo žele osebiav Kdai se bo že ta nedostatek odpravil Kdor se bavi pri nas z javnimi vprašanji, zlasti z gospodarskimi, ta mora v resnici imeti jekleno dobro voljo, da ne obupa in da še naprej dela za zboljšanje razmer. Kajti naj še tako dokazuje in s še tako prepričujočimi razlogi, da je ta ali ona reč napačna, druga pa potrebna, vendar vse to nič ne pomaga. Nič se ne stori, vse ostaja pri starem, le vsako leto dobimo par novih nerešenih vprašanj. Tako smo v zadnjih letih dobili tudi vprašanje premalega števila železničarjev v Sloveniji. Prav za prav to sploh ni nobeno vprašanje več, ker je s številkami dokazano, da je število železničarjev v Sloveniji res premajhno. Vprašanje je prav za prav le v tem, kakšni dokazi so še potrebni, da spoznajo tudi tisti, ki odločajo nad našimi železnicami, ta enostavni dokaz s številkami. Kajti bolj jasnih dokazov do danes le še ni na svetu kakor številčnih in če niti ti ne zadostujejo, kadar gre za stvari v korist Slovenije, potem moramo pač reči, da mora biti nekaterim — Slovenija silno pri srcu! Pa vrnimo se k prepričujoči zgovornosti številk. Po »Godišnjaku« jugoslov. državnih železnic za leto 1937. je bilo dne 1. marca 1937 v Jugoslaviji skupno 79.828 železniških nameščencev, to je za 8628 več ko leta 1935., ko jih je bilo 71.200. Od vseh teh nameščencev prideljeno: ministrstvu in generalni direkciji direkcijam v: Beogradu Zagrebu Ljubljani Sarajevu Subotici 1935 12.033 16.385 14.792 9.392 9.956 8.642 je bilo 1937 14.000 16.114 16.361 9.549 14.209 9.595 skupno 71.200 79.828 Skupni prirastek nameščencev znaša torej 8.628, skoraj polovica tega prirastka odpada na direkcijo LegSobota«. Objavila je članek, v katerem govori o visoki konjunkturi in zaslužkih v lesni industriji in poziva zato kmete in voznike, da zahtevajo za vožnje za 30% višje cene. Prav tako pa naj zahtevajo žagarji, drvarji in drugi višje mezde, ker si gospodje, katerim oni s svojim bednim življenjem darujejo tisočake, z njimi kupujejo nove vile in zidajo luksu-riozne vile. Bili bi »Soboti« hvaležni, če bi navedla le enega lesnega trgovca, ki je zaradi sedanje »konjunkture« toliko zaslužil, da si zida luksu-riozno vilo! Kaj je »Sobota« prespala vsa zadnja leta zadnje težko lesne krize, da nič ne ve, kako so lesni trgovci izčrpali svoje zadnje rezerve in kako so morali mnogi ustaviti svoje obrate? Marsikatera vila je bila takrat prodana, ne pa kupljena. Ali pa morda »Sobota« res ne ve, kakšno je stanje v lesni trgovini danes? Ali nič ne ve, kakšne izgube imajo lesni trgovci, ker se jim plačujejo njih devize po uradnem tečaju, ki je znatno nižji od resničnega. Ali »Sobota« ne ve, da je les, ki je bil prodan sedaj, šel iz starih zalog, ki so bile kupljene po višji ceni in ki je obremenjen tudi z obrestmi za izposojen denar? In morda »Sobota« tudi tega ne ve, da je dvig cen že ustavljen in da je treba računati že z znižanjem cen? Silno komodno je priporočati se kot prijatelj delavstva na račun drugih in na podlagi nedokazanih trditev. Nepoučene ljudi je mogoče premotiti tudi s to enostavno metodo. Lesni delavci pa, ki so preživljali skupno s podjetniki vso te-žino lesne krize, ki so takrat spoznali, da je v njih stiski lesni trgovec in lesni industrialec njih edina pomoč, sodijo o takšnih hujskari-jah drugače. In naj bo »Sobota« prepričana, da bo takrat, kadar bo nastala resnična konjunktura, a tudi že takrat, kadar se bo lesna trgovina opomogla od prejšnjih udarcev, ta sama od sebe daia delavcem in voznikom kolikor bo le mogoče. Kajti v lesni trgovini je še vedno vladalo dobro razmerje med delavci in podjetniki in nobeni hujskaški članki ne bodo tega razmerja skalili. Tuli kapital ne sme zmagati! Vsa združenja trgovcev, vse trgovske organizacije v Jugoslaviji so sprejele te dni energične resolucije, da se morajo veleblagovnice prepovedati. Vsa gospodarska javnost je odločena, da bo izvedla boj proti veleblagovnicam do konca. Pokazati se mora javno, če ima tuji kapital pri nas v Jugoslaviji res več besede, ko pa domači nacionalni trgovci! ^-Tn^AUCUl I ICT5^ ”9' Naročnina za ^B H H| IS £■ H| Uredništvo upravništvo celoletno za >/» leta ^B «LjE ^HhB §■ l|B ^Bj je v Ljubljani v Gregorčl- za '/. 45 din, (Bp ^BKr ^B B|k 9BBB HJ BB čevl ulici — Rokopisov mesečno 15 din; za lno- ne vračamo. — Račun pri zemstvo: 210 din. — Pia- * . •«'_■• a . ■ a . v _ pošt. hranilnici v Ljubljani 6a ln toži se v Ljubljani. Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo št. 11.953. - Tel. St. 25-53. Izhaja ST-S Ljubljana, sreda 2 Na višku V četrtek se sestane v Novem Sadu Centralno predstavništvo jugoslovanskega trgovstva. Še nikdar ni vladalo med trgovstvom za sejo Centralnega predstavništva takšno zanimanje, kakor vlada za četrtkovo. Zakaj na tej seji bo sklepala najvišja instanca vsega jugoslovanskega trgovstva o ukrepih, ki so potrebni, da se reši eno najvažnejših vprašanj, ki trenutno razburja trgovstvo, v korist trgovstva. Gre za vprašanje obnovitve prepovedi veleblagovnic. Odveč je, da bi tu ponavljali vse neštete argumente, ki smo jih že navedli proti veleblagovnicam in proti katerim ni bilo nobenega resnega ugovora. Zato bomo pri tej priliki opozorili le na naslednje: Naj bodo sklepi Centralnega predstavništva kakršni koli, jugoslovansko trgovstvo bo te sklepe zvesto izpolnilo! Vse jugoslovansko trgovstvo stoji kot en mož za svojim Centralnim predstavništvom in voditelji Centralnega predstavništva imajo vso legitimacijo, da govore v imenu vsega jugoslovanskega trgovstva. Naj si nihče ne dela nobenih iluzij, da bi bilo mogoče to strnjeno fronto jugoslovanskega trgovstva s katerimi koli sredstvi omajati in prebiti. Ne bo nobenih ekstratur, temveč vse trgovstvo bo storilo to, kar bo sklenilo Centralno predstavništvo. Ko to trgovstvo z vsem poudarkom izjavlja, pa se tudi zaveda vseh konsekvenc, ki morejo nastati iz te izjave. Trgovstvo je pripravljeno na to, da bo boj hud, pripravljeno je tudi na razne intrige in druge nevšečnosti, toda vse te bo premagalo v zavesti moči, ki je v njegovi solidarnosti. In ta solidarnost je danes realnost. Danes smo na višku boja zaradi veleblagovnic, ko meče tuji kapital tisočake za celostranske inse-rate v liste, ki služijo tujemu kapitalu. V kratkem bomo morda na višku boja zaradi katerega drugega vprašanja, ki ga bo morda zopet povzročil tuji kapital in skušal rešiti v svojo korist s plačanci iz našega naroda. Saj je nerešenih gospodarskih vprašanj cela kopa in saj se njih število kar stalno množi. Ti neprestani boji za najelemen-tarnejše pravice davkoplačevalcev in gospodarskih ljudi silijo trgovstvo, da se krepko pripravi na vse te boje in da z mnogo večjim elanom ko dosedaj dela na utrditvi svojih organizacij in svojega tiska. Ti novi boji pa tudi zahtevajo od trgovstva in od vseh gospodarskih L ljudi, da posežejo v javno življenje in da ne čakajo vedno le na to, kar bodo skuhali drugi, temveč da sami začno vplivati na javnost, da se bodo začela reševati tudi gospodarska vprašanja tako kakor zahtevajo interesi našega naroda. Predvsem pa, da se gospodarska vprašanja ne bodo zapostavljala za Vsemi drugimi! Ravan, na kateri živi jugoslovanski narod Še danes, ie tako nizka, da moramo že iskati države, v katerih je ravan še nižja, ^ri tako obupno slabih socialnih razmerah je pač neprimerno važ-neje ustvarjati narodu možnosti za Zaslužek in dvigati njegovo blago-stanje, ko pa se poditi za prazniki teorijami. Kadar umirajo tisoči ^ jetiko, ker so preslabo hranje-k, takrat je nedopustno s teorija-ki zavirati zdravo in konstruktivno delo! Ne le zaradi lastnih interesov, temveč tudi zaradi gospodarskega napredka vse javnosti morajo gospodarski ljudje poseči v javno življenje. Samo od gospodarskih ljudi more priti v naše javno življenje ono očiščenje in oni zdravi ustvarjajoči duh, ki ga tako nujno potrebujemo. Danes, ko je borba na višku, je še zlasti jasno, kako potrebno je, da imajo v našem javnem življenju soodločujočo besedo tudi gospodarski ljudje. Kajti ne pozabimo, da gre v tej borbi tudi za to, da nam tuji kapital ne zraste čez glavo! To pa more preprečiti le organiziran in odločen nastop gospodarskih ljudi. Sklepi Centralnega predstavništva bodo uvod za ta nastop, trgovstvo pa bo potem na začeti poti tudi pogumno korakalo naprej! Svoje dolžnosti do celote bo izpolnilo trgovstvo do konca! vsem izletom ostali prejemki delavstva nezmanjšani in da je podjetje v resnici dalo iz svojega. Kaj jih briga vse to, ker glavni namen je, da hujskajo. In to je v resnici tisti strup, ki ne pusti, da bi zavladalo dobro razmerje med delavstvom in lastniki podjetij. Ali pa imajo delavci tudi v resnici kakšen dobiček, če se to razmerje do neznosnosti poslabša? Prav nazorno smo to videli v Kranju, ko so hujskači zapeljali delavstvo v stanje, ki ga mnogi še danes čutijo. Hujskanja proti lesnim trgovcem Podobno, le da še malo hujšo hujskarijo si je privoščila kranjska »Sobota«. Objavila je članek, v katerem govori o visoki konjunkturi in zaslužkih v lesni industriji in poziva zato kmete in voznike, da zahtevajo za vožnje za 30% višje cene. Prav tako pa naj zahtevajo žagarji, drvarji in drugi višje mezde, ker si gospodje, katerim oni s svojim bednim življenjem darujejo tisočake, z njimi kupujejo nove vile in zidajo luksu-riozne vile. Bili bi »Soboti« hvaležni, če bi navedla le enega lesnega trgovca, ki je zaradi sedanje »konjunkture« toliko zaslužil, da si zida luksu-riozno vilo! Kaj je »Sobota« prespala vsa zadnja leta zadnje težke lesne krize, da nič ne ve, kako so lesni trgovci izčrpali svoje zadnje rezerve in kako so morali mnogi ustaviti svoje obrate? Marsikatera vila je bila takrat prodana, ne pa kupljena. Ali pa morda »Sobota« res ne ve, kakšno je stanje v lesni trgovini danes? Ali nič ne ve, kakšne izgube imajo lesni trgovci, ker se jim plačujejo njih devize po uradnem tečaju, ki je znatno nižji od resničnega. Ali »Sobota« ne ve, da je les, ki je bil prodan sedaj, šel iz starih zalog, ki so bile kupljene po višji ceni in ki je obremenjen tudi z obrestmi za izposojen denar? In morda »Sobota« tudi tega ne ve, da je dvig cen že ustavljen in da je treba računati že z znižanjem cen? Silno komodno je priporočati se kot prijatelj delavstva na račun drugih in na podlagi nedokazanih trditev. Nepoučene ljudi je mogoče premotiti tudi s to enostavno metodo. Lesni delavci pa, ki so preživljali skupno s podjetniki vso te-žino lesne krize, ki so takrat spoznali, da je v njih stiski lesni trgovec in lesni industrialec njih edina pomoč, sodijo o takšnih hujskari-jah drugače. In naj bo »Sobota« prepričana, da bo takrat, kadar bo nastala resnična konjunktura, a tudi že takrat, kadar se bo lesna trgovina opomogla od prejšnjih udarcev, ta sama od sebe daia delavcem in voznikom kolikor bo le mogoče. Kajti v lesni trgovini je se vedno vladalo dobro razmerje med delavci in podjetniki in nobeni hujskaški članki ne bodo tega razmerja skalili. Tuli kap ne sme zmagati I Vsa združenja trgovcev, vse trgovske organizacije v Jugoslaviji so sprejele te dni energične resolucije, da se morajo veleblagovnice prepovedati. Vsa gospodarska javnost je odločena, da bo izvedla, boj proti veleblagovnicam do konca. Pokazati se mora javno, če ima tuji kapital pri nas v Jugoslaviji res več besede, ko pa domači nacionalni trgovci! Premalo žele osebia v Slovenili Kdai se bo že ta ne Kdor se bavi pri nas z javnimi vprašanji, zlasti z gospodarskimi, ta mora v resnici imeti jekleno dobro voljo, da ne obupa in da še naprej dela za zboljšanje razmer. Kajti naj še tako dokazuje in s še tako prepričujočimi razlogi, da je ta ali ona reč napačna, druga pa potrebna, vendar vse to nič ne pomaga. Nič se ne stori, vse ostaja pri starem, le vsako leto dobimo par novih nerešenih vprašanj. Tako smo v zadnjih letih dobili tudi vprašanje premalega števila železničarjev v Sloveniji. Prav za prav to sploh ni nobeno vprašanje več, ker je s številkami dokazano, da je število železničarjev v Sloveniji res premajhno. Vprašanje je prav za prav le v tem, kakšni dokazi so še potrebni, da spoznajo tudi tisti, ki odločajo nad našimi železnicami, ta enostavni dokaz s številkami. Kajti bolj jasnih dokazov do danes le še ni na svetu kakor številčnih in Če niti ti ne zadostujejo, kadar gre za stvari v korist Slovenije, potem moramo pač reči, da mora biti nekaterim — Slovenija silno pri srcu! Pa vrnimo se k prepričujoči zgovornosti številk. Po »Godišnjaku« jugoslov. državnih železnic za leto 1937. je bilo dne 1. marca 1937 v Jugoslaviji skupno 79.828 železniških nameščencev, to je za 8628 več ko leta 1935., ko jih je bilo 71.200. Od vseh teh nameščencev prideljeno: ministrstvu in generalni direkciji direkcijam v: Beogradu Zagrebu Ljubljani Sarajevu Subotici 1935 12.033 16.385 14.792 9.392 9.956 8.642 je bilo 1937 14.000 16.114 16.361 9.549 14.209 9.595 skupno 71.200 79.828 Skupni prirastek nameščencev znaša torej 8.628, skoraj polovica tega prirastka odpada na direkcijo v Sarajevu, namreč 4.253 nameščencev ali 42*60% prirastka, to je za celih 30% več, kakor znaša državno povprečje. Druge direkcije se gibljejo skoraj v mejah državnega povprečja, razen beograjske in ljubljanske. Nazadovanje beograjske pa je bolj navidezno, ker je zato število osek-ja pri ministrstvu naraslo nad povprečje, deloma pa je bilo povzročeno znižanje zaradi povišanja šte. vila nameščencev v sarajevski direkciji. Račun je tako dejansko plačala samo Ljubljana. Tu je narastek silno pod državnim povprečjem, mesto 12*12%, znaša le 1*67%. Da pa se te Številke prav razumejo, je treba še upoštevati, da je bilo Ko to ugotavljamo, se ne zgražamo in tudi ne protestiramo, ker itak vemo, da je vse zaman. Pa saj nam tudi ni treba protestirati, ker vemo, da bodo to storili drugi, ki so za to bolj poklicani, in sicer naši izvoljeni poslanci in politiki. Njih energičen nastop bo pač tudi v tej zadevi — ko v vseh drugih — hitro in zanesljivo napravil red. že leta 1935. slovenskih železničarjev premalo in da se torej v zadnjih dveh letih niso razmere zboljšale, temveč občutno poslabšale. Pri tem pa so železnice v Sloveniji visoko aktivne, drugod pa visoko pasivne. Tudi za razumevanje te politike, ki podpira predvsem pasivne železnice, vsem pasivne železnice, Ae-Asebd [&&& nkv> Veleblagovnice te moralo pre To je zahteva vsega jugoslovanskega trgovstva in od te zahteve trgovstvo ne odstopi. In tudi ne sme odstopiti, ker bi v tem primeru še naša domača trgovina postala plen tujega kapitala. Ali ni zadosti, da so v rokah tujega kapitala že vse naše rude in velik del naše industrije? Ali ni zadosti, da se tudi v našem denarništvu vedno močneje kaže vpliv tujega kapitala? Ali naj postane še naša domača trgovina plen tujega kapitala? Domače in nacionalno trgovstvo tega ne bo dopustilo in je odločeno na najostrejšo borbo. Vsa nacionalna javnost bo trgovstvo v tem boju podpirala! Veleblagovnice se morajo prepovedati! Tako se ne delavstvu Nepotrebne huiskariie proti industrijam m lesnim trgovcem V velikih zapadnih industrijskih državah je običaj, da tudi podjetja prispevajo za organizacijo izletov svojih delavcev, a tudi za njih veselice. Pri nas v Sloveniji je to zlasti uvedla Kranjska industrijska družba, ki tudi najbolje v vsej državi plačuje svoje delavstvo'. Uvidevni voditelji tega velikega podjetja so pač spoznali, da je tudi za podjetje dobro, če je delavec zadovoljen in če si more po truda-polnem delu v nedeljo privoščiti nekaj lepe in koristne zabave. Tudi nekatera druga podjetja v Sloveniji so sledila temu lepemu zgledu Kranjske industrijske družbe in s tem dosegla, da je nastalo boljše razmerje med delavstvom in podjetjem. Da je zboljšanje tega razmerja v korist tako delavstvu ko podjetjem, je jasno, ker je od njih skupnega dela odvisen razvoj podjetja, ki daje zaslužek enim ko drugim. Nikdar ni v korist delavcu, če je v sovražnem odnosu do podjetnika, a prav tako bo uvideven podjetnik vedno videl v delavcu svojega sodelavca, ki ima pravico tudi do lepega razvedrila. Jasno pa je, da ne more biti po volji dobro razmerje med delav- cem in podjetnikom onim, ki žive od boja med delavcem in podjetnikom in ki se znajo samo na podlagi tega boja priporočiti delavstvu kot njegovi voditelji. Tem ljudem seveda ne diši dobro razmerje med delavstvom in lastniki tovarn in zato so nasprotni vsaki stvari, ki bi mogla to razmerje zboljšati. Samo na tej bazi je tudi mogel iziti članek, ki ga je objavil neki delavski list in ki imenuje skupne izlete delavcev tovarn in pomoč podjetij pri organizaciji teh izletov kot — strup. Kajti po mnenju tega lista se s temi izleti zastruplja razredna zavest delavstva, ker da imajo ti izleti samo ta namen, da zmanjšajo borbeno razpoloženje delavstva. Ta strup morajo zato delavci odkloniti, še zlasti iz razloga, ker prav za prav prispeva podjetje k stroškom izletov le iz denarja, ki ga je pritrgalo delavstvu. Po’tej hujskaški teoriji namreč podjetja sploh ne morejo nič delavstvu darovati, ker vse, kar podjetja zaslužijo, je prav za prav le delavcem pritrgan zaslužek! Seveda ti novi teoretiki in prisilni voditelji delavstva ne povedo, da so kljub Beseda o Spekulaciji Hermann Schefter je objavil v »Prager Tagblattu« naslednjo zanimivo kozerijo o špekulaciji. Kdor jo pazljivo prečita, se bo vsaj za kratek čas zamislil in prišel do novih misli ln pogledov. Hermann Schefter piše: »Vedno je bilo tako: Ce je pol zmagovitem pohodu nastal daljši ] odmor v boju, so se pojavile najbolj neverjetne vesti; če pa je na-1 stala le najmanjša izprememba na slabše, je izbruhnila med dvomljivci, nezadovoljneži in boječneži prava panika. Danes se je izpremenilo v špe-1 kulacijo vse, kar ima količkaj zveze z gospodarstvom. Kdor kupi | stroj, upa, da bo mogel obratovati z njim vsaj tako dolgo, da bo izbrisan iz njegovih poslovnih knjig kot plačan. Kdor kupi delnico ali delež tovarne, računa z dobrim poslovanjem tega podjetja. Nakupovalec, ki sklene kupčijo o nakupu surovin, veruje v dvig cen ali vsaj v kontinuiteto trga in proizvodnje. Vse to je v naših nemirnih časih že postalo špekulacija. Solidni trgovec bo vse te špekulacije previdno omejil na najmanjšo mero, popolnoma izločiti pa jih ne more. Vsak proizvajalec in potrošnik pa sta enako interesirana na tem, da ne nastane nikaka panika, ker ta izpodkopava mirno delo in s tem tudi naraven razvoj cen. Ponudba in povpraševanje sta še vedno mogočna činitelja kljub mnogim izumetničenim regulacijam in baš sedanja visoka konjunktura nekaterih industrij dokazuje sijajno, da ne more biti uspešen noben papirnat paragraf proti sili nakrat nastalega povpraševanja, kakor prav tako nič ne pomaga noben papirnat paragraf proti konsumni krizi. Je pa beseda, ki se ji pravi kontermina in ki pomeni, da se pojavijo sile z nalogo, da posežejo moteče v ugoden potek stvari, da imajo od zmešnjav na trgu svoj dobiček. Po nudba in povpraševanje tvorita neprestano nihajočo tehtnico, ven dar pa bi bil njih premah navzgor ali navzdol primeroma majhen, če bi na svetovnem trgu vladala le prosta igra proizvodnje in potroš nje, torej dveh precej konstantnih sil. Toda tretja neocenljiva demonična sila skrbi za to, da se proizvodnja in potrošnja nikdar ne moreta uravnovesiti: poklicna špekulacija. Zanimivo bi bilo ugotoviti, kateri res pomembni dogodki svetovne zgodovine niso bili inspiri-rani od špekulacije, od nje pospe ševani ali izsiljeni. Za vsakim dogodkom, ki ima le količkaj pomena za malega človeka, tiči špekulacija. Nekatere velesile špekulirajo danes na japonski, druge na kitajski trg. Španska orgija krvi je za mogočni jekleni koncern samo navadna špekulacija z rudami. Tudi okupacija Etiopije je imela predvsem špekulativno ozadje Mali človek pri nas ne kupuje papirjev, razen pupilarno varnih Kupuje pa mnoge borzne predmete. Njegova srajca je iz bom baža, njegova obleka iz volne. Skoraj ni predmeta, ki ne bi bil iz tvarine, ki je predmet najbolj divje špekulacije. Dobro misleči teoretiki mislijo, da bi se z dobro voljo moglo vse to urediti: saditev, gojitev, industrijska proizvodnja in celo potrošnja. Brezsrčna resničnost pa je čisto drugačna. Mogočne države severno-ameriške unije so sicer mogle z dragim Rooseveltovim eksperimentom trenutno izsiliti zmanjšanje bombažnih nasadov, niso pa mogle preprečiti, da so ravno zaradi tega druge države prav znatno povečale svoje bombažne nasade. In ko je bila cena bombažu bolj zaradi divje špekulacije ko pa boljše konjunkture pognana navzgor, so sadilci bombaža v južnih državah tako zelo povečali saditev bombaža, da so na vse zadnje postali žrtve svoje lastne špekulacije. Na svetovnem trgu odločajo nekateri maloštevilni, a veliki koncerni o dosegljivih cenah surovin in ti tudi določajo cene, višino odkupa in s tem tudi plačilno spo- sobnost farinerjev, rejcev, rudarjev. Ta plačilna sila pa zopet do>-loča obseg industrijske proizvodnje, njen obseg pa plačilno silo industrijskega delavca, ta plačilna sila pa stanje trgovine in prometa in tudi državnega proračuna. Tako vrti špekulacija kolo svetovne zgodovine — in to kolo ubija na vse zadnje tudi špekulanta.« Za dvojni tir Zidani most—Zagreb Zadnji »Jugoslovenski Lloyd« je objavil uvodnik, v katerem zahteva čimprejšnjo zgraditev dvojnega tira iz Zidanega mosta do Zagreba, kar da je največja potreba našega železniškega prometa. Nato navaja zagrebški gospodarski list celo vrsto tehtnih razlogov, ki dokazujejo to potrebo. Naj navedemo tudi na tem mestu vsaj nekaj teh argumentov. Ze pred 80 leti, ko se je začela ta proga graditi, se je mislilo na to, da bo treba tudi na tej progi napraviti dvojni tir. Zato je Južna železnica ob gradnji železnice nakupila toliko zemljišča, da je dovolj prostora za drugi tir. Ko je dobil leta 1867. Zagreb po nagodbi z Madžarsko zvezo z Budapešto in Reko, je postala železnica Zidani most—Zagreb zaradi centralistične madžarske železniške politike proga druge vrste. S tem je bila tudi pokopana misel dvojnega tira iz Zidanega mosta v Zagreb. Po zedinjenju pa je postala zveza Zagreb—Zidani most zopet ena glavnih prog in zato se je že začela Južna železnica pripravljati, da zgradi drugi tir. Podržavljenje Južne železnice je to preprečilo, kakor tudi marsikatero drugo dobro namero takratnega ravnateljstva Južne železnice. Promet pa je med tem na progi stalno rastel in zadnja leta vozi na progi Zidani most—Zagreb redno mednarodni ekspresni vlak, po 4 do 5 parov mednarodnih brzovla-kov, po 6 do 7 parov potniških vlakov, po 8 parov rednih in po 2 para izrednih tovornih vlakov. Promet je že presegel bruto tezo 7'5 milijona ton ter se je le od leta 1935. povečal za celo tretjino. S tem je že skoraj dosežena najvišja meja kapacitete železnice, ki znaša največ 8'5 milijona bruto ton. Da je kapaciteta železnice res že izčrpana, se vidi tudi iz velikih zamud vlakov, ki so v zadnjem času kar reden pojav. Te zamude so včasih zelo velike ter znašajo tudi po več ur. Posebno pa trpi promet, ker je pri silni preobremenjenosti proge število osebja mnogo prenizko, kar je tudi že »Trgovski list« ponovno grajal. Stroški za zgraditev dvojnega tira bi znašali okoli 85 milijonov din in so že vsi načrti narejeni. Ni bolj nujne zadeve, kakor je položitev dvojnega tira na progi Zidani most —Zagreb. Mi pa dostavljamo: Ni bolj klasičnega dokaza, s kako malo uvidevnosti se vodi pri nas gospodarska politika in še zlasti gradnja novih železnic. Glavna železniška zveza Jugoslavije s tujino, a obenem glavna železniška zveza med Beogradom, Zagrebom in Ljubljano, kar je še zlasti važno, je ta proga in vendar se ni zgradil dvojni tir. Če katero progo vzhodni kraji naše države v resnici potrebujejo, potem potrebujejo dobro progo med Zagrebom in Zidanim mostom, ker čez to progo vodijo zveze v Italijo in naprej v Francijo ter v Avstrijo in naprej na sever Evrope. In če za to proero. atsalčgheeB 'očeti, ni bilo mogočo debili denarja, potem se iz tega pač najbolj jasno vidi, s kako težavo in s kakšnimi mukami more Slovenija uveljaviti svoje zahteve. Prav res, človek bi moral kar obupati, če misli na vse te težave, ki se morajo prenašati. Upamo, da bo sedaj, če se bodo vzhodni kraji, ki so tudi na dvojnem tiru Zidani most—Zagreb bolj zainteresirani, začeli boriti za ta dvojni tir, da bo sedaj zadeva laže pozitivno rešena. Seveda pa moramo že sedaj protestirati proti temu, če bi se reklo, da lahko Slovenija zaradi tega dvojnega tira počaka na rešitev svojih drugih zahtev. Železniška zveza Slovenije z morjem je še vedno neplačana menica, ki je bila izstavljena v Rapallu in Slovenci ne bomo odnehali od svoje zahteve, da se ta menica plača! Zahteve trgovstva laškega okraia Konkurenčna enakost Že v 24 urah barva, plealra In kemično s n sit obleke, klobuke Itd, Skrobi ln gvetlolika srajce, ovraf nlke ln manšete. Pere, rali, monga ln lika domače perilo tovarna JO S. REICH Poljanski nasip 4-«. 9elenbnrgova ni. 8 Telefon It 22-72. Kakor vsa druga združenja, tako je tudi združenje v Laškem na poziv Zveze trgovskih združenj sklicalo širšo konferenco svojega članstva, na kateri so se obravnavala vsa aktualna gospodarska vprašanja. Zlasti pa so se razprav-i ona vprašanja, ki se tičejo podeželskega trgovca. Seveda pa se je tudi na tej konferenci posebej poudarila zahteva, da so morajo veleblagovnice prepovedati. Na konec dobro obiskanega zborovanja so bile soglasno sprejete te resolucije: 1. Industrijska podjetja, v katerih je udeležen po večini tuji kapital, imajo lastne konsumne in nabavne prodajalnicc in ki fungi-rajo kot aprovizacije, so oproščene vseh davkov in javnih dajatev, prodajajo pa vsakovrstno blago vsakomur, ki ga zahteva, torej tudi nečlanom. 2. Isto velja tudi za vse ostale konsumne in nabavljalne zadruge. Zahtevamo zato, da se vsi privilegiji za vse konsumne in nabav ljalne zadruge odpravijo. Te zadruge bi smele obratovati le po istih pogojih kakor vsi ostali privatni trgovci. Navedene zadruge se naj obdačijo po davčnih odborih, kakor vsi drugi trgovci. 3. Veleblagovnice se ne smejo dovoliti, ker preti nevarnost, da si bodo po sedanjem zadružnem za konu vsa industrijska podjetja ustanovila lastne konsumne in na bavljalne zadruge, oz. bodo nastale podružnice veleblagovnic, ki bodo prodajale vsakovrstno blago vsem konsumentom, obdačene pa bodo v najslabšem primeru le z družbe nim davkom po predloženih bilan cah, ki se sestavljajo na sedežih dotičnih podjetij. Na takšen način se bodo izognile vsakemu plačilu davka. Konsumentom preti nevarnost, da se bodo vsa taka velepodjetja kartelirala, nakar se bodo cene konsumentom diktirale. Mali trgovec pa ne bo mogel nastopati kot konkurent, ker ne bo imel sredstev za nabavo potrebnih zalog in tudi ne odjema. 4. Odločno se naj zahteva odprava krošnjarstva, zlasti z manufakturo, ker je v dravski banovini le- galna trgovina dovolj razvita in tudi dovolj solidna. 5. Odločno se naj zahteva, da se samoupravne doklade na pridob nino maksimirajo. 6. Uvedejo se naj zopet kontrolni listi za prevoz in dobavo alkoholnih pijač, od katerih imajo samoupravna telesa največji dohodek na trošarini. S tem se bo tudi preprečilo vsako tihotapstvo, ko tudi nelojalna konkurenca z alkoholnimi pijačami. Zunanja trgovina Nova plačilna pogodba se bo sklenila z Italijo, in sicer po vzoru naše klirinške pogodbe s Turčijo. Izvoz živine iz Subotice se je letos povečal. V Avstrijo, Nemčijo in češkoslovaško se je izvozilo iz Subotice v prvih devetih mesecih 34 vagonov pitanih goved, 509 vagonov pitanih prešičev, 165 vagonov konj za klanje, 91 vagonov zaklane perutnine, 36 vagonov puha, 33 vagonov masti, 104 vagoni svinjskega mesa, 6 vagonov slanine in 39 konj za dirke in za delo. Skup na vrednost tega izvoza je znašala nad 70 milijonov din. živina je imela letos za 10 do 20% boljše cene. Naš izvoz prašičev v češkoslova' ško je v septembru nazadoval. Lani smo v septembru izvozili 31.700 prašičev, letos pa samo 26.197. Tudi izvoz masti je močno nazadoval, in sicer od 4700 stotov v avgustu na 1700 stotov v septembru. Ker je italijanska vlada zopet do volila izvoz riža zaradi dobre letine, so nakupili naši uvozniki zadnjih 15 dneh okoli 1500 vagonov riža v vrednosti okoli 13 milijonov lir. S tem se bo naš klirinški saldo proti Ialiji znatno zmanjšal. Med izvozniki bukovine iz srednjeevropskih držav so se začela pogajanja za sklenitev posebnega kar- tela, ki bi s kontingentiranjem dosegel stalnost cen. Monopolska družba za žito Pragi je sklenila, da bo tudi letos izvažala žito iz češkoslovaške. V nadomestilo pa bo kupovala žito Jugoslaviji in Romuniji. Na Nizozemskem doseže češkoslovaška kakor znano mnogo bolj ugodne cene ko mi. Najvišji nadzorni urad za cene v Franciji je dovolil zopetno povišanje cen, in sicer za lito železo od 5,5 na 11,5%, za električna vozila za 4,7%, in za bencolske produkte za 9% in še nekatere druge predmete. Draginja torej v Franciji še vedno raste. »Službeni list« kr. banske uprave dravske banovine z dne 20. oktobra objavlja Prvi zakon o izredni drž. podpori in ureditvi pokojninskih prejem kov — Uredbo o spremembah in dopolnitvah spiska luksuznih predmetov -k uredbi o odmeri in pobiranju davka na luksus Pravilnik o obveznem nošenju službene obleke (uniformiranju i gozdarskega osebja pri upravi dr žavnih gozdov — Predpis o mli nih z napravami za prečiščanje presevanje in razvrščanje melja ve — Telefonski promet z Grčijo in Italijo. Folilične vesti Dr, Stojadinovič je po »Reuterju« v Londonu izjavil, da je sicer j ugoslovansko-italij anski gospodarski dogovor prinesel Jugoslaviji preference rimskih protokolov, da se pa zaradi tega Jugoslavija ni priključila silam rimskega protokola in tudi nima te namere, da bi to storila. Nato je poudaril dr. Stojadinovič pomen češkoslovaško-jugoslovanskega prijateljstva, ki ni globoko zasidrano samo v zvezi Male antante, temveč tudi v narodnem čustvovanju, pa tudi v njegovem osebnem čustvovanju. Romunski kralj Karol je po zaključku romunskih manevrov na banketu pozdravil šefa franc. gen. štaba gen. Gamelina ter koncem svojega govora slovesno izjavil: »Srečen bom, če se vračate v svojo domovino s prepričanjem, da niste tu videli armade, ki je le na papirju zvezana s Francijo, temveč da ste videli armado, na katero morete vedno računati.« Voditelji vseh bivših bolgarskih strank, razen komunistične, so v skupni avdienci pri kralju Borisu protestirali proti novemu volilnemu redu v sobranje. V londonskem odboru se je začel boj okoli italijanskega predloga, kateremu zlasti ugovarjajo Francozi. Italija namreč predlaga, da se najprej izvršila evakuacija prostovoljcev simbolično, da bi z vsake strani odšlo isto število prostovoljcev. Ko bi se to zgodilo, pa ui Italija zahtevala, da se gen. 'ranco prizna kot vojskujoča država. Temu načrtu se zlasti upirajo Francozi, ki poudarjajo, da je italijanskih vojakov najmanj petkrat toliko ko prostovoljcev pri republikanskih četah in da bi se z izvedbo italijanskega načrta dala Francu velika premoč. Znani angleški politik Churchill e objavil članek, v katerem pravi, da ne verjame v izbruh vojne, če bosta Francija in Anglija ozko sodelovali in energično pokazale, da nekih stvari nikakor ne moreta mirno dopustiti. Churchill je prepričan, da se Mussolini nikdar ne bo upal nastopiti proti združeni Franciji in Angliji. Pri ožjih volitvah v Franciji so zmagale stranke ljudske fronte. Položaj vlade je zaradi tega zelo utrjen ter se bo mogla z večjim mirom posvetiti svojemu programu. Tudi frank je zaradi ugodnega uspeha volitev utrdil svoj tečaj. Predsednik Roosevelt pripravlja spremembo ameriškega zakona o nevtralnosti, da bi bilo prepovedano samo dobavljanje orožja in vojnega materiala državam-napadal-kam, dočim bi se napadenim državam smelo svobodno pošiljati orožje in vojni material. Mussolini je prejel od arabskih poglavarjev poziv, da jim pomaga njih sedanjem boju proti Angliji. — Jeruzalemski mufti je odšel v Italijo. — Jemenski sultan je poslal Mussoliniju brzojavko, v kateri se mu zahvaljuje za njegovo pomoč pri arabskem gibanju, V Palestini je položaj vedno bolj napet ter so morali Angleži poseči že po zelo radikalnih sredstvih, da bi zadušili arabski upor. Toda niti ta sredstva niso še pomagala. Zelo resna nevarnost je, da postane bližnji vzhod v kratkem tretja dežela, v kateri je zadivjala vojna. Egiptska vlada je poslala na libijsko mejo okoli 100 letal in več tisoč vojakov. A tudi Italijani pošiljajo vedno več novih čet. Italijanski listi pišejo v zvezi s komunikejem o zadnjih vstajah v Etiopiji, da se v angleški Keniji širi protiitalijanska propaganda in da Anglija podpira etiopske vstaše. Južno od Madrida se je začela velika bitka. Artilerija strelja brez prestanka. Po vesteh iz Salamance so se republikanci na nekaterih krajih nekoliko umaknili. Pred posebnim sodiščem v Rimu je bilo obsojenih 14 komunistov na ječo od 10 do 18 let. Kitajski finančni minister Kung je na povratku v domovino izjavil novinarjem, da ima Kitajska toliko denarja, da more voditi vojno proti Japonski še deset let. Kitajske čete vlade v Nankingu so skupno s četami osme armade (bivše komunistične) obkolile v se-verozapadnem delu province šansi celo peto japonsko divizijo, ki ji poveljuje general Itagakl. Tudi najnovejša ofenziva Japoncev pri Šangaju se je ponesrečila. Prav tako vsi poskusi obkoljene japonske divizije, da bi se rešila iz kitajskega oklepa. Komisar za sovjetsko notranjo trgovino Weitzer je bil odstavljen ter imenovan na njegovo mesto Smirnov. Irski ministrski predsednik De Valera je izjavil, da ne bo več sprejel predsedstva vlade. 2700 tovarn so zgradili Angleži, da bodo svoj oborožitveni načrt mogli izvesti v celoti in hitro. Oenarstvo Beograjski denarni zavodi Objavljeni so bili uradni podatki o stanju beograjskih denarnih zavodov koncem 1. 1936. Vseh denarnih zavodov je bilo v Beogradu. 62, od katerih je bilo 10 pod zaščito, 2 sta bila privilegirana, 2 pa sta imela sedež v tujini. 7 denarnih zavodov je v likvidaciji ali sploh ne dela. Vsi zavodi so imeli 47 milijonov čistega dobička ali 3'11%. Iz skupne bilance teh zavodov naj navedemo nekaj številk: Bilančna vsota vseh zavodov je bila 8.170 milijonov din. Gotovina oz. kratkoročne in vedno likvidne naložbe 303 milijonov, menice 511, hipotečna posojila 304, tekoči računi 1.197, drugi dolžniki 403, vrednostni papirji 293, nepremičnine 331, inventar 12, industrijska podjetja v iastni režiji 92, blago 3, račun podružnic in agentur 54,8, prenosne pozicije 14, druga aktiva 445,6 in garancijske operacije 3.933 milijonov. Na pasivni strani znašajo posamezne postavke: Vplačana glavnica 1.279, vse rezerve 268,8, vloge na hranilne knjižice 593, na tekoči račun 278, skupno vse vloge 871 milijonov, tekoči račun 649, upniki 51, menični akcepti 35,6, dolgoročna posojila 22,9, račun podružnic in agentur 71, prenosne pozicije 14,8, pokojninski fondi uradnikov 34,1, druga pasiva 487 in jamstvene operacije 3.933 milijonov din. Osebni izdatki so znašali 44,6, materialni 25,6, dvomljive terjatve 30,7, drugi odpisi 6,4, davki 12,2 milijona din. Poštna hranilnica v septembru Število vlagateljev se je v septembru povečalo za 5.574, da znaša skupno 459.008. Vsota hranilnih vlog se je dvignila za 13,4 na 1.161,2 milijona din. V čekovnem računu je bilo odprtih 144 novih čekovnih računov, da je sedaj vseh 25.530. Vloge v čekovnih računih so narasle že na 1.724,5 milijona din. Vse vloge pri Poštni hranilnici znašajo že skoraj tri milijarde din. Novo japonsko vojno posojilo V Tokiu je bilo 12. oktobra ofi-cialno objavljeno, da je Japonska banka (emisijska banka) v zvezi z vojno s Kitajsko dovolila vladi novo posojilo 200 milijonov jenov. Posojilo se bo obrestovalo po 3 in pol odstotka in se mora odplačati v 11 letih. Značilno je, da dajo japonski vladi skoraj vsa vojna Posojila le narodna banka. Japonske velebamke so do sedaj kljub vsemu pritisku od zgoraj podpisale le 200 milijonov jenov vojnih Posojil. * Guvernerji narodnih bank držav Balkanskega sporazuma bodo imeli dne 6. novembra konferenco v Ankari. Razpravljali bodo med drugim tudi o ustanovitvi Balkanske banke, kakor je bilo sklenjeno Pred dvema letoma v Beogradu. Ni favno verjetno, da bodo sedaj sklenili kaj več, kakor pa so sklenili Pred dvema letoma v Beogradu. Balkansko banko na vsak način dobimo. Splitska občina namerava najeti Pri Drž. hip. banki večje posojilo v svrho konverzije svojih dolgov. Gospodarski ljudje v vrbaski ba bovini zahtevajo, da se otvori v Banjaluki podružnica Poštne hranilnice. Šiling se je dvignil na 9. Na borzi je vzbudilo posebno pozornost dviganje dunajske devize. Avstrijski šiling, ki je že dolgo časa evrst, se je dvignil v ponedeljek da 8-74, v torek pa je beležil na ?agrebški borzi 9. Dvig je predvsem posledica premajhne ponud-re- Tečaj klirinške marke je ostal ?eizpremenjen in je ohranila mar-tečaj 13-90. Popustil pa je te-CaJ grških bonov od 30 na 29 -94. Uredba o izrednem prispevku Vsak trgovec mora biti ftaroinik ..Trgovskega lista” § 10. — Izredni cestni prispevek odmerja teh. oddelek okrajnega načelstva za zavezance svojega območja. Koncem vsakega leta mora sestaviti sezname vseh zavezancev ter jih pozvati, da predlože potrebne podatke. Za interesente, ki imajo svoj sedež v drugem okraju, se pošljejo pozivi dotičnim okrajnim načelstvom. Če zavezanec ne more osebno priti k odmeri prispevka, more pismeno predložiti vse podatke ter imenovati svojega zastopnika, ki t)o dal potrebna pojasnila. Nadalje določa ta člen, da tehnični oddelek sam odmeri prispevek, če ni zavezanec predložil zadostnih podat- J kov. § ll. — Teh. oddelek okr. načelstva odmerja izred. cestni prispevek sporazumno z zavezancem na podlagi podatkov, ki jih je predložil zavezanec iin s katerimi razpolaga oddelek sam. Če ne pride do sporazuma, ima zavezanec pravico, da v desetih dneh vloži na dotični teh. oddelek okraj, načelstva dokumentirani ugovor ter potem odloča o višini prispevka ban. § 12. — Pritožbe proti odloku bana se razpravljajo v smislu zakona o občnem upravnem postopku. Plačilo in uporaba prispevka § 13. — Izredni cestni prispevek se mora uporabljati za vzdrževanje onih delov cest, za katere je bil plačan. Prispevek, ki je bil plačan za izkoriščanje cest s sodobnim cestiščem, se bo shranil za obnovo teh cestišč. V vseh primerih pavšalnega plačila prispevka, se bo ta uporabil takole: 30% za državne ceste, 60% za banovinske in dovozne ter 10% za občinske ceste. § 14. — Izredni cestni prispevek se plača v denarju ali v materialu. Za plačilo v materialu izda gradbeni minister posebni pravilnik. § 15. — Na zahtevo zavezancev se more prispevek plačevati tudi v mesečnih obrokih v naprej. I)o 10. februarja vsakega leta mora zavezanec plačati za januar in februar dotičnega leta, za prihodnje mesece pa do vsakega desetega v mesecu. V primeru nesoglasja med teh. odd. okrajnega načelstva ter zavezanci glede višine prispevka, plača zavezanec do odloka bana znesek, ki ga predlaga. Po odloku bana mora plačati znesek, ki ga ta določi. Lastniki potniških avtomobilov plačajo prispevek ali enkrat na leto najkasneje do 1. februarja ali dvakrat na leto do 1. februarja in 1. julija. § 16. — Izred. prispevek pobira pristojno okraj, načelstvo-teh. oddelek. Za izkoriščanje izključno občinskih cest in ulic odmerja občina in pobira občina prispevek po tej uredbi, toda samo v tem primeru, če ni prispevek odmerjen po čl. 13. odst. 3. te uredbe. Druge .takse kot prispevek za izredno izkoriščanje občinskih cest občine ne smejo nalagati. Od prejetega zneska se daje zavezancem redna pobotnica. § 17. — Teh. odd. okrajnega načelstva razdeli prejete zneske vsem oddelkom in občinam, skozi katere gre dotična cesta, in sicer na način, ki je predviden v čl. 13. te uredbe oz. sorazmerno dolžini uporabljenih cest. Preostale zneske ko tudi zneske, prejete od drugih okrajnih načelstev vnese dotični oddelek v tekoči račun pri Poštni hranilnici, in sicer posebej za državne ceste, posebej pa za banovinske in (Konec.) dovozne ceste, dokler se ti zneski ne potrošijo. Dvakrat na leto poroča oddelek banski upravi o prejetih plačilih in njih uporabi. Zneski plačanega prispevka se trošijo na podlagi rednih tehničnih in pogodbenih dokumentov po skrajšanem postopku po čl. 86. zakona o državnem računovodstvu. Izplačuje se na podlagi likvidnih dokumentov, ki so bili pristojno odobreni. Proračune in pogodbe do 30 tisoč din mora potrditi pristojno sresko načelstvo, teh. oddelek. Odposlanci gradbenega ministrstva ter banske uprave kontrolirajo pri inšpekciji cest pravilnost odmere, plačila in uporabe cestnega prispevka. Ta kontrola ne izključuje kontrole organov finančnega ministrstva ter glavne kontrole. § 19. — Oseba, ki ne prijavi prevoznega sredstva pristojni oblasti ali lažnivo prijavi količine prevoza ali sploh napačno navede podatke za odmero prispevka, se kaznuje z globo do 1.500 din ali z zaporom do 30 dni. Denarna kazen se pobere na način, kakor ije določeno v odst. 3. § 13. Za ugotovitev in kaznovanje teh prestopkov so pristojne državne policijske oblasti, kjer pa teh ni, občne upravne oblasti I. stopnje. Zaradi zagotovitve terjatev po tej uredbi na podlagi izvršilnih sklepov morejo okrajna načelstva zapleniti premoženje osebe, ki je zavezana plačilu izrednega cestnega prispevka. Zaključna določila § 20. — Na podlagi uredbe kr. banske uprave se morajo predpisati navodila, v katerih se morajo z ozirom na lokalne razmere podrobno navesti predpisi o načinu zaračunavanja izrednega cestnega prispevka iz toč. 4. čl. 7. za razne panoge industrije, predpisati obrazci denarnih 'knjig in zapisnikov, ki jih morajo voditi tehnični oddelki. Ta navodila mora odobriti predhodno gradbeno ministrstvo. § 21. — Ta uredba stopi v veljavo z dnem njene objave v »Službenem listu« ter velja od 1. aprila 1937 za vse zavezance, za katere ni odmerjen izredni cestni prispevek za koledarsko leto 1937. Za druge zavezance, za katere je že odmerjen oz. se odmerja, velja od 1. januanja 1938. Lastniki avtomobilov plačajo za 1. 1937. kot prispevek polovico zneska, ki je naveden v čl. 8. t. 1. te uredbe. § 22. — Z uveljavljenjem te uredbe prenehajo veljati vsa navodila gradbenega ministrstva pod št. 80.864/30, ko tudi vsi prejšnji razpisi in sklepi, ki so bili izdani o tem vprašanju. Fr. Zelenik: Glavnica in d Za vsako poslovanje ali obratovanje, bodisi trgovsko, industrijsko ali obrtno, je potrebna neka glavnica, brez katere ni mogoče ustanoviti z uspehom trgovine ali industrijskega ali obrtnega podjetja. Ali tudi sama1 glavnica ne zadostuje, potrebna je ravnotako ročna in duševna delovna moč ali sila, katera zna glavnico uporabiti. Še tako velika glavnica nima pomena, če ni delovne sile, ki zna to glavnico zaposliti, nasprotno je pa tudi še tako velika delovna sila brez haska, če ni glavnice, ki more to delovno silo zaposliti. Nepotrebno je vsako nadaljnje pojasnjevanje, kako sta glavnica in delovna sila navezani druga na drugo in da je le njuna korist, če delata složno in vzajemno, ker vsaka zase ne pomenita veliko. Vrednosti moreta ustvarjati le z vzajemnim delom. Glavnica vedno išče delovno silo, zaposlitev te pa je odvisna od glavnice. Te medsebojne povezanosti in odvisnosti pa se oba dela ne zavedata dovolj in posledica tega je, da sta nastala dva nasprotujoča si tabora. Glavnica je skušala1 izvleči veliko koristi, saj so bila in morda so še podjetja, ki so smatrala delavstvo za sredstvo do bogatenja in so delavstvo izkoriščala na vse načine. Delavstvo je zahtevalo boljše mezde in boljše d,elov-ne pogoje. Z naraščanjem industrije so postajali spori med delodajalcem in delojemalcem pogost-nejši. Delavstvo je zapuščalo delo, podjetja so delavstvo hotela omehčati z izprtjem — t. j. z odpustom od dela ali z ustavitvijo obrata. Nekdaj so mislili tisti, ki niso bili prizadeti, da so stavkujoči kaka nevarna skupina, katera hoče s pobijanjem in požiganjem doseči svoje zahteve. Cas je poskrbel za to, da so neprizadeti sloji spoznali vzroke in namene stavk, v katerih so se poskušale bojne sile. Bojevali so se s poštenimi sredstvi. Le redkokdaj so se dogodili nepošteni in nedostojni čini kot posledica hujskanja. Delovna sila ima občutek, da je slabejša od glavnice in je zato v nevarnosti, da se izrab- lja. Delovna sila se brani. V najnovejšem času je državna oblast predpisala najnižjo mezdo, toda od te naredbe bo imelo korist k večjemu kakih 30% vsega zavarovanega delavstva, ostalih 70% ima višjo mezdo, kot je po uredbi določena. Dlogo dobo so razni preroki obljubljali delovni sili nebesa na tem svetu. Slikali so delavstvu zlato bodočnost, ko se bo razdelilo vse zasebno premoženje. Imeli so hvaležne poslušalce in pripadnike, ker se je od delavstva zahtevalo vedno več dela. Množice niso vpraševale in ne razmišljale, kaj je verjetno in kaj mogoče, le gledale so rade to lepo sliko bodočnosti in verjele takim prerokom, pa ni čuda, da so vladale in deloma še vladajo napete razmere med glavnico in delovno silo. Po svetovni vojni se je zelo veliko govorilo in razpravljalo o socializaciji podjetij. Nerazpolože-nje ali boj pa ni veljal toliko glavnici kot taki, saj je glavnica potrebna tudi v skupnem podjetju, temveč le kapitalističnemu načinu proizvodnje. Ta način je v tem, da se skuša kolikor mogoče veliko proizvajati brez ozira na potrebo. Spomnimo se samo, kako so pred kakimi desetimi leti razpravljali le o racionaliziranju, fordiziranju, tayloriziranju, tipiziranju, standa-riziranju, normaliziranju in morda še o kakem iziranju, katerega se pa več ne spominjam. Z vsemi silami se je delalo na to, da bi se kolikor mogoče veliko proizvajalo z zmanjšanimi troški in v krajšem času. Vsi so zasledovali le ta cilj, nihče pa se ni zmenil za trg in njegove potrebe in za njegovo sposobnost spraviti te količine v roke potrošnika. Nastala je obilica blaga, katerega trg ni mogel prevzeti, nastal je občuten zastoj v proizvodnji, nastala je težka kriza, katera nas je mučila dolgo let in še danes so njene posledice strahotne. Težko je bila prizadeta tudi delovna sila. Niti obsežen padec cen ni mogel dvigniti potrošnje. Pojavljajo se znaki zboljšanja, gospodarstvo postaja živahnejše in tudi ta rahel pojav zboljšanja je že dobil spremstvo, namreč višanje cen. Cene so se začele dvigati, toda to dviganje cen davi potrošnjo, katera se ne bo zvišala in tako od tega dviganja cen ne bo za nikogar koristi. Vedno slišimo zahteve po višjih cenah, toda kakor prej niso vpraševali, kdo naj porabi večje količine proizvodov, tako sedaj nihče ne vprašuje, kdo bi naj višje cene plačeval in kdo zmore plačevati višje cene. Mnogi so si razbijali glave, kako bi prišli do tega, da bi zavladala vzajemnost med glavnico in delovno silo v korist obeh delov in kako bi zadovoljili oba dela v koristi splošnosti. Mnogi so razmišljali vso dobo, odkar obstoji velika industrija in industrijsko delavstvo. Mnogi razmišljajo o tern tudi danes. Eden takih mislecev je bil n. pr. ameriški inženir Taylor. Sestavil je način dela, ki se imenuje po njem taylorizem. Nam,en njegovega načina je ta, da se zveča proizvodnja, da se bolje izrabi delovna sila, ne da bi to čutila, da se skrajša delovni čas, da se zmanjšajo proizvodni troški, zboljša pa tudi mezda delovne sile. Ta njegov način se mnogokje uporablja, toda v celoti se ne izvaja. Navedel sem le enega velikega misleca, kako organizirati delo, da bi bilo v korist obeh. Če se njegov način ne izvaja v celoti, kakor sem že omenil, ni to nedostatek načina, temveč je le nedostatek v značaju tistih, ki ta način izvajajo. V splošnem vlada naziranje, da sta si glavnica in delovna sila dva nasprotna si činitelja in v življenju tudi izgleda tako, toda to je napačno naziranje in škodljivo stanje, katero povzroča škodo obema. Glavnica kakor tudi delovna sila morata izprevideti, da sta navezani druga na drugo in da je v korist obeh, ako vlada medsebojno zaupanje in podpiranje. Kadar bo zavladalo medsebojno zaupanje in složnost, tedaj bo nastalo koristno razmerje za glavnico in za1 delovno silo. Ni to kakšna sanjarija, nekaj nemogočega, saj obstoje razna podjetja, kjer vlada sloga in medsebojno zaupanje med podjetnikom in njegovimi sodelavci. Ako je to mogoče pri nekaterih, zakaj bi bilo nemogoče pri vseh? Boljše je, da se skuša to doseči iz lastnega nagona in volje, preden ho začela posegati vmes državna oblast. Saj imamo že primere za precej občutno poseganje državne oblasti v zadeve med delodajalcem in delojemalcem. Papirnica Milana Vape zopet delniška družba Papirnica Milana Vape se je zopet spremenila v delniško družbo pod istim imenom, pod katerim je sedaj delovala kot last Milana Vape. Družbena glavnica znaša 35 milijonov din in je razdeljena na 3500 delnic po 10 tisoč dinarjev nominalne vrednosti. Vse delnice se glase na prinosil-ca. Milan Vapa dobi 3000 delnic. Ustanovitelji delniške družbe so: Milan Vapa, Milorad Gjorgje-vič, minister v p., dr. Ferdinand Gramberg, Vlada Ilič, župan Beograda, Aleksander Božičkovič, trgovec, Zivojin Nešič, direktor pivovarne Vajfert, Al. Novakovič, član firme Papirus in Dj. Brankovič, predsednik združenih komis ionarjev. Tvornica Milan Vapa je bila že enkrat delniška družba, potem je bil pri tvornici udeležen tudi javni kapital. Pozneje se je Milanu Vapi posrečilo, da je zopet postal edini lastnik papirnice. Zakaj se sedaj ustanavlja delniška družba, v kateri bo pripadalo "/? vse glavnice Milanu Vapi, ni ravno jasno. Pa morda se bo to pozneje pojasnilo. Čitajte »Trgovski list«! Trgovinski register Vpisali sta se naslednji tvrdki: Triglav d. d. za proizvodnjo in prodajo prevoznih sredstev v Ljubljani. Besedilo firme je registrirano tudi srbohrvatsiko, nemško, francosko in angleško. Obratni predmet je med drugim: izdelovanje in montiranje vozil in prevoznih sredstev na tovarniški način, nakup in prodaja istih, prevažanje oseb in blaga, sodelovanje pri podjetjih z enakimi ali podobnimi nameni, konstrukcija novih prevoznih sredstev. Ustanovni občni zbor delniške družbe »Triglav« je bil 4. septembra. Upravni svet sestoji iz 3 do 7 upravnih svetnikov, ki se volijo na eno leto. Kot upravni svetniki so bili izvoljeni: Josip Ljubič, bančni ravnatelj v Ljubljani, Tihomil Jenko, podjetnik, Kazimir Budna, industrialec, inž. Stanko Bloudek, konstrukter, vsi v Ljubljani in dr. Ulikse Stanger, odvetnik v Splitu. Tvrdko zastopata dva upravna svetnika ali en upravni svetnik in en prokurist. Škrinjar in Dolenc, preje Vladimir Schell, strojno, umetno in stavbeno ključavničarstvo v Mariboru. Javna trgovska družba. Družbeniki: Anton Škrinjar, ključavničarski mojster in Drago Dolenc, ključavničarski pomočnik, oba v Mariboru. Družbo zastopata oba družbenika kolektivno. Vpisale so se naslednje izpremcm-be in dodatki; Jugoslovansko Schell, d. d. podružnica v Ljubljani. Izbrise se prokurist Dragotin Rajič. Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani. Že vpisani prokurist Izidor Valentin je imenovan za ravnatelja s prokuro. Slaščičarna Košak, družba z o. z. v Ljubljani. Družba se je razdražila. Likvidator je Peter Košak. Ing. M. A. Štebi, trgovina z električnimi potrebščinami in zastopstvo Škodovih tovarn. Besedilo firme odslej: Pavlič Leopold, zastopstvo Škodovih zavodov. Trgopromct, družba z o. z. v Ljubljani. Obratni predmet: trgovina in komisija kave, stekla, porcelana, kuhinjskega orodja in galanterije. Besedilo firme se je spremenilo in se glasi odslej: Norma trgovska družba z o. z. Obratni predmet isti z dostavkom: ter zlasti kozarcev za vlaganje pod zaščitno znamko »Norma«. Izbi iše se poslovodja Valter Engele, vpiše pa poslovodja Zvonko Zidar, abs. pravnik v Ljubljani. Senčar Franc in sin, trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki na debelo in drobno, Ljutomer. Izstopil je družbenik Fran Senčar. Odslej samoimetnik družbenik Ciril Senčar. M. Berdajs, trgovina z mešanim blagom, Maribor. Izbriše se dosedanji lastnik Viljem Berdajs, ker je umrl, vpiše pa sedanji lastnik Alfonz Stergar, trgovec v Mariboru. Besedilo odslej: M. Berdajs, naslednik Alfonz Stergar. Izbriše se prokura podeljena Alfonzu Stergarju. Jugoslovansko Shell d. d. v Zagrebu, podružnica v Mariboru. Izbriše se dosedanji prokurist Dragotin Rajič. Ljudska tiskarna, d. d. v Mari-hpru. Izbrišejo se dosedanji člani načelstva: Fran Svetek, Šime Jur-šič, Josip Ošlak, Jurij Stanko, Adolf Krušeč In Vinko Vrankar, Vpišejo pa novoizvoljeni člani načelstva: Adolf Jelen, novinar, Josip Petejan, uradnik, Ivan Trnovšek, železničar, Anton Pšeničnik, železniški uradnik, vsi v Maribora, dr. Celestin Jelenc, odvetnik v Ljubljani ter Alojzij Čeh, uradnik v Mariboru. Kreditna banka d. d. v Murski Soboti. Vpišeta se novoizvoljena člana načelstva Ljudevit Bac, re-stavrater in hotelir in Alojz Ri- tuper, trgovec in ključavničar, oba Murski Soboti. Karol Jelovšek, Vrhnika. Zaradi smrti javnega družbenika Josipa Jelovška je postal edini lastnik tvrdke Rupert Jelovšek. Strojarna in usnjarna v Žireh, družba z o. z. Izbrišejo se poslovodje: Ivan Zajc, Anton Žakelj in Franc Poljanšek. Vpišejo pa se poslovodje: Josip Vrabec, Stara vas, Anton Anzelm, Stara vas in Štrlič Matej, čevljar, Dobračevo. Izbrisale so se naslednje tvrdke: R. Driay, trgovina s toaletnimi potrebščinami, v Ljubljani, Jos. Kveder, trgovina z mešanim blagom na debelo, Celje, Lackner Peter, Gorenji Mozelj, — vse zaradi opustitve obrata. Industrija platnenih izdelkov, družba z o. zs v Jaršah — zaradi prevzema po delniški družbi istega imena, Tovarna kovinskih izdelkov Emil Lajovic, Ljubljana — zaradi opustitve obrata. Mirko Marš, trgovina in izvoz sadja in lesa, Ljutomer — zaradi ustanovitve družbe z o. z. Franjo Lah, trgovina z mešanim blagom, Lož — zaradi opustitve obrata. Arko Anton, hotelir v Ribnici — zaradi smrti lastnika, Ant. Trevna nasledniki, Sava, trgovina z mešanim blagom, — zaradi opustitve obrata, Marija Smolej, trgovina z mlekom, Sava pri Jesenicah — radi opustitve obrata. za- Iz zadružnega registra Vpisale so se naslednje zadruge: Strojna zadruga v Biški vasi, Sadjarska zadruga v Rušah in Travniška namakalna zadruga, Turnišče. V službifu/ega .Vreme* nadalluie kampanjo za veleblagovnice Po kratki pavzi je začelo »Vreme« zopet objavljati svoje skoraj celostranske reklamne članke za veleblagovnice, zlasti za »Ta-To«. Očevidno so tuji lastniki veleblagovnice »Ta-Te« smatrali, da so že dobili bitko in uredba o prepovedi veleblagovnic ne bo podaljšana. Zato tudi niso smatrali več za potrebno, da še naprej zalagajo »Vreme« z materialom za ta njegov boj za veleblagovnice. Toda tudi jugoslovansko trgovstvo je v tem času krepko nastopilo v obrambo domače trgovine in zagovorniki veleblagovnic so se nakrat začeli bati, da njih zmaga morda le še ni gotova. Zato so zopet začeli izhajati v »Vremenu« kilometrski članki v korist veleblagovnic. Najzanimivejše pa je pri tem to, da »Vreme« o naših veleblagovnicah sploh ne ve nič povedati, temveč se sklicuje le na ameriške, londonske in druge velike svetovno veleblagovnice. Kakor da bi te nas kaj brigale. Če se že hoče »Vreme« ozirati okoli po svetu, naj se tudi malo ozre na angleške liste in naj preudari, če bi se le en angleški list upal zavzeti v boju med domačimi trgovci in tujim kapitalom takšno stališče ko »Vreme«. Sploh je poglavje za sebe, da lomi kopje za tuji kapital baš list, o katerem pravi javnost, da je vladni list. To poglavje bo treba še prav temeljito razčistiti, prav tako pa tudi način, s katerim dela »Vreme« propagando za sebe. Pa še marsikatero drago vprašanje bo treba razčistiti! Najbolj zanimivo v vsem dolgem »Vremenovem« članku pa je to, da pravi »Vreme«, da »Ta-Tc« sploh ne smatra za veleblagovnico! Seveda je ne smatra, ker bi sicer moral priznati, da se pri nas gazi zakon, ko more kljub še veljavni uredbi o prepovedi veleblagovnic »Ta-Ta« mirno poslovati dalje! Zato ni veleblagovnica! Vsa praznota »Vremenovih« argumentov pa je najbolj jasno izražena baš s tem, da se »Vreme« niti ne upa priznati, da je »Ta-Ta« veleblagovnica. Zakaj pa jo potem sploh zagovarja? Zakaj lomi zanjo kopje? Zakaj se potem angažira za ta boj, v katerem le še kompromitira samega sebe! Ali pa morda inisli »Vreme«, da se ne kompromitira, ko nastopa v korist tujega kapitala in proti domači trgovini? Na drugih straneh svojega reklamnega lista pisari »Vreme« zelo pridno tudi o nacionalnih geslih. Kakšno vrednost pa naj imajo vse te njegove besede, ko pa govore njegova dejanja čisto drugače. Kdor zagovarja tuji kapital, naj ne govori o nacionalnih idealih! Doma in po svete Na shodu v Kamniku je med drugim govoril minister dr. Krek tudi o zagrebškem sporazumu ter naglasil, da ima ta tri glavne napake: 1. Beograjska združena opozicija nima večine v narodu, kar so dokazale občinske volitve. 2. Ustava se ne more spremeniti, dokler ni kralj polnoleten. 3. Ni bil sklenjen sporazum o notranji ureditvi države, temveč sta se hrvat-ska večina in srbska manjšina sporazumeli le o tem, da se bosta nekoč kasneje sporazumeli. Narodna skupščina je imela v torek svojo zaključno sejo letošnjega zasedanja. Seja je bila mestoma precej viharna. Sejo je vodil predsednik Čirič. Po prečitanju ukaza o imenovanju nove vlade ter drugih ukazov se je predsednik Čirič spominjal smrti predsednika Masaryka ter poslancev Bugarina in Ramadanoviča. Nato je poročal o manevrih naše vojske in je čestital vojnemu ministru k uspehu, ki ga je dosegla vojska na manevrih. Končno je sporočil, da sta bila skupščini predložena zakonska načrta o novih okrožnih in okrajnih sodiščih ter razširjenju zdravstvenih ustanov. Sledile so številne intervencije poslancev na predsednika skupščine. Tako posl. Jo j'ca, Janjiča, Laziča in Pastroviča. Čirič je odgovarjal na te interpelacije, a se interpelanti z njegovimi odgovori niso zadovoljili. Skupščina je nato prešla na dnevni red ter je poročal Vojni minister o zakonskem načrtu glede odlikovancev s Kara-djordjevo zvezdo. Z vsemi glasovi proti enemu je skupščina sprejela ta predlog. Sprejet je bil tudi predlog, da se nerešena vprašanja zaključenega zasedanja prenesejo v novo. Nato je prečital minister Ko- ZALOGA PAPIRJA NA DEBELO TOVARNA PAPIRNATIH VREČIC A. ZESCHKO Ljubljana. Cankarjevo nabr. 1 Ustanovljeno 1867 Telefon St. 25|9 — PoStna hranilnica Ljubljana It. 10 OSI im rošec ukaz o zaključitvi letošnjega zasedanja. Tudi senat je imel v torek svojo zaključno sejo. Po odobritvi za-p’snika Je stavil senator Banjanin več vprašanj na predsednika Mažu-raniča zlasti zaradi sporazuma, ki ga je sklenila združena opozicija z dr. Mačkom. Posebej je poudarjal, da je sedanji režim trpel agitacijo za sporazum, ohrabril s svojim postopanjem opozicijo, da se je upala skleniti sporazum, sedaj pa je nakrat nastopil proti in prepovedal vsako propagando za ta sporazum. Vpraša predsednika, če je storil vse potrebno, da se ohrani sedanji ustavni red. Predsednik Mažu-ranič je v svojem odgovoru poudarjal, da je vedno čuval ustavnost. Senator Banjanin se z odgovorom ni zadovoljil. Sledila je še krajša debata o konkordatu. Ker je izjavil predsednik senata, da je po znani izjavi predsednika senata odstavljen z dnevnega reda, je prišlo do glasovanja o tolmačenju predsednika ter se je 48 senatorjev izjavilo za, 27 pa proti tolmačenju predsednika. Tudi senat je nato sklenil prenos vseh nedovršenih poslov na novo zasedanje, nakar je bilo letošnje s prečitanjem ukaza zaključeno. Združena opozicija je priredila v nedeljo celo vrsto zborovanj. V Beogradu pa je bila na stanovanju Ljube Davidoviča konferenca voditeljev bivše demokratske stranke. Vsa občinska uprava v Kruševcu je bila odstavljena in namesto nje imenovana nova. Zagrebški nadškof dr. Bauer je zopet ozdravel. Novi ameriški poslanik Arthur Leyn je dospel v Beograd na svoje novo mesto. Gimnazija v Cačku je z velikimi slovesnostmi proslavila svojo stoletnico. Pri tej priliki je bila odlikovana z redom sv. Save I. stopnje. Okoli tisoč francoskih rezervnih oficirjev obišče Jugoslavijo. Dne 22. oktobra pridejo v Ljubljano, kjer se ustavijo, nato pa bodo nadaljevali pot v Zagreb in Beograd. II. vsesokolski kongres bo 1.1941. v Beogradu v čast polnoletnosti Nj. Vel. kralja Petra n. Z velikimi slovesnostmi je bil v nedeljo odkrit pred gimnazijo na Wilsonovem trgu spomenik hrvaškemu književniku in rodoljubu Kumičiču. Banska uprava zetske banovine ni dala vinogradnikom sladkorja za slajenje mošta. Večina dalmatinskih vinogradnikov je namreč mnenja, da se moštu ne sme dodajati sladkor, ker bi škedovalo slovesu dalmatinskega vina. Večinoma dalmatinsko vino sladkornega dodatka tudi ne potrebuje, ker ima samo dovolj sladkorja. Odbor za državne nabave je sklenil, da se odda naročilo za dvigala na savskem pristanišču v Beogradu za 3,5 milijona din brodski tvor-nici vagonov, za pol drug milijon din pa tvornicam v Sloveniji. Zemunski-beograjski Nemci sq' svečano proslavili »dan žetve«. Neznani vlomilci so ukradli v samostanu Savina v bližini Kotora dragocenosti v vrednosti nad pol drug milijon din Osješka livarna in tvomica kmetijskih strojev je praznovala v ne- je udeležil tudi trgovinski minister dr. Vrbanič. Livarna je počastila svoj jubilej tudi s tem, da je zvišala delavcem mezde za 3%, za pokojninski sklad uradnikov in nameščencev pa bo darovala vsako leto 50.000 din. Prepovedan je uvoz in prevoz živih in ubitih zajcev in kun ter njihovih kož. Nova železniška proga iz Dup-nice v Gornjo Džumajo, ki je dolga 33 km in veže dolino reke Stru-me z osrednjo Bolgarsko, je bila v nedeljo slovesno izročena prometu. Prvi vlak je vozil sam kralj Boris. Nova železnica je velikega gospodarskega pomena, ker odpira stru-miško dolino prometu. V Avstriji ne dobi po 1. novembru nihče lovske karte niti dovoljenja za vožnjo z avtomobilom in motornim kolesom, če ni član pa-triotične vladne organizacije. Avstrijska vlada hoče s tem preprečiti, da bi se narodni socialisti zbirali na lovu in na izletih z motornimi vozili. Sporazum o odpravi kapitulacij v Egiptu je stopil v veljavo. Po egiptskih mestih so bile zaradi tega velike pariotične manifestacije. Obupen je položaj kitajskih beguncev v Sangaju in drugih mestih. Nimajo ne denarja, ne obleke in ne hrane. Umirajo v tisočih, ker so preslabo prehranjeni. Američani in Evropejci se trudijo zlasti v Sangaju na vso moč, da bi rešili te begunce ter so ustanovili za nje posebna taborišča, v katerih prejema 60.000 Kitajcev na dan hrano. Toda sredstva evropskih kolonij v Sangaju so izčrpana in če ne pride pomoč od zunaj, se je bati najhujšega. Na poziv »Trade Unionov«, da se organizira bojkot japonskega blaga, so pozitivno odgovorile dose-daj delavske organizacije v Kanadi, Avstraliji, Novi Zelandiji, Mehiki, Indiji, Belgiji, Nizozemski, Franciji, Švici, Češkoslovaški, skandinavskih državah, Avstriji in Irski. Posebna delegacija uglednih japonskih osebnosti je odpotovala v Evropo, da prepriča evropsko javno mnenje, da se Japonska bori na Kitajskem za »pravično« stvar. Zlasti pa bo skušala prepričati evropsko javno mnenje, da ni Japonska napadla Kitajske, temveč da nastopa le v »nujni samoobrambi«, ker Kitajci stalno hujskajo proti Japonski, če se bo delegaciji res posrečilo najti kje drugje ko v Italiji in Nemčiji vernih poslušalcev, močno dvomimo. Vsekakor pa je razveseljivo, da celo Japonska čuti, da le ni vseeno, kaj misli o njenem nastopu na Kitajskem evropsko javno mnenje. Vojaška premoč Japonske na Kitajskem le ni tako velika, kakor se je mislilo. V ameriškem rudniku Mulga je nastala strahovita eksplozija plina in je bilo ubitih 34 rudarjev. 4,315.000 lir so darovali milanski delavci v proslavo 15-letnice fašistične vlade. Močno stavkovno gibanje Se je začelo po vsej Poljski. V Lodzu stavka 12.000 delavcev, v Vidževu 4000 itd. Delavci zahtevajo povišanje mezd. Romunske tvornice, ki niso odpustile uradnikov in delavcev, ki niso romunski državljani, ne bodo več dobile državnih dobav. Radio Ljubljana Četrtek, 21. okt. 12.00: Pesmice za krajši čas (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Koncert radijskega orkestra — 14.00: Vreme, borza — 18.00: Citraški nastop gdč. Anice črnec — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Kolarič) — 19.00: čas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30: Nac. ura: Savez Sokola kraljevine Jugoslavije—19'50: 10 minut zabave — 20.00: Koncert Bežigrajskega pevskega društva — 20.45: Charlie Kunz igra (plošče) — 21.00: Koncert radijskega orkestra — 22.00: Cas, vreme, poročila, spored — 22.15: Radijski jazz. Petek, dne 22. okt. 11.00: šolska ura: Glasbeno predavanje s petjem (Luka Kramolc) — 12.00: Sprehod po domovini (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Ciganski orkestri (plošče) — 14.00: Vreme, borza — 18.00: ženska ura: Moda in obleka (ga. Ema Oražem) — 18.20: Bem-hard: Kmochiada, venček (plošče) — 18.40: Francoščina (dr. Stanko Leben) — 19.00: Cas, vreme, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Zanimivosti — 20.00: Narodne pesmi (sodelujejo Janko Vekoslav* Banovec Svetozar in Stanko Avgust) — 20.50: Orkestralne podoknice (plošče) — 21.10: Vijolinski koncert ge. Lotte Paumgarten, pri klavirju prof. Marjan Lipovšek . . — 22.00: čas, vreme, poročila, spO' deljo svojo 25 letnico. Proslave sered — 22.30: Angleške plošče. ladajatelj »Konzorcij Trgovakega Usta«, njegov predstavnik dr ivan Plesa, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur« d. d., njen predstavnik Otmar Mlhalek vsi v Ljubljani-